Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
in
upravništvo Usta je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Štow. 2*
s i4. januarja
Izhaja vsako soboto
\ na-;50D 3 50 „ Posamezne številke se ra-čunijo po 75 p.
Inserat! se račnnajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 95 p.
Avtonomija ali federacija?
Danes je Belgrad zasut z zlatom — lahko rečemo drastično. V Belgradu so trgovine in magacini natrpani z najfinejšim blagom. Bogataši — pa ne popirni
—	so zastopani v velikem številu. Po njegovih ulicah in cestah lahko opažaš nobleso kakor v Parizu. Zida se vsepovsod. Pri belgrajski občini leži' letos nad 3000 prošenj za razna stavbna dovoljenja. Steni seve ni rečeno, da v Belgradu ni revščine in bede. Nasprotno celo veliko je tega Nebodigatreba. Nikjer v naši državi ni razlika med velikim bogataštvom in socijalno bedo tako izrazita kakor v Belgradu. Kaže se ta razlika med dvema razredoma javno, na ulici pri vsakem pogledu. Vendar je Belgrad danes silno bogato mesto.
Druga pokrajinska mesta pa obu-žavajo. „Prečani“ smo plačali svoj davek za „osvobojenje“. Prijedinjene pokrajine, zlasti Slovenija, so dale kar so imele. Najhujše smo bili prizadeti pri določitvi relacije med krono in dinarjem, ki jo še danes smatramo ne le za krivično, temveč naravnost za škodljivo.
Da so bogati ljudje v Belgradu za centralizem navdušeni, razumemo. Tudi Dunaj je nekoč požiral premoženje bivših avstrijskih provinc, se lepšal na njihove stroške, zidal krasne palače, se bogatil in živel razkošno. Pri tem pa so na Dunaju neprestano kričali, da so province „pasivne“ in da pravzaprav vso državo živi Dunaj. Danes Dunaj teh
provinc nima več in — propada. Nemci ga imenujejo „Wasserkopf“ Nemške Avstrije. Danes se vidi, od česa je nekdanji cesarski Dunaj živel.
Ista prigliha se more vporabiti tudi pri nas. Belgrad sc krasno razvija na račun provinc, ki veliko prispevajo. Seveda prispevajo k temu predvsem bogate in civilizačno ter kulturno razvitejše dežele tam „preko“, to smo predvsem Hrvati in Slovenci. Ko ne bomo mogli mnogo več dati — ker imeli ne bomo — bomo morda dobili večjo svobodo in večjo samostojnost. Morda nam bodo takrat, ko bo treba tem provincam kaj vrniti, napraviti pri nas kakšne nove večje investicije, ponudili v Belgradu celo — federacijo. Češ, sedaj pa glej, kako boš živel! Mi si umijemo roke.
Vsi vemo, da je dala Slovenija veliko in da se je naše narodno premoženje po 1. 1918. znatno skrčilo. Prišel bo čas, ko bomo prosili državo, da nam pomaga, da nam kaj vrne ali pa vsaj posodi. Tedaj bo Belgrad jako federalističen. In če bomo prav posebno „pa-metni“ bomo „darilo“ tudi vsprejeli in se zanj celo globoko ginjeni zahvalili. Mi pa smo tega mnenja, da kaj takšnega ne bomo smeli napraviti, temveč bomo vzeli manj, mnogo manj ter si bomo izprosili le — avtonomijo nedeljene Slovenije! Rekli bomo: Državi kar je njenega, nam pa kar je našega!
Centralistični pritisk je danes še tako močan, da marsikdo obupava, da bi ise razmere v naši državi dale spremeniti v dogledni dobi. Politični sistem, ki ste ga ustvarili dve najjačji parlamentarni skupini — radikalci in demokrati
—	se sicer neprestano maje, toda vedno znova najde zopet ravnotežje, ko se pojavi vprašanje razsula sedanje vladne kombinacije. In res se časih dozdeva, da drugače biti ne more kakor je. Kakor tudi premišljamo o tem in onem, se zdi, da tako tudi ostane, ker je opozicija tako šibka, tako malo enotna v svojih stremljenjih in časih v svojem nastopanju tako zelo — dvoumna. Poleg tega se zdi, da je med ljudstvom tako malo zanimanja za resen odpor proti nezdravim pojavom v naši državi, da časih tudi odločni opozicijonalci klonijo glave in se udajajo brezdelju, pa sc zadovoljujejo le še z zabavljanjem po krčmah. Pri tem opažamo tudi, da najbolj bogati ljudje, ki imajo svoja bogastva zahvaliti predvsem slovenskemu ljudstvu, sramežljivo povešajo glave in. se krčevito drže tistih, ki imajo trenotno politično oblast v državi za seboj. Sklepajo se debela prijateljstva z najbolj odurnimi političnimi in trgovskimi špekulanti, kateri s pomočjo tako pridobljenih „prija-teljskih“ zvez na debelo kradejo ljudstvu in državi ogromna premoženja.
V	takih druščinah naletimo često tudi na ljudi, o katerih smo najboljše mislili, o katerih smo pričakovali, da presojajo življenje tudi še s kakšnega drugega vidika kot zgolj svojega osebnega. Tako ima sedanji nezdravi vladni in upravni državni sistem poleg odkritih prijateljev in pomočnikov, še veliko več prihuljenih in potuhnjenih in katere velja zapomniti in — odkriti.
Naša fronta je manjša in neprimerno šibkejša. Okolo nas vidimo predvsem reveže in idealiste. Vse polno jih je, ki nam stiskajo roko, nam častitajo — kadar jih nihče ne vidi. Če je takšen človek slučajno podjetnik, trgovec ali kaj podobnega, ga najlažje ustrašimo, ^ako ga povabimo, naj v Avtonomistu" —
nič pomembnega v tem pogledu. Državne finance so razdrapane in zmešane, kakor niso še bile. Vrednost našega denarja neprestano, to se pravi stalno pada, zaradi česar draginja katastrofalno narašča. Srednji stanovi so propadli, delavci ponekod dobesedno stradajo, kmet ječi pri potrebnih mu nakupih pod težo draginje, trgovina zastaja v večni nevarnosti dviganja inozemskega denarja, v katerem mora plačevati nabavljeno blago, obrt propada pod težino davščin, velika industrija pa umira. Moralna propast se bolj in bolj širi do najvišjih krogov. Korupcija slavi orgije, državna uprava je slabša kot je kdaj bila, železniški promet se vzdržuje le še zasilno, brezposelnost se razširja celo v tistih strokah, ki je prej nikoli poznale niso. V socijalno-političnem pogledu so se uvedle le nekatere navidezne reforme po načelu: volk sit, koza cela!
