L j u b 1 j a n a, dne 24. oktobra 1949. Razpisane so volitve v krajevne ljudske odbore Prezidij Ljudske skupščine Slovenije je izdal naslednji U K A Z o razpisu volitev Ifudskih odbornikov v krajevne Ijudske odbore in v Ijudske odbore mest, ki niso izločena iz okrajev, v Ljudski repu- bliki Sloveniji. 1. Razpišejo se volitve odbornikov v vse krajevne Ijudske od-bore in v ljudske odbore mest, ki niso izločena iz okrajev, v Ljud-ski republiki SlovenijL 2. Volitve bodo v nedeljo 4.. 11. in 18. decembra 1949. 3. Oblastni ljudski odbori določijo, na kateri od navedenih dni se bodo vršile volitve v posarneznih okrajih njihovega območja. Odločba Oblastnega ljudskega odbora o določitvi dneva volitev mo-ra biti izdana in objavljena najkasneje 6 tednov pred dnevom vo litev (8. člen zakona o volitvah ljudskih odbornikov). 4. Ta zakon velja od dneva objave v Uradnem listu LRS. U. štev. 153. Ljubljana, dne 25. oktobra 1949. Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: France LubeJ 1. r. Josip Vidmar l. r. Iz sekretariata Prezidija Uudske skupščine LRS Pregled dela in uspehov delavske mladine ptujskega okraja v Strnišču V soboto, dne 22. t. m. in nedeljo 23. t. m. je bila v lepo okrašeni in polno zasedeni kino-dvorani v Strni-šču, mogočna manifestacija skupno s proslavo 30-letnice obstoja SKOJa. ProsJave _s&. je udeležila mladina iz ptujskega okraja. Spored se je pričel v soboto zvecer ob 20. uri. Otvoritveno besedo je imel tov. Kristovič, sekretar komiteja LMS tovarne aluminija. V kratkih besedah je orisal važnost % in pomen proslave. Nato je predal besedo tova-rišici Golob Mariji, članici biroja OK LMS. »Borba naše junaške mladine — Skojevcev — je zapisana z neiz-brisnimi črkami v knjigo zgodovine naših narodov. Sadove borb, žrtev in prelite krvi uživamo danes m naša sveta dolžncst je, da te pridobitve čuvamo in nadaljujemo,« je med ostalim dejala tovarišica Golobova. Po končanem referatu je bil sprejem novih mladincev v organizacijo. Na-smejanih lic, zadovoljni in presrečni so mladinci pristopali k tov. Kristo-viču, ki je vršil sprejem in jim pri-srčno stisnil roko. Temu najsvečanejšemu aktu v mla-dinski organizaciji je sledil kulturni program. Na sporedu so bile reci-tacije in folklorni nastopi. Folkloma skupina Pletarne Ptuj je v narodnib. nožah lepo izvedla svoj program. Ži-vahen in poln ritma je bil ruski ples folklorne skupine ptujske bolnice v kozaških kostumih. Po končanem kulturnem programu so se udeleženci proslave udeležili tabornega ognja. Na prostoru, okoli tabornega ognja se je razvilo kolo. Z borbenimi pesmimi je naša mladi-na — ponos in nada naše domovine — zaključila program. V nedeljo ob osmih zjutraj se je smotra mladine iz ptujskega okraja nadaljevala. Uvodno besedo je imela tov. Marija Golobova, ki je pozdra-vila navzoče mladince tn mladinke, ki so bili na proslavi že na predvečer, istočasno pa je pozdravila novodošle goste, mladfhske funkcionarje iz Ptu-ja in Maribora. Referat o političnem stanju v državi in mednarodni po-litiki je imel tov. Lorenčič Jože, se-kretar komiteta LMS »Gradis«, ki je med ostalim dejal: »Graditev naše tovarne ni samo ogromno dejanje v nizu velikih preobrazb našega eko-nomskega in političnega življenja v državi, temveč je šola prevzgoje na-šega delavskega in mladinskega ka-dra. Z gradnjo tovarne ne gradimo samo objekta. ki bo v našem gospo-darskem življenju pomeriil popolno osamosvojitev industrije v tej važni panogi narodnega gospodarstva, tem-vec gradimo tudi novega človeka, de-lavca-proletarca, prežetega z duhom in borbenimi izkustvi socializma in mladinca, ki bo po pridobljenh iz-kušnjah znal ceniti plodove naše .bor- be in voditi dosledno politiko izgrad-nje socializma v naši državi. Tekmo-valni polet mladine iz dneva v dan dokazuje, kako globoko je segla ko-renina ideološke prevzgoje raladine, in kakšni so njeni rezultati. Nobene prepreke, ovire in zlonamerna deja-nja Informbiroja ne morejo prepre-čiti delovnega poleta Vas mladincev, ki se držite stare mladinske parole: »Kar so začeli naši borci s puško v roki, to nadaljujemo mi, s krampom in lopato.« Sledila je diskusija, v kateri so se posamezni aktivi obvezali, da bo-do nadalje še z večjo vnemo in ela-nom pristopili k delu. Kritično so pregledali napake, sprejeli predloge za odstranitev istih in upoštevali to-variško kritiko. Po končani diskusiji je tov. Golo-bova izročila nagrade in pohvale najboljšim aktivom in posameznim mladincem. Najboljši delavski mla-diriska aktiv je aktiv Pletarne Ptuj, ki je dobil v priznanje za delo, lepo knjižnico. Nagrajen je bil tudi aktiv sek-torja Elektrolize »Gradis« s knjižni-co, s strani mladinskega komiteja »Gradis« pa je dobil prehodno zasta-vico najboljšega aktiva gradilišča. Za uspešno delo je bil nagrajen s knjiž-nico tudi aktiv učencev v tovarni aluminija, aktiv učencev pri Gradisu pa je bil pohvaljen. Sledilo je raz-deljevanje denarnih in knjižnih na-grad posameznim, zglednim mladin-cem. Ko je sprejel nagrado tovariš Jurenec, sekretar aktiva tovarne alu-minija, je napovedal tekmovanje vsem aktivom v ptujskem okraju. Končno se je v imenu Vseh nagrajenih in pohvaljenih zahvalil tov. Fišer, nakar je tov. Marija Golobova za-ključila proslavo. Po proslavi je SKUD StrnišČe od-igral Gankarjevo dramo »Hlapci«. Smotra delavske mladine ptujske-ga okraja v Strnišču je bila manife-stacija dela m doseženih uspehov ter kritičen pregled dosedanjega delova-nja. MladiBa nam je na tej smotri pokazala, da stopa po liniji, ki sta jo nakazala Partija in tovariš Tito in da se zaveda velikih dolžnosti, katere postavlja pred njo današnji čas. Uš. Pnspevaite zo fJRdea knž" Naše delo Gospodarsko razstavo v Ptuju je obiskalo nad 26.000 delovnih ljudi Gospodarska razstava, ki je bila otvorjena 16. oktobra, je bila zaklju-čena v nedeljo, 23.. oktobra t. 1. Nad 26.000 delavcev in kmetov ter delovnih inteligentov iz okraja, pod-ročja oblasti, republike Slovenije in sosednih republik si je ogledalo te-kom razstavnega tedna sadove uspcš-nega prizadevanja v kmetijstvn, in-dustriji in obrti v ptujskem okraju. Razstava je dokazala sposobnost vodstva lokalnega gospcdarstva v ptujskem okraju, da je prilagodiio vse pogoje in možnosti potrebam. petletnega plana s ciljem dviga živ-ljenjskega standarda delovnega ljud-stva, v koliikor to odipade na lokalne možnosti. Od j-utranjih ur do večera je bil razstavni prostor poln obiskovalcev iz poklicev in iz šol. Zarimivo je bilo spremljati razne skvipme ter ugotav-ljati njihovo zanimanje za poedine stroke kmetijetva, indxistrije in obrti, ki so bile zastapane na razstavi. Cla-ni zadmg in kmetje so se zanimali za kmetijske pridel'ke, orodje i^i vsakdanje življenjske poitrebščine, delavci pa za ind-ustrijsko prodiik-cijo in obrtništvo. Solarji so v sprem-stvu svojih učiteljev ostajaii dalje časa v poedinih razstavnih sobah, saj je b-ilo tfeba-.Qq^ayaxjati-na fftvh:-tera vprašanja otrčfe, ki jtm je raz-stava odprla mnogo novega. Večina cbiskovalcev razstave je dala pri-znanje organizatorjem ra^zstave kot razstavljalcem samim, česar ti niso sprejemali kot osebno pohvalo, tem-več kot priznanje vsem delovnim ljudem v okraju, ki so zaslužili za delo v kmetijstvu, tovamah in obra-tih tako priznanje. V nedeljo popoldne so še pohiteli zamudniki na razstavo, prišli pa so ponovno tudi ljudje, ki so jo že rned tednom videli. Če bi bil rok razstave še podaljšan, bi se abiski gotovo na-daljevali, saj je zanimanje za raz-stavo zadnje dneve iprodiralo tudi v najbolj zakotne vasi v Halozah in Slovenskih goricah, odtkoder so pri-hajale skupine na kmeekih vozovih. Kjer so znali frontni funkcionarji iz-rabiti razstavo kot pril.iko, da dcfea-žejo svojim sočlanotra, kaj pomeni plansko gospodarstvo v kmetijstvu, industriji in cbrti, je odšlo veliko št.evilo vaščanov na razstavo. Na poznejših sestanikih mnogi ne bodo več trdili, da ni videti uspehov iz-vajanja petletke. Mnoogoie. Rda"? kr'ž sodelu!e pri preobHkovanju In zcirsvstveneni dvi-K!! vasi in industrijskih nnselijf po vsem nnšem ozemihi. Rdsči križ vzr;^Ja rdrav-stven« kader od Podmladkprja Rdečega križa do zdravstvenega akthista. Strnjeno delo Rdečega krfža in Jzva-ianje n.iegovfh' nalog bo izrazito z!ast5 v »Tednu Rriečega križa«, ki ?s bo vrštl po vsej državi med 3. in 13. novembrem. Borci JA iz Ptuja in mladinci iz Maribora so se izkazali kot nedeljski prostovoljci