konfekcijskih modelov, ki jih tovarne proizvajajo, večerna pa iz metrskega blaga, ukrojenega po zamislih raznih ■nouiiin KrcutOljCV. nato prodaja na tuje, znižujejo cene razne oblike zaSčltc. Razen tega so v Herwig Zens 14. januaija odprt Sejem Moda 80 na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču sije vredno o^edati. Tekstilci in pleteninaiji, posebno iz naše republike, so med najvidnejšimi razstavljalci, malo pa je zastopa- VZOREN ODNOS DO UPOKOJENIH UČITELJEV Osnovna šola v Sevnici, katere ravnatelj je prof. Jože Bogovič, je ena redkih, ki posveča veliko pozornosti Upokojenim prosvetnim delavcem, ki so službovali na njenem šolskem območju. Prijetno 'je vsakemu upokojenemu učitelju ali uslužbencu, ko na proslavah pride v stik z nekdanjimi sodelavci, obuja z njimi spomine, izmenja misli. V imenu vseh, se osnovni šoli zahvaljujem- Naj postane vzgled ostalim k) la m v dolenjski regiji! STANKO SKOČIR J nih čevljarjev. Vsak dan tudi po dve modni reviji v Festivalni dvorani in več revij Centra mode kar na sejemskem prostoru. Medtem kov svetu že propagirajo pastelne barve, se pri nas lila v vseh odtenkih šele dobro udomačuje. Največ razstavljenih izdelkov ali blag je na sejmu v spokorniških lila tonih, veliko je črnega, belega, rumenega, pa rdečega. Vse ostale barve so v manjšini. Modna silhueta se v naših izložbenih oknih v novi pomladi ne bo razlikovala od italijanskih ali francoskih razstavnih lutk. Se vedno poudarjena ramena, krila ozka ali pa plisirana. Sončni plise je spet aktualen. Na kostimih, plaščih in oblekah so ovratniki majhni, največkrat pokončni-ruski. Malo je še zelo širokih plaščev, nabranih na ramenih ali na sedelcu. Presenečenje pa je za obiskovalce zelo dobro in bogato zastopana otroška konfekcija od novorojencev do mladostnikov, ki bi bili že radi videti zreli. Majceni klobučki, kot mala ponev in mnogo manjše ženske •torbice, kot smo jih bile vajene doslej, so ob čevljih s koničasto visoko peto modni dodatki, ki se pri naših dekletih in ženah šele uveljavljajo. Izplača si ogledati tudi modni reviji: popoldanska je samo iz tnvar- RIA BAČER MED POČITNICAMI DOVOLJ SNEGA - Zima je v veselje vseh ljubiteljev zimskih športov nasula veliko snega. Tako tudi na Jzberu" pri Sodražici, znanem po lepih smučiščih in skakalnici. Med šolskimi počitnicami se bodo v okviru smučarskega tečaja spustili po smučinah tudi tisti, ki športa na smučeh še niso vešči. (Foto: Drago Mohar) SOS konfekcijske industrije V Posavju podprt predlog Jutranjke in Lisce za zmanjšanje pretiranih obremenitev HERVVIg zens V DOLENJSKI galeriji V petek, 18. januarja, ob 18. uri se bo v Dolenjski galeriji predstavil grafik srednje gene-04 racije Herwig Zens z opusom k® bakrorezov znanih avstrijskih e arhitekturnih motivov. Zens je študiral na Akademiji za likov-*nc umetnost na Dunaju, na ti_ študijskih potovanjih pa se je j$. seznanil z umetnostjo Evrope, Bližnjega ^oda in ZDA. Za svoja slikarska dela je prejel diplomo za slikarstvo, nagrado gaierije . Neudeggergasse na Dunaju ^ nagrado pokrajine Spodnja Avstrija. Njegova dela hranijo med drugimi tudi Akademija z2 1'kovno umetnost na Dunaju, Državna galerija v Liechtensteinu in svetovno w'Znana grafik in risb - zadunajska Albertina. Razstavo, e zki bo v veliki dvorani Dolenjske ^galerije, je omogočil Avstrijski ^kulturni institut iz Zagreba. Vse jubitelje likovne umetnosti vabimo na otvoritev in ogled za-imive razstave, ki bo v Novem estu do 4. februarja. V današnjem Dolenjskem listu V današnji številki Dolenjskega lista, v kateri je prvič letos izšla tudi 14-dnevna reportažna Priloga, opozarjamo bralce na naslednje novinarske prispevke; • stran 2- NEZAPOSLENOST JE IN NI • stran 7: PREVRATNE MISLI V KMEČKIH GLAVAH • stran 13: JEZIK VSAKOMUR DRUGAČE OKUŠA • stran 14 ŠELE NEZGODA ODVILA KLOBČIČ NEZAKONITOSTI • stran 1S: ,JMONIRJEVCI“ ŠE PRAZNUJEJO • stran 24: POTOK SUŠICA TEČE BREZ ŽIVLJENJA • stran 25 :NI SAMO KUP KAMENJA • stran 26! KAKO PREŽIVETI V POSEBNIH POGOJIH • stran 33: ZAČARANI KROG GRIPE Slovensko tekstilno in oblačilno industrijo tiščijo k dom izredno velike dajatve, od visokih uvoznih obremenitev do raznih davkov in prispevkov, ki se vsako leto povečujejo. okoli 50 tisoč, v Posavju pa nekaj nad tri tisoč. Pia/ zaradi velikih izostankov spričo porodniških in bolniških dopustov morajo te tovarne imeti kar 5-odstotno rezervo delovnih moči, to pa spet bremeni delovne organizacije. Zaposlene v tej stroki imajo kljub doseganju evropskih norm veliko nižje osebne dohodke kot drugi. Povprečni osebni dohodki tekstilnih delavcev v Sloveniji so lani zaostajali za 19 odst za povprečnimi dohodki na zaposlenega v slovenskem gospodarstvu. To je namreč industrija, ki izredno veliko uvaža, izdelke pa kjer ji so v panogi zaposlene večinoma ženske. V Sloveniji jih dela v tovrstnih tovarnah To marsikaj pove, zato je svet posavskih občin na seji 14. januaija v Brežicah brez oklevanja podprl predlog Jutranjke in Lisce, po katerem naj bi tekstilno industrijo oprostili obveznega združevanja sredstev za nerazvite republike, ki znaša za to panogo zdaj 3 odst, največ, kolikor je sploh možna Druge donosnejše panoge namreč plačujejo za te namene bistveno Družno do več električarjev Medregijski posvet o bodočem izobraževanju in mreži šol elektro stroke Medobčinska sveta SZDL za Dolenjsko in Posavje sta v ponedeljek pripravila v Krškem skupen posvet o bodoči mreži ral elektro stroke, upoštevaje pri tem načela o usmerjenem izobraževanju. Vsaj glede elektro stroke ima Krško kaj pokazati. Lani so uspešno izpeljali združevanje denarja ob pomoči združenega dela za nekatere pomembne pridobitve. Kot Basavje ima tudi Dolenjska, predvsem Novo mesto, prav tako velike načrte. Doslej so bili vezani zgolj na izobraževanje mladine za te profile zunaj regije, pri tem pa so, kot je opozarjalo več razpravljalcev iz Novega mesta, potegnili krajši konec glede vračanja izšolanih ljudi. UREDNIŠTVO V GOSTEH organizira Dolenjski list za občane krajevne skupnosti LOČNA-MACKOVEC v sredo, 23. januarja ob 17.uri v gostilni Pavlin v MAČKOVCU Ekipa novinarjev bo na voljo krajanom, da bodo zapisali, kar bodo povedali o dobrih in i & slabih straneh življenja v tem predelu Npvega mesta. V J K> svetovanje ni imelo namena poveličevati enih na račun drugih. Na kraju so se le lahko razšli s sprejemljivo rešitvijo, po kiitoi krškemu šolskemu centru ne bodo izpod se kali korenin, nasprotno; lc-ta naj bi v Novem mestu razvijal dislocirane oddelke za elektro stroko. Prav mogoče in predvsem zaželeno bi bilo nadaljnje samoupravno povezovanje. Ni bistveno, da ima vsak svoje šole (takih teženj v republiki ne manjka), po drugi strani pa manjka takih skrajnežev, ki .bi vse dijake najraje strpali v eno ali dve šoli Pripravljeni koncepti so dosti širši. Vse glasnejši so pozivi na racionalnost in kakovost. V kakšno smer NOVE BLOKE V VSA SREDIŠČA! V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo v Krškem zgradili 75 stanovanj. Na Raki bodo postavili nov šeststanovanjski blok, v Kostanjevici bodo gradili blok z 12 stanovanji, v Podbočju pa blok s 4 stanovanji. Brestanica bo v tem obdobju pridobila 6 stanovanj, Senovo pa 4. Razen tega nameravajo na Senovem in v Krškem temeljito p [enoviti nekij starih stanovanjskih objektov. Te številke obsegajo le dn^beno gradnja Precej novih hiš br .zgradili tudi zasebniki naj bi bodisi v Krškem ali Novem mestu razvijali usmeritve, bodo po kazale strokovne razprave oziroma potrebe gospodarstva. \. Železnik manj. Delovna kolektiva obeh sevni-ških konfekcijskih tovarn sta predlagala, da se tekstilni industriji za polovico zniža tudi davek iz dohodka. Svet bo posredoval predlog medobčinski gospodarski zbornici Posavje in ji priporočil, da se poveže s sosednjima zbornicama v Novem mestu in Celju in tako vključi zraven še tovarno Labod in druge. Gre namreč za enoten nastop, kajti le tako tekstilci lahko upajo na uspeh. J. TEPPEY VSELITEV V MARCU IN V MAJU Se poldrugi mesec in srečni dobitniki novih stanovanj v krški soseski Grič se bodo začeli vseljev a’ ti. Do mvca bo pripravljenih za vselitev 100 stanovanj v štirih blokih. Naslednjih 75 stanovanj bo dokončanih do 1. maja. Vseh 7 blokov v novi soseski je opremila slovenska pohištvena industrija Kljub intenzivni graditvi novih stanovanj letos še ne bodo rešene stanovanjske težave občanov. Zlasti velik je pritisk na solidarnostna stanovanja Ugodno lahko rešijo le 70 prošenj, vseh vlog pa je 350, se pravi petk tat več. »Dolenjski list« v vsako družino ROZE NA OKNIH - Zastonj jih prav v teh dneh lepi na okenska stekla mraz. Živo srebro se je tudi na Dolenjskem skrčilo močno pod ničlo. Mraz pride in ni mu mar, če ga v hišah ne marajo in ga odganjajo na vse kriplje. Marsikoga je spomnil, da bo potrebno za boljše ogrevanje očistiti tudi dimnik. Prava loterija je v tem času dobiti dimnikarja, čepa pride, kot ta na sliki, in se pojavi uokvirjen med ledenimi rožami, vemo, da je prišel zato, da bi odgnal mraz. Mimogrede iz vraževernosti zasučemo še gumb, saj se je novo leto komajda pričelo, kaj se ve, kdaj nam bo sreča prav prišla. (Foto: Janez Pavlin) ——----------------- :------------ ' i fr * YU ISSN 0416- 2242 »Odklanjamo polževe pasove” .Stališče Dolenjske in Posavja glede modernizacije ceste Ljubljana — Zagreb Svet posavskih občin seje 14. januarja v Brežicah pridružil stališčem in zahtevam dolenjskih občin po modernizaciji glavne prometne žile za ti dve regiji, magistralne ccstc Ljubljana -Brega na. Ta cesta pomeni osnovno prometno povezavo obeh re: gij s Slovenijo in Jugoslavijo, zato tudi Bosavje odklanja le izgradnjo polževih pasov in vzporednih ureditev, ker je to nezadostna rešitev. Posavske občine hkrati z dolenjskimi zahtevajo, da se v planih zagotovi postopna in. neprekinjena izgradnja magistralne ceste Ljubljana — Brega na v avtocesto, to pa nikakor ni samo dolenjska in posavska zadeva, ampak širša slovenska in jugoslovanska obveza. Občine obeh regij si bodo seveda prizadevale zbrati čim več sredstev za modernizacijo cestne^ omrežja in tako pospešiti padnjo vsaj na najbolj kritičnih oem letu spomnili in jih obdarovali Doslej so jim s taktni pozornostmi naredili veliko veselja in notranjega zadovoljstva. Vendar so letos zaman čakali Tudi s čestitko se jih ni nihče spomnil. Ker je kraj odmaknjen, so ostareli še globlje čutili zapostavljenost, saj tudi sicer niso deležni različnega razvedrila, kakršno imejo ostareli v bolj razvitih krajih , u V drugi polovici tedna bo prevladovalo oblačno vrane z občasnimi padavinami. Mraz bo postopoma popustil. I I . ta < -■' i. ♦ !'■ 4 ,« ■ ■■ « t Na Sejmu Moda 80 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je za pomlad in poletje še vedno veliko lila odtenkov ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Generalna skupščina Združenih narodov se je z velikansko večino izrekla proti uporabi sile, vmešavanju v notranje zadeve drugih in za takojšen umik sovjetskih enot iz Afganistana. Pobude) za akcijo so dale neuvrščene dežele, ki so najprej v Varnostnem svetu Obsodba vmoiavanja Sovjetske zveze (kjer pa je Sovjetska zveza z uporabo veta preprečila ukrepanje) in nato še v Generalni skupščini doslej najostreje obsodile sovjetski poseg v Afganistan. Sovjetska zveza je doživela podporo le od svojih vzhodnoevropskih zaveznikov in nekaterih redkih neuvrščenih dežel (Vietnama in Laosa na primer), medtem ko se je velikanska večina svetovne javnosti odločno uprla politiki sile, kakršno je Sovjetska zveza uporabila p Afganistanu. Položaj v deželi je med tem še vedno skrajno zaostren, saj se uporniki (h katerim pristopajo tudi vojaki redne afganistanske vojske, zlasti iz tistih enot, ki jih sovjetske čete razorožujejo) še naprej bijejo s premočnimi nasprotniki. Poročila iz Afganistana govorijo o tem, da ima vse vzvode oblasti v deželi Sovjetska zveza. SOVJETSKI VETO V Varnostnem svetu Združenih narodov pa so med tem glasovali o ameriškem predlogu resolucije, s katero naj bi začeli proti Iranu izvajati gospodarske sankcije toliko časa, dokler v Teheranu ne bi izpustili zajetih ameriških talcev. Sovjetska zveza je glasovala proti (in Nemška demokratična republika tudi), s čimer so zaradi pravice veta, ki jo imajo velike sile, preprečili izglasovanje reso- lucije. Zanjo je glasovalo devet dežel (med njimi tudi neuvrščene Zambija, Niger, Tunis in Jamajka), medtem ko sta se dve, Mehika in Bangladeš, vzdržali. Neuvrščene dežele so dejale, da nerade glasujejo za take sankcije, saj v preteklosti na primer Združene države Amerike in njeni zavezniki niso uresničevali sankcij proti Južni A friki, da pa je treba zagotoviti varnost diplomatov, zaradi česar tudi pristajajo na ta ukrep. Generalni sekretar Združenih narodov dr. Kurt Wal-dheim je med tem sporočil, da bo nadaljeval s svojimi mirovnimi pobudami za osvoboditev talcev. Združene države Amerike pa so dale vedeti, da bodo same uvedle nekatere gospodarske ukrepe proti Imnu - vendar le do trenutka, ko bodo talci osvobojeni. POVRATEK N KOMA Po štirinajstih letih se je v Rodezijo (bodočo neodvisno Zimbabve) vrnil sopredsednik domoljubne fronte Joshua Nkomo. Njegov prihod so sredi izjemnih varnostnih ukrepov pozdravili desettisoči pristašev. Drugi sopredsednik domoljubne fronte Robert Mu-gabe pa se tačas še vedno mudi v tujini in sicer v Mozambiku, od koder še ni mogel priti, ker mu rodezijske oblasti menda niso dodelile potrebno varnostno spremstvo. Medtem pa so odprli po štirih letih tudi mozambiš-ko-rodezijsko mejo, kar je dobrodošel znak ' razve-dravanja na tem področju -toda žal eden redkih. V Rodeziji so namreč še vedno južnoafriške enote, s čimer obstajajo potencialne možnosti za spopade, ki lahko tudi zavlečejo ali v najslabšem primeru celo odložijo proglasitev neodvisnosti Rodezije. JANEZ CUCEK PAPEŽ OB DOGODKIH V AFGANISTANU — V svoji prvi uradni izjavi ob dogodkih v Afganistanu je papež Janez Pavel II. dejal, daje osnovni pogoj za mir v svetu spoštovanje neodvisnosti in pravice vseh dežel, da samostojno odločajo o svoji usodi. Papež je dejal, da imajo tisti, ki razpolagajo z največjo silo, tudi največjo odgovornost za mir. (Telefoto: UPI) Nezaposlenost je in je ni V Jugoslaviji več praznih delovnih mest kot nezaposlenih'— Potrebne so prekvalifikacije in strokovno usposabljanje, kar pa še vedno nepopustljivo podcenjujemo O socialnih razlikah veliko govorimo, pogosto upravičeno. Vendar strokovnjaki, ki se na to problematiko spoznajo, trdijo, da so socialne razlike izrazite samo med tistimi, ki imajo ali pa nimajo štabe zaposlitve, in da so vse druge — gledano v celoti — nepomembne in ne vplivajo bistveno na tokove našega nadaljnjega socialističnega razvoja. Zaradi tega dejstva velja še posebno pozornost družbe usmeriti na nezaposlene. Kaj vse se dogaja na tem področju? Odstotek zaposlenosti aktivnega prebivalstva v naši državi je v treh letih uresničevanja sedanjega srednjeročnega načrta narastel od 22 na 24 %, s čimer smo se po zaposlenosti že povzpeli na raven srednje razvitih industrijskih držav. Tisto, s čimer ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, je zato predvsem splošna (ne)zaposlenost prebivalstva po posameznih republikah in pokrajinah. Razlike so res velike; Odstotek zaposlenosti aktivnega prebivalstva v Sloveniji, ki je v državi najbolj razvita re- NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Centralni komite je na minuli seji ugotovil, da so pri uveljavljanju in razvoju osnov in institucij političnega sistema socialističnega samoupravljanja doseženi pomembni rezultati. Ti se odražajo v vse večjem vključevanju najširšega kroga delavcev, delovnih ljudi in občanov v procese družbenega odločanja na vseh ravneh družbene reprodukcije. Vse bolj je očitno, da se z uresničevanjem ustave, zakona o združenem delu in Kardeljevih opredelitev Zaostrena odgovornost razvoja političneg? sistema socialističnega samoupravljanja odpirajo in uresničujejo najširše možnosti za praktično uresničevanje vladajočega položaja dclavsekga razreda in delovnih ljudi v družbeni reprodukciji, pri opravljanju funkcij oblasti in opravljanju drugih družbenih zadev. Pujavi nezadostne učinkovitosti in nedemokratični ter nesamoupravni postopki pa narekujejo, da se še bolj zaostri odgovornost komunistov kot avantgarde delavskega razreda za utrjevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja in njegovih institucij. V nasprotnem primeru se bo naša družba v svojem demokratičnem razvoju in v utrjevanju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov soočila z resnejšimi problemi. Izhajajoč iz tega, da delavski razred, delovni ljudje in občani sami - ne pa kdorkoli drug namesto njih in v njihovem imenu - upravljajo družbo, je naloga Zveze komunistov, da jih mobilizira za učinkovito nastopanje v posameznih institucijah političnega sistema (v temeljnih, samoupravnih organizacijah in skupnostih. v delegacijah v občinah, republiki in federaciji) za odgovorno in ustvarjalno delo v njih. Zveza komunistov se mora usposobiti za opravljanje vseh funkcij, kijih ima v naši družbi in v političnem sistemu. Pri tem je treba razlikovati naloge, ki jih ima Zveza komunis- tov kot avantgarda delavskega razreda in dolžnosti komunistov, ki jih imajo člani družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in delegacij in posebej dolžnosti organizacij Zveze komunistov in vodstev, ki delegirajo svoje delegate in delegacije v skupščine, družbene svete, Socialistično zvezo in druge organizacije ter v telesa — v skladu z njihovimi statuti in pravilniki. V nobenem primeru ne moremo dovoliti pasivnega spremljanja dogajanj ali samovoljnega poseganja v odločitev pristojnih organov. Temu primerno je treba usmeriti idejnopolitično usposabljanje, da bo namenjeno za akcijo komunistov v političnem sistemu. Komunisti, organizacije in organi Zveze komunistov morajo sproti reagirati na probleme v svojih življenjskih in delovnih okoljih, v delegatskih skupščinah in družbenopolitičnih organizacijah. V osnovnih organizacijah in vodstvih Zveze komunistov je treba dosledno uveljaviti prakso priprav za aktivno nastopanje komunistov v institucijah političnega sistema, za ustvarjalno pobudo in reševanje problemov znotraj teh institucij. Vsaka osnovna in občinska organizacija mora imeti konkretne ocene in stališča do vprašanj, ki so na dnevnem redu delegacij, samoupravnih organov, delegatskih skupščin, družbenih svetov in družbenopolitičnih organizacij. Pomembno je, da stališča in mnenja oblikuje po demokratični poti, ob upoštevanju celovitih, pravočasnih in popolnih informacij, da se do vsakega vprašanja, bodisi dnevne praktične narave, bodisi širšega dolgoročnejšega pomena, opredeli na podlagi razrednih izhodišč. Doseči moramo, da bodo delavci, delovni ljudje in občani pravočasno in na ustrezen način informirani o aktualnih vprašanjih, pa tudi o stališčih, ki so jih zavzemali organi Zveze komunistov in drugih organiziranih sil socialistične zavesti že pred obravnavo v delegacijah, kakor tudi o celotnem postopku sprejemanja in uresničevanja sprejetih odločitev. MILAN MEDEN publika, je 24,6 %, medtem ko je v najmanj razvitem delu države, v pokrajini Kosovo, zaposlenih vsega — 10% prebivalstva. Zaostajanja Kosova pri zaposlovanju ni mogla ublažiti niti najvišja stopnja zaposlovanja v zadnjih treh letih v državi, saj je bila povprečno 6,8-odstotna, torej znatno višja od povprečja v državi. Splošna stopnja zaposlenosti prebivalstva znaša na Hrvaškem okrog 25 %, v Vojvodini 24. v ožji Srbiji 20, v Makedoniji 19, Črni gori 18 in v BiH 17 odstotkov. V kmetijstvu je bilo na vasi ob koncu leta 1978 3,6 milijona aktivnega prebivalstva, na zasebnem sektorju pa dela 2.935 milijona ljudi. V primerjavi z letom 1971 se je število samostojnih kmetov zmanjšajo celo za 450.000. Delež žensk v skupnem številu zaposlenih znaša v Sloveniji 44%, na Kosovu pa 20%. In vmesni odstotki? Na Hrvaškem je ta delež 38-odstoten, v Vojvodini 35, v ožji Srbiji 33, v Makedoniji 30, v Črni gori 32 in v BiH 30-odstoten. Največ žensk je zaposlenih v negospodarskih dejavnostih — kar 52%. V zadnjih treh letih pa se je njihovo število statistično znatno povečalo tudi v gospodarskih dejavnostih. Tu gre, razumljivo, za zaposlovanje na administrativnih in ne na proizvodnih delovnih mestih. Ob koncu lanskega leta smo imeli 735,000 nezaposlenih, delovne in druge organizacije pa so prijavile - 968.000 praznih delovnih mest. Če primerjamo ti dve številki, pridemo do sklepa, da nikakor ne bi smeli imeti nezaposlenih, marveč bi morali v -delo vključiti celo več kot 200.000 novih delavcev. Za kaj TELEGRAMI torej sploh gre? Najv f icijska stn tura nezaposlenih. Medtem ko 'Jajvečji problem pri zaposlovanju je — kvalifikacijska struk- so lani delovne organizacije iskale skupno 236.000 kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev, je bilo takšnih delavcev vsega — 142.000. Da bi lahko tisti, ki sedaj čakajo na zaposlitev, čimprej prišli do nje, bi se v večini primerov morali prekvalificirati ali strokovno izobraziti. Z nezaposlenimi bi bilo treba delati, jih učiti. To ključno vprašanje v naši nezaposlenosti pa še naprej obravnavamo kot postransko vprašanje. Opravičevanje, da ni sredstev, je nesprejemljivo. VINKO BLATNIK tedenski mozaik V VVASHINGTONU KROŽI TE DNI ZGODBICA o tem. kako prizadeto je reagiral ameriški predsednik Jimmy Carter, ko je zvedel za vdor sovjetskih četi Afganistan. Sovjetskemu voditelju Leonidu Brežnjcvu je namreč po slovitem „rdcčem tele-fonu“ povedal marsikaj vročegfc kar pa se, pravijo washingtonske govorice, ni zgodilo prvič. Poleti 1978 je namreč prišel na obiski Združene države Amerike sol-jetski zunanji minister Andrej Gromiko, da bi razpravjal o SALT 2. Ob tej priložnosti ga je sprejel tudi Jimmy Carter in ga ker so prav tedaj prišle z rogi Afrike sveže novice o sovjetski pomoči Etiopiji, vprašal, zak^ to Sovjetska zveza počne. „Ampak gospod predsednik," ji odvrnil Gromiko (tako vsaj piše jo ameriški časniki), „saj v Etiopiji ni ne sovjetskih vojakoi in ne kake večje količine sovjetskega orožja". Carter je mcndi imel tisti trenutek na svoji miži natančna poročila obveščevalne agencije celo o tem, kako je ime sovjetskemu generalu, kije nekaj dni poprej zbolel v Etiopiji, vendar pa se je (po ameriških virih vsaj) vzdržal in tega ni pokazal sovjetskemu ministru, , marveč je le kasneje rekel svojim sodelavcem, da ne more razumeti, kako je mogoče tako lagati ameriškemu predsedniku v obraz... TODA OSREDNJA AMERIŠKA OBVEŠČEVALNA AGENCIJA NI vselej tako natančna v svojih poročilih. To bi bilo mogoče sklepati po novicah, ki prav tako prihajajo te dni iz AVashingtona. Tu namreč v glavnem štabu ameriških oboroženih sil pripravljajo tiho preiskavo o tem, kako je mogoče, da ameriš-ka vlada ni pravočasno zvedela za koncentracijo sovjetskih enot ob afganistanski meji. CIA je namreč pred novim letom poro-. čala, da je na sovjetski strani meje le okoli 15.000 vojakov in I skromno število tankov ter topov, proti koncu meseca pa je prišlo v Afganistan več kot 50.000 sovjetskih vojakov (p0 I kasneje^še bimeno naksf« I jih je ameriška osrednja obvešče-1 valna služba enostavno spreglc- ' dala - čeprav so bili vsi ti vojaki menda že nekaj tednov poprej prav blizu meje... Popravni izpit kdaj drugič ... TACAŠ PA VZBUJA POZORNOST tudi nek ukrep v ljudski republiki Kitajski Tu so1 namreč začeli uradno Spodbujati ljudi, naj več zaslužijo, čeprav z dodatkom, da bo to ..zaslužek za socializem" ... Pa tudi način, kako hitreje nadoknaditi zamujeno v gospodarskem in družbenem razvoju... Iz zadnjega PAVUHE MIKROSKOPSKA SLIKA GOSPODARSTVA JERUZALEM - Izraelska vlada premiera Mcnahcma Begina je imenovala za prvega izraelskega veleposlanika v Egiptu Eliaha Ben-Elizarja. Na svojo dolžnost odhaja s položaja sekretarja kabineta premiera Begina. Od takrat, ko je predsednik Sadat leta 1977 obiskal Jeruzalem, je Elizar aktivno sodeloval na mirovnih pogajanjih med Egiptom in Izraelom. TOKIO - Na poti iz Kitajske v ZDA je ameriški sekretar za obrambo Harold Brown prišel v Tokio. Broun bo poleg tega, da bo visoke japonske sogovornike obvestil o rezultatih svojega prvega obiska na Kitajskem, ki so mu v Tokiu pripisali že izreden pomen, zahteval od Japonske bolj določne ukrepe oziroma sankcije proti Sovjetski zvezi zaradi sovjetske akcije v Afganistanu. ZAHODNI BERLIN - Več kot 11.000 ljudi je demonstriralo v zahodnem Berlinu proti izsiljevanju in tcroiju turške fašistične organizacije, znane pod imenom „Sivi volkov,". Povod za demonstracije je bil uboj nekega turškega dižavljana pred desetimi dnevi, ko so „Sivi volkovi" z železnimi palicami napadli skupino levo orientiranih turških delavcev v zahodnem Berlinu. M M>M|f\jisTf^ — Izvolite ključe nove«* mercedet*. N« taloat, uradi varčevanj* bret obeaka. A DELO SE VEDNO NAJDE — Turobni zimski čas, ko zemlja otidi in počiva pokrita s snežno odejo, tudi kmetu dovedi, da „zajame nekaj več sape“ in za urico,dve ali tri zleze na topel zapeček krušne peči in pokramlja z družino. Toda buli pozimi ne gre brez dela. Velko je opravil, ki so na vrsti le v tem času. Eno takih je tudi spravilo lesa iz gozda, saj težki hlodi po snegu laže potujejo na domače dvorišče, živina pa je povrhu vsega takorekoč na sprehodu, kar tudi zanjo ni slabo. (Foto: J. Pavlin) tudi Čakanje nekaj velja - sneg in mraz sta v torek zjutraj preganjala čakajoče na začetek razprodaje v novomeškem „Standardu“. Znižane cene so bile še kako vabljive in marsikdo je lahko poceni dopolnil domačo zbirko v garderobni omari. (Foto .J. Pavlin) PRETESNA DVORANA — Sevniška gasilska dvorana je bila vsaj trikrat premajhna ob petkovem koncertu v čast desetletnici sevniškega radia. Predsednik žirije za priznanja OK SZDL Slavko Štrukelj (na desni) je radiu izročil priznanja OF za opravljeno poslanstvo. KOČEVJE: ZDRUŽUJEJO SE V SOZD V delovnih in temeljnih organizacijah Združenega kmetijsko gospodarskega podjetja Kočevje so st po daljših pripravah odločili za javno razpravo o predlogu združitve v sestavljeno organizacijo združenega dela. Tako bodo medsebojne odnose uredili na zakonskih osnovah. O predlogu se bodo dokončno odločili zbori delovnih ljudi v sedanjih osmih tozdih s področja gozdarstva in kmetijstva ter v enoviti gradbeni organizaciji Gramiz. V. D. Na pragu drugačnega kmetijstva? Delegati agroživilske skupnosti jutri o organiziranosti kmetijstva V novomeškem hotelu Metropol se bodo jutri zbrali na svoj prvi zbor delegati Skupnosti iigroživilskih organizacij združenega dela Dolenjske. Osrednje vprašanje,s katerim se bodo delegati na zboru ubadali, bodo naloge te skupnosti pri Sejmišča NOVO MESTO - Mraz, ki je v ponedeljek pošteno pritisnil, je zamrznil tudi siceršnjo živahnost na novomeškem sejmišču. Rejci so pripeljali le 19 prašičkov, starih od 6 d° 12 tednov, vendar je skromna ponudba hitro našla kupce, tako dr ni nobeden od prodajalcev odšel domov z neprodanim rilcem. Na cene n»raz ni vplival kot vpliva na toplomer, se pravi, da niso padle. Prašički so šli za 1.000 do 1.500 dinarjev. BREŽICE - Sobotni sejem v Brežicah je bil bolj živahen. Rejci so Prignali 310 prašičev, prodali pa so j>h 204. Naprodaj so bili le prašiči, stari do tri mesece, po 50 do 55 din-^jev kilogram žive teže. IDILA Z DVEMA OBRAZOMA bodočem razvoju kmetijstva na Dolenjskem. Samoupravni sporazum o ustanovitvi te skupnosti je bil sicer podpisan že lani konec oktobra, k njemu pa so pristopile kmetijske zadruge iz Črnomlja, Kfctline, Novega mesta, Trebnjega in Žužemberka. Samoupravni sporazum so podpisale tudi organizacije združenega dela Dana in Kolinska z Mirne, Kmetijski šolski center Grm in Dolenjski veterinarski zavod iz Novegp mesta. Pravo delovanje skupnosti'pa se bo šele začelo. Kmetijski nasveti Konje še gnjavi smolika Kako nevarna, da ne zapišemo usoda, je lahko smolika za v^jo konj, pouči primer iz bližnje preteklosti in naše bližnje okolice. V pitališču v Martinji vasi pri Mokronogu je prav ta oolezen odločilno pripomogla k opustitvi reje, tako je prizadela credo. Tudi v kmečki reji je smolika nevarna bolezen zlasti nuadih konj, zato velja rejce opozoriti, na kakšen način se ji je mogoče postaviti po robu. Smolika je nalezljiva akutna kužna bolezen konj, ki je po *»etu zelo razširjena. Z živali na žival se prenaša s klicami, s “toptokoki, ki vdro v zdravo žival skozi usta, dih^a ali rano. ? možnosti za stik z bolnimi živalmi je dosti, sejmišča, športna % ®*anovanja in dni, ’* ’—■' - - - - — - Bolezni ni težko prepoznati, saj se začne z močno zvišano emperaturo, živali pa so videti utrujene, ne jedo, zanimanje za KoUco pa v njih opazno preneha. Bezgavke bolne živali pečejo, čez čas pa začne iz njih teči gnoj. Ce pravočasno ne voKiičemo živinozdravnika, lahko žival zboli še za pljučnico ali a trebušno smoliKo. Za smoliko oboleli konj običajno ne pogine, ima pa dostikrat ^Jne posledice, kronična vnetja dfiial ali prebavil, vnetja *P°v ali tetivnih ovojnic. Zato je bolezen nujno potrebno Preprečiti, , oziroma zdraviti. rin» antib‘°.t^cil1’ predvsem kloramfenikolu, ima soddbna vete- ,0,zanesljivo zdravilo, zato je ob bolezni potrebno čimprej ducati živinozdravnika. Obolela žival mora biti deležna tudi hranil6 ne8e’ m1.361« vode za pitje in ne pregrobe krme za ^CdI- * ■ e primerna krma so okopavine, bogate z vitamini. Prev*-6 ™ dovoli učinkovito, zato je toliko potrebnejša druga entiva. Ob nakupu je treba zato vsako žival začasno Inlrili! . “ ‘zkaže> če “ morda obdela, pa se še ni iztekla “bacijska doba. Inž. M. L ] Dolenjska slej ko prej velja za kmetijsko področje, saj je polovica njenih površin kmetijskih površin. Prav tako je delež kmečkega prebivalstva večji kot v drugih delih Slovenije. Kljub temu ne gre zanikati podatek, da je količina kmetijskih pridelkov še vedno sorazmerno majhna, da je produktivnost nizka, da so dolenjske kmetije še vedno premajhne in pridelovalne zmogljivosti vse preveč razdrobljene. Vse bolj pa postaja jasno, da so potrebe po hrani vedno večje in bo treba povsod, kjer so še rezerve. te tudi izkoristiti. To pa je središčna naloga dolenjske agroživilske skupnosti. Čeprav ne gre zanikati uspehov kmetijstva v preteklih dvajsetih letih, pa je vendarle res, da ni tako napredovalo kot industrija. Zato bo treba v naslednjem obdobju okrepiti naložbe vanj, zlasti v zasebno kmetijstvo, kjer vse bolj pogosto prihaja do nekakšne polovične kmetijske proizvodnje. Tak način pa ni zanimiv za nas, saj so tržni presežki hrane, ki je vse boli strateška surovina, premaj-hni- j. s. Brez konjedercev KOČEVJE: Veterinarsko higiensko službo imata le »Klavnica" in ..Prašičereja" fted meseci smo poročali, da je kar več tednov ležal mrtev pes, ki ga je povozil avto, pri križišču Tomšičeve in Kolodvorske ceste v Kočevju. Te dni smo zvedeli, kje je vzrok; občinska skupščina ni organizirala veterinarsko-higienske (nekdanje-„šintarske” oz. konjederske) službe. Zbirališče in odvažanje živalskih trupel, živalskih surovin in odpadkov imata zase urejeni le tozd ZKGP »Klavnica” in tozd ZKGP »Prašičereja”. Ni pa te službe za tozd ZKGP ..Govedoreja”, zasebne kmete in za potrebe ostalih občanov oz. krajev. Veterinarska postaja „Krim” Grosuplje je predlagala občinski skup- ščini Kočevje, da bi ona pogodbeno prevzela to službo za občino Kočevje, vendar na njen dopis ni bik) odgovora. Veterinarska higienska služba mora imeti primerne prostore, predvsem pa zbiralnico trupel in secirnico, kjer ugotavljajo, če je meso poginule živali primerno za na mrhovi-šče ali za predelavo v močna krmila; trupla živali, ki so poginila zaradi kužnih bolezni pa je treba zakopati. Ta služba lovi tudi necepljcne pse in opravlja še druge naloge. J. P. Nov »Blažev žegen” Drobtinice ne spodbujajo Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti sevniške občine so te dni obravnavale predlog občinskega izvršnega sveta, da bi v sevniški občini nekatere storitvene obrti oprostili od prispevkov za samoupravne interesne skupnosti. Vendar so izračunali, da je celotna vsota dokaj majhna - go-, vorijo celo o starem milijonu - zato sc takoj postavlja vprašanje, če bo ta »Blažev žegen” v resnici kaj zalegel in koga spodbudil. Obrtnike gotovo znatno bolj tiščijo anuitete od posojil, ki so jih najeli pri modernizaciji delavnic, še bolj pa mnogi šušmarji, ki se pojavljajo kot gobe po dežju in ki so konkurenčni, saj se spretno izogibljejo družbenim obveznostim. Spisek »srečnežev”, ki jim ne bi bilo treba plačevati prispevkov za samoupravne interesne skupnosti, pa so v razpravi še zožili. Ostali so le , RTV mehaniki, popravljalci pralnih strojev, dimnikarji, kovači, šivilje in krojači, čevljarji, fotografi, avtopralci, tesarji, kolarji, krovci in kemični čistilci. Olajšave naj bi bila deležna tudi montaža gum. Ob tem ostane seveda vprašanje, koliko storitvenih obrtnikov bo zaradi tega vztrajalo pri svojem delu in . ne sililo k preusmeritvi v donosnejšo proizvodno obrt. V občini je uradno registriranih že pet takih prekvalifikacij* in kaže, daje bo število še povečalo, če seveda ne bo v korist storitvene obrti kakih bolj spodbudnih ukrepov. A. ŽELEZNIK (Iz »Vestnika”) N Tovanši, potrebno bo več delati na izkoriščanju sončne energije, a hkrati že razmišljati tudi o inkasantih in plačevanju te energije! ! N N S i EN HRIBČEK BOM KUPIL-. Uneja:Tit Doberšek V nadaljevanju opozoril iz prejšnje številke Dolenjskega lista na dejstva, ki jih kaže upoštevati pri obnovi vinogradov, ponovno omenjam pomen analize, zemlje pred rigolanjem in potre-■ bo po založenem gnojenju. Poleg tega sodim, da je treba nekaj povedati še 0 popravi vinogralke zemlje pred sajenjem Takojšnje zasajanje vinograšfce zemlje z vinsko trto tam, kjer je doslej prav tako rasla trta, drevje raznega sadnega drevja ali gozd, brez dvoma ne vpliva najbolje na razvoj mladega trsja. Zemlja je zaradi starega vinograda bila preveč enostransko izrabljena. Zato na splošno vinogradniški strokovnjaki že od nekdaj priporočajo kot ukrep pred temi nevšečnostmi počivanje zemlje, ki naj traja 3 leta po krčenju vinograda, ter setev metuljnic (vseh vrst detelj) v počivajočo zemljo. Tako počivanje je brez dvoma koristno, vprašanje pa je, če je ta ukrep, ki ni nujen, gospodaren, kljub opaznim boljšim uspehom na spočiti zemlji. V današnjem hitrem razvoju gospodarstva dolgoletno počivanje zemlje ni gospodarno in je zaradi bančne investicijske politike pri kreditiranju obnove skoraj nemogoče. Prav tako do danes ni dokazana, pa tudi ne dokončno proučena utrujenost zemlje niti njeni vzroki. Gospodarska korist nam narekuje vsako zemljo čimprej usposobiti za rast kmetijskih rastlin. Če damo trti vse, kar potrebuje v svojem razvoju, dolgotrajno počivanje zemlje ni nujno, temveč le takojšnje izboljšanje zemlje pri napravi novega vinograda. In to izboljšanje namesto počivanja imenujemo popravo zemlje s humuficiranjem, že opisanim založnim gnojenjem in pravilno obdelavo zemlje ob rigolanju in po rigolanju, pa tudi z eventuel-no,razkužbo zemlje. Glavni način poprave vino-graške zemlje je brez dvoma humifikacija, ki jo opravimo takolet 1. V vinograd, la smo ga določili za obnovo, še pired izkrče-njem trt Mjemo lucerno, in to marca ali aprila ob spomladanski kopi vinograda. Lucerno pustimo rasti med trtami dve leti. Trte samo obrežemo in pozneje škropimo, ne da bi kopali. Lucerno kosimo 4 do 5 - krat in jo pustimo v vinogradu kot mulč (zeleni gnoj). Po izkušnjah se Ute nekaj let med lucerno dobro počutijo in še dve leti prav obilno rodijo. Po dveh letih trte izkrčimo in zemljo prerigo-iamo. S tem zemljo izboljšamo, ker jo obogatimo s humusom in jo hkrati pognojimo z dušikom, ki nam ga je podarila lucerna. Dodamo še fosfor in kalij (založno gnojenje) in zemlja je popravljena. 