Kako se vlada, da je temu tako? Kdor ima spomin svež, nam bo pritrdil, da se vlada brez enotnega načrta, tja v en dan! „Vlada“ se ponajveč z lažmi in nikoli resno mišljenimi obljubami. To je stara praktika nesposobnih državnikov, ki pa dolgo ne more uspevati. In skoro vse, kar se zgodi in naredi, je
učinjeno z vidikov vladajočih strank in z ozirom na osebno korist posameznih strankarjev ali celo političnih verižnikov. To je pravi izraz. Sedanji vladni sistem je politično verižništvo z državnimi in ljudskimi gospodarskimi dobrinami!
Na vsak korak Iehko opažamo, da se nadaljuje razsulo družbe. Kam nas vodi to, ne vemo. Vemo pa, da se še dolgo ne smemo nadejati boljših časov. Vemo samo to, da se ruši samo od sebe okolo nas in' da se moramo resno pripravljati. Boljše, kakor smo bili pripravljeni koncem leta 1918! Poiskati moramo zlato srednjo pot, ki edina more voditi do boljše bodočnosti kot je žalostna sedanjost. Da je žalostna, to vemo menda vsi.
Prav zato pa tudi ne smemo izgubiti poguma. Pogumnemu pripade bodočnost! Zato pričakujemo, da se bo naš krog pomnožil in da bo stem slovensko ljudstvo pokazalo svojo odlofno voljo živeti še nadalje in živeti svobodno na svojih tleh.
Kdor to hoče, naj pride k nam, naj postane naš bralec, sotrudnik in agitator za ..Avtonomista"
Mi smo svojo dolžnost napram narodu izvršili. Od Vas vseh je odvisno, da jo izvršimo tudi — zmagovito!
Centralizem in avtonomija.
Politično verižništvo z ljudskimi in državnimi
dobrinami!
inserira. Tega se tako ustraši, da razni prazni izgovori kar brizgajo iz njega.
Ali je potem čudno, da mnogim upada — pogum?
Po nepotrebnem, pravimo mi. In sicer zaradi tegale: Vzroki, ki nujno teže za tem, da mora pasti sedanji vladni sistem, so tako močni in leže tako globoko v stvari, da jih ni mogoče odpraviti. Naš gospodarski položaj je z vsakim dnem hujši. Po vojni je stalo pred nami vprašanje gospodarske obnovitve. Vojna je razrušila marsikaj, kar je, nujno treba zopet postaviti na noge. Tako n. pr. malo kmetiško gospodarstvo, obrt in veliko industrijo. Državne finance so bile koncem leta 1918. na psu. Treba bi jih bilo urediti. Vojna je prizadela ljudstvu takšne socijalne rane, da bi jih bilo treba radikalno zdraviti s so-cijalnimi institucijami in reformami. Med vojno se je trgovina pobarabila; treba bi bilo zopet vzpostaviti solidno trgovsko poslovanje. Zdravo produktivno delo, ki je celi vojni čas skoro stalo, bi bilo treba načrtoma pospešiti. Moralno je vojna zapustila nepregledno škodo; treba bi bilo z dobrimi zgledi te strašne posledice odstranjevati. Vsem delavskim in produktivnim stanovom bi bilo potrebno olajšati življenje in delo, jim dati priliko razmaha in avtonomije v njihovem produktivnem, gospodarskem prizadevanju. Državna uprava je stala po vojni pred velikimi upravnimi nalogami. 2e stara avstrijska uprava je bila zanič, ker je bila preveč birokratična. Zboljšati jo je mogoče le tako, da se jo poživi in reformira z naturnimi dari ljudstva po demokratičnih uredbah. Pa kaj bi dalje naštevali, ko ve to vsak pameten človek!
Četrto leto teče, odkar je svetovna vojna formalno končana. Po vseh državah se je v tem času izvršil jako velik kos dela gospodarske in moralne obnovitve. Celo v Rusiji lahko zasledujemo velikanske napore sovjetske vlade, ki obnavlja narod in državo. Samo pri nas, v Jugoslaviji, ne vidimo tega, pri nas se v zadnjih treh letih ni zgodilo
Pod tem naslovom je priobčil ljubljanski dnevnik .Jugoslavija" od 11. t. m. uvodni članek, ob katerega se je obregnilo centralistično „Jutro“ od 12. t. m., kar je najboljši dokaz, da je članek dober in vreden ponatisa. Članek slove:
Pri nas je še mnogo naivnih duš, ki sicer v principu priznavajo avtonomijo in odklanjajo centralizem, ne upajo pa se prekoračiti še zadnje stopnjice. Na tej zadnji stopnjici jc namreč nekdo z magičnimi črkami napisal stavek: Avtonomija je za obstoj države nevarna! Kdo je to napisal in zakaj je napisal,! ne bom preiskoval, ker je vse preveč dognano in jasno.
Centralizem pomeni, da je vsa oblast v rokah osrednje vlade, avtonomija pa, da se vlada ljudstvo samo. Trditev, da je centralna vlada od ljudstva izvoljen parlament in iz njega izbrani ministri, je zofizem, dokler ne bo na svetu idealnih držav, ki bode obstojale iz samo enega naroda, enakomerno naseljenega po'celi državi in enakomerno bogatega ali revnega. Dokler pa ni takih držav, pomeni centralizem nadvlado številčno najmočnejšega naroda in poleg tega lahko izkoriščanje ene pokrajine po drugi. I o je dokazal do sedaj centralizem prav povsod, zato jc začel kopneti kot sneg na pomladanskem solncu. In to se godi po državah, katerih narodi žive skupaj že stoletja in so če že ne kolikortoliko asimilirani vsaj navajeni že eden na drugega vsled dolgega sožitja — in sicer navadno še iz tistih časov, ko posamezna plemena še niso bi-ia tako individualno dozorela. V državah torej, kjer se ne zadene človek ob vsakem koraku na strašilo prevratnih elementov in centrifugalnih tendenc, resno mislijo na decentralizacijo, pa ne v tistem smislu besede, ki so ji ga podtaknili pri nas.
Pri nas pa hočemo tudi tukaj kakor povsod obrniti tok reke proti izviru. Saj ta originalnost bi bila zanimiva, če ne bi bila preveč nevarna. In za vse vidne in nevidne rane, ki jih seka in jih bo še sekal pri nas centralizem gospodarskemu in kulturnemu življenju, imamo en sam obliž: centralizem je potreben za obstoj države! Kogar ne pretrese do ••nozga ta stavek, se mu skrivnostno zašepeče v uho: Pomisli na nekdanjo Avstrijo. Zadnji argumen pri mnogih res še zaleže!
Zdi sc mi sicer nekoliko problematična trditev, da je bil boj za avtonomijo v nekdanji Avstriji boj za odpad od države, ker ravno zagovorniki centralizma pri vsaki priki vržejo slovenskemu narodu v obraz trditev, da je bil av-strofilen do prevrata. Tukaj se torej nekaj ne vjema. Kaj pa, če bi postavili trte v tako: slovenski narod, v kolikor je bil protiavstrijski, je bil ravno zavoljo tega, kur se mu ni dala avtonomija in ga je dunajski centralizem dušil. Ta trditev je vsaj toliko verjetna kot prva.
