Poštnina plačana v gotovini.
Cena 30.- lip
DEMOKRACIJA
Spediz. in abb. past. I. gr.
Leto XIII. - Štev. 8
Trst-Gorica, 15. aprila 1959
Atlanshi pakt - ščit miru
Napadajo ga samo tisti, katerim je na poti
Mnenje, da se vojno zaključi z mirovno pogodbo je prav tako zastarelo kot mnenje, da vojne pričenjajo
L z vojno napovedjo.
PAUL HENRI SPAAK
Izhaja 1. in 15. v mesecu
Deset let je odkar uživa Evropa sorazmeren mir in je obenem edino večje področje ob sovjetskih mejah, na katerem v tem času ni prišlo do ozemljskih razšir-
enj rdečega imperija, ki ima svoje središče v Moskvi. Drugod je bilo sprememb več kot dovolj. Na Bližnjem in Srednjem vzhodu se vrstijo prekucije za prekucijo, na Daljnem vzhodu je bilo v tem deset-Tetju vključeno v komunistični blok o-gromno kitajsko ozemlje s svojimi več kot 500 milijoni prebivalcev. Imeli smo korejsko vojno, komunizirana je bila severna polovica Vietnama, prav te dni smo sodoživijali naknadno žaloigro v Tibetu.
Pred desetimi leti je tudi Evropi pretila nevarnost podobno razburkanih let. Zmagovitim zahodnim velesilam se je po drugi svetovni vojni mudilo odpustiti svoje vojake.k njihovim družinam in oslabljeni Evropi se je Zahod znašel takorekoč praznih rok pred sovjetsko močjo, ki namenoma ni demobilizirala s takšno naglico. Nasprotno, vse okoliščine so kazale, da je odločena izkoristiti nastalo neravnovesje do skrajnosti v svojo korist. Ne oziraje se na prevzete obveze so Sovjeti u-vedli na Poljskem. Ogrskem, v Rumuniji, Bolgariji in Albaniji komunistične režime. Ni bilo sledu o političnih svoboščinah. Vsi zahodni protesti so bili bob ob steno. V Grčiji so netili državljansko vojno. Leta 1948 je sledil državni udar na Češkoslovaškem, kmalu nato pa zapora nad Berlinom. Na dlani je bilo, da bo sovjetski valjar nadaljeval svoje uničujoče napredovanje proti zahodu, če se mu prizadeti ne postavijo učinkovito v bran. Ceškošlo-vaški primer je pokazal, da pri tem kaj malo velja volja posamezne države, ki hoče ohraniti svojo demokracijo in neodvisnost, če ne stoji za to voljo tudi vojaška moč, pred katero se mora napadalec premisliti. V nastalih okoliščinah je bilo nemogoče misliti, da bi katerakoli zahodna evropska država lahko učinkovito branila za svoj račun samo svoj lastni hišni prag. Sovjetska premoč je bila prevelika, volja za nadaljevanje zavojevanja očitna in Zahodu ni preostalo, dmgegsu kot da ppvaafe svoje sile.
To se je zgodilo v edinstveni obliki 4. aprila leta 1949, ko je bila z Atlantskim paktom ustanovljena Severnoatlantska organizacija, ki jo v splošnem bolj poznamo pod kraticami njenega naziva kot »NATO«. Z njo so Združene države Amerike, Velika Britanija, Kanada, Francija, Italija, Islandija, Norveška, Danska, Nizozemska, Belgija, Luksemburg in Portugalska sklenile, da ustanovijo obrambno organizacijo, ki bo smatrala napad proti katerikoli članici za napad proti vsem in bo temu primerno tudi nastopila. Podpisnice so se nadalje obvezale, da bodo mednarodne spore razen če bi bile napadene reševale na miren način v skladu z listino Združenih narodov. Obljubile so si, da bodo sodelovale tudi na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju. Leta 1952 sta se prvim dvanajstim podpisnicam pogodbe pridružili Grčija in Turčija, leta 1954 pa še Zahodna Nemčija. Tako ima NATO danes 15 članic, povezuje države, ki štejejo 450 milijonov prebivalcev in imajo pod orožjem 5,500.000 milijonov mož. Od tega je 46 divizij pod neposrednim skupnim atlantskim poveljstvom in so nastanjene v enem izmed treh glavnih operativnih področji, od katerih ima vsako svoj glavni stan, suhozemne, zračne in. pomorske sile.
Sele po sklenitvi Atlantskega pakta, ki je jasno proglasil, da mora vsako nasilno spreminjanje obstoječega stanja v Evropi računati z združeno reakcijo ne samo evropskih celinskih držav, temveč tudi ZDA, Velike Britanije in Kanade, je po Evropi zavel občutek sorazmerne varnosti. Nova obrambna zveza je bila že ob svoji ustanovitvi, in je toliko bolj še danes, tako močna, da si Sovjeti v Evropi niso mogli več privoščiti samovoljnih akcij.
Ce je torej Evropa preživela preteklih deset let v miru in če se je lahko tako učinkovito predala delu gospodarske obnove in izpopolnjevanja, potem je to v največji meri prav zasluga Atlantske organizacije. Brez tega obrambnega ščita bi evropski narodi ne^ mogli osredotočiti svojih naporov na redno delo in mnogo nji-hovfe energije bi bilo razpršene v raznih krizah.
Zato je ves svobodni svet te dni upravičeno proslavljal desetletnico obstoja te svoje obrambne ustanove. Ce upoštevamo vse to, bomo tudi pravilno ocenili tiste, ki napadajo Atlantsko organizacijo. Ce pogledamo kdo so njihovi glasniki bomo vedno odkrili, da so to predstavniki in zastopniki tistih, katerim je ta zveza prekrižala račune. Sovjeti, njihovi sateliti in komunistične partije vseh dežel so glavni nasprotniki Atlantske zveze. Pri tem pa sami seveda pozabljajo, da so pravzaprav oni povzročili, da se je rodila. Brez njihovega -ogrožanja drugih narodov, brez njihovega gaženja prevzetih obveznosti, brez komunističnega zasužnjenja držav vzhodne in deloma srednje Evrope, bi te zveze ne bilo. Zato je vse njihovo vpitje
podobno ravnanju zlikovca, ki beži pred stražnikom in se skuša rešiti s tem, da kriči »Primite tatu!«.
Razlogi, ki so dovedli do ustanovitve Atlantske organizacije so danes prav tako aktualni kot so bili pred desetimi leti. Dogodki v Tibetu, kriza berlinskega in nerešeno nemško vprašanje, vrenje na Bližnjem in Srednjem vzhodu, da sploh ne omenjamo številnih drugih problemov ne dovoljujejo svobodnim narodom, da bi popustili v skrbi za svojo skupno varnost in učinkovito skupno zastopanje svojih življenjskih koristi. Vsako popuščanje v teh naporih ali nesloga bi bila lahko vir nepopravljive nesreče.
V kolikor pa zadeva sodelovanje na drugih, nevojaških in nediplomatskih področjih, moramo upoštevati, da znanstveni in tehnični razvoj vsak dan bolj zahteva čim večje skupnosti, ki bodo edine lahko uspešno izpopolnjevale, uresničevale in v splošno korist izkoriščale njune dosežke. Kakor na političnem in vojaškem, tako ima Atlantska organizacija tudi na teh popriščih pred seboj še velike naloge.
Pri tako obsežnem delu, pri katerem se srečujejo zastopniki tolikih narodov in se prepletajo najrazličnejši interesi, ne sme nikogar čuditi, da se včasih pojavljajo različna mnenja o najprimernejši poti, ki vodi do enega ali drugega cilja. Nekaj
takega se dogaja danes okrog berlinskega in nemškega vprašanja. Britanci so n. pr. pripravljeni popustiti Sovjetom nekaj več kot Američani. Francozi in Nemci pa zopet še manj kot Amerikanci.
Življenjska korist pa nalaga vsem, da se končno le zedinio za neko skupno linijo in prepričani smo, da bodo to tudi storili.
37. Milanski velesejem
12. aprila so odprli milanski velesejem, ki je največja vsakoletna manifestacija italijanskega gospodarstva. Na njem razstavlja svoje proizvode 54 držav in ozemelj, vseh razstavljavcev pa je nad 13.000 Primerno je zastopana tudi Jugoslavija. Ena največjih privlačnosti letošnjega velesejma je jedrski sektor, ki obsega površino 6.200 kvadratnih metrov. Tam vidimo modele reaktorjev, atomskih naprav in jedi-skih termičnih central, ki jih razstavljajo tvrdke in ustanove najnaprednejših držav na tem področju tehnike. V okviru velesejma se vršijo tudi letos številna zborovanja in sestanki.
Milanski velesejem postaja na ta način velika mednarodna gospodarska ustanova, ki razkazuje svetu napredek in zmogljivosti italijanskega gospodarstva.
Nauk iz Tibeta
Sredi preteklega meseca je v Tibetu začelo dejanje, v katerem je tragedija tamkajšnjega ljudstva dosegla svoj višek. Narod pastirjev in kmetov, ki šteje da ali ne 1 milijon duš, je segel po orožju in vstal, da obrani svojo svobodo in izročila pred kitajskimi zavojevalci. V noči 17. marca je 23 letni Dalaj Lama, duhovni in verski poglavar Tibetancev, zapustil svojo palačo v Lasi. V spremstvu okrog osemdesetih duhovnih sobratov in članov svoje vlade se je podal na tvegano pot, da se po težko prehodnem ozemlju prebije do skoro 500 km oddaljene indijske meje, ki jo je prve dni aprila srečno prekoračil.
Vse od leta 1950, ko so kitajski komunisti priključili Tibet h kitajski republiki, je Dalaj Lama vztrajal v domovini. Sredi svojih ljudi se je trudi), da bi z osebnim ugledom, žrtvami in tveganjem pripomogel k ohranitvi obljubljene delne svobode in notranje avtonomije deželi, kateri je načeloval.
S pogodbo, ki jo je podpisal po kitajskem vdoru leta 1950., so si namreč Kitajci izgovorili samo, da bodo zastopali Tibet napram zunanjemu svetu in ga branili, medtem ko so se obvezali, da bodo spoštovali deželno samoupravo in položaj Dalaj Lame. Svoje obljube pa niso držali. V Tibet so pošiljali vedno več vojaštva, katerega število je že pred nemiri doseglo nad 300.000 mož. Omejevali so pristojnost tibetanskih oblasti, začeli so rušiti vero, vzgajati ljudi in mladino v komunističnem duhu. Po komunističnem vzorcu so nasilno ustvanavljali komune, ki jih domače
KANCLER ADENAUER se je pretekli teden nepričakovano odločil, da bo kandidiral za mesto predsednika nemške zvezne republike. S tem je sprejel povabilo, ki mu ga je izročil odbor 55-ih predstavnikov zahodnonemške krščansko-demokrat-ske stranke.
Adenaurjev sklep ne pomeni, da se bo stari državnik, ki ima danes že 83 let, popolnoma umaknil iz politike in se zadovoljil z zgolj reprezentativno vlogo republiškega predsednika. V radijskem nagovoru, ki ga je imel na svoje sonarodnjake, je izrečno povedal, da se je odločil iu la korak pran z namenom,*da hLzaao-tovil nadaljevanje dosedanje nemške politike. Vkljub temu pa je prav tako sigurno, da neposredno vodstvo vladnih poslov ne bo zdaj več v njegovih rokah. Na kanclerskem mestu bo Adenauerja predvidoma nasledil sedanji podkancler in minister za gospodarstvo Erhard, ki velja za ustx>arjalca povojnega »nemškega gospodarskega čudeža«. Čeprav ima tudi Erhard zelo velik ugled si vendar ne bo mogel privoščiti, da bi vodil tako osebno politiko kakor je to delal Adenauer. Upoštevati bo moral v večji meri voljo stranke in svojih ožjih sodelavcev. Zato se bo bodoča nemška politika najbrže vendarle nekoliko spremenila, v skladu z nujnostmi, ki jih narekuje razvoj v odnosa jih med Vzhodom in Zahodom.
Nekateri pripisujejo Adenauerjevemu sklepu predvsem zunanjepolitične vzroke, med drugim naj bi to bila britanska in ameriška želja. Na drugi strani pa moramo upoštevati, da so zdravniki Adenauerju že dolgo svetovali naj se umakne na nekoliko mirnejši položaj, ki ne zahteva tako velikih naporov kot neposredno vodstvo vladnih poslov. Poleg tega zahodno-nemška krščanska demokracija nikakor ni mogla najti primernega kandidata za bližnje predsedniške volitve, na katerih mora računati s priljubljenim in uglednim socialnodemokratskim kandidatom Karolom Schmidom. Minister za gospodarstvo Erhard, ki bi bil edini primerni de-mokrščanski predsedniški kandidat je pred kakim mesecem dni odklonil, da bi se potegoval za ta položaj. Pred nevarnostjo, da postane predsednik republike socialdemokrat, ki ima glede urejevanja razmerja z Vzhodom in zedinjevanja Nemčije zelo tvegane poglede, krščanskim demokratom ni preostalo drugega, kot da odredijo za predsedniško mesto veleza-služnega Adenauerja, za kanclersko mesto pa zelo uglednega, sorazmerno mladega in energije polnega Erharda. Z združitvijo najvišjih političnih položajev v rokah svojih ljudi bodo zajamčili državni politiki enotnost, stalnost in doslednost.
Na odločitev moža, ki ga upravičeno smatrajo za največjega in najuspešnejšega nemškega politika tega stoletja, so torej vplivali razni vzroki in bodočnost bo najbrže potrdila pravilnost njegovega koraka.
* # *
VZHODNI BLOK bo še nadalje užival zunanjepolitično podporo Jugoslavije. Tako je izjavil v svojem poročilu Vladimir Bakarič, sekretar Zveze komunistov Hr-vatske, ki je imela pretekli teden v Zagrebu svoj IV. kongres. Rekel je, da bo Jugoslavija podpirala stremljenja držav Vzhodnega bloka v vseh vprašanjih miru in mednarodnega sodelovanja neglede na stališče, ki ga Vzhodni blok zavzema do Jugoslavije.