2. Ob prvi spomladanski kopi vinograda sejemo prav tako za podor (zeleno gnojenje) v vinograd črno deteljo ali lupino ali graščico. Vinograda čez poletje ne kopljemo, ampak samo obrežemo in škropimo. Rastlin, ki smo jih sejali, jploh ne pokosimo, temveč pustimo, da poležejo in zgnijejo. Po trgatvi trte posekamo in zeleno gmoto pri rigolanju podorj-M.io (podkopljemo). 3. Pb krčitvi trt zemljišče pre-orjemo (brez rigolanja) in posejemo rastline za podor (zeleno gnojenje). Rastline za podor lahko sejemo celo dvakrat na leto. Tako pripravljeno zemljo, ki je s tem popravljena, lahko (ob založenem gnojenju) že na-slednjo jesen rigolamo in spomladi sadimo trte. 4. Po krčitvi trt lahko zemljo takoj zrigolamo ali sterasiramo, toda trt ne sadimo. Eno leto sejemo na zrigolani zemlji rastline za podor, trte pa sadimo šele naslednje leto. To storimo tudi, če po rigolanju pri priznanih trsničarjih ne dobimo ustreznih Ut, ker je bolje saditi eno leto pozneje, kot pa saditi trte dvomljivega izvora, katere bi morali morda naknadno krčiti in saditi druge trte. 5. Zemljo lahko popravimo še po sajenju trt. Večje razdalje vrst nam omogočajo, da takoj po sajenju sejemo nekaj let rastline za podor (zeleno gnojenje) in jih podoravamo. S tem popravimo strukturo zemlje in jo humificiramo. 6. Zemljo lahko humificiramo tudi z dodatkom hlevskega gnoja ali komposta, kar nam omogoča razvita živinoreja na manjših površinah. Za povečanje humusa za en odstotek potrebujemo za hektar 30 ton hlevskega gnoja ali humusa, s čimer zemljo humificiramo do globine 20 cm. DT • Ožji vinogradniški okoliš Novo mesto Društva vinogradnikov Dolenjske sporoča svojim članom, da bo priredil pokušnjo vin za svoj okoliš. V poštev pridejo cviček in bela vina; vzorce je treba oddati v času od 21. do 25. januaija v tozd Hme-ljnik, Novo mesto (Bršljin). ^ muli izeicni gnoj;, ru izKusnjan mcaiu p * Ž * * * 1 * I 17. januarja 1980 D0LEN1SKI LIST Krška „carina” se uveljavlja Leto dni carinske izpostave v — Potrebno je večje sodelovanje domačih podjetij Krška nuklearna elektrarna spada med največje naložbene objekte v državi. Zahtevne, predvsem pa druge naprave so šle večinoma skozi carinsko izpostavo ob Hidromontažinem hangerju pri Stari vaš. To bilo lahko tudi že največie priznanje temu malemu kolektivu. Posavsko združeno delo bi kajpada lahko bolje cenilo to pridobitev, ki si je med zadnjimi prihoii'o te mesto v carinski upravi. Razen jedrske trkajo na vrata te izpostave najpogosteje kolektivi iz krške občine, predvsem Tovarne papirja in celuloze Djuro Salaj in Kovinarske ter brežiški 1MV. Iz Sevnice zaenkrat še raje vozijo v Celje in še dlje. Kako naj bi utrdili položaj te carinske izpostavitve, nedvomno velike pridobitve za Posavje, bo danes beseda na posebnem sestanku v Krškem. Carina seje namreč tudi s to izpostavo približala združenemu delu. V sami izpostavi so daleč od kakšne neučakanosti. Vedo, da traja, preden se podjetja preusmerijo od ene carinske izpostave na drugo. Tudi špediter-ska podjetja se že zanimajo za Krško. Tam sta že Interevropa in Transjug, za kmetijce bo KRATKEGA DIHA - Le mak) časa je bil zazrt v sladki privid milijonarskega življenja neki Kanadčan, ki je našel star ček, naslovljen na njegovega očeta, na čeku pa sporočilo nemške banke, naj se temu in temu izplača 100 milijonov nemških mark. Ko se je Kanadčan pozanimal, kako kaj stoji njegovo nenavadno bogastvo, je izvedel, daje ček iz leta 1923. Takrat pa o š za 100 milijonov mark lahko kupil le steklenico slabega vina. NAPRAVA - Koliko bolečine je bilo v glasu razočaranega „milijonaija”, bi lahko natančno izmerili litvanski strokovnjaki, katerim je uspelo narediti napravo za merjenje jakosti bolečine. Naprava je med drugim že pokazala, da bolečina ni v sorazmerju s kričanjem in da tisti, ki najbolj tub, ne trpi najhujših bolečin. IZKORISTEK - V nekaterih poslovnih stavbah v Londonu so v dvigala vgradili naprave za čiščenje čevljev. Vtem ko se obiskovalec pelje v višja nadstropja, ima čas, da si uredi zunanjost. Višje ko se pelješ, bolj se mu svetijo čevlji. Zdaj vemo, zakaj so generalni direktorji skoraj praviloma v najvišjem nadstropju. Vabilo pevcem zabavnih melodij V Brežicah pripravljajo prireditev »Mladi iz Posavja pojejo" Dom JLA v Brežicah in zabavnoglasbeni ansambel , Jesen” pireja ta v počastitev slovenskega kulturne^ praznika manife-: stacijo pod naslovom „M!adi iz : ftjsavja pojejo 80”. Organiza-! torji so sklenili povabiti k sode-! lovanju pevce amaterje iz vseh ; posavskih občin. O svoji zamisli > so seznanili šole, mladinske orga-j nizacije in delovne kolektive in S povabili interesente na avdicijo v ! Dom JLA. Rok za prijave se je ; iztekel 1 S. januarja. zanimiv sežanski KopekSport že zaradi konsignacije kmetijskih strojev. Za to lokacijo se zani-' majo tudi ljubljanska Javna skladišča. Ob razumevanju in sodelovanju združenega dela Posavja bi vse to nedvomno lažje uresničili. Ce za koga, ta nova carinska izpostava ni neznanka za zdomce in obrtnike, ki so vsekakor že izračunali, da je bližja carina prikladnejša. a. Železnik ; Strokovna žirija bo izbrala • izmed ptijavljencev najmanj dva- • najst pevcev zabavnih melodij, ki j bodo nato v spremstvu ansambla : „Jesen” obšli tiste krajevne sku-j pnosti v posavskih občinah, v • katerih bodo nastopi. Poslušalci j bodo na njih glasovali za i najboljše pevske interpretacije, I nakar bodo zbrali vse pasove na j zaključni prireditvi 8. februarja • v Brežicah. Tam bodo razglasili • zmagovalce prvih tTch mest in • jim podelili pokale v trajno last. • D. M. Berite »Dolenjski list« »Gasilski general” Anton Šobar je pred kratkim slavil 75—letnico življenja in 50—letnico dela v gasilstvu Anton Sobar je gasilska legenda in enciklopedija. Kljub 75 letom je še vedno poveljnik občinske gasilske zveze Ribnica. V gasilske vrste je vstopil v rodni Bukovici pri Ribnici in že leta 1932 postal poveljnik PGD Bukovica, ki je takrat štelo 64 prizadevnih in zagnanih članov. Takrat je to PGD imelo le gasilski dom, leta 1933 pa so kupili prvo brizgalno. Anton Sobar Leta 1938 je končal šolo za gasilske poveljnike. Med vojno pa je bil gasilski odbor razpuščen. Maja 1942 so Sobarja internirali, najprej v Gonarsu, nato v Renicciju. Pd kapitulaciji Italije se je vrnil domov in organizirano delal za NOV v terenskem odboru za območje Ribnice. Med vojno so okupatorji požgali in uničili gasilski dom, opremo in orodje. Spet je bilo treba začeti vse od kraja. Že 1946 je Sobar postal poveljnik okrajne gasilske zveze Kočevje, 1958 pa okrajne gasilske zveze Ljubljana in 6. gasilske cone, v katero so spadali kraji z območ ja Velikih Lašč, Ribnice in Sodražice. Od 1962 do danes pa je poveljnik Občinske gasilske zveze Ribnica. „Lepo je biti gasilec,” pravi Sobar. »Družba nas potrebuje Gasilstvo pa tudi privlači mlade in v gasilske vrste vstopa vse več mladih ...” Sobarja vsi poznajo. Imajo ga radi. Rečejo mu kar .gasilski general”, saj mu gasilska uniforma res lepo pristaja, ima pa tudi vrsto odlikovanj. To so odlikovanja Gasilske zveze Jugoslavije, Slovenije pa občinska, medobčinska, delovna in druga. Najbolj je ponosen na red zvezde s srebrnimi meči in medaljo zasluge za narod. Vendar Sbbar ni bil le gasilec, ampak vse od delavca do direktorja, ih to v isti delovni organizaciji. V Opekarni Ribnica je začel delati s 17. letom kot delavec, 1964 pa je bil tu upokojen kot direktor. MILAN G LA VONJI C HIŠICA NA LIPI - Nova Štifta pri Sodražici postaja izletniška točka. Razen zgodovindce cerkve sta tu še dve lipi, ki sta stari več kot 500 let, visoki okoli 50 m in široki 3 metre. Na eni iz- med njiju je opazovalna hišica, i Glavo (Foto: Milan Glavonjič) »Gorjanci” izgubili zaupanje? Delavci zahtevajo celjski »Izletnik" Delavski avtobusi podjetja „Gor-d dolini pav U že precej nejevolje. V Lisclnem tozdu Krmelj so zato odi. januarja janci” so v Mirenski dolini povzročili že dalje začeli evidentirati prihode oziroma zamude avtobusov podjetja Gorjanci v Krmelj. Tozd tega podjetja bo po vsej verjetnosti bremenil Gorjance za izpade v proizvodnji. Zamude ali neredno prihajanje avtobusov v krmeljskem tozdu „Lisce*' rizadene v eni izmeni 50 do 55 de- pri; lavcev. Minuli ponedeljek so po izjavi direktorja Janeza Valanta štirje delavski avtobusi šentjanškega voznega reda Gorjancev obtičali. Zima je enaka nevšečnost za vse dieselskeavtomobile. Hudemu mrazu navkjub so avtobusi „Trima“, KPD Dob, SAP in Viator redno odpeljali, šoferji teh podjetij ogrevajo stroje tudi ponoči, v tankih pa imajo mešanice, ki ne zastajajo v cevkah. Pre- tudi ponoči šanice, ki ne tekli ponedeljek so bili delavci v n __________X.1...I... Sevnici ogorčeni, kajti ko so prišli " ari na avtobusno postajo, so jim drugi potniki povedali, da je avtobus Gorjancev namesto ob 14. uri in 10 mi- nut odpeljal že pred 14. uro. Delavci z mesečnimi vozovnicami so se mo- rali znajti kakor so vedeli in znali. Vodstva podjetij v Mirenski dolini so sjrožila akcijo prek občinske konference SZDL v Sevnici. Na razgovor bodo povabili generalnega direktorja celjskega ..Izletnika”. Med avtobusnimi podjetji velja delitev »interesnih sfer”. Menijo, da so si Gorjanci svojo v sevniški občini zapravili. A. ŽELEZNIK BELA POSADKA Vsega so krivi „komunulci“. „če nam zdrsne na poledenelem pločniku, če ne moremo spraviti v tek v snegu zakopani avto, pa tudi če ropotajo ponoči, ko vsi mimo spimo. Je pač tako, da nam nikoli ni pruv. Na telefonski poziv postaje milice ali strank, ne glede na uro in dan v tednu, sedejo v zamrzjene „tamovce“ in se odpeljejo na teren. Tako je že vse od srede novembm, odkar dela petčlanska dežurna ekipa pri Novogradu, TOZD Komunalne storitve. .A/ajveč delamo ponoči, saj nas takrat pri delu ne ovira promet", pravi Alojz Zupančič, ki je bil v soboto ob poledici in snegu v dežurni ekipi skupaj z Vinkom Hrastarjem, Vinkom Stmjnarjem, Jožetom Kužnikom in glavnim dežurnim Jožetom Kožuhom. Vse republiške ceste v novomeški občini ima pozimi na skrbi Cestno podjetje, „komunalci ‘, pa s svojo motorno eskadrilo očistijo vse lokalne cestne odseke, ki jih je v občini osemindvajset, poti med vasmi in zaselki pa pluži-jo s pogodbo zadolženi domačini. Dežurna ekipa mora na delo ha vsakih deset centimetrov nove snežne odeje in ob poledici. „ Velikokrat se zgodi, da dela še nismo opravili, pa se zaradi novozapadlega snega moramo vrniti spet tja, kjer smo začeli. Tako se je že letos zgodilo, da dežurna ekipa dve noči ni legla k počitku," pove vodja dežurnih Jože Kožuh, ki skrbi tudi zato, da je očiščenih 90 novomeških ulic. .JPri delu nas ovirajo parkirani avtomobili, tako da s plugom večkrat obstanemo sredi ulice in ne moremo ne naprej ne nazaj. Ne preostane nam nič drugega, kot da poiščemo lastnika, “ se jezijo in prosijo, naj bi zapisati, da bi ob novozapadlem snegu vozniki parkirali tako, da bo dovolj prostora tudi za plug. JANEZ PAVLIN Leto otroka je šlo mimo Ribnice Ribn IIC e Iz Dragarskie doline Le posamičen zgled, v glavnem pa je šlo vse po starem, kot da leta otroka ni bilo ČRPALKA JE, BENCINA NI - Ko smo se, pač vsak po svoje na Silvestrovo poslavljali od starega leta — leta 1979, verjetno ni skoraj nihče pomislil, da se s tem poslavljamo tudi od mednarodnega leta otroka. Kdor pa je že pomislil in je bil obenem še kakšen »odgovorni tovariš”, si je verjetno kar odahnil češ; „Me vsaj v naslednjem letu po- leg stabilizacije gospodarstva, dviga produktivnosti itn., ne bo težilo še to, da naj naredim kaj za otroke.” socialistične mladine Ribnica se mednarodnega leta otroka ni spomnila niti v svojih programih, kaj da bi za to naredila še kaj več. Če se vodstvo sprašuje, kaj bi lahko sploh naredilo, jim lahko povem, da veliko. Pa ne le oni, tudi druge organizacije prav tako. Vsekakor je pozitivno in lepo dejanje storila OK ZK, ki je namesto novoletnim čestitkam denar namenila VVZ Majde Šilc.,To dejanje bi si lahko vzel zavzgled še kdo! v letu otroka niso naredili temu konec, čeprav so zato nedvomno odgovorni. Torej leto otroka se je izteklo. Na sedežu UNICEF—a bodo sedaj verjetno potegnili črto pod opravljenim delom, to pa bodo verjetno naredili tudi drugod po svetu kot tudi v Ribnici. Sprašujem pa se, pod kaj-lahko potegnemo črto mi v Ribnici? Ali smo v preteklem letu sploh kaj naredili za otrokovo lepše življenje? Že v prejšnji številki sem pisal o absurdni filmski politiki doma JLA. V matinejo, ki je namenjena zgolj otrokom, vstavljajo filme, ki so vse drugo kot primerni za otroke. Tako otroci v poplavi nasilja seksa in Leta otroka je torej konec, torej si lahko umijemo roke in se predamo drugim problemom. Ne! V Ribnici nismo imeli leta otroka vsaj takega ne kot bi*vsi želeli, zato pa ga imejmo sedaj. Torej na pomoč - otrokom! P. S. Vsi, ki se še vedno sprašujeta . »Ja kaj hudiča pa naj naredim za otroke!”, vam svetujem, da se ozrite okrog in videli boste, kaj hudiča lahko vse naredite. JANEZ ŠKRABEC Ribnica- Bencinska črpalka v Dragi je končno dograjena. Ob cesti so tudi že postavljeni znaki, da je v bližini bencinska črpalka. Pa vendar šoferji ne morejo napojiti svojih železnih konjičkov, ker je črpalka še zaprta, in nihče ne ve, kdaj bo začela obratovati. Se eno pripombo ima- j mo: nad črpalkami ni strehe. Kmalu jS se bo pokazalo, da je potrebno » dograditi še streho, kar bo zdjy ■% neprimerno dražje, kot bi bilo, če bi to naredili hkrati z ostalo gradnjo. ELEKTRIKE ZMANJKUJE - Ne vemo, če se dogaja samo pri nas, jp smo na koncu električnega daljnovoda, ali tudi drugod, da pogosto zmanjka električnega toka. To se dogaja najpogosteje v večernih urah. Pričakujemo od Elektra, da- bo prekinitve zmanjšal na najn^anjšp možno mero. še česa drugega ne morejo biti - - - • že” V preteklem letu v Ribnici nismo odprli' nobeno novo igrišče, ki ie za otrokov razvoj v vse bolj naraščajočih stanovanjskih naseljihše kako pomembno. Občinska konferenca zveze tistOj kar si vsi želimo. Želimo vzgajati naše otroke v dobre ljudi (v mlad perspektiven kader bi rekli Pankrti), po drugi strani pa jih poneumljamo s takšnim filmskim sporedom. Kulturna skupnost, društvo pri-jatlejev mladine in ne nazadnje mladinska organizacija, pa tudi POSTAVILI VSE DROGOVE LEPO ZA NOVO LETO Vaški odbor na Vrhu nad Bošta-njem vodi krajane od akcije do akcije: najprej so zgradili velik vodovod, lani so uspešno poširili cesto, pred koncem leta pa so postavili še vse drogove za telefon. Z vsem skupaj ni bilo malo dela. O vsaki stvari ne govorijo mnogo, temveč se je kar lotijo. šola Podpreska jc^ pod Osnovna šola Podpn vodstvom učitelja M; arjana 28. decembra organizirala novoletno * v Podpreski. Na njej je zapel Lpvskl.t ■ - - —..........................“T prireditev. Bila je v Gasilskem i oktet iz Sodražice, pionirji naše šole ® so zaigrali enodejanko »Dvar^jst 7 mesecev”, nato je dedek oJraSvi obdaroval šolarje. Dvorana je bflš popolnoma zasedena. FRANC KALIČ noLmsKi i i«t pisma in odmevi mmm 9.^ Jk tJ^OcUa^boo' Sbofot^d«*^ Zida/ gasilski dom 2E POD streho Stari gasilski dom v Dragom lji rasi že dolgo ne ustreza več potre--Mm, zato so se prizadevni gasilci skupaj z vaščani lotili gradnje novega doma. Ob koncu lanskega leta so stavbo že pokrili, letos pa bodo delo nadaljevali. STANKA KRAMARIČ OŠ Metlika TEHNIČNI POUK V METALNI dva četrtka v lanskem pecembru smo učenci 7. razreda »meljske osnovne šole imeli tehnični .pouk v delavnici TKL Metana, najprej smo si ogledali tov »no in se Pogovarjali z delavci, nato pa smo v delavnici na pločevinaste ploščice nsalj vzporedne črte, izpilili U profile, krivili smo železo in na pločevino risali kroge, zadnji četrtek pa smo vrtali navoje in varili. Naše izdelke so tudi ocenili. "•° so nam prikazali še razvoj stalne, sno se pogovarjali o nadaljnjih možnostih tehničnega pouka v tem tozdu. Kolektivu Metalne ^ zahvaljujemo za pomoč pri pouku, ki ga v šoli ne moremo uneti. BREDA SKOPORC novin. krožek NAGRADNI KONCERT Te dni je našo šolo obiskal Priznani pihalni kvintet Slovenske filharmonije iz Ljubljane. To je bil nagradni koncert, ki ga je Glasbena mladina Slovenije podarila finalistom v kvizu o jazzu. Našim nekdanjim osmošolcem, ki so na kvizu zmagali, je tovariš ravnatelj Podelil priznanja osnovne šole Grm, nato pa smo z zanimanjem skupaj prisluhnili zanimivemu koncertu. SONJA NEMANIČ OŠ Grm AKUMULATORSKA DELAVNICA TASEV BLAŽO ! i" Partizanska 11 NOVO MESTO tel: 23-826 ~ izdelovanje akumulatorjev ~ izdelovanje ježkov za ikebane — popravilo akumulatorjev ~ polnjenje in formiranje akumulatorjev »Grenak” posavski kruh Razočaranje ob novi pekarni — Krško brez črnega kruha M. DAJČMAN MED UČENCI - Odločili smo se, da bomd letos pri tekmovanju za bralno značko prebrali tudi knjigo „Maijetka ve, kaj je vojna”, ki jo je napisala Dolenjka Maijeta Dajčman. Pred kratkim smo učenci 6. a razreda novomeške OŠ Katja Rupena k uri slovenščine povabili pisateljico, ki nam je govorila o svojem življenju in delu, predstavila pa nam je tudi svojo knjigo, v kateri popisuje o vojno. (Besedilo: ANDREJA JUDEŽ; otroštvo med foto: fotokrožek O! Katja Rupena) Ljubljanski radio je v poročilu iz Posavja 16. 12. 1979 prikazal stanje preskrbe s kruhom po otvoritvi novega pekarskega obrata v Brežicah. Ta obrat da je dovolj velik , da bo zadovoljil vse potrebe in želje potrošnikov kiške in brežiške občine. Rečeno je bilo, da so prebivalci v Krškem vedno bolj zadovoljni z izbiro kiuha. Temu mnenju ne bi pritrdili. Po tistem, kar so v Krškem (obrat Žita iz Ljublj ane) že pred pol leta nehali peči čm kmh, po katerem je bilo vseskozi največje povpraševanje, se je življenjski standard potrošnikov bistveno poslabšal Pričakovali sno, da se bo to stanje z novo pekarno v Brežicah izboljšalo in da bomo potrošniki res lahko izbirali med vsemi vrstami kruha. Razočaranje je toliko večje, ker ni dolgo tega, kar je Delo poročalo, da je v skladiščih dovolj čme moke. Vsi vemo, da je mletje žita na črno moko cenejše kot na bela Vsi tudi vemo, da je črni kruh bolj Zakaj imamo knjižničarji take oči Malo drugače o razvoju neke dejavnosti posebnega družbenega pomena Knjižničarji smo posebna pasma: znamo bralcu pohvaliti knjigo, ki je nismo prebrali, včasih povemo celo vsebino. Temu se reče »strokovno”, da „knjigo čimbolj plastično ponudimo bralcu”. Vendar v tem nismo toliko posebneži, bolj nerazumljivo je to: ko bi lahko mimo sedeli in prebirali knjige, kar jih pač je, vpijemo, da moramo dobiti nove prostore, da hočemo nove knjige, da bomo lahko pridobili • nove bralce. In planiramo kar naprej, da bi se vsaj od zadaj približali krvoločnim FRIZERSKI SALON „MILKA” ženi ko — moško frizerstvo Partizanska 3 NOVO MESTO NOVO! NOVO! NOVO! MOŠKO FRIZERSTVO! — britje — striženje — barvanje brk - brade — preparacija las — modno striženje: karate, judo, kendo, sai, aikido — linije za leto 1980: colle-ge, fiftie’s, harvard, dandy ŽENSKO FRIZERSTVO — modno striženje, modno Česanje, prameni, hladna trajna ondulacija, prepera-cija las, barvanje las, naravno sušenje z infra žarnico, barvanje obrvi in trepalnic. Naročila tudi po 21-282 sprejemamo telefonu standardom (kajti brez planiranja ni nič, dragi moji, in sloneti mora na analizah) in izpolnjujemo na tisoče vprašalnikov in pišemo vloge na tisoče naslovov. In trud je poplačan, prihajajo obljube. Prvo, drugo, tretje leto in tako naprej. Kar ni bilo mogoče izpeljati v prvi petletki, porinite v drugo, nam pravijo. In porivamo. - Pa dodej, ko bo, vprašamo boječe. - Ja, pravijo, vzgajajte bralce! Približajte knjigo bralcu, bralca pa knjigi, pa bo. Samo, knjiga sama ne more k bralcu in tudi knjižničar ima samo dvoje nog. Bralec pa noče h knjigi. Noče in noče. Če pa že pride, hoče ravno tisto knjigo, ki je o njej nekje slišal, da je dobra - ampak v knjižnici je nimamo. In bralec se začudi: - Pa toliko denarja dajemo za vas, da potem nič nimate? In se obnaša kot trmast otrok. Požrem očitek, ker se ravno spomnim, kako mi je bilo všeč, ko sem nekoč gledal Jožeta Humra, ko je preudarno in pomirjevalno govoril: - No, no, saj ni tako hudo. Rekel bi celo, da se z malo dobre volje da marsikaj storiti. In tudi to vemo, da je bilo dosti že storjenega. No, saj bo šlo. - Nasmeh in škljoc, pa konec! Odločena sem, da pri naslednjem bralcu začnem z vzgoja Vstopi dijak in pravi: - ..Sosedovo Micko” bi vzel. Prijazno popravim: - Zupanovo, ne? - Nak, Sosedovo, pravi. Tako je rekel tovariš. Pogledam na spisek, ki ga drži v roki in poč asi razberem: ^UMETNIKI IZ VRST SOLARJEV - Za večjo varnost na cestah pr * za vzgojo in varnost v prometu tudi z izobraževanjem, ioli t?1”3 v>zsoia * začne v vrtcu in intenzivno nadaljuje v osnovni • Posnetek je iz brežiške občine. V Suhi krajini vodovodne cevi in pipe suhe Vodovod se spreneveda Že več kot mesec dni so v Hinjah, Pleši, Lazini in Lopati brez pitne vode. Novomeški Vodovod, ki oskrbuje ta del vodovodnega omrežja, se za pozive in prošnje krajanov, naj bi čimprg odstranili okvare in omogočili dotok vode, ne zmeni kaj dosti, četudi so ob pozivih po telefonu v tehnični pisarni podjetja vsakič presenečeni in obljubljajo takojšnje ukrepanje. Izgovori za neopravljeno delo so različni, krivijo tudi delo brigadiijev, čeprav je jasno, da gre za slabo kontrolo izvršenih del. In če vode ni zaradi popravljanja okvar, potem mislim, da bi Vodovod lahko pokazal do potrošnikov toliko razumevanja, da bi jih vnaprej obvestil, da vode nekaj časa ne bo. MIRKO PAPEŽ Hinje „Sosedova Micka” in spodaj: »Zupanov sin”. - Napačno si prepisal, mu pravim. Eno je Županova Micka in drugo Sosedov sin. Eh, saj je vseeno, mi pravi. Samo eno bom vzel. Do jutri moram čtivo oddati. No da, pač en hud primer, si rečem. Gre že drugi. Lepo vzgojen, saj pozdravi in prijazno povpraša, ali imamo ..Martina Krpana Čedermaca”. Zijam vanj in si mislim: „0. Humer, pomagaj!” Potlej zberem dobro voljo in rečem: Imamo Martina Krpana, pa tudi Kaplana Martina Čedermaca. Oboje je za čtivo. Katero boš vzel? - Dajte tisto, ki je bolj drobna, odloči, se potlej lepo poslovi in odide. Sesedem se na stol in si mislim: prepozno jc to. Treba je začeti z vzgojo že davno prej. In glej, kot naročeno1: skozi vrata stopi tovarišica, za njo pa iskalci znanja iz male šole. Razveselim se jih kot otrok darila. Pokažem jim slikanice, jih povabim, naj si vsq preko tovarišice izposojajo knjige, in potlej še ponudim, naj si kar sami postrežejo in vlečejo iz polic. Pa pride eden: Tovarišica', kaj pa piše v tej knjigi? - Tu piše, mu pravim, zakaj imajo čuki tako velike oči. In vsem skupaj na hitro povem, da so čukci predolgo poslušali pravljice, ki jim jih je pravil očka, in od začudenja so jim ostale velike oči. - A tako kot ti? se oglasi debelušnež in pokaže na moja očala. Spet se sesedem, ker mi pade na pamet, da ima večina knjižničarjev - take oči. TZ zdrav kot beli in ga z »adi koristnih sestavin priporočajo tudi zdravniki Sladkorni bolniki so zaradi premajhnih količin diabetičnega kruha največkrat navezani načrnikmh, ki ga pa ni. In zopet se pojavi vprašanje: zakaj prav v Krškem ni črnega k niha, ko pa ga je dobiti v določenih količinah npr. v Novem mestu in v drugih krajih? Ali pa je res, da je pri peki črnega kruha premalo zaslužka in da naj torej potrošniki na svoji koži prenašajo tegobe „izgubarstva”? L. S. Krško PRIPRAVLJENI NA NOVO V vseh šestih sindikalnih organizacijah kočevske Tekstilane se te, dni pripravljajo na občne zbore, na katerih bodo posvetili posebno skrb uspešnosti oz. neuspešnosti dosedanjega dela in povezanosti organizacijskih oblik. - ftjdrobneje bodo pregledali gospodarjenje v minulem letu in pripravili ukrepe za boljše delov letošnjem letu gospodarske ustalitve in varčevanja. VD PRESELILA SEM SE NA RAKO Po rodu sem Ljubljančanka. Tri leta sem obiskovala osnovno šolo na Viču. Toda na Smedniku pri Raki smo si zgradili hišo ter se preselili. S(rva sem se težko prilagodila na novo okolje, sošolcc in tovarišice učiteljice. Vesela sem bila, ker so me lepo sprejeli in se z mano spo-prijatcljili. Prijateljstvo jim vračam. Tudi v šoli sem prizadevna, saj sem izdelala z odličnim uspehom. Dobila sem diplomo za zbiranje pomoči ob potresu v Črni gori. ftiznati moram, da zelo rada berem ..Dolenjski list”, posebno kotiček za mlade ..Mladi dopisnik” in želim, da bi se le-ta še razširil. METKA POVHE OŠ Raka na Dolenjskem 5. razred Pozornost in spoštovanje do starejših Lepo je, če nisi pozabljen — Zaledni primeri Red iztekom lanskega leta je več podjetij pogostilo in obdarilo svoje upokojence. Tako so se sestali na tovariških razgovorih z mlajšimi, sedanjimi člani kolektivov. To je lepo, čeprav skromno priznanje ljudem, ki so pomagali ustvarjati temelje sedanjih podjetij in pri tem porabili ustvarjalno moč svojih mladih let. Iz ruševin je zrastlo novo Kočevje in k temu so prav sedanji upokojenci veliko pripomogli. Na to žal vse preradi pozabljamo. Veliko je v Kočevju starih ljudi, predvsem žena - družinskih upokojenk. Tem in starim ljudem na sploh se je letos oddolžila krajevna skupnost Kočevje-mesto. Obdarila jih je razen z že običajnimi novoletnimi darili še s kompletom knjig in koledarjem ftešernove družbe. Ta pozornost kaže na lepo sožitje, pa tudi na spoštovanje in razumevanje mlajšega rodu do o stare lih občanov. ANDREJ ARKO Kočevje rm i i S 1980- s Prijave naj kandidati naslovijo na razpisno komisijo pri N TOZD „Agroservis" Brežice. ^ Kandidati bodo o izidu obveščeni v roku enega meseca. Razpisna komisija TOZD »AGROSERVIS" BREŽICE razglaša prosta dela in opravila za DVA KVALIFICIRANA KLJUČAVNIČARJA, kakor tudi prosta deta in opravila za enega KVALIFICIRANEGA AVTOELEKTRICARJA. Razpisni rok velja 15 dni, in sicer od 18. 1. do 1. 2. 40/3-80 5 iBfobiščite rtotenjka 00LEN3K0 Najboljše orožje je preprečevanje Nevarnost okužbe čebel z varoatozo tudi v naši republiki — Redni pregledi tistih čebeljih družin, ki jih vozijo na pašo v okužena območja Člani čebelarskega društva Semič smo se nevarnosti va roatoze zavedli, zato smo lani po navodilih veterinarskega inšpektorja pobrali vzorce drobirja in ga skupaj dah pregledati. Izvidi so bili dobri, saj strokovnjaki niso zasledili okužbe niti niso izrazilisuma o okužbi. Žal pa moram * zapisati, da črnomaljsko čebelarsko dhištvo za podobno akcijo ni pokazalo posluha, čeprav bi morali čebelarji Bele krajine v takih primerih nastopati enotno. Le tako bomo uspešni v bojih zoper nevarnosti, ki pretijo čebelarstvu. Enotno organizirano delo je najmočnejše orožje. O sami bolezni varoatozi bi zapisal, da se v naši republiki še ni pokazala, čeprav obstoji sum, da je zaenkrat prikrita. V Jugoslaviji so okužbe čebel odkrili najprej v Srbiji, jeseni 1978 in kasneje v letu 1979 pa so ugotovili močno okuženost tudi v Hrvatski, kjer so našteli okoli 3115 okuženih čebeljih družin. Ker mnogi slovenski čebelarji vozijo svoje čebele ha pašo na Hrvaško, je možnost okužbe verjetna. V Sloveniji bi torej morali taki čebelarji dajati svoje čebele redno pregledovati. Le tako se bomo ognili okužbe, katere posledice so za čebelarstvo hude, saj doslej zares zanesljivega načina zdravljenja varoatoze ne poznamo, čeprav se strokovnjaki v svetu trudijo odkriti, kako učinkovito zatreti povzročitelja bolezni. Značilnost bolezni je, da ostane dolgo prikrita, ko pa izbruhne dovolj očitno, je ponavadi že prepozno za ukrepanje. Zato so preventivni ukrepi najboljše jamstvo, da obranimo slovensko čebelarstvo pred nevarnostjo, ki mori čebeli po številnih evropskih državah in po mnogih deželah sveta. MIRKO PAVLIN POTRDILA ZVESTOBO — Katarina in Anton Muc iz Čudnega sela sta pred črnomaljskim matičaijem potrdila zakonsko obljubo, ki stajo prvič izrekla pred pol stoletja. januarja 1980 DOLENJSKI UST novo itiesto 5 * i INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO 5 Povečujemo proizvodnjo osebrfih vozil ter stanovanjskih ^ prikolic. Za povečano proizvodnjo in prodajo naših izdelkov N iščemo nove sodelavce, ki jim nudimo zanimivo delo in ^ možnosti nadaljnjega izpopolnjevanja ob delu in iz dela Dograjujemo nove proizvodne zmogljivosti, za katere ^ osvajamo nove proizvodne programe v sodelovanju s > francosko firmo RENAULT. $ Veliko pričakujemo od strokovnega kadra Sleherni bo lahko ^ uporabil svoje znanje, ki bo ustrezno cenjeno in J ovrednoteno, zato vabimo strokovnjake iz različnih področij 2 dela, ki bodo s svojimi izkušnjami prizadevno in zavzeto prispevali svoj delež k uresničevanju zastavljenih nalog in k razvoju slovenske avtomobilske industrije. Odpiramo nova dela in naloge za strokovni kader, kakor tudi za delavce s poklicno šolo, priučene delavce in delavce brez poklicev. Naj naštejemo samo nekaj področij del za zaposlitev KVALIFICIRANIH DELAVCEV NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV IN DELAVCEV ZA PRIUCITEV montaža: — montaža osebnih vozil Renault 4 in montaža dostavnih vozil, mehanska obdelava: — mehanska obdelava: delo na obdelovalnih strojih, stružnicah, na avtomatih, polavtomatih, rezkalnih strojih, vrtalnih strojih in ročna obdelava, karosernica: — karosernica: kleparska, ključavničarska dela, električno varjenje, točkovno in plamensko varjenje, enostavna kleparska dela v pripravah za obdelavo in sestavo karoserij, lakirnica: — lakirnica: kvalificirana avtoličarska opravila, za nekvalificirane delavce in priučene delavce: priprava za lakiranje, brizganje, kitanje, tesnenje, brušenje, presernica: — presernica: ključavničarska dela in delo orodjarje« za vzdrževanje in nastavitev, za nekvalificirane delavce in priučene delavce: delo na stiskalnicah in na liniji kolesnih obročev, \ na področju materialnega poslovanja: 5 i n tovarna prikolic: - na področju materialnega poslovanja: transport materiala, s skladiščenje in priprava materiala. ^ - tovarna prikolic: kvalificirana dela pohištvenih mizarjev in J ličarjev, za nekvalificirane in priučene delavce: delo pri ^ sestavi, obijanju in montaži prikolic. £ VABIMO nove sodelavce za opravljanje del in nalog: - DIPLOMIRANE STROJNE INŽENIRJE -DIPLOMIRANE EKONOMISTE -DIPLOMIRANE INŽENIRJE KEMIJE - DIPLOMIRANE INŽENIRJE LESARSTVA -DIPLOMIRANE ELEKTROINZENIRJE za delo v razvojnem inštitutu, tovarni avtomobilov, tehnični kontroli, zunanjetrgovinskem sektorju, tehnološkem oddelku, konstrukciji, prodajnoservisni organizaciji in na področju jnvesticijske izgradnje. -STROJNE TEHNIKE - EKONOMSKE TEHNIKE -ELEKTRO TEHNIKE -KEMIJSKE TEHNIKE - LESARSKE TEHNIKE j za nedoločen čas s polnim delovnim časom naslednja dela in ^ naloge: 'I Wt * /© ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA POSAVSKA BANKA KRŠKO Komisija za delovna razmerja oglaša V odseku blagajne in likvidature: - REFERENTA ZA DINARSKE POSLE prebivalstvom za delo v izmeni Pogoji za zasedbo delovnih opravil: - ustrezna srednja šola in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Kandidati za oglašena delovna opravila naj prijavi s kratkim življenjepisom z navedbami o dosedanjih zaposlitvah priložijo dokazila o šolski izobrazbi. Prijave sprejemamo 15 dni po oglasu. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 45 dneh po dnevu oglasa. Prijave pošljite na naslov: LB Temeljna posavska banka Krško Komisija za delovna razmerja Trg Matija Gubca 68270 Krško 41/3-80 ISKRA—AVTOMATIKA, Ljubljana, n. sub. o. TOZD ELA Novo mesto, n. sub. o. objavlja prosta dela in delovne naloge PLANERJA - ANALITIKA Pogoji: višja ekonomska šola, 3 leta delovnih izkušenj Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: ISKRA-AVTOMATIKA-TOZD ELA, Novo mesto, Ragovoska 7a, v 15 dneh po objavi. ■ ## * MERCATOR ROŽNIK- TOZD METLIKA, n. sub. o., CBE 57 na podlagi delavskega sveta z dne 18. 12. 1979 razpisuje javno LICITACIJO za prodajo: TOVORNEGA AVTOMOBILA OM LUPETTO, 3 tone, letnik 1968, vozen, reg. štev. 79-73, registriran - Izklicna cena 100.000 din, brez prometnega davka. Ogled vozila je mogoč vsak dan od 7. — 9. ure pred Blagovnico. Licitacija bo dne 25. 1. 1980 v prostorih uprave TOZD od 10. do 12. ure. 42/3-80 * /o Tudi z manjšimi rednimi mesečnimi pologi se da v določenem času veliko privarčevati. Če se odločite namensko varčevati za stanovanje, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200°/o kredita. Vse podrobnejše informacije vam bodo dali v vaši banki. ljubljanska banka vam pomaga s posojilom do stapovanja s prakso za delo v tovarni avtomobilov, tehnični kontroli, ^ vzdrževanju, lakirnici, proizvodnji prikolic, planskem od- ^ delku, na področju tehnologije, zunanje trgovine in prodaje S gotovih izdelkov. -KVALIFICIRANE KLJUČAVNIČARJE - KVALIFICIRANE AVTOLIČARJE - KVALIFICIRANE MIZARJE -KVALIFICIRANE KLEPARJE -KVALIFICIRANE ELEKTRIČARJE - KVALIFICIRANE TRGOVCE TEHNIČNE STROKE - KVALIFICIRANE SKLADIŠČNIKE za delo v tovarni avtomobilov, tovarni prikolic, vzdrževanju in prodaji. Na celotnem področju Dolenjske, Bele krajine in spodnjega Posavja je našim delavcem omogočen avtobusni prevoz na delo in z dela. Po potrebi bomo tudi v bodoče odpirali nove avtobusne linije. Kandidate .za zaposlitev vabimo, naj se zglasijo v kadrovskem oddelku, kjer jih bomo seznanili z delovnimi pogoji. Nastop dela je možen takoj. 48/3-80 N I DOLENJSKI LIST Št 3 (1588) 17. januarja 1980 5 TRADICIONALNO - OGODNO - POCENI I ZNIZANJE PRODAJNIH CEN nudi VELEBLAGOVNICA nama KOČEVJE M za nakup s ZIMSKE KONFEKCIJE IN OBOTVE IN SMUČARSKIH OBLAČIL s * \ OD 15.1. D015.2.1980 S PRIDITE-OGLEJTE Sl-KUPILI BOSTE DOORO * % * * i s «* % N s s * * * 1 i ■i Mesna industrija na Gorenjskem, o. sub. o. TOZD Mesoizdelki, o. sub. o. Škofja Loka, Mestni trg 20 Komisija objavlja za medsebojna razmerja TOZD Mesoizdelki £ °GLAS J za opravljanje prostih del in nalog za nedoločen čas; ^ •i cev) 4. 9PRAVLJANJE Šču svežega mesa (ved delavcev) 5. OPRAVLJANJE FIZIČNIH DEL IN ČIŠČENJE v proizvodnji (več delavcev) Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjen vati še naslednje pogoje: — pod točko 1,2 in 3: poklicna šola — KV mešan — pod točko 5 in 6: NK delavec — dokončanih 6 razr. osn. šole kandidati ngj dostavijo pismene vloge z dokazili o izpolnjenih pogojih, ki so določeni s tem oglasom, v 15 dneh Po dnevu objave na naslov: SOZD KIT Mesna industrija na Gorenjskem TOZD Mesoizdelki, Šk. Loka, Mestni trg 20 Komisija za medsebojna razmerja 32/3-80 tovarna celuloze in papirja DJURO SALAJ - KRŠKO TOZD PAPIRKONFEKCIJA Razpisujemo — objavljamo nedoločen čas, in sicer: prosta dela in naloge za za opravljanje tehnologije in analitike proizvodnje II, en delavec z dokončano tehnično srednjo šolo; ~ za opravljanje programiranja na kartonskem stroju, en delavec z dokončano srednjo tehnično šolo; — za opravljanje strojno vzdrževalnih del II, 2 delavca s poklicno šolo kovinarske stroke, dvoizmensko delo; ~~ za opravljanje elektrovzdrževalnih del, 1 delavec s poklicno šolo elektrostroke, dvoizmensko delo; ~ za kurjenje parnega kotla, 1 delavec s poklicno šolo kovinarske stroke ih z izpitom za kurjača za visoko tlačne kotle, dvoizmensko delo; ~~ za opravljanje del in nalog pri kartonskem stroju, 8 delavcev z dokončano osemletko, dvoizmensko delo; ~~ za opravljanje strojepisnih in administrativnih del, 1 delavec z dokončano 4-letno administrativno šolo; T za serviranje toplega obroka — malic, 1 delavka z dokončano osnovno šolo, deljen delovni čas. ^r' sprejemu na delo imsjo prednost delavci t odsluženim ^°jaškim rokom. sprejetimi delavci bomo sklenili delovno razmerje s Poskusnim delom 3 mesecev. Stanovanje ni na razpolago, kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o '*Polnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 15 dneh P° objavi v zaprti ovojnici na naslov: Tovarna celuloze in [?aPirja ,,Djuro Salaj" Krško—TOZD TES Brestanica, 68280 j-restanica. anididate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po ^ J °teku roka za sprejemanje prijav. 35/3-80 ""i####/#/#############/#/##/#/##//# Prevratne misli v kmečkih glavah Po spominih obnovljeno delovanje Društva kmečkih fantov in deklet z Muhabera pri Novem mestu_ 1. KLANJE živine v klavni liniji (več delavcev) 2. RAZSEKOVANJE IN PRODAJA MESA maloprodaji (več delavcev) 3. IZKOŠČEVANJE MESA v predelavi (več delav- jj SKLADIŠČNIH DEL v skladi- £ in skladišču trgovskega blaga £ Društva kmečkih fantov in deklp.i (DKFID) so začela nastajati na Slovenskem že kmalu po prvi svetovni vojni. V začetku jih je ustanavljala ,.Samostojna kmetijska stranka” liberalnega meščanstva. Toda Društva so postajala vedno bolj napredno revolucionarno gibanje kmečko - delavske :n'adine. Pred drugo svetovno vojno so bili vodilni funkcionarji člani Komunistične partije. Društva so zajela množice kmečko -delavske mladine. Njihovo delo je bilo vsestransko, poučno gospodarsko, družbeno-politično, pa tudi družabno. Opravila so ogromno dela pri prosvetlje-vanju kmetov. Ko se je začela druga svetovna vojna in upor naših narodov proti okupatorjem, je Komunistična partija Slovenije štela Društva kmečkih fantov in deklet za svojo najbolj množično organizacijo. V decembru 1941 so društvo sprejeli kot celoto r Zvezo komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ). Na Muhaberu so ustanovili Društvo kmečkih fantov in deklet 25. aprila 1937. Z organiziranjem sta začela kmečka sinova brata Franc in Tone Potočar, Jerinova z Muhabera. Tone se je pred ustanovnim zborom udeležil nekega tečaja ^ Novem mestu, ki ga ie vodil okrožni odbor društev. Med drugimi sta k sodelovanju povabila tudi Jožeta Petriča, delavca z Muhabera, ki je bil sposoben govornik, marljiv človek in predan naprednim idejam, zato je postal nepogrešljiv pri vodenju društva. Brata Francp in Tone Potočar pa sta bila iz trdne in ugledne kmečke družine in zato za kmečke starše vzorna fanta. Njuna mati Marija, vdova, a gospodarica kmetije, je svoja sinova pri tem delu v vsem podpirala. Tako tudi drugi kmetje niso nasprotovali svojim sinovom in hčeram, da se včlanijo v društvo. Občni zbori in tudi drugi sestanki so bili pri Potočarjevih, kjer je bilo središče vse dejavnosti. Predsednik pa je bil France Potočar. V društvo so pritegnili vso mladino Muhabera, Bučne vasi, Potočne vasi, Gor. in Dol. Kamene, vasi Hudo in Daljnega vrha. Njihovih prireditev in tekmovanj pa se je udeleževala še mladina iz drugih vasi. Bili so izredno organizirani in delavni. Skrbeli so tudi za neoporečno vedenje članov. To so dosegali s tovariškim opominjanjem. Seveda pa so o tem pogosto govorili tudi na svojih sestankih. V hiši Potočarjevih - Jerino-vih so imeli knjižnico. Prve knjige so nabrali pri članih, ki so jih društvu poklonili. Potem pa so jih dokupovali s prispevki za izposojene knjige. S tem seje najprej ukvarjal domači sin Lojze. Ko je ta odšel k vojakom, pa njegova sestra Ana. Imeli so tudi dramsko skupino. Režiral je Riha u Romih. Naštudirali so igro „Dve neve- sti” in šli z njo 27. februarja 1938 gostovat v Prečno. Tam-, kajšnji župnik Komljanec se je bal vpliva tega naprednega društva na Prečenčane in jim je hotel nastop preprečiti s svojimi privrženci, organiziranimi v klerikalno organizacijo „Sloven-ski fUntje”. Po vsej sili so jih hoteli odpraviti kam drugam. Toda igralci so vztrajali pri svojem in odigrali igro pred nabito dvorano. konjeniki so šli kosci s Kosami, grabljice z grabljami in podobno. Pogosto pa so se peljali tudi s kmečkimi vozovi, ki so jih okrasili z zelenjem in zastavami. Zmagovalci na tekmah so dobili praktična darila. Po tekmah so bile veselice, običajno pri Osolnikovih ali Potočarjevih na Muhaberu. Aprila 1938 so hoteli prirediti proslavo ob obletnici kmečkih uporov. Oblastem se je to * OBLASTEM NEVŠEČNO DEJANJE - Sprevod društva kmečkih fantov in deklet z Muhabera na tekmo koscev in žanjic 16. julija 1939 v Podhosto. Proti dvajseterici udeležencev sprevoda je bil uveden sodni postopek zaradi revolucionarnih manifestacij. Vsa leta do vojne so prirejali tekme koscev, oračev, grabljic, žanjic, teric in v ruženju koruze. To so bili veličastni kmečki prazniki, na katerih se je zbralo tudi več tisoč ljudi. Na takih prireditvah so nastopali tudi govorniki, komunisti, npr. Ivan Nemec, agronom, Vinko Kristan, Milan Majcen, Drago Košmrij, Ivan Kronovšek ... Že 20. junija 1937 je bila prva tekma koscev. Pred vsako tekmo je bila manifestacija. Zbirališče je bilo ponavadi v BrŠljinu pri Kastelčevih, sedaj Kumpovih. Potem so v sprevodu korakali skozi Bršljin. Ko je bila 9. julija 1939 tekma teric, je bilo zbirališče v Novem mestu. Na čelu sprevoda so jahali konjeniki z društveno zastavo. Bila je zelena, v sredini pa je bila na okroglem belem polju zelena štiriperesna deteljica. Nosili so tudi jugo slovanslco in celo slovensko zastavo, čeprav to ni bilo dovoljeno. Za zdelo preveč revolucionarno in so proslavo prepovedali. S takimi prireditvami in manifestacijami so razvijali razredno in narodno zavest. Vse je potekalo slovesno in je vzbujalo navdušenje. Ob nemškem napadu na Poljsko je bila 1. ali 3. septembra 1939 v Novem mestu velika protifašistična manifestacija. Udeležila so se je društva KFID z Muhabera, Gotne vasi, Mirne ¥3či, Podhoste in Bele cerkve, akrat so nastopili z njimi tudi sokoli. Sprevod je šel skozi Novo mesto, zbirališče je bilo v Kandiji in na Glavnem trgu, nato pa na Loko. Nastopilo je več govornikov, govorili so o fašistični agresiji. Novomeška zveza KFID je ivezovala več društev; Muha-;r, Podhosto, Mirno peč, Got: no vas, Belo cerkev in Šentjanž. Na prireditve posameznih društev so prihajala tudi sosednja. Člani muhaberskega društva so se odpravili leta 1939 z dvema vozovoma in s konjeniki v Pod-hbsto na tekmo žanjic. Šli so skozi Prečno in vzklikali razne parole, npr. Delu čast in oblast! Slava Matiju Gubcu! Ko so prišli do Dol. Toplic, so jih orožniki ustavili in ugotovili, od kod so, a so jih pustili naprej. Čez dva dni so jih orožniki že zasliševali. Aretirali so Jož&ta Petriča. Ovadil jih je prečenski župnik Komljanec, češ da so vzklikali „Dol farji!”, kar je bilo popolnoma izmišljeno. Vseeno je bil Jože Petrič šest tednov zaprt, nakar so ga zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. Okrožna Zveza KFID je prirejala razne tečaje. Bili so v hotelu Koklič, v Sokolskem domu in v gostilni Vindišar, v posebni sobi. Trajali so po deset dni. Teme so bile različne, npr. o zgodovini, o nastanku države (o tem je govoril dr. France Hočevar), o metodah dela med ljudmi idr. Na te tečaje so prihajali ljudje iz vse Dolenjske. V zimskih mesecih so imeli celo plesne vaje. Učil jih je Rihard Romih. Vaje so bile v Potočni vasi, v Bojančevi hiši, ki je imela veliko sobo, saj je bila v tej hiši prej gostilna. DKFID je skrbelo tudi za gospodarski napredek kmetov. Z izkupičkom od veselic so kupili trier za čiščenje žit. Shranjen je bil pri Jerinovih. Člani so imeli pri uporabi popust. V načrtu so imeli nakup mlatilnice, a jim je 'ojna to preprečila. Želeli so uvesti zadružni način življenja kmetov na vasi. Po okupaciji so člani društva uničili svojo dokumentacijo, ostali pa so povezani. Skoraj vsi so postali člani OF, odšli so v partizane ali pa so ostali doma in podpirali NOB. Izdajalca ni bilo med njimi. Franca Potočarja, nekdanjega predsednika društva, pa so januarja 1944 kot pratizana ujeli domobranci in ga zverinsko mučili in ubili. Mati ga je s težavo prepoznala. Po pripovedovanju Jožeta Petriča, Ane Počrvine in Lojza Potočarja zapisali člani zgodovinskega krožka OŠ Bišljin mm POTA NARODNOSTNEGA IN SOCIALNEGA PREBUJANJA - Izlet kmečkih fantov in deklet iz Mirne peči, Muhabeija in Gotne vasi 29. maja 1939 v Karteljevo. ■#/####/###########//###/#####//#####/###■ ■#####//######/####//#####//###/#/##/#### 1.2. MEDICINSKI SESTRI z dokončano srednjo * šolo za zdravstvene delavce § 2. 1 MEDICINSKA SESTRA - FIZIOTERAPEVTKA z dokončano srednjo šolo za zdravstvene delavce, s prakso na področju fizioterapije. Dom oskrbovancev ALBINA DROLCA Preddvor pri Kranju objavlja naslednja dela in naloge: * prosta dela in naloge RAZPISNA KOMISIJA PRI ODDELKU ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE objavlja J s področja Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nudimo samska stanovanja v dvoposteljnih sobah. Razpis velja 15 dni oziroma do zasedbe delovnih mest Kandidatke naj pošljejo ponudbe na naslov: Dom oskrbovancev ALBINA DROLCA — Preddvor 64205. 33/3-80 REFERAT ZA RAČUNOVODSTVO (delo za nedoločen čas) Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj Osebni dohodek po pravilniku. Pismene ponudbe s kratkim r življenjepisom, dokazili o izobrazbi ter dosedanji praksi £ pošljite v 15 dneh po dnevu objave razpisni komisiji pri £ oddelku za gospodarstvo in finance SO Trebnje. Prijavljeni kandidati bodo o izboru obveščeni v 15 dneh po preteku J * prijavnega roka * * 31/3-80 TELEVIZIJSKI SPORED TOREK, 22.1. PETEK, 18.1. Olabod 10.00 TV V SOU: Kocka, kocka, Pavijani, Andree Navarra, Trobenta, Billov rudnik 12.30 TV V SOU; Zgodba, Rojstvo 15.55 JUGOSLAVIJA SLOVE- NIJA, prenos rokometne tekme iz Velenja 17.15 POROČILA 17.20 SOLA SMUČANJA; SMUK NARAVNOST Smučar, ki se upa spustiti po strmem bregu, se pravi, da vozi smuk naravnost, mora nihati s koleni, prehajati iz visoke v nizko držo, z izmeničnim podrsavanjem pa dviganjem smučke in prestopanjem si izboljšuje občutek za ravnotežje ter zgublja strah pred drsenjem in hitrostjo. Naslednja naloga je poševni smuk. Ce slednjega dobro obvlada, mu ni težko izvesti paralelni zavoj k bregu, ki mu omogoča, da se ustavi po želji. O teh sestavinah smučanja bo govorila tokratna oddaja, prihodnji petek pa bosta na vrsti pluženje in plužni zavoj. 17.30 ČUVAJ PARKA 18.00 CEZ TRI GORE ...: PREKMURSKI OKTET 18.30 OBZORNIK 18.40 PLANIRANJE SKOZI DRUŽBENE SISTEME Način planiranja je odvisen od tega, ali je njegov nosilec kapitalist, država aU pa delavec. Tudi v Jugoslaviji je pred zadnjo vojno planiranje temeljilo na zahtevah kapitalistov, obnova domovine je zatem narekovala državno oz. centralistično planiranje, z uvajanjem in izpopolnjevanjem samoupravljanja pa o planiranju odločajo delavci, od njih je odvisen družbeni razvoj. 19.00 SPEKTER Oddaja o znanstvenih dosežkih bo najprej prikazala, kako pomemben vir prehrane jc koruza, nato pa bomo spoznali, kako si za povečanje pridelka tega žita prizadevajo v Afriki, Aziji in Južni Ameriki. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 PETA STRAN STUDIA, zabavnoglasbena oddaja 20.55 A. Haley rKORENINE NOVE GENERACIJE 22.25 V ZNAMENJU 22.40 NOČNI KINO : PREPOZNO ZA HEROJE Film, ki bo zaključil petkov spored, je posnel ameriški režiser Robert Aldrich. Gre za izvrsten vojni film, ki pa ne postavlja v ospredje bitke, ampak značajske in nravne značilnosti junakov. Tako rekoč samomorilsko akcijo na pacifiškem otoku morata med zadnjo vojno izvesti svojeglava ameriška vojaka. Njun boj z japonskim oficirjem je potrjevanje bistroumnosti in junaštva, ki pa v nesmiselnem vojnem vrtincu nima nikakršne veljave. To se izkaže na koncu filma. Glavni vlogi igrata Michael Caine in Cliff Robertson. 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -17.45 Otroška oddaja - 18.15 Mladinska oddaja - 18.45 Potopis -19.30 TV dnevnik - 20.00 Družba in kultura — 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Portreti - 22.00 Glasbena oddaja — 23.00 Janis Joplin (ameriški film) SOBOTA, 19. L Olabod 1 8.00 POROČILA 8.05 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 8.20 MINICODQ V GLASBENI DE2EU 8.55 KURIR GOCE DELCEVA 9.05 PUSTOLOVŠČINA 9.35 J. Mortimer: WILL SHAKESPEARE 10.25 ČLOVEKOVO TELO: SLUŠNE ZAZNAVE 10.55 PLETERCANI, dokumentarna oddaja 11.35 625 12.10 POROČILA 12.55 SMUK ZA MOŠKE, prenos iz Wengna 15.25 POROČILA 15.30 GOSPOD PREDSEDNIK NA OBISKU, mladinski film Jacek živi pri očetu in mačehi, ki posvečata vso pozornost drugemu otroku. Tako v glavnem skrbi za fantiča stara mati, ta pa seveda ne more razumeti vseh njegovih težav, zato se Jacek zateka v svoj sanjski svet, v katerem se srečuje s prijaznim predsednikom, ki ima podobo njegovega očeta. Teh Jackovih sanjarij odrasli nočejo dojeti kot fantov beg pred neprijazno resničnostjo, zato se z njim napotijo k zdravniku. S tem tega poljskega filma, ki ga je zrežiral Jan Batory, še ni konec. Igrajo Janusz POmaski, Irena Malkie-wicz, Beata Tyszkiewicz, Leon Niemczyk, Jan Machulski in drugi. 17.00 aBONA. CRVENA ZVEZDA, prenos košarkarske tekme 18.35 NAS KRAJ 18.45 ROBINOVO GNEZDO 19.30 TV DNEVNIK 20.00 J. Dietl: ŽUPAN NAŠEGA MESTA * 21.00 BOB IN CAROL IN TED IN AUCE, film Enajst let je minilo, odkar je ameriški režiser Paul Mazursky posnel tole prikupno komedijo o dveh zakonskih parih, ki drug drugemu skrivaj zavidata zakonsko srečo. Naslovne junake igrajo Natalie Wood, Robert Culp, EUiot Gould in Dyan Cannon. 22.45 Čudovita predstava 23.30 TV KAŽIPOT 23.50 POROČILA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 17.45 Znanost — 18.30 Narodna f^asba - 19.00 V svetu brez svojega sveta - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer z Minkom Kamberovičem, solistom sarajevskega baleta - 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dokumentarna oddaja — 21.40 Špoicna sobota NEDELJA, 20.1. Olabod 9.40 SLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Wengna 11.05 DISNYEV SVET 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA 1 7.45 POROČILA ^ 7.50 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO- ANSAMBEL JOŽETA KREŽETA 8.20 DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST, dokumentarni film 9.15 Čebelica maja 12.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Wengna 14.00 TV KAŽIPOT POTOPIS KOMORNA GLASBA SKOZI STOLETJA •SODOBNOST POROČILA MUSICAL ZA DOBRO JUTRO Športna poročila TOM JONES, film Pb znamenitem istonaslovnem romanu H. Fieldinga je scenarij za film, ki ga je pred sedemnajstimi leti posnel Tony JUchardson, spisal znani angleški dramatik John Osborne. Slednji je Fieldingovo zgodbo o angleškem načinu življenja v 18. stoL sicer nekoliko spremenil, osnovne značilnosti pripovedi pa so vseeno ostale neokrnjene. Tako tudi film govori o naslovnem junaku, najdenčku, ki se mara izvleči iz številnih pustolovskih zank, na koncu pa mu uspe poročiti se s hčerjo svojega skrbnika. Skrbno realistično zastavljeni film je prepleten tudi s humorističnimi scenami, igrajo pa Albert Finney, Susanne York, Hugh Gri-ffith, Edith Evans in drugi. 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 S. Pavič . VROCl VETE E 21.05 SVET NA RAZPOTJU NASPROTNIKI AU PARTNERJI 22.05 RISANKA 22.10 Športni pregled 22.40 V ZNAMENJU 16.05 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Konj, moj prijatelj — 20.50 Včeraj, danes, jutri -21.10 Celovečerni film IDNEDELJEK, 21.1. Olabod i 10.00 TV V SOU : Gledališče, Boj za obstanek, Čričkov album, Naši kraji 12.40 TV V ŠOU; Sestra in brat, Klub mladih matematikov 16.20 KMETIJSKA ODDAJA 17.20 POROČILA 17.25 VRTEC NA OBISKU: VESELO NA DELO 17.40 VtLESLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Adelbodna 18.05 LJUDSKA USTVARjALr NOST V SRBIJI Oddaja bo prikazala bogastvo : ljudske ustvarjalnosti, ki po raznovrstnosti motivov sodi med eno naj- bolj izpovednih izročil slovanskih narodov. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 L. Ristič :GORAN, zagrebška televizijska drama 21.10 KULTURNE DIAGONALE 21.50 V ZNAMENJU Olabod 1 10.00 TV V SOU; Kocka, kotlu, Boj za obstanek, V avtobusu, Čričkov album, Bačka 12.35 TV V SOU, Dnevnik 10, Zgodbe iz narave 17.15 POROČILA 17.20 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 17.35 HSANI SVET: PO SLEDEH ZELENE BRATOVŠČINE Mladim namenjena oddaja bo govorila o lovu in izpostavila vpraša- nje, ali je organiziran odstrel divjadi res samo eden od načinov za zagotovitev naravnega ravnotežja ali pa gre za izživljanje nizkih človeških nagonov. Na primer < od skupnega števila na leto pobitih živali v slovenskih gozdovih gresta kar dve tretjini na račun fazanov. Teh pobijejo lovci 60.000, predtem pa jih vzgajajo, kajpak za odstrel; zato je res veliko vprašanje, ali je tako početje samo ohranjenje naravnega ravnotežja ali pa uživalsko pobijanje. Za razvedrilo bo lovca na svoj način odigral tudi pantomimik Andres Valdes. 18.05 STAROGRADSKE PESMI 18.35 OBZORNIK 18.45 PO SLEDEH NAPREDKA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 AKTUALNA ODDAJA 21.15 H. Fallada: ČLOVEK HOČE NAVZGOR 22.10 V ZNAMENJU 22.25 NENAVADNI POKLIC' GLASBENIK MILKO ŠPARM- BLEK 17.10 TV dnevnik v madžarščini ' 17.30 TV dnevnik - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 Nove knjige ' 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavnoglasben« oddaja - 20.5C ' danes, jutri - 21.10 Ženska dai.es 22.00 Poezija SREDA, 23.1. (D labod 9.55 in 12.55 SLALOM ZA ŽENSKE, prenos s Pohorja 16.20 SLALOM ZA ŽENSKE, posnetek s Pohorja 17.20 POROČILA 17.25 Z BESEDO IN SUKO ČAROVNIK UJTATA, 3. del 17.45 PIONIRJI FOTOGRAFIJE 18.10 MEDNARODNO TEKMOVANJE VIOUNISTOV NA DUNAJU 18.45 OBZORNIK 19.00 NE PREZRITE 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA; DOSJE 51 Visoki francoski uradnik postane zanimiv za obveščevalno siti?! -, :a-to ga agenti slednje začnejo spremljati na vsakem koraku. Odkrivajo njegove življenjske navade, drobne skrivnosti, morebitno homoseksualno nagnjenje ipd. O človeku, ki naj bi delal zanjo, hoče imeti obveščevalna služba domala vse mogoče podatke, zato agenti tako dolgo ne nehajo vohljati, dokler uradnik ne stori samomora. Taka je vsebina francosko—zahodnonemškega filma, ki je režiser Michel Deville 1978 posnel po romanu Gillesa Perraulta in o njem dejal tudi tole. „Želel sem prikazati ranljivost nekega človeka in njegovo nemoč pred opremljenostjo obveščevalne službe. Zanimalo me je stališče obveščevalcev, in ne žrtve." Film je bil deležen številnih priznanj na mednarodnih festivalih, v San Sebastianu je dobil drugo nagrado, predvajali pa so ga tudi na beograjskem Festu. Igrajo Roger Planchon, Francoise Lugagne, Fran- cois Marttouret in drugi. 21.45 MINIATURE- ADRIANA MARAŽ 22.05 V ZNAMENJU 22.20 EVROPSKO PRVENSTVO V DRSANJU, posnetek tekmovanj« j parov iz Goeteborga 17.10 TV dnevnik v madžarščini j 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Glasbena oddaja " 19.30 TV dnevnik - 20.00 Evropsko prvenstvo v drsanju (prenos tekmovanja parov iz Goeteborga) -22.00 Pa p glasba ČETRTEK, 24.1. Olabod 10.00 TV V SOU: Kocka, kocka, Risanka, Boj za obstanek, Nov plašč, Violina, Mačva 12.30 TV V SOU: Musical, AU ste vedeU? 17.05 POROČILA 17.10 ŽIVLJENJE NA ZEMLJI Na sporedu bo prva od številnih poljudnoznanstvenih oddaj, ki jih je za angleške televizijce pripravil David Attenborough. Glavni vprašanji, na kateri-bodo skušale odgovoriti posamezne oddaje, se glasita Koliko vrst živih bitij je dandanes na Zemlji? Kdaj, zakaj in po kakšnem vrstnem redu so se živali in rastline razvile? Znanstvenik je prepotoval tudi najbolj oddaljene in neznan: dele svtta, snemal v vseh mogočih razmerah - vse to zato, da bi biU odgovori na zastavljena vprašanja čim bližje resnici. Tokratna oddaja bo prikazala najrazličnejše fosile, na osnovi katerih si je moč približno predstavljati, kakšno je bilo življenje na Zemlji pred 2000 milijoni let. 21.35 ODPRTO ZA USTVARJALNOST 22.05 V ZNAMENJU 22.20 EVROPSKO PRVENSTVO V DRSANJU, prenos tekmovanja moških iz Goeteborga 18.00 KURIR GOCE DELCEVA 18.30 OBZORNIK 18.40 NA SEDMI STEZI 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 TRETJA RAZSEŽNOST 17.10 TV dnevnik v madržaščini - 17.30 TV dnevnik — 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje - 18.15 Znanost - 18.45 Humoristični klub —, 19.30 TV dnevnik - 20.00 3-2-1 :... gremo - 23.00 Včeraj, danes, jutri PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 18.1. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (Muenchhausen - M. Vodopivecj Dve zgodbi lažnji- poslušalci. 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske prozivajalce. 13.50 Pihal- 23.10 S popevkami po Jugoslaviji. 0.05-4.30 Nočni program. vegp Kljukca). 8.50 Naši umetn mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.30 Kmetijski nasveti (Slavko GUha: Delo Zavoda za ekonomiko kmetijstva pri Kmetijskem inštitutu Slovenije).. 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 V plesnem ritmu s hrvaškimi skladatel- ne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (O. Henry: Kavboj in kuščari- ca). 14.25 Š popevkami po Jugoslaviji. 15.10 Listi iz notesa. 15.30 Ne- SREDA, 23.1. TlJIa i V ■ ^ ~ deljska reportaža. 15.55 Pri nas doma. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Po- pularne opeme melodije. 17.50 Zabavna radijska-igra (Miklos Gyarfas; Kriminalna ugtnkaj. 18.45 Igrajo zabavni orkestri; 19.45 Glasbene ji. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Zabavna glasba; 18.00 razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 i utrinki. ......................... Operne arije in monologi- 18.30 S knjižne^ trga. 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0,05-4.30 Nočni program. Lirični utrrnki. 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 .Pisan- svet pravljic in zgodb. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti (Tone Robič; Nujno moramo opredeliti območja hribovskega kmetijstva). 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti.- 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... 14.25 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo-.30 Zabavna glasba; 18.00 Vokal- 15 PONEDELJEK, 21.1. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 ni kvintet Gorenjci in ženski zbor Solidarnost. 18-15 Naš gost. 18.30 aš go Kaj radi poslušajo. 19-45 Minute^ Ringaraja. 8.40 Izberite pesmico. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski na- SOBOTA, 19.1. 8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Svetovna reportaža. 11.40 Zapojte z a. 12.3- vna repo nami 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Miran Brinar: sveti (Franc Sivic; Bolezni čebelnih družin in paša). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski - zbori. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z Dobrimi znanci. 20.00 Kulturni globus. 20.15 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. ansamblom Borisa Franka. 20 Koncert za besedo (Josip Murn)-20.25 Skladbe Schumanna in Volk' manna. 21.05 Odlomki iz G. Rossinija opere Italijanka v Alžiru. 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavn? glasbe: 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni prodam. Semenska plantaža zelene duglazije pri nas). 12.40 Veseli domači nape- 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev-. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubielje jazza. vi. 14.05 Kulturna panorama. 15.30 Zabavna glasba. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Iz dela GMS. 19.45 Minute z ansamblom Nika Zajca. 20.00 Sobotni zabavni TOREK, 22.1. večer. 21.30 Oddaja za naše izseljen- ‘3.1’ 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol. 9.05 Z radiom na po^- 17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Gledališče strička Branina - 18.00 Pravljica - 18.15 Izobraževalna oddaja -18.45 Glasbena oddaja ) 18.50 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik — 20.00 TV drama — 21.20 Glasbeni trenutek - 21.25 fanorama - 22.10 TV dnevnik - 22.25 Glasbena oddaja ce. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 20.1. 7.30. Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Miroslav Madjer: Kako je bilo in kako ni ti. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (Jože Kovačič. Zavarovanje starih dreves na mariborskem območju). 12.40 Pc domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Sklaube Josipa Ipavca. 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih ČETRTEK, 24.1. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Mladina poje. 9.05 Z radiom na ptj | ti. 12.10 Znane melodije. 12-31! Kmetijski nasveti (Zvone Pelikani Prodor kmetijske mehanizacije lastne proizvodnje). 12.40 Od vasi dfl vasi. 14.05 Mehurčki. 14.20 Koff cert za mlade poslušalce. 14.40 Jez*' kovni pogovori. 15.30 Zabavna glas' ba. 18.00 Vsa zemlja bo z hanti z« pela. 18.15 Lokalne radijske posta] kiji J J starejših d"cl Jakoba Ježa in Lojze1 se vključujejo. 18.35 Nova posneti rejših del Jakoba Ježa in Lojzi Lebiča. 19.45 Minute z ansambli Mojmira Sepeta. 20.00 Četrtkov^ ičih 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Slovenska zemlja v bilo). 8.47 Skladbe za mladino. 9.05 Sc pc pomnite, tovariši? 10.05 Pano rama lahke glasbe. 11.00 Pogovor s pesmi in besedi. 20.30 Tipke in godala. 21.05 Od premiere do premiere. 22.20 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 23.05 Lirični utrinki. čer domačih pesmi in napevo: 21.05 Literarni večer (E. Karde*|. . Bodočnost slovenskega narod«!! 21.45 Glasbena medigra. 22.20 Pl®-] na glasba iz jugoslovanskih studil 23.05 Lirični utrinki. 