Pa recimo, da je bil v boju za avtonomijo v Avstriji nevede in instinktivno primešan tudi boj za odcepitev od države. Kaj pa naj to dokaže! Narodom Avstrije ni bilo nikdar na voljo dano, da se izrazijo, ali hočejo biti pod Avstrijo ali ne — ampak so bili enostavno brez vsakega vprašanja podvrženi Avstriji. Jugoslavija pa je nastala potom svobodne odločitve vseh treh plemen in ta plemena naj bi sedaj kar naenkrat hotela vsaksebi — in sicer samo zavoljo tega, da gotovi ljudje lahko mečejo v svet fraze, iz katerih potem kujejo svoj kapital. Tako enostavno pa to vendarle ne gre, čeprav imajo besedo danes v Jugoslaviji ljudje, ki jim je bila celo vojno najhujša skrb, kako naj se odločijo: ali naj bodo Nemci ali Italijani.
Mi smo se združili iz svobodne volje in bomo združeni ostali; kako pa si bomo hišo notranje uredili, da ne bo prepira, bo imel vsak izmed treh so-žitnikov nekaj besede. Tisti pa, ki bi radi naredili samo enega za gospodarja, ker mislijo, da jim bo gospodar to bogato poplačal, so v hudi zmoti in žalijo gospodarja samega, ker mu hočejo iz lastne koristi nekaj vsiliti, česar on ne želi in noče.
Tako se bomo lepo v prijateljstvu eden poleg drugega kulturno in gospodarsko razvijali. Prerokovanje, kaj bo prinesel čas, je brezplodno. Mogoče stopimo sčasoma kulturno in gospodarsko v eno celoto, mogoče ne. Nasilja ne sme biti. Pri centralizmu pa je neizogibno.
Kadar bo molil gorenjski kmet oče-naš doma po srbsko ali srbski po slovensko, se ne bo nihče več zavzemal za tri jezike.
Politični pregled.
'T' * v •
lisina.
A. NOTRANJA POLITIKA.
Zaroka kralja Aleksandra. Nj. Veličanstvo kralj Aleksander se je zaročil 9. januarja 1.1922. z rumunsko prin-cezinjo Mariolo (Marijo). Rodbinski dogodek v kraljevski hiši smatra vse časopisje za velevažen političen dogodek. Za notranjo politiko važen, ker upajo vsled ženitve na ugodno rešitev vprašanja prestolonasledstva, za vnanjo politiko pa važen, ker bo rodbinska vez z vladarsko hišo v Rumuniji znatno okrepila vnanjepolitični položaj Jugoslavije in poglobila njene zveze s sosednimi državami. Z ozirom na taka in slična tolmačenja političnega pomena kraljeve ženitve pripominjamo, da je bil za časa svetovne vojne angleški kralj stric nemškega cesarja (ali obratno), da je rumunski kralj bil iz rodovine Hohen-zollern kakor nemški cesar, pa so se vseeno vojskovali. Taki komentarji bi imeli veljavo, če bi se bila vršila kraljeva poroka pred 1. 1789., ko se je začela velika francoska revolucija. O tem dogodku mnogi ljudje pri nas nič nočejo vedeti. Nj. Kraljevsko Veličanstvo zasluži kot človek obilo sreče, miru in zakonskega blagoslova.
Naslednji sestanek parlamenta bo 16. t. m. Na dnevnem redu je razprava
o	vladnem programu. Gospodje bodo mnogo govorili, končno pa bo sedanja večina glasovala za zaupnico vladi, če bo le prišlo dovolj večinskih poslancev na dan glasovanja v Bclgrad.
Zakonodajni odbor dela.
»Prečanski blok". V razgovoru z urednikom nekega hrvaškega lista je naglasil dr. Korošec, vodja Slovenske ijudske stranke, potrebo ustanovitve posebnega „prečanskega bloka“. To skupino naj bi tvorile vse stranke iz takozvanih „prečan?ikih“ krajev. (Srbi imenujejo „prečane“ vse prebivalstvo današnje Jugoslavije, ki je stanovalo nekdaj na ozemlju bivše monarhije „preko" Save, Donave in Drine. Tudi Srbi v Vojvodini in v Bosni so „pre-čani“, dočim se imenujejo Srbi v bivši kraljevini Srbiji „Srbijanci“). Ustanovitev takega bloka zahtevajo po dr. Korošcu gospodarske in socijalne razmere, ki so pri Srbijancih popolnoma drugačne kot pri nas.
Muslimanska organizacija v Bosni je imela o sv. Treh kraljih svoj glavni občni zbor v Sarajevu. Večina je sklenila, da ostanejo muslimani še vedno v vladi.
Samostojni kmetje v Sloveniji so
istotako sklenili podpirati vlado. Tako poroča belgrajska „Pravda“, ki ve povedati, da je to sklenil minister Pucelj v soglasju z glavnim odborom stranke.
Odbori Slovenske Ljudske in Hr-vatske pučke stranke bodo skupno zborovali prihodnji teden v Zagrebu.
Socijalno demokratična stranka je iz svoje srede izključila ljubljansko krajevno organizacijo, kateri je načeloval ljubljanski občinski svetnik g. Kocmur.
B. VNANJA POLITIKA.
Razmerje med našo državo,in Italijo je še vedno napeto. Kakor izgleda, bo tako ostalo tudi v bodoče. Italijani
vedno izzivajo in ustvarjajo, zlasti v Dalmaciji, afere, ki dajo lahko povod obsežnejšim spopadom. Proti italijanski, Jugoslovanom sovražni politiki se je energično oglasilo vse javno mnenje v naši državi, zlasti proti zavratnemu manevru laškega ministra Della Torette, ki je izjavil, da so Lahi le sovražniki Hrvatov in Slovencev, s Srbi pa da so prijatelji. Namen teh besed je, napraviti med nami razdor na zunaj, kar se pa ne bo posrečilo. Naši domači spori Italijanov nič ne brigajo.