V trenutku, ko stopa svet v eno naj-kritičnejših povojnih obdobij urejevanja mednarodnih vprašanj, je eden najvidnejših jugoslovanskih komunistov tako še enkrat povedal, da se Titov režim ne bo izneveril internacionalni komunistični so-
Dogodki -n [ po svetu J
Udarnosti. Naj bi to bil opomin vsem, ki si glede tega še vedno delajo razne utvare!
¥ # *
JEDRSKA PODMORNICA ZDA »SKATE« ki je že drugič preplula pod ledom Severni tečaj, na katerem je celo prebila ledeno skorjo in se je dvignila na površje, se je 7. tm vrnila v oporišče Gronton. 4944-kmrdoln&-j}ot ie .preplula v 12 dneh. Najvažnejši uspeh tega potovanja je, da so proučili led na Severnem tečaju v zimskem času. Temperature, ki so jih izmerili okrog Severnega tečaja, so se sukale med 30-40 stopinj pod ničlo.
« <■ *
SKUPINE KURDOV, ki potujejo na sovjetski ladjah proti Iraku, so vir nasprotujočih si vesti. Moskva trdi, da gre za ljudi, ki so se leta 1947. zatekli pred nasiljem takratnih iraških oblasti na sovjetsko ozemlje, kjer so nato živeli kot politični begunci. Drugi pa vedo povedati, da gre za izšolane komunističhe propagandiste obeh spolov in celo oborožene moške, ki jih Sovjetska zveza pošilja v Irak, da bi okrepila svoje tamkajšnje postojanke.
Vsekakor si je težko predstavljati, da bi Sovjetska zveza v tem trenutku pošiljala v Irak ljudi, o katerih bi ne bila sigurna, da bodo podprli njena stremljenja. Tako se okrog iraškega diktatorja Kase-ma vedno bolj stiska komunistični obroč. Zahtevam komunistične partije Iraku je ugodil že v veliki meri: izstopil je iz bagdadskega pakta, praktično je prekinil stike z Naserjevo Združeno arabsko republiko, komunistično navdihnjenim »ljudskim organizacijam« je obljubil orožje. Zaenkrat pa še ni potrdil smrtnih obsodb, ki so bile izrečene nad naserjevcem Arefom in nekaterimi vidnimi predstavniki starega režima. Najbrže čuti, da bi z njihovo krvjo podrl še zadnje mostove, ki mu bodoi morda že v kratkem potrebni za umik iz nevarnega komunističnega jnecepa, katerega mu nastavljajo komunisti. Sicer pa, ali se ne bo morda zavedel, ko bo že prepozno?
* # *
SPREJEM NA UNIVERZO bodo v Sovjetski zvezi urejali novi predpisi. Prednost za vpis bodo imeli študentje, ki so najmanj dve leti praktično delali v stroki, ki jo nameravajo študirati. Na vseh univerzah bo od planiranega števila sprejetih najmanj ena petina odličnih absolventov srednjih šol in drugih, ki nimajo prakse. Slednji bodo morali opraviti poseben sprejemni izpit. Za udobno rešitev prošnje za vpis na univerzo pa bodo, kakor že doslej, odločilna priporočila raznih družbenih (reci: komunističnih) organizacij, industrijskih podjetij, ustanov ali kolhoz-
:'.t Kt *
DVOJEZIČNOST NA KOROŠKEM je po
najnovejšem zakonu zaenkrat omejena na sodne okraje Železna Kaplja, Pliberk in Borovlje, to je samo na eno četrtino ozemlja, na katerem živi V Avstriji slovenska manjšina. Pri tem je slovenščina dopuščena le na okrajnih, ne pa na višjih sodiščih. Vedeti je treba, da rešujejo okrajna sodišča lahko le civilne primere, pri katerih vrednost ne presega 3000 šilingov (ca. 200.000 lir), ali kazenske primere do vrednosti 1.500 šilingov (ca. 37.000 lir). Tudi na teh sodiščih pa n' slovenščina enakopravna nemščini, ni službeni jezik, temveč samo drugi: uradni jezik. Sodniku ni treba da bi znal slovenski, tudi zapisnikarju ne. Prvi se lahko poslužuje tolmača,
drugi pa prevajalca, ki naknadno prevede nemško napisani zapisnik še v slovenščino. Zemljiške knjige se vodi samo v nemščini in slovenske vknjižbe se obravnava samo tedaj, če vsebujejo osnovne podatke tudi v nemščini.
Priznanje, ki ga je dosegla slovenščina na Koroškem, je torej izredno skromno.
V * # *
POVIŠEK DRŽAVNIM USLUŽBENCEM, ki ga ponuja Segnijeva vlada se je že zelo približal zahtevi sindikalnih predstavnikov. Z 72 milijard, kolikor jih je bil pripravljen dati državnim uslužbencem Fanfani, je Segnijeva vlada prjfla na 90 milijard. Po tej ponudbi bi še mefečni dohodki povprečne družine državnega uslužbenca, ki šteje poleg žene in moža še dva otroka, od katerih ima eden nad 14 let, povečali za 6.900 lir, medtem ko zahteva sindikat državnih uslužbencev povišek 7.800 lir. Številki sta se na osnovi dosedanjih pogajanj že tako zbližali, da lahko upamo, da bo boleče vprašanje primernejšega plačevanja državnih uslužbencev rešeno s sporazumom, kakor mora to biti v demokratični in socialno urejeni državi.
* *
MARŠAL MONTGOMERY, junak iz El Alameina, se je na svojo roko povabil v Moskvo. Odpravlja se v Sovjetsko zvezo, da bi osebno prispeval k zmanjšanju mednarodne napetosti, ki je po njegovem »prevelika«.
Angleži, ki imajo s politizirajočimi generali slabe izkušnje, niso nad njegovo odločitvijo prav nič navdušeni. »Neuis Chronicle« je kar odkrito napisal, da »Montgomery ni primeren človek in da si ni izbral pravega trenutka«, »Daily Herald« pa meni, da »Montgomery ne slovi ravno po svoji taktnosti«. V Kremlju so seveda radi sprejeli Montgomeryjevo ponudbo, ker upajo, da bodo tega srbori-tega moža, ki je s svojimi spomini dvignil že toliko neljubega prahu, na eden ali drugi našin izkoristiti za spodkopavanje zahodne odpornosti, rahljanje vzajemnosti ali za uspavanje demokratičnih držav.
Britanci, ki se kljub temu tolažijo, da stari vsekakor zaslužni ter priljubljeni Monty ne bo veliko koristil, pa tudi ne škodil, so si mislili, da je bolje, če mu pred odhodom temeljito razložijo kako stoje stvari. »Ce že gre, potem naj bo obveščen« sta dejala ministrski predsednik in zunanji minister Njenega britanskega Veličanstva, ki sta imela z Monty-jem daljši razgovor. Zdaj pa je na Monty-ju, da ju ne razočara in ne prispeva k podiranju britanskih upov.
* * *
JUGOSLOV ANSKO-ITALIJ ANSKA KOMISIJA za uveljavljanje Videmskega sporazuma iz avgusta l. 1955 se je sešla v Vidmu na svoje osmo redno zasedanje. Pričakujejo, da bodo na tem zasedanju poenostavili prekomejni promet motornih vozil. Zn ista naj bi v bodoče ne bilo treba več imeti triptika ali carneta, tako kot ga že doslej niso rabili vozači, ki so potovali v Jugoslavijo s potnim listom. Nove olajšave pričakujemo lahko tudi v osebnem prometu. Predlog je, da naj bi bilo v bodoče dovoljeno, da se posameznik lahko vrača črez drugi blok, ne, pa samo črez tistega, preko katerega se je podal v sosedno državo. Jugoslovani so nadalje že nekajkrat predlagali, da naj bi razširili obmejni pas, ki ga ljudje lahko obiščejo z obejnimž propustnicami. Zdaj je to zamisel podprl celo italijanski Osvobodilni odbor za Istro, ki priznava veliko koristnost videmskega sporazuma. Zato je verjetno, da bodo na sedanjem videmskem zasedanju mešane komisije sprejeli prve sklepe za uresničenje tega načrta.
prebivalstvo ni hotelo. V Tibet so množično naseljevali Kitajce.
V deželi je vrelo nezadovoljstvo. Komunisti je pravzaprav nikdar niso imeli v popolni oblasti. Bili so samo gospodarji glavnih središč. V bolj odročnih pokrajinah so se večale vrste vstajnikov, ki niso dovoljevali, da bi jim tujec določal način življenja in krojil pravico. Zaradi vedno večje kitajske oblastnosti je položaj postajal vedno bolj napet, nezadovoljnežev je bilo vedno več in kitajski komunisti so sklenili, da napravijo temu hiter in radikalen konec. Sklenili so, da se poslužijo starega pravila »Udari pastirja in čreda se bo razkropila«. Kolikor se doslej ve, so povabili Dalaj Lamo naj pride brez spremstva na kitajsko vojaško poveljstvo, kjer bi ga prijeli, ga prisilili, da postane njihovo slepo orodje ali pa si ga spravili izpod nog. Vse kaže, da se je to izvedlo. Upor, ki je že tlel na mnogih koncih se je spremenil v splošni požar, Dalaj Lama, ki so ga hoteli dobiti, se je rešil. A za kakšne žrtve!
Kitajski komunisti, ki so doslej vedno trdili, da nastopajo samo kot osvoboditelji azijskih narodov izpod imperialističnega jarma, pa so takoj pokazali svoj pravi obraz. Na hitro so poslali v Tibet še novo vojaštvo, proti svobodoljubnemu ljudstvu pa so nastopili z vso krutostjo, ki presega to, kar se je pred nepolnimi tremi leti dogajalo na Madžarskem. V sami prestolnici je bilo toliko mrtvih, da jih sploh niso pokopali, temveč so jih polili z bencinom in zažgali. Kaj počenjajo po vaseh, v katerih se jim je treba še manj bati, da bi vest o represalijah prodrla v svet, si lahko mislimo.
Nekje, samo bolj daleč od nas. zato morda za Evropo manj občuteno, se je v drugi izdaji ponovila madžarska tragedija, žaloigra majhnega naroda, ki si je upal zasanjati, da si z lastnimi silami lahko reši ali celo zopet pribori na papirju in z veljavnimi pogodbami priznano svobodo. Svetu' in sosedom je od presenečenja zastal dih. Od povsod so mu navdušeno zaploskali, toda od nikoder ni bilo niti sence tiste materialne pomoči, ki bi edina lahko omogočila enomilijonskemu Ubejtansljejau Davidu da uveljavi svojo pravico v sporu z več stomilijonskim kitajskim Goljatom. Edina bližnja svobodna država Indija je dala prednost skrbi za' lasten mir in dobre odnošaje z rdečo Kitajsko. Nudi sicer politično zatočišče Dalaj Lami, kateremu pa istočasno onemogoča da bi imel proste stike s svetom in novinarji. Nehru je izjavil, da bo Indija sprejela tudi še kakšne druge politične begunce, vendar pa ne vseh in da bo vsak primer proučila posebej. Tako se morajo Tibetanci tudi glede tega zadovoljiti z manjšim odzivom kot so ga bili deležni madžarski vstajniki v evropskih državah. V še večji meri bodo morali nositi grenkobo suženjstva in poraza samo na lastnih ramah.
Je torej njihova žrtev zaman in njihov podvig norost?
Kitajskim oboroženim silam samim prav gotovo ne bodo kos. Toda vrednost njihove vstaje ni v dosegi lastnih neposrednih ciljev. Kakor je Češkoslovaška svoje-časno s svojim primerom opozorila Evropo na dejanske smotre komunistov, kakor je Madžarska kmalu po Ženevi v vsej goloti pokazala kakšna je usoda in kako veliko je nezadovoljstvo evropskih narodov pod komunistično diktaturo, tako je zdaj Tibet razkrinkal komunistične težnje in dvoličnost pred azijskimi narodi. Indija, ki je eden glanih stebrov tamkajšnjih nevtralcev, je že zaprepadena ugotovila, da bo morala revidirati svoje poglede! Rdeča Kitajska ni tak angelček kot se je prikazovala, odkrila ie svoj imperialistični obraz. Trdno hoče stati na sami indijski meji. V Pekingu so se ze pojavile geografske karte, na katerih so obmejne indijske kneževine Nepal, Butan itd. vrisane kot kitajsko ozemlje. Nevarnost je torej že pred njenimi vrati!
Zavest o tem je prišla že do javnega iziaza. Nehrujeva več kot upravičena opreznost je v sami Indiji izzvala val ogorčenih protestov. Azijcem postaja jasno, da predstavljata Peking in Moskva danes za njihovo svobodo večjo nevarnost kot pa umirajoči kolonializem zahodnih sil. Le ta se umika sam od sebe, oni drugi pa se širi. In kakor je bil Arabcem potreben iraški primer, da so spoznali kako je s komunisti in so začeli iz tega izvajati nujne zaključke, tako bo komunistično nasilje nad Tibetom odprlo oči še tistim Azijcem, ki sta jih Maocentung in Cuen-laj doslej znala tako spretno uspavati v lahkoverni sen.
V tem je glavni pomen tibetanske žrtve in njena velika vrednost. Zato ni bila doprinešena zaman. Takšni dogodki so vedno bili in bodo glavni svetilniki, ki kažejo skozi zgodovino pot iz suženjstva v svobodo, svobodne pa opozarjajo na nenevarnost in posledice njene izgube.
Kitajska se izgovarja, da vnaša med še srednjeveško živeče Tibetance gospodarski in družabni napredek. Toda pravi napredek pozna druga pota, ki niso istovetna £ krvjo in podjarmljenjem.
VESTI z GORIŠKEGA
Žalostno in neprepričljivo
opravičevanje slovenskih akademikov
Ko je Tito oozil barko
V »Primorskem dnevniku« št. 81 od
4.	t.m. sem bral članek pod naslovom »Odgovor slovenskih akademikov Demokraciji in Katoliškemu glasu«. Mislil sem da najdem kaj novega, tehtenega in prepričljivega v zadevi zadnjih volitev na tržaški univerzi, saj sem takoj že iz samega naslova razumel, da gre za tak predmet. Pa sem se motil, ker sem zopet naletel na stari že stokrat obrabljeni žargon marksističnih dialektikov, ki bi, v zadregi pred neizpobitno zrcalno resnico in jekleno logiko radi sebe opravičili, javnosti pa ponudili motno vedo za pristno slovensko vino.