V nedeljo 23. oktobra t. 1. se je vršilo prostovoljno delo 60 pripadni-kov JA in 36 mladincev iz Doma učencev v gospodarstvu v Mariboru na pobudo Oblastnega podjetja Sadje in zelenjava v Ptuju. V sedanji sezoni za odkup sadja gre za to, da se za domače in za izvozne potrebe zbere, sortira, spa-kira m vskladiščijo oziroma odpremijo čim večje količine industrijskega iii namiznega sadja. Ta akcija zahteva zraven vestnega dela pridelovalcev sadja ter delavcev odkupnega pod-jetja tudi pomoč množičnih organi-zacij. Nedeljski prostovoljci so izvozili iz zbiralnic 40.000 kg jabolk, \z skla-dišča pa so jih naložili tri vagone. Da je delo potekalo uspešno in brez-hibno, je zasluga borcev JA Mitič Miloša, Subotič Mitra, Nikolič Du- sana, Marinkovič Dobrivoja in Ma-rič Georgija, ki so v 6. urah naložili, prevozili in raztovorili 30.000 kg ja-bolk. Nesortno sadje je bilo treba v Ptuju sortirati. Pri tem delu so se izkazale mladinke iz Maribora: Marhold Te-rezija, Samec Anica, Neivirt Slavica, 2ivko Helena in Petrič Marica, ki so v osmih urah presortirale 5000 kg jabolk. Pri zbijanju zabojev so tekmovali mladinci iz Maribora. Ob 4. uri po-poldne so končali z delom in pregle-dali uspehe. Mali Koren Stanko je napravil v 8 urah 50 zabojev. Tudi ostali mladinci so marljivo sodelovali in zbili skupno 497 zabojev. Borci JA in mladinci so končali nedeljski dan v zavesti, da so poma-gali izvršiti nekaj nalog planskega družbenega gospodarstva. I. A. Močno orožje ljudske oblasti je prepri-čevanje ki ga poedinci podcenjujejo Trnovska vas, oktobra 1949. Graditev družbenega gospodarstva z lastnurri sredstvi zajema tudi lastna sredstva kmetijstva vseh treh gospodarskih sektorjev, to tem-bolj, ker je treba kmetijstvo dvigniti na stopnjo, ki ne bo zaostajala za elektrifikacijo in industrializacijo na-še države. Dnevna dela na KLO v zvezi s plani dokazujejo, da je treba dnevno spravljati v skladnost s planom ob-seg in obliko v kmetijstvu. Kmetje, ki to razuniejo, vzdržujejo stalen kontakt s krajevnimi organi oblasti in usmerjajo svoje gospodarstvo v duhu napredka. Kmet Simonič Anton iz Trnovske vasi št. 48 je vedno gospcdaril po svojih potrebah. Na 20,59 ha zemlje je pridelal za družino in za prodajo. Upravičeno bi pričakovali, da bo ta-ko delal tudi sedaj. ko mu mora biti jasno, da dela za družino in za družbo delovnih ljudi. Po svoji vesti bi bil rad med zglednimi kmeti, ven-dar po obsegu posestva raje ostaja v vrsti kmetov, ki vidijo v planskera gospodarstvu svojega sovražnika, ker to od njih zahteva izvroevanje nalog, ki gredo v korist graditve socializraa. Sedaj mu je vseeno, Če ostane družbi dolžan 223 kg pšenice. Drugače bi se bil gotovo potrudil, da ne bi nikomur ničesar dolgoval in ne da bi se zagovarjal pred ljudstvom za to. ker je ostal na dolgu količino pšenice, ki bi jo sicer lahko oddal. Kdo bi mogel upoštevati vse izgovore takih dolžnikov kot je Simomč An-ton, ki obešajo krivdo na razne ma-lenkostne napake krajevnih ljudskih odborov itd. Nešteto je primerov, da izpolnjujejo poedinci naloge svojega gospodarstva, neglede na krajevni plan. Ko se izvrši obračun po kra-jevnem plann, ki je za organe Ijud-ske oblasti edino zakonito merilo, ugotavljajo poedinci, da je obračun previsok, ker niso zasejali in posa-dili planiranih površin temveč manj-še ali večje. Krajevni ljudski odbor bi moral potem biti krivec vseh te-žav in neprilik. ki sledijo v času iz-vrševanja odkupov. Tak odnos do izvajanja plana v kmetijstvu zahteva občutljivejša vzgojna sredstva. 6 mesecev odvze-ma prostosti. pogojno za dobo dveh let nedvomno predstavlja za Simonič Antona dokaz, da ni vseeno, če kdo izpolnjuje svoje naloge in živi svo-bodno, ali pa če mora ljudska oblast nastopati z ukrepi. da doseže, kar bi poedinci sicer lahko izvršili. Primer ShnoniČ Antona spada v vrsto primerov, kjer so mere prepri-Čevanja ostale brez učinka in kjer je morala ljudska oblast z zakonitimi ukrepi zavarovati plansko disciplino. Tekom dveh let, se bo Simonič Anton resno zavedel, da je njegova neposlušnost njemu osebno škodovala in da reakciji ni mnogo koristila, četudi je poslušal in izvršil n.ieno nakano. I.s. Rekruti letnika 1929 iz ptujskega okraja so odšli v JA V dnevlh rned 19. in 24. oktobrom t. 1. so delovni in krepki delavski in kmečki fantje letnika 1929. iz ptuj-skega okraja začasno zapustili svoje domove in obrate, da nastopijo čast-no službo v JA. Z njimi so odšli tudi fantje do letnika 1922, ki jim je bila vojaška služba ob prilikah prejšnje-ga rekrutiranja odložena iz raznih družinskih, študijskih in drugih raz-logov. Po mestu se je razlegalo petje in vriskanje rekrutov in njihovih spremljevalcev, ki so se pripeljali iz bližnjih in daljnih vasi na kmečkih okrašenih vozovih. Rekruti iz Lešnice so prižli nekaj minut pred napovedanim časom na Vojni odsek v Ptuj ter se vzgledno obnašali. Pri njih kot pri rekrutih iz Cvetkovc, Velike Nedelje, Ormoža, Središča. Obreža, Zavrča in Gruškov-]a je bilo mogoče z veseljem ugoto-viti, da se današnji rekruti več ne opijajo. da ne razgrajajo, izzivajo, teraveč da se obnašajo, kot to pri-stoja rekrutom nove jugoslovanske apmade V nasprotju s temi rekruti pa so se izkazali rekruti iz Žetal, Le-skovca. Majšperka in Slovenje vasi. ki so prišli skupno s kraievnimi predstavniki oblasti en dan pozneje. Rekrute \z haloških predelov je bilo sicer lažje razumeti ob zamudi za-radi prevoznih sredstev, ni pa to slučaj pri rekrutih iz Slovenje vasi, ki so očividno namenoma žamudili in s tem ustvarili pri vojaški oblasti slab vtis. Ves čas zbiranja rekrutov v Ptuju sta kapetana tov Gregorič in tov Grmek ter st. vodnik tov. Matič in vodnik tov Ličen z nastopom, ki La imajo oficirji in podoficirji JA, do-kazala rekrutom, da gredo v JA, ki je življenjska šola mladih rodolju-bov. čuvarjev pridobitev narodno-osvobodilne borbe ter čuvarjev gra-ditve socializma v Jugoslaviji. Tudi komanda garnizona je šla rekrutom zelo na roko glede zbirnih prostorov in prenočevanja do odhoda na zbir-ni center v Maribor. Kapetana tov. Pešič in Šarac sta s tovariškim odnosom rekrutom iz-kazala odnos starešn v JA do mlaj-§ih članov JA, ki prihajajo iz dela v kmetijstvu, industriji in obrti in vstopajo v šolo obrambe domovine delovnega ljudstva in graditeljev socializma. Omeniti moramo, da je bilo zelo lepo videti rekrute iz Gorišnice, ki jih je spremljala vojaška godba do kasarne in celo na dvorišče in tam rekrutom in ostalim vojakom za-igrala nekaj razveseljivih Mestna godba je spremljala rekrute na po-stajo v Ptuj, kjer je uprava železnice za prvo skupino rekrutov vse dobro pripravila. Pri odpravi druge skupi-ne pa s strani zeleznice v Ptuju ozir. že v Murski Soboti ni bilo take opore, čemur je očividno krivo po-manjkanje železniških vozov. Na vožnji v Maribor in v Mariboru so se rekruti lepo obnašali. Nastop rekrutov v Ptuju ie dokaz razširjevalcem laži. da pomeni za rekrute v Jugoslaviji odsluženje vojaške službe najvišio čast in dolž-nost, ki jo imaio državljani nove Titove Jugoslavije. V. J. ZAHVALA Okrajni odbor Rdečega križa Slo-venije v Ptuju se najlepše zahvalju-je tov. Vraničar Slavn, knjigovod-skemu praktikantu iz drž. poses,tva v Turnišču, za podarjenih 1000 din, ki jih je imenovani prejel od sindi-kalne podružnice kot nagrado, pa jo je odstopil Rdečemu kriiu. Ta bo znesek uporabil za tečaje prve po-moči. OORKS — Ptuj Pomagajmo delovnemu ljudstvu, da bo doseglo v izobraževalnih tečajih primerno znanje Izobraževalni tečaji naj se prično, kjer je le mogoče, 3. novembra 1949. Dotlej bo izšel učni načrt, ki ga bo-do dobila vodstva (tečajniki) izobra-ževalnih tečajev za predavatelje brezplačno pri okrajnih poverje-ništvih za prosveto, kamor naj ta-koj pošljejo seznam predavateljev, potrjena od predsednika krajev-nega vodstva tecaja (od predsednika ali od drugega odgovornega pred-stavnika izobraževalnega umetniške-ga društva ali predstavnika ljudsko-prosvetnega sveta, predstavnika OF ali pa najaktivnejše množične orga-nizacije, šolskega upravitelja, skrat-ka od tistega, ki se bo za tečaj za-vzel, če še ne bo izbrano vodstvo te-čaja). Za posamezne predmete bodo do konca oktobra zaporedoma izhajale brošure, ki jih bodo razdeljevala po-verjeništva za prosveto v uporabo preko vodstva, oziroma tajnikov iz-obraževalnih tečajev proti predložit-vi seznama ali vsaj števila udeležen-cev, kar naj potrdi tajnik in še ne-kdo iz vodstva tečaja. Izid vsp.ke brošure bomo javili v dnevnem časo-pis.iu in po radiu. Na isti način bodo tajniki dobili pri okrajnih poverjeništvih za pro-sveto po dva zvezka za vsakega te-čajnika. Zvezke naj plačajo tečaj-niki. OpcKzarjamo, da so tajniki tečajev, ki bodo za svoje delo honorirani, osebno odgovorni, da bodo dobili predavatelji in tečajniki potrebne brošure in zvezke. Zato naj se na-tanerto ravnajo po zgornjih navodi-lih i-n po navodilih, ki bodo še ob-javljena. Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenijc. Mladinsko kulturnoumetniško društvo Ivan Cankar na gimnaziji v Ptuju ob letnem občnem zboru Pred letom je bilo na gi.mna.ziji ustanovljeno Mladinsko umetniako društvo »Ivan Cankar« z namenom, da združi vse dijake iz ptujske gim-nazije s kulturnim udejstvovanjem. Z novim šolskim letora, ki je za-čelo 10. sept. t. 1. se bi moralo to društvo nadaljevati z delom. ObČni zbor za izvolitev novega vodstva in nakazilo perspektive za bodoče kul-turno delo na ptujski gimnaziji je bil iz dneva v dan prelagan in konč-no napovedan za Četrtek 20. okto-bra t. 1. Vsi dijaki so bili obveščeni o občnem zboru, nečlani društva pa povabljcni, da se vključijo. ObČni zbor bi se moral vršiti po peti učni uri. Ob koncu pouka so se vsuli di-jaki iz razredov in odšli. V risalnici, kjer bi se naj vršil občni zbor, so se zbrali štirje dijaki: lanska pred-sednica društva, lanski odbomik, zastopnica začasnega mladinskega vodstva in en član. Vprašamo se po vzrokih, zakaj se ptujski gimnazijci bolj ne zani-majo za kulturno delo. Poglejmo lanskoletno delo MKUD-a Ivan Can-kar. Po ustanovitvi ga je tvorilo lepo število oddelkov. Od teh je opazno deloval le pevski zbor. Dra-matska skupina se je pričela pri-pravljati. Ker se igralci niso zedi-nili za skupno delo, si niso našli niti časa niti veselja, in konec je bilo izgledov za tozadevno uspešno delo na gimnaziji. Podobno je bilo z delom večine ostalih sekcij. Med šolskim letom se je vodstvo izme-njalo, ker so bili vodilni člani MKUD-a tik pred veliko maturo. Novo, neizkušeno vodstvo je sicer poskušalo izvesti nekatere naloge, ki pa so ostale le na papirju. To slabo delovanje v preteklem letu nosi ve-liko krivdo za sedanjo nezainteresi-ranost. Po tem, da se nekaterim di-jakom enostavno ni Ijubilo počakati nekaj minut na občni zbor, četudi so imeli samo štiri ure pouka. kaže na odtujitev dijakov od kulturno prosvetnega dela. Tz tega, da na ob-čni zbor niso prišli niti kulturno prosvetni referenti posameznih ak-tivov LMS, se vidi, da so tudi ti zdrknili v brezdelje In brezskrbno življenje. Mladinska organizacija je na giranaziji zanemarila skrb za ideološko vzeroio dijakov. zaradi če-sar mora MKUD Tvan Cankar nositi težke posledice. Te slabosti v začet-ku šolskega leta ne morejo ostati stalna slika dijakov ptm'ske srimna-zije, zato se bo moral občni zbor po-noviti Za ta nboni zbor se bo mo-rala gimnazijska mladinska organi- zacija vsestransko potruditi in pre-vzeti odgovornost, da se bo kulturno prosvetno delo na gimnaziji začelo, razvijalo in nadaljevalo ter doseglo uspehe, ki jih lahko pričakuje de-lavska rnladina od svojlh sovrstnikov — dijakov, ki izpolnjujejo s študi-jem pogoje za poznejše delovanje v vrsti deJovnih inteligentov za koristi družbe delovnih Ijudi v novi Titovi Jugoslaviji. Primerni začetek bo dal gimnazij-ski mladini toliko delovnega poleta, da ji bo udejstvovanje v MKUD-u Ivan Cankar prijetno sožitje, ne pa naloga brez cilja. K. M. Pota tatov je mogoče odkriti, četiudi jih spret- no zakrivajo Državno posestvo v Podlehniku vklju-čuje v delo marljive delavcs iz okoli-šiiega naselja, da bi izvedlo proizvodni plan v krnetijstvu im vinogradništvu. Med delom kot prostirn časom se člani delovnega kolektiva na drž. posestvu poinenkujejo o poedincih v svoji oko-lici, ki so vedno pripravljeni kritizirati kolektivno delo na drž. posestvu in na-pore za ojačanje in razširitev družbsnih gospodarskih pozicij. Razvoj časa oci-kriva te poedince, med katere spada tudi Sakelšek Franc \z Dežnega, ki je mislil, da namestnik upravmka drž. pc-sestva tov. ZelenKo ne bo opazil, če bo na drž. posestvu en voz manj in če bo Sakelšefr imel en voz več. Štrucl Neža iz Grrce, ki dela na po-sestvu, ni vedela, kdaj si je pri njej ogledal Sakeišek Franc državni voz, opazila pa je, da je voz izginil. Kdo bi si mislil, da bo Sakelšek Franc v dc-ževni noči naložil prednji del voza na rame in ga odnesel pol kilomstra daleč preko travnikov in močvirja, ga posta-vil v grabš v Dežnem in tako pustil sled voza. Sakelškova soseda si gotovo ni-sta mogla misliti, da namerava Sakel-šek na enostaven način priti do voza. Organ postaje NM pri Vidu tov. Bc-Lič Anton je imel težko nalogo Sakel-§ek Franc iz previdnosti ni bil obut stopinje bosih nog pa je itzpral dež. Breme je bilo tsžko, pot slaba. Sakelše.i Franc ie moral počivati Sled je bila najdena. Tov. Božič Anton je bil na svojem pohodu ves umazan in blaten. za kar pa mu ni bilo mar. Uspeh njegc-vega dela ie dosežen. Drž pos^stvo v Podlehniku ima zopet svoj voz Sakel-§ek Franc bo ostal v očeh delovnega Ijudstva iz okolice Podlehnika Dežnega »n Gorce po sodišču kaznovani nepc-Štenjak, tovariš Božič Anton pa ljudstvu ^nani borec proti špekulantom in tato-vom ter pn^^pne/em po družbeni imo-vini. Čn. Vprežni konji bodo v bodoče odkupljeni na podlagi odkupnih pogodb ali odločb o obvezni prodaji Pri prevažanju lesa in pri priza-devanju državnega in zadružnega go-spodarskega sektorja s povečanjem števila konjev je prišlo doslej več-krat do vprašanja vprežnih konj, ki jih imajo lastniki, ki jih ne potrebu-jejo za svoja gospodarstva ali za svoj poklic. Da se ne bi to vprašanje ponav-Ijalo tudi v bodoče in da ne bi bila zadružni in državni sektor vezana samo na slučajne možnosti odkupa konj, ki so jih lastniki vodili na se-jera, je vlada LRS uredila vprašanje odkupa vprežnih konj po ceni, ki jo določi tričlanska komsija. ki jo po-stavi okrajni izvršilni odbor. Državni in zadružai aektor bosta odkupovala konje skopljence in kobile, stare od treh do deset let, z dobro kondicijo, pravilne rasti, popolnoma zdrave, brez bistvenih hib, skratka take, ki so sposobni za težko delo. V slučaju, da državna odkupna podjetja in za-druge, ki jih za odkup pooblasti mi-nister za državne nabave v petnaj-stih dneh po prejemu seznamov last-nikov koni, ki lahko konje prodajo, po planu določenega števila vprežnih konj ne odkupijo. bodo v mejah pla-na za odkup posamezni lastr.iki konj iste morali obveOTO prodati. Kontrolo nad tem odkupom bo vršil okrajni izvršilni odbor. Poverienik OLO za državne nabave bo lahko v sporaau-mu s poverienikom za ktnetijstvo in poverjenikom za gospodarstvo odlo- čil, kateri lastniki konj bodo morali te obvezno prodati. Kot pri mnogih gospodarskih vpra-šanjih, bodo morali krajevni ljudski odbori tudi v vprašanju odkupa kcnj upoštevati ekonomsko moč, gospo-darsko strukturo in razvitost konje-reje v svojem kraju, pri posamezrih lastnikih pa tudi njihove gospodar-ske potrebe po vprežnih konjih. Preu-darni odbori gotovo ne bodo zah;e-vali prodaje konj od lastnikov, ki jim je opravljanje voženj glavni ali celo edini vir zaslužka. Špekulanti se bodo seveda upirali prodaji vprežnih konjev, drugi bodo poskušali take konje odsvojiti, skriti ali storiti karkoli, da bi te konje obdržali. Takim poedincem gotovo ne bo vseeno, če bodo morali plačiti do 50.000 din denarne kazni ali oditi na trimesečno poboljševalno delo \er pozabiti na konja, ki jim bo odvzet ali pa iim bo odvzeta kupnina za takega konja. Tudi uradnim osebam, ki ne bi izpolnile obveznosti pri denarni kasni do 20.000 din ne bi bilo vseeno, če bi jih kaznoval Oblastni IO. Z ureditvijo odkupa vprežnih kcnj so zaščitena pred izkoriščevalci dr-žavna in zadružna gospcKiarstva. ki bodo s konji bolj koristila planskenu gospoda.retvu, kakor so doslej brez-čutni poedinci. I. n. Vpliv vaških veljakov v Gajevcih ovira delo funkcionarjev OF Za dvig elektrifikacije in industria-liazcije naše države si dnevno pri-zadevajo organi Ijudske ablasti s pomočjo množičnih organizacij, da bi s podežclja vključili v proizvodnjo delovne moči iz privatnega sektor- ja, kjer te delovne moči nimajo za-varovanega obstoja, polne zaposlitve in možnosti razvoja. V tem pri2a-devanju ni mogoče oditi neopazno mimo vaških sovražnikov socializ-ma, mimo