Konferenca v Cannes-u (izgovori: v Kanu). V francoskem mestu Cannes so zborovali prošli teden zastopniki velikih držav — tudi Lahe so pustili medse — in se razgovarjali o gospodarski obnovi Evrope. Glavni predmet razprav sta tvorile dve vprašanji: nemška vojna odškodnina in gospodarska obnova Rusije. Danes spoznavajo zaoadno-ev-ropski državniki, da brez sodelovanja dveh stomilijonskih narodov, kakor so Nemci in Rusi, vzpostava rednega gospodarskega življenja v Evropi ni mogoča. Gospodarsko življenje Nemčije je silno obremenjeno vsled plačevanja vojne odškodnine. Konferenca je sklenila, dovoliti Nemčiji zelo olajševalne plačilne pogoje, če se podvrže nekaterim zahtevam velikih držav po reformi svojega gospodarstva. Zelo značilno pa je povabilo konference na Lenina, predsednika ruske sovjetske republike, naj se udeleži v imenu Rusije prihodnje gospodarske konference, ki se bo vršila meseca marca v Genovi. O tej stvari bomo spregovorili obširneje v eni' prihodnjih številk.
n i
Nove državne zveze. Na konferenci v Cannes-u so razmotrivali tudi vprašanje novih drž. zvez v Evropi. Povod za te razprave je dal strah Francozov pred Nemci. Francozi se boje nemškega maščevanja in predno bi dovolili Nemčiji kakšne gospodarske olajšave, vsled katerih bi se Nemčija okrepila, si hočejo zavarovati hrbet s tem, da bi sklenili z Angleži in morebiti tudi z Italijo zvezo, ki bi imela nalogo Francijo varovati pred pričakovanim svoje-časnim vojaškim napadom. Na drugi strani pa so Francozi predlagali, naj se osnuje v jugovzhodni Evropi zveza podonavskih držav, h kateri bi pripadala tndi Jugoslavija. Ta predlog je ostal nerešen.
Avstrija in Ogrska. Prihodnje dni se bosta sestala na Dunaju (?) ogrski ministrski predsednik grof Betlen in avstrijski kancler dr. Schober. Predmet razgovora bo obnovitev gospodarskih stikov med obema državama. Ni izključeno, da pride tudi do sklepa kašne politične pogodbe. Če pride do tega, bi bile vse podonavske države zvezane med seboj z gospodarskimi in političnimi pogodbami, ali z drugimi besedami: Položen bi bil temeljni kamen za do-navsko-balkansko državno federacijo, do katere bo prej ali slej gotovo prišlo že iz gospodarskih ozirov.
V	političnem življenju je nastal zastoj in silen mir. Kamorkoli pogledaš, povsod vlada silna brezbrižnost za dogodke javnega življenja. Izvzemši malo število ljudi, ki jim je politika poklic, se nihče ne meni ne za vladne odredbe, ne za parlamentarno življenje, ne za strankarsko gibanje.
To je čuden pojav. Mi smo komaj pred tremi leti začeli zidati svojo državno hišo, pa se že ne brigamo več za to, kaj bo iz zgradbe nastalo? Ali smo res podobni podjetniku, ki začne graditi obsežno poslopje, a omaga že pri polaganju temeljev?
Vzrokov za to neverjetno tišino bo gotovo več. Naj omenimo le nekatere. Eden izmed glavnih vzrokov je čisto gotovo silna gospodarska kriza, v kateri živimo. Draginja tare in mori vse, kmeta in meščana, obrtnika in uradnika. Stroški za kritje vsakdanjih potreb so neznosni, dohodki pa zelo skromni. Kadar pa človeka tarejo in mučijo ma-terijalne skrbi, ga ne veseli ne gledališče, ne knjige, ne časopisi, ampak predvsem ga zanimajo vprašanja želodca, obleke, stanovanja in obuvala. Mogoče io ni lepo od ljudi, da so tako vsakdanji, ampak tako je.
Drug vzrok utegne biti politična utrujenost, ki je zavladala po vsi Evropi kot splošna posledica svetovne vojne. Vojna je ljudem živce silno napela. Ko je napočila doba miru, so prišli ljudje prilično v položaj človeka, kateremu je zobozdravnik pravkar izdil .razboleli zob. Svet se je od silne bolečine trenot-no oddahnil in v prvem hipu kar zavriskal od veselja nad odrešenjem iz neznosnih vojnih muk in težav, toda prvi radosti sledi še mala bolečina od otekline in neka utrujenost, ki se mora popraviti popolnoma, da začno ljudje zopet delati in živeti kakor po navadi.
Najvažnejši vzrok pa utegne biti iskanje novih potov in novih smernic. Ta pojav opazujemo povsod, tudi pri nas. Politično nihalo, ki je zanihalo med vojno pod pritiskom vojaškega absolutizma na skrajno desnico, je udarilo takoj po vojni na skrajno levico. Kjer so pred vojno vladali absolutistični cesarji, imajo danes republike — cesarje in kralje je pometlo prvo ogorčenje premagancev nad krivci njegove nesreče neusmiljeno na stran. Boljševizem je ponosno dvigal svojo glavo. Toda ni dolgo trajalo, ko se je prvo razburjenje poleglo in politično nihalo se pomika zopet proti zlati sredini, a nihče ne more vedeti, kako daleč bo nihnilo na desno in kdaj se bo umirilo.
Splošni nemir je povzročil tudi pri nas, da ljudstvo raje gleda in čaka, kako se bodo stvari zasukale, kakor da bi se brez misli zaupalo političnim valovom, ali pa išče nove, trdnejše ladje od. dosedanjih. To so jasno pokazale zadnje volitve v konstituanto, ko smo imeli priliko opazovati silno cepljenje glasov na neštevilne stare in nove stranke. Napačno bi bilo pripisovati ustanavljanje novih strank samo in zgolj političnim željam posameznikov in.njihovi osebni častihlepnosti. Vzrok za nove politične tvorbe leži globlje.
Konec svetovne vojne je napravil konec tudi našemu dotedanjemu političnemu mišljenju in hotenju. Stari strankarski programi so postali čez noč brezpredmetni, zastareli. Iz razvalin svetovne vojne so vznikle nove politične tvorbe, ki nujno zahtevajo temeljito revizijo vseh dosedanjih strankarskih programov.
Potreba po reviziji ima za predpostavko razpad vsega, kar je bilo doslej.
S preteklostjo je treba račune skleniti. Kar je bilo dobro in pravilno v bivši monarhiji — ail je dobro .in potrebno tudi še danes?
Jugoslavija ni Avstrija. Jugoslavija je nova tvorba, ki ima svoje probleme in svoje politične cilje in naloge. Soci-jalna grupacija prebivalstva v Jugoslaviji je drugačna, kakor je bila v Avstriji. Gospodarski in pridobitveni pogoji so drugi. Avstrija je bila narodnostna država, Jugoslavija je narodno-enotna. Ali je res narodno enotna? Vse to so problemi, ki jih je treba rešiti, predno se da najti trdna in solidna podlaga za ustvarjanje novega političnega življenja. Novih problemov pa ni mogoče rešiti s starimi programi, zato vidimo na vseh koncih in krajih rakroj in počasno pretvarjanje in prelivanje starega življenja v novo.
Malo pa je vodilnih mož pri nas, ki 1)1 znali najti za novo življenje novo, primerno vnanjo obliko. Še manj jih je, ki bi imeli potrebno avtoriteto in ki bi 1 uživali splošno zaupanje. Je tako, kakor je rekel neki angleški polkovnik takoj po prevratu 1.1918.: „Vidim pri vas v Jugoslaviji mnogo politikov, a nobenega državnika!