Sledil sem skoz in skozi zadevo volitev na univerzi. Ze ko so se pojavili prvi medli glasovi o skupnem nastopu vseh vi-sokošolcev, ki jih je rodila-slovenska mati, sem podvomil v končno tako odločitev. V dnu srca sem pa vendarle gojil iskrica dobrega upa v tak pojav, ki bi vsakega resnično pristnega in poštenega Slovenca globoko razveselil. Razočaranje ni umanjkalo niti topot, saj so tisti, ki se v »Primorskem dnevniku« opravičujejo, prejeli ukaz od zgoraj, da morajo na volitve samo z listo socialistov in komunistov. To je, dragi visokošolci, edina resnica v tem žalostnem pranju. Drugače pa biti ni moglo, kajti italijanska socialistična stranka zahteva strogo pokorščino svojih članov, prav tako kakor njej v mnogem sorodna komunistična italijanska partija. In med člani goriške PSI pa sta tudi gg. Sanzin in Rebec. Zato je nesmiselno verjeti, ali tudi samo misliti, da bi šla s slovensko, ali na slovensko visokošolsko listo. To njuno članstvo nam je znano iz samih ust italijanskih socialistov. Ce ni tako, pa prosimo za pojasnilo!
Pojasnila z zanikan'em ne more biti, ker je vsem znano, da so se titovci predali tej italijanski socialistični stranki. Morda bo g. Rebec trdil, da ni titovec, frontaš, in podobno, toda član PSI narq dobri viri zatrjujejo da je in iz vsega njegovega slovenski visokošolski listi nasprotnega zadržanja izhaja, da je tam.
Ne zagreši seveda kaznivega dejanja, kdor se vpiše x tujo, neslovensko stranko. Slovenci pa smo upravičeni potegniti debelo črno črto čez slovenstvo takega in zavrniti vse njegove trditve, da je, da misli in da deluje slovenski. Ne da bi se bali česa hudega, ampak zato, ker želimo ostati pristni Slovenci. To pravico nam dajeta Bog in državni zakon.
Pa zakaj ne bi slovenski socialisti ustanovili raje svojo slovensko socialistično samostojno skupino, da jim ni treba v tujo stranko?
Ne gre za to, koliko glasov je dobila lista »Adria« in koliko Sanzin. Dejstvo je, da je »Adria« zbrala 74 pristnih slovenskih glasov, proti katerim niso mogli nič niti burja fašistov niti ona socialistov in komunistov, medtem ko so socialist Sanzin in njegovi prijatelji potegnili z italijanskimi socialisti in komunisti in jim dali vse svoje glasove. Koliko jih je bilo nima pomena, ker gre samo zato, da jih niso oddali slovenski listi in stvari, ampak tujim listam, ki nimajo s slovenstvom nič opraviti. Vse te glasove štejejo Italijani za svoje. Slovenci pa prav gotovo ne za slovenske.
Sele proti koncu volilne bitke se je »Primorski dnevnik« v svoji zadirčnosti proti slovenski listi nekoliko ukrotil; morda zato ker je njegovo goriško uredništvo razumelo, da bo ta lista zmagala, ali pa morda zato, ker je sprevidelo, da so napadi iz peresa znanih slovenskih odpadnikov le preveč protislovni in strupeni.
V tej bitki je zmagala »Adria«, in nihče drugi. Lista »Adria« ni računala »na najmanj sto glasov«. To so si dopisniki »Primorskega dnevnika« zdaj izmislili, da spodijo od sebe resnico in sramoto, »Adria« je računala na vsaj enega izvoljenega kandidata in zaenkrat nič več.
Demokratični slovenski visokošolci, to je vrabcem na strehi znano, niso pri lanskih majskih volitvah prav nič podprli Krščansko demokracijo, zato se niso svojemu slovenstvu v ničemer izneverili. Kdor trdi nasprotno, je v slabi veri.
Krščansko demokracijo je sklenil podpreti zbor volilcev goriške Slovenske demokratske zveze in v proglasu, ki je bil v zvezi s tem objavljen, so jasno zapisani razlogi za tako odločitev. Slovenska demokratska zveza pa je ostala zvesta svoji politični samostojnosti in sama vodi, brani In zagovarja koristi slovenskega ljudstva. Podpreti kako tujo listo v okoliščinah, kakor jih je zbor volilcev SDZ objasnil, ni niti narodno izdajstvo niti narodno od-padništvo. Svojo lastno samostojno slovensko politično organizacijo razpustiti in prestopiti v tujo, italijansko stranko, kakor so to storili titovci in nekateri njihovi sopotniki, pa pomeni misliti, delati in v vsem pokoriti se, kakor pravila in vodstvo te stranke zahtevajo. Pomeni odpovedati se pristnemu slovenskemu samostojnemu življenju ter delati za korist tuje stranke. Razlika je, in še kako velika!
Ravno tako ni namestu očitanje denun-cianstva tistemu, ki je v Demokraciji od 15. marca pisal o profesorjih na slovenskih šolah in podvomil, da morejo biti dobri slovenski vzgojitelji naše mladine,* ko pa so tako vneto bili proti listi slovenskih visokošolcev. Ne, tovariši italijanski socialisti, ali njih sopotniki ki tako pišete v »Primorskem dnevniku«, denuneianstva v tistem članku ne najdete, in ste si ga iz-
mislili, ker vas morda očitek odtegnitve le nekoliko peče in boli.
Pač pa je denuncians; vo v tistem, kar je »Primorski dnevnik« pisal o čg. Prešernu. Vidite torej kako krepko ste z očitkom denuneianstva zašli. Sicer pi zadeva čg. Prešerna nima kaj opraviti z volitvami na univerzi in jo nosijo na dan. ker nimajo drugih argumentov.
In končno še nekaj o blatenju in sramotenju Jugoslavije. Nobeden oa zavednih slovenskih demokrat'-)/ in od dveh listov, kakor sta Demokracija in Katoliški glas, ni blatil in sramotil Jugoslavije. Vsi, in je to živa resnica, se znašajo nad tamkaj vladajočim diktatorskim komunističnim režimom, ki tepta vse svoboščine in vse človečanske pravice. To je dolžnost vsakega človeka, ki ni hlapec kaki diktatorski stranski in ideologiji, ali celo tuji, neslovenski stranki. Pa še to smo slišali iz ust titovskih visokošolcev in sopotnikov ob času volilne borbe: »Ce bi si italijanski dijaki na ljubljanski univerzi, če bi tam bili, postavili svojo volilno listo, bi jili mi s brcami zapodili«.
To seveda ni niti demokratično niti ne slovensko, ker imajo slovenski demokrat-je hvala Boga drugo oliko in omdeo!
Slovenska javnost pa mora vedeti, da so ljubljanski visokošolci s srcem spremljali boj svojih sovrstnikov tržaške liste »Adria« in bili veseli njene zmage!
Slovenski visokošolci spadajo v slovenske organizacije in stranke. Oni se morajo vzgajati le v teh organizacijah, se morajo vzgaiati le v teh organizacijah, če hočejo, kar si narod srčno želi, postati pošteni slovenski izobraženci in voditelji našega ljudstva. -
Zakaj zahajati v tuje organizacije in stranke, ko smo tako zelo potrebni svojih pristno slovenskih in samostojnih razumnikov, kar nam tudi sama državna ustava dovoljuje.
Pretekli in predpretekli teden je go-riški občinski svet posvetil štiri dolge seje proračunu za tekoče leto 1959. Proračun izkazuje ravnovesje med dohodki in izdatki,-in sicer 905.695.000 lir izdatkov ter prav toliko dohodkov. Za kritije izdatkov je odbor skleni! postaviti izredne doklade na zemljišča, na zemljišče dohodke in na davek na potrošnjo in tudi na nekatere predmete, ki spadajo v prosti pas. Te doklade so edini predmet kritiziranja s strani opozicijskih svetovalcev, ki morajo disciplinsko ubogati svoje stranke namesto, da jim bile najprej pri srcu potrebe Občinarjev. Samo po sebi je razumljivo, da so pritožbe zaradi doklad precej jalove in plehke, pač samo izgovor za glas proti sprejemu proračuna.
Vseh štirih sej so se udeležili tudi slovenski svetovalci prof. Kacin, dr. Sfiligoj in g. Bratuž, ki so posegli v razpravo in glasovali za proračun. Dr. Sfiligoj je v imenu skupine naših svetovalcev analiziral v glavnih obrisih letošnji proračun in dejal, da vidi v njem tri ločene dele, ki pa se seveda ujemajo in dajejo proračunu njegov pravi značaj. To so; stroški za nameščence, stroški socialnega značaja in stroški za razna dela, naprave in zgradbe. Globlje se je zadržal pri stroških socialnega značaja in povedal, da ne more njegova skupina drugega kot pohvaliti vse postavke tega dela proračuna in jih odobriti, saj lahko potrdi, da prihitita župan in odbor vselej na pomoč, ko se pojavijo slučaji potrebe. Tako je tudi njemu uspelo doseči pomoč za potrebne Občinarje, ki so ga prosili za posredovanje. Zaradi tega gre zahvala županu in odboru. V tem socialnem delu proračuna je jedro in srce proračuna kot takega. Spričo tega, je poudaril dr. Sfiligoj, ni moči reči niti besedice proti dokladam, ki so sicer nezaželene, toda nujne, ker gredo koncem koncev v korist potrebnih Občinarjev. Kar se pg tiče stroškov za uradništvo in nameščence, so stroški upravičeni, ker slone na sklepu o številu uradništva in nameščencev, ki jih občina sme imeti in ki ga je svet odobril.
Pri stroških za tretji del proračuna; zgradbe, vzdrževanje ulic, cest in poti, itd. je dr. Sfiligoj vedno v imenu svoje skupine priporočal varčevanje, seveda da kolikor je to mogoče. Od vlade pa naj se zahteva, da prevzame vsaj nekaj starih dolgov, ker jih občina ima preveč.
Tudi g. Bratuž se je izjavil za proračun kot tak in z odločno besedo pozval odbor, na'j pazi, da se davki izterjajo do zadnjega vinarja od gospode in sploh od vseh premožnih občanov, ki jih lahko plačujejo.
Pri glasovanju so omenjeni prisotni trije slovenski svetovalci glasovali za potrditev poročila župana in odbora glede utemeljitve proračuna v njegovem glavnem sestavu. Proti so glasovali komunisti in socialdemokrati ter monarhist Pedroni in liberalec Attems. Socialist Pizzul se je vzdržal.
Nato je svet pregledal proračun od postavke do postavke, tako dohodke, kakor izdatke. Naj omenimo, da so naši svetovalci že 9. decembra 1958
Nazaj v vrste slovenskih organizacij in in strank, dragi vsi, ki ste krenili na stranpot in narodu hrbet obrnili.
»Nečednega načina volilne borbe za za akademsko predstavništvo« pri visoko-šolcih liste »Adria« ni bilo. Tako podtikanje bi si nepodpisani pisci članka v »Primorskem dnevniku« raje prihranili zase. Naj prečitajo samo članke, ki jih je takrat »Primorski« objavljal na račun Adrijašev. Kljub vsemu menimo, da je bolj koristna sprava, kot pa trenja. Spravo želi naš narod, ki mnogo upa od naše mladine. Zato naj se vsi, ki čutijo z narodom za narod, na temelju slovenskih pravic in ne tujih strank in njih programov, povrnejo domov med Slovence, in ne zapravljajo sebe in slovenske stvari po tujih strankah in logih.
Očitki klerikalizma, kjer ga ni in ponašanje z laicizmom, kjer gre za komunizem, ne drži. Taki očitki in tako ponašanje so dokaz zadrege in priča odpora do Slovencev, ki laicisti niso. Laicizem, v strogem pomenu besede, pa je danes doma le pri komunistih, ki so strogi materialisti in ateisti, medtem ko druge stranke dovoljujejo tudi versko udejstvovanje svojih članov.	Starešina
Č9. Bajnra zopet ob Trainihi!
Goriški slovenski vern ki smo z veseljem pozdravili povratek čg. Mazore v cerkev sv. Isna ija na Travniku Kakor znano je bil n.- kaplan Mazora lansko jesen nepričakovano poslan v Podporo, nadomeščati g. Špacapana, ki je odšel na bolniški dopust. Slovenski listi so o dogodku mnogo pisali, ker se je bilo bati, da je šlo za stalno in krivično premestitev. V nedeljo 5. t.m. je g. Mazora že maševal in pridigal v cerkvi na Travniku, ki nas je zelo razveselil in želimo, da ostane vedno pri nas.
stavili odboru posebne zahteve, ki naj pridejo v poštev pri sestavi proračuna. Te so: napeljava vode v ulico degli Sco-gli, (dela za napeljavo se zdaj vršijo), poprava potokov in vodnih odtokov ter ulice sv. Justa v Podgori, asfaltiranje ulic Tabaj in Trevigiano v Standrežu ter oja-čenje razsvetljave te poslednje; razširitev cestnega podvoza v ul. Aquileja, ureditev ulic Buffoiini, Prospero Antonini, Gibelli in de Čampi, odprava ostrega ovinka, na kraju, ki zavije s ceste v Podgoro v Groj-no; dobava leposlovnih in sploh znanstvenih knjig vsem srednjim nižjim in višjim italijanskim in slovenskim šolam; ureditev trga pred županstvom z odpravo nepotrebne zgradbe, ki bi morala služiti higijenskim namenom, pa je zaprta, in drugo. Zupan je tudi v imenu odbora že meseca decembra pismeno sporočil našim svetovalcem, da se bodo vse te zahteve po možnosti upoštevale. Dr. Sfiligoj je zdaj porabil priliko in obrazložil svetu nujnost, da se vse te zahteve sprejmejo in dela izvršijo. Se posebej je predlagal raztegnitev mreže greznic in službe za odvajanje smeti po vsem mestu. Tudi to je odbor sprejel kot priporočilo, ki ga bo imel v evidenci.