23.10 popevk jugoslovanskih avtorje 0.05-4.30 Nočni ] i program. kultura in izobra- ževanje Glasbeni obisk 9. februarja bodo v Črnomlju nastopili mladi simfoni- ki iz Avstrije V počastitev slovenskega kulturne^ praznika bo gostoval v Sloveniji zvezni mladinski simfonični orkester iz Avstrije. Orkester, ki mu dirigira Ernst Merzendorfer.bo s programom simfoničnih skladb od klasike do romantike nastopil najprej v Novi Gorici in Ljubljani, 9. februarja ob 18. uri pa gi bodo slišali obiskovalci v črnomaljskem kulturnem domu. Glasbena mladina Bele krajine in črnomaljska glasbena Sola si prizadevata, da bi mlade avstrijske simfonike slišalo čimvcč belokranjskih Solarjev. Prav v ta namen so prire-uitelji obvestili vodstva vseh osnovnih in drugih šol v črnomaljski in metliški občini dober mesec pred prireditvijo, da bi se na ta vsekakor imenitni glasbeni dogodek dobro pripravili. Vate r— Kultura si že kraj ša „odej » o Resolucija narekuje nujno »striženje" programov dejavnosti in naložb 'V H 4 PREŠERNOVA DRU2BA MISEL IN DELO EDVARDA KARDELJA Bliža se 27. januar, dan, ko b minilo 70 let od rojstva velikega revolucionarja in misleca Edvarda Kardelja. Ob tej priložnosti priporočamo vsem, dja naročijo knjigo Franca Šetinca ,,Misel in delo Edvarda Kardelja”, knjigo, ki na dostojen, vsakomur razumljiv način uvaja bralca v celotni, vsestransko pomenljivo svet Kardeljeve misli in življenja. To, 260 strani obsegajočo, v platno vezano knjigo lahko naročite pri Prešernovi družbi v Ljubljani, stane pa samo 70 dinarjev. Pišite na naslov. Prešernova družba, Borsc-tova 27 , 61000 Ljubljana, ati pa knjigo naročite telefonsko, številka (061) 21 -440. Varčevalno oziroma stabilizacijsko naravnani predlog republiške resolucije dovoljuje samoupravnim interesnim skupnostim, da smejo letošnjo porabo v vseh oblikah povečati za vsega 16 odstotkov. Omejitev porabe je spričo gospodarskih težav, narezumnega razsipavanja z denarjem in drugih razlogov upravičena. Žal je za preneka-tero družbeno dejavnost tudi boleča, kar velja še zlasti za kulturo, ki je bila skoraj najdlje na repu razvoja. Manj denarja pomeni manj dejavnosti, zato bo pri prizadetih nujna prevetritev programov, izčrtati ali bistveno zmanjšati bo potrebno denarne postavke za dela in dejavnosti, ki jih bo moč označiti kot manj neobhodne z znanim pripisom . „To lahko še počaka.” Kajpak ne bo to nikakršna medvedja usluga razvoju, marveč samo zasilna rešitev, ki je pa leto 1981 kot prvo leto nove petletke ne bi smelo več poznati. Sicer se mnogi boje, da bo to krčenje in iz-črtovanje skazilo blišč krone za srednjeročno obdobje, ki se bo izteklo letos in da bo prav tako ne preveč spodbudna osnova za novo petletno razvojno obdobje, ki naj bi mu bilo leto 1980 pripravljalno. Vsi ti in drugi razlogi so narekovali skupen posvet, na katerega je prodsednik skupščine republiške kulturne skupnosti France Štiglic povabil predsednike skupščin in izvršnih odborov občinskih kulturnih skupnosti. Na posvetu naj bi bili predvsem oblikovali stališče glede omejitve porabe, ki seveda prizadene tudi kulturo, hkrati pa poiskali za vse sprejemljivo rešitev in morda pripravili še napotke za ravnanje in sklepe skupščine republiške kulturne skupnosti, ki se bo sestala 29. januarja. Posvet ni dal pričakovanih odgovorov, saj je razprava v glavnem izzvenela v ponavljanje že od prej znanih kulturniških težav in zadreg. Med otipljivcjša spoznanja je moč šteti nove vsote, ki naj bi jih občinske kulturne skupnosti prispevale za skupni program v letu 1980. Na podlagi teh vsot izračunana enotna prispevna stopnja bi bila 0,52 odstotka od bruto osebnega dohodka (lani 0,54). Denarja bo manj, kot so predvidevali še zadnje dneve preteklega leta, ko je skupščina republiške kulturne skupnosti že izglasovala za skupni program enotno stopnjo 0,56 odstotka. Znižanje prispevne stopnje za skupni program bo imelo hude posledice, ki jih bodo čutile tako dejavnosti republiškega pomena kot tiste občinske kulturne skupnosti, katerih dejavnost, kulturne akcije, naložbe in podobno so bile sofinancirane iz skupnega republiškega „žcpa”. Resolucijska omejitev pa ne bo prizadela le republiško, marveč tudi občinske kulturne skupnosti, saj bo marsikje vprašljivo, ali bo sploh moč uresničiti enotno prispevno stopnjo za republiški skupni program. Kaj malo je verjetno, da bodo v občinah to ob nujnem lastnem oženju in omejevanju še zmogli. Vsaj za nekatere dolenjske kulturne skupnosti lahko rečemo, da bi si, če bi morale izpolniti omenjeno prispevno obveznost, spodrezale prenekatero korenino in odžagale prcnekatero zeleno vejo lastnega kulturnega razvoja. Vsekakor lahko pričakujemo, da bo v delegatskih dvoranah še zelo vroče - kljub mrzlim dnevom, ki jih napovedujejo meteo-rologj. I. ZORAN DARILO ZA PEPCO KARDELJ — Tapiserijo „Puntarji“, ki jo je celodnevni osnovni šoli na Bizeljskem poklonila slikarka Cvetka Miloš iz Brežic, so na slovesnosti ob poimenovanju Kakšne kulturne sadeže naj da nova petletka? Novo petletno obdobje kulturnega razvoja v Sloveniji naj bi načrtovali ob spoznanju, da kultura še ni enakopravna — Poudarek bo na knjigi in spomeniškem varstvu šole po Edvardu Kardelju s nili podariti vdovi pokoju revolucionarja in teoretika na-šega socialističnega samoupravljanja. Za šolo pa bo Miloševa naredila novo tapiserijo večjih dimnezij. (Foto: Jožica Teppey) Kultura se tako slabotno vrašča v najrazličnejše oblike družbenega življenja, da o njej nikakor še ne moremo govoriti kot o zadovoljivem nepogrešljivem vsakdanjiku. Ugotovitev je grenka, vendar je resnična. V srednjeročnem obdobju, ki se bo izteklo letos, ni bflo malo naporov, da bi kulturi ugladili pota do tam, ko naj bi postala neobhodna sestavina celotne družbene reprodukcije. Samoupravno in tudi prek delegacij ni šlo, zatikalo se je celo tam, denimo pri načelih, kjer se ne bi smelo. Prizadevanje je često zadelo ob vprašanje miselnosti in zavesti, to pa, kot vemo, se ne da spreminjati čez noč, na ukaz^z administrativnimi ukrepi. se vpreči v reševanje tistih temeljnih vprašanj, ki so usodno zavirala celoten razvoj. Zato bo nujno pravilno načrtovati že »spodaj”, v organizacijah zdru- Pri načrtovanju nove kulturne petletke je tako spoznanje neizogibno. Nadaljevati bo tre- ba na „zapu$£ini” sedanjega razvojnega obdobja, najbolj pa Čas NOB navdihuje in razvnema peresa Pri Borcu izide letos spet več knjig, ki so jih napisali slovenski avtorji — Med avtorji knjižnih novosti tudi Zidar, Svetina in Vipotnik Založba Borec bo natisnila letos 26 knjig, od tega kar 19 knjig slovenskih avtorjev, ostalo pa bodo prevodi. Domača dela obravnavajo pretežno obdobje ckuge svetovne vojne in narodnoosvobodilnega boja, pa naj gre za znanstvene razprave, beletristiko ali spomine na dragocena doživetja. »Štajerska 1941”, delo Rada Zakojška, posega v burno zgodovino slovenske Štajerske v vsta-jnem letu, ko so nacisti na vse grk> vpili, da se je ta del slovenske zemlje „za vselej vrnil v nemški rajh”, komunisti pa so že od vsega začetka s hudimi žrtva-mi dramili ljudi in popeljali partizane v boj proti »večnemu in nepremagljivemu nemškemu stroju”. Raziskovalec in publicist France Filipič je v knjigi, ki bo izšla pri Borcu pod naslovom .»foglavja iz revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov”, povezal v celoto nekaj svojih najnovejših zgodovinskih razprav. Časovno zajemajo te razprave obdobje med obema vojnama, kar kaže tudi naslon ene od razprav. „Tito v mariborski kaznilnici in čas obnove KPJ v Sloveniji”. Delo bo izšlo v počastitev 60-letnice KPJ. Poklicni vojak, generalpolkovnik, udeleženec NOB od leta 1941 in narodni heroj Rudolf Hribernik - Svarun je napisal za ^iri knjige spominov, ki imajo skupni naslov »Opredelitev”. To *ajetno delo - letos bo izšla Prva knjiea »Država v državi” -Je pravzaprav kronika o boju slovenskega naroda v letih 1941 -1945. Avtorja odlikuje svojski slog pisanja, živo zna opisati vo-jaške dogodke in usodo človeka * vojni. Da bo to delo pridobilo najširši krog bralcev, kaže že odmev na objavo odlomkov, ki izhajajo v »Naši obrambi”. Bralci bodo radi jemali s polic tudi »Spomine na sodne zapore” izpod peresa Antona Camernika - Toneta, do septembra 1942 upravitelja ljubljanskih sodnih zaporov, kjer je pomagal organizirati OF in VOS. Med spominsko čtivo se uvršča tudi knjiga »Frontniki”, ki jo je napisal igralec in partizan Aleksander Valič. Iz živahnega opisovanja zvemo, kakšno je bilo pravzaprav poslanstvo frontnikov, članov partizanskega frontnega gledališča; nastopali so na improviziranih odrih, na prostem, pod kozolci in po kmečkih hišah ter navduševali ljudi za boj, obenem pa jih s šegavostjo spravljali v dobro voljo. Od leposlovnih del naj omenimo najprej pesniško zbirko »Novembrske balade”, za katero ja avtor Miha Klinar prejel Kajuhovo nagrado. Ocenjevalci pravijo, da je to knjigi občutene partizanske lirike, ki bo pravo pri-znanje doživela, če bi bila objavljena v času, ko je nastala, se pravi v zadnjih letih Klinarjevega partizanovanja. Nato sledijo knjižne novitete treh plodovitih avtorjev: Pavleta Zidarja »Njene oči”, Janeza Vipotnika »Ledina” in Toneta Svetine »Volčič”. Na koncu naj opozorimo še, da bodo pri Borcu izšle še tele knjige ;Edija Šelhausa ,.Stotinka sreče” (knjiga o reševanju zavezniških vojakov in oficirjev na območju Jugoslavije), »Kajuhov album” in »Enciklopedija druge svetovne vojne 1939 - 1945”, zasnovane po istovrstnem francoskem delu. Slednja bo nedvomno pomembna pridobitev, saj do zdaj Slovenci nismo premogli podobnega dela. I. Z. J ženega dela in krajevnih skupnostih. V uvodnih določilih, kakšna bodi okvirna usmeritev slovenskega kulturnega razvoja v obdobju 1981 - 1985, je poudaijeno, naj bi v tozdih in krajevnih skupnostih izdelali takšne plane in programe, ki bodo enakopravno kot druge dejavnosti upoštevali tudi kulturo. Sele to bo, ko bo popolnoma zaživel delegatski sistem, omogočalo svobodno menjavo dela na kulturnem področju zastaviti in izpeljati tako, kot to določa ustrezni zakon. Okvirna usmeritev „vidi” v novi petletki pomemben napredek malone za vse kulturne zvrsti. Če so slovenske založbe do zdaj natisnile letno po 280 knjig v skupni nakladi 500.000 izvodov, se s tako produkcijo poslej ne bo moč več zadovoljiti Republiška kulturna skupnost predvideva med drugim, naj bi se sredstva v ta namen v naslednjem petletnem obdobju podvojila. Povečanim potrebam po knjigi naj bi sledilo tudi knjižničarstvo. Omogočiti bo treba, je podčrtano v okvirni usmeritvi, da bo najmanjši dotok novih knjig v knjižnice ena knjiga na deset prebivalcev. Knjižničarska dejavnost naj bi bila poslej bolj vraščena v sistem družbenega informiranja, strokovnega in kadrovskega usposabljanja, tej nalogi pa bo lahko kos, če bo knjižničarstvo samo kadrovsko in strokovno usposobljeno. Gledališka, glasbeno-plesna in likovna dejavnost bodo v naslednjem obdobju kajpak povečale repertoarno bero, hkrati pa bodo morale postati tudi gostovalne, kar pomeni, da bo poslej še več prireditev, porojenih v Ljubljani in drugih večjih kulturnih središčih, romalo na podeželje. Mnogi kraji pa še niso sposobni sprejeti takega gostovanja, zato bodo v kulturnih krogih enako kot za dejavnost skrbeli, da se povsod, še posebej občinska središča, prostorsko usposobijo. Posebna pozornost naj bi bila namenjena varstvu kulturne de-. diščine. Samo za največje naloge na področju spomeniškega varstva bi bilo potrebno podvojiti vsote. Med te naloge sodijo: sanacija in oživljanje spomeni-* kov NOB, gradov in drugih pomembnih spomenikov ter starih mestnih jeder. To in še marsikaj upošteva usmeritev kulturnega razvoja za naslednjih pet let, videna skozi republiška očala. Okvirne smernice veljajo kajpak tudi za pokrajinski in občinski kulturni razvoj, le da so detajlni interesi slednjih včasih drugačni ali pa celo nasprotni republiškim. Določitev enotne prispevne stopnje za skupni program republiške kulturne skupnosti je namreč prenekateri občinski kulturni skupnosti (novomeški že!) izbila iz glave lastno iniciativo, tu in tam onemogočila lokalni razvoj, ponekod pa »vzela” še to, kar so v občinah do zdaj dosegli. To pa je že stvar posebnega zapisa. j £ SROMLJANI ŠTUDIRAJO DR2ICA IN HAD2ICA Člani amaterskega odra v Sromljah se že dalj časa pripravljajo na začetek nove sezone, ftipravljajo dve komediji, za nastop v delu »Tripče de Utolče” Marina Držiča vadi svoje vloge trinajst igralcev, trije člani amaterskega odra pa bodo izvedli »Državnega lopova” sodobnega avtorja Fadila Hadžiča. T* S sijem odličja Naj višje priznaje Z KOS - odličje Svobode — tudi Vladu Podgoršku iz Brežic in Kočevja Edvardu Rusu iz Vlado Podgorške Zveza kulturnih organizacij ganizator kulturnih akcij in prireditev v brežiški občini in posavski regiji. Dolga leta je v vodstvu občinske Zveze kulturnih organizacij, predsedoval je izvršnemu odboru brežiške kulturne skupnosti in sodeloval v drugih kulturnih telesih. Sedem let vodi pod-Slovenije je podelila na de- ročni odbor Združenja gleda-cembrski konferenci 43 odličij liških skupin Slovenije za R>-Svobode, najvišjih priznanj za savje, kjer je tudi soorganiza-dolgoletno prizadevno, kvalite- tor vsakoletnih območnih sre-tno in uspešno vodstveno de- čanj amaterskih odrov. O lju-lovanje na področju ljubiteljske biteljski kulturi tudi precej kulture. Odličje Svobode s sre- piše, zlasti v Delo, kjer je zabrnim listom sta dobila tudi poslen kot poklicni časnikar. Vlado Podgoršek iz Brežic in Rus je svoje kulturno delo Edvard Rus iz Kočevja. zastavil že pred vojno, in sicer Podgoršek že dve desetletji kot član naprednega kultume-deluje kot režiser, igralec, br- ga društva Zvezda v Ljubljani. Pred prihodom v Kočevje leta 1952 je pet let deloval v Hrastniku. Svojega kulturnega delovanja v Kočevju Rus do danes ni ustavil. Je član Svobode, nekaj let pa je bil tudi predsednik občinske Zveze kulturnih organizacij v tem mestu. Pripomogel je, da se je kulturno življenje na Kočevskem močno razvilo. Trenutno opravlja blagajniška opravila pri ZKO in tajniška za DPD Svoboda, poleg tega poje v kočevskem pevskem zboru. Podgoršek in Rus sodita med tiste kulturne delavce na Slovenskem, o katerih je Jože Humer, predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Prvo Betettovo nagrado dobila sopranistka Vilma Bu kovec, trebanjska rojakinja Društvo glasbenih umetnikov Slovenije je prejšnji teden prvič podelilo nagradi Julija Betetta. Piejala sta ju sopranistka Vilma Bukovec in pianist Igor Dekleva. Nagradi, imenovani po velikem slovenskem basistu in pedagogu Juliju Betettu, so ustanovili, da bi z njima nagradili najzaslužnejše društvene člane, glasbene poustvarjalce. Prvakinja ljubljanske Opere sopranistka Vilma Buko- Vilma Bukovec — glas, ki za mnog: še dolgo ne bo dosegljiv. vec je trebanjska rojakinja. V zgodovino slovenske operne ustvarjalnosti se je vpisala kot zgleden lik solistične pevke. Oblikovala je vrsto vrhunskih vlog. Najvišji vzpon je po mnenju mnogih dosegla z naslovno vlogo v Massenetovi „Manon”, za katero je prejela tudi Prešernovo nagrado. Vilma Bukovec je bila več kot dve desetletji priznana primadona ljubljanske Opere. Do zadnjega je ohranila izjemno umetniško in delovno zdržljivost. Velikokrat je gostovala po velikih odrih doma in.v tujini, z vseh tekmovanj opernih solistov, ki se jih je udeležila, je prinesla nagrade. Edvard Rus dejal. „Med stotisoči slovenskih ljubiteljev so tisoči takih, ki na svojih plečih nosijo skupen tovor organizacijskih del, takih, ki s svojimi rokami oblikujejo izpovedno moč ljubiteljskih ustvarjalcev, takih, ki s svojo vero v poslanstvo kulture ožarjajo duha drugih, in takih, ki znajo bolj od dru- Sli vzbujati lakoto po kulturi, ed njimi jih je nekaj deset dobitnikov odličij Svobode.” Morda je zdaj pravi trenuteky da storite nekaj zase! Dinamika sodobnega poslovnega in privatnega življenja vas utruja in vam jemlje življenjske moči. « Zdravilišče šmarješke Toplice vam s svojim izvensezonskim zdravljenjem pod zelo ugodnimi pogoji in po nizkih cenah omogoča pospešeno vračanje vaših moči. KOMPLETNA ZDRAVSTVENA OSKRBA S POLNIM PENZIONOM IN ZDRAVLJENJE PO NASVETU ZDRAVNIKA STANE 300,00 DINARJEV NA DAN. Razen tega vam priporočamo tudi zdravljenje z AKUPUNKTURO - staro, preizkušeno kitajsko metodo zdravljenja in obisk KOZMETIČNEGA SALONA, ki je odprt vsak dan. PRIPOROČA SE „KRKA" TOZD ZDRAVILIŠČA Zdravilišče Šmarješke Toplice 38/3~80 tel.: (068) 84-900,84-901 KRKA Od 15.1. do 2.2.1980 POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN do 40% konfekciji, pleteninam, perilu in obutvi V v trgovska hiša maximarkei LJUBLJANA, Trg revolucije 1 i TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO objavlja prosta dela oz. naloge za: TOZD CELULOZA 4 NK DELAVCI PRI ANDRITZ STROJU Pogoji: — nekvalificirani delavci „ — delo v treh izmenah TOZD TRANSPORT 4 NK DELAVCI ZA RAZKLADANJE PREMOGA % ■ :i:' V . ' ■' :V ' ' ' Pogoji: nekvalificirani delavci — delo v treh izmenah DS SS - LABORA TORIJ DOLOČEVANJE KVALITETE CELULOZE Pogoji: — lahko nedokončana srednja Sola — delo v treh izmenah Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. , Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. 43/3-80 i PETROL PETROL LJUBLJANA TOZD Trgovina na debelo Poslovna enota Brežice razglaša prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA v skladišču Brežice. Pogoji: končana dvoletna strokovna šola, znanje strojepisja Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja en mesec. Lastnoročnonapisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati v 15 dneh po objavi tega oglasa na upravo poslovne enote Brežice, Lenart 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka. 45/3-80 ! ! % s % m/rt i DO »VARNOST" LJUBLJANA, o. sub. o., TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA KOC E V JE, o. sub. o. VABI K SODELOVANJU za opravljanje nalog in opravil VEC VARNOSTNIKOV za TOZD Varovanje premoženja — območje občine Kočevje Pogoji: Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — nedokončana osnovna šola (6 dokončanih razredov) — primerne moralno-politične lastnosti — uspešno opravljen preizkus znanja (Uradni list SRS št. 27/76). Poskusno delo traja 90 dni. Osebni dohodek je določen po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke in nadomestila osebnih dohodkov. Rok prijave je 15 dni po dnevu objave. Pismene ponudbe sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Varovanje premoženja, Kočevje, Kidričeva 8. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu izbire v 30 dneh. 44/3-80 Odkupujemo svinjske ter ostale kože po ugodnih cenah KOTO koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug I© !<*> ra emona globtour turistična agencija-travel agency novo mesto ZA LJUBITELJE SMUČANJA 26. 1. ŠE NEKAJ PROSTIH MEST — V AVSTRIJI: Innerkrems, Mauterndorf, Reichenfels, Sillian, St Jakob — v ITALIJI: Gitsvhberg, Rasen, San Martino di Castrozza VABIMO VAS NA OBISK SEJMOV V MUENCHNU: — MEDNARODNI OBRTNIŠKI SEJEM: odhodi 8. in 10. marca — MEDNARODNI SEJEM „BAUMA" odhod 14. aprila OTOK SONCA HVAR: od 1. do 21. marca za samo od 1.830 do 2.040 din. Informacije in prijave: GLOBTOUR Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 19, telefon: (068) 25—125 in 25—789 49/3__80 Komisija za delovna razmerja OSNOVNA ŠOLA XV. SNOUB-BELOKRANJSKA V METLIKI razpisuje prosta deta in naloge I - UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SLOV. JEZIKA - za nedoločen čas Pogoji: predmetni učitelj ali profesor s PA ali FF, lahko tudi. £ pripravnik. £ - UČITELJA ZGODOVINE, SP. DRU2BE, ZE. t DMV — za določen čas do 15. 7. 1980 (z * možnostjo podaljšanja še za 1 leto) £ I Pogoji: predmetni učitelj ali prof. ZG—ZE, lahko mdi t I pripravnik. Ostali pogoji po zakonu o osnovni šoli. £ Nastop dela: 1. ali 11. 2.1980 ali po dogovoru. 5 Prijave sprejema ravnateljstvo Sole 8 dni po objavi razpisa. ^ 1 Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v 15 dneh po izteku £ 1 razpisnega roka. < 39/3-80 S ■ ###/##/############/##■ DOLENJSKI LIST > J* ■ * J? J* 'Č . vP A* ■/// * * A /// /// //// ^ .ov & ¥ £ & r*u I I %

J? & J/ 'Č • <£ o-4 ** ///// /y//y ✓ cV & v s / o0 sledijo pa mu Goleš (4.74q{’ Lavrič (4.763), Tratar (4.72^’ Gričar (4.748), Vidmar SQdpi„/ ■ itd. Na tekmovanju je £ o >6 članov. iensk»l?n,akem tekmovanju je med Podrt??.1 sia',ila Bukovčeva z 2.269 UvrstiuV te?1!'' za nj° P2 so se (20901' Gliser (2.117), Mezgec d84IV; ,V«'e (2 065). Janežič '»»n Zupan (1650). N. G. USPEL ROKOMETNI SEMINAR Strokovna sodniška komisija pri Rokometni zvezi Slovenije je tudi ob zaključku minulega leta pripravila uspešen enodnevni seminar, katerega organizacija je bila zaupana novomeškim sodnikom. Po zaslugi p rizadevnih organizatorjev je sodniško srečanje nadvse uspelo in upati je, da bo novomeški seminar pripomogel k temu, da bo poslej na rokometne delilce pravice letelo manj kritik. Seminarja se je udeležil tudi predsednik sodniške strokovne komisije pri Rokometni zvezi Jugoslavije Peter Pupič. P sl TEČAJ ZA ŠPORTNE FUNKCIONARJE AMD Krško organizira v okviru priprav za finale svetovnega prvenstva parov v speedwayu tečaj za društvene športne funkcionarje. Tečaj se bo pričel predvidoma 8. februarja, vsi zainteresirani člani AMD pa naj pošljejo prijave najkasneje do 25. januarja na naslov: AMD Krško, Cesta krških žrtev 4. kvadratnih metrov pokritih površin bo, razumljivo, odpadel na športne naprave in objekte. Športne površine naj bi zajele 2.250 kvadratnih metrov. Marsikdo si to laže predstavlja v naravi: na tem prostoru je lahko razpostaviti dvoje rokometnih igrišč in še košarko povrhu. Novi projekt je izpod risalnih desk projektivnega ateljeja Hale Tivoli, kjer vedo, kako se taki reči streže. Športniki v zimskem času praktično doma nimajo kje trenirati. Zgolj šolske telovadnice so namreč le zasilne rešitve, široko zamišljeni šolski športni rekreacijski center za Kopitarno bo zaživel v pravem sijaju, ko bo zgrajen v celoti. Napredek bo že, ko se bo 'začela graditi dvorana. Nadaljnje odlašanje stvari le podražuje in odmika. Volja in odločenost slednjič nekaj zgraditi, torej le ni splahnela. A. Ž. imeli do 15. marca ,suhe’ priprave, nekaj v telovadnici v Dolenjskih Toplicah, nekaj pa na Otočcu. Takoj zateni bomo pričeli z delom v vodi, treningi pa bodo šestkrat na teden, medtem ko imamo konec aprila v načrtu še 14-dnevne priprave nekje v Srbiji. Če k temu prištejemo še nekaj skupnih reprezentančnih priprav in delo v Dolenjskih Toplicah, kjer bomo ostali vse do odhoda na svetovno prvenstvo, potem bo ekipa res dobro pripravlje-na* Seveda pa ni tem besedam na rob odveč pripomniti, da od novomeških „plavutariev” ne gre pričakovati nemogočega. Po besedah njihovega trenerja bo namreč ogromen uspeh morebitna uvrstitev kateregakoli v finale. Seveda se novomeški plavalci zavedajo tudi, da bo potrebno še prej izpolniti normo za odhod na svetovno prvenstvo, ki Ža zaenkrat še ni postavljena. Za evnikovo, Voharja in Strnišo to ne bi smela biti večja ovira, morda pa je to priložnost še za katerega iz mlqših vrst. Prav zato se tudi vsi ostali vneto pripravljajo za državno prvenstvo, ki bo nekje julija v Novi Gorici, še prej pa na boj za republiške naslove. B. B. PREIZKUŠNJA MLADIH SMUČARJEV Smučarsko društvo Rog je pod okriljem Dolenjske tekmovalne skupnosti v soboto organiziralo v Kranjski gori smučarsko tekmovanje za kategorizacija Tako so se v veleslalomu pomerili mladi smučarji Dolenjske in tudi tekmovalci Ljubljanske tekmovalne skupnosti, Id so z večjim številom treningov v skorajda vseh nastopih prekosili dolenjske tovariše.-Slednje najdemo pri vrhu le pri starejših pionirjih, ko je zmagal Šentjemejčan Tomaž Rešetič pred svojim klubskim prijateljem Grubarjem, ter pri starejših pionirkah, ko je slavila Kovačičeva iz „Roga . P. HENClC Brežice dobile košarkarski klub Dolgoletne želje mladih Brežičanov uresničene Razvoj telesne- kulture v brežiški občini dobiva vse večji razmah, rredvsem po zaslugi mladih, kar kaze tudi pred dnevi ustanovljeni košarkarski klub. Mladi iz Brežic so doslej igrali košarko v nekaterih izve nobč inskih središčih, njihove dolgoletne želje pa so se sedaj vendarle uresničile. Tako sc ob bok nogometu in rokometu, doslej najbolj razširjenima športnima zvrstema v občini, pridružuje nova. Upajmo, da bo ključ delitve finančnih sredstev upošteval novo pridobitev brežiške mladine, na kateri pa je, da dobljeno zaupanje tudi upraviči. Za prvega predsednika kluba je bil izbran Janko Zor-čič, za podpredsednika pa Rivle Bajde. ‘SBL* START NA LISCI - Eden izmed petnajstih krikih zmajarjev pri poletavanju s štartne rampe na Lisci. Zmajarji praznih žepov Premalo razumevanja krških športnih delavcev za „Krila kluba" — Med najprizadevnejšimi v republiki lz peščice zagnanih mladeničev, ki so pred dvema letoma ustanovili klub zmijarjev, je danes nastal „Krila klub”, ki med šestimi podobnimi slovenskimi organizacijami gotovo sodi med najuspešnejše in najprizadevnejše. Klub šteje 50 članov; med katerimi je 15 letalcev, ki so nekdanje „skoke” zamenjali s tudi desetminutnimi poleti Minulo soboto je kar pet članov nastopilo na tradicionalni prireditvi v Dražgošah. Ribnica: zmaga Mlinotesta, Itas tretji Finalni rokometni turnir pionirk za republiški naslov V Ribnici je bil ob koncu minulega tedna finalni pionirski turnir v rokometu za dekleta. Med štirimi ekipami so prvo mesto prepričljivo zasedle mlade igralke Mlinotesta iz Ajdovščine, ki so naslov republiških prvakinj osvojile brez izgubljene točke, medtem ko so igralke kočevskega Itasa z dvema točkama pristale na tretjem mestu. Za najboljšo igralko turnirja, ki ga je dobro pripravil domači Itas, so proglasili Velenjčanko Kotnikovo, najboljša vratarka je bila Mehova, prav tako iz Velenja, najuspešnejša strelka pa igralka Itasa Jeričeva z 18 zadetki REZULTATI: Itas - Olimpija 10:13; Mlinotest - Velenje 10:8; Olimpija - Velenje 15:13; Mlinotest — Kočevje 17:8; Mlinotest -Olimpija 16:11; Velenje - Itas 13:15. Končni vistni red: Mlinotest 6, Olimpija 4, Itas in Velenje 2. ŠAHOVSKI KROŽEK DELUJE V okviru ŠŠD smo učenci višjih razredov metliške osnovne šole začeli obiskovati šahovski krožek, ki g3 vodi tov. Jože Omerzel. 26. decembra lani smo se najprej pogovarjali o šahu, nato pa smo vsi igrali Soti našemu najboljšemu šahistu imjanu Plutu. Dva učenca sta remizirala, ostali pa smo partije izgubili. DAMJANA BAJUK ' novin. krožek Ob koncu je treba dodati, da krškim zmajarjem v veliki meri pomaga delovna organizacija SOP Krško, v veliko oporo pa so jim tudi kostanjeviški gozdarji Žal ni razumevanja le v domačih telesnokulturnih organizacijah, kar se pozna tudi v praznem žepu. V. PODGORŠEK MLADI PLANINCI SE UČIJO Planinska skupina šolajev iz Artič že štiri leta deluje v okviru brežiškega Planinskega društva. O planinah še ne vemo dovdj, zato smo pripravili planinsko šolo, ki jo vsjk petek obiskuje okoli 20 učencev. Predavao nam člani Planinske- ga društva, šola bo do aprila, ko bomo opravljali tudi izpite. ANDREJA CIZL n NI VSAK ZA ATLETIKO ... Oani atletske sekcije .Maraton", ki deluje v okviru ŠD Ftirtizan Leskovec, so se krni odločili, da se udeležijo teka m ljubljanski grad. Zaradi povrnitve potnih stroškov so obiskali predsednika športnega društva, ki pa je njihovo prošnjo zavrnil z utemeljitvijo, da ga atletika kratkomalo ne zanima. No, leskovški atleti so se teka udeležili na lastne stroške in tega niso obešali na veliki zvon. Zato pa so bili toliko bolj presenečeni pred kratkim na prireditvi v Krškem, posvečeni najboljšim športnikom in organizatorjem, kjer je taisti predsednik društva .partizan" izjavil, da je pri njih atletika po prioriteti daleč pred ostalimi športi. Kdo bi mislil, da je omenjeni tovariš spremenil svoj odnos do atletike, vendar pogled na tabelo razdeljenih sredstev iz žiro računa ŠD Partizan Leskovec ne daje takšne podobe. Na javni prireditvi je pač treba vse prikazati v najboljši biči Zmaga Brežic 6.000 udeležencev Tradidonala prireditev „Po stezah partizanske Jelovice”, ki se je v nedeljo končala v Dražgošah s številnimi pohodi in tekmovanji, je doživela izjemno veliko udeležbo. okoli 6.000 tekmovalcev se je v hladnem vremenu pomerilo v sankanju pa smučarskih tekih, prvenstvu -aiot teritorialne obrambe Slovenije, biatlonu in tekmovanju ZRVS in ZSMS. Med številnimi udeleženci v Dražgošah je bQo veliko Dolenjcev, ki so v tekmovalnem delu prireditve dosegli nekaj vidnih rezultate*, še najbolj velja to za tekmovalce iz Brežic, ki so v tekmi ZRVS in ZSMS presenetljivo osvojili prvo mesto. Ne gre prezreti, da so imeli Brežičani na pohodu šele četrti čas med 51 udeleženimi ekipami, vendar so na koncu vendarle osvojili prvo mesto s 499 točkami; druga je b3a ekipa Radovljice, kijih je imela 497, tretje moštvo Ljubljana Vič—Rudnik s 496 točkami Za Brežičane so nastopali Ajester, Rovan, Vimpol-Jek, Pleterski, Romin in Stojakovič. »Letos je na vrsti Kolpa” Plavalni maratonec Martin Strel o letošnjih ___________načrtih__________ Mokronočan Martin Strel, ki je v minulem letu v plavalnem maratonu dosegel nekqj imenitnih uspehov, že pripravlja načrte za novo sezona V posebni mapi spravlja dopise organizatorjev, ki ga vabijo na v svetu uveljavljena srečanja maratonskih asov. Za- fatovo bo zastopal Jugoslavijo v giptu, Sudanu, Siriji in Italiji Dveh maratonskih prireditev v Kanadi in Argentini pa se zaradi prevelikih potovalnih sirotkov ne bo ud^ežiL Zakaj toliko povabil? Martin odgovarja: »V odlični formi sem bil ravno na zadnji večji mednarodni prireditvi v Egiptu, kjer se in najzahtevnejših prireditev, sklenil pa je, da bo v letošnjem letu premagal še Kolpo. Upa, da bo mentorstvo nad njegovim podvigom ponovno prevzela novomeška Krka, tovarna zdravil, ki mu je omogočila podoben podvig lani, ko je po dolgem preplaval Krka Za novo sezono se je obetavni maratonec je začel pripravljati Lep čas bo vadil z najbolj znanim jugoslovanskim plavalcem na dolge proge Veljkom Rogošičem, nato pa bo delal pod vodstvom novega trenerja Jožeta Tanka iz Celja. J. P. 1'e zbralo vse, kar v tej disciplini tai pomeni Na naporni štirinajstdnevni prireditvi sem v Sueškem kanalu odlično plaval: v konkurenci 32 znanih plavalcev iz sedemnajstih držav sem bil šesti in organizatorji so si zapomnili moje ime.” Martin je že pripravit načrte tudi za nastope v Jugoslaviji Ponovno se bo udeležil največjih mm Martin Strel mr * I I * * I KIT KMETIJSKE ZBOR DELEGATOV ZADRUGE TREBNJE razpisuje proste delovne naloge: 1. VODENJE KOMERCIALE 2. VODENJE RAČUNOVODSTVA Delavca na teh nalogah imata posebna pooblastila in odgovornosti ter 4-letno mandatno dobo, nakar sta lahko po enakem postopku ponovno imenovana. Poleg pogojev, določenih v 168. in 511. členu Zakona o združenem delu, morata kandidata izpolnjevati še naslednje pogoje: in 4 leta za dela in naloge vodenje komerciale — visoka izobrazba agronomske ali ekonomske smeri leta delovnih izkušenj pri podobnih delih; za dela in naloge vodenje računovodstva — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 4 delovnih izkušenj pri podobnih delih. Od kandidatov pričakujemo, da so v svoji dosedanji praksi dosegli ustrezne organizacijsko-vodstvene uspehe in da imajo pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o strokovni usposobljenosti in kratkim življenjepisom pošljejo v roku 20 dni po objavi razpisa na naslov: Kmetijska zadruga, Trebnje, Baragov trg 3, za razpisno komisijo. Pismeno obvestilo o izbiri bodo kandidati prejeli najkasneje v 30 dneh po izteku razpisnega roka. Vlog, ki jim ne bodo priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev, komisija ne bo obravnavala. 36/3-80 10 m * S * * 5 s s s s N I s v I % KIT KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA", NOVO MESTO, C. komandanta Staneta 10, n. sub. o., delavski svet DSSS razpisuje prosta dela in naloge 1. VODJE FINANCNO-RACUNOVODSKEGA SEKTORJA — delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (ni reelekcija) 2. STROJEPISKE V DSSS Pogoji: za kandidate veljajo poleg splošnih pogojev še naslednje Pod 1: a) visoka, višja, izjemoma ekonomske smeri in 2, 3 oz finan&noračunovodski stroki; b) moralno-politične vrline in aktiven odnos do samoupravljanja, sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa Kandidat bo sprejet za nedoločen čas, s tem da mandatna doba za opravljanje razpisanih del traja 4 leta. Pod 2: administrativna šola ali administrativni tečaj. Obvezno je dobro obvladanje strojepisja in slovenščine. Prednost imajo kandidati s prakso. Izbrani kandidat bo sprejet za nedoločen čas z 2-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh pp objavi splošnemu sektorju z oznako „Razpisna komisija". Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. 46/3-80 srednja šolska izobrazba 4 leta delovnih izkušenj v ( ! S I t ■###############/#####/#/##########/#/###■ POUČNO - Zima je in mraz, pa avtomobilske ključavnice rade zamrznejo. Nikar ne poskušajte odtaliti ključavnic z usti. To je lani poskusil Peter Row-lands iz Lancastra, potem pa je moral postaviti svetovni rekord v poljubljanju ključavnice. Dvajset minut je sklonjen stal primiznjen ob avtomobilu, dokler ni nadihal toliko toplote, da se je ključavnica ogrela in ie ledeni prijem popustil. Prijatelji mu zdaj ne rečejo več Peter, ampak Vroča ustnica. PRAZNOVANJE - Društvo zdravljenih alkoholikov v irskem mestu Belfast je pripravilo ples, na katerem se je vnela huda polemika o uporabi alkohola, nakar je sledil vsesplošen pretep. Bilanca :nekaj milijonov dinarjev je šlo za alkoholno pijačo, ostalo pa za škodo na inventarju. Nosilci razdejanja in pretepa so bili prijatelji zdravljenih alkoholikov, ki se z žalostno mislijo, da so izgubili pivske tovariše, kot kaže, nikakor niso mogli sprijazniti. ODDAJA IN POL - Francoska televizija se lahko pohvali, da je lani imela oddajo, ki si je ni ogledal niti en gledalec. Šlo je za zanimiv intervju, katerega so časopisi celo priporočili, kasnejše raziskave pa so pokazale, da so vsi raje gledali drugi in tretji program. Letos bo oddaja ponovljena in bo gotovo najbolj gledana. BAKŠIŠ - Za nekaj minut je na istanbulskem letališču nastala velika gneča. Italijanski turist Ricardo Castelli je na veliko delil turške lire, kdor mu je prišel blizu. Na letovanju namreč ni zapravil vsega denarja, turški zakon pa prepoveduje odnašanje narodne valute iz države. Tako ni petičnežu ostalo drugega, kot da je bil po sili razmer radodaren. ZAKONSKA URA - Moderne elektronske ure kažejo vse mogoče, od datumov do časov v prestolnicah sveta; neka ameriška tvrdka pa je na svojo dodala še detektor laži. V uri je miniaturni mehanizem, ki beleži človeški glas in ga analizira, nato pa pokaže, ali gie za možno laž. Zaenkrat je menda veliko zanimanja za novo uro, predvsem med zakonskimi ženami. Možje bodo morali pojasnjevati dolge večerne seje ali hude prometne zastoje pred domačimi urami! Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice Posestniki oglodanega drevja (V s 1 e d) obilnega snega, kateri je letos po Dolenjskem zapadel, ter dolgo ležal, godilo se je zajcom že jako hudo za hrano. Stradali so, in kjer iim ni bilo mogoče pri kakem kozolcu dovolj nrane dobiti, lotili so se sadnega drevja in jeli so ga oelodavati. In tako se nahaja sem ter tje prav močno oglodano sadno drevje, posebno ablane. Posestniki tako obglodanega drevja se /e da zdaj preklinjajo zajca, a ne pomislijo, da so škode v prvi vrsti sami krivi. Ako bi bil nam-eč posestnik zdaj obglodanega drevja v prošli eseni svojo gospodarsko dolžnost storil, to je, -iko bi debla istih tako namazal, kakor smo svoj--las v Dol. Novicah svetovali, zajec bi jih bil lustil na miru. (Okrajno) glavarstvo črnomeljsko je raz-lisalo 50 kron darila za tistega, ki nevarnega ' atu in roparja Matijo Rogina naznani gosposki,1 la se zgrabi in zapre. To je storil J. J. iz Kandi-Pb pravici je zahteval pri sl. županstvu Šmi-el—Stopiškem. naj se obljubljeno, darilo izpla- ča. Slavno c. k. okrajno glavarstvo črnomeljsko pa je odgovorilo županstvu, naj prosilca obvesti, da se naredba nanaša le na polit, okrajev Črnomelj, Jaška, Vrbovško in Karlovec, v katerih' okrajih jedino je bila bila naredba objavljena. Nam lajikom se to zdi nekaj čudnega. (M i n o 1 a) dva meseca se je izvozilo iz Št. Janža 1150 meterskih centov premoga po Dolenjski železnici na razne strani. Tudi na Sevnico ga prevažajo. Vozniki in delalci imajo sedaj pač pičli zaslužek, ali kadar se namerava želez-nična proga vresničiti, utegne biti bolje. (Koliko) jezikov se govori po svetu? Učenjaki trdijo, da 5 tisoč narečij in 860 mej seboj popolno različnih jezikov. Govore pa v Evropi 89 različnih jezikov, v Afriki .114, v Aziji 123, v Ameriki 417 in na oceanskih otokih 117. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. januarja 1900) Bela poslastica Šampinjoni so bili slasten dodatek k jedem že v času egipčanskih faraonov, rimski sladokusci so jih pripravljali kot slavnostno jed, več kot poldrugo tisočletje zatem pa so francoski vrtnarji spoznali, da je šampinjone moč gojiti tudi v kleteh in votlinah. V nasprotju z zelenimi rastlinami, ki vdihavajo ogljikov dvo-kis in izdihavajo kisik, gobe dihajo prav obratno. Kleti, v katerih gojijo šampinjone, morajo biti temne, vlažne in dokaj tople. V laboratorijih vzgojeno seme vložijo v skrbno navlažen in pasteriziran kompost ter ga pokrijejo s šoto in peskom. Po dveh tednih so ogromni leseni zaboji, ki v dolgih vrstah stojijo tudi po šest nadstropij visoko, že prepredeni z gobjimi poganjki. Tedaj znižajo temperaturo na 16 stopinj in čez teden dni je že na voljo dovolj šampinjonov za pokušnjo. Glavna sestavina vlažnih tal za gojenje šampinjonov je konjski gnoj. Na začetku so na kvadratnem metru pridelali le do 8 kg gob, zdaj, ko v kompostu s kemičnimi snovmi lahko uničijo skoraj vse škodljivce, pa celo 18 kg. Skrbno pripravljena tla so uporabna za največ pet setev. Dandanes Zahodni Nemec poje na leto poprečno 2 kg šarrt-pinjonov, na stari celini jih poznamo dvajset vrst, korenito pa se je spremenilo tudi poznavanje hranilne vrednosti teh gob. Četudi jih sestavlja kar 90 odst. vode, so znanstveniki ugotovili, da vsebujejo beljakovine, železo, baker in različne vitamine. Vseeno pa se šampinjonov ni zdravo do sitega najesti, primerni so le za izboljšanje okusa in arome drugih jedi Manj goljufij s steklenino . Znanost pozna postopek, s katerim je mogoče zanesljivo dokazati, kdaj gre za ponaredek steklenega predmeta Gospodarske nestabilnosti skoraj praviloma rode zanimanje za umetniške predmete in starine. Kdor ima predebelo denarnico, katere vrednost sproti kopni, želi denar naložiti v kaj vrednega, trajnejšega - to pa so umetniške slike, pohištvo, kipi, porcelanasti, zlati, srebrni, pa tudi stekleni predmeti. Večino teh reči je mogoče ponarejati. Nič čudnega ni, če so v današnjem nemirnem času po-narejevalnice vzklile kot gobe po dežju. No, kar se tiče ponarejanja starinskih steklenih predmetov, jim gre tesno na nohte. Znanost je namreč odkrila zanesljiv način ugotavljanja starosti posameznega predmeta. Ponaredek ali pristna starina? Odgovor daje „bombardimnje”. E Nič ni večno Znanstveniki iščejo dokaz o razkroju večnih protonov V rudniku soli blizu Clevelanda ogromen stroj koplje jamo. Ko bojama izkopana, jo bodo obložili z umetno gumo, vanjo pa natočili 10.000 ton izjemno čiste [nefiltrirane vode. Čez dve eti naj bi jama odgovorila znanstvenikom na eno najtežjih vprašanj: ali je materija večna. Če bodo v podzemnem bazenu opazili bliske svetlobe, bo to za fizike znamenje, da propadajo protoni. Ti su-batomski delci jedra atoma so skupaj z nevtroni tisto, kar predstavlja snov. Doslej so jih imeli za večne. Fiziki S. Glashow, S. Weinberg in A. Salam, lanskoletni nobelovci, domnevajo, da so tudi protoni podvrženi propadu. Njihov življenjski vek naj bi bil sicer strahotno dolg, vendar kljub vsemu le omejen. Če bi hoteli zapisati s številko, bi morali desetici dodati 31 ničel, da bi dobili število let trajanja protonov.- To je seveda zaenkrat samo teorija. Poskus v rudniku soli bo pokazal, ali drži. Fiziki pričakujejo, da bodo v dveh letih priče 400 primerom propada protonov. Vsak proton, ki se bo razkrojil, bo v čisti vodi zarisal značilno svetlobno sled — nanjo pa bodo prežale kamere. Ker podobno svetlobno sled lahko povzroče tudi kozmični žarki, so morali jamo skopati 600 m pod zemljo. Skozi tako debelo plast žarki ne morejo prodreti. Če bodo dokazali, da se protoni razkrajajo, bo dokazana tudi teorija o enotnosti naravnih sil, katero je genialni Einstein tako strastno iskal celo življenje. C dolenjski list pred 20 leti Steklo po vsej svoji površin' vpija vodo. Vpijanje vlage je sicer izredno majhno, vendar g3 je pod močnimi mikroskop' mogoče ugotoviti, saj se na pj* vršju in v plasti pod njim tvorijo nekakšne ,,letnice”, podobne tistim v drevesnih deblih. Gos-* tota in razvrstitev „letnic” sta odvisna od vrste stekla, letnih časov, temperature, predvsem pa od časa. Prav to pa kup# starin najbolj zanima. W. A. Lanford, fizik yalske univerze, je odkril metodo za odkrivanje „letnic” na površini stekla, s katero je mogoče pfe' gledati plasti, ne da bi predme' S) škodovali. Površino stekla ombardirajo z izotopom dušika, kar povzroči sevanje. Jakost tega sevanja je odvisna od plasti vsrkanega vodika, torej vsrkan® vode. Tako lahko natančn0 ugotove, koliko površine j® vsrkalo vlago. Ker gre za natančnost do desettisočinke mi' limetra, s primernim računom ni težko ucotoviti natančno starost steklenega predmeta. Draga ruska zima Milijarde za tople hiše Zdaj, ko zima pritiska in z zmizli-mi prsti sega v denarnico našega državljana, da mu za kurjavo, obutev in obleko izvleče čim več denarja, je prav, da pomislimo na tiste, ki zaradi zime izgubljajo še več sredstev. Sovjetska zveza izgubi vsako leto na desetine milijard rubljev, saj vlada na tem ogromnem delu sveta huda zima. Največ denarja gre seveda za ogrevanje stanovanj in vzdrževanje cest, železnic in letališč. Ker sovjeti vzdržujejo družbeni standard z močnimi državnimi injekcijami, sovjetski državljan ne občuti na svoji koži, koliko stane državo zima. Za centralno ogrevanje plača član gospodinjstva 89 kopeik. za toplo vodo pa 67 kopejk, 116 glede na to, koliko je porabi. Preračunano v tržno vrednost, pomeni to, da ga enomesečna oskrba s toploto in toplo vodo stane toliko kot pet litrov mleka. Državljan plača torej še manj kot simbolično vsoto. Državna blagajna pa seveda zimsk« izdatke krepko čuti, saj je treba vsako zimo samo za ogrevanje odšteti denarja v vrednosti okoli 220 milijonov ton nafte. Da bi omilili velike stroške, pripravljajo prehod na ogrevanje stanovanj z jedrskimi toplarnami. Svoje pa bodo morali dodati tudi arhite^' ti, ki zdaj ne skoparijo s steklenin1' površinami, čeprav so energetsko zelo požrešne. Rešitev prejšnje križanke 1 g S S ■ =3" C .. rr ii- i i sr 5 R A < A P T A ll P L n. T O B A K -m- L o & H i r A k A D m. K A č A i L •v T A N R A T A R L >N O V O L 6 T O .» .- ■ — t \ R ts (■ M O (■ V p A R T r A M T 1 L O P A ad o T e K N 1 f 1 S 1 s T" R A £ A N K A R K e. L 1 TIT r l N T G S L A i? O A o O rr 1 R A D A - A G, ■ HIHHItM l| prgišče misli Noben narod ne more postati povsem neodvisen vse dotlej, dokler se povsem ne ove lastnih vrednot. HOMEINI Otrok je zmeraj sreča. B. ZUPANČIČ Pomembnejše in trajnejše yrednote nastajajo v skromnosti •n tihoti. č. Skodlar krompirje n kasa it.denar napravaza pečenje nenasit nost pritlikav konj puscavmk rus. carica borišče 9r- material. filozof rim. stenograf lopa °rs- spojina Irm.ime glasbenik soss samojed einslein alfred mil bitje sredozem. r.rastl strojna puška Q$vei. pijača USUL pripadnik1 saharske etnifcne skunine perje pri repi os. zaimek lantan moravsko mesto i.ime zalo oblečen moški eg bog sonca glad Ljudska povest o rakarjih, tihotapcih in zatiralcih trtne uši Jezik vsakomur drugače okuša Kratka zgodba o jeziku in okusu — Oči pomagajo okušati, brez nosu pa bi bilo sploh klavrno — Malo osnovnih okusov — Tudi jezik z leti opeša „0 okusih ni da bi govorili," so imeli navado reči pametni možje v starem Rimu, kadar je beseda nanesla na preveč različna mnenja in sodbe o kakšni stvari. Ta vsekakor pametna domislica najverjetneje izvira iz preprostega izkustva o fiziološkem okusu, saj niti dva človeka zares nimata enakega okusa - Pri tem pravilu niso izvzeti niti sicer tako podobni si enojajčni dvojčki. i kaj prida spre In ker se človek od časov rimskega imperija ni kaj pnda spremenil, lahko modrost ponavljamo za starimi učenjaki brez nevarnosti, da bi govorili neresnico. Modema znanost zna preprosto izkustvo natanko določiti. Pri < okusu, točneje občutku okusa, sodelujejo različni deli ustne votline : mehko nebo z jezičkom, sprednja ploskev nebnojezičnega loka, del stene žrela in notranjosti grla, predvsem pa jezik. Ta krepka, vsestransko gibljiva mišica igra prvo violino v čudovitem orkestru človekovega telesa, ko gre za oku-šanL. Če jezik pogledamo le površno, ga vidimo kot gladko mišico. Pogled skozi povečevalno steklo nam pokaže, da je jezik razbrazdan, še večje povečave pa odkrijejo, daje na površini podoben pravemu gorovju. Med globokimi dolinami se dvigajo okroglasti ali ostrovrhi hribi - to so čutnice, sprejemniki kemičnih sestavin. Ko določeno spojino zaznajo, pošljejo prelco živcev ustrezen električni signal v možgane in tam se oblikuje okus. OKUS IN OČI V primerjavi z nosom, ki zazna na tisoče različnih kemičnih snovi kot vonj, ima jezik skromne spo- sobnosti, saj razlikuje samo nekaj osnovnih okusov, vendar pa je mogoče tudi z malo okusi dobiti nove in nove „mešanice”. Sorazmerna slaba občutljivost jezika ima svoj razlog v specializaciji čutnic. Tako je konica jezika občutljiva predvsem za sladko, medtem ko kislo zaznavamo z robovi jezika, za grenkobo pa je specializiran jezikov koren. To pomanjkljivost jezika dopolnjujejo drugi čuti;vonj, vid, tip. Ni čisto izmišljen izrek, da kdo z očmi požira, saj vid spodbudno deluje na okus. Lepo urejena jed doda okus tudi stvarem, ki so sicer klavrnega okusa. Nič manj pomemben ni vonj. Z okusom je med vsemi čuti še najbolj povezan, tako da ga ie nemogoče loči- ti. Vonj je odločilnega pomena tudi takrat, ko ne zasluži več tega pijetnega naziva in mu je resnicoljubno treba reči kar smrad. Nekateri vrhunski francoski siri, če jih vzamemo za primer, strahotno smrdijo, pa vendar se sladokuscem cede sline po njih in od božanskega okusa kar medlijo (medtem ko okolica omedleva iz drugačnih razlogov!) Pomembno vlogo ima pri okusu tudi toplota. Mrzel sladoled je manj sladak kot topel, saj jezik najbolje okuša sladko, kadar ima okušana snov 30 do 40 stopinj. Obratno pa je za grenko najbolj dojemljiv pri toploti 10 stopinj. Na splošno velja, da prehladni zalogaji izgubljajo na okusu, medtem ko toplota odpira vso pestro paleto najrazličnejših okusov. TUDI OKUS STARI Z leti človek ne izgublja samo las, zob in spomina, ampak se mu poslabšuje tudi okus. Jezik ostarelega ima za tretjino manj čutnic kot jezik mladeniča. Se najboga-teje je s čutnicami opremljen dojenček. Za to zgodnjo dobo človeškega življenja je značilno, daje1 jezik na gosto posejan s čutnicami. Našteli so jih od 8.000 do 10.000, medtem ko so pri odra- slem človeku našteli samo še 4.000 do 6.000 čutnic. Čutne celice se sicer obnavljajo, vendar v vse manjšem številu. Njihova življenjska doba je sorazmerno kratka : od 2 do 14 dni. Uživanje prevročih jedi življenjski vek čutnic še skrajšuje. Vroča juha je pravi uničevalec okuševalnih or-gančkov, zato ni verjeti tistim, ki trdijo, da jim vroča juha odpira vrata v raj okusa. Kakovost okusa je zelo odvisna od nič kaj poetične sline, kot pravimo tekočini, ki stalno izpira in vlaži ustno votlino. Voda in različni encimi, ki sestavljajo slino, raztapljajo tiste snovi, od katerih je odvisen ‘okus. Če je jezik presuh, bo okušal zelo slabo in površno, saj čutnice zaznajo le raztopljene kemične snovi. Veliko krivico bi naredili jeziku, če bi o njem govorili le kot o organu za okušanje. Odigral je in igra nadvse pomembno vlogo v človekovem duhovnem življenju, saj je z njim tesno povezana govorica, sporazumevanje med ljudmi in prenašanje izkustva. In če vemo, da je jezik pomagal graditi človekovo kulturo, je prav, da del kulture jeziku vrnemo. Kako? Pustimo mu, naj razvije svoje okuše-valne sposobnosti. Jeimo zbrano, zalogaj v ustih prežvečimo, dobro preslinimo, pregnetimo po vsej površini jezika, da bo jed sprostila vse okuse, ki jih vsebuje. Naj uživa jezik in uživali bomo tudi mi. Zbrano okušanje jedi bo obogatilo naš vsakdanjik in dahnilo v življenje nekaj drobnega, ne sicer pomembnega, vendar resničnega zadovoljstva. Le zahteve so sodobne PREJŠNJA LETA so skoro na vseh občnih zborih po vaseh tarnali, da so preveliki davki. Tega letos, razen v nekaj vaseh, ki nimajo nobenih razvojnih možnosti, ni bilo opaziti. Kmetje so tudi z odobravanjem sprejeli zakon o zdravstvenem zavarovanju. Sploh je opaziti, da kmetje zelo radi sprejemajo in tudi zahtevajo vse nove ugodnosti, ki jih nudi družba državljanom, medtem ko se le neradi odločijo, da bi po novih načinih tudi proizvajali, več pridelali in tako tudi več dali skupnosti. Torej zahteve imajo sodobne, odnos do proizvodnje pa zastarel, saj gredo le neradi v kooperacijo. Če kmet ne bo več proizvajal, kot proizvaja vedno več delavec, potem tudi od družbe ne more zahtevati vedno več. V NASELJU na desnem bregu Save grade kopalnico na željo Krčanov. V tem delu Vidma—Krškega je namreč zelo malo novih stanovanjskih blokov. Večina stanovanj je bila zgrajenih pred vojno in razumljivo nima kopalnic. Zaradi tega je gospodinjski center dal pobudo za zgraditev kopališča, katerega ureditev pa žal prepočasi napreduje ŽE VEČ LET razpravljajo prebivalci Regrče vasi o tem, da potrebujejo vodovod. Vodovod pa noče „zrasti”. Zato se bodo morali vaščani zbrati, izvoliti svoj gospodarski odbor. Zvedo naj, koliko bo stvar stala in naj se pogovorijo, koliko bo kdo prispeval v materialu, prostovoljnem delu ali denarju. DANAŠNJI SESTAV dijakov učiteljišča ne ustreza povprečnemu republiškemu socialnemu sestavu prebivalstva. Okrog 80 odst. učiteljiščnikov je kmečkega porekla, le 20 odst. pa delavskega. Seveda se ta sestav odraža tudi v miselnosti, nazorih in življenjski zakoreninjenosti. Ekonomski položaj naše vasi se ni izpremenil v taki meri, da bi dovolj vplival na miselnost njenih prebivalcev. Učitelji v osnovnih šolah, posebno v mestih, naj vplivajo na delavske otroke. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 14. januarja 1960) POSLEDNJI MOHIKANEC 70 j/1*- Vozovi, kar so jih bili polni zato sta er^* sklenili, da pojdeta rajši pe*> Pa so dobro je n,ca izginila ranjencev, zato sta . jtoiua-i, da —-IT.. J išli i v gozdu, so kar iz iai -- ^ stot prišli iz trdnjav« in 11« J- ' _ '** »“giiiJia . __________________ tal ^;a^otobeh straneh ceste Indijanci. Bilo jih )e Se ... *?e »n tisoče. S strahotnim kričanjem , nečene Angleže, ki se n>s# Prese_ ’ 8n,li niti zbrati. 71 Nastal je pokol, ki bo za vselej ostal kot najsramotnejši madež na imenih Montcalma in njegovih Francozov, saj ti niso poskusili ničesar, da bi ga preprečili. Čim bolj so Min-gi ropali in morili, tem hujša je bila njihova podivjana sla. Vodil jih je Magua-Lisjak. Kri je tekla v potokih in brez prestanka so se vrstili grozljivi prizori, ki jih pero ne prenese. 72 Cora, Aliče in David, ki ju je spremljal, so se znašli sredi najhujšega vrveža. Vsenaokrog je gospodarila smrt in vse je kazalo, da tudi njim ne bo prizanesla. Tedaj pa se je pojavil Lisjak. Ko je zagledal svoje bivše ujetnike, se je divje razveselil. Zgrabil je dekleti s svojimi krvavimi rokami, posadil vso trojico na konje in oddirjal z njimi v gozdove. S mmm a !■ Tedaj so bili vinogradniki po spodnjih krajih res pravi gospodarji. Obnovi so sledile dobre vinske letine. V amerikansko trto še niso tako silile razne bolezni kakor danes. Komaj je bilo grozdje sprešano in je mošt nekoliko povrel, že so kupci iz vseh krajev ter kupovali brez dolgotrajnega barantanja. Premožni gostilničarji iz Zagreba, iz Kranjske ter iz Savinjske doline so si skušali osvojiti stalne producente. Vino so takoj plačevali in tudi za prevoz se vinogradniku ni bilo treba brigati. Kupec je že prišel kot pravi tovornik. Kupil je, plačal in odpeljal. Kmetje so dobivali lep denar za vino. Z vinskim izkupičkom je vinogradnik plačal davke, oblekel celo družino, si oskrbel razne potrebščine in povrh mu je še ostalo za izlete v Zagreb, Ljubljano in Celje. Kmet je tedaj brez skrbi odložil poravnavo vseh obveznosti in izdatkov na jesen, ko je z lahkoto plačeval. Uživali so tedaj kmetje kredit in vinogradniku niso odrekali posojila ne zasebni bogataši ne denarni zavodi. Kmet v spodnjih krajih je osredotočil med letom vsa dela na vinograd, da gaje vestno obdelal. Ta mu je vrgel toliko, da je bil na jesen rešen vseh skrbi. Kakor že omenjeno, se vinogradniki niso preveč trudili z obdelavo polj. Živež je bil poceni in za gotov denar si ga je oskrbel vinogradnik pri kmetih v hribih ali pa pri trgovcu. Dobrih deset let po obnovi je bila za obsotelskega kmeta zlata doba, v kateri si je lahko vsak opomogel, če le ni bil prelen, da bi si bil zasadil nov vinograd. Res bajna slika številnih, mično ležečih vinogradov od izvira Sotle do njenega izliva v Savo pri Brežicah je bila ustvarjena kmalu po nastopu trtne uši in se je ohranila do danes. Hudo je udarila trtna uš kmeta in ga natirala v obup. Čisto ob robu propada mu je prišla pomoč z amerikansko trto. In ta ga ni samo dvignila valov pogibeli, pomagala mu je celo na konja, da je bil kos obveznostim in dajatvam, si popravil dom in si še znatne vsote prihranil. V res neznosni gospodarski krizi po udaru trtne kuge ni nikdo pričakoval tako znatne ter temeljite odpomoči, kakor je prišla nepričakovano z novimi vinogradnimi nasadi. Naprednih vinogradnikov pa ni krepil le vinski pridelek, zaslužili so dobro s trsnimi šolami in s prodajo svežih cepičev. Dobro so prodajah vse, karkoli je bilo v zvezi s trto. Človek pa zelo naglo pozabi na prestano gorje in trpljenje. Tako je bilo tudi po spodnjih krajih. Komaj so ljudje pričeli okušati sladkost in denarno moč ter veljavo amerikanca, so pozabili na rake, na dobo tihotapstva s tobakom in na naravnost obupne čase opustošenja po trtni uši. Le starejši so še tu in tam pri novi kaplji obujali spomine pri poslušanju žabje godbe, kako ni bilo pred toliko in toliko leti po celi Obsotelski dolini 100 žab, ker so morale na šibo za vabo rakom. Če se je kaka samotarka le drznila, da je zakvakala iz grabe ali mlake, jo je ubralo za njo po deset potepuških rakarjev, ki niso mirovali poprej, dokler ni odromala žaba v njihovo malho. Tu in tam je kateri še znal povedati, kako nevarni dolgini so bili tobakaiji in kako so plesali večkrat krvav čardaš s finan carji. Po tako sijajni obroditvi nove trte junak iz Sromelj Vinko Lapuh ni užival hvaležnega spomina. Dolžili so ga nazadnjaštva in ga zmerjali s škodljivcem kmečkih koristi. Čim prej bi bile razkuževalne komisije opravile z vinogradi ter izsekale staro trto, tem prej bi bilo prišlo do nove blaginje. Niti največji dobrotnik spodnjih krajev, Ivan Balon, ni žel trajne hvaležnosti, ker sicer bi moral imeti že davno spomenik, ki bi bil viden daleč po Obsotelski dolini. Mlajši svet niti ne ve, kdo je bil oče obnove, ki je skozi desetletja krepila našega kmeta in dajala lepim krajem slovenskega Štajerja nadvse prikupno vinogradniško lice. Bog ve, kaj vse se uči naša mladež iz zgodovine, prepričan sem, pa, da v nobeni naši učni knjigi ne piše, kdo je bil Ivan Balon in kako je pomagal štajerskemu vinogradniku, kakor nikdo ne pred njim in ne za njim. Popis dobe med propastjo stare trte ter vstajanjem amerikanske bi ne bil popoln, če bi se ne dotaknili zvonjenja ter streljanja proti toči. Trta, stara in nova, imata skupnega sovražnika - točo. In proti temu uničevalcu, ki grozi s svojim ledenim bičem iz nebesnih oblakov, se je boril vinogradnik v vseh časih z vsemi mogočimi pripomočki. Gotovo najstarejše obrambno sredstvo v poletni ter jesenski hudi uri je zvon. Ob pojavu nevarnih oblakov se pač oglasi glas zvona iz zvonikovih lin. In glas brona, spremljan od goreče ljudske vere v božjo prizanesljivost, razganja oblake in odganja točo. Gorje cerkovniku, ki bi zamudil zvoniti in bi v njegovi odsotnosti pobila kraj toča! Za take primere poznajo naši vinogradniki občutno kazen: nemarni cerkovnik se mora obrisati za vinsko zbirco. Drugi razgrajač točnih oblakov pa je - strel. Streljanje proti toči mora biti zelo staro in so branili z njim pred nevarnimi nevihtami že staro trto. Streljali so iz topičev in iz pištol. Streljač je vzel v roke dve nabiti pištoli, jih prekrižal (položil eno preko druge) in tako ustrelil proti nebu. Običaj streljanja proti toči je bil ukoreninjen v Hrvatskem Zagorju ob Sotli. Hrvati so pobirali prostovoljne prispevke za smodnik na obeh straneh Sotle. Streljali so od pozne spomladi do trgatve in to ob pojavu količkaj zamotanih ter neuije obetajočih oblakov. Pokalo je izpred zagorskih cerkev, z gričev in holmov, kakor bi bili dobri kumeki najsrditejši boj s Turki. Hrvaškim strelcem je bilo pokanje možnaijev in pištol v največjo zabavo starejši ljudje so trdno verovali, da je nevarne megle mogoče prepoditi s streli, in so radi darovali za smodnik. Nova trta se je rodila z velikimi težavami, zato jo je vinogradnik skušal za vsako ceno obvarovati pred točo. Razlika med streljanjem za obrambo stare in nove trte je ta, da se je streljanje proti toči v prvih letih novih nasadov izpopolnilo in neverjetno razmnožilo. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllll llllinUUIHnillllllllHMIlimiUltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIlillllllllllllHIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIlllllinillllllllllllHMIIIIIIIIIIIIIlillillllHIIIIUIIIIIIUllilllHtllllllMIHIIIIIIIIIIIIIIIinilllL POTA in sm/ Dolžnica zahtevala odškodnino Namesto poravnave dolga Iviševičeva zahtevala odškodnino za domnevno neizkoriščen dopust in p6 njenem neplačanih 330 nadur — Obravnava pokazala povsem nasprotno Novomeško sodišče združenega dela je pred kratkim gostovalo” v Črnomlju, na dnevnem redu pa je bil zahtevek Dušanke Iviševič iz Gornjih Gaz. Slednja je namreč zahtevala, da ji SAP-Viator, tozd Bela krajina, izplača odškodnino za 15 dni neizkoriščenega dopusta m kar okoli 330 nadur. ■ I dežurni __ . ir • i J lorofot 0 RAZBIJAL KOZARCE IN NADLEGOVAL GOSTE - Novomeški miličniki so prejšnji ponedeljek pridržali do iz treznitve 29-letnega Bojana Brajdiča iz Novega mesta. Vinjen je namreč razgrajal v gostišču Rotovž, razbijal kozarce in nadlegoval goste, tako da so moralr posredovati miličniku Brajdič se je odpeljal v marici, čez čas pa ga čaka še obisk pri sodniku za prekrške. IZ GOSTILNE S POLNIM ŽEPOM - Resda se redko dogaja, da bi kdo iz gostilne odšel s polno denarnico, toda ninuli torek v gostilni ,,Gril” v Kočevskih poljanah je potrdil tudi to posebnost Tat je namreč lastnikom iz spalnice ukradel 15.000 din, s plenom mirno odšel po poti, kjer je prišel - po stopnicah. Iviševičeva, ki se javne ustne obravnave ni udeležila, je v svojem zahtevku navajala, da je v delovni organizaciji prosila za dopust, pa ga zaradi preobilice dela ni mogla dobiti, prav tako pa je tudi trdila, da je opravila kar okoli 330 nadur, za kalere ni dobila plačila. Prav zaradi PREHITEVAL NA POLNI ČRTI Zdomec Mičo Spasojevič, doma iz okolice Bijeline, se je prejšnji ponedeljek okoli 7 ure peljal z osebnim avtomobilom s prikolico iz Trebnjega proti Ljubljani, pri Veliki Loki pa je pričel na neprekinjeni črti prehitevati tovornjak. Kot je v takih primerih že običaj, je takrat pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom Grosupeljčan Anton Gramc. Slednji se je pred trčenjem umikal na levo, pri tem pa ga je zaneslo na njivo, kjer se je vozilo večkrat prekucnilo. Pri nesreči sta sevoznikin sopotnik Darko Zupančič z Dolnjega Vrha pri Trebnjem teže poškodovala in se zdravita v novomeški bolnišnici, medtem ko jc bil laže ranjen tudi Janez Gačnik iz Grosupljega. Krivec nesreče, Mičo Spasojevič je mirno odpeljal naprej, vendar so ga že pri Grosupljem prijeli miličniku Škoda na avto mobilu: 40.000 din. tega meni, da je njen odškodninski zahtevek povsem upravičen. No, vsa zadeva je dobila povsem drugačno podobo, ko so svoje mnenje dali predstavniki „Bcle krajine”. V tozdu so namreč zagotovili, da je Dušanka izkoristila ves dopust, ki ji je pripadal, res pa je, da je opravila 127 ur več, kot bi morala, vendar bi ta presežek lahko do konca leta poravnala s prostimi dnevi. Ker pa je bila suspendirana in ji je nato zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti prenehalo delov- ! PO DOLENJSKI! I DE2EU Prodajala crkovino Anton in Jožefa Pate na kužnem območju kupila pujske, ki so bojda dan kasneje storili smrt v dimu Novomeška postaja milice je 5. januarja prejela obvestilo, da je nekdo iz Dolenjega Kamenja v Brežicah kupil prašičke, ki pa so mu doma poginili. Meso, da je novi lastnik prašičkov prodajal. Miličniki so z zadevo seznanili novomeško upravo inšpekcijskih slu žb. Inšpektorji so naredili ogled in ugotovili, da sta Anton in Jožefa Rite iz Dolenjega Kamenja 5. januarja na sejmu vj Brežicah od Dra-gutina Horvata res kupila tri pujski:. Zdravstvenih spričeval za živali nista imela nobenih. Rovedala sta, da zato, ker se jima je mudilo. Zanimanje inšpektorjev za zdravstveno spričevalo ni bilo čisto rutinsko. Vprašanje je bilo na mestu predvsem zato, ker je na brežiškem območju nevarnost svinjske kuge, ki se je pojavila v sosednji Hrvaški. Pujski pa naj bi po pripovedovanju fotetovih šli na oni svet nekako takole. Zaradi kurjenja v svinjski kuhinji so se 6. januarja po nesreči vneli oblanci v svinjaku. Prašičke je zadušilo, lastnika sta jima spustila kri. Nekaj zadušene mesnine so pojedli doma, nekaj pa prodali sosedom in nekomu iz Bršljina. Patctova so inšpektorji predali sodniku za prekrške. Meso poginulih živali je namreč po zakonu neužitno, poleg tega pa Patetova ob nakupu zaradi „silne naglice” nista poskrbela za zdravstveno spričevalo. Kljub znanemu ali neznanemu dejstvu, da na brežiškem koncu preti nevarnost svinjske kuge. Sicer pa je vprašanje prodajanja in uživanja ..crkovine” t udi stvar osebne morale in apetita. Vzorec mesa so poslali inšpektorji v preiskavo. ! • Krški miličniki so v če- ! | trtek okoli 23. ure pridržali do • I iztreznitve 48-letnega Vladi- j • slava Bogoviča z Velikega j { Kamna pri Koprivnici. Vladislav ; | je v poznih večernih urah prišel j • pred stanovanjski blok na Cesti : S 4. julija v Krškem in pričel • J nadlegovati stanovalce, ki so ; S prihajali iz službe. Ker pa mu • • tudi to ni bilo dovolj, je pričel z : I zvonjenjem buditi speče občane, • • vmes pa je na svojski način : • izražal naklonjenost do mimo- • j idočih prsatih žensk. Nedvomno : S bo moral svoje strasti vnaprej • • tešiti kje drugje. : • V prvih minutah pone- • • deljka sta se v krških prostorih : ! za pridržanje znašla še delavca t • mariborske Hidromontaže : Ramiz Umihanič in Djordje • Dražič. Nič čudnega, tisti večer • je bil namreč v krškem hotelu 5 „Sremič” ples in večer srbske ; kuhinje. Omenjena dvojica se je S (čeprav praznih žepov) odločila : za pokušnjo domačih jedi. Po j računu sodeč, sta na področju • kulinarike dokaj doma, manj pa S sta se izkazala, ko je bilo treba • znesek 646 din tudi plačati. • Verjetno prepričana, da je šlo • zgolj za brezplačno pokušnjo, • sta pričela razgrajati in zmerjati • natakarico, nič bolj vljudna pa : nista bila do miličnikov. Gotovo • bo račun njunega večera v ; Sremiču po teh dogodkih nekaj- • krat višji. • Precej stroškov bo imel z ! razbijaškim večerom tudi • 43-letni Jože Žnidaršič iz: Ostrog pri Šentjerneju. Potem ; • ko je razgrajal v kostanjeviški j i gostilni Jevnik, in brez vzroka • • pretepel sodelavca, se tudi v j j prostoru za pridržanje ni mogel j • pomiriti Kostanjeviškira mi- S i ličnikom tako ni preostalo dru- • - —ga, kot da so ga odpeljali na: •sko postajo milice. Kakšna je • miličniška tarifa za prevozniške! ; usluge, bo S občutiL ič kmalu • Šele nezgoda odvila klobčič nezakonitosti Ob rob delovni nesreči izpred meseca dni V lanski predzadnji številki Dolenjskega lista smo na kratko pisali o hudi delovni nezgodi, ki se je pripetila na delovišču Ceste herojev v Crnomju, kjer so urejali kanalizacijo. 