Naš politični svet tava danes v temi in živi v notranji razcepljenosti in razdrapanosti. Približno tako je moralo biti pred 2000 leti, predno je nastopil Odrešenik, ki je določil svetu novo smer in nov pravec.
Kje je danes Odrešenik?
„Zdravo, demokrata!“ radikalac!“
nZdravo,
V	belgrajškem listu „Radikal“-u od 4. januarja čitamo sledečo mično zgodbo, ki silno osvetljuje upravne razmere v Srbiji.
Pismo piše popotnik, ki ga je slučajno zaneslo v selo Preljina. Pa prepustimo besedo popotniku:
„Ko sem prišel v Preljino, sem poiskal kavarno, da se nekoliko odpoči-
jem. Sedem za mizo in naročim kavo.. Približa se kmet in prisede. Pride še drugi kmet in tudi prisede. „Zdravo, ra-dikalac!“ — pozdravi drugi prišlec nr-vega. — „Zdravo, demokrata!“ — odgovori prvi. Nato se začne sledeči razgovor. Demokrat: „Ali ne vidiš, da so vsi uradniki tukaj demokratje in ti hočeš še ostati radikalac?" — „Vidim,“
LISTEK.
Dijastva in politika.
(Po govoru J. Cvijiča, rektorja belsrajske univerze, 1.1907.)
Nacijonalna in strankarska razburjenost je glavna ovira, da naša univerza ne more dati pravih rezultatov. Dijaško strankarstvo in razburjenost je kajpada lahko na razne načine precej oblažiti, počasi popolnoma odpraviti; tako bi se mnogi naši, po svojih sposobnostih odlični dijaki rešili posledic te za njihovo sposobnost in znanstveno delo na univerzi tako kvarne prikazni, ki jo hočem na kratko pokazati.
Po svoji večini so naši dijaki še od prvih semestrov pod popolnim vplivom strankarske politike in strankarskega načina mišljenja. Samo nekateri, umstveno in moralno zelo močni, se rešijo tega skoro neizogibnega vpliva okolice in razmišljajo tudi o politiki čisto in objektivno, brez strasti in strankarskih predsodkov. Druge zopet odtegnejo profesorji od strankarskega šundra in jih pritegnejo k znanosti. In tako se na
srečo vendar ustvarja izbrana četa z znanstvenega in strokovnega/ stališča pravih dijakov naše univerze. Tudi imamo nazadnje dijake, ki se resno učijo in z uspehom polagajo izpite. Toda zdi sc, da so vsi skupaj vendarle v manjšini.
Ostala večina gre za tem, kar naša okolica vendarle v prvi vrsti išče, za političnimi strastmi, strankarstvom in gledanjem vsega življenja z ozkega strankarskega stališča. Od njih ne moremo pričakovati, da bodo pomagali v naši domovini do zmage temu, česar nam najbolj manjka: smeri resne strokovnosti in stvarnega dela. Ti dijaki so si osnovali znane strankarske klube. Stranke izven univerze imajo na univerzi svoje strankarske klube; zdi se celo, da se nekateri klubi cepijo v one frakcije, ki jih imajo tudi znane politične stranke. Znano nam je. da so se nekateri klubi na univerzi osnovali vsled političnih, torej zunanjih vplivov in da se strankarska gorečnost pri naših dijakih še nadalje od zunaj podžiga. To politično klubsko življenje naše dijaštvo v veliki meri absorbira. Ne zanikam, da se med njimi nahajajo nadarjeni in energični, ki hočejo zadostiti strankarstvu
in znanosti, toda prepričani naj bodo, da so izgubljeni za pravo znanstveno delo.
Zatopljenost v strankarstvo torej škoduje dijaštvu in znanstvenemu delu na univerzi. Dijaki ne pridejo do tega, da bi si v najugodnejšem času svojega življenja ustvarili čisto in objektivno sodbo in pogled na položaj in razmere svoje domovine in na splošne principe, ki vladajo svet. Povečini torej, ne dobijo temeljev za globlje in objektivno presojanje akcij in razmer, ki jih izven šole čakajo. Jaz upam. da bodo naši dijaki občutili ogromno razliko in različno vrednost čistega, objektivnega pogleda in strankarskega, omejenega, sektant-skega fanatizma, ki se mu vsaj v mladosti ni treba udati.
Zelo škodljiv vpliv se kaže tudi v neki drugi, nekoliko drugačni smeri. Večina dijakov se ne pripravi dovolj, niti znanstveno, niti strokovno. Naj še enkrat ponovim: na univerzi in v univerzitetnih letih se človek najlažje resno uči in dobi temeljne strokovne in znanstvene sposobnosti. Kdor to zamudi, ne bo tega večinoma nikdar in z ničim več mogel nadomestiti. Znano je nazadnje,
da inteligenca, ki ni dovolj pripravljena in ni sama sebe oblikovala s študijem in razmišljanjem, ne more dvigniti javne morale svoje domovine.
Prepričan sem, da bo naša mladina spoznala, da nam ni več potrebna samo politična bravura. Nikdar v naši državi se ni tako občutilo kakor zadnja leta, da potrebujemo resne, in ne polovičarske in površne priprave za vse panoge državne uprave. Slabo zasedenih imamo mnogo, zelo mnogo mest državnega in narodnega dela: od mesta poslanika in konzula v tujini pa do ravnotako važnih in koristnih poljedelskih služb. Univerza misli, da je baš ta smer ona glavna smer, v kat#ri morate razvijati svoje sposobnosti in ambicije. In bodite prepričani, da ne boste zanemarili politike in politične vzgoje, če se otresete strankarstva in strankarskih organizacij. Nasprotno, šele tedaj boste lahko rnirno in pametno razmišljali o pravi politiki, o pravih vprašanjih, ki zadevajo nas in naš narod. Po končanih študijah se boste tako morali takoj in po večini ozko zvezati s posameznimi političnimi organizacijami.
odgovori radikalec, „toda povej mi, če sta bila načelnika finančne uprave Vu-kadinovič in Paunovič, potem občinska „pisarja“ Brankovič in Zugrič bila nepoštena, ker so bili vsi prestavljeni, komaj da so prišli k nam?“ — Demokrat: „Ne gre za to, če je kakšen uradnik pošten ali nepošten, ampak gre za to, če je demokrat ali ne. Nam je obljubil še ranjki Draškovič (minister notranjih zadev), da bodo v okraju Rudnik vsi uradniki od načelnika do zadnjega pisarja sami demokratje! Dokler je živel ranjki Draškovič, je tudi bilo tako. Tako je še danes, ker mi tako zahtevamo, da tudi Pribičevič drži besedo, ki nam jo >e cfal pokojni Draškovič.1*
„Le poslušaj me, ti radikalac. V okraju Rudniku ste vi pri volitvah padli in mi demokratje smo sila in moč! V naši stranki imamo močne ljudi. Pop Jurij iz Mojsilja ima za „kuma“ (botra) načelnika v ministrstvu notranjih zadev, g. Grudiča. Kakor hitro pride k nam uradnik, ki ni demokrat, piše pop Jurij pismo kumu Grudiču, in ta uradnik mora iti. Če pride kdo k nam za načelnika finančne uprave, pa ni demokrat, piše pop Jurij kumu Grudiču pismo, kum Grudič pa zopet svojemu ku-
:nu finančnemu ministru Kumanudiju in tako ne ostane pri nas noben uradnik, ki ni demokrat. Mi imamo povsod svoje močne ljudi. Le poslušaj, kaj pripoveduje Voja Leposavič iz Mojsilja. Temu je naš bivši predsednik okrožnega sodišča Nikola Ristič, ki je sedaj član najvišjega sodišča, dal pismo za finančno (davčno) upravo in davkarija mu je takoj znižala davek za 2000 dinarjev.