njihovih poskusov za ohranitev gospodarskih položaj«v. Nobena alarmantna vest jim ni pre-ogabna, da se je ne bi poslužili, vtis strahopetnosti pred sovaačani ;ih ne moti, da ne bi poskušali zavleci v močvirje svojih sosedgg in sorcd-nikov fn se tako zavarovaTi prof odgovornostjo. V vaseh, kjer je več vaških raož, ki so v stari Jugoslaviji predstav-Ijali gospodarske in politične vel;a-ke, je borba proti njLhovemu vplivu toliko očitnejša in njen učinek rsz-ločnejši. Vsakerau je jasno, da po-skušajo pri slednjem koraku naprej v socialistično gospodarstvo ustva-riti usmiljenja do samega sebe, la bi se s tem izognili ostrini revolu-cionarnega razvoja. Na področje KLO Gajevci sem bil po-slan kot aktivist za vkljueevarje delovne sile. Obrnil sem se na kra-jevni odbor OF v Gajevcih, sklical delovni sestanek in doseeel, da so se ga udeležili vsi člani odbora. Sle-deči dan bi se moral -vršiti množični sestanek OF. Funkcionarjem OF ni uspelo, da bi pripravili res množični sestanek članov, ki bi se moral \r-šiti pri posestniku Rižner Jožetu v Gajevcih. Kdor pozna Rižner Jožeta se ne more čuditi, zakaj sam ni pn-sostvoval sestanku in zak^ij je sel raje pomagat sosedu lusčit koruzo. Na sestanku bi zopet kaj slišal o nalogah Osvobodilne fronte za \z-vedbo petletke, a graditvi socializ^na na va.seh in o borbi proti izkoEišča-nju. Takih stvari on ne prenese. Najbolj bi mu ugajalo, če bi lahko komu opisoval svoje prizadevan.je za ahranitev privatnega sektorja gospodarstva, predvsem pa za ohra-nitev ugledne Rižnerjeve bogratre, sicer bi se res zgodilo v Gaievcih, da bi ga kdo sme! n^srovoriti: tovaiiš Rižtier, ko se je bil svoj čas dobro navadil na nazivanje: gospod Riž-ner. Jasno je, da poedinoi Rižnerieve-ga kova ne bodo mogli vplivati na to, da se v Jugoslavi.ii ne bi izvedla petletka in da v Jugoslaviji privatai sektor ne bi odigral vloere. ki jo je dolžan odicrrati v socialistični drix-beni ureditvi. Fnnkcionarji Osvobodilne fvcmUv Gajevcih bodo tnorali temeliiteje pri-jeti za delo in upoštevati, da priha-ja.io aktivisti njim v pomoč ne pa obratno in da se ne bodo mogli pri vsakem revolucionarnem ukrepu \z-govarjati na aktivista, temveč ediao na svojo zavest. pred katero si iro rajo priznati. da večkrat dovolijo sovražnikom soclalizma razkra.iati, kar množica poštenih ljudi dnevao nesebično ustvarja. Gomjemu pojavu v Gajevcih se ne čudim, ker so nastopi vaških vel;a-kov povsod enaki in za katere ina ljudska oblast dovolj sredstev, la jim lahko odreja mesta, ki jim pri-padajo. I.R. Ljudje, kadri so najdragocenejše, kar imamo K o k o 1 Antoii, rojen 1919. leta, Je ključavnlčarski mojster in funkcionar sindikalne podružnice tovarne glinice ln aluminija v Strnišču. Je trikratni udarnik, večkrat pohva-ljen in nagrajen ter je v prvi v tovarni odlikovan z Medaljo dela. Z raztiimi iznajdbami in izboljšavami pri delu Je mnogo doprinesel k pospe-šitvi gradnje tovarne in k dvigu stro-kovnega kadra. Po strokovnem in političnem delu spada v vrsto vzglednih delavcev v Stroišču. Renko Konrad, rofen 1910. leta, ključavničarski in kovaškj pomočnik v tovami glinice in aluminija v Strnišču, Je bil doslej dvakrat nagrajen in enkrat pohvaljen zaradi marljivosti ln samo-iniciativnosti pn delu. Je vsestransko vesten in požrtvovalen strokovnl in poiitični delavec v Strnišču. Miklavec Ivan, rojen 1898. leta, Je strojnl ključavničar in železostrugar v tovarni strojil v Majšperku. Precizna dela, ki so Jvh preje izvrše-vali razni naročeni strokovnjaki, H-vršuje sedaj tov. Miklavec sam. Preciz-ne osi za transmisije, batni obroči in nešteto drugih stvari so njegovo delo. Pri montaži osi za transmisijo Je bfl ne-pretrgoma 78 ur na nogah. Opravil je pardnevne zastoje v tovarni. Vc_ ma-terial ]e izbral med odpadlim železom ter s tem prihranil ogromne vsote de-narja. Na stružnici oblikuje vse mogoče dele, pa najsi bodo to zobata kolesa, osi, deli za črpalke in slično. Je vnet slndikalni delavec, iskren In piUjubljen tovariš v Majšperku. Kodrič Terezi]a, roj. 1905. leta, iz Ptuja, širi partijski in frontni tisk v Ptuju od leta 1946 dalje. Dtaevno oblde vse mesto ter razproda med drugim me- sefno 2000 do 2500 lzvodov »Našega dela«. Mnogim potnikom po železnlci in na avtobusih je pripomogla, da so lahko čas potovanja ižrabili za čitanje. * Perko Ivanka, roj. 1905. leta, Je de-lavka v tovarni volnenih izdelkov v Majšperku. Je trikratna udamica. Je mati šestih otrok, kljub temu pa se ie v prostem času nmogokrat izkazala pri prostovolj-nem deln. Je članica sindikata in AFZ. Svojlm otrokom je zgledna mati, so-delavkam pa nesebična tovarilšca. Sentak Marija, roj. 1922. leta. Je štirikratna udarttica v tovarni volnenib izdelkov v Majšperku, Pri enodnevnem medsebojnem tekmo-vanju se je izkazala kot prva ln naj-boliša delavka celotneoa kolektiva ter Je presegla normo za /u/o. Je fcci ma" lega posestnika, ki ima še več sester in bratov. Vsi so znani kot marljivi delavcL Je članica sindikata in OF. Pri dehi je vedno marljiva, natančna In vestna. Dolžnikom naročnine Naročnikom, ki so nam dolžni laroč-nino, razpošiljamo čekovne položnice in jih prosimo, da svoje obveznosti napram tisku Osvobodilne fronte, takoj poravna-jo. Na položnicah je označen dolžni zne-sek in časovno obdobje, za katers'ja na-ročnina še ni poravnana. Smatramo, da bodo naši naročniki ra-znmeli važnost rednega izhajanja tiska Osvobodilne fronte ta zaradi tega ne bodo dovolili, da bi jih morali za naročnino ponovno terjati ter jim nsta-viti pošiljanje lista. — Uprava. Velika ocenjevalna vožnja motorjev v Ptuju Ptuj, nedelja. 23. oktobra. V okviru gospodarske razstave je priredilo danes popoldan Avto-moto društvo Ptuj veli-ko ocenjevalno vožnjo motorjev. Tekmovanja so se udeležili vozači fe Ptuja, Maribora, Celja in Varaždina. Tekroam je priso6tvoval tudi goreki prvak Slovenije Ruda Breznik, ki pa z&« radi poškodbe na nogi ni mogel nasto-pitL Razveseljivo dejstvo je, da je tek-movalo tudi nekaj mladincev, ki eo po: kazali že velik napredek. Tako \e treba omeniti mladinca Vesenjak St-anlka s ®O" vazačem, ki je s sigunio voinjo na mo-. torju 600 ccm s prikolico dosegel lep uspeh in napredek. Številno občinstvo je navdužih motorist Madžarič, prav tako na motorju 600 cm z prikolico, ki je v izdržljivj m vztrajni vožnji zaslu-ženo dosegel dfvo mesto, posebno če pomiislimo na dejstvo, da je na ostrem ovinku ob razstavnem prostoru pri Mla-dfiki pad€l, ker je vozil 6 preveliko bnzimo. Madžarič je prvaik Jugoslavije iva motorju 600 ccm in je bil drugi na pravka^r mirmlih dirkah v Opatiji. Lep uspeh sta dosegla tov. Bojanavič, ka-raandir Narodne milice v Ptujn, ki je na motorju 350 ccm dosegel druo me-sto in Meško, Ptuj, na motorjn 98 ccm, ki mu je bilo priznano tretje mesto. VsJ tekmovalci so morali prevozlti dva kroga po 20 km. Teren je bil teže3c in je včasili pe^al twdi po kolovozih in tako zahteval od vozačev veliko po2or-nost, izdTžljivost in mnogo epretnosti. Tefcmovanju je prisostvovatlo 1500 gle-dalcev. Prav tako so pozdravlj^li teik-movalce oi> vsej poti številni gJedalci. Po tekmovamj-u so bila najboljšim tek-movalcem razdeljena lepa darila. Na kcmcu je treba grajati prireditelje, ki niso poskrbeli z zadovoljivo reditelj-6ko službo in je vsled tega prišlo do manjše nesreče na škodo vozačev. Opomniti je treba, d« se ravno vsled malomarnosti vamostn.e in recRteljske službe dogajajo na dirkaib. največje ne-6reče in je zato treba take pomanjklji-vosti čim preje odstraniti. Na 6plošino pa je prireditev uspela. Ljmdsbro pri-čakuje še več podobnih tekem v PtujtL Telmični rezultati eo nastedtoji: 1. mesto Madžarič z sovozačem na motorju 600 ccm. 1. točkcx 2. meeto Bojatnovič (PtuJ) aa nwtor)n 350 ccm, 2 točki. 3. mesto Meško (Ptuj) na motorju 96 ccm. 3 tačke. 4. mesto Vesenjak (Ptuj) na motorji] 600 ccm s prikolico. 