Na zadnji seji v petek 10. t.m.; pa je bilo govora o 105 milijonov lir, ki jih nova Splošna goriška bolnica v ulici Vit-torio Venelo potrebuje, da bo končana in redno delovala. Te milijone naj bi žrtv/ vala uprava prostega pasu (zona franca),' občinski svet pa naj bi upravi to priporočil.
K besedi se je oglasil dr. Kacin, ki je ugotovil važnost tega vprašanja in v imenu skupine izjavil, da se strinja s takim predlogom.
Sledilo je glasovanje vsega proračuna, ki je bil sprejet z 21 glasovi proti petim. Vsi trije slovenski svetovalci so glasovali za proračun.
Dodolitev ljudskih stanovanj
Uprava »INA-casa« bo dogradila v Gorici 141 stanovanj in je zato izdala razglas, da sprejema prošnje za dodelitev. Stanovanja bodo pri pevnskem mostu in bodo služila državnim in občinskim uslužbencem ter delavcem in uradnikom raznih podjetij. Stanovanja so tudi na odkup. Pojasnila daje urad INA-casa v ulici Crispi 9.
DROBNE VESTI
USPEHI SLOVENSKIH KMETOVALCEV V nedeljo 5. t.m. so v našem mestu razdeljevali nagrade kmetovalcem, ki so se udeležili pokrajinskega tekmovanja za izboljšanje hlevov in dvorišč. Prvo nagrado v znesku 100 tisoč lir je odnesel Aldo Lakovič iz Doberdoba, kar je za našega mladega kmetovalca res lepo priznanje.
Tudi med ostalimi nagrajenci je precej slovenskih kmetov, ki zastopajo skoraj vse naše vasi na Goriškem, tako g. Ivan Kurtin iz Krmina in drugi.
DELA V ULICI DEGLI SCOGLI V ulici Degli Scogli so vendarle izkopali jarek za vodno napeljavo, ki bo nu-
Iz »Klic Triglava« št. 238 od 21. marca 1959 ponatiskujemo članek g. J. G. »Ko je Tito vozil barko, ali Mrtka kamela z zastavo v trebuhu«.
Spet so vihrale zastave, pokali topovi in ljudje kričali, ko se je Tito pred 14 dnevi vračal s tromesečnega potovanja, po svetu. Značilno je, da si je za povratek izbral pot preko Macedonije. Na vsej dolgi poti do Beograda je ljudjem sporočal pozdrave iz daljnih krajev, zagotavlja! jogosiovansko miroljubno politiko in odbijal napade bližnjih sosedov Albanije in Bolgarije, kakor tudi vodilnih stricev iz Moskve in Pekinga. Napadov je bilo med njegovim potovanjem na pretek. T;to je bil lahko zadovoljen, kajti prav zaradi teh napadov je njegovo potovanje pridobilo na ugledu in pomenu.
Začelo se je prve dni decembra, ko se je rejeni Tito z dobro podloženo, a postavno ženo Jovanko in drugimi tovariši vkrcal na Galeba. Galeb je ptič, ki največ požre, se bridko šalijo Jugoslovani, medtem ko se partijci prizadevajo razlagati, da taka šolska ladja stane, tudi če je Tito ne uporablja za zimska počitniška potovanja. Tokrat ga je Ga'eb ponovno ponesel v Indijski ocean. Z indonezijskim predsednikom Sukarnom sta se dobro zabavala na čarobnem otoku Baliju. V bleščeči maršalski uniformi se je Tito razkazoval v Burmi, Indiji in Cejlonu, a Nehru mu tokrat ni posvetil mnogo časa.
Kitajci so bili prvi, ki so^ se obregnili ob Titovo potovanje in so grdo zamerili, ker so se drznili izjaviti, da se ljudstvo obiskanih dežel ne briga za Tita. A bil ie le začetek. Kmalu potem so Kitajci trdili, da je Tito imperialistični agent; na potovanje so ga poslali Amerikanci, da očrni socialistični tabor in odvrne afro-azijske narode od socializma. Ko se je Tito vozil z barko s Cejlona na obisk k staremu fevdalnemu prijatelju, cesarju Ilaile Selasiju, je XXI. kongres KP ZSSR povzel kitajske napade. Sam Hrttščev se je obregnil vani. Tito je molčal, a odgovarjali so doma časopisi in manjši kanoni.
dila tamkajšnjim družinam vodo do samih hiš. Treba je bilo seveda nešteto prošenj, nešteto trkanja na razne urade, o čemer bi naši občinski svetovalci vedeli marsikaj povedati, preden se je županstvo odločilo za to delo, toda kdor vztraja, prej ali slej le doseže, kar želi.
V zvezi s tem pa bi še priporočali, naj bi po končanih delih uredili tudi ulico, in ne samo tam, kjer je sedaj preorana, ampak tudi v ostalem delu, kjer je skoraj povsod ena sama jama.
TUDI V PEVMI LIMANICE PSI »Primorski dnevnik« se je v zadnjih dneh začel zelo hvaliti, da so v Pevmi obnovili prosvetno društvo »Naš -brapor«, Toda stvar ni tako hvalevredna. Do obnovitve ni prišlo na pobudo domačinov, ki bi se želeli baviti na kulturnem področju, temveč nedomačina Viktorja Vižintina, 'o katerem vemo, da je bolj politikant kot kulturnik, saj pripada, goriški neslovenski PSI, kjfcr je celo odbornik.
Iz vsega tega bi lahko sklepali, da so obnovitev društva narekovali skoraj izključno politični nagibi ali, da se bolje izrazimo, želja PSI, da bi si s pomočjo na videz kulturnega delovanja pridobila v vasi čim več pristašev, ki bi se tako znašli v povsem neslovenskem in torej slovenski kulturi popolnoma tujem okolju.
NASI SREDNJEŠOLCI TEKMUJEJO V ponedeljek 6. t.m. so se dijaki naših srednjih šol pomerili med seboj v raznih lahkoatletskih disciplinah, da bi izbrali najboljše, ki bodo morali čez par tednov nastopiti na pokrajinskih tekmah.
Tudi letos.se je izkazal kot najboljši slovenski atlet Anselmi, saj je odnesel prvo mesto prav v vseh disciplinah, ki so bile tistega dne na programu.
Tehnični uspehi v posameznih disciplinah so naslednji:
Tek na 80 m- i. Anselmi 9.8; 2. Kušič 10,3; 3. Di Battista 10,3; 4. Peršolja 10,6;
5.	Jelen 11; 6. Pelicon 12.
Tek na 80 m z zapr.: 1. Anselmi 11,7;
2. Di Battista 12; 3. Kušič 14,1; 4. Cej J. 14,1; 5. Susič 14,3.
Met diska: 1. Anselmi 30,44 m; 2. Cej J. 29,70; 3. Primožič 28,04; 4. Devetak L. 25,52; 5. Tomšič 23,75; 6. Susič 19,66.
Štafeta 2tl00: 1. licej A (Anselmi-Kusič) 25,1; 2. licej B ( i Battista-Peršolja) 26,1;
3. strokovna (Jelen-Frandolič) 27,3; 4. učiteljišče (Terpin-Cej J.) 28,6; 5. lic. uč. (Bernarik-Vidimar) 28,9.
Tečaj stenodatiloprafije
Ministrstvo za javna dela je dovolilo v Gorici otvoritev tečaja za poučevanje stenodatilografije. Tiskovine za prijavo k tečaju, ki bo trajal 150 dni v popoldanskih urah od 3,- do 7. in bo brezplačen, lahko vsakdo dvigne v prostorih, kjer se bo tečaj vršil v Gorici ul. Vittorio Veneto 9, od 5. do 6,30 popoldne. Tečaj bodo zaključili z izpitom in tisti, ki bodo izdelali, prejmejo diplomo.
Svetujemo, da se tečaja udeležijo vsi, ki so uspešno končali nižjo srednjo šolo, ker jim bo diploma stenodatilografije zelo koristna pri iskanju službe.
Tito je nadaljeval pot in z vso resnobo mlel prazno slamo v Adis Abebi in Kartumu. Potem pa je bilo konec počitnic, čim se je v Suezu objel z Naserjem.
Po dveh dneh govorov in zborovanj v Egiptu je Naser vlekel Tita v Sirijo. Z veliko družbo sta se v zmagoslavni procesiji vozila po deželi, ki je proslavljala obletnico združenja z Egiptom. Spuščala sta govore za vsakim ovinkom. Naserju gre taka stvar iažje od rok, ker je star komaj 40 let in poln energije. Tito s svojimi 67 leti in precejšnum predsodkom mu je s težavo sledil, ko sta plezala na strehe hiš po sirijskih vaseh, da bi ju ljudje bolje videli. Najbolj ganljivo je bilo pač v Alepu, kjer so po starem arabskem običaju Titu v čast zaklali kamelo in vanjo zasadili jugoslovansko zaslavo.
Na Tita je navdušenje sirijskih množic napravilo velik vtis. Nerodno utegne postati le vprašanje, ali sta z Naserjem samo krepila enotnost ali pa tudi kovale zaroto, ki je dva tedna kasneje izbruhnila v Iraku. Moskva in Peking sta dobila nov povod, da Tita proglašata za agenta imperializma, saj se je prijatelj Naser kasneje spustil v dokajšne napade na komuniste. Nerodni so bili tudi razgovori z grškim min. predsednikom na otoku Rodu. Jugoslovanski časopisi so sveto zatrjevali, da je Balkanski pakt z Grčijo in Turčijo mrtev in da ga ne mislijo oživljati, ker da šo proti vojaškim pogodbam na splošno. A Moskva se sklicuje na grške časopise in pravi, da je pakt gotovo še vedno v veljavi, ker ga tudi ui-adno sporočilo o razgovorih na Rodu ni preklicalo. Moskva kriči, da je Jugoslavija s tem paktom povezana preko Grčije in Turčije z Atlantskim paktom in da torej pripada vojaškemu bloku kakor bi sicer rada to zanikala. Albanski Enver Hodža vpije, da sta se Grčija in Jugoslavija domenili, kako bosta delili Albanijo. Tirana se pritožuje nad zatiranjem Albancev na Kosovu. Jugoslovani so obsodili nekaj albanskih vohunov in si izmenjujejo jezne diplomatske note z Albanci. Bolgari se zgražajo nad jugoslovanskim kritiziranjem sovjetskega napredka in zaničljivo kažejo, kako slabo da se razvija jugoslovansko gospodarstvo.
Manjšine je lahko podpihovati, statistike je lahko raztegovati. To in podobno je pač le zunanji obraz globljega nasprotja, ki se vleče že tja od madžarske revolucije odnosno bolje: še iz Stalinovih časov, kar je Hruščev enostavno podedoval. Bivstvo je pač v tem, da komunizem zahteva popolno podrejenost. Ne more trpeti ljudi, ki se na svojo pest vozijo po Aziji in Afriki. A Tito goji prijateljstvo z daljnimi deželami iz vzajemne potrebe. Novim državam ugaja, da jim nekdo posveča pozornost, Tito pa se boji osamljenosti in mu ugaja, da ima družbo. Tito in Sukamo ter Tito in Naser drug drugem vlivajo pogum. Drug drugemu dopovedujejo, kako sijajno napredujejo in kakšna krasna bodočnost se jim odpira.
Ta vzajemna občudovalna družba je le v posredni zvezi z velikim nasprotstvom med Vzhodom in Zahodom. V deželah, ki jih je obiskal Tito, ne gledajo na svet iz istega kota kot mi na Zahodu. Nasprotno med Zahodom m Vzhodom se jim zdi le tekmovanje dveh velikih sil, ki se vsaka poteguje le za svoje koristi. Veliko je, če Tito vsaj delno pripomore k spoznanju, da Sovjetska zveza in Kitajska nikakor nista boljši od zahodnih »imperialistov«. In čudno je, da komunistični tabor sam pomaga k temu spoznanju. Prav gotovo Tito sam od sebe ne bi širil propagande proti komunistom. Toda kominformovci ga ne puste pri miru, da bi užival svoje počitnice. S tipično komunistično nestrpnostjo se morajo obregati vanj samo zato, ker ne trobi v isti rog, čeprav bi silno rad pihal v lastno trobento v ubrani harmoniji z moskovskim rogom.	J.	G.
Msrdsbslii župan op An
V torek 7. t.m. se je pred goriškim okrožnim sodiščem vršila razprava zoper doberdobskega župana g. Jarca in njegovega občinskega obhodnika g. Gerina. Obtožena sta bila vloma v zasebni prostor. Kakor znano se je dogodek pripetil aprila lanskega leta, ko je župan s pomočjo obhodnika pripravljal prostor za volilni sedež, ker so se naslednjega 25. maja vršile državnozborske volitve. Temu pa se je bil uprl domači župnik čg. Stanta, ki je trdil, da ima tisti prostor v najemu. Nastal je bil prepir in vmes so jjosegli orožniki, ki so župana in obhodnika prijavili oblasti.
Prefekt je županu vzel za dobo treh mesecev župansko oblast in poslal v Doberdob komisarja.
Po zaslišanju obtožencev in prič v breme in v razbremenitev je sam državni pravdnik zahteval oprostitev obeh obtožencev, ker dejanje kot tako ni kaznivo. Iz tega razloga je sodišče oprostilo oba.
»Soča« piše v zvezi s tem, da je »razprava razkrinkala spletke jameljskega župnika«. Splekt pa ni nikjer, in si jih je »Soča« izmislila, ker ni župnik ovadil župana in obhodnika in je na sodišču izjavil, da ni imel nič proti uporabi prostora za volišče, imel pa je prostor v najemu in je menil, da so mu kratili pravico do njega.
Avtobus za Oslavje
Družba ATA sporoča, da bo s ponedeljkom 13. t.m. zadnji večerni avtobus za Oslavije odrinil izpred južne postaje ob 20 uri in ne več ob 19.10 kot do sedaj. Zaradi te spremembe bo tudi zadnji odhod z Oslavja šele ob 20.30.
Potrditeo občinskega proračun
RAKU - tesno za petami
telesu, se razvija takorekoč prikrito: kakor hitro razvija nukleinska kislina, ki je udrla v celico, pro-virus, se izpridi notranja celična presnova. Prva celica raka je tako rojena!
