Ljubljanski grad je tudi naš
NADALJEVANJE S l. STRANI
Odbor izvršnega sveta skupš-čine mesta Ljubljana za prenovo ljubljanskega gradu, pod novim vodstvom oziroma na osnovi podpore skupščine mesta Ljub-ljana je začel krepko delati. Pri-pravil je strokovno gradivo za delegatsko bazo. Zbral je števil-ne materiale, kako grad sanirati in kako ga osposobiti za življenje v bodoče. Skupščina^mesta Ljub-Ijana se je lanskega oktobra opredelila za pospešeno nadalje-vanje prenove gradu. Zadolžila je mestni izvršni svet, da izpelje program prenove gradu. Na zah-tevo občinskih izvršnih svetov, je dobil Odbor za prenovo gradu nove čiane, predvsem pa iz vsa-ke občine po enega predstavni-ka, ki naj bi na določen način sodeloval pri delu odbora. Tako
ojačan odbor je začel delovati pred okrog štirimi meseci.
In kakšno je stanje z deli na gradu danes?
Nemogoče je posredovati ce-lovito poročilo, saj je obseg Tri-bune preskromen. Podrobnosti lahko vsak zainteresirani dobi pri odboru za prenovo gradu. Zato posredujem le nekatere za-nimivosti o stanju in načrtih do leta 1990 kot jih je potrdila mest-na skupščina. Podobno kot smo se brez posebnih zadržkov odlo-čali za prispevke za naš CAN-KARJEV DOM, tako bi mprali razmišljati tudi o NAŠEM GRADU. Je tu, takšen, kot smo skrbeli doslej zanj. Bili smo proti samoprispevku, istočasno pa zahtevamo, da je urejen. Od kod sredstva dobiti, pa nas običajno ne briga. Takšna razmišljanja so neodgovorna in za ljudi, ki so zadolženi za razvoj mesta, ne-sprejemljiva. Zato se je mestni izvršni svet izredno zavzel za po-spešena in kvalitetna dela naj-prej pri sanaciji gradu in vzpo-redno za osposobitev posamez-nih traktov gradu. Če bodo sred-stva, ki so načrtovana za določe-no nalogo, zagotovljena, odbor in mestni IS jamčita za realizaci-jo načrta, sicer ne bo šlo.
Del gradu že obratuje; obisk Ljubljančanov in ostalih presega pričakovanja, bi bil pa še večji, če bi delovale vse službe. Grad je dobil letos plačanega oskrbni-ka in receptorko; ostali delavci, ki zagotavljajo normalne pogoje za izvedbo nalog, so pogodbeno vezani. Objekt je 24 ur fizično varovan. Iskra pa ureja alarmne naprave. Poročna dvorana delu-je, je pa premajhna, to pa nare-kuje izgradnjo obeh prpstorov v medetži v traktu »M«. Številne kulturne, promocijske, turistične in druge prireditve dokazujejo potrebo po takem in še boljšem objektu v Ljubljani, na gradu. Obstaja možnost kreditiranja oziroma sofinanciranja tujih partnerjev, o četner pa je še pre-malo dorečenega za dokončne dogovore. LRZVNKD (Ljub-ljanski regionalni zavod za var-stvo narave in kulturne dedišči-ne) bdi nad izvajanjem del. Ta
zavod ima svoje zahteve, projek-tanti pa bi večkrat radi po svoje zapeljali lešitve. To je precejšnja ovira pri delih, če želimo obdrža-ti grad tak, kot je bil v izvirniku. Preden lahko izvajalci del začne-jo z deli, so potrebni številni do-kumenti, ki jih graditelji objek-tov še kako dobro poznajo in nanje leta čakajo. Zato velja malce potrpeti, da bo objekt res strokovno saniran, da bodo po-samezni deli gradu strokovno zaščiteni in zavarovani pred pro-padanjem. Pred tem ni možno posegati v posaniezne prostore. Se pa dogovorjene zamisli rela-tivno hitro izvršujejo, saj odbor in predsednik IS SO mesta Ljub-ljana intenzivno bdijo nad deli in roki pri pripravah dokurnentaci-je. Zato je neupravičena kritika nad delom odbora. Naspiotno, le redki bi zdržali pri takih de-
lovnih pogojih, pri tako strokov-no odgovornih zadevah, pred-vsem pa ko se morajo istočasno mučiti še z materialnimi zahte-vami.
Sofinanciranje del na gradu je odvisno od skupnih sredstev me-sta. Ta sredstva naj bi zbrali iz prispevka BOD (0,47%). To je del potrebnih sredstev. Preostali denar pa bodo prispevali Ener-getska skupnsot ljubljanskih ob-čin, kulturne skupnosti, organi-zatije združenega dela in po po-trebi še banke idr.
Gre dejansko za zahteven pro-jekt, ki ga velja podpreti, saj vsa-ko zaostajanje pomeni bistveno večje stroške, odlaganje odgo-vornosti Ljubljančanov do svoje-ga simbola, pa tudi zamujanje z dodatno dejavnostjo v mestu.
Večina mest ima svojo zgodo-vinsko-kulturne spominike ure-jene. Marsikatero mesto nam za-vida okras, ki ga predstavlja naš GRAD. Res pa je, da včasih de-koracija tudi stane. Če se pa da iz dekoracije narediti še gospo-darsko zanimiv objekt, je pa greh zanemariti tako možnost. Torej ni kaj razmišljati. Bdeti moramo le nad dogovorjenimi porabljenimi sredstvi za naš grad, verjetno pa malce pogoste-je in podrobneje obveščati meš-čane o poteku del, problematiki in načrtih.           Tone Simončič