4 točik«. K. E- K. E. Na gimnaziji v Ptuju se je začelo zanimanje za Ljudsko tehniko Ljudska tehnika je med našo mladino vedno popularnejša. Z vsakim dnetn na-stajajo nove in nove organizacije Ljud-ske tehnike. Tako so tudi dijaki iz ptuj-6ke gimnazije ustanovili klub Liudske tehnike, v sklopu katerega se bo razvi-jalo vse delo gimnazijske mladine na tero polju. V petek, 21. t. m. se je v gimnazijski risalnici zbralo k ustanovnemu občnemu zboru okrog 60 dijakov in dijakinj. To-variš Čabrijan, ki odgovarja v začasnem gimnazijekem komitetu LMS za L}udeko tehniko, je pozdravil vse navzoče, na to pa je tov. Brenčičeva govorila o pomenu in nalogah Ljudske tehnike v naši drža-vi. Izvedene so bile volitve v upravni odbor kluba. Soglasno je bil izvoljen za predsednika tov. Čabrijan, za sekretarja tov. Brenčičeva, za gospodarja pa Kralj Štefan. Profesorski zbor bo za6topal in nudil mladim tehnikom potrebne aasve-te tov Bolta Slavko, Ustanovljeni so bili štirje krožki Ljudske tehnike, in sicer: radio-amaterski, avto-moto, letalsko-modelarski in brodarski krožek. Največje zanimanje je za avto-moto in radio-amaterski krožek, katerih člani tvorijo večino kluba. Zadana ^e bi-la obveza, da bodo člani radio-amater-skega, avto-moto in letalskega krožka obiskovali ustrezne tečaje, in da bodo položili čim prej osnovne izpite. Brodar-}i, za katere je sezona že minila, bodo pričeli z zimskiin treningom v telovadni-ci. Upravni odbor 6i je postavil nalogo, da bo zajel v klub tehnike čim večje šte-vilo dijakov. Tako bodo dijaki Dtuiske gimnazije dokazali, da se zavedajo veli-kega pomena Ijudske tehnike pri i/grad-nji naše socialistične domovine. C. n. Stroj, ki v eni minuti izkoplje, prenese in nato- vori tono premoga Po iračrtili mehanika Nikole Ivaza fz rudnika »Siverič« so konstruirali in spu-stili v pogon stroj za kopanje, prenos in natovarjanje premoga. Na načrtu za stroj je Ivaz delaj okoli 6 mesecev, nato pa začel izdelovati stroj. Za izdelavo novih delov je Ivaz porabil stare tankovske go6enice, druge dele starih tankov, ko-lesa razbitih rudarskib. vagonetov in po-doben material. Po treh mesecih napomega dela Je bil stroj izgotovljen in spuščen na po-izkusno delo. Medtem ko zobati kopači stroja kopljejo, mečejo lopate stroja premog na tekoč trak, gosenice pa po-mikajo 6troj naprej. Pri poizkusu so sa pokazale neke manjše napake stroja, kl jih je pa Ivaz takoj odpraviL Ivaz je na koncu tekočega traku stroja po6tavil re-šetke, ki odstranjujejo prah od premoga, ki se natovarja direktno v vagonete. Novo skonstruiran stroj nadomešča delo 60 Tudarjev v eni izmenL Stroj iz-koplje v eni mtnuti, prenese, prečisti in natovorl 1000 kg premoga. »Kombajn«, kakor rudarji imenujejo Ivazov strof, ]ahko koplje v širini rova. Lahko ga uporabljajo za prenos raznega materiala, za bagerovanje v lukab., kanalih in za druga podobna dela. Izdelava »kombajnac je enostavna, vse dele lahko izdelajo naše tovame. Rudnik »Raduša« je dosegel letni plan Delovnl kolektiv rudnika »Radtiša, je proslavil svojo največjo delovno zmago v tretjem letu petletke: tekmujoč za vi-soko storilnost dela so rudarji »Raduše« 15. oktobra dva in pol meseca pred ro-kom in ea in pol meseca pred dano ob-vezo dosegH letni plan proizvodnje. M. Iljin Priroda in ljudje ZGODOVINA RŽI Na kabulskem trgu lahko proučujemo vso zgodovino rži. Tudi rž je doma iz Afganistana. V svoji domovini rž nima nobenega ugleda. V Kabulu krmijo z ržjo konje. Nihče je ne seje, nihče ne skrbi zanjo. Seje se sama. Niti imena nima svojega. Imenuiejo jo »gendumdar«. Gendum je pšenica Gendumdar pa je tisto, kar je med pšenico. Tako iraenujejo rž zato, Ker raste tu na poljih skupaj s pšenico. Raste kot plevel in velja za plevel. A kako je to mogoče, da se rž sama seje? Seje se tako kakor vsak pleve!, kakor na primer samosevec, ki prerašča naša polja. Zreli klas se osiplje in poseje tla okoli stebla. Ko pride čas za žetev pšenice, so polja že posejana z rženim zrnjem. Pred oranjem gredo ljudje na polje in ga pometaio kakor sobo, odme-tavajo plevel A ne da se tako lahko pregnati. Na tiso5e zrn tiči skritih v zetnlji. Ko prideš gledat polje, vidil, da na njem spet ni zrasla pšenica, ani-pak mešanica pšenice in rži. Kako pa je prišlo do tega, da ie po-stala rž, ki je v svoji domovini le ple-vel, pri nas in v drugih deželah skoraj poglavitno žito? Ce hočemo to razumeti, moramo Ui iz Kabula v gore. Cim više pridemo. tem hladneje je. Na gorah v višinj 2500 mstrov pšenice že ni več. Na poljih raste samo rž. Pše-nica ne prenese mraza, pozebe, rž pa je odpornejša in ostane. Prav isto se je zgodilo tudi pri nas na severu. Z juga je prišla pšenica. Skupaj z njo se je pritihotapila tudi rž. Človek je posejal obe. Pšenica je po-zebla, rži pa se ni zgodilo nič. A kako je prišlo do tega, da se je krhka, osi-pajoča se rž spremenila v našo trdno, žetveno rž? To se je zgodilo takole: Med številnimi vrstami rži so v Afga-nistanu tudi trdne vrste. Na poljih ra-stejo skupaj pšemca. krhka in trdna rž. Ob žetvi je krfrka rž že vsa na tleh. Ntti en njen klas ne pade pod srpom. Drugače je s trdno ržjo. Njeno klasje se ne osiplje, marveč stoji pokonci in ga hočeš nočeš požanjejo skupaj s pše-nico. Tudi zmlatijo ju skupaj in nato spravijo zrnje skupa] v vreče. Trdna rž se je opremila bolje, loka-veje kakor krhka. Ta se skriva pred ljudmi in ljudje io odmetavajo. Trdna pa sama leze ljudem v roke, češ posejte tudi mene zraven! Ko so odhajali poljedelci v gore ali na sever, je ostajala krhka rž doma; niso j.e jemali s seboj, saj vendar ne bodo pobirali s tal plevela! Jemali so s seboj pšenico. A v vrečah pšenice je tičala tudi trdna rž kot potnik brez voz-nega Iista. Ko so prišli poljedelci v druge kraje, so tam sejali zrnje, ki so ga pri-peljali s seboj. Tu pa je posegel vmes mraz in odbiral zrnje, ki so ga prinesli z juga — pšenico je ugonabljal, rž pa puščal. Tako so morali ljudje jesti namesto belega pšeničnega kruha črn kruh iz plevela, iz rži. Tu imamo še en zgled, kako so Uudje v prejšnjih časih spreminjali prirodo. Delali so na slepo. Seiali so pšenico, zrasla pa je rž. SHOD RASTLIN Druga za drugo so se vračale naže ekspedicije z vseh koncev sveta. In vsatka je pripeljala s seboj težak tovor v balah, kovčkih in zabojih. Iz vsega sveta so prihajale rastline na konjlh in velblodih, na vlakih in parni-kih v Sovjetsko zvezo. Prihajale so celo družine rastlin — na primer ne ena sa-ma vrsta repe, ampak na tucate rastlin z imenom »repa«, ne ena sama pšenica, ampak na sto in tisoče pšenic. Iz Afganistana je prišlo sedem tisoč rastlin — poliskih, vrtnih in sadnih. Iz Male Azije je prišlo z ekspedicijo profesorja Žukovskega deset tisoč rastlin — med njimi redke slive. češnje. orehi, smokve, melone. Iz Južne Amerike je prišel iz Peruja, Bolivije, Čileja ves rod Solanum, po naše — krompir z vsera svojitn sorod-stvom. Rod Solanum itna zelo zanimivo zgo-dovino. Kmalu po odkritju Amerike je prinesel neki popotnik v Evropo kot največjo redkost nekaj krompirčkov. Bilo jih je malo, vsi so našli prostor v žepu njegove suknje. Ti krompirčki niso bili najboljše vrste. Indijanci v gorah Južne Amerike so poznali tudi boljše vrste. A ta vrsta je imela več sreče kakor druge. Preplavala je ocean in se za stalno naselila v EvropL Na vseh krom-pirjevlh poljih Evrope rastejo danes po-tomci teh prvih krompirčkov-emigran-tov. Iz Evrope so se razselili po vsem svetu, priišli so tudi v Severno Ameriko. V Združenih državah so jedli ljudje krompir, ki je dvakrat preplaval ocean. V domovino krompirja sta odšla so-vjetska učenjaka Juzepčuk in Bukasov. V gorah Peruja, Bolivije in Čileja sta odkrila še dvanajst novih vrst krom-pirja in številne podvrste vsake od teb. vrst. Razen krompitrja sta nam pripeliaia §e obilo drugih »amerikancev«: tisoče vzorcev koruze, fižola, kavčukovca, bombaževca, kakaovca -— cele zaboje rastlin, o katerih nismo še nikdar čuli. Kdo ve, kaj so čajota, uljuku, kubio, arakača, papaja, anona in sapota? Anona na primer daje plodove, ki so podobni banani in ananasu, a so še okusnejši, slajši in sočnejši. Plodovi sa-pote spominjajo po okusu na rumeniak s sladkorjem. Papaja je drevo, na ka-terem rastejo melone v grozdih. Iz številnih dežel — iz Abesinije, Per-zije, Kitajske, Japonske, Mongoliie, Ma-roka, Alžira, Egipta, Sirije, Palestme, Španije, Portugalske, Italije — od vse-povsod so se zbirale rastline v Sovjet-ski zvezi. UBSODA PRISELJENK Čemu so se rastline zbirale? Čemu so jih raziskovalci s tolikjm trudom na-bavili? Ali morda zato, da bi jih posu-šili in položili v steklene omare v znan-stvenih kabinetih in muzeiih? Ne, tera rastlinam je bila namenjena drugačna usoda- ne umreti, ampak ži-veti, poseliti z otroki, vnuki in pravnuki milijone hektarjev in se poženiti z naj-boljšimi med našimi rastlinamt V ta namen pa ie morala vsaka rastlina iz svetovne zbirke najprej prebiti preiz-kušnjo. Sovjetski učenjafei so morali