Ali je na podlagi teh spoznanj vsaka tumorska novotvorba pri človeku zares vzrok za infekcijo virusa? Prof. Oberling in tudi drugi udeleženci kongresa so opozorili na prenagljenosti. Nobelov nagrajenec Stanley zastopa zelo verjetno načelo, po katerem nosi vsako živo bitje, torej tudi človek, stalno v sebi na tisoče viru-sovih zasnov, nekakih celičnih prisklednikov, da pa se ti virusni zarodki razvijejo v aktivne povzročilce raka le pod določenimi pogoii.
Prognoza: c-pivo
Za medikamentalno zdravljenje raka so ta odkritja in spoznanja izredne važnosti. Na kongresu so večkrat poudarjali besede slovitega bakter:o1o?a .Louisa Pasteurja, ki je dejal: »Samo slučajno se znanosti lahko posreči zdravljenje proti obolenju, kaierega povzročitelja .še ne pozna«.
Zdravljenje i-aka s kemičnoterapevtič-nimi sredstvi je bilo vse do sedaj neuspe-
rusih učenjaki šele sedaj posvetili vso svojo pozornost. Izjema je ravnatelj Ameriškega zavoda za borbo proti raku, dr. John R. Heller, ki je pred letom dni izjavil, da so raziskovanja tumorskih virusov dosegla stopnjo, pri kateri je izdelava učinkovitega protitumorskega cepiva samo še vprašanje časa. Berlinski kongres je v celoti potrdil to znanstvenikovo prognozo.
Da bo ta cilj čimprej tudi dosežen, bo morala znanost sedaj bolj kot kdaj koli prej posvečati vso svojo pozornost čim zgodnejši ugotovitvi tumorskega obolenja. Za dosego tega ( ilia bodo učenjaki priporočali oblastem lastnih držav redne letne preiskave vseh moških nad 45 letom starosti. (To velja v nekaterih držav za ženski spol.) Te preiskave naj bi ugotavljale, ali se v preiskanih organizmih ne skriv^ •smrtni sovražnik - rak. Prof. Martins pa je v svojem priporočilu opozoril, da bi bilo naravnost katastrofalno za današnjo družbo, če bi take preiskave sprožile paniko neutemeljenega strahu pred rakom. Vsaka zdravstvena zaščita je samo sredstvo za preprečitev obolenja, to velja še posebno za tumorska obolenja, o nastanku katerih manjkajo kljub velikim spozna-
šno zato, ker so Stanleyevi teoriji o vi- njem, še vedno številne podrobnosti.
Kakšno poletje nas čaka?
Vremenske napovedi niso tako negotove kot je sreča na toto stavah, pa tudi ne tako zanesljive kot so politične obljube.
Nenehno so strokovnjaki trudijo, da bi izboljšali vremenske napovedi, če že ne morejo vremenu zapovedovati, še manj pa ga »delati«. Pred kratkim so preizkusili povsem nove zamisli. Z raketno silo so pognali v vsemirje vremenskega preroka dobrih 30.000 km visoko z naročilom, da obkroža našo zemljo. Ta prvi poizkus se je posrečil. V bodoče mislijo s takimi vremenskimi preroki garnirati naše nebo in jim obenem zagotoviti tudi daljšo življenjsko dobo. Ti preroki niso poceni, zato pa bodo prerokovanja zanesljivejša.
S takimi preroki, ki niso nič drugega, kot okrog zemlje potujoči sopotniki, bodo strokovnjaki končno vtaknili svoj nos tudi v zadnjo plat vremenskih dogajanj. Aparatura vremenskega preroka sporoča radijskim oddajnikom, kopnim vremenskim postajam podobe, iz katerih je mogoče razbrati, kako daleč se v tem trenutku »kuha« lepo ali slabo vreme. Dosedaj so vremenoslovci sedeli v svojih opazovalnicah, zaviti v vremenski zračni ovoj zemlje, ko da bi bili na dnu morja. Sedaj pa so splavali na površje in si zadevo ogledujejo tudi z vrha. Strokovnjaki mednarodnega vremenoslovja označujejo start prve vremenske postaje v vsemirje kot
PREP 20 LETI jE DOZORELA DRUGA SVETOVNA VOJNA
Z zaključkom španske državljanske vojne se je porodila druga svetovna vojna
Od 12. do 14. marca je zasedal, na Svobodnem vseučilišču v Zahodnem Berjinu svetovni kongres za raziskovanje in'pob"i-janje raka.
Zbrani so bili zastopniki 14 evropskjh in prekomorskih narodov, med njimi učenjaki svetovnega slovesa. Posebno pozornost pa je vzbudilo - ne samo med znanstvenim svetom, ampak v najširši javnosti predavanje pariškega specialista za tumorska obolenja, prof. Oberlinga. Ta je svoje predavanje pospremil z elektronsko-mikroskopičnimi posnetki v ogromni povečavi, pri čemer so se jasno odražale Ivorbe, ki so jih strokovnjaki soglasno potrdili kot pripadnike skupine virusov, ki razširjajo novotvorbe. Take viruse, ki predstavljajo v naravi velikost sedemde-setmilijonskega dela enega samega milimetra, so ugotovili skoraj pri vseh benignih in (udi malign h obolenjih na perutnini, kun. ih in drugih živalih, pri dvoživkah in pticah, podganah, konjih in jelenih. Ti virusi se po svoji strukturi in razvojnih težnjah v ničemer ne razlikujejo od človeških tumorskih obolenj.
Pozročitelj raka
vendarle virus
Za mednarodno raziskovanje in pobijanje raka je to odkritje pariškega učenjaka izredno važno. Seveda se takoj poslavlja vprašanje, ali je mogoče ta spoznanja na živalskili tkivih raka brez nadaljnega uveljavljati tudi na človeškem organizmu.
Prof. Oberling je predočil nekaj pomembnih argumentov, ki dokazujejo, da je rak obolenje, pri katerem je upoštevanje teorije o virusih, neizogibno. 2e pred poldrugim letom je ameriški raziskovalec virusov. Nobelov nagrajenec, Wendell M. Stanlev ugotovil, da igrajo virusi pri obolenjih na raku izredno važno, če že ne odlučujočo vlogo. Medtem so se raziskovalne metode, pomočjo katerih učenjaki lahko ugotavljajo v celicah, izprijenih po raku, viruse ali virusom podobne tvorbe, tako izpopolnile, da je nastanek virusovih tumorjev že skoraj povsem dognan.
Aktiviranje raka
Dolgo časa je prevladovalo mnenje, da zadostuje že sam udor virusa v zdravo celico, da se ta avtomatično izpridi v celico raka. Sedaj pa so odkrili nova spoznanja: znanost pozna številne viruse, ki se v celicah razmnožujejo, ne da bi izzivali tuVnorska obolenja. Na drugi strani pa poznajo tumorske otekline, v katerih tudi najtemeljitejša preiskava ni mogla ugotoviti popolnoma razvitega virusa. To navidezno protislovje, je dejal prof. Oberling., je na raku samo »dorastel« virus. Opazovanja so dognala, da doživlja virus v svojem razoju določene faze, pri čemer je virus celo neviden in kljub temu vodi k težki poškodbi napadene celice.
Glavna sestavina virusa je - kot znano - tako imenovana nukleinska kislina. Iz istega tvoriva pa so tudi dednostni nosilci, tako imenovane »gene«. Ce udere nukleinska kislina tumorskih virusov v zdravo celico, se useda na dedno maso celice in se pod določenimi pogoji prenaša preko sto in sto celičnih pokolenj, ne da bi povzročila obolenje. S pomočjo določenih v-plivov. kot je n. pr. rentgensko obsevanje ali kakih drugih nagnenj, se »dremajoče« virusove zasnove nekega dne aktivizirajo. Z drugimi besedami: infekcija telesne celice z vfrusom je podobna dedni spremembi, ki se pojavlja šele po daljši latentni dobi.
Največje iznenadenje pa je ugotovitev, da ne nastaja tumorska celica zaradi samega razvoja virusa, ampak zaradi nastanka neke njegove predstopnje, ki jq znanost imenuje »pro-virus«. Tako je tudi razumljivo, zakaj je tako težko ugotavljati v tumorskem tkivu prave, pravcate viruse. Katastrofa, ki se dogaja v celičnem
flll!MD!D»KI!n!!!!!!niin!UI«IUI!IK»!IRIiinilll!Uilllli»aU!M^^
Z uporom maroške garnizije Melilla v Španskem Maroku je 17. julija 1936 izbruhnila vsta'a proti vladi »ljudske fronte« v Madridu. Vstajnikom je načeloval general Franco.
Kako je prišlo do tega usodnega »pro-nunciamenta«, tragičnega uvoda v drugo svetovno vojno?
Pet let pred tem dogodkom so v Španiji na volitvah zmagoviti republikanci pognali Alfonza XIII s prestola in 13. aprila 1931 proglasili republiko. Republikanska vlada je povsem naravno oddaljila zagrizene monarhistične uradnike in častnike izven važnih političnih in gospodarskih središč, da bi s tem preprečila morebitne nemire. Med takimi pregnanci je bil tudi general Franco, ki je moral na Kanarske otoke.
Po vojaški vstaji v Melilli se je Franco s svojimi Marokanci in »terciosi« (tujsko legijo) napotil proti domovini in izbral pot, po kateri so prihajali že tisočletja v Španijo oboroženi napadalci, to je čez Gibraltarsko ožino. Za Franca je bila republikanska vlada v Madridu vse preveč demokratična. Izpolnila je svojo volilno obljubo in zajamčila sindikatom svobodo. Izpustila je iz ječ številne. Katalance, socialiste in anarhiste. Državni predsednik Azana v Diez pa se je resno lotil preo-snov, ki so odpravljale srednjeveške privilegije.
Franco se ob samem začetku državljanske vojne ni mogel boriti proti komunistom - kot to tako rad izpoveduje -, kajti čistokrvni komunisti so se utihotapili v deželo in se polastili oblasti šele z državljansko vojno, ki je izključno njegov zarodek.
Zahodne demokracije so špansko dramo motrile z mešanimi občutki in - križem rok. Zato pa so trije takratni diktatorji: Hitler, Mussolini in Stalin vodili glavno besedo. Španska Francova vstaja se ne bi nikoli razrasla preko okvira krvave za Pireneji zaplankane generalske revolte, če ne bi že od samega začetka dalje služila
oblastnikoma v Berlinu in Rimu kot dobrodošla epizoda za preizkušnjo orožja z »ostrimi naboji. Moskvi pa kot enkratna priložnost za raztegnitev svetovne revolucije na Zahodno Evropo.
Ko so ; 1000 nemškimi markami za vsak bombni ški polet nagrajeni Goerin-govi letalci prihiteli Francu na pomoč, ko so nemške protiletalske baterije na španski zemlji preiskušale svojo pratikčno veljavo, ko so Mussolinijeva lovska letala zajamčila Francovim vstajnikom absolutno zračno premoč in ko so na republiški strani rekrutirali iz 21 držav »zgrajene« komuniste in z njimi sestavili pet »mednarodnih« brigad in so republikanci izgubili v svobodnem svetu ves ugled, se je notranja španska tragedija čez noč sprevrgla v mednarodno komedijo. Iz fašistične revolte se je izpridil mednarodni manever, iz državljanske vojne mednarodno vojno pozorišče prvega reda. V XI. Thal-mannovi, v XII. Garibaldijevi, v XIII. Dombrovskijevi brigadi, v XIV. brigadi Pariška komuna in v peti brigadi z angleškimi in ameriškimi prostovoljci niso samo Spanci streljali na Spance, ampak tudi Nemci na Nemce, Italijani na Italijane, Rusi na Ruse in tudi Slovenci na Slovence! Španija je postala šahovska deska mednarodne politike in bojišče, na katerem so Hitler, Mussolini in Stalin uprizarjali generalko • drugo svetovno vojno.
Danes ne more biti nobenega dvoma, da bi vojaški izid v Španiji brez rimskih, berlinskih in moskovskih intervencij vse; drugače izgledal in da bi bili 1. 1939 do druge svetovne vojne še zelo oddaljeni.
Ne samo Hitler in Mussolini tudi »tretja internacionala«, ki jo je zasnoval Lenin
1.	1919, je žela bogato letino. Sovjeti so na španskih tleh izurili za vse države namenjene likvidatorje nekomunističnega prebivalstva. V Španijo je iz Azije v Evropo prodrlo geslo, »da so za uresničenje; svetovne revolucije dovoljena vsa sredstva«. To je bila prava mana za pustolovce in gansterje. Umori, pokoli, množična
streljanja nedolžnih ljudi, požigi in razdejanja, tatvine in razbojništva, izbris vsake morale in zakonitosti, krdela ovaduhov in armade tajne policije, to so bila tista in še številna druga »dovoljena« sredstva, ki so jih pridno in s polno vnemo uporabljali vsi trije diktatorji. Španski »izurjenci« so poskrbeli, da so se ta »sredstva« polno uveljavljala po vseh državah, ki so jih podjarmili Hitler, Mussolini in Stalin.
Dve diktaturi, nacistična in lašistična sta izginili, čeprav 5e tu in tam životarijo žalostni ostanki. Tudi tretji diktaturi, komunistični, usoda ne bo prizanesla...
Španija je bila po Leninovih prerokovanjih tista dežela, ki je bila za Rusijo prva na vrsti za boljševizacijo. Tu so si Sovjeti zamišljali glavno oporišče za uresničenje svetovne revolucije. Zato je tudi Moskva poslala v Madrid svojega specialista za ljudsko frontaštvo Rosenberga. Tako se je zgodilo, da so državnemu predstavnikuvv Azani zdr-knile vajeti iz rok. Bratomorna vojna se je s hujskanjem vseh treh diktatorjev Stalina, Hitlerja in Mussolinija razplamtela kot azijska kuga. Po madridskih jetnišnicah so neprestano regljale komunistične strojnice in po mestih, ki jih je zasedal Franco ni bilo drugače.