26-letni delavec Anton Dušek iz Cerovca je namreč padel v blizu pet metrov globok jarek, pri tem pa je zasula še zrahljana izkopana zemlja, tako da je dobil hujše poškodbe po glavi in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnica 'Že takrat smo ob novici postavili vprašanje, kdo bo za nezgoio odgovarjal, tokfat pa smo zafadi vse večjega števila delovnih nezgod v sodelovanju z novomeškimi inšpektorji pripravili obširnejši odgovor. Duškov primer ni zanimiv zgolj zaradi ugotovljenih krivcev, pač pa še zaradi neštetih drugih nepravilnosti, 'katerer je ob raziskavi vzroka nesreče ugotovil novomeški inšpektor dela. Uvodoma povejmo, da je izvedbo kanalizacije za industrijsko halo tovarne kompresorjev v Črnomlju prevzela tamkajšnja Obrtna zadruga Bela krajina, ki je za opra-vitev omenjenih del sklenila-kooperantsko pogodbo z zasebnim obrtnikom Martinom Golobičem. Verjetno bi se preveč oddaljili od namena pisanja, če bi zabeležili pomanjkljivosti omenjene pogodbe, zato raje povzemimo nekaj ugotovitev, ki so po mnenju inšpektorjev privedli do nesreče. Se čuda, da ob dobljenih rezultatih posledice niso bile hujše. Martin Golobič je pričel dela, ne da bi poskrbel za izdelavo elaborata ukrepov za varstvo pri delu, hkrati pa začetka del tudi ni prijavil inšpekciji dela UIS Novo mesto, kar je bil po vseh pisanih pravilih dolžan. Nadalje je bilo v postopku ugotovljeno, da Martin Golobič sploh nima dovoljenja in predpisanih pogojev za izvajanje del nizke gradnje, kamor pač-spada urejanje kanalizacije. Ob tem pa je treba reči nekaj tudi o načinu dela Obrtne »druge Bela krajina, ki nikakor ne bi smela oddati izvedbe nizkih gradbenih del obrtniku, ki za to nima ustreznega dovoljenja. Prav tako je omenjena obrtna »druga prevzela in oddala izvajanje del brez gradbenega dovoljenja. Mera kršitev pa s tem še zdaleč ni polna. Iz gradbenega dnevnika je bilo namreč moč ugotoviti, da sta bila na dan nesreče na delovišču še Rade Hrnčič in Smail Džogič, delavca, zaposlena pri Golobiču, ki pa nista bila pred nastopom dela niti zdravniško pregledana ne socialno zavarovana, kaj šele da bi imela z delodajalcem sklenjeno plai.ei.o pogodbo o delu. K temu še tole . Martin Golobič na delovišču ni imel svojega rovokopača, ker je bil v okvari, »to se je ustno dogovoril z zasebno obrtnico Milico Kapušin, da mu je posodila svoj stroj, zraven pa še delavca Antona Duška. Ko sta slednji in Martin Golobič polagala in uravnavala betonske revi, je nenadoma prišlo do rušenja zemlje na severni strani jaška. Tudi tu gre neposredna krivda za nesrečo Golobiču, ker ni poskrbel za razpiranje bočnih strani jaška in » »varovanje proti nevarnosti rušenja. Na dan pa je prišla nova pomanjkljivost v strokovni izobrazbi obrtnika, ki kot glavni izvajalec del nima dokazila o preizkusu znanja iz varstva pri delu. Ce sklenemo ,za neizvedbo varnostnih ukrepov, ki je bila neposredni vzrok nesreče, je spisek odgovornih oseb dokaj dolg. Najbolj neposreden krivec je vsekakor Martin Golobič. Na drugem mestu najdemo med odgovornimi Bojana Valenčiča, direktorja Obrtne zadruge Bela krajina, ki je sklenila kooperantsko pogodbo z obrtnikom, ki ni pooblaščen za izvedbo »htevanih del niti nima za to potrebne strokovne izobrazbe. Med krivci jc tudi kvalificirani miner Janko Potokar, odgovoren, ker po končanem miniranju ni preveril, ali je v stenah jarka prišlo do razpok. Nenazadnje pa je inšpektor dela med odgovorne za nesrečo postavil tudi Karla Bradico, ker kot nadzorni organ obrtne »druge, ki je vodil delo, ni ukrepal, čeprav je vidci, da Martin Golobič pi delu ni upošteval ukrepov za varstvo pri delu. Toda mar bi omenjene nepravilnosti prišle na piano, če tistega sredinega popoldneva ne bi tuje malomarnosti s hudimi poškodbami poplačal posojen delavec? B. BUDJA no razmerje z disciplinskim ukrepom, do takšne poravnave seveda ni prišlo. Sicer pa Iviševičeva tako dolguje tozdu preko 20.000,00 din, za kar teče zoper njo tudi kazenski postopek. Senat sodišča, ki mu je predsedoval Vladimir Bajc, je po pregledu spisov, obračunskih listov Iviševiče-ve in po zaslišanju odločil, da je zahtevek Dušanke popolnoma neupravičen. Razlaga je bila enostavna. Ugotovilo se je namreč, da je Iviševičeva izkoristila ves dopust, kar pa se nadur tiče, ni mogla z ničimer dokazati, da jih je res opravila Sicer pa je potek obravnave v celoti pritegnil izpovedi predstavnikov delovne organizacije. PREVIDNOST NI ODVEČ — Na videz povsem nedolžen ovinek lahko prinese tudi takšen konec. Dovolj sta poledica in nekolikanj prevelika hitrost. Prva je ob sedanjih sibirskih temperaturah stalen gost naših cest. Končna postaja v grabnu Trčenje Viatorjevega in avtobusa »Gorjancev" v Belem grabnu — Poleg voznikov poškodovana še dva potnika V Belem grabnu je prišlo v četrtek do hujše prometne nesreče, ko sta trčila avtobusa ljubljanskega „Viatorja” in novomeških „Goijancev”, vendar se je na srečo vse končalo brez najhujših posledic. Omenjenega dne sta si v Belem grabnu pripeljala nasproti avtobusa. Ljubljanskega je vozil Dragoljub Grozdanovič, novomeškega pa Valentin Kopar iz Sevnice, oba, kot je pokazala preiskava, z nekoliko preveliko hitrostja Na zoženem delu ceste pri Belem grabnu je hitrost namreč omejena na 40 km na uro, poleg tega pa je srečanje na tem delu cestišča povsem nemogoče. Voznika sta sicer zavirala, vendar to na spolzkem cestišču ni kaj prida zaleglo. Prišlo je do čelnega trčenja, pri katerem sta se poškodovala oba voznika ter potnika v avtobusu „Viatorja”, 6 7-letni Martin Muren in 33-letna Malči Mišmaš, oba iz Male Rebrce pri Zagradcu. Najhuje od vseh jo je skupil šofer „Gorjan-cev” Valentin Kopar, ki je moral ZAVIRAL NA ZASNEŽENI CESTI Idrijčan Franko Vončina je v četrtek okoli 7. ure peljal tovorni avtomobil s prikolico od Ljubljane proti Zagrebu, pri Družinski vasi pa ga je zaradi zaviranja na zasneženem vozišču zaneslo v levo. Takrat se je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Novomeščan Anton Klevi-čar, ki je navzlic umikanju v jarek zadel prikolica Na srečo se je vse končalo samo z materialno škodo 50.000 din. STANOVANJSKA HIŠA GORELA Minuli torek okoli druge ure zjutraj je pričela goreti stanovanjska hiša 60-lctnega Stefana Gerjeviča iz Zakota pri Brežicah. Vzrok požara še raziskujejo, znano je le, da so plameni najprej »jeli podstrešje in lesene tramove. Na srečo so hitro in uspešno posredovali gasilci, navzlic temu pa je škoda vendarle precejšnja; ocenili so jo na okoli 80.000 din. Z OGNJEM NAD NAFTO -Ob pravem ,.sibirskem” mrazu, kije te dni zajel tudi Dolenjsko, je obstalo precej vozil, ki jih pogpnja nafta. Ta je namreč skoraj zamrznila, vozil na trdo nafto pa še niso „pogmntalf‘. Marsikateri šofer se je takole mučil, da bi odtalil zamrznjene poti, le redkim, pa se je posrečilo, spraviti zamrznjene Jeklene konjičke" tudi v tek. (Foto: J. Pavlin) ostati na zdravljenju v novomeški bolnišnici. Se škoda na obeh avtobusih: po prvih podatkih so jo ocenili na 90.000 din. PODRL TRI PEŠAKINJE V sredo popoldne je 49-letni Gabrijel Lumar iz Črnomlja vozil osebni avtomobil od Bršljina po Ljubljanski cesti proti mestu. Zaradi neprimerne hitrosti je avtomobil v ovinku nad železniškem predorom zaneslo, zapeljal je na pločnik, pri tem pa zadel pešakinje Mileno Malešič, Katico Lekše in Silvo Les, vse iz Novega mesta, ki so morale iskati pomoč v novomeški bolnišnici. DO PASU V PREMOGU Na 25-letne^ kopača Šefika šu-marja se je v petek v jami rudiiilr Kanižarica do pasu usul premog in mu poškodoval roki, nogo in kolk. Šumarja so odpeljali v novomeško bolnišnico, rudarski inšpektor pa ugotavlja, kako in zakaj je prišlo do nesreče. AVTOBUS TRČIL V HIŠO Prejšnji ponedeljek ob 13.15 je prišlo na Glavnem trgu v Sevnici do prometne nesreče, ki pa se je na srečo končala brez hujših posledic. Jernej Radič iz Sevnice je tistega dne vozil avtobus od Sevnice proti Blanci, v ovinku pri gostilni Lovec pa se je srečal z dvema neznanima osebnima avtomobiloma. Ob srečanju je voznik avtobusa zaviral, pri tem pa ga je na zasneženem in poledenelem vozišču zaneslo v desno, tako da je z desno stranjo vozila trčil v vogal hiše. Materialne škode je bilo za 40.000 din. Kriminalu se majejo tla Organi za notranje zadeve in družbena samozaščita z roko v roki proti kaznivim dejanjem Čeprav podatki o gibanju kriminalitete v lanskem letu še nimajo dokončne podobe, je vendarle že danes moč govoriti o največ jem doseženem uspehu - tesnejši povezanosti med organi za notranje zadeve in družbeno samozaščito. Najbolj zgovoren dokaz temu je upadanje število grabeža družbenega premoženja, kar govori v prid podružbljanju varnostne funkcije organov za notranje zadeve. Da naštejemo nekaj najosnovnejših oblik sodebva-nja: dajanje predlogov in pomoči pri organiziranju in izvajanju družbene samozaščite tako v tozdih kot v krajevnih skupnostih, pomoč pri strokovnem izobraževanju in podobno. Takšno sodelovanje je nemalokrat obrodilo sadove pri prijetju storilcev kaznivih dejanj, njihovem odkrivanju. Ob tem pa je treba dodati, da se je na arugt strani povečal tudi družbeni vpliv na organe za notranje zadeve. Seveda takšne spremembe v organizaciji in vsebini dela zahtevajo tudi menjavo ali dopolnitev sedaj veljavnega zakona. Nenazadnje zaradi povečanega števila regionalnih organov za notranje zadeve (v prejšnji številki smo zabeležili novico o na novo ustanovljeni UJV Krško, ki pokriva posavske občine Brežice, Sevnica in Krško), ki so se tako še bolj približali in prilagodili organiziranosti družbenopolitičnih organizacij in medobčinskemu sodelovanju. Ob takšnih ugotovitvah lahko z optimizmom pričakujemo letna poročila organov za notranje zadeve, kajti tesna povezanost dejavnikov, ki lahko kakorkoli prispevajo k večji varnosti, so temu dovolj velik porok. B. BUDJA MED ZAVIRANJEM GA JE ZANESLO - Ljubljančan Ljubomir Blagojevič se je prejšnji torek dopoldne peljal s kombijem od Zagradca proti Žužemberku, pri Poljanah pa mu je s tovornjakom pripeljal nasproti Jakob Smrekar iz kota pri Semiču. Pred srečanjem je Blagojevič na mokri cesti zaviral, pri tem pa ga je zaneslo v nasproti vozeči tovornjak. Voznika sta jo pri trčenju na srečo odnesla brez poškodb, medtem ko so materialno škodo ocenili ha 35.000 din. NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO - V sredo popoldne se je Marjan Vlasič iz Tribuč peljal z osebnim avtomobilom od Dragovanje vasi proti Kvasici. Ne da bi se prepričal, ali je prednostna cesta proti Črnomlju prosta, je zavil nanj a Na njegovo nesrečo je pa takrat mimo pripeljal Rafael Kocjan iz Tanče gore. Prišlo je do trčenja, pri čemer sta se laže poškodovala voznik Kocjan in njegova sopotnica Darinka Kocjan. Gmotne škode je bilo za 25.000 din. TRClL V AVTOBUS - Peter Lapotnik iz Doblježice pri Lesičnem se je v četrtek peljal z osebnim avtomobilom iz Novega mesta proti Metliki, med Jugorjem in Dolami pa je na mokri cesti pričelo vozilo zanašati To se je zgodilo prav takrat, ko je nasproti pripeljal delavski avtobus IMV. Lapotnikovo vozilo je trčilo v prednji del avtobusa, pri čemer se je voznik osebnega avtomobila laže poškodoval, na pločevini pa je za 40.000 din škode. GOSTA MEGLA - V nedeljo dopoldne je Franc Košak vozil osebni avto od Sevnega pod Trško goro proti Mačkovcu. Nasproti mu je pripeljal z osebnim avtom Novomeščan Jože Mohorič. V gosti megli sta se voznika prepozno opazila m trčila. Laže ranjena sta bila sopotnika v Košakovem avtu Xemo Bekič in Fckrct Hahteran iz Novega mesta. Škode je za 30.000 din. Stotii ne ur v obj jemu gi ira Planinska sekcija ICTS ima 40 članov - Po denar za izlete na delovne akcije Ena od najbolj delavnih sekcij v Izobraževalnem centru za tehniške stroke v Novem mestu je planinska. Deluje v okviru novomeškega Planinskega, društva, ki ima samo z osnovnošolskimi in srednješolskimi planinskimi krožki malone 300 članov. Tehniki—planinci so se pred dvema letoma na lastno pobudo organizirali in na njihovem prvem seznamu je bil domala vsak četrti učenec. Pravih ljubiteljev, kot so dokazale kasnejše akcije, je bilo komaj 10, danes pa dela v sekciji 40 dijakinj in dijakov. Njihov mentor je Tone Progar. „Planinci imajo v učiteljskem zboru vso podporo,” je dejal mentor Progar, „vendar mladi menijo, da se pedagogi premalo udeležujejo njihovih akcij. Organizirali pa smo se predvsem zavoljo spoznavanja gora. krepitve tradicij NOV in obrambnih sposobnosti učencev in ne navsezadnje tudi zato, da mlade potegnemo iz zakajenih lokalov.” V dveh letih so mladi, ki sami vodijo in načrtujejo delo, dosegli veliko uspehov. Spoznali so malone vse slovenske gore, navezali stike z vrstniki drugih šol in se pod vodstvom Toneta logarja udeležili vseh pomembnejših družbenopolitičnih akcij. Bržkone bi se o tehnikih še več slišalo, če bi imeli v svoji blagajni več denarja. „Pri delu se srečujemo'z različnimi težavami. Ena od teh je tudi resnica, da bi bili številnejši, če ne bi imeli na šoli toliko vozačev. Mnogi bi radi delali, pa ne morejo, medtem ko so na drugi strani dijaki iz mesta, ki so pripravljeni poprijeti za delo samo v času pouka. Če na primer organiziramo izlet sredi tedna, lahko v gore spravimo vse. Konec tedna je slika povsem drugačna.” Druga težava je večno spogledovanje s prazno blagajno. Akcije, ki se jih udeležujejo vse šole, finančno podpira društvo, ki pa je za svojo pomembno dejavnost prerevno in preveč zapostavljeno. Tako si morajo varovanci Toneta Progarja, ki sta mu pri delu v veliko pomoč vodnika Mateja Južnič in Gregor Zorko,sami pomagati. Ni bilo ne prvič ne zadnjič, da so pogozdovali smreke in ves denar spravili za svojo dejavnost. Večino izletov pa so jim omogočili starši. Tako so bili v letošnjem šolskem letu že okoli 300 ur v naravi: na Triglavu, Jelovici, hodili so po Bazi 20, se udeležili tradicionalnega pohoda v Dražgoše in na Jelovico, poslušali so predavanja o planinah in plezanju, nekaj se jih je z uspehom udeležilo -planinske šole itd. „V letošnji sezoni nas čaka še precej dela,” je ob koncu pogovora dejal Tone Progar. „Srečevali se bomo v planinah, na pohodih in zlasti na delovnih akcijah, zakaj naša dejavnost je v očeh mnogih nepotrebno lazenje v gore.” J.PEZEU Izolacija iz „zavožene” tovarne Konec minulega leta so v Bršljinu začeli graditi tovarno za izolacijski material - Veljala bo 685 milijonov dinarjev — Sredstva združuje pet organizacij Pred dvanajstimi leti so v novomeški tovarni stekla Jnis’ po številnih prizadevanjih in ukrepih za vedno zaklenili vrata steklarne. Kmalu zatem je objekte prevzela Krka, tovarna zdravil, njeni strokovnjaki pa so začeli razmišljati, s kakšnim programom bi nadaljevali v zapuščeni tovarni. V času energetske krize pa je prišla rešitev sama od sebe. Ob bok zahtev po statični in požarni varnosti -so graditelji postavili novo, zakaj izolacija si je zelo hitro pridobila enakovredno mesto s konstrukcijo. In Krkini strokovnjaki so v treh letih dela stali pred rešitvijo; v Novem mestu bo brez težav delala nova tovarna, tovarna izolacijskih materialov. Njej v prid je govorila vrsta podatkov. Vsekakor jc bil na prvem mestu dokaj primeren zapuščen objekt, na drugem surovina, ki bo domala vsa z domačega trga, potem sledijo zahteve po varčevanju z energijo, varstvo okolja itd. Steklene izolacijske materiale (file, plošče, žlebake, blazine, prešani file ipd.) bodo delali na bazi finih steklenih vlaken, osnova za te je kremenčev pesek, ki ga je v neposredni bližini tovarne dovolj. Gradnja oziroma obnova je že stekla konec minulega leta, nova investicija pa je sestavni del Krkinega srednjeročnega načrta, vključena pa je tudi v srednjeročni plan razvoja SRS kot prednostna naložba ter usklajena z družbenim planom SFRJ. V obstoječih objektih ne bo potrebno veliko gradbenih injekcij, navzlic temu pa bo do prvih izolacijskih materialov, ki bodo zapustili Novo mesto, steklo precej časa. Prve od 7500 ton bodo prišle iz tovarne v začetku 1982. leta, če pa bo tržišče zahtevalo še več izolacije, bodo brez večjih težav vsako leto naredili Se 2.500 ton več. O NAČRTU IRCA VAS - BROD Prejšnji teden so se sestali člani komisije za urbanizem pri izvršnem svetu novomeške občinske skupščine. Obravnavali so zazidalni načrt Irča vas - Brod, se pogovorili o usmeritvah za delovni program v letošnjem letu, o razširitvi prostorov novomeškega Gozdnega gospodarstva na Gubčevi in o razširitvi prostorov Vodnogospodarskega podjetja. „Pionirjevci” še praznujejo Spet se je zgodilo, da so delavci iz sosednjih republik samovoljno podaljšali praznike Zamude opravičujejo s sumljivimi zdravniškimi dokumenti SGP ,JPionir” ima trenutno zaposlenih skoraj 4200 delavcev, Potrebuje pa jih še najmanj 400, da bi delo na gradbiščih noimalno teklo. Pravzaprav novih delavcev ne bi bilo potrebno iskati, če bi ">li na delu vsi, ki so mesečno odsotni iz upravičenih in neupravičenih vzrokov. Čudno se sliši, vendar je res, da se jih veliko še ni vrnilo z novoletnih praznovanj. Tako dnevno prihajajo vesti iz Libije, da je na tamkajšnjih grad- MLADINSKI KLUB: PREDAVANJE O ČEBELARSTVU »Čebelarsko društvo”, ki deluje v Kriti, tovarni zdravil, jc začelo le-l?*njo čebelarsko sezono z zelo za-nimivim predavanjem. V prostorih Mladinskega kluba se je zbralo okoli ” .krkašev’, poslušali pa so profe-^tja Senegačnika iz Ljubljane. Naj-l*ej je nasul kopico napotkov za JJspešno čebelarjenje, nato je govoril značilnostih dolenjske pokrajine čebelarjenje in opozoril na čevlje bolezni. Domala dveurno pre-®vanje je gost iz Ljubljane popestril * kpimi diapozitivi. ŽUŽEMBERK .* O SUHI KRAJINI • * 1 • januarja so se v prostorih kra-^ skupnosti Žužemberk zbrali ni medobčinskega odbora za po-v^anje razvoja Suhe krajine. Naj-razv e<* 50 posvetili načrtovanju dni °Ja ^u*ie kraj*nc v novem sre-J točnem obdobju. Pogovorili so l>*di dahT*. 0 mladinskih delovnih briga-nad' r k°d° s prostovoljnim delom Jevate tudi v letošnjem letu. biščih le četrtina delovne sile, s podobnimi izostanki se srečujejo tudi na domačem terenu. Podrobna analiza, ki jc bila v podjetju narejena za mesec november preteklega leta, kaže, da je ta mesec manjkalo 30 odstotkov delavcev. V bolniškem staležu je bilo 120 delavcev. Največ neupravičeno manjkajo delavci iz drugih republik, ki predstavljajo 70 odstotkov Pionirjeve delovne sile. Ti velikokrat umetno podaljšajo dopust. Alojz Jožef, pomočnik direktorja skupnih služb, je o tem pojavu povedal: „Ob takih pojavih smo skoraj nemočni. Za tak prekršek določi komisija neplačan dan. Po-sebnos'f so sezonski delavci. Delno bomo problem rešili z gradnjo novega samskoga doma, ki bo imel 200 postelj, družabne prostore ter igrišča za rekrc acijo. Po drugi strani pa razmišljamo tudi o posebnem denarnem dodatku za točnost prihajanja na delo in o dopustih.” Čakalnica Pionirjeve ambulante v Bršljinu jc dan za dnem polna. Dr. Miroslav Mance ima v svoji kartoteki 3000 kartončkov in opravi tudi do 1500 pregledov na mesec. „Vsak delavec, ki pride v ambulanto zdrav ali bolan, izgubi s pregledi najmanj dva delovna dneva. Z dajanjem bolniške smo strogi zlasti pri tistih, Dr. Mance: „Ambulanto sem prevzel pred slabim letom in .bolniške' nam je uspelo zmanjšati na polovico.” ki pridejo na pregled pred prazniki. Največ pa nas, tudi upravičeno, obiskujejo nekvalificirani delaven ki so boleznim najbolj izpostavljeni. Priznati moram, da sc pri marsikaterem, na videz zdravem delavcu odločim za bolniški stalež. Razumeti je potrebno mlade ljudi, ki imajo svoje družine tudi v do 800 km oddaljenih krajih in gredo po petih mesecih za nekaj dni domov. Tudi to je neke vrste zdravljenje in si ga upam pred vsakim zagovarjati”, pove dr. Mance, ki jc ambulanto prevzel pred slabim letom in v tem času zmanjšal .bolniške’ za več kot polovica JANEZ PAVLIN Na poti k novi potrebni tovarni pa novomeški industrijski velikan ni sam. Za obnovo oziroma dograditev delovne organizacije, za katero bodo morali odšteti 685 milijonov, je sredstva z dohodkovnim povezovanjem združilo pet organizacij Termika (30 odstotkov), SGP Pionir (10), Gradis (8,5) in Krka (43 odstotkov). Zaenkrat so sklenjene vse pogodbe in soglasja, glavni organi- O ŠOLI IN SEMINARJU Včeraj popoldan so se na 28. seji sestali člani komiteja občinske konference ZKS Novo mesto. Ra uvodnem delu so se med drugim pogovorili o nalogah, ki jih bodo morali opraviti ob izbiri kandidatov za srednjo politično šolo pri Centralnem komiteju ZK Slovenije in za seminar ..Samoupravljanje v združenem delu”. Igre z lesom Na sledi nedovoljenemu prodajanju lesa Alojz Vovko iz Brezja št. 2 v novomeški občini in njegovi partnerji v kaj čudni trgovini z lesom so si privoščili preveč. Sedaj sc izgovarjajo s podobnimi trditvami . ..Nismo vedeli, da se ne sme.” Vendar nepoznavanje predpisov ne izključuje storilčeve odgovornosti. Za kaj gre? Vovko si je kar po domače predstavljal gospodarjenje z lesom. V gozd svoje matere jc v minulem letu zahajal dokaj redno. V družbi motorne žage in občanov, ki so želeli hitro ter poceni priti do dobrega gradbene^ lesa. Kar ob deblih, ki so si jih izbrali, so udarili ob dlani in vrhovi ter krošnje so padali kot za stavo. Delavci Uprave inšpekcijskih služb so črnemu podiranju prišli dokaj hitro na sled. Ugotovili so, da so kupci storili kopico prekrškov. Privoščili so si tvegan nakup od domala nerazsodnega človeka, ki sploh ni lastnik gozda. Sekali so sami, na črno in mimo pooblaščene gozdne organizacije. Lotili so se dreves, ki jih gozdarji ne bi nikoli odkazali, za seboj niso pospravljali ipd. Inšpektorji so odkrili le nekaj kupcev. Branko Ruden iz Šentjerneja je kupil 3 kubike, Janez Franko iz Vrhpolja 5 kubikov, njegov sovaščan Jože Gorišek 4, Vilko Hribar z Dolenje Težke vode pa okoli 9 kubikov lesa. Vsi so v postopku pri inšpektorju, odgovarjali bodo pred sodnikom za prekrške, les bodo morali vrniti, grozijo pa jim hude kazni. Podobne nevšečnosti čakajo tudi ostale kupce, ki jih roka pravice še ni poiskala, in vse tiste, ki se bodo še vključili v igro z lesom Vovkove matere. zator in pobudnik za novo tovarno pa je na najboljši poti k novemu poslovnemu uspeli". Zagotovljen je tudi zato.ker se za novomeško izolacijo že sedaj zanimajo zahodne države, kamor bo šlo okoli 30 odstotkov izdelkov. J. P. LABOD . GLASILO VSAKE TRI TEDNE Informiranje je v novomeškem Labodu dokaj dobro razvito. Njihovo tiskano glasilo izhaja enkrat na mesec, po potrebi izdajajo biltene, za boljšo obveščenost pa si pomagajo tudi z razglasnimi postajami. Posebna in med zaposlenimi najbolj priljubljena oblika informiranja so tako imenovane .tribune’, ko se delavci zberejo na enem mestu in dobijo najpomembnejše informacije. Na enem izmed sestankov uredniškega odbora so se odločili, da bodo tiskano glasilo v letošnjem letu izdajali vsake tri tedne. Jože Franko—sedemdesetletnik Z novim letom 1980 je krepko zastavil korak v osmo desetletje svojega življenja Jože Franko iz Ore-hovice-Hrastja pri Šentjerneju. Čeprav je bil rojen na trdni kmetiji, jc ob hudi gospodarski krizi v tridesetih letih na lastni koži občutil težave kmečkega stanu. Da bi zaslužil kakšen dinar, sc je tri leta ukvarjal s tesarstvom in se tudi izučil to obrti, potem pa je tri leta delal še na železnici. 1939 jc za očetom prevzel hirajočo in zadolženo domačijo in jo s trdim delom v dveh letih izvlekel iz največjih težav. V razmeroma mirno kmečko življenje pa jc posegla vojna in okupacija. Jožeta, člana Sokola in Društva kmečkih fantov in deklet, so hitro našli ljudje, ki so poleti 1941 začeli širiti ideje OF. Prva sta bila učitelj Prusnik in zdravnik dr. Reja, za njima še študent Paderšič in učitelj Zamljen. Od zime 1941/42 je opravljal naloge v okviru terenskega in rajonskega odbora OF, se boril v Gorjanskem bataljonu in Cankarjevi brigadi, bil ranjen, postal član Okrožnega odbora OF in Okrožnega komiteja KPS Novo mesto, vodil okrožno gospodarsko komisijo in bil v zgo-,dnji jeseni 1944 izvoljen za predsednika izvršnemu odbora Okrožnega narodnoosvobodilnega odbora Novo mesto. Vsi, ki smo. ga poznali in z njim delali, g? imamo v spominu kot vedrega, poštenega in dobrega, skromnega in odkritega tovariša ter predanega in hrabrega borca, ki tudi v najtežjih časih ni izgubil hladnokrvnosti in zdravega kmečkega humorja- IV) osvoboditvi jc delal na okrajnem ljudskem odboru Novo mesto in obnavljal izčrpano kmetijo. Z začetkom družbene preobrazbe vasi je predani in preudarni revolucionar in kmet dobil nalogo organizirati kmečko obdelovalno zadrugo v svojem rojstnem kraju. fr. šestih letih težav, skrbi in podtikanj je bila zadruga razpuščena, on pa se jc kot čist in samostojen kmet ponovno lotil obnove svojega gospodarstva. Več let je bilo potrebnih, da ga je spet spravil na nekdanjo raven in ga potem izroči! tpladim rokam svojega sina. Jože Franko, ki je še danes aktiven član krajevne organizacije ZB Orehovica in spoštovan in priljubljen lovski tovariš, je poznan tudi širši dolenjski javnosti, ki se pri- M družuje čestitkam ob njegovi obletnici. Od 1936. leta naprej je vse njegovo delo spremljala in podpirala njegova življenjska tovarišica Francka. Gotovo se ima krepki sedemdesetletnik za svoje duševno in telesno zdravje v veliki meri zahvaliti tudi njenemu vedremu in ustvarjalnemu značaju, frijatclji in aktivisti novomeškega okrožja želimo obema še veliko'zdravih in srečnih let. JOŽE PENCA - DEČKO TROJE VESTI IZ DOL. TOPLIC Člani novinarskega krožka iz topliške osnovne šole poročajo, da bodo imeli učenci 4. in 5. razredov med skorajšnjimi počitnicami smučarski tečaj. Izvedli ga bodo v bližini šole, najbrž pa bodo dobili tudi vlečnico. Ob koncu lanskega leta je izšla tudi številka glasila Rog, ki na štiridesetih straneh prinaša zanimive zapise o doživetjih šolarjev, o krajevni skupnosti in literarne prispevke. Malce pozno mladi dopisniki pišejo tudi o tem, da jev t op liski krajevni skupnosti dedek Mraz obiskoval otroke po vaseh. Družbo mu jc delala skupina snežink, zajčkov in glasbenikov. Novomeška kronika SODELOVANJE Z MLADIMI V UNIFORMAH Osnovna organizacija ZSMS v delovni organizaciji Labod postaja vse aktivnejša. Veliko pozornosti posveča stikom s pripadniki JLA. Tako v zadnjem času pripravljajo najrazličnejše kulturne prireditve, najbolj pa sta uspeli akciji ob dnevu JLA in novem letu. Na zadnjem skupnem sestanku .Labodovccv’ z mladino v sivih uniformah so sc dogovorili, da bodo letos pripravili več skupnih programov in svoje delo predstavili v različnih krajevnih skupnostih novomeške občine. MLADI VAL PREDI ŽIDOM Na 1. letošnji seji predsedstva občinske konference ZSMS Novo mesto - bila jc minuli teden - so se mladi pogovorili tudi o svojem tiskanem glasilu. Sklenili so, da bo uredniški odbor ..Mladega vala” pripravil gradivo za novo številko, ki naj bi izšla konec januarju ali v začetku februarja. NOVI PRIJEMI Nekateri trgovci oziroma natakarji so začeli v novem letu i. novim odnosom do strank. Največje spremembe so gospodinje doživele v prodajalni kruha, kjer jim poskušajo na vso silo vsiliti star kruh in ob tem poljudnoznanstveno razlagajo, da je neprimerno bolj zdrav od svežega. V .Kavarni’ na Glavnem trgu pa strankam, ki nimajo drobiža, kot kaže, na ves svet jezne natakarico sploh ne bodo več stregle. OLJA ZA VSE DOVOLJ - Najnovejšim govoricam o silnih podražitvah kurilnega olja so ponovno nasedli tudi Novomeščani, in nestrpno pa tudi nesramno oblegajo novomeško predstavništvo Petrola Mnogim ni jasno, da mora tudi zanje veljati pravilo, da olje pripeljejo na dom dober mesec po naročilu in samo 2000 litrov. Izjem ni! TORBIC NI BILO - Kaj nezanesljiv .partner’ postaja prvi slovenski knjižni klub. Lani pred 29. novembrom je vabil v svoje vrste in obljubljal novovčlanjenim za nagrado torbico. Novi lastniki članskih izkaznic so po dolgem času dobili zavitke knjig, a marsikdo se je moral za obljubljeno darilo obrisati pod nosom. NOVI KRIČAČI Minuli teden so v novomeški bolnišnici rodile V«, ronika Zupan iz Šegovc_77 - Špelo, ' Helena Mrzlikar iz Šegove 1 - Natašo, Dragica Janežič, Na lazu 26 -Gašperja, dr. Alojzija Šuštarič-Čimpu z Ragovske 6 a - Matevža, Majda Kopač z Glavnega trga 4 - Andrejo, Branka Mikša iz Ulice Majde Šilc 9 - Sebastjana, Marjeta Ravnikar s Partizanske 5 - Jerco in Jelka Florjančič s Trdinove 2? - Ža-neto. TRŽNICA - Prodajalci na novomeški tržnici sc ne ustrašijo dežja, snega niti močnega mraza. Tako jc bila tržnica zadnji ponedeljek dobro založena, tudi z zmrznjenim sadjem in zelenjavo, nad katero inšpektorji ne bi bili ravno navdušeni kakor na rimer redke gospodinje, ki so zavile prodajalcem, niso bile s cenami. Od minulega tedna so namreč, najbrž zaradi hudega mraza, poskočile. Krompir so ponujali po 8 do 10 din kilogram, čebulo po 14 do 19 din, solato po 30 do 36, limone po 40. pomaranče po 23, mandarine po 42, hruške po 25 din itd. Ena gospa je rekla, da na posameznih interesnih skuonostih delajo šaljivci. Zaprosila je za kontaktne leče in brez težav so ji na posebnem papirju odobrili — slušni aparat. Nič dlje, kot lahko plačamo Naj zbori občinske skupščine odločijo, kaj ima prednost pri izboljšanju prometne varnosti Na zahtevo zborov občinske skupščine je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu predložil izvršnemu svetu in občinski skupščini finančno ovrednoten program za izboljšanje prometne varnosti na vseh cestah brežiške občine. Zdaj pričakuje, da bo skupščina v kratkem ponovno pretresla naloge za izboljšanje cestnoprometnih razmer in v skladu s finančnimi možnostmi sprejela ustrezne sklepe in stališča. Svetu bo tako omogočila nadaljnje delo. Vedeti inora namreč, kaj je možno realizirati in do kdaj. Nujno bo postopno uresničevanje postavljenih nalog. Zahteve so precej večje od možnosti, saj skupna vsota za predlagane varnostne izboljšave precej presega trenutno gospodarsko moč za financiranje tega sicer pomembnega področja skrbi za človeka. Tako bi na primer samo cestnoprometna signalizacija predvidoma veljala nekaj nad 3.845.000 dinarjev. Za javno razsvetljavo od novega mostu čez Savo do križišča Zakot, od brežiškega gradu do starega mostu ter od Prosvetnega doma do železniške postaje v Brežicah bi morali odšteti 4,640.000 dinarjev, za zaščitne ograje pa 32,500.000. Odprava črnih točk zahteva 2.290.000 dinarjev. Pri tem je upoštevana dodatna razsvetljava križišča Zakot, ureditev pločnikov na tem križišču, razsvetljava križišča pri Raktelju, razsvetljava križišča Zakot — Rakteli, razsvetljava križišča Cesta bratov Milavcev — Titova cesta, razsvetljava križišča Trnje in Čatež. Ureditev parkirnih prostorov v starem mestu in pri novi blagovnici trgovskega podjetja „Posavje” bi veljala 800 tisočakov. Pri župni cerkvi je predvidno parkirišče za 100 vozil, na stari avtobusni postaji za 200, §ri gradu za 50, v glavni ulici za 00 in pri novi trgovski hiši za 150 vozil. Največ ji znesek 60 milijonov dinarjev, jc predviden za rekonstrukcijo mostov, predvsem za njihovo razširitev in za povečanje nosilnosti. Varnostna oprema na mostovih bi veljala štiri in pol milijona dinarjev. Kar 25 mostov je potrebnih obnove, predvsem na odsekih, kjer so ceste že modernizirane, zmanjkalo pa je sredstev za ta dodatna dela, ki pri modernizaciji občinskih cest niso bila pla-mrana. j TEppEY Tisoči skozi šole RK V tečaje za nego bolnika in poškodovanca na domu niso vse krajevne skupnosti poslale svojih predstavnic V minulih štirih letih je opravilo tečaje prve pomoči nad 2000 kandidatov za voznike motornih vozil. Tečaje za nego bolnika ali poškodovanca na domu ie opravilo 150 žensk, žal pa te niso enakomerno razporejene po krajevnih skupnostih. V novem mandatnem obdobju si bo občinska organizacija prizadevala, da bodo imela take aktivistke vsa območja občine. Preko Rdečega križa poteka tudi usposabljanje ekip prve pomoči iz vrst civilne zaščite. Do zdaj je tečaje uspešno opravilo 256 občanov v KS in 28 v delovnih organizacijah. Za slušatelje iz delovnih kolektivov pravkar poteka nov 99-urni tečaj, ki ga obiskuje 25 zaposlenih. V brežiški občini so samo še tri krajevne skupnosti brez organizacije Rdečega križa. To so Sentlenart-Brezina, Zakot— Bukošek-Trnje in Jesenice na Dolenjskem. Letos bodo to vrzel zapolnili in tako občanom približali delo RK. Občinska organizacija RK šteje trenutno 2500 odraslih članov, mladi člani pa so vsi učenci osnovnih šol do sedmega razreda. V Šolskem centru delata od lanske© decembra dalje dva aktiva, eden v gimnaziji, drugi v poklicni šoli za prodajalce. V aktive bodo poslej vključevali tudi osme razrede osnovnih šol. Pri usposabljanju prebivalstva za nudenje prve pomoči odigrava Rdeči križ pomembno vlogo. 'Z dolžnostmi za nudenje prve pomoči se mladi člani RK prvič seznanijo v 7. razredu osnovne šole. Šolske ekipe v občini tekmujejo najprej med seboj, najboljše pa nato sodelujejo na regijskih in republiških tekmovanjih. VSAK DAN VSAJ ŠEST TON KRUHA - Posnetek je iz nove pekarne v Brežicah. Njena zmogljivost bo 12 ton kruha, peciva in slaščičarskih izdelkov na dan. Ta industrijski obrat je enota tozda Pekarne Krško, ki posluje v sklopu ljubljanskega Žita. (Foto Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH ZA STEKLENICE NIKOMUR MAR - V Brežicah vsako leto dvakrat zbirajo surovine za DINOS. Za sedaj velja to edinole za papir, medtem ko steklenic in krp nihče ne odkupuje. Solarji so doslej zbrali naivec staie^ papirja v letu 1976. Na DINOS so ga odpeljali 17.560 kg. Naslednje leto so zbrali 16.685 kg, predlanskim 14.557 kg in lani 13.442 kg. Vnema ne usiha pri mladih članih RK, ampak pri prebivalstvu. Papirja bi lahko zorali dosti več, če bi zbiranje organizirali sproti in ga sproti odvažali kot na primer smeti. To zahteva organizirano službo in sortirano odlaganje, za kar bi bile potrebne dodatne posode oz. vreče. Morda bi celo kazalo iti kam pogledat, kjer to že imajo. SNEGA DOVOLJ, VLEČNICA STOJI - V Pečicah zaman pričakujejo zimski živžav, čeprav imajo letos odlične možnosti za smučanje in sankanje. Redki navdušena se sicer poskušajo razgibati na snegu, ni pa organizirane smuke s tečaji za mladino in odrasle. Vlečnice namreč sploh niso pognali, ker obratovanje brez atesta ni mogoče. Tega pa vlečnica najbrž ne bi več prestala. Prebivalci nekdaj tako obetavnega zimskošportnega središča brežiške občine so več pričakovali, zlasti odkar imajo razširieno in asfaltirano cesto, po kateri so Pečice ob vsakem času dostopne. ČRNEGA KRUHA BO SPET DOVOLJ - Zvedeli smo, da je bilo obratovanje nove Pekarne v Brežicah cdloženo do 15. januarja, čeprav je ta poskusno začela peči ob otvoritvi. Dek> ni steklo takoj zaradi administrativnih ovir. Počakati so morali namreč na uporabno dovoljenje. Poslej obeta Žito tudi peko črnegi kruha, ki g? že nekaj mesecev ni dobiti nikjer drugje razen pri zasebniku Slivniku. BREŽIŠKE VESTI Pripravimo se, da nas nevarnost ne preseneti! V Brežicah bodo zgradili sodoben gasilski dom Tehnična opremljenost gasilskih enot v brežiški občini ne dohiteva več razvoja na drugih področjih bodisi da gre za sodobnejšo tehnologijo in gradnjo novih industrijskih obratov, za širjenje dejavnosti Petrola, za nove stanovanjske stolpnice, za bližino letališča, železniške proge in avtomobilske ceste z vedno gostejšim prometom. Ogroženost je vsak dan večja, zat doma bodo uredili tako, da bodo v neposredni bližini imeli prostor za gasilske vaje. Dom požarne varnosti bodo postopoma opremljali s specialnimi gasilskimi pripomočki, kakršnih gasilske operativne enote zdaj nimajo nikjer na voljo. Razen posebnih ^silskih vozil bodo potrebovali tudi sodobne naprave za gašenje in reševanje. Ce sc bodo uresničile napovedi in bo kongres Gasilske zveze Slovenije junija letos res v Brežicah, potem lahko pričakujemo, da bodo ob tej priložnosti položili temeljni kamen za novi dom požarne varnosti, ki bo predvi doma veljal nekaj nad 10 milijonov dinarjev. J.T. 