opraviti veliko, važno delo: prerešetati so mo-rali svetovno zbirko, vse rastlime pose-jati in posaditi, opazovati in preiskati, kako rastejo, in iz tisočev izbrati naj-boljše. In to delo je bilo treba opraviti čim hitreje. Od vsepovsod so prkhajale zahteve in naročila. Od dolenje Volge so pisali: pošijite pšenico, ki dobro prenaša sušo! Iz Arhan-gelska so zahtevali: dajte nam tako po-vrtnino, ki ii ne škoduje mraz! Krimu in Kavkazu je bila potrebna taka trta, ki ji ni nevarna trtna uš. Zitniim sovhozora je bila potrebna pšenica s krepko slamo in s klasjem, ki se ne osiplje, da bi jo lahko brez izgub želi s »kombajni«, to je s stroji, ki hkrati žanjeio in mlatijo. Velekuhinjam je bil potreben krompir pravilne okrogle obii-ke, da bi ga lahko lupšle s stroji. In vsi so hoteli imeti take rastline, ki dajejo obilen plod s čim več dragocenimi hra-nilnimi snovmi. Vse te zahteve in naročila je bilo treba izpolniti. A premagati je bilo treba prej hude težave. Priseljene rastline. ki so se doma v svojih domovinali počutile ji-jajno, so pri nas, na naših tleh in v na-šem podnebju pogosto hirale in ginile. Treba je bilo izbrati za vsakega gosta tla im podnebje po njegovem okusu. Pa tudi to ni vselej pomagalo. Marsikdaj je kazalo vse dobro in je bilo za vse preskrbljeno, pa se gost ven-darle ni počuti] dobro. Znamenita vrsta pšenice »marquisa, s katero so posejana skoraj prav vsa pšenična polja v Zdru-ženih državah, je pri nas shirala, nl prebila preskušnje. Marsikdaj pa se je iztekla stvar do-bro. Krompir na primer, ki mu je domo-vina blizu divatorja, se je počutil pri nas kakor doma Sele za tečajnikom. Treba je bilo z vsako vrsto delati po-skuse. GEOGRAFSKI POSKUSI Doslej smo poznali samo kemične in fizikalne poskuse, o geografskih nismo nikdar slišali. Sedaj pa smo uvedli tudi take poskuse. Vršijo se v naši deželi na sto in sto poljih. Tam, kjer ljudje spreminjajo geogra-fijo, morajo delati tudi geografske po-skuse. Ti poskusi so taki: vsejejo na prbner sto vzorcev pšenicc na gori Aj-Petri na polotoku Krimu. Drugih sto prav takih vzorcev vsejejo prav tako na Krimu, pa ne na gori, marveč spodaj ob morju — v Nikitskem parku. Pogoji so na obeh krajih popolnoma enaki, tla so enaka in dolžina dneva je ista. Razlika je le v tem, da je na gori hladno, spodaj pa toplo. Semena vzklijejo in nčenjaki začno opazovati, kako pšenica raste, kje uspeva bolje in kje slabše. Tako dela pšenica izpit glede vročine in hlada Prav tak izpit lahko napravimo tudi na severu, za tečajnikom, kjer so poleti dnevi znatno daljši kakor na Krimu. Sto vzor-cev vsejemo na prostem. sto pa v rastli-njaku Tudi tukaj so enaki vsi pogoji razen enega: v rastlinjaku je toplo, na prostem pa hladno. Tu dela pšenica iz-pit glede vročine šn hlada pri dolgera dnevu. Take skušnje morajo prebiti vse rast-line, ki so prišle k nam iz daljnih dežel. In šele tedai, ko napravijo izpit, jim lahko damo prav*co bivanja in držav-ljanstva v Sovjetski državi. Na stotisoče rastlin je delalo skušnje, napravilo pa jih je le malo. Po izpitu je bilo treba pogosto ugotoviti, da niti ena rasthna določene vrste i:i odgovorila na vsa vprašanja. Neka rastlina ie na primer častno pre-bila izpit glede odpornostj proti mrazu, padla pa je glede odpornost' proti bo-leznim. Druga je sijajno premagala bolezni, a je pozebla že pr» prvem mrazu. Izpiti so bili težavni, vprašanj ie bilo mnogo. Rastline so padale druga za drugo kakor učenci. ki so vso zimo le-narili. Kaj je bilo početi? Zaključek je mogel biti samo eden: če na vsem svetu pi najti ustrezne vrste, jo je pač treba ustvariti. Obvezen odkup živine in prašičev je že urejen za leto 1950 B Na podlagi 1. člena zakona o tK>obla-stilu vladi FLRJ. da izdaja uredbe giede vprašanj iz narodnega gospodarstva in na predlog ministra za državne aabave FLRJ izdaja vlada FLRJ uredbo o ob-veznem odkupu živine in prašičev v letu 1950. SPLOSNE ODREDBE ' člen. Za kritje potrsb v mesu in »maščobah potrošnikov zagotovljene pre-skrbe se bo izva.jal leta 1950 obvezni odkup živine in prašičev od individual-nih kmetijskih gospodarstev in kmetij-skih zadrug. Obveznosti po tej uredbi je mogoče naložiti tudi nekmetom, če so iastniki ali uživalci kmetij6ke obdeioval-ne zemlje. 2. člen. Kmetijska gospodarstva in za-druge kakor tudi gospodarstva po 2. od-stavku 1. člena te uredbe so dolžni pro-dati ob pogojih. prepisanih s to uredbo, državi določeno količino živine, in sicer govedo fbike vole. krave, junce, leleta ^ln bivole), prašiče (6uhe, pitane a pra-šičke), ovce, jagnjeta, koze m fcozle. Kmetijska gospodarstva, ki so obve-zana oddati živino, lahko svojo obvez-nost v celoti ali deloma izpolnijo s pi- »tanimi gosmi ali purani. Minister za državne nabave FLRJ predpisuje pogoje, ki jim mora ustrezati živira oziroma perutnina glede kakovo-sti pri oddaji odkupnim podjetjem. 3. člen. Odkup živine, prašičev, oriro-ma perutnine se bo vršil po določenih državnih (vezanib) cenah. KmetijsMra go-spodarstva in zadruge bodo preiemala razen kupnine tudi bone za nakup Indu-strijskih izdelkov po nižjih enotn,h ce-nal. do zneska, določenega s posebnimi predpisi. 4. člen. Kmetijska go6podarstva, za-druge in gospodarstva lahko s tistim de-lom in količinami živine ter prašičev, ki niso zajeti z obveznim odkupom, prosto razpolagajo v okviru veljavnih ovedpi- 6OV. PLANIRANJE ODKUPA 5. člen. Vlada FLRJ sprejema v okviru splošnega državnega gospodarskega pla-na splošni državni plan odkupa živine in prašičev. Vlada ljudske republike sprejema v okviru splošnega državnega plana od-kuoa živine in prašičev plan odkupa žl-vine in prašičev za ozemlje liudske re-publike in ga razdeli na posamezne oblasti. Izvršilni odbor oblastnega Ijuiskega odbora razdeli po 6porazumnem predlogu poverjenika za državne nabave, pred-sednika planske komisije in poverjenika za kmetijstvo plan odkupa živine in pra-šičev na okraje. Izvršilni odbor r.kraj-nega Ijudskega odbora razdeli oo spo-razumnem predlogu poverjenika za državne nabave predsednika olanske komisije in poverjenika za kmetijstvo lan odkupa živirse in prašičev na kra-jevne ljudske odbore. 6. člen. Kraievni Ijudski odbor razdeli plan odkupa živine in prašifev, ki ga prejme od okrajnega ljudskega odbora in zapiše obveznostj posameznih gospo-darstev v posebne sezname, v katerih. določi količino ter vrsto živine, ki jo morajo posamezna gospodarstve t>o sku-pinah, v katere so razvričena, obvezno oddati državi, kakor tudi število pitanih prašičev, ki jih bodo morala obvezno oddati. Krajevnl Ijudski odbor razporeja plan odkupa in določa obveznost po načelih. določenib v tej uredbl in po navodilih ministra za državne- nabace FLRJ ter inistra za državne nabave Ijudske re-ublike in dostavlja svoj odkupni plan krajnemu Ijudskemu odboru. 7. člen. Izvršilni odbor okrainega Ijud-(kega odbora pregleda na podlagl poro-ila poverjenika za državne nabave, pred- sednika planske koraisije in povenenika za kmetijstvo na svo]i seji seznam ob-veznosti krajevnega ljudskega odbora in ga po potrebi spremeni, oziroma po-trdi. EVIDENCA O IZVAJANJU PLANA ODKUPA ZIVINE IN PRASlCEV 8. člen. Izvršilni odbor okrajnega ljud-skega odbora pošlje po izvršenem pre-gledu seznamov obveznosti poročilo o opravljenem pregledu izvršilnemu odbo-ru oblrstnega Ijudskega odbora. Izvršiini odbor oblastnega 'judskega odbora pregleda na podJagi poročiia po-verjenika za državne nabave, predsed-nika planske komisije in poverjenika za kmetijstvo poročilo okrajnega ljudskega odbora in oceni, če so pri določanju ob-veznosti ravnali po predpisih te uredbe. Minister za državne nabave iudske repubiike in predsednik planske komi-sije Ijudske republike bosta ocenila po-ročila oblastnih ljudskih odborov in če ugotovita, da so obveznosjti pravilno do-ločene, bosta dostavila ministru za državne nabave FLRJ skupni znesek plana obveznosti za ozemlje ljudske re-publike. DOLOCEVANJE OBVEZNOSTl 9. člen. Vlada ljudske republike bo določila v sogla6ju z vlado FLRJ zaradi zagotovitve enotnih načel pri prehrani prebivalstva in upostevaje razvojne okolnosti ter stopnjo razvitosti žrvino-reje, živinorejske rajone kakor tndi nor-me, po katerih se bo odrejala obvezna oddaja živine in prašičev v posameznih rajonih. 