Na dan 28. marca 1939 ob 11,30 se je polkovnik Cassado v imenu republikanske vlade udal Francovim četam. V nadaljnih 24 urah so kapitulirale tudi ostala republikanska oporišča na vzhodu. Prvega a-prila je španski radio sporočil: »Rdeča armada je končno razorožena. Vojne je konec«. Na Francovi strani je padlo 150 tisoč vojakov, na republikanski strani 300 tisoč. Morilska vojna je pobrala 750 tisoč civilistov, 756860 ranjencev pa so naštele samo Francove bolnišnice. V Francovih ujetniških taboriščih je stradalo 270719 vojnih ujetnikov. Izurjeni komunistični likvidatorji pa so našli zavetišče po francoskih taboriščih, odkoder so svoja »znanja in izkušnje« zaplodili po vsej Evropi...
začetek »novega obdobja vremenskega o-pazovanja«.
V »vremenskem »preroku« nameščene naprave delujejo po naslednjih načelih: oblaki, morske in zemljske mase odsevajo svetlobo in jo spreminjajo v električne u-tripe. Oblaki odsevajo svetlobo zelo močno, do 80 odsto. Zemeljske mase pa jo rellekti-rajo komaj 20 odsto, morje celo samo 5 odsto. Vremenski prerok sprejema pri svojem krožnem poletu »impulsne posnetke«, filma svetle, srednje in temne točke našega planeta. Poseben oddajnik posreduje ta opazovanja vremenskim postajam na zemlji, ki jih s posebno elektronsko napravo preobražajo v filmske posnetke.
Tako daleč pa še nismo, zato se morajo znanstveni zemljski vremenski preroki zadovoljiti z drugačnimi ugotavljanji. Mnogi počitniški izletniki so gotovo hudo radovedni, kakšno vreme nam obeta letošnje poletje. Evropski vremenski raziskovalec, prof. dr. Baur zatrjuje, da že dve leti niso mogli priobčevali vremenskih napovedi zaradi »sončnega delov^V nja«. Pod tem pojmom razumemo na sončni površini nastajajoče pege, plamenice in erupcije. V teh dveh letih so bili vsi ti pojavi tako siloviti kot jih človeštvo ni doživelo že 200 let. Zato so vremenoslovcem manjkale izkušnje, kako taka naraščajoča sončna delovanja vplivajo na zemeljsko atmosfero.
Maksimum sončnih peg je ie leto dni za nami. Zašli smo v ciklus sončnih peg, za kakršne že obstojajo izkušnje. Statistično je dokazano, da zavlada v drugem poletju po maksimum sončnih peg nenavadna suša. Ker je letošnje poletje drugo po maksimumu sončnih peg, ki smo ga doživeli jeseni leta 1957, lahko sklepamo - pravi dr. Baur - da bo letošnje poletje suho in zelo sončno. To seveda ne pomeni, da nam bo sonce nenehno sijalo skozi vse poletje. Lahko je mogoče, da bo eden izmed poletnih mesecev tudi zadostno moker. Skupne poletne padavine pa bodo verjetno manjše od normalnega povprečja.
Te napovedi se v glavnem ujemajo z ameriškimi in grenlandiskimi vremenskimi napovedmi, ki temeljijo na izredno mrzlem morskem vodovju v severnem Atlantiku. Severni Atlantik je »vremenska kuhinja« Evrope. Morsko vodovje vzhodno od Aiaske, Kanade in južne Grenlandije je zadnjo zimo zajel izreden mraz. Mrzlo morsko vodovje, ki se bo v teku pomladi in poletja le počasi segrevalo je v ostrem nasprotju z vodnimi temperaturami na prehodu k Zalivskemu toku, ki poteka proti Norveški. Tudi zračne plasti nad morsko površino so mnogo mrzlejše kot navadno. Ti kontrasti povzročajo velike atmosferske motnje. V naslednjih mesecih lahko pričakujemo v gornjem Atlantiku pogoste viharje.
Po teh napovedih bomo v naših krajih preživljali približno takle vremenski koledar:
V prvi polovici maja bo zelo toplo s kako ploho. Toplomer se bo sukal okrog 30 stopinj C v senci. V dneh 6. do 8. maja se bodo po močni nevihti javljali ledeni možje za dober teden prezgodaj. Okrog 10. maja bo spet sončno vreme. V drugi polovici maja bo vreme zelo toplo s kako neizdatno nevihto.
Junij pričenja z vročino, ki bo občutna zlasti od 3. do 6. junija. Od 11. junija dalje bo zavladala vročina z morebitnimi vmesnimi nevihtami vse do konca meseca.
Vročina bo trajala še ves julij s temperaturo do 35 stopinj C.
Vse do 20. avgusta bo nekaj grmenja, dežja pa malo ali nič. Do 30. avgusta se bo ozračje malenkostno ohladilo, pomembnejših padavin pa tudi v tem času preroki ne previdevajo.
Tudi ves september bo v glavnem sončen.
Za južno Italijo, južno Francijo in Španijo napovedujejo naravnost tropsko vročino.
POP ČRTO
Titoua vizitka i flbesiniji
Pred oblsskom maršala Tita Abesiniji, je ing. Svestislav M. Trbojevič dostavil zunanjemu ministrstvu v Adis Abebi obširno in zanimivo poročilo, ki je zagledalo luč sveta tudi v tisku. Iz poročila prhiašamo nekaj odlomkov tudi našim čitateljem na vpogled. Cesarskemu zunanjemu ministrstvu Adis Abeba Predmet: Obisk maršala Tita.
Gospodje,
podpisani si dovoljujem dostaviti Cesarskemu zunanjemu ministrstvu naslednje poročilo:
Kot begunec Jugoslovan uživam gostoljubje Abesinije že deset let. V vsem tem času niso imele etiopske oblasti z menoj nobenih sitnosti. Čeprav sem o-sebno prepričan protikomunist in sem samo zaradi tega moral zapustiti Jugoslavijo, kjer sem bil rojen, se s politično dejavnostjo nisem nikoli ukvaril.
Za časa prvega obiska rdečega maršala Etiopiji pred tremi leti, so na zahtevo jugoslovanskega komunističnega veleposlaništva v Adis Abebi, cesarske etiopske oblasti prepovedale vsem jugoslovanskim narodnjakom, da v tem času ne smejo iz svojih stanovanj. Nekatere posameznike, katerim sem pripadal tudi sam, je policija odvedla v Harar, kjer so nas namestili v nekem hotelu. Ves ta čas smo bili internirani in izolirani od zunanjega sveta; •odvzeli so nam osebno svobodo in nas ■odstranili z dela.
Naš edini greh je, da mi tisoči jugoslovanskih narodnjakov emigrantov s fa-kultetsko izobrazbo, ki smo raztreseni po vsem svobodnem svetu, po nobeni ceni ne priznavamo teroristične in samozvane vladavine, ki jo je postavila v naši domovini sovjetska armada.
Med Jugoslovani, ki so zakonito prispeli v Etiopija- z reda:ii'i potnimi listi komunistične Jugoslavije, bodisi kot uradniki posameznih ustanov (Jugo-etiopske družbe itd.), so se naslednji uprli povratku v Jugoslavijo, ker vlada tam komunistični teror. Zaprosili so za politično zatočišče in ga v Etiopiji tudi prejeli, kar pomeni, da so izbrali svobodo:
1. Boško P. Stojkanovič z ženo Gordano, bivši šef prodajnega oddelka »Jugo-etiop-ske družbe«;
2. Dr. Sava M. Nedeljkovid, zdravnik bolnišnice Sv. Pavla:
3. Dr. Milka Lisičar, zdravnica iste bolnišnice;
4. Predrag Radovanovič z ženo Radojko, nogometni trener.
Toma Stamenkovič, uradnik »Jugo-etiopske družbe« si je prerezal žile v trenutku, ko ga je jugoslovansko velepo-slanštvo pozvalo, naj se vrne v Jugoslavijo. Ima v domovini pet otrok in vendar je raje izbral smrt kot pa povratek. Pxav tako je umrl zdravnik polkovnik, dr. Hr-žek, pred nekaj meseci v tajinstvenih okoliščinah, v trenutku ko je prejel naročilo, naj se vrne v domovino! Vprašanje je, ali je bila njegova smrt posledica samomora ali uboj celične UDBE, ki med*osta-lim stalno nadzira tudi samega veleposlanika... Gotovo je tudi, da bo v Etiopiji ostalo določeno število Jugoslovanov, ki so prispeli semkaj z rednimi potnimi listi, ko jim bo veleposlaništvo zaukazalo povratek. Zato se bo število izbrancev svobode v bližnji bodočnosti še povečalo.
V Adis Abebi že dva tedna postopa okrog 100 policistov jugoslovanske UDBE v civilnih oblačilih, to je mesec dni pred dospetkom rdečega maršala. Njihova dolžnost je, da nadzirajo emigrante narodnjake, kar pomeni, da zasleduje vsakega emigranta deset ubdovcev. Tem udbovcem so izročili naše osebne naslov«; in celo fotografije; odkrito nas spremljajo in po eden
ali dva stojita stalno pred našimi stanovanji.
V vseh desetih letih odkar sem v Etiopiji, ni dosedaj še nihče od mene zahteval osebnih papirjev zaradi ligitimiranja, pa se sprašujem, zaradi česa nas terorizira tuja policija in posebno še komunistična.
Adis Abeba je doživljala tudi še druge obiske visokih in uglednih osebnosti kot so: Nj. eksc. podpredsednik Združenih držav, g. Nixon, N. V. kralj Ibn Saud, pričakujejo pa tudi grškega kralja Pavla i. dr. Niti eno samo od vseh tujih odposlanstev ni zahtevalo podobnih varnostnih ukrepov. Nasprotno, ves svet so vabili, da pozdravi obisk gostov in jih počasti s svojo prisotnostjo. Zaradi česa mora šef komunistične države (katerega oblast se naslanja edino na teror in ne uživa v lastni državi nikake priljubljenosti, saj je 90 odsto prebivalstva proti njemu), samozvani maršal (sprašujem se, kdo ga je imenoval za maršala...) zahtevati tako stroge varnostne ukrepe, ki so poniževalni - predvsem zanj - in manj za nas emigrante. Vsi naši kralji so bili junaki ali mučeniki, nobeden izmed njih pa ni bil strahopetec.
Pred dvema letoma so se ljudje pošteno nasmejali, kot so poročali francoski listi, nad maršalovim obiskom v Franciji.
V Parizu živi okrog 7000 emigrantov jugoslovanske narodnosti. Jugoslovansko veleposlaništvo v Parizu je po insti akcijah iz Beograda zahtevalo od francoskih oblacti, da aretirajo in pozaprejo za ves čas t aršalovega obiska - in c*!o nekaj dni ried njegovim prih dpi." - vse jugoslovanske emigrante oziroma jim preprečijo, da bi zapuščali svoja stanovanj-Francoske oblasti so odgovorile, da je spoštovanje človečanskih pravic prva zapoved francoske ustave in da v Franciji nikomur ne morejo odvzeti osebne svobode brez tehtnih razlogov ali sodne obsodbe. V nasprotnem primeru ima vsakdo,
ki ga po krivici oropajo osebne svobode. pVavico do pravične odškodnine. Ce pa je veleposlanštvo pripravljeno na izplačilo odškodnin za zahtevane aretacije, bi oblasti morda storile enkratno izjemo... Tedaj je jugoslovansko veleposlanštvo, ki seveda ni razpolagalo z dovoljnimi krediti za 7000 emigrantov, predlagalo, da samo izbere 60 osebnosti med emigranti, ki jih smatra za »najnevarnejše« za var-, nost maršala. Tako so okrog 60 emigrantov francoske oblasti prepeljale na Korziko, kjer so jih namestili v nekem hotelu in jih odlično oskrbovali na račun jugoslovanskega komunističnega veleposlaništva.
Kot že rečeno se osebno nikoli nisem bavil s politiko, z izjemo v času pred drugo svetovno vojno, ko sem bil član Jugoslovanskega antikomunističnega odbora v Beogradu. Cilj tega odbora je bil. da se z znanstvenimi sredstvi bori proti komunizmu s predavanji, izdajanjem periodičnega glasila itd. Naše vseučilišče v Beogradu je bilo takrat okuženo s komunizmom - prav tako kot je danes to vseučilišče središče narodnih in protikomunističnih visokošolcev. V zgoraj imenovanem odboru je sodelovalo veliko število razumnikov, univerzitetnih profesorjev, publicistov in drugih. Ko so se komunisti polastili oblasti (kar se je zgodilo s podporo sovjetskih tankov) oktobra 1944, so vse člane odbora in tudi take osebnosti, ki so jih ovajali komunistični vohuni, brez sodnih postopkov na zverinski način poklali. To je komunistična pravica!
Ko vam pošiljam to poročilo, me ne vodijo kake osebne koristi, ampak živeč v tej deželi, ki mi je draga kot lastna domovina, poznavajoč do podrobnosti komunistično teorijo in prakso, saj sem bil priča strahot te prakse in stvarnosti proti nedolžnemu prebivalstvu Jugoslavije, sem prisiljem povedati vam, da je največja ifsodna nesreča, ki lahko doleti narod
ali neko deželo, komunizem. To je največja nesreča, hujša od najstrašnejše epidemije, kajti komunizem napada in uničuje ljudsko dušo, ki je središče največjih krščanskih vrlin: »ljubi svojega bližnjega kot samega sebe« - in ne središče razrednega sovraštva, ki so ga oznanjli Marks, Engels, Lenin, Stalin in ga oznanja njihov epigon Tito - maršal samozvanec. Njihova vera je sovraštvo, ki se izpoveduje z biološkim iztrebljevanjem vseh tistih, ki ne mislijo tako kot komunisti in ki si ne prisvajajo največje potegavščine svetovne zgodovine: marksistično doktrino.
Sadovi komunistične vzgoje mladine v moji deželi so naravnost porazni, ker je ta vzgoja ustvarila številne podleže, vohune lastnih staršev, ki so jih kot reakcionarje pozaprli. Prvi cilj komunizma je uničenje družine, ker je to prva celica človeške družbe. Komunizem se bori z vsemi sredstvi in celo z zverinsko brutalnostjo proti vsemu krščanstvu in islamu. Pomoril je na tisoče in tisoče duhovnikov vseh veroizpovedi. Veliko število krščanskih cerkva in muslimanskih mošej so komunisti porušili ali pa jih preobrazili v protiverske klube.
V Jugoslaviji vlada nepopisljivo nasilje. Suženjstvo pod Turki, ki je trajalo 500 let, ni niti obledela podoba v primerjavi s komunističnim terorjem.