'i»i i rn———r-- — j ZASNEZENO KRŠKO, LEVI BREG — V slabem vremenu je bližnjica za pešce, ki je speljana nao železniško progo, za delavce Tovarne papirja še posebno dobrodošla. Mostiček, ki povezuje Celulozo z železniško in avtobusno postajo ter z naseljem Videm, je vsak dan vzorno očiščen. (Foto: JožK* Teppey) Le združen dinar nosi uspeh Nova samoupravna in dohodkovna organiziranost odpravlja kupoprodajne odnose_ Večine zaposlenih v krškem gospodarstvu novo leto s svojimi zahtevami po vsestranskem varčevanju, po večji produktivnosti in učinkovitosti ni našlo nepripravljene. K boljšim gospodarskim rezultatom bosta dodali svoj delež tudi izpopolnjena samoupravna organiziranost ter doslednejše uveljavljanje dohodkovnih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela. Komisija, ki spremlja uresni- pogoje za tozd. čevanje zakona o združenem delu, ugotavlja precejšnje premike. Marsikateri uspeh gre pripisati prav organiziranju tozdov. V Celulozi jih imajo 8, v Tovarni specializirane opreme 4, v Agrokombinatu 5, pri Žitu 2, (Imperial in Pekarno), v Splošnem mizarstvu 2, v Kovinarski so se odločili za 4, v Metalni na Senovem pa seje del zaposlenih organiziral v mariborski tozd Servisi. Skupne službe so ponekod organizirane kot delovne skupnosti oz. delovne enote. Samoupravno organiziranost so povsod dolžni spreminjati, kakor hitro ugotovijo, da imajo pogoje za ustanavljanje novih tozdov. Svoj položaj bi na primer že lahko spremenila delovna enota celjskega Izletnika, ki že nekaj časa izpolnjuje Med krškimi „požiralci” vagonov Novo samoupravno organiziranost spremlja povsod uveljavljanje dohodkovnih odnosov, ki slonijo na skupnem prihodku in omogočajo združevanje sredstev za redno poslovanje, združevanje sredstev za investicijske naložbe, za skupno porabo in za rezervni sklad. Tak princip še ni uveljavljen povsod. Precej tozdov se namreč zadovoljuje s preživelimi kupoprodajnimi odnosi z drugimi tozdi, in ker ne poznajo združevanja, si zmanjšujejo ekonomsko učinkovitost. Kar zadeva dohodkovne odnose, se lahko pohvalijo predvsem v Celulozi, kjer so že 1974. leta sklenili samoupravni sporazum o združevanju sred- stev za nove investicije v Krškem. Tudi SGP Pionir je sprejel podoben dogovor s Cementarno v Anhovem. V Krškem posebej opozaijajo na potrebo po tem, da bi soudeležbo pri naložbah dohodkovno povezali v obliko skupnega dohodka in si tako zagotovili jamstvo temeljnih organizacij za racionalnost investicij in ekonomičnost razširjene oz. nove proizvodnje. V Tovarni papirja so doslej prišli najdlje tudi pri zamenjavi kupoprodajnih odnosov med tozdi z dohodkovnimi. V nove odnose uvajajo skupno planiranje, skupen riziko, skupen razvoj in skupen nastop navzven-Manj učinkovitih dohodkovnih odnosov je za sedaj opaziti me« delovnimi organizacijami v sozdih, zato letos pričakujejo tudi na tem področju vefi korenitih sprememb. J.T. Sproti razloženi vagoni navzlic gneči na rampi V zadnji številki smo poročali vzornem razkladanju železniških vagonov v krški Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj. Delavci tega kolektiva vsekakor tudi s tem dokazujejo, da častno nosijo ime tega velikega revolucionarja. V tovarno smo prišli ravno ob menjavi izmen. Velikanski Po-claini, francoski razkladači na posebno visokih hoduljah, di lahko „vidijo” v vagon, so tisto prvo soboto v januarju opravili zadnji krog v pivi izmeni. „Na delavca pride tudi po 250 ton premoga”, je povedal vodja razkladalnih skupin Anton Arnšek. „Ce kateri zmeče na roke 80 ton premoga, ni noben poseben junak,” je dodal. Temu na rob je treba kajpak zapisati še podatke, ki jih je navedel vodja internega železniškega transporta Celuloze Sandi Runovec. Vsa leta - v tem času je namreč krška tovarna postala eden največjih evropskih celuloznih velikanov - je ostalo tovarniško železniško in razkladalno omrežje isto! Leta 1976 so razložili 23.560 vagonov, lani pa se je to število dvignilo že na 32.887 vagonov. Porast znaša torej 12,6 odst. V tem je skrite nemalo marljivosti in tudi iznajdljivosti delavcev tozda Transporta, da njihovi industrijski tiri niso doživeli infarkta. Celo v delegaciji za zbor združenega dela občinske skupščine so že na eni lanskih se. opozorili, da bi morali na krški postaji za gozdarje iskati novo razkladalno in nakladalno rampo; tako sproščeni prostor bi omogočil Celulozi, da bi laže zadihala. A. Ž Kam bodo investirali?^ Prednost dajejo objektom, ki jih morajo dokončati _ zmogljivosti hotela Sremič v Krškem. Računajo na dozidavo objekta s 120 ležišči. Letos imajo prednost začete investicije, predvsem tiste, ki bodo vloženi dinar hitro vračale. Tako naj bi bila končno zaokrožena naložba v Tovarno embalaže na Senovem, kjer se bo število zaposlenih povečalo za 200. Na vrsti je tudi Iskra v Kostanjevici. Finančna sredstva so v celoti zagotovljena. Ob koncu leta že lahko pričakujemo zaposlitev novih- delavcev. Sprejeti jih nameravajo 150, morda celo več. Ta investicija je pomebna, ker se z njo povečuje izvoz. Veljala bo 42 imilijonov. Trgovina nadaljuje gradnjo blagovne hiše na Griču, vredne 13,5 milijarde starih dinarjev, končana bo do avgusta. Ta objekt bo popestril blagovno ponudbo v krški občini in zmanj- V kmetijstvu nameravajo dograditi polnilnico v Leskovcu, precej denarja pa namenjajo za preusmerjanje kmetij. Pripri' liajo tudi projekt za intenzivno rejo prašičev. V občini jih na leto zakoljejo 7 tisoč in skoraj vse kupijo drugod. Za v prihod; nje upajo, da jih bodo vzredi« 16 tisoč, oz. najmanj še enkja* več, kot znaša poraba v občini- V šolstvu bo v kratkem dokončana osnovna šola v Kostanjevici, v Brestanici pa imajo vse pripravljeno za širitev. Če ne bo kakih izrednih omejitvenih ukrepov, potem bodo morda že letos začeli graditi novo šolo v šal odliv denarja v druge kraje. Podbočju, za katero krajani od Gostinci hitijo z dokumentacijo lanskega leta dalje zbirajo sa* za povečanje prenočitvenih moprispevek. KRŠKE NOVICE SE EN „DA”! - Izrekli so ga člani izvišnega odbora kulturne skupnosti za zaposlitev še ene strokovne moči v k iški ..Valvasorjevi knjižnici in čitalnici’. Le na ta način bo namreč ustanovi uspelo uresničiti za 1980. leto obsežno zastavljeni program, ki obeta njen „prodor” izven doslej uokvirjene dej arnosti KAJ TO LETO? - Na brestaniškem -gradu bodo naredili že skoraj vse potEbno, da bi se v prihodnjem letu lahko v pivo nadstropje vselila muzejska zbirka o slovenskih političnih zapornikih, internirancih in konfinirancih med zadnjo vojno. Manjši del poslopja bo treba še protipotresno z ščititi, delali pa bodo tudi že obrtniki. V naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi grad dokončno uredili in v pritličnem delu odprli gastinske prostore, z® katere je idejni načrt že narejen. VRSTA PRIREDITEV - Z nastopom senovskih igralcev in nju1^ vo uprizoritvijo Cankarjevih „HlaP" cev” se je minuli petek v kršl®^ Delavskem domu pričel >>”vv kulture”. Zveza kulturnih organE ' cjj k iške občine ga posveča slovenj skemu kulturnemu prazniku- y njegovem okviru se bo ob petkifl . istih prostorih zvrstilo še ne* J prireditev, ki bodo prikazale amate sko ustvarjalnost > TUDI V KRŠKI OBČINI Garnizon Cerklje nadaljuje tra“ifg ju da novim vojakom razkaže lepote ^ zanimivosti posavske pokiajine-krški občini so jim razkazali K<> njevico in njene znamenitosti, «jf dali so si Krško in tamkaj5" Delavski dom. ' «^1 ^Iisjak\ lisjaku Dinar na dinar - nnv asfalt Krajevne skupnosti Krmelj, Šentjanž, Tržišče pred podaljšanjem samoprispevka Zadnja leta je obilo energne, volje, predvsem pa tudi denarja 'uiuiijd ieia je oduo energije, volje, predvsem pa tudi denarja krajevnih skupnosti usmeijenSi v ceste. Če je bilo pred leti še dobro, da si se kam sploh lahko pripeljal z avtom, sedaj že marsikdo gleda na to, da se bo pripeljal po asfaltu. Pred novim letom smo poročali o uspehih skupnega odbora za posodabljanje cest v krajevnih skupnostih Krmelj, Šentjanž in Tržišče. Po odhodu tovariša Jožeta Bavca na odgovorno dolžnost predsednika občinske konference SZDL v Sevnico je nelahko nalogo vodenja tega pomembnega odbora prevzel Janez Valant iz Tržišča, dolgo-fetni izkušeni družbenopolitični delavec, predvsem pa prizadevni direktor Liscinega tozda šivalnica v Krmelju. Lepo urejeni sodobni prosto- ri tega tozda, temeljto prenovljeni, kar vabijo. Vseeno se v tozdu borijo s pomanjkanjem delavk. „Naši tozdi so pripravljeni še dodatno izločiti namenski denar kot dotacijo, torej nepovratno, dvema krajema, odkoder bi dobili več delavk, vir. načel pogovor predsednik lant, aa bi tako še podkrepil pripravljenost svojega kolektiva, ki tudi doslej ni držal rok križem. O tem, kaj nameravajo postoriti v naslednjih petih letih, Lahko bi kdo kaj pomagal! Slepi telefonist in njegova mati darovala zemljo za vodovodni zbiralnik na Telčah — Denarja zmanjkalo Znano je, da telesno prizadeti ljudje dostikrat odtehtajo svojo hibo s širokim srcem in prizadevnostjo. Alojz Hribar, nepogreSji-v* slepi telefonist več kot 2.300-članske „Lisce” zna na pamet več sto številk. Bomba kot ostanek vojne in nekaj fantovske prešernosti je bilo dovolj, daje bil ob vid. Menda je še nekaj upanja v švicarskih zdravnikih, da bi taki kot on nekoč lahko zopet videli. Kakorkoli že, Lojze s palico ali brez nje najde svojo garsonjero visoko y bloku, obisk rodnega kraja pa je pokazal, da dobro ve, kje je na domačem travniku skopan jarek za vodovod, celo to, kako globoke so izkopane luknje okrog 60.000-litrskega zbiralnika nad domačijo. • Sicer pa je bil Lojze edini od domačinov, ki je sevniikcmu radiu lani podal pravcato zvočno pismo iz teh hribov. „Menda smo preskromni,” je dejal v za- govor domačinov, hkrati pa poudaril izjemen delež predsednika gradbenega odbora Rudolfa Kar-liča in tajnika Albina Mlakarja. Kaj iim še manjka, da bi slednjič dobili vodo iz te^ okrepljenega omrežja s prečrpavanjem in premagovanjem skoraj stometrske višinske razlike, Lojze natančno ve. „Manjka nam črpalka in nekaj cevi, pa bi lahko vseh 18 gospodinjstev imelo zdravo vodo,” izstreli brez ovinkarjenja in pristavi, da bi bil že čas tudi za kakšno pomoč tem hribovskim krajem. Nihče ni pomišljal, ko je bilo treba kopati. Edini „stroj” sta bila namreč Dulčev par konj in plug, drugo so opravile pridne roke s krampi in lopatami Predračun je omenjal število 150 tisočakov, seštevek stroškov pa se je pred novim letom ustavil tam okrog 250 tisočakov. Ife naj kdo še reče, da Telčaiji niso marljivi! A. Z. PONOSNI NA SVOJE DELO - Lojze Hribar, slepi telefonist v ,JLisd” se veseli tudi napredka rojstnih Telč. Na sliki. l^>ize ob novem zbiralniku za 60.000 litrov vode. (Foto: Železnik) SEVNIŠKI PABERKI p. SMUČANJE blizu doma - £®*Jinsko društvo Lisca Sevnica-j.sko ne miruje niti za teden dni. D rfunim izletom se bo v nedeljo na i^il mno^ičn* smučarski izlet Dot ' Na vrh se bo moral vsakdo ^trudit; sam, kar ni poseben n, ,7—* sam, v»2 em, posebno če avto premore ien8e' člane bo društvo seglo v (J. za nakup kart na žičnici '°dnevna velja sicer 85 dinarjev). ^Na ukv bolj Cisto - Sevniš- ^d.° poskusno že oddaja na je / Z gradu. Sprejem na tem valu stgi3zuniljivo, čistejši od tistega-na SeVnnjem valu, vsekakor pa jc vsaj v in Boštanju ta postaja sedaj »nejfe medJ preostaiimf UK “*>■ tako da ga ni težko najti. je k*M s SMETMI - V Boštanju si P°sod Ve^'na gospodinjstev omislila PUjTz® za smeti v skupni akciji o« i3^evne skupnosti. Zadeva je ,i. "ala na pol poti, saj ni bilo »Jeno za odvažanje smeti, tri^lan if^or krajanov je naložil •evS"* komisiji, naj skupaj s o „Trimo”. To pot . S lahko sporočimo, da vlečni- J ^ ca dela s polno paro vsak ^ N delavnik od 14. do 20. ure, J ^ ker je proga osvetljena. Ob ^ N nedeljah pa dela od 9. ure £ ^ dopoldne do 20. ure zvečer. 4 J Vsi, ki se bodo hoteli J , s spuščati po nekaj več kot * ^ 300 metrov dolgi progi, pa J * bodo za deset voženj odšteli J ^ komaj dvajset dinarjev. Ča- 4 S kanja ni, saj ima vlečnica £ ^ zmogljivost 600 smučarjev 4 > na uro. £ I WMM0fMM0MaMŠMŠ0š0*MMm DELA NAPREDUJEJO - Gradnja nove „Elmine” tovarne na Čatežu kljub začetnim zastojem lepo napreduje. Graditelji so okostje iz montažnih elementov že postavili, te dni bodo v bodočo tovarno napeljali še vodovodne in električne instalacije, tako da bo tovarna nared za poskusno proizvodnjo v začetku jeseni. Romi kot občani druge vrste j Vključevanje Romov v normalno življenje je polno težav - V programu so zajete vse stopnje od predšolske vzgoje do šolanja in zaposlovanja — V program še drugi? Pogled na romsko naselje Hudeje v gozdu ob cesti med Trebnjem in Račjim selom, kjer živi največja skupina trebanjskih Romov, najbrž mimoidočim vzbuja različne občutke', vse od pomilovanja, kako jih v tem snegu zebe, do privoščljivosti, češ prav jim je lenuhom. Torej je odnos do Romov v marsičem različen, v enem pa je le enoten:mnogi štejejo Rome za državljane zunaj kategorije. delovnem mestu. Zato si prizadevajo, da bi v delovnih organizacijah preskrbeli zanje posebne inštruktoije in mentorje. Marsikaj pa bodo naredili tudi v na- CIU JE JASEN - V Krmelju že od novega leta opozarja krajane na nujnost podaljšanja samoprispevka več ličnih panojev. Tale na sliki je blizu Pape ža, križišča, ki je lani dobilo lep krak asfalta proti Hinjcam, navsezadnje pa tudi asfaltno zvezo z Ljubljano proti Tržišču. Koliko bodo zbrali vsega denarja s predvidenim podaljšanjem samoprispevka v vseh treh krajevnih skupnostih - o uspehu je vsakdo prepričan - ni nobena skrivnost. „Zbrali bomo okrog 8 milijonov novih dinarjev, po dolžini pa bomo asfaltirali 10 do 12 km cest. Janez Valant je optimist, njegov vedri pogled pa izhaja iz poznavanja svojih rojakov; doslej so zastavljene načrte vedno samo presegali! A. ŽELEZNIK In prav v tem je bistvo problema Romov. „Dokler jih ne bomo z njihovim sodelovanjem naredili za povsem navadne občane z enakimi dolžnostmi in pravicami, toliko časa bomo imeli težave z njimi!” pravi Mica Miklič, tajnica trebanjske skupnosti za socialno skrbstvo in referentka za romska vprašanja. In prav v tej smeri se v trebanjski občini lotevajo reševanja teh vprašanj. Tako so na nedavni seji skupščine skupnosti sprejeli poročilo o dosedanjem poteku vključevanja Romov v običajno življenje, hkrati pa so sprejeli tudi program njihove socializacije za prihodnost. Poročilo in program bodo obravnavali tudi de-lejjpti vseh zborov občinske skupščine, kar kaže, da se v trebanjski občini v resnici celovito lotevajo tega vprašanja, ki pa ne teži samo njih. Težave z Romi imajo tudi drugod po Dolenjskem. KAJ BO DELAL RDEČI KRI2 Jutri zjutraj se bodo v Trebnjem sestali člani volilne skupščine pri občinskem odbora RK. Na skupščini bodo delegati obravnavali poročilo o lani opravljenem delu in načrtih za leto 1980, razrešili bodo dosedanji izvršni in nadzorni odbor ter izvolili nove člane za oba organa. V delovnem programu za leto 1980 še naprej največ pozornosti posvečajo ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, krvodajalstvu, razvijanju oblik solidarnosti, zdravstvepo-vzgojne dejavnosti in socialni pomoči. Na skupnosti se zavedajo, da tako strnjeno naselje Romov za njihovo vključevanje v'normalno življenje ni najbolj primerno. Zato podpirajo tiste, ki se želijo preseliti in si postaviti hiše. Toda težave se pojavljajo zaradi počasnega pridobivanja ustreznih dovoljenj, prav tako pa jih težko sprejmejo medse vaščani, kjer se žele naseliti. Zato bo treba delati zlasti na tem področju in Romom pomagati pri njihovih prizadevanjih. Še naprej bodo skrbeh za redno vključevanje romskih otrok v vrtce, predšolsko vzgojo in za redno zaposlovanje, kjer so tudi težave. Medtem ko so delegati skupščine vedno za zaposlovanje Romov, pa se njih6v j odnos povsem spremeni, Iio Romi potrkajo na vrata njihove delovne organizacije. Seveda vplivajo na tak odnos do njih slabe delovne navade Romov, ki le redko zdržijo dalj časa na KAKO SE LOTEVATI GRADIV Za vodje delegacij v zborih občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti bo občinska konferenca SZDL Trebnje pripravila seminar. Na seminarju bodo' vodje delegacij poslušali predavanja o metodah za obravnavo gradiv, o sklicevanju sej delegacij, oblikovanju stališč in oceno delovanja delegatskega sistema v občini. Seminar bo posebej za vodje delegacij iz organizacij združenega dela v ponedeljek, 21. januarja, ob 14.30 v sejni sobi občinske skupščine, za vodje delegacij iz krajevnih skupnosti pa bo v sredo, 23. januarja, ob isti uri. SEMINAR ZA MLADE KOMUNISTE V trebanjski občini so priprave na seminar za novosprejete in za bodoče člane Zveze komunistov že končane. Seminar se bo začel 4. februarja v prostorih osnovne šole v Trebnjem. Mladi komunisti se bodo na qjem seznanili s preteklostjo in sedanjo vlogo Zveze komunistov, z nastankom delavskega gibanja, temelji marksizma in s sedanjimi nalogami, ki stoje pred i\jimi. Seminar je za vse obvezen, udeležbo pa bodo morali zagotoviti sekretarji osnovnih organizacij. Ker se je prej dogajalo, da tečajniki niso redno obiskovali seminarja, bodo to pot njihovo udeležbo beležili. selju Hudeje, kjer nimajo vode, sanitarij, mnogi Romi pa še živijo pod bornimi šotori. Za izvedbo teh nalog bo potrebnih precej sredstev, ki se zdaj že zbirajo za te namene pri skupnostih, prav pa bi bilo, ko bi se k njim priključile še stanovanjska, komunalna, za zaposlovanje in tudi republiške skupnosti. _ . J. SIMČIČ ZA BODOČE ZAKONCE V Trebnjem je začela delovati zakonska svetovalnica za mlade bodoče zakonske pare. Zakonska svetovalnica, ki deluje v okviru trebanjske skupnosti za socialno skrbstvo, odpira vrata bodočim zakoncem dvakrat na teden: v torek od 8. do 12. urč in v četrtek od 12. do 16. ure. Enkrat na mesec pa bodo v skupnosti pripravili tudi predavanja, na katerih bodo predavali tudi strokovnjaki za ta vprašanja od drugod. KOMUNISTI O IZOBRAŽEVANJU Za jutri je napovedana prva občinske konference ZK. Na njej bodo obravnavah osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v letošnjem letu in nekatera vprašanj? s področja vzgoje in izobraževanja v trebanjski občini. Na tem področju bodo največ pozornosti posvetih nalogam komunistov v novoorganizirani vzgojno-izobraževalni organizaciji, beseda pa bo tekla tudi o idejnosti pouka na osnovnih šolah. v Trebnjem letošnja seja ZK. Na Berite »Dolenjski list« IZ KRAJA V KRAJ POZABLJENA CESTA - Medtem ko je bila cesta proti Čatežu minule dni dobro splužena in posoljena, tako da je promet po njej potekal brez težav, je bila cesta'proti Sentlovrencu sicer splužena, a znatno manj soljena. ZatQ je M njej ostala plast zglajenega snega, zaradi katerega je bila in bo verjetno previdna vožnja še bolj potrebna. SE ENA ZIMSKA - Da, Tre-banjci so kar zaibvljni s čiščenjem ulic in cest v svojem mestecu. Malo manj pa so zadovoljni s čiščenjem pločnikov, zaradi katerih se je pritoževal celo noki mladenič, češ da so preveč ledeni. ln če se je prjto. žcval mladenič, kaj se ne bi še starejši ljudje! ZDAJ PA SE SOL - Očitno trgovce in kupce veseli občasno pomanjkanje posameznih dobrin. Tak občutek namreč dobi človek, ko posluša skrivnostne pogovore o tem pomanjkanju pa slavnostno zamaknjenost, s katero te dni v Trebnjem trgovci kupcem delijo po en kilogram soli. Zdi se, da je občasno pomanjkanje posameznih dobrin kot sol našega vsakdanjega življenja, naše včasih kar prevelike blaginje. TE ZAVE Z VODO - Zaradi vodovoda in vode se je v trebanjski občini začelo in končalo toliko debat, ki še vedno trajajo, da bo prav dolgčas, ko bo enkn>t konec z njimi. Konec pa jih bo verjetno takrat, ko bo tudi trebanjski vodovod do kraja v redu. Kdove o čem si bodo potem ljudje brusili jezike? 17. janj.u-ja' 1S80 - > TREBANJSKE NOVICE _____'V ~ DOLENJSKI LIST Prednost polpretekli zgodovini V Crmošnjicah razpravljali o dopolnilu k družbenemu dogovoru o zaščiti Roga podpisnikov - Pri delu bo sodelovala tudi republika 27 .Sestankovali in pogovaijali smo se odločno preveč. Izberimo ljudi, ki bodo zavihali rokave in dosegli, da bo partizanski Rog končno dobil tisto, kar mu gre!“ je med drugim dejal v Črmošnji-cah 9. januarja Franc Leskošek — Luka, ki se je udeležil usklajevalnega sestanka za razvoj Črmošnjic. moč bodo priskočila zaintere' sirana podjetja, svoje pa bo morala prispevati tudi republika. J. P. Na drugem srečanju pred stavnikov črnomaljske in novomeške občine so skoraj po triurni seji sklenili, da predvideni družbeni dogovor o izgradnji ■jem, ki so že cej dela. Smuče odkrili prednosti j_______ bi se čimprej postavilo ob bok čarjei iti Črmošnjic, naj športnorekreacijskega in turistične^ centra Crmošnjice preimenujejo v dopolnilo k „Di už-benemu dogovoru o zaščiti, urejanju, vzdrževanju in oskrbi spomenikov na Rogu” iz 1975. leta, in sicer o hitrejšem razvoju območja Črmošnjic. Sprejeli naj bi ga 19. februarja, ko slavi črnomaljska občina. Za kratek rok za javno razpravo so se odločili tudi zato, da bi imeli sestavljalci novega srednjeročnega načrta še dovolj časa upoštevati naloge, ki jih narekujeta dogovor oziroma dopolni- Izbrali so tudi odbor podpisnikov (zaenkrat naj bi jih bilo 27), ki ga čaka pri oživljanju nekoč zelo živahne doline pre- ZA REKREACIJSKO SREDIŠČE Gribeljčani si že dalj časa želijo prostor, kjer bi se lahko zbirali in rekreirali. Zato so pred kratkim pripravili akcijo, s katero so očistili bregove Kolpe in posekali grmičevje. Ob Kolpi so se zbrali predvsem mladi, člani mladinske osnovne organizacije, za delovno orodje pa so prijeli tudi starejši občani. Vsi skupaj so dobili od vodne skupnosti de-na . Z njim bodo uredili rekreacijsko središče. POUDAREK MNOŽIČNOSTI Črnomaljska telesnokulturna skupnost bo v letošnjem letu pripravila konico trim akcij, za katere se navdušuje vse več občaiiov iz vseh krajevnih skupnosti. Najprej se bodo rekreatorji zbrali na trim hoji, sledili bodo teki, kolesarjenje in plavanje. Že sedaj pa se zainteresirani lahko udeležijo številnih smučarskih akcij v bližnjih Crmošnjicah. Več informacij dobite v pisarni črnomaljske telesnokulturne skupnosti. SESTANEK .IZVRŠNIKOV’ 16. januarja so se člani izvršnega sveta črnomaljske občinske skupščine zbrali na 46. seji, na kateri so na več časa posvetili osnutku resolu-ci; o politiki izvajanja družbenega n: rta občine za obdobje 6-1980 v letošnjem letu. Pogo-11 so se še o vlogi domačega O Bela krajina pri izdajanju pro-nih dovoljeni in se seznanili z ažnejšimi nalogami. • Na sestanku dan kasneje, ki je bil v Novem mestu, so se predstavniki obeh občin dogovorili, da ne bodo sprejemali dopolnila, temveč Družbeni dogovor o izgradnji športnorekreacijskega in turističnega centra Crmošnjice. Z njim bi pospešili obnovo partizanskih postojank, poskrbeli za markacijo kurirskih poti, čimprej obnovili obeležja ipd. in s pomočjo turističnii zanimivosti obiskovalcem približali polpreteklo zgodovino. V odboru podpisnikov so delegati iz obeh občin, „Krke”, tovarne zdravil, Iskre, krajevne skupnosti Semič, Viatoija in GG Novo mesto. ZAKONSKA POSVETOVALNICA V Metliki je navzlic težavam že začela delovati zakonska posvetovalnica, v njej pa naj bi delali psiholog, zdravnik in socialni delavec. Ker je v obeh belokranjskih občinah s kadri vedno težko, so se dogovorili za sodelovanje s Črnomljem, kajti v Metliki še nimajo psihologa. še več šolskih ekspedicij, ki pa bi jim moral Rog ponuditi še več kot jamo svoje zgodovinske znamenitosti, čeprav imajo, razumljivo, še vedno v obeh dokumentih prvo mesto. Prizadevanja obeh občin ne bodo ostala osamljena. Na pc- POZOR! KLJUČAVNIČARJI, „ODDAM V NAJEM Pod ugodnimi pogoji oddam v najem sodobno opremljeno ključavničarsko delavnico (110 m2 površine) ob prometni cesti v Beli krajini Možna je tudi ugodna sklenitev kooperacije. Delo in prodaja izdelkov z desetletno tradicijo, zagotovljeno na širšem jugoslovanskem trgu. šifra: OBRT Uresničiti lanski načrt Težave z urejanjem grobov in grobišč borcev bi rešil družbeni dogovor — Največ denarja za ,Griček' Ko so v črnomaljski občini pred dobrim letom sestavljali in-tudi sprejeli delovni proeram za urejanje in vzdrževanje grobov in grobišč borcev narodnoosvobodilne vojne, so želeli preveč. Zapisati pa moramo, da programa niso uresničili, ker je zmanjkalo denarja. Predvidevali so, da bodo dobili 275.000 din, na voljo pa je bilo le 150.000. ft> zakonu o grobovih in grobiščih borcev NOV je dolžna za urejanje in vzdrževanje skrbeti občinska skupščina, oziroma njen oddelek za splošno upravo in družbene službe. Sredstva naj bi bila zanesljiva, zagotovljena v občinskem proračunu. Navzlic temu je prišlo do navzkrižja, kajti višina sredstev se oblikuje po merilih za sestavo občinskega proračuna ter v skladu z gibanji družbene^ proizvoda v občini. Tako so se z dokaj močno dinarsko injekcjjo najprej lotili najbolj perečega vprašanja v občinskem sre- ČRNOMALJSKI DROBIR ZASLUGA GRE AVSTRIJCEM - Gotovo člani orkestra Dunajske filharmonije ne vedo, da jih bodo Črnomaljci 9. februarja sprejeli z navdušenim ploskanjem. Zaradi njih bodo v ,,Kulturnem domu” končno povečali oder, ki bo lahko poslej sprejel več številnejših ansamblov. SAMOPRISPEVEK ZA DOZIDAVE 30. junija letos izteče v črnomaljski občini samoprispevek za šolstvo. Ker se v občini še vedno srečujejo z neurejenim osnovnim šolstvom, so že začeli razmišljati o novem samoprispevku, referendum zanj pa naj bi bil okoli 1. maja. Z novim denarjem bi postavili nekaj najpotrebnejših objektov ob osnovnih šolah v Črnomlju, Semiču, Dragptušu in Starem trgu ob Kolpi. Predlog o samoprispevku bo v javni razpravi že v februarju. Za obnovitveni poseg so se odločili zato, ker bi v nasprotnem primeru nekaj godbenikov 90-članskega orkestra moralo igrati kar med poslušalci. VELENJČANI SO MISLILI -Ko so Velenjčani pred časom obljubili, da bo njihova nova tovarna gotovo nared pred letošnjim praznikom občine, so mislili smrtno resno. Zal so le mislili, kajti objekt še ni nared, velenjski „Vegrad” pa je tako slab izvajalec, da je minuli teden voda skozi nedokončano streho vdrla v prostore. R)stavili so nov rok. Delovno zmago naj bi praznovali - na praznik dela. ZAKLENJENA ŠOLA - Kaže, da se v novi stavbi centra srednjih šol hudo bojijo obiskov, saj v dopoldanskih urah ne more nihče v stavbo ali iz nje, razen lastnika edinega ključa, ki skrbno odklepa in zaklepa vhodna vrata. KJE SO ODBOJKARJI? - Ko v mestu ni bilo možnosti za rekreacijo, se je kar trlo občanov, ki so vpili, da bi radi igrali odbojko. Telovadnica je nared, termini so razpisani, vabila razposlana, rekreacije željnih odbojkarjev pa sedaj ni! dišču in za ureditev vedno dobro obiskanega spomenika na Gričku so namenili 120.000 din. Sedaj ostaja veliko dela iz minulega planskega leta. Zato imajo prednost grobovi in grobišča, ki bi morala biti zgledno urejena lani. Najprej naj bi prišla na vrsto ureditev grobišča v Starem trgu (70.000 din), nato grobnica Ivana Kromarja v Črnomlju -(86.000 din) pa grob padlega hrvaškega partizana na Preloki (30.000 din). Okoli 180.000 din bodo namenili še nadaljnjemu urejanju spomenika na Gričku. Tako je skoraj zanesljivo, da bo letos le dobil primerno razsvetljavo, uredili bodo poti, poskrbeli za drogove za zastave ipd. Precej denarja bo šlo tudi za ostale spomenike in obeležja, zlasti za obnovo črk, čiščenje in zaščito kamnov, okolice in drugo. Razumljivo je, da se bodo morali akciji, ki jo bodo vodili delavci občinske skupščine, pridružiti tudi člani občinskega odbora Zveze borcev, občinska kulturna skupnost in mladi iz vseh krajevnih skupnosti. Veliko težav bi v prihodnje rešil družbeni dogovor, po katerem bi za urejanje skrbele tudi krajevne skupnosti in občinska kulturna skupnost. GRIBLJE: METLIŠKI OBISK Pred kratkim so predstavniki Izobraževalnega centra Beti z drobno uslugo močno razveselili vodstvo gribeljske osnovne šole, vrtca ter učence in cicibane pa tudi starše. Na šoli so namreč pripravili prireditev, na kateri si je 50 mladih ogledalo film „Kekčeve ukane” in risanko „Igra”. Metliški .tekstilci’ so obljubili, da bodo s prakso, ki so jo začeli v Gribljah, v letošnjem letu pogosteje nadaljevali. R02NI DOL; NEURESNIČENA POBUDA V Rožnem dolu so že večkrat razpravljali o možnosti, da bi v njihovem kraju ustanovili osemenjevalno postajo. Prišlo je tudi do pogovorov s predstavniki Dolenjskega veterinarskega zavoda iz Novega mesta, ki so prisluhnili željam občanov iz semiš-ke krajevne skupnosti in poudarili, da so zaenkrat nemočni. Imajo namreč samo dva tovrstna strokovnjaka. Ker je zahtevkov za ustanovitev podobnih postaj v občini še več, bo morala o kadrovski injekciji razmisliti tudi črnomaljska Veterinarska postaja. Ob obletnici sekstet V metliškem pevskem zboru je že 40 članov — DO Beti vnesla delo zbora v gospodarski načrt Metliški mešani pevski zbor „Beti” vadi in nastopa že dobro leto. Sprva ga je vodil Ibro Coralič, učitelj glasbenega pouka z metliške * osnovne šole, zdaj pa se z njim ukvaija Franc Molek, pevovodja iz Črnomlja. V zboru pojejo delavci iz domala vseh delovnih organizacij v občini in iz krajevnih skupnosti Zbor šteje že blizu štirideset članov in nastopa na proslavah in drugih prireditvah v delovnih organizacijah, v mestu in po vaseh. Poleg tega bodo člani v letu 1980 pripravili srečanje 'pevskih zborov tekstilne industrije, peli bodo na obkolpski pevski reviji v Gribljah, pripravili bodo koncert za poletne dopustnike v Seči pri Portorožu, v Ljubljani in v Zagrebu si bodo ogledali glasbene prireditve, odpeljali pa se bodo tudi v Maribor poslušat revijo amaterskih pevskih zborov. Za izpolnitev letošnjega delovnega načrta potrebujejo 184,000 dinarjev. Nekaj denarja bodo zbrali pevci sami s pripravo najrazličnejših prireditev (modna revija na primer), izdatnejšo denarno pomoč pa pričakujejo od metliških delovnih organizacij ter od občinske kulturne skupnosti. Delovna organizacija Beti je vnesla delo zbora v gospodarski načrt in mu dala tako pomen ter mu zagotovila sredstva. Brez dvoma pametna poteza, ki bi jo veljalo posnemati, sicer je amaterizem v delovnih organizacijah prepuščen dobri volji in posluhu posameznikov. Iz zbora se je izluščilo šest fantov, ki so ustanovili pod vodstvom Branka Hera-ka sekstet. Tako je dobilo pevsko udejstvovanje novo vejo, deblo pa bo najbrž pognalo še druge. Lepo in prav bi bilo, če bi sledili zgledu pevcev recitatorji, dramske skupine, filmski krožki, likovniki in tako dalje. Morda pa? T. G. »Dolenjski list« v vsako družino GRADAC: PRIZADEVNI MLADINCI Člani osnovne organizacije ZSMS Gradac se redno sestajajo ob sobo-tah in nedeljah, in sicer v prostorih, kjer se srečujejo tudi ostale družbenopolitične organizacije. Že dalj časa si prizadevajo, da bi zaradi lažjega dela dobili svoj prostor. Delo je ovirano tudi zato, ker se veliko mladih voei na šolanje v Ljubljano ali Novo mesto. Mladi sodelujejo na vseh akcijah svoje krajevne skupno-sti. Povezali so se tudi z vrstniki iz krajevne skupnosti Polhov Gradec, ker sta krajevni skupnosti podpisali, listino o pobratenju. RAZŠIRJENA SINDIKALNA SEJA 16. januarja so se sestali na razširjeni seji člani občinskega sveta Zveze sindikatov Metlika in predsedniki osnovnih organizacij. Poslušali so poročilo delegata s 1. konference Zveze sindikatov Slovenije, obravnavali delovni program republiškega sveta ZSS za letošnje leto in sprejeli program občinskega sveta. Po razpravi in sprejemu finančnega načrta občinskega sveta ZSS Metlika za letošnje leto so izvolili novega sekretarja, funkcijo pa so zaupali Martinu Stubleiju. Budnica turističnim delavcem Skromna turistična bera v metliški občini — Krivca ni moč najti — Kako v prihodnjem letu — Kdo bo zbral denar in kdo bo načrtoval Kdo je v Metliki zadolžen za turistično dejavnost? Če pogledamo delo in uspehe v pretečenem letu, lahko m ime duše zapišemo-. nihče. Znano je, da ne prebudi turističnega društva niti najhrupnejši top, četudi na drugi strani ugotavljamo, da bi S SAMOPRISPEVKOM DO VODE Od Radovičev do Želebeja v krajevni skupnosti Božakovo so že položene cevi za vodovod, ki ga krajani gradijo v precejšnji meri s svojim denarjem in delom. Celoten vodovod bo oskrboval z zdravo pitno vodo vasi Radoviči, Želebej, Božakovo in Rakovec. Krajani so sprejeli samoprispevek: po 1.000 dinarjev na leto na zaposlenega in kmeta, prevzeli pa so tudi izkop jarkov, položitev cevi in zagrnitev. Delajo v glavnem ob sobotah in nedeljah. Najprej bodo končali glavni vod do Rakovca, potem pa bodo na vrsti priključki po vaseh. ELEKTRIKA ZA ROME Pred kratkim sta