Radikalac:	„Ne	vem,	kako dolgo
bo Pašič držal svojo zvezo z demokrati in kako dolgo bo trpel, da se nam godi hujšo kakor za časa reakcije in absolu-lizma, in kako dolgo bo gledal, da ,.ku-movske zveze11 nadomeščajo pravico in postavo."
Razgovor je tekel še dalje. Jaz pa sem odšel in razmišljal o tem: Kaj nam je treba postav, če ne odločuje postava, ampak strankarska pripadnost in ku-movske zveze?
■5-
Takim razmeram se bližamo vsled centralizma tudi v Sloveniji. Polagoma sicer, a gotovo. Tudi pri nas jo strankarska pripadnost mnogo vredna. So na svetu listine, ki so v tem oziru zelo poučne.
Zrnja.
Vse življenje se vrti okoli dveh osi: vere in poezije. Filozofija je pokvarjena poezija. Danes gre za to, da se obdrže pri življenju in moči predvsem ljudje, ki so moralno dovolj močni, da vodijo ljudstvo svoje krvi in jezika do rešilnegia izhoda. Če se narod, kakršnega je dal Bog, vzdrži, vrši svoje božje poslanstvo. če pomaga na noge še svojemu bližnjemu, je svojo nalogo dovršil. Verujemo v svoje vekovito poslanstvo! Zgolj v tem je zmaga! Naša in Vaša!
Prišel je čas razkroja in razsula. Edino geslo, ki more ostati zmagovito je: Ne obupati, temveč verovati!
„Potem se razdele na dvoje: polovica jih gre v ječo, a polovica po mostu na knežji dvor“.
(Zgodovina ruske zemlje okoli I. 1060.)
Dnevne vesti.
Današnji številki prilagamo poštne položnice. Upamo, da se bodo vsi prejemniki lista odzvali svoji dolžnosti in nns podprli tudi z nabiranjem novih naročnikov. Kdor položnice ne potrebuje sam, naj je ne odvrže, ampak naj jo odda naprej svojemu sosedu ali znancu, da se tudi ta naroči. Kolikor več bo naročnikov, toliko boljši bo list.
Bolezen dr. Žerjava. Minister za socijalno politiko dr. Žerjav je težko obolel za pljučnico. Bolezen je huda. Dr. Žerjav je sicer naš velik političen nasprotnik, tod'i kot človeku mu iskreno želimo skorajšnjega zdravja.
Minister in suša. Volilni shod nekje v Srbiji. Gospod poslanec prijazno govori z ljudmi, zelo prijazno. Zlasti številni so prosilci: eden bi rad dobil službo cestarja, drugi službo gozdnega čuvaja itd. Gospod poslanec obljubi vse, toda s pogojem, da mora govoriti poprej z gospodom ministrom v Belgradu. Končno se prerine do njega star kmetič in pravi: „Pa kaj naj napravimo s to prokleto sušo?“ — Gospod poslancc kmetiča dobrohotno potaplja po rami in pravi: „Nič se ne boj, tudi sušo bo gospod minister odpravil, tudi sušo! Gospod minister zna vse'/1
Uradništvo belgrajske občine. Pred nedavnim časom je belgrajska občina razpisala več služb. Odziv pa je bil zelo slab. Za mesto načelnika finančne uprave se ni priglasil nihče. Za mesti glavnega tajnika občine in pravnega referenta so se javili pc trije prosilci, a po dva brez predpisane strokovne usposobljenosti. Za mesto načelnika glavnega knjigovodstva se je javil samo dosedanji načelnik! Za mesto načelnika statističnega urada se ni javil nihče.
„Troškovi koniidenata". To se pravi: stroški za konfidente ali za policijske tajne zaupnike. V proračunu za ministrstvo notranjih zadev, poglavje CLXXV (= 125), točka 701., postavka 8. beremo: Troškovi konfidenata 100 tisoč kron. Za kakšno špiclarijo gre v tem slučaju? Pri pregledovanju proračuna smo našli posebne postavke za redno policijo, za žandarmerijo, za tajno polic;jo, kar je po naših mislih za šnofarcnje vendar dovolj. Kar se pa tiče omenjenega zneska 100 tisoč kron, je pa stvar skoro gotovo v tem, kakor je bilo v Avstriji. 1 udi tam so bili n. pr. uradmki, ki so za skromne nagrade izvrševali nalogo, da so povedali uradnim predstojnikom, kdo n. pr. zvečer
ietu 1920. za alkoholne pijače. Statistika izkazuje, da so v Sloveniji použili 170 tisoč hektolitrov piva, 271 tisoč hektolitrov sadjevca in nad 4 tisoč hektolitrov žganja. Za lansko leto še nimamo statistike, lahko pa rečemo, da sc bo število napitega denarja do malega podvojilo, ker so cene pijač silno poskočile. To je žalosten pojav med nami in treba bo mnogo dela, da se alkoholna nevarnost omeji; zlasti za inladino, če se že ne da popolnoma zatreti.
Veseli Belgrajjčanje. Pravoslavni božič so slavili v Belgradu jako živahno in veselo. Celo belgrajski vodovod, id daje prav malo vode, se je spomnil božiča in je dajal obilo vode — ker so Belgrajčani ta dan pili samo vino, kakor čitamo v nekem belgrajskem listu.