10. člen. Skupiua gospodaiKStev se do-loča po velikosti obdelane površtne in pašnikov. in sicer: upina: velikost obdelane površine in pažnikov I. do 3 ha II. od 3 do 5ha III. od 5 do 8ha IV. od 8 do 10 ha V. od 10 15-ha VI. od 15 do 20 ha VII. od 20 ha naprej Pod obdelano površino je razmneti r smislu te nredbe: njive, travnike, vrtove, vinograde, sadovnjake in livade. Vlada Ijudske republike lahko dc.loči v soglasju z vlado FLRJ, da se upoštevajo vinogradi v po6ameznih vinogradniških in sadjarskih rajonib pri določanju sku-pine, v katero spada kmetijsko gospo-da?stvo, ali pa da se ne vračtmavajo v obdelane površine, po kateri se izraču-nava obveznost. 11. člen. Višina letne obreznosti na ha obdelane površine in pašnikov po«a-meznih gospodarstev se ugotavlja v me-fah dol&čenih norm, pri čemer te treba zlasti upoštevati: a) dejansko stanie živine, ki jo ima posamezno kmečko gospodarstvo; b) izkoriščanje državne in zadružne paše; c) gospodarsko pomoč gospodarstva; č) pogoje za rejo in proizvodnjo živi- ne na gospodarstvu; d) če je gospodarstvo edini, glavni ali stranski vir dohodkov za gospodarstvoj e) potrebe gospodarstva po deiovni, molzni in plemenski živini; f) število članov go6podarstva in nji-hovo delovno silo. Vlada Ijudske republike lahko določi, v soglasju z vlado FLRJ, da se nekatere skupine gospodaretev v posameznih ra-jonih ne obvežejo po normah v smislu 9. člena, temveč individualno za veako posamezno gospodarstvo, pri čemer je treba oceniti možnost za oddajo živine. Vlada Ijurske republike lahko določi. v katerih primerih je mogoče posaraezna drobna gospodarstva oprostiti obvezne prodaje živine. 12. člen. Na podlagi svojega plana od-kupa živine in prašičev bo izdal Ittaievn: ljudski odbor vsakemu gospodar6tvu pismeno rešitev o niegovi obveznosti. Rešitev o obveznosti mora vsebovati: a) število in težo živine, določene po vrstah in skupinah, ki jo je go^oodar-stvo dolžno oddati v teku letaj b) število kakor tudi povprečno in skupno težo pitanih prašičev, ki iih je gospodarstvo dolžno oddati z označbo odstotka maščabe kakor tudi število, povprečno in skupno težo suhih oiašičev ic prašičkov; c) roke, v katerih mora gospod^r6tvo oddati posamezne količine od skupne ob-veznosti. Proti rešitvi o obveznosti lahko kmeč-ko gospodarstvo vloži pritožbo ori okraj-nem ljudskem odboru v roku treb dni od prejema* rešitve. Okrajni ljudski od-bor mora izdati rešitev o pritožbi v roku osmih dni. Dvojnik rešitve mora krajevnl Ijudski odbor dostaviti pooblaščenemu podjetju za odkup. 13. člen Oddaja pitanih prašičev je obvezna v svinjerejskih rajonih za vsa kmečka gospodarstva z obdelano površi-no 3 ha in več, in sicer: a) gospodarstvo od 3 do 5 ha najmanj enega in največ dva prašiča. b) gospodarstvo od 5 do 8 ha najmanj enega in največ tri prašiče. c) gospodarstvo od 8 do 10 ha naimsnj dva in največ štiri prašičej č) gospodarstvo od 10 do 15 ha naj-manj tri in največ šest prašičevj d) gospodarstvo od 15 do 20 ha naj-manj tri in največ sedem prašičev; e) gospodarstva, večja od 20 ha. naj-manj štiri in največ osem prašičev Izjemoma je mogoče določiti kmetij-skim gospodarstvom v svinjerejs Jh ra-jonih z obdelano površino do 3 na ob-ˇeznosi največ do 2 prašičev, če lmajo pogofe 2a pitanje prašičev. 14. člen V nesvinjerejskih rajonih bo-do določene obvezno6ti za oddajo praši-čev samo tistim kmečkim gospodarstvom. ki imajo možnosti za pitanje ne glede na velikost obdelane površine, in to naj-več do 5 prašičev. Ko se dok>ča kmečkemu gospodarstvu količina obvezne oddaje koruze v smislu predpisov o odkupu žit, bo krdjevni Ijudski odbor pustil temu gospodarstvu potrebno količino koruze za .->-bvezno oddajo pitanih prašičev. Gospodarstvom, ki so izpolnila obvez-no oddajo koruze v smielu uredbe o odkupu žit v gospodarskem letu 1949/50, a jim je biia naknadno določena obvez-na oddaja pitanih prašičev po predpisih te uredbe, bo dana iz državnega žitnega fonda količina komze, potrebna za ob-vezno pitanie t Minister za nabave .j\idske republike bo določil, kakšne količine ko-ruze bodo puščene po običajnem načinu pitanja v posameznem rajonu gospodar-stvom v emislu prejšnjih odstavkov tega člena. 16. člen Natančnejša navodila o nači-nu doiočanja obveznosti za oddajo ži-vine in prašičev ter smernice. po kate-rih se bo ravnai krajevni Ijudski odbor pri določanju obveznosti, bo dal minister za državne nabave Ijudskih repub)ik. V navodilih bo predpisan tudi način^ po katerem se bo določala obveznost za zemljišče, ki se jemlje ali daje v ^akup ali napol kakor tudi način, po tcaterem bo določena obveznost tistih, ki niso kmetje. IZPOLNITEV ODKUPNE OBVEZNOSTl 17. člen. Po sprejemu pismene rešitve o obveznosti moiajo gospodarstv^ takoj skleniti pogodbe o podrobnejših pogojih oddaje živine in prašičev 6 pooblašreni-mi državnimi podjetji za nakuo ž*vine. 18. člen. Obvezna oddaja žlvine ta prašičev se izvaja z oddajo v živem stanju. 19. člen. Oddani pitanl prašiči morajo imeti najmanj 4O°/o maščobe od teže *a-klanega prašiča. 20. člen. Poverjeništvo za državne na-bave prl okrajnem oziroma mestnem ljudskem odboru bo določilo v sporazu-mu z republiškim podjetjem za odkup in v okviru operativnega odkupnega p^ana na področju vsakega kra]evnega Ijudskega odbora dan in kraj, Kjer do-do živino oddajali odkupnini podietjem. OBVEZNOSTI KMETTJSKIH OBDELO- VALNIH ZADRUG IN EKONOMIJ KMETIJSKIH ZADRUG 21. člen. Količine za obvezno oddajo živine in prašičev kmetiiske obde'ova!ne zadruge in ekonomij kmetijske za(?ruge 6e določajo v goepodarskem olana za-drug. Razen tega prevzema kmetij3ka ob-delovalna zadruga obveznosti tisHh krne-tov. ki stopijo v zadugo po doiočitvl njihove obveznosti. KAZENSKE ODREDBE 22. člen. Če dejanje ni kazensso de-janie, bodo kaznovani z denarno kaznijo do 50.000 din ali s poboljševalnim delom do treh mesecev, kakor tudi s kaznijo odvzema predmeta prekrška tisti, ki so obvezani prodati živino in prašiče po predpislh te uredbe: a) če brez upravirenega razloga ne izpolnijo obvezne oddaje živine 'n pra-šičev v določeni količini in v določe ne rokuj b) če dajo netočne podatke o številu in vrsti živine in prašičev ter o drugih okolnostih, ki vplivajo na določitev ob-veznosti. 23. člen. Z denarno kaznijo do 25.000 dinarjev ali s poboijševalnim delom do dveh mesecev bodo kaznovani tudi tisti. ki po prejerau rešitve o obveznosti ne-upravičeno odklonijo ali se izogibajo 6k!enitvi pogodbe 6 pooblaščeniin pod-jetiem za odkup živine. Upravno-kazenski postopek glede pre-krškov po tem in prejšnjem členu vo-dijo ter izdaiaio prvostopne rešitve iz- vršilni odbarl okrajnih ozlroma mestnih Ijudskih odborov. 24 člen. Ce deianje nl kazensfco de-janje, bodo kaznovani z denarno kazn:jo do 10.000 din odgovorni uslužbenci v poverieništvu za državne nabave prl okrainih, oziroma mestnih Ijudskih od-borih oziroma uelužbenci krateinih ljtd-skih odborov kakor tudi direktorji in odgovorni uslužbenci pooblaščenih držčv-nih podjeti za odkup, ter nameščenci zadrug, ki na rafun Dodietja odkupuje o: a) če zaradi malomarnosti dela ne Iz-dajo ukrepov, da bi bila obveznost 50-spodarstva pravočasno določena; b) če pravočasno ne sklenejo oogodbe 6 pridelovalci; c) če razpoiagajo z odkupljeno živino in prašiči v nasprotju z veliavnimi pr?i-pisi ali v nasprotju z dispozicijami, dcb-Ijenimi od oristojnega organa za *e posie; č) če ne store. kar je potrebao, da ne bedo živina in prašiči ob prevozu zgubili na kakovosti in teži pod doo-čeno normo izgube: d) če ne predlože pravocasno ali pa predl-ože netočna poročila; e) če ne vodiio na predpisani narin evidence o obveznostih, pogodbah, od-kupljenih in oddanih količinah živine ter prašičev. Upravno-kazeneki postopek vodiio in irdajajo prvostopne rešifve izvršilni cd-bori oblastnih Ijndskih odborov. KONCNE ODREDBE 25. člen. Pismene rešitve o višini ob-veznosti gospodarstev za oddajo živine in prfšičev za vse leto 1950 v smisiu te uredbe je treba na vsem ozemliu Fe-derativne ljudske republike Jugoslavije sooročiti do 15. novembra 1949. i?ta 26. člen. Natančnejše predpise za iz-vajanje te uredbe izdaia minister za državne nabave FLRJ. 27. člen. Ta uredba začne re/jati z dnevom obfave v »Uradnem listu Fede-rativne Ijudske republike Jugoslaviie«. Beograd, 13. oktobra 1949 Predsednik vlade FLRJ in minister za narodno obrambo maršaj Jugoslavije Josip Broz-Tito s. r. Minister za državne nabave Jakov Blaževič s. r Fizkultura . ZACETEK MNO2IČNEGA TEKA: Jeseoski kros 1949 V nedeJjo, 23. t. m. se je pričela se-zona jesenskih krosov