Vsa ta dejstva so popolnoma točna, in lahko jih dokažem pred kakršnim koli forumom svobodnega sveta.
Čutim obveznost do dežele, ki me je tako velikodušno sprejela kot političnega emigranta, in zato vam o vsem tem poročam z edinim ciljem, da koristim vaši deželi, ker dobro poznam komunizem in njegova nasilja.
Z vsem svojim srcem želim, da bi Bog obvaroval Etiopijo pred komunistično infiltracijo, ki bi jo neizogibno vodila v trpljenje in propast.
Ing. Svet. M. Trbojevič
'’ran 4
Leto XIII.. - Stev. 8
Odkup ljudskih stanovanj
TRŽAŠKI PREPIHI
Rimski parlament je z zakonom dne' 21. marca 1958 poob^stil vlado, da z o-dlokom predsednika republike izda določbe za odkup ljudskih stanovanj v tistih poslopjih, ki so bila zgrajena z javnimi prispevki. Glavne misli tega odloka so: najemnik, ki stanuje v ljudskih hišah, :ma pravico na odkup svojega stanovanja. Mogoče pa je odkupiti samo celotna poslopja. Za odkup se mora izreči vsaj 7/10 vseh najemnikov, odkupno- ceno pa je določiti na podlagi dnevne prodajne vrednosti. Od te se odbije 30 cdsto in še za vsako leto bivanja najemnika v stanovanju 9.25 odsto do največ 5 odsto, skupno torej 35 odsto. Kdor ne bi mogel kupnine plačati takoj, jo lahko odplačuje v mesečnih obrokih skozi dvajset let in plača v tem primiru 5,8 obresti. Kdor ne more ali noče odkupiti stanovanja, se preseli v drugo primerno stanovanje, ki mu ga prodajni zavod nudi na razpolago. Izkupiček prodanih stanovanj se mora uporabiti za zidanje novih ljudskih stanovanj. O teh določilih je »Demokracija« že poročala.
Komunistična stranka je vložila v tržaškem občinskem svetu resolucijo, kateri so se priključili še italijanski socialisti, misovci, bivši socialni demokratje in fron-:a za neodvisnost ter predlagali, da se v zakonu določena odkupna cena določi na podlagi gradbenih stroškov, namesto na podlagi tržne vrednosti.. Od te vrednosti naj bi se odBilo 40 odstotkov in za vsako leto bivanja do 25 let po 0.25 odstotka, skupno torej 46,25 odsto. Nadalje naj bi se obrestna mira znižala od 5.8 .na 3,5 odsto z odplačevanjem v obrokih 25 let. Njihova resolucija nadalje zahteva, da najemniki, ki ne odkupijo stanovanja, ostanejo v svojih starih stanovanjih in da so predstavniki najemnikov člani komisije za določanje cen.
Demokrščanska stranka pa je predložila resolucijo, s katero sprejema zakon, vendar priporoča, da se pri določanju cen omogoči tudi siromašnim najemnikom, da pridejo do lastne strehe; da oni, ki se morajo preseliti v nova stanovanja, ne utrpe nikake škode in da naj vlada nadzira izvedbo zakona in uvaja vsa tista zboljšanja predpisov, ki bi jih zahtevalo praktično izvajanje zakona,
Na sejah predstavnikov strank je večina sprejela prvotno komunistično resolucijo. Na sejah občinskega sveta so prav tako dolgo razpravljali o obeh resolucijah.
K besedi se je oglasil tudi občinski svetovalec dr. Josip Agneletto, ki je med drugim dejal tudi tole: »odkupni zakon stanovanj je neprecenljive socialne in gospodarske važnosti. S tem zakonom se dvignejo milijoni do sedaj odvisnih najemnikov na raven svobodnih, neodvisnih gospodarjev z lastno streho, ki bodo lahko vzkliknili z besedami slovenskega razumnika: lastna hišica, lastna voljica!
Gospodarsko pomeni odkup stanovanj prehod hiš iz rok najemnikov v roke gospodarjev, ki bodo z vse drugačno skrbjo in vnemo skrbeli za vzdrževanje in ohranitev stanovanj in hiš, ne le v svojo lastno korist, ampak tudi v korist vsega narodnega gospodarstva. Z odkupom stanovanj pa se obenem sprostijo ogromne milijardne vrednosti, vložene v poslopja in ta sredstva se z odkupom zopet vrnejo v obtok in služijo za zgradbo novih ljudskih stanovanj, za nove rodove.
Zakon postavlja najemnike ljudskih
[Dogodki doma]  
JVOV PRAVILNIK ZA POKRAJINSKO OSEBJE. Tržaški pokrajinski svet je zaključil svoje sedanje zasedanje. Med drugim so sprejeli nov pravilnik za pokrajinsko osebje. Tako so končno uredili vprašanje pokrajinskih nameščencev, kar je zlasti pomembno za delovna razmerja nestalnega osebja pri pokrajinskih ustanovah.
# * *
OBISK DRŽAVNEGA POGLAVARJA. Tržaška radijska postaja je sporočila, da obišče Trst državni poglavar Gronchi na dan 24. maja. Prisostoval bo otvoritvi suhega doka v Tržaškem arzenalu in o-tvoritvi elektrificirane proge Trst-Benetke.
* # *
ZUPAN PRI MINISTRSKEM PREDSEDNIKU. Tržaški župan dr. Framil in predsednik trgovinske zbornice Caidassi sta se skupno z demokrščanska delegacijo mudila več dni v Rimu, kjer so Tržačani intervenirali pri raznih oblasteh za rešitev številnih tržaških vprašanj. Zupana je sprejel tudi ministrski predsednik Segni.
* * *
NA PREDVEČER 70 LETNICE Hitlerjevega rojstva, 19. aprila bodo po vsej Tito-
Kdor si želi poznanstva
IZ STARE DOMOVINE SLOVENIJE ALI KATERE KOLI DRUGE DEŽELE
Z NAMENOM POROKE
NAJ S POLNIM ZAUPANJEM ZAHTEVA INFORMACIJE PRI
„Eva“ agenciji
10253-95 St. EDMONTON ALBERTA C A N A D A
Pismu naj priloži dva dolarja in sliko.
stanovanj " položaj favoriziranih državljanov. Odslej dalje, ne bodo samo uživali izredno cenenih stanovanj, pač pa bodo z neznatnimi mesečnimi zneski, ki so znatno manjši kot so povprečne najemnine, odplačali v 20 lfetih svoja stanovanja. Saj so predgovorniki izračunali, da bodo znašali taki mesečni, zneski povprečno 3574 lir za 500.-000 lir vredno stanovanje, odnosno 7143 lir za 1,000.000 Ur vredno stanovanje. Zato je komunistična resolucija stvarno'neutemeljena, ker ne bi bilo pravično državljanom, ki že uživajo izredne posebne ugodnosti, nuditi še večje olajšave v breme ostalih državljanov.
Ce je že parlament v svojih navodilih določil, da naj se jemlje za podlago vrednosti stanovanj sedanja tržna cena, ki se zniža za 30 odsto in še za 0,25 odsto za vsako leto bivanja, ali je potem resna zahteva, da se jemlje za podlago gradbena cena, znižana za 40 odsto in 0,25 odsto. Obrestno mero 5.8 odsto računa državni zavod (Cassa depositi e prestiti) za gradbena posojila in zato je nerazumljivo, zakaj naj bi odkupniki plačevali nižjo o-brestno mero kot jo bodo morali plačevati zavodi pri novih posojilih za gradnjo ljudskih stanovanj. Prav tako je neutemeljena zahteva, da naj najemniki, ki ne odkupijo stanovanja, ostanejo v svojem stanovanju, saj je tehnično popolnoma nemogoče upravljati, popravljati in vzdrževati hiše, pri katerih je s 7/10 lastnik zasebnik in s 3/10 najemniki. Tudi s psihološkega vidika je nadaljne bivanje 3/10 najemnikov nevzdržno. Najemniki bi se preko noči znašli med samimi lastniki stanovanj. Ta neenakost bi pri njih povzročila manjvrednostni kompleks, ki bi najbrže na njih duševno razpoloženje slabše uplival kot preselitev v hiše najemnikov. Govornik pa se je povsem strinjal z resolucijo v kolikor naj bi bili v komisiji za določanje cen zastopani tudi najemniki. Prav tako se mu zdi pametno, da država nadzira izvajanje zakona o odkupu, da se tako izločijo- vse upravne formalnosti in ovire.
Socialna zavarovanja proti boleznim opravljata med drugimi na našem ozemlju tudi INADEL (za uslužbence krajevnih ustanov), kjer je zavarovanjih okrog 15 tisoč uslužbencev in INAM (bolniška blagajna) za, okrog 158 tisoč zavarovancev.
Po vseh ostalih italijanskih pokrajinah priznavata obe ustanovi zavarovancem pravico, da si po svoji volji izbirajo zdravnike, tudi med zasebnimi specialisti. V Trstu pa so zavarovanci primorani izbirati samo med zdravniki zavarovalne ustanove.
Ce upoštevamo, da razpolaga INAM s 54 zdravniki, kar pomeni, da je za vsakih 3000 zavarovancev na razpolago po en zdravnik, je jasno, da pod takimi pogoji zdravniška pomoč ne more biti zadovoljiva. Pritožb prav zaradi takih okoliščin ne manjka. Trst s svojim ozemljem ni samo obmejno področje, ampak mesto, ki je zaradi vojnih dogodkov pretrpelo več škode kot katera koli pokrajina v notranjosti Italije. Ze zaradi teh posebnih ozirov bi morali obe zavarovalni ustanovi postopati s svojimi zavarovanci vsaj ena-
vi Jugoslaviji praznovali 40letnico ustanovitve KPJ, t. j. rdečega fevdalizma, ki je po letu 1945 dvignil življenjsko raven nekaj sto tisoč jugoslovanskim državljanom (zlasti tistim ukrajinskega, švicarskega, češkega španskega, židovskega in ostalega nejugoslovanskega porekla) v astronomske višine, na račun ostalih 17 ali 18 milijonov Jugoslovanov. Verjetno so si prav zaradi diktatorske kontinuitete in v spomin na Hitlerjevo dediščino izbrali tako »pomemben predvečer« v zgodovini prosvitljenega XX. stoletja. Pravijo, da se tudi iz našega mesta odpravlja prvo-urniški komunist, ki ga bodo spremljali spreobrnjenci, preskakovalci in priskledniki, da bodo na ta način zastopane vse partijske zvrsti.
* # *
AVSTRIJSKI TURISTIČNI BOJKOT. Lansko leto je obiskalo Italijo 90.000 avstrijskih izletnikov. Letos jih bo po poročilih dunajskih potovalnih ustanov komaj 10-20 tisoč.
* # *
SPET TRESKAJO BOMBE. Se vedno imamo določeno skupino ljudi, ki tudi mirilih časov ne more preživljati brez bomb in petard. Nesposobni prepričevalnih dokazov, so ti ljudje prepričani, da so bombe učinkovitejši argumenti od besednih polemik. Take skupine diktatorskih domo-tožcev pa ne domujejo samo pri nas, ampak povsod tam, kjer so zakoreninjena teroristična načela. Pred časom se je raz-treskala bomba na Dunaju - sredi kulturne prireditve. V četrtek ponoči pa so neznanci odvrgli petardo v poslopje avstrijskega konzulata » ulici Navali 23. Bomba je razbila nekaj šip, druge škode pa n<L srečo ni bilo. V Rimu je avstrijski poslanik protestiral pri rimski vladi, ki je obljubila, da bo uvedla strogo preiskavo.
* * »
ŽITARICE ZA KMETOVALCE. Kmetijsko ministrstvo v Rimu je dodelilo vladnemu generalnemu komisariatu 3.000 stotov žitaric, ki jih bo brezplačno razdeljeval Kmetijski konzorcij. Tako bo vlada vsaj deloma povrnila veliko škodo, ki jo je povzročilo slabo vreme.
j Glede deinokr. resolucije je dr. Agneletto dejal, da je presplošna in z ozirom na okrožnico vlade za hitro in vestno izvajanje zakona o odkupu, nepotrebna. . Iz vseh teh razlogov ni glasoval niti za eno niti za drugo resolucijo.
Pri glasovanju sla obe resoluciji prejeli vsaka po 25 glasov in tako ni bila nobena sprejeta.
Rflmanjgv EinsisdeiR v Šeici
Slovenski duhovniki pripravljajo skupno romanje tržaških in goriških Slovencev v svetovno znani Einsiedeln pri Cu-rihu. Romanje bo trajalo od 24. do 27. julija s ptisebnim vlakom. Romarji bodo pri .tem obiskali' še: Bern. Luzzern in Lugano. Kdor še zanima za-to božjo pot v zeleno Švico, naj se prijavi do 25. aprila pri duhovniku svojega' kraja: •
SLOV. DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU
priredi tudi letos syoj tradicionalni
prvomajski izlet v Pian del Gansiglio
(Viffčirib Veneto - jezero S. Croce) Prijave udeležencev sprejema pisarna dnevno od 17. do 19. ure v uljci Machiavelli 22-11., kjer se dobijo .vsa ostala potrebna pojasnila. Sprejeme se tudi prijave po telefonu št. 36.275. Vljudno vabljeni.	ODBOR
Občni zbor „Jadrana“
Dne 2. aprila 1959 je imel S. A K Jadran redni občni zbor, na katerem je obravnaval svoje preteklo delo in izvolil nov Izvršni odbor. Po razpravi o bodočem delu. je sklenil, da bo Izvršni oejbor sestavil program dela in nato sklical širšo sejo, kjer ga bo predložil članstvu
kopravno, če že ne bolje kot po ostalih pokrajinah. Tudi tu je potrebno vse ukreniti pri osrednjih oblastih iri pri ustanovah INAM in INADEL, da se zavarovancem na našem ozemlju čimprej zajamči svobodna izbira zdravnikov.:
Ureditev Verniellis
Dr. Josip Agneletto je v preteklosti ponovno interveniral pri občinskih oblasteh za ureditev ulice Verniellis v Kolo-nji, ki se je z nastankom številnih novih stanovanjskih hiš v- smeri proti Rojanu iz zasilne pesti spremenila v prevozno cesto, ne da bi za tako uporabo cesto tudi tehnično preuredili,., ;
Z deli razširjenja in niveliranja ulice Verniellis so pred časom pričeli. Hiše na levi strani ulice v smeri proti Rojanu so bile zgrajene že pred mnogimi leti in ležijo s svojimi temelji globoko pod cestiščem. Da bi se tž poslopja obvarovala proti vlagi, so posamezni lastniki zgradili med cesto in hišami ventilacijski hodnik. Sedaj bodo cestišče na nekaterih predelih dvigniti od 30 do 50 cm nad sedanjih nivojem. Ce ne bodo zgradili tudi opornih zidov, se bo vsa teža prometa prenašala na ta poslopja, jih pretresala in rušila.