Književnost. Mesečna revija „Novi Zapiski" je izšla. Prva številka ima jako iepo mnogovrstno, silno poučno in solidno vsebino. Ta prva številka prinaša tri članke in sicer dr. Drag. Lončarja programatičm uvodnik, nadalje lep in zaokrožen ter silno poučen članek o \vashingtonski razorožiti/eni konferenci, iz katerega je posneti lo-
gično misel o predstoječem svetovnem boju za nadvlado rumenega plemena v svetu, ter končno A. Prepeluha članek „0 našem ustavnem sporu", ki dokazuje nevzdržnost temeljev t. zv. Vidovdanske ustave za našo državo. Pregled je razdeljen na štiri oddelke, na politični, gospodarski, socijalni in kulturni. Političen pregled je stvaren. Gospodarski pregled obravnava problem slov. zadružništva po vojni izpod peresa praktičnega zadrugarja. Socijalni pregled podaja sliko sodobnega ženskega gibanja v Jugoslaviji in o novi fazi socijaliztna med praktičnimi Angleži. V kulturnem pregledu je najti globok esej dr. Regalija o slovenski umetnosti, iz katerega je posneti, da Slovenci tudi na tem polju nismo šele od včeraj ter kritiko Ivana Zorca o slov. uradnem izrazoslovju. — Prva številka ima torej le prvovrstno, izbrano vsebino. Celoletna naročnina K 100:—, posamezna številka K 10. — Naroča se pri upravi „No-vih Zapiskov", Ljubljana, Breg št. 12. Zahtevajte revijo iia ogled! Brez dvoma so „Novi Zapiski" prva vodilna revija med Slovenci, brez katere izobraženec biti ne more in ne sme!
Gospodarstvo.
v
Cehoslovaška krona.
rad v kavarni ali v gostilni posedi itd. Danes je mogoče tudi še tako, ampak natanko tega ne vemo. Vemo pa, da gre danes za šnofarcnje zaradi boljše-vikov. Za zasledovanje boljševikov bi danes državna blagajna dala ogromen denar. To pa zato, ker razni bedaki pri nas še vedno upajo, da bo prišel v Rusiji na površje zopet stari carizem in si ti nesrečni zaslepljenci zopet obetajo stare čase, ki jih nikdar več ne bo, tudi v Rusiji ne! Zakaj torej kredit od 100 tisoč kron?! Če bi kupila država prizadetim ljudem za to svoto dobrega šnof-tobaka, bi bili nosovi gotovo bolj zadovoljni!
Naša diplomacija in Albanci. Vsem je naš spor z Albanijo še v živem spominu. Zaradi 'albanske meje je bilo prelite mnogo krvi, končno pa je cela zadeva prišla pred Zvezo narodov. Zveza narodov našim diplomatom ni verjela niti besede, ampak je poslali v Albanijo posebno komisijo, da stvar preišče. O preiskavi je komisija izdelala poročilo, ki je naravnost uničujoče za našo državo. Poročilo pravi, da so bila albanska poročila točna in zanesljiva, diplo-inatje kraljevine SHS pod vodstvom Pašičevirn pa so obveščali evropske vlade o dogodkih v Albaniji krivo, netočno in nelojalno, t. j. oni so lagali! — Ali si je mogoče misliti hujšo obsodbo?
Neprevidnost. V noči od 2. do 3. januarja t. 1. sta prišla k posestniku Antonu Pircu na Ravneh pri Krškem dva orožnika, mogoče tudi v orožniško obleko preoblečena lopova. Zahtevala sta od gospodarja, ki sta ga zbudila s trkanjem na okno, naj odpre. Previdni gospodar se je nekoliko obotavljal ustreči njihovi zahtevi, ker se v kraju pogosto javljajo tatovi, nakar sta oba začela groziti, da bosta v hišo udrla ali pa spustila vino v kleti po tieh. Gospodar je zbežal v strahu v podstrešje, žena pa se je poskušala rešiti skozi okno, da prikliče pomoč. Pri tem poskusu pa je tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo. Na ženin krik so prihiteli sosedje, ki so „orožnike“ pregnali. — Mi dvomimo, da bi bili takega, milo rečno, neprevidnega postopanja res krivi orožniki. Orožniško poveljstvo bo pa lahko dognalo, kaj že na stvari in če se izkaže, da so posestnika Pirca res nadlegovali orožniki, in ne kaki lopovi, bo javnost upravičeno zahtevala strogo kazen.
Strašne številke! Skoro poldrugo milijardo kron smo izdali v Sloveniji v
Po razpadu avstro-ogrske monarhije je bila ena izmed prvih brig novo nastalih držav, da se postavijo v finančnem oziru na lastne noge in da si ure-de svoje lastno denarstvo, neodvisno od avstro-ogrske banke. Večinoma se je to zgodilo na ta način, da so markirali v prometu se nahajajoče avstrijske nov-čanice in jih tako proglasili za plačilne sredstvo samo ene izmed naših držav. Tudi na češkem so stare avstrijske krone markirali in tako je bil ustanovljen narodni čehoslovaški denar, namreč če-hoslovaška krona, katero so tekom časa spremenili tudi po vnanjosti. Izdelali so namreč nove bankovce, popolnoma različne od starih avstrijskih kron, toda ime so ohranili.
Vrednost čehoslovaške krone je spočetka sledila vrednosti avstrijske krone. Kmalu pa so se začele kazati razlike. Dočim je vrednost avstrijske krone na mednarodnem trgu silno padala, se je češka krona držala mnogo bolje in je sledila bolj razvoju nemške marke kakor avstrijske krone, ker so gospodarski stiki med Češko in Nemčijo mnogo tesnejši kakor med Avstrijo in češko. Razni upori in nemiri na Slovaškem neurejeno češko-poljsko razmerje im Karlovi puči na Ogrskem so vrednost češke krone polagoma znižali, ven-ddf pa padec ni bil nikdar katastrofalen Češka industrija in trgovina ni trpela.
Politično veljavo predsednika čehoslovaške republike Masaryka in sposobnost češkega vnanjega ministra dr. Be-neša sta silno podprli priznana delavnost in podjetnost češkega naroda. Čehi so uvideli, da brez dela ne pridejo nikamor. Spoznali so, da morajo pridelati in izdelati toliko blaga, da lahko pokrijejo svoje lastne potrebe in da jim ostane še lepa množina pridelkov in izdelkov za naprodaj. Po tem spoznanju so se tudi ravnali. Njihova sladkorna industrija se je z državno pomočjo dvignila do neverjetne višine, njihove predilnice so delale, kolikor so pač dobile na razpolago potrebnih surovin in premoga so nakopali toliko, da so ga imeli dovolj za izvoz v Avstrijo, v Nemčijo in Jugoslavijo. Razvoj trgovine je podpirala dobro premišljena trgovska politika. Cehi so prvi v Srednji Evropi začeli sklepati stalne trgovske pogodbe. Nenrecenljive vrednosti pa je bila natančna trgovska statistika, ki je na kilogram natančno izkazovala količino in ceno blaga, ki so ga Čehi prodali v inozemstvo, in pa količino in ceno blaga, ki so ga uvozili. Kakor hitro so videli, da se uvaža več, kakor izvaža in da cena kupljenega blaga prekaša ceno prodanega, so izdali takoj stroge prepovedi na uvoz luksuznega blaga z utemeljitvijo, da dober gospodar ne trosi več kakor ima.
Urejena trgovska statistika, to je pregled nad množino in ceno na tuje prodanega in na tujem nakupljenega blaga, je bil za Čehe največje važnosti. Take preglede ima vsaka država in jih tudi objavlja. Če sedaj vidijo zastopniki tujih držav, da se številke češkega izvoza n. pr. v Francijo ujemajo s številko francoskega uvoza iz Češke, potem
pravijo: V tej deželi vlada gospodarski red in točen pregled nad gospodarstvom.