v ptujskem okraju. Prva so odvedla tekmovaice na teren telovadna društva Ptuj in Središče. Do-kaj masoven kros ie priredilo TD Ptuj. Nastopilo ie okrog 300 tekmovalcev, medtem ko js v Središču teklo iz ne-znanih vzrokov \p 45 fizkulturnikov. Kros TD Ptuja Že do 9. ure zjutra.i se je v nedelio zbralo pod Panoramo naa 600 ljudi, od teh polovica sarnc Kot gledalci, k dru-štvenemu jesenskemu krosu Jesenski kros je nekakšen zakliuček lahkoatletske sezone 111 pomeni za fizkulturnike pre-hod v telovadnict Teklo se je v šestih skupinah in sicer pionirji na 300 m pionirke na 200 m, mladit^ke na 800 m. mladinci na 1000 m, člani na 1500 rn in članitce na 1000 m Število nastopajočih ie v primeri z do-sedanjirni krosi TD Ptuj?" zadovoljivo. V bistvu pa to ni bil kros TD Ptuja, teinveč kros ptujske gimnazije, skupaj z Domorn učencev v gospodarstvu. De-lavska rnladin? se krosa razen dveh ali treh izjem. sploh ni udeležila. Deloma je to opravjčljivo s tem da je ta dan odšlo okrog 80 mladincev in mladink na pregled uspehov delavske mladine v Strmšče Popolnoma smo pogrešali starejšc fizkulturnike, h česar sledi, da so pri članih nast' pili sar^o trije. V vseh skupinah je bilo opaziti tc-liko izenačenje, tako da se je zmagovL-lec določil šele v zadnjih metrih pred ciljem. Navadno so prihajali tekmovalci do 20 m pred ciljem brez kakršneKa kolj tekmovanja med seboj (člani). Le pri članicah je bilo drugače. ker je pr^ti pričakovanju pritekla na cilj Zaranšek Stanka z več kakor dveminutno pred-nostjo. Tehničn? rp7:i!fnfi sn nasipdnii* n f>- nfr.ti na <4 1. Kc..... _......... -5 Jože 1,49 mm., 3. Živic rranc l,5u min Pionirke na 200 rn (115 tekmovalk): 1. Bartol Kssniia 2,58 rnin., 2. Pulko Kristina 2.5S min., 3. 2ivic Štefka 3.00 min. Mladinci na 1000 m (50 tekmovalcer): I. Vidcvič Alojz 3,40 mm., 2. Kovač Andrej 3.40 niin., 3. Turk Ivan 3.52 min. Mladinke na 800 m (50 tekmovalk): 1. Vidovič Elica 3,39 min., 2. Požgaj Melanija 3,43 min., 3. Vouda 3,44 mm. Članice na 1000 m (19 tekmovalk): 1. Zaranšek Stanka 5,23 min., 2. Mi^e- lič Nataiiia 7,32 min., 3. Bartol Cvetka 7.33 min. Člani na 1500 m (3 tekmovalci): 1. Beziak Otmar 5,44 min., 2. Pišek Albin 5,44 min., 3. Zemljič Milivoj 545 min. Prvi trije so dobUi od telovadnega društva Ptuj denarne nagrade. K. M TD Sloga (Ormož) : JA (Ptuj) 3:2 (21) V nedeljo, 23. oktobra je gostov^alo v Ormožu v prijateljski nogometni tekmi moštvo JA Ptuj. V živahni igri, v kateri smo videii nekaj lepih potez z ene in druge strani, je zmagalo zasluženo co-mače moštvo. katero je po dolgem času zaigralo zopet z velikim poletom in po-kazalo mnogo izdržljivosti. Zmaja do-mačega moštva je zaslužena, saj ie bila »Sloga« celi čas igre v premoči, 'e zad-njih 15 minut )e na terenu prevladovelo moštvo JA. Razen tega »Sloga« ni iz-koristila dve (11 m). S'.oga je igrala \e-činoma z mladimi igralci. ki so šele letos začeli resno trenirati. Go!e za »SI030« so dali: Kukec I.. Kukec II. ter Vipavec. Tekmo \e odlično sodil tov. Likavec pred 200 gledalci. K. J. Miličnik (Ljubljana) : Drava (Ptuj) 4:1 Preteklo nedeljo je moštvo Prave cd-igralo povratno kvaiifikacijsko nogc-metno tekmo za vstop \ prvo sloven-sko Hgo z Ijubijanskim Miličnikom, ki sa Je pred kratium na svojem igrišču preniagalo. Drava, ki je nastocila v ne-koliko oslabljeni postavl je izgubkla z nepričakovano visnkim rezultatom 4-l. Kliub temu pa ie igrala dobro in je Mi-ličnik bil v premoči le v drugem pal-času. Ta tekma ]z bila izrednega pomena za ves ptujski nogomet. Po tem porazu Drava skoraj nima izgledov za usreh in se bo naslednjo sezono po vsei ver-jetnosti morala zopet borit: v okviru oblastnega nogometnega prvenstva. K. M, TD Ptuj II.—SSD 2*lezničar II. 178:159 TD Ptuj I.—SŠD Zelezničar 1. >92:1C9 V prvem srečanju so zmacrali bol)ši Ptujčani z razliko 19 lesov. Posebno sta se izkazala z točnimi meti Kranic ;d Ar-nuga. Pri Železničarju pa ie bil naiboljši metalec Senekovič. TEORIJA V ZADRUŽNl PRAKSI O uporabi gnojnice na zadružnih psestvih Dipl. ing. Zorec Egon Gnojnica je prevrela, največkrat onečiščena seč naših domačih živali. Predstavlja dušično-kalijsko, torej nepopolno gnojilo, za razliko od hievskega gnoja, ki je popolno, to se pravi, da je zmožno nuditi rastlinam vse potrebne rudninske snovi hkrati ter v najpopolnejšem razmerju. Fos-forne kisline namreč v gnojnici sploh ni. V 1 litru gnojnice je povprečno 0,8 do 1,6 g dušika in okoli 4 g ka-lija. Vrednost gnojnice je zelo spre-menljiva, ker se njen sestav menja veliko bolj kakor sestav hlevskega gnoja. Če se gnojnica odvaja iz hle-va neposredno po zaprtih kanalih v gnojnično jamo, kjer ostane dobro zaprta in z oljera izolirana od zraka, se njen sestav ne razlikuje mnogo od scči, kot jo izločujejo živali. Ve-činoma pa je gnojnica razredčena z deževnico in v odprti jami prepu-ščena izhlapevanju ter je dolgo v stiku s slamnatim gnojem, ki izhla-pevanje dušičnatih snovi pcspešuje. Tako vsebuje prav malo hranilnih sestavin, v glavnem le kalij, ki ni hlapljiv. O gnojilni vrednosti gnoj-nice lahko sodimo le tedaj, če upo-števamo njeno hranjenje. Bežen po-gled po gnojišču in gnojnični jami nas pouči, ali se na dotičnem po-sestvu pravilno upravlja z gnojnico. Malomarno ravnanje z njo predstav-lja razumljivo veliko škodo našemu gospodarstvu. Poizkusi &o pokazali, da more pa-sti procent dušika pri nepravilnem ravuanju z gnojnico na 0,06%. Du-šik podlega največjim spremembam, toda prav on je eno najdražjih hra-nil. Dušik uhaja iz gnojnice v obliki najdragocenejše in najvažnejše snovi — amomjaka. Zato predstavlja pra-vilno spravljanje gnojnice važen go-spodarski problem. Skrbeti je treba, da je ves čas od hlevskega kanala pa do uporabe na njivi predmet pravil-nega ravnanja. Moramo jo ločiti od trdnih izmetin v hlevu ter jo po za-prtih kanalih odvesti v gnojnično jamo, ki mora biti dabro betonira-na, da so izgube zaradi nitrifikacije čim manjše. Izgube sicer ne moremo popolnoma izključiti, ker je gnoj-nica bogata z bakterijami, ki po-vzročajo vretje, spremembo dušičnih spojin in izgubo dušilia. Važno je torej, da preprečimo razpadanje du-šičnih spojin, kar dosežemo s pravil-nim konserviranjem gnojnice. To izvršimo na mehaničen in kemičen način. Pri mehaničnem načinu zmanjša-mo dotikajočo se površino gnojnice z zrakom. V ta namen nam služi kakšno cenejše olje, ki izolira gnoj-nico od vplivov zraka. Pof5lužijo nam tudi lahko z oljem napojene deske, v katero izdolbemo odprtino, ki služi za namestitev črpalke. To je tako-zvana Ohrmanova metoda izolacije. Pomanjkljiva je v toliko, ker z njo nismo omejili delovanja mikroorga-nizmov, ki pospešujejo razkrajanje dušičnih spojin v gnojnici. Razkrajanje pa temeljiteje pre-prečimo s kemično izolacijo ^ kisli-nami. Poznamo mnogo kemiČTiih sredstev za obdržanje gnojnice pred razkrajanjem, vendar je najceneiša žveplena kislina, ki je rabimo 1 kg na 70 1 gnojnice. Gnojnica, ki ni konservirana s kemičnimi sredstvi, vsebuje ves dušik v obliki amonij-skega karbonata in amonijaka. Amo-nijski karbonat se zelo hitro raz-kraja v hlapljive produkte. kar pred-stavlja i.7gvibo dušika. Zaradi tega tudi ne kaže prevažati gnojnice v toplem in vetrovnem vremenu, tem-veS ob hladnih in oblačnih dnevih. Iz istega vzroka tudi ni priporočljivo gnojiti z gnojnico površinsko rsuzen v nujnih primerih, ker je bolje. če gnojnico takoj po gnojenju plitvo zaorjemo. Gnojnica pa je izvrstno gnojilo za travnike, za kar bo kmalu prišel čas, ker vsebuje razne gnojilne snovi že raztopljene, da jih rastline lahko takoj uporabljajo. Gnojimo lahko ves Čas, dokler zemlja ni zmrznje-na. Gnojnica služi še za krepitev ozimnih posevkov in sicer v pomla-danskem času. V vseh drugih prime-rih moramo gnojnico zaorati in to takoj, čim smo z njo izvršili gno-jenje. Zelo dobro plača gnojenje z gnojnico sladkorna pesa in krmska pesa, medtem ko pri krompirju ne deluje povoljno. Na težkih tleh gnojimo z gnojnico že jeseni, na lahkih tleh je pa boljše pomladno gnojenje. -Količine gnoj-nice, ki jo naj uporabljamo za sred-nje gnojenje na 1 ha, ne moremo točno doloeiti, ker nima stalne ka-kovosti. Ce ima pravilno hranjena gnojnica 0,5 do 0,6% dušika, bo 30 hl gnojnice imelo enako gnojil-no vrednost kot 1 q čilskega solitra. Poleg tega bo v tej količini dovolj kalija za vse kulture razen za repo in krompir. Skrbeti pa moramo za dodatno gnojenje s fosforno kislino.