V izogib nevarnostim za poslopja in ljudi, ki v njih stanujejo, predlagajo lastniki hiš mestni občini, da pri zvišanju ■ceste upošteva: 1) da zgradi občina vsaj ob hišah posameznih hiš oporni zid v armiranem cementu in tako obvaruje stavbe pred prometnimi stresljaji; 2) da se ohranijo in modernizirajo med hišami in stavbami obstoječi ventilacijski hodniki;
3)	da se dohodi s cestišča v hiše ne ovirajo
Dr. Agneletto je prejel zagotovilo, da bodo oblasti raziskale obe zadevi in ukrenile vse potrebno ter o tem interpelanta obvestile.
Prešernova proslava
Na belo nedeljo popoldne je nabrežin-sko pevsko društvo »A. Tanče« s sodelovanjem Slovenske prosvete iz Trsta proslavilo našega največjega pesnika Franceta Prešerna.
Najprej je g. prof. Jože Peterlin orisal pomen Prešernovega dela y. času slovenskega prebujenja, nato je podal kratko zgodovino prizorov, ki so jih izvajali člani Slovenskega odra. Nastopali so France Prešeren (Gregor Pertot), stric Jože (Saša Rudolf), Matija Cop (Drago Stoka), slikar Langus (Ladi Vodopivec), Primi-cova Julija (Marija Mislej), Prešernova sestra Katra (Marinka Teuerschuh). V posameznih slikah so prikazali Prešernovo življenje v Ljubljani leta 1833 ter prizore, iz katerih se je rodila Prešernova največja pesnitev »Krst pri Savici«. Vsi prizori so bili zelo resnično in poljudno podani. Občinstvo je z izrednim zanimanjem sledilo dogodkom na odrskih deskah. Za ta res izredno zanimiv nastop velja naša posebna zahvala g. prof. Peterlinu in vsem članom Slovenskega odra.
Po nastopu Slovenske prosvete je pevski moški zbor »A. Tanče« zapel pod vodstvom prof. Mamola nekaj Prešernovih pesmi.
Moški zbor je prvič nastopil in priznati moramo, da je svojo nalogo odlično izpolnil. Posebna zasluga za kreačijo tega zbora gre g’, prof. Mamolu, ki z veliko požrtvovalnostjo že več let vodi mešani zbor,
Postavljanje na glavo
Predvsem priznavam, da se na glavo postaviti ne znam. Vendar pa se akrobaciji lahko vsak približa. Potrebno je, da ospredje primerno sklonimo, tako da vsaj glava visi navzdol in obrnemo pogled nazaj. V tej drži se nam okolica pričara v nenavadni perspektivi.
To odkritje posreduje titovski in komunistični tisk, ki ga ljudje z normalno držo prav zato komaj pregledujejo in le redko kdaj prebirajo.
V soboto. 4. t.m. sem n. pr. prebiral »Odgovor slovenskih akademikov Demokraciji in Katoliškem glasu« v edinem slovenskem dnevniku v Italiji in občudoval razumniške akrobacije tistega dela slovenskih akademikov, ki se ukvarja z u-metnostjo postavljanja na glavo.
Pomlad je v deželi, pa si oglejmo nekaj cvetja z akademskih kolhoznih klobukov:
1) V »Pr. dn.« akademski kolektiv krepko klopoče po svojih slovenskih prsih; na tržaškem vseučilišču pa so ti bobnarji ob zadnjih volitvah ne samo zatajili svoje slovenstvo, ampak s še »pogumnej-šimi« zamahi udrihali Jo njem pp oportunističnem geslu: kjer obstoja manjšina, postavljaj se vedno na stran večine! Na žalost še med nami tudi ižven akademskih vrst vse preveč odpovedniških posnemal-cev, ki se prav talfo kot njihovi akademski vzorniki kaj radi 'ponašajo doma in po gostilnah s svojim slovenstvom, pred šolskimi vrati in po Volilnih celicah pa se njihovo slovenstvo izprija v razne »socialistične« izgovore: slovenski otrok v neslovensko šolo, Slovenski glas neslovenski stranki! Logika postavljanja na glavo...
2) Za na nogah stoječe je seštevek 74 številnejši od seštevka 58, pri normalnem številčnem tekmovanju, je .število 74 zmagovalec nad številom 58. Perspektiva postavljanja na glavo pa dokazuje prav nasprotno. Število 58 je zmagovalec, število 74 poraženec. Pri tem ni prav nič pomembno, da sestavljajo večino kolektiva »slovenskih akademikov« - ne morda filozofi, ki prihajajo včasih malo navzkriž
ki se je sedaj preosnoval v moški zbor. Želimo, da bi zbor vstrajal s svojim delovanjem ter nas že kmalu spet razveselil z novim nastopom.
Prireditev se je vršila na sedežu društva »A. Tanče« ter ji je prisostvovalo prav lepo število vabljenih članov in prijateljev. Razen nekaj častnih izjem pa smo na žalost pri prireditvi pogrešali prav tiste, ki bi morali že zaradi svoje izobrazbe nuditi prirediteljem svojo moralno pomoč.
Pop Čira in pop Spira
V soboto 21. marca je SNG priredilo v Avditoriju premiero Stevana Sremaca »Pop Cira in pop Spira«.
Igro je režiral Ljudevit Crnobori, katerega se še spominjamo, ko je bil član tukajšnjega SNG. Režiser se je res potrudil, da bi pred občinstvo pričaral pravo banatsko vzdušje. To mu je tudi uspelo. Igralci so po navodilih odličnega režiserja odigrali komedijo v pristnem banatskem duhu, za kar jih je treba še posebej pohvaliti. Skoda le, da Modest Sancin, ki odlično igra, včasih premalo pozna besedilo in večkrat je slišati šepetalko bolje od njega.
Ves potek poživlja plesna skupina ter petje Staneta Starešipiča, ki se vedno bolj uveljavlja.
* # *
Na velikonočni ponedeljek pa je gostovalo na »Stadionu I. maja« eksperimentalno gledališče iz Ljubljane, ki ga vodi priznana režiserka Balbina Barano-vič-Battelino. Uprizorilo je Falknerjevo igro »Rekvijem za vlačugo« (Recjuiem for nun).
V glavni vlogi je nastopila Štefka Drol-čeva, članica tržaškega SNG.
Ker je pred kratkim z istim delom gostoval v Verdiju Albertazzi, se nam je nudila redka priložnost za primerjavo. Pri Albertazzijevi skupini, so posamezni igralci svoje vloge bolje podali, toda v celoti, se je Eksperimentalno gledališče bolje izkazalo. Pri Albertazziju je prevladovala skoraj pretirana naštudiranost, tako da so se zdeli posamezni gibi kar avtomatični, kar pa je popolnoma razumljivo, saj je njegova skupina to igro izvajala po vsej Italiji.
Marsikomu je izvedba Eksperimentalnega gledališča bolj ugajala, - ne morda zaradi lokalnega patriotizma, ampak iz čisto objektivnega občutja - kar je zelo laskava pohvala, saj postavlja ljubljansko gledališče na isto stopnjo z igralsko skupino, ki je v svetu visoko cenjena.
Skoda, da Ljubljančani niso igre ponovili.
PODPIRAJTE SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO
MALI OGLAS 36 letni Jugoslovan, mehanik 184^ cm visok, išče Slovenko za zakonsko družico. Naslov s sliko je poslati na naslov: Drago Keseljevič, c/o Larserf, Sandakerveien 29 B. OSLO - Norvegia
z računskimi resnicami -, ampak bodoči inženirji, matematiki, komercialisti i. p. računski strokovnjaki.
3) Za na nogah stoječe denunciantstvo ni nobena čednost, zato pa je to največja moralna pridobitev za tiste, ki se postavljajo na glavo. Komaj namreč izustita v Titovi Jugoslaviji slovenski fantiček in dekletce prve besede materine govorice, ju že "v samih jaslih pridno postavljajo na glavo. Mati v tej drži ni več mati, oče ni več oče, ampak sta dva nova sovražnika »socialistične družbe«. Cim več denuncia-cij lastnih staršev, bratov, sester prinaša zarodek tetki Udbi, tem višja so odlikovanja in nagrade v Skoju, ki je rdeči posnetek nekdanje balile. Prav po Skoju diši denunciacija učenk o svojem vzgojitelju denunciacija, ki je za gornji akademski koftlktiv čednost v isti sapi kot je za neko povsem anonimno informacijo dopis v »Demokraciji« - zločin.
4) Stoječi in sedeči obiskovalci predi stav SNG so že večkrat ugotovili, da polovica občinstva ne pripada titovskemu taboru. Na glavi stoječi slovenski akademiki teh. netitovcev seveda ne vidijo, oziroma jih mirne vesti preoblačijo v titovee. Verjetno je, da na netitovskih prireditvah stoje vsi titovci na glavi, zato jih normalnim opazovalcem ni težko prešteti z eno samo roko. Glede kulturnega ustvarjanja pa bi morda slovenski akademski 'kolektiv povedal slovenski javnosti, kdaj je »P. dn.« omenil kako leposlovn . ’delo,' ki ni dobilo titovskega blagoslova?v ’ !T5/
5) Manjšine se opirajo na matično državo in ta jih brez diskriminacij podpira, pravijo na, nogah stoječi zemljanL yšeh svobodnih narodov. Perspektiva narodnih manjšin pa se takoj preobrne, če jo gledaš s perspektive naglavneža. C skrivljeno hrbtenico in visečo glavo se skozi korak preliva reka »podpor« v široko odprta usta rdečih Slovencev, in tudi Nesi v/encev, medtem ko po nerdečih ustnioan padajo psovke in klevete. Ti užitkarji sami sebe imenujejo Jugoslavija...
ti) Ko smo že pri Jugoslavpi povejmo, da šieje država 18 milijonov prebivalcev. Cd teh je 800.000 komunistov ali 1 J od sto vsesa, prebivalstva. Ta neznatna manjšina se imenuje Titova Jugoslavija, ost& o je Jugoslavija.	-
7)'Posebno izvirni so politični naglavni ak.-obati. Ce se neka desn-č^iska 'lik a-iii¥6 čez noč prelevi v levičarsko, potem to m'r'več fašizem, ampak je komunizem. Tako je prva diktatura prav toliko na-šcJi^fna drugi, kot je severni tečaj nasprotje 'južnega tečaja. Kdor tega w razume, ti.di ne more razumeti, d« sc narodno osvobodilno vojsko postavljali nekdaj zato, da si neznatna manjšina zagotovi oblast naff 'Kfcromno večino, danes pa se ljudska aimžida krepi za ohranitev miru, to je za ohranitev prisvojene oblasti, čeiru • pravijo, naglavneži ohranitev svetovnega mir:) za dosego svetovne revolucije. Dialektika...
8j Od nekdaj je bil idealizem za na nogah ‘steječe zemljane temelj vseh mladostnih stremljenj. Ta idealizem je zahteval: ' velike napore , brez protivrednosti, samopožrtvovalnost, nesebičnost; prinašal pa je napade, klevetanja in tudi osebno škodo. Ta idealizem je za naglavneže reakcionarna navlaka. Zgodovinski materializem se pri naglavnežih imenuje: kranjska klobasa in kraški pršut, brezplačna počitniška gostoljubja v Titovi Jugoslaviji, rdeče štipendije in podpore v zameno za »reakcionarni idealizem«. Ali poznate, tovariši akademiki, Slovenca ti-tovca iz idealizma? Ce ga boste kje iztaknili, pošljite ga v prirodoslovni muzej, da ga vtaknejo v špirit in ohranijo bodočim slovenskim rodovom kol edini eksem-plar v spodbudo!
Postavljenje na glavo je začasno pridobitni posel za tiste, ki se z lastno razsodnostjo radi ne ukvarjajo, ampak prepuščajo misli in odločitve diktatorjem in diktatorčkom. Ti se tako in tako nikoli ne zmotijo; svoje kimavčke v tujini pa grofovsko plačujejo, četudi na račun delavskih in kmečkih žuljev v domovini. Za »polemiko« pa je postavljenje na glavo podobna pustolovščina kot je za škorpijona prazen kozarec. Da bi se rešil neučinkovitega plesanja po gladkem steklu, ki mu ne dovoljuje, da bi izbral svobodo, se kot znano vpiči v rep. Tudi 'naglavneži zdrsnejo ob vsaki polemiki v prazen kozarec, kjer jih čaka neusmiljena škorpijon-ska usoda. Zato tudi vlada na svobodnih tleh v komunističnem in sopotniškem tisku za polemiko prav takšna suša kot za pšenico ” Titovi Jugoslaviji.
Za zaključek še dobroten nasvet akademikom, ki se morda tudi samo neve-doma in v dobri veri postavljajo na glavo: gotovo ste prav pri zadnjih volitvah spoznali, da naglavna drža ni v skladu s človeškim dostojanstvom XX. stoletja. Zato: postavite se spet na noge! Pri tem naj vas spremlja spoznanje današnjih dni: SREČNI SUŽNJI SO ZAGRIZENI SOVRAŽNIKI SVOBODE!
Pika
DAROVI
Za tiskovni sklad N. N. iz Križa L. 1000.
Odgovorni urednik:
Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria. d. d. v Trstu
..Uredništvo 'n uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-II. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio l/c - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA:	posamezna	številka L 30.—
Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600,— Za inozemstvo: mesečno L 90,— — let.no L 1000,— Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223
JJVR INTERVENCIJI DR. JOSIPA AGNELETTA
Za enakopraunosf bolniških zaoarouanceo