I	a dežela je vredna kredita in njene blagovno nakaznice, t j. denar — denar je le nakaznica na blago — sprejmemo kot nekaj vredne. Kadar začne mednarodna trgovina govoriti v tem tonu, raste vrednost denarja dotične dežele.
Kakšne so posledice naraščanja denarne vrednosti (valute)? Prva posledica je pocenitev na tujem kupljenega blaga. Čehi n. pr. ne pridelajo dovolj moke doma, ampak morajo kupovati moko v Ameriki in jo plačati z dolarji. Dokler je bilo treba dati za en dolar mnogo čeških kron, je bila ameriška moka na Češkem draga. Danes pa dobe Čehi en dolar za mnogo manj čeških kron, ker je vrednost češke krone zra-stla. Zato je tudi ameriška moka na Češkem lahko cenejša. Isto velja za vse blago, ki ga kupujejo Čehi na tujem. Kjer je pa moka cenejša, padejo tudi delavske in uradniške plače in stroški za upravo države se znižajo. Tudi davek so lahko zniža. Če pa ostane davek na stari višini, ostane vsled cenejše uprave v državni blagajni mnogo več denarja kot po navadi. Ta denar država lahko uporabi v piospch skupnega gospodarstva v kulturne ali pa v socijalnc namene.
Na drugi strani pa se bo češko ola-go po vseh deželah, ki imajo slabšo valuto od češke, znatno podražilo. Mi na primer smo morali dati za 1 meter češkega sukna 200 čeških kron. Dokler je veljala češka krona dve naši, smo plačali za to blago 400 kron. Danes pa moramo mi plačati za isto blago, ki velja na Češkem še vedno 200 čeških kron, nad 1000 naših kron, ker velja ena češka krona nad pet naših. Gotovo pa je, da se bo razmerje ublažilo, kakor hitro se bo začela uveljavljati višja cena češke krone tudi pri čeških nakupih za moko itd., kakor smo to zgoraj omenili. Če bodo padle na Češkem delavske mezde in cene surovin, bo na Češkem tudi blago cenejše in ga bodo mogli zopet izvažati pod ugodnejšimi pogoji.
Trezna gospodarska politika Čehov pa ne bo dopustila prenaglega skakanja češke krone navzgor. Oni bodo šli korakoma. Pustili bodo n. pr., da doseže češka krona v Curihu višino 10, t. j. da bo vrednih 100 čeških kron 10 švajcar-skih zlatih frankov. Še le potem, če bodo videli, da češko gospodarstvo to višino drži, bodo šli dalje.
Za Jugoslavijo je razvoj češke kro ne jako poučen. Na Češkem solidno delo, pri nas pa nemarnost in lenoba. Na Češkem točni statistični pregledi — pri nas pa statističnega urada, ki bi zaslužil svoje ime, sploh nimamo! Zato pa imamo nebroj bančnih konferenc, ki veljajo ogromno denarja, ne koristijo pa nič. Taki gospodarji smo mi.
Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni urednik: J02R PETRIČ. — Tiska: Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
Stran 4.
AVTONOMIST
Štev. 2.
MANUFAKTURAH ODDELEK
GOSPODARSKE ZVEZE LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 29
PT** (nab	"Pl
VBliha zaloga sabna za mašlie InžensitBnbleln, najlepSa izbira usa^ourstiega spjdnjegj perilaza moShe, žbhsIib in otroto in vslitia zalogi umia. čevlje? nadrobno In debelo.
VILJEM TREO
ARHITEKT IN STAVBENIK
Xi J ubija srn. a
prevzame vsa dela visoke stavbe, kakor adaptacije starih hiš in izvršitev novih stavb, sestavo načrtov in proračunov.
Popolnoma varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici o Ljubljani
poleg nunske certrce registp. zadruga z omejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo s
pr* 4°lo
brez odbitka rentnega in invalidnega davka. ::	Hranilne
vloge se lahko vplačujejo potom poštno ček. urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu itd.
hbbbh^bbbbbbb
Naročajte in širite „Avtonomista“! BBBBBBBBBBBBBB
m	B3
i Prometni zavod za premog tu v Ljubljani 1
(§]	prodaja	iz	slovenakih	premogovnikov	[5]
S velenjski^ šentjanški in trboveljski premog I
m vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi m [=3	za Industrijska podjetja In razpečava
ij la čehosIOEašhi [n angleški Ms za livarne in domačo vporabo, kovali premog in črni premog, i
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. Ljubljana, Nunska ulica 1.
S
es  .......................................................................
Oblačilnica za Slovenijo c*, z. z o. z. v Ljubljani
pplpovoča ogled svoje zaloge manufakture
Izključno češki izdelki I ^ ^
Ravnokar prispeva blago odi mnogih čefiklli tovarn. Prispela je tudi izbrana zaloga damskega blaga od znane brnske tvrdke St>lassn;y & Sohlesinger. Glavno skladišče v »Kresiji«, I. nadstr. Poseben vhod Iz Llngarjeve ulice št. 1. Detajlna prodajalna v Stritarjevi ulici štev. 5. — Podružnica v Somboru.
KF
Vplačana d?ln glavnica K 30,000.000 -
£
SLOVENSKA BAHRU
LlUBMfl, HretlOV trg 10, nasproti »Mestnega doma”.
Obrestuje najugodneje- vloge na knjižice in v tekočem račnnu.
Ima posebni amerikanski oddelek in prvo-vrstne zveze z inozemskimi bankami.
Izvršuje vse bančne posle najkulanftneje.
lEE
Telefon št. 567. Geli. račun št. 12 205
J
BBBBI
Zadružna gospodarska banka d. d.
(The Co«operative Economic Bank and Sa ;ings Co. Ltd.)
HEAD OFFICE: Ljubljana. BRANCHES: Bled (Veides), Maribor, Split, Sombor,  ....... .............— Sarajevo, Šibenik and Djakovo.	---
Affiliations: Sveopča Zanatlijska Banka d. d., Zagreb, with its branch at Karlovac, and Gospodarska banka d. d. at Novisad. ,Opita! and reserves, witli affiliations, o ver SHS K 50,000.000. Deposits o ver SHS K 300,000.000.
Telephone int. Nr. 21 and 57.	Telegr.	and	Cable adress.: Gospobanka.
Ali banking and stock exchange transactions prompt!y attended to.
O
m
bI
BBflBBBBBBBBBBBBBBBBBBI
Kapital: R ZO,000.000
Slov. eskomptna banka
m
B
M
m
|i
Rezerve olrog H 6,000.000
Novomesto in Rakek, Ljubljano, Selenburgova ulica št. I.
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — Eskompt menic, terjatev, faktur. Akreditivi — Borza.
I
fzvrSuje vse bančna transakcije najkulantneje