romski naselji v Dobravicah in kamnolomu v Gradcu dobili elektriko. Socialno skrbstvo Slovenije je za elektrifikacijo teh naselij namenilo 120 tisočakov, Romi pa morajo opraviti vsa zemeljska dela in prispevati potrebne drogove. Prav tako so odobrena sredstva za vodovod za romsko naselje Svržaki; tudi tu bodo zemeljska dela opravili Romi. V metliški občini živi okoli 110 Romov v naseljih Svržaki, Metlika, Dobravice, Gradac, Rosal-nice in Križevska vas. V teh naseljih je še kup nerešenih problemov, od bivalnih prostorov do komunalne ureditve. Več za amaterizem bil turizem lahko donosna veja gospodarstva. Ugotovitev je eno, dejanja so drugo, rezultati so tretje. Podamo samo nekatere zadeve; bife Breza na metliškem kopališču služi svojemu namenu največ štiri mesece v letu, v kopalni sezoni; gostišče Veselica je zaprto pozimi, ker je cesta do njegovih vrat neurejena • ureditev avto kampa je zapisana v načrtih del že vrsto let (imeti moraš dober spomin, da se spomniš prve obljube), kulturnih in športnih prireditev ie bore malo (crknila je še prireditev Noč na Kolpi, ki pa bo letos v vasi Griblje); belokranjske specialitete so redko na jedilnih listih (še manjkrat na mizah), potok Su-šica je z vso svinjarijo speljan v Kolpo tik nad kopališčem, prospektov in drugega reklamnega materiala, ki bi vabil turiste v deželico zlatih src, belih brez in tople reke, skoraj ni;hotel Bela krajina je že precej zdelan itd. Smo v začetku koledarskega leta in do pomladi oziroma do poletja bi se dalo marsikaj stori- ti. Tu pa smo spet na začetku: kdo ali kaj naj to naredi, kdo se bo zmigal, kdo bo izvrtal sredstva, kdo bo načrtoval? (Morda pa so plani že narejeni? ) O teh in podobnih rečeh smo že prav na tej strani pisali že pred dobrim letom. Papir prenese vse, to je res, res pa je tudi to, da se je na turističnem področju v letu 1979 naredilo bore malo. Bo tako tudi letos? TONI GAŠPERIČ VEZILO BO BOLJŠE Konec prejšnjega tedna so se na 1. rednem sestanku uredniškega odbora Vezila, glasila delovnih orgfr nizacij Beti in Komet, sešli član’ odbora, ki so ocenili minulo delo-Ugotovili so, da je edini tiskani tovarniški časopis v občini svoje poslanstvo dobro opravil, čeravno se je ravno v minulem letu zaradi neresnosti dopisnikov pogosteje kot sicer srečeval s težavami, tako da Vezilo v poletnih mesecih ni redno izhajalo. Dogovorili so se, da bo L letošnja številka izšla konec tega meseca. SPREHOD PO METLIKI Plani društev do konca januarja — Boljšim več Kulturno življenje v metliški občini se v glavnem odvija v okviru tako imenovanih ljubiteljskih d e ja v. nosti. Razna droštva, skupine in sekcije delujejo v skoraj vseh krajevnih skupnostih, pa tudi po delovnih organizacijah. Vsekakor pa v$a ta društva gotovo potrebujejo za svoje delo več podpore, tako moralne kot materialne. V prihodnjem letu bodo taka društva oziroma skupine dobile svoj prostor tudi v gospodarskih načrtih, vendar morajo do konca januarja izdelati svoje delovne programe, ki pa morajo biti realni, ne pa zgolj zbirka želja. Vsekakor pa je treba več denarja nameniti tistim, ki so že do sedaj s svojo delavnostjo pokazali, da so ljubiteljski dejavnosti res predani ZAPADLI SNEG JE NAPRAVIL veselje otrokom, ki se sankajo in smučajo na Stuparjevem travniku, na Gavgen hribu, po strminah na Jugoiju, bolj predrzni, nepremišljeni in življenja tvegajoči pa kar po cestah, ki so sicer stranske in manj prometne, vendar dovolj nevarne. Ce bo prišlo do nesreče, bodo krivi starši, ker niso bili dovolj strogi in previdni. ZA PLESNO SKUPINO WATT se ie pričel zanimati skladatelj Berti lodošek, ki želi, da bi dekleta pričela tudi prepevati. To bi bilo sila zanimivo in naš konec bi dal slovenski popevkarski kulturi' nove sokove, injekcije, ki bi jih bila stara garnitura popevkarjev še kako potrebna zaradi svoje ovenelosti, iz-mozganosti in arterioskleroznosti. Dekleta bodo razmislila oRodoško-vem predlogu, in če se bodo odločila za to, bomo kmalu kupovali v trgovinah kasete in plošče. METLIČANKA MATEJA KOLEŽNIK se vse uspešneje uveljavlja kot kantavtorica. Skupaj z Andrejem Šifrerjem nastopa domala po vsej Sloveniji, le v Metliki je še nismo slišali žgoleti. Ce ne prej, se bo to zgodilo 15. marca v športni dvorani, v kateri pripravljajo pevci iz „Beti” modno revija Program bo ril Miljutin Simek, bivši vodja iehtmka, sicer pa bolj poznan kot Jaka Šraufciger. Ob tem naj zapišem samo še to, da Mateja Koležnik noče slišati o honorarju za nastop pred domačini niti besedice. Lepo- 18. januaija SE BODO ZBRALI KOMUNISTI „BETI” v sejni sobi. Z vso resnostjo bodo spregovorili o delu v preteklosti, o gospodarskem načrtu za trajajoče leto, o delovanju delegatskega sistema, o obveščanju delavcev, še posebej pa se bodo zavzeli za dosledno izvajanje vseh dogovorov in sklepov. V letu 19°u je torej pričakovati poglobljeno delo komunistov v Beti, kar bo brez dvoma pripomoglo k dosegi ciljev, zastavljenih s planom. TA TEDEN JE V LJUBLJANI SEJEM MODE, na katerem sodelujeta tudi „Beti” in Komet, oba dokaj uspešna Kupce iz del najbtž zanima predvsem ta D najti razstavljene artikle tudi trgovinah. Pesimisti naj črne misli, kajti razstavljeni m° ,j0 hodo nmi knt v itip.k^gu na ' odvržejo bodo prej kot v mesecu na ', ki bi vser se radi odeli vanje. V Cas- vovr , m ui at, iaui uucu * uiy- . - ko so bili sejmi le paša za oči, J minil in tako je prav. metliški tednik Bolje in odgovorneje delati -.^e “ovega leta dalje je v Kočevju lepa, suha in mrzla zima,da so priSi na J račun tako smučarji, kot drsalci na ledu, saj je zamrznila celo Rinža. (Foto; Jože Primc) Nedelo ne prinaša dohodka Komunistom manj nalog, a bolj konkretne, nato pa kontrolirati njihovo izvajanje Povsod čvrste načrte, ki jih je treba dosledno spremljati »Bistvo sedanjega našega trenutka je, da bo treba več resnosti, ni«? m.0a», Anica Bevec iz Grma - Davida, Jožica Prosenik iz Metlike - Petro, Anica Pezdirc iz Dolenjih Sušic -Franca, Štefanija Gorše s Podturna - Jasmino, Marija Vovko z Rateža - Roka, Amalija Urbančič iz IgletU' ka - Marijo, Stanislava Gorenc iz Družinske vasi - deklico, Jožic* Murn iz Dolenje Straže - deklico, Silva Klakočar iz Koprivnice - dečka, Marjeta Franko s Sela - deklico, Vida Progar iz Mirne peči - deklico, Metka Kržičnik iz Mrtvic - dečka, Jelka Povše s Cirnika - deklico, Sanda Markovič iz Gorenje Straže -deklico, Marija Starič z Vinjega vrh* - deklico in Jožica Podlogar Trstenika - Anito. - Čestitamo! STANE GREGORIČ iz Velike Lahinje 6, preklicujem vse, kar sem izrekel o VIKTORJU ŠVAJGERJU in KATARINI ŠVAJGER iz . Butoraja v gostilni Mueler v Črnomlju dne 14. 10. 1979 kot neiesnično in izmišljeno in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od zasebne tožbe. MARIJA POVSE, Klenovik 11, S koc jan, opozarjam svojega zeta JOŽETA RUPARJA iz Klenovika 11, Škocjan, naj me preneha zmerjati z grdimi besedami in širiti lažne govorice o •meni. V nasprotnem primeru ga bom sodno preganjala. ANA GAČNIK iz Broda 24, prepo- . < vedujem vožnjo in odlaganje lesa na parcelah st. 605,v 606 , 706, 707. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. DRAGEMU možu in očku TONETU PLUTU, po domače KMETOVEMU, iz Krvavčjega vrha za njegov praznik čestitke in najlepše želje, da bi bil še dolgo med nami. Žena Jožica, sin Jože, hčerke Jožica in Marija, zet Branko in mala Monika. DRAGI mami, stari mami in babici. MARIJI KOLENC z Gorenjega Karteljevega za 82. rojstni dan in god iskreno čestitajo in ji želijo še mnogo zdravih let vsi iyeni. iflOBVESTILAl CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da bomo od 16. februaija dalje začeli oddajati dvomesečne piščance bele, težke in ijavc nesnice. Sprejemamo tudi naročila. Priporoča sc Ivan Turk, Sela pri Ratežu 21, Otočec. VSE LJUBITELJE PSOV obveščamo, dtf bomo ustanovili Društvo športnih in službenih psov občin Brežice, Krško in Sevnica. Vsi interesenti naj pristopijo in s tem omogočijo razvoj društva. Prijave sprejema Stanc Lavrinšek, Cesta V času od 5. 1. do 12. L 1980 so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Biščan iz Samobora - Petro, Erna Brglez iz Brestanice - Danila, Jožefa Kadivnik s Senovega -deklico, Alojzija Grilc iz Dobrove -Aleksandra, Sonja Levičar iz Krške- fi - deklico, Anica Tomše s Sel -ilvijo, Kristina Savnik iz Bukoška - dečka, Marija Strgar z Malega vrha - deklico, Danica Telišman iz Farkaševca - deklico, Durda Janžič iz Luga - Tanjo, Mojca Vanič iz Krškega - Tomaža, Irena Krstov iz Brežic - Ano, Marija Seva iz ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta JOŽETA KIRNA borca Gubčeve brigade iz Mokronoga * se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja in darovane vence kolektivom IMV-tozd Mirna, Iskra-tozd Mokronog, Induplati-tozd Mokronog, krajevni organizciji ZB Mokronog, govornikoma, pevcem, godbi, tov. Tonetu Kresetu za vso pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki Ste pokojnega spremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: žena Zofija, hčerki Zdenka in Metka s Petrom ter sinova Jože in Blaž. ZAHVALA Mnogo prerano in nenadoma nas je v desetem mesecu starosti za vedno zapistil naš dragi sinček in vnu«©* DAMJAN OGRINC z Gornje Težke vode 17 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste pokojnemu darovali vence in cvetje, ter ga spremili na njegovo zadnjo pot Zahvaljujemo sc kolektivu Krka in Avtu Kočevje za darovane vence ter izrečeno sožalje in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: očka, mamica in ostalo sorodstvo DOLENJSKI LIST IZDAJA- Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST,Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA; občinske konference SZDL Bre- žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sev nica in Trebnje. IZDAJATELJS nik: Niko Rihar. STI SVET je družbeni organ upiavljanja. Predsed- UREDNIŠKI ODBOR; Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik) .Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič. Jožica Teooey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 din, polletna naročnina 149 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 55 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun, 52100-620-170-32000-009-8-9. (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI; 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din, 1 cm na srednji ah zadnji strani 250 din, 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 11 odi- 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS Skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometaproizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva. 63001 Novo mesto, Uhca talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov 68001 Novo mesto, Glavni trg 5, p. p. 33, telefon (068) 22-365 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom : Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk. Ljudksa pravic** Ljubljana. !0 0LENJSK1 LIST St. 3 (1588) 17. januarja ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 62. letu zavedno zapustil JOŽE GRUBAR mizar iz Polhovke 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom, prijateljem, znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Mokro polje ter ostalim gasilcem, kolektivom Iskra Šentjernej, IMV — tozd Podgorje Šentjernej, Motvoz in Platno Grosuplje za podarjene ve:ice, župniku za opravljeni obred ter dr. Baburiču za nesebično pomoč. Žalujoči: žena Majda, hčeike Sonja, Mira, Majda, Danica m Joža z družinami, Vida, sinova Jožko in Branko ter ostalo sorodstvo Polhovka, 7. 1. 1980 V SPOMIN 17. januarja mineva žalostno leto, odkar nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine ANICO VARLEC -GRMIČ Majde Šilc 8, Novo mesto Če bi solza te zbudila, te ne bi črna zemlja krila. Vsi tvoji ZAHVALA V 7 L letu nas je nenadoma zapustila naša ljuba mama, stara mama, sestra in teta FRANČIŠKA POVŠE rej. Kobe z Velikega Slatnika 19 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki s,e pokojno spremili na njeni zadnji poti. Posebno sc zahvaljujemo Vodopivčevim, ki so nam nesebično pomagali v zadnjih trenutkih njenega življenja, kolektivom IMV, Mercatorju, Cestnemu podjetju za podarjene vence, duhovniku za lepo opravljeni obred in govorniku za besede ob odprtem grobu. Žalujoči: sinova Jože, Ivan z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 68. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša mama, stara mama in sestra ANGELA BAHOR iz Dragovanje vasi 15 Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, ki so nam bili v težkih trenutkih ob strani, sorodnikom, znancem, prijateljem za podarjene vence in številno cvetje in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo kolektivom tozd Begrad, Planine, tozd Beti Črnomelj, sodelavkam Kometa in Beti, kolektivu Vzgojno-varstvenega zavoda Ljubljana, ZB Dragatuš in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sin Zdravko z ženo Barico, hčerke Malka, Mimica in Anica z družinami, sestra, brat in drugo sorodstvo. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila teta ALOJZIJA ROZMAN nekdanja trgovka v pokoju iz Novegi mesta, Glavni trg 4 iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sosedom, lov. Podbcvškovi in Kopačevi za pomoč in tolažbo pokojnici. Zahvala tudi župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojnici darovali vence in jo spremili na njeni zadnji poti Žalujoči: družina Zupančič ter njeni naj dražji. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 87. letu starosti zapustil naš dobri ate, stari ate, brat in stric JANEZ HENIGMAN Vrdun 7 pri Uršnih selih Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Nosctovim in Sepaharjevim, ZB za venec, župniku za opravljeni obred in vsem, ki-ste pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti Žalujoči: vsi njegovi KOPALNIŠKA novoles OPREMA Program KOLPA je nova, |'*hodobnejša kopalniška opre-”*?• ki vam zaradi svojih polnih lastnosti omogoča dejan- 0 osvežitev in sprostitev. - Žaradi skrbno izbranih toplih Materialov, blagih oblik in Prijetnih barv vam kopalniški Prostor daje občutek ugodja ___ M toplina " Na voljo vam je bogata izbira _ M kombinacija barv. ~~ Velike možnosti v obdelavi osnovnega materiala — akril-n‘b plošč omogočajo zares sodobno obliko kopalniške opreme. " Gladka površina onemogoča, oa bi se je oprijemala umazanja, zato je tudi njeno čišče- v nie samo s tekočimi čistili nadvse lahko in učinkovito. — Če se površina po naključju kakorkoli poškoduje, jo lahko s~polirno pasto sami popravite (spolirate). — V kadi vam ne bo drselo. — Material, iz katerega je izdelana kopalniška oprema, se sproti prilagaja temperaturnim spremembam vode in je odporen tudi proti visokim temperaturam vode. Montaža vseh elementov kopalniškega programa KOLPA je zelo preprosta in natančno razvidna iz montažnih shem, tako da jih po priloženih navodilih lahko sami montirate. Kopalniški program KOLPA pomeni lepotno in praktično obogatitev vašega doma. -KOLPA” Guy Lebrun Junak leta Vsi so bili vznemirjeni: občinstvo, sodnik, ki je vsak hip grozil, da bo dal izprazniti dvorano, zastopnik obtožbe, tožilec, priče... samo jaz, Ernest Ponsard, sem bil popolnoma miren, čeprav sem sedel na zatožni klopi. Niti trenil nisem, ko so prišli trije fotoreporterji, ko so me fotografirali z leve, z desne, naravnost. Že sem videl podpise pod temi slikami. Trije podpisi, trije koti, s katerih osvetljujejo osebnost dr. Ernesta Ponsarda, tir „resnice“. „Uganka leta: Ponsard - človek zvez - ali...“ „Primer Ponsarda — dokaz, da so heroji utrujeni! “ „Zverinska ravnodušnost tako imenovanega humanista ...“ Nekdo me je klical. Da, izgovorili so moje ime. Nato sem čutil, da me vlečejo za rokav. Obrnil sem glavo in videl obraz svojega pooblaščenega branilca, odvetnika Benjamina de Saussura. - Človek, pri bogu, kaj ne boste govorili? - me je vprašal. Odgovoril sem z vprašanjem: — Če moram govoriti, zakaj vas plačujem? Zabavalo me je, da je de Saussurov obraz, kije imel barvo pergamenta, spremenil pigment. Znal je zardeti. Brahil me je. Pred čim? Ta komedija se je začela novembra lani, ko sem skočil v hladne vode Seine, da bi rešil življenje neki noseči ženski, ki je skušala napraviti samomor, ker je njo in štiri otroke zapustil mož. Jasno je, da sem ii takoj nudil prvo pomoč, nato pa sem jo prepeljal v bolnišnico Saint Antoine, kjer delam kot zdravnik-stažist. Tam je dobila še četrtega otroka, časniki pa so napravili takšen alarm, da je mož hočeš nočeš moral priti nazaj. Ne verjamem, da mi je ta mesar iz Saint Denisa bil hvaležen, toda jaz se nisem oziral na to. Tedaj sem še verjel v humanost. V novembru sem torej rešil dve človeški življenji, v decembru pa so mi ob trobentah in fanfarah dodelili častni naslov „Junaka leta." Mislil sem: Lepo! Junak leta-priznanje za humanost. Hvala ip pika. Namesto pike pa so se začele vrstiti pikice, mnogo pikic, kot v reportažah bulvarskih časnikov. Upal sem, da se bodo ljudje iz bližnje in daljne okolice pomirili in dojeli, da je .Junak leta" kljub vsemu živ človek, ne pa spomenik, ob katerem vsak pes dvigne nogo . .. Najprej je začela moja draga ženka Claudine, še tisto decembrsko noč, ko sva šla na Elizejske poljane, da bi proslavila svečani dogodek. Obula je nove čevlje, kar je vedno povod za prepir, toda jaz nisem bil razpoložen zanj. Morda je bila tudi malo ljubosumna na tisto revo, ki sem jo izvlekel iz Seine? ... Očitala mi je, da se bojim prepira, ko pa sem dejal, da me prepir utruja, se je prezirljivo nasmejala: - In ti si junak leta? Vedno imaš kak izgovor v žepu! - Nihče bolje od tebe ne pozna vsebine mojih žepov - sem rekel jedko -stalno stikaš po njih. - Bojiš se, da bi našla ljubavno pismo, kajne? Skomignil sem številnih napakah sodeč, je novoletna nagradna križanka „Maxi-market” povzročala reševalcem precej preglavic,’ tako da je imel žreb jrecej dela, preden je med 365 prispelimi rešitvami izbral prave. Prvo nagrado - 1.000 din je prejela Ivanka Pečnik, Metliška cesta 29, Črnomelj; drugo, 500 din, Albina Laurič, Revolucije 1 a, Jesenice na Gorenjskem; tretjo - 400 din Majda Jarnovič, Drska 17, Novo mesto; četrto - 300 din Ado Jerič, Trubarjeva 14, Grosuplje, in peto nagrado — 200 din Alenka Flajs, Brezje 10, Krmelj. Knjižne nagrade so prejeli; Tončka Abina, Trebnje; Marija Podržaj, Šentrupert; Marjana Lamut, Trebnje; Elka Grilc, Sevnica; Marta Sila, Novo mesto; Danilo Zalokar, Sevnica; Marija Čebin, Kočevje; Martina Ruparčič, Loški potok Anica Zdovc, Krško; Alojz Mihelčič, Ribnica; Rezika Bogovič, Brežice.Robi Šobar,. Novo mesto; Milica Avsec, Novo mesto; Sonja Boršt nar, Šmarješke Toplice, in Nežika Travnikar, Metlika. varstvo pri delu novomeške Krke, tovarne zdravil. Razkužitcv prostorov ob notranjih bazenih so, tako kaže, opravili delavci zdravilišča Dolenjske Toplice in Krkine službe za varstvo pri delu. Pri tem da so uporabili 25-litrsko posodo piretrinskega ekstrakta, sredstva, za katero je po besedah inšpektorja Merzela posebej povedano, da je zelo nevarno ribam in čebelam. Posoda je imela interno Krkino etiketo, deklaracija pa je bila napisana v tujem jeziku. Kaže, da so škropivo zoper golazen ob bazenih pripravljali v bližnji kotlovnici. Inšpektorji in delavci UJV so našli dan po škropljenju v kotlovnici ostanke luže, posodo s piretrinskim ekstraktom, v kateri je bila še četrtina vsebine, in vinogradniško bakreno brizgalno. Nekoliko nižje je bil sifonski odtok, v katerega so vodili ostanki rumenega potočka. V sifonu so inšpektorji res našli ostanke rumene tekočine, ki naj bi povzročila največji pomor rib na Dolenjskem. Vzorci vode, poginulih rib in ostankov tekočine, ki je bila najdena v kurilnici, so bili seveda poslani v analizo v Ljubljano. Zanimivo je, da so predstavniki „Krke” želeli dodatne vzorce za preiskavo mimo običajne uradne poti. Tako sta povedala inšpektorja Bečaj in Merzel, nekaj o tem je bilo slišati tudi od ribičev. Ib leg tega, da je bilo s strani Krke 1 rečeno, da piretrinski ekstrakt sploh nc more pomoriti rib, ker je to snov, ki kot emulzija plava na vodi in se v njej ne raztaplja. Zakj j potem ob tistem sifonu čisto navadna vinogradniška brizgalna, ki je tistega usodnega dne zanesljivo delovala tudi na vodo? Od DO Krka v .';;'su poročanja na noben način nismo mogli dobiti izjave o dogodkih v Sušici. To pri tej delovni organizaciji, ki sc v nasprotju j večim. drugih v Novem mestu resnično trudi za varstvo okolja, preseneča. Drugače si pač nc znamo razlagati dejstvo, y\ da lahko neka tajnica pove, daj* tovarni nikogar, ki bi karkoli W' povedati o delu službe za varstvji|l‘ delu. Vsaj glede rib ne. ". Življenje in potok Sušica dalje. Krivce ribjega pomora v S# bo ugotovilo sodišče. Naj bo1: kdorkoli, kazen ne more izniJ11 dejstva, da je v nekem KrkinemV toku za nekaj tisoč kilograWt‘ rib-življenja manj. MARJAN BAtfe PREHITEVAMO ČAS Ob letošnjem praznovanju fl°‘ vega leta smo na televiziji, po rs-diu in v časopisih lahko zasledili" da smo stopili v novo desetletja Prehitevamo, saj nam do konO tega desetletja manjka še 11 secev in precej dni; konec desetletja bo namreč šele 31. de-cembra 1980! Mar ni za desetlet' je potrebno deset let in ne de-1 vet? Že vnaprej velja pomisliti, da v novo tisočletje ne bomo stopil* > s 1 . januarjem 2000, temveč let® j kasneje. Naši predniki so znal*! pravilneje šteti, kar dokazujejo! Dolenjske Novice, ki so nuvarja 1901 ” zapisale: ,prečno novo leto in srečen začetek novega stoletja vsem častitim narO' čnikom in bralcem Dolenjski)1 Novic!" Morda pa se njim takta1; še ni tako zelo mudilo. J. DULAR ..MU aiaBigiBBMaBiii “Sla! srečno 1980 Mhiša aiuiKisOHiiHkv aaoa affiis«as00^!fflwsis0isi , f * n - !EH > • a^snrsiaifflf0iiEi(Bi0 NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA ; -srtrTir.Tsr.-sirsž »«* «*••• mm>,. , , M. m «m«» KRIŽANKA. m( —im I Pravilna rešitev nagradne križanke „Maximarket‘ VSEMOGOČNO ZATEGOVANJE PASU Visoki gost je odpri usta in Lastna sredstva? je vrtal viso-je gledal po novem proizvo- ^ Sadnem prostoru. Bančni krediti, združena Od zunaj ni videti tako veli-, sredstva, levji delež pa so pri-ko, je rekel. spevali delovni ljudje. Veste, Bet tisoč, kvadratnih me- krasni ljudje žive tu ob Zeleni trov, je pojasnil direktor vseh reki- Trideset let so si odtrgo- PISMONOŠA ZMAGOVALEC boljšemu .(Foto .J. Pavlin' direktoijev in je sijal od ponosa. Gotovo največ ja naložba po vojni v vašem kraju, je ugotavljal visoki gost. Brez dvoma. Če vas zanimajo milijarde, ki smo jih investirali v izgradnjo objekta, vam lahko postreže s točnimi podatki naš finančni direktor. Niti ne, hvala. Krediti? vali od ust, trideset let so zategovali pasove. Zdaj imamo, kar imamo, se je navdušil direktor vseh direktorjev. Najmodernejši stroji, kajne? je uvidel visoki gost in se je sprehodil med njimi. Zadnji dosežki. V glavnem uvoz iz Nemčije, Francije in Italije. Po nekih podatkih, ki jih imam, smo prvi v Jugosla Zlata medalja najlepšemu in naj- viji, se je vzravnal direktor vseh direktoijev in se nasmehnil. Kolikšna pa je cena enemu takšnemu stroju? Preračunano v dinarje, več kot staro milijardo, retnajst jih je v tej'hali, je z očmi pre-štel stroje direktor vseh direktorjev, potem pa.se je zagledal v visokega gosta. In kakšne so prednosti teh novih strojev? Delo z njimi je manj naporno, zaradi avtomatiziranosti, veste, poleg tega pa narede v minuti več kot prejšnji. Resnici na ljubo: navdušen sem. Iskrene čestitke, tovariš direktor vseh direktoijev. Vaše navdušenje bom prenesel vsem delavcem, kajti ta dosežek je plod njihovih prizadevanj, odrekanj, odtrgo-vanj, zategovanj, je iztresel di-, rektor vseh direktoijev ter povedel visokega gosta v svojo pisarno na kavico in viski. Neposredniku Jožiču Repiču, ki je poslušal razgovor -od začetka do konca, se je za-' pičila v možgane misel, ki se je ni mogel otresti, niti ko je legel v posteljo; le zakaj ne bi enkrat zgradili kakšno stvar zato, ker smo pametno gospodarili, in ne zato, ker smo zategovali pasove z luknjice na luknjico? TONI GAŠPER1Č obrambnim stolpom. Zamisel o ureditvi preostalega dela obzidja je v njem živo tlela, vendar nikakor ni mogla v življenje. „Ne poznam nobenega drugega primera, da bi bila tako avtentična priča novomeške zgodovine tako zanemarjena. Niti misel se je ne dotakne, kaj šele roka. Proštijski vrt s tipičnimi baročnimi elementi, s simetrično zasnovo, deloma ohranjeno obzidje, Fajdigova hiša — vse to so izhodišča za akcijo," je pred nekaj leti za Dolenjski list izjavil Marjan Mušič. Z njim so mišljenje delili nekateri Novomeš-čani, dejstva pa kažejo, da ne tisti, v katerih rokah bi zadeva zaživela. Odkup Fajdigove hiše bo torej zares prvi pomembni korak, začetek vse predolgo odlagane poti. Zaenkrat je v načrtu, da bi hišo kulturna skupnost Novo mesto odkupila namensko za Dolenjski muzej. Strokovni kolegij muzeja vidi v primerno preurejeni stavbi dobre prostore za postavitev prikaza zgodovine Novega mesta ali pa za postavitev spominskih zbirk likovnih umetnikov Franca Andreja Šege, Josipa Germa, Ivana Vavpotiča, Marjana Mušiča, Borisa Kobeta, Vladimira Lamuta in Milana Rijavca. Vsekakor pa stavbe takšne, kakršna je zdaj, Dolenjski muzej ni zmožen urediti, saj ima težave z vzdrževanjem sedanjih prostorbv. Potrebna bi bila ureditev Fajdigove hiše s sredstvi kulturne skupnosti. „Če se bomo s sedanjim lastnikom dogovorili in ne bo poskušal izsiliti preveč, potem bomo Fajdigovo hišo lahko odkupili," je povedal tajnik novomeške kulturne skupnosti Roman Če-lesnik," vendar pa preureditev pride v poštev šele v prihodnjem srednjeročnem obdobju." Še nekaj časa bo preteklo, preden bo iz sedaj propadajoče hiše vstala nekdanja podoba ob rambnega stolpa A čakanje na ta trenutek ni več moreče. Zanimanje za ta kulturni spomenik je večje, večja pa je tudi volja, da ga primerno ohranimo. M. MARKELJ - r- v-.... ■ (viiuui at jc mu S eremu Novomeščanu, posebno starejše-mpc/0C*U' k' *e čustveno močneje navezan na zato pridejo le poredkoma pogledat zapuščeno stavbo, dr> bi jo primerno zaščitili in popravili vsaj najnujnejše, pa ni videti. Svoj čas so se za odkup hiše zanimali nekateri zasebniki, vendar je na pobudo Zavoda za spomeniško varstvo začel veljati za stavbo poseben družben interes, kar v tem primeru pomeni, da je dobila prvenstveno pravico odkupa katera od družbenih organizacij. Ob tem trdem orehu so se zlomili zobje zasebnikov, ki so b&pripravljeni hišo kupiti in jo po navodilih sooifMmiškega varstva tudi obnoviti. Žal pa drgj|,*Ee uporabimo ta prespto- šni izraz, svojega posebnega jnteresa dolgo ni uveljavila in tako je stavba ob istočasni lastniko- vi nemarnosti nezadržno iz leta v leto propadala. Z mestnim obzidjem se je vse bolj družila tako po zapuščenosti kot uničenosti v žalostno bratovščino. ■» Napak bi bilo, ako bi mislili, da se za ta del mestnega jedra ni nikoli nihče zanimal. Že med študijem arhitekture pri slavnem Plečniku je Marjan Mušič izdelal študijo ..Regulacija starega mestnega jedra" in v nji del pozornosti posvetil tudi mestnemu obzidju in njegovim vhodnim in S potrebno previdnostjo kači takoj odrežemo glavo. Kožo okrog vratu zavihamo navzdol, nato pa okoli vratu trdno privežemo konček vrvice. Drugi konec vrvice privežemo na vejo v višini ramen. Zavihano kožo nato počasi odiramo v smeri repa. Ko oderemo kačo do zadnjične odprtine, kožo z repom in drobovino vred zavržemo. Meso nato operemo, razrežemo in osolimo ter ga pripravimo tako kot meso rib. Pojemo lahko vse, razen hrbtenice. Še prej pa se moramo odločiti za način priprave. Lahko jo pečemo ali cvremo, če pa jo bomo kuhali, moramo paziti, da ne skuhamo preveč, sicer razpade in s pojedino ni nič. KAKO PREŽIVETI V POSEBNIH POGOJIH „Je to jedilnik amazonskih Indijancev? se boste vprašali. Ne, to je le eden od tisoč receptov in navodil, kako preživeti v naravi v posebnih pogojih, ki nastopijo ob elementarnih nesrečah, ob oboroženem napadu.sovražnika ali takrat, ko je večja ali manjša skupina za dalj časa odrezana od redne preskrbe s hrano. Kaj storiti takrat, ko v bližini ne bo ne trgovin ne restavracij in hotelov, ne prepolne domače shrambe? Živeti in preživeti je tudi v takih pogojih možno in za nekatere bi bil kakšen teden ob takem jedilniku še koristen, če ne drugega, bi izginili odvečni kilogrami. Sicer pa je v naravi množica zdravilnih zelišč, ki pomagajo tudi proti prebavnim motnjam in driski. Domala na vsakem koščku Slovenije in Jugoslavije je možno preživeti v naravi, saj je v gozdovih, grmičastih in travnatih obronkih, senožetih, travnikih in obdelanih zemljiščih ter rekah in jezerih dovolj živil, ki pa se z letnimi časi menjujejo. Spomladanski jedilnik vsebuje: mačice, mlado brstje, bezgovo in akacijevo cvetje, sočne liste trobentic, kislice, mlade koprive, rman in regrat, ki je tudi v normalnih pogojih prava poslastica. Užitne so tudi spomladanske, gobe: majniške kolobarnice, užitni mavrahi in marčne voščenke. Poleg dlakaste in pernate divjadi, ki je na dosegu vse leto, pa lahko spomladi damo na krožnik tudi žabe, polže s hišico, martinčke, kuščarje in vse pri nas živeče kače. Od zelenjave lahko v poletnih dneh nabiramo slak in trpotec, cvetove raznih detelj, od sadežev pa jagode, borovnice in maline. Poleti ne manjka tudi raznovrstnih gob, od živali pa najprej lovimo tiste, ki so nam spomladi ušle. Med vsemi letnimi časi je, kot v normalnih' pogojih, najbogatejša jesen, ki nas obdari z orehi, lešniki, kostanjem, želodom, šipkom, robidnicami, črnim trnom in če bi do takega stanja že moralo priti, si lahko vsi želimp, da bi bilo to v jeseni. Vsega je v obilju, narava je dozorela. Jedilniku z živalskim mesom pa lahko dodamo tudi polhe in ježe. Zima nas lahko najbolj prizadene, zlasti ob velikem sneijj. Jedilnik je najbolj skop, saj lahko nabiramo le leskove mačice, brezovo lubje, plodove črnega trna in hrasta. Med gobami najdemo le zimske panjevke. Uspešnejši bo tek za divjačino, ki bo v hudi zimi prav tako nemočna kot tisti, ki jo bodo lovili. Poleg naštetih možnosti za preživljanje v naravi lahko računamo tudi s kmetijskimi pridelki na poljih. Žal je pri nas, zlasti v hribovitih delih, precej zemlje v pušči, porasle s trnjem in grmičevjem. Že danes moramo misliti na to, da nas lahko doleti naravna katastrofa ali sovražnikov napad in da nam bo primanjkovalo živeža. Vsaka družina bi morala imeti doma uskladiščeno enomesečno zalogo hrane. Seveda bo vso to hrano težko nositi s seboj, zato bi bilo pametno, če bi imela vsaka krajevna skupnost svojo zalogo hrane spravljeno izven nasfelja, na skritem mestu v zidanici, kleti ali v posebej zgrajenem bunkerju. To zalogo bi bilo potrebno med letom zamenjavati, vsebovala pa naj bi: sol, sladkor, moko, mesne konzerve in osnovni inventar za pripravo hrane (kotel, posodo za vodo, sekiro in nože). Kljub taki zalogi pa se ne moremo izogniti življenju z naravo. Vsakdo lahko v eni uri nabere (tako so zračunali) 6—10 kg različnih zelenih delov rastlin, 3—5 kg plodov in nakoplje 2 kg korenik in čebulic. Pogoj za uspešno delo je dobro poznavanje rastlin in njihovih življenjskih pogojev. Tako lahko samo v jesenskem času nabere-mo prek 70 raznih rastlin in plodov, ki l'" pripravimo na različne načine. Liste, vršičke in j stebla kuhamo; tako pripravljena, so primerna za različne vrste juh, prikuh in enolončnic. Trobentice, regrat in razne detelje pa lahko uživamo tudi surove. Surove lahko uživamo tudi plodove rastlin, želod pa prej posušimo ijj zmeljemo v moko, da nam služi kot dodatek krušnim sestavinam, ki jim lahko dodamo tudi korenike in čebulice,pripravljene na isti način. Seveda bi tudi v naravi težko prestali brez kruha, ki ga v naravi lahko pripravimo a brezovega lubja, leskovih mačic in rogoze. Vse dobro posušeno in zmleto vmešajno med moko za kruh in pečemo na prostem. Že v normalni!1 pogojih je peka kruha prava domača mojstrov'-na, v naravi pa je še toliko težje. Male hlebčke lahko pomešamo v vroč pepel ali pa spečemo'' na pol živi žerjavici. Seveda je izdelek dokaj trO in velikokrat kot pribor ne bi zadoščal le nož. ampak bi bilo potrebno kladivo, saj v narav' kvas, ki daje kruhu rahlost, ne raste pod drevesi' Seveda bo vse prehranjevanje zastonj, & boste med zelenjavnimi sadeži zamenjali strupa ne in užitne gobe, pa tudi ob sami rastlinsk' hrani prav gotovo ne bi preživeli. Na ozeml|u Slovenije živi veliko živali, ki so tako al' drugače užitne, čeprav se nam v mirnem času naježi koža, ko pomislimo nanje, kaj šele, da & jih jedli. Tudi loviti jih moramo na take načine, ki so v mirnem času kaznivi: v zanke, pasti in druga lovila. Poleg dlakaste in pernate divjadi bomo lovil' tudi martinčke, zelence, belouške, modrasa gade, kobilice in jedli jajčeca velikih gozdnih mravelj, ki so sicer zaščitene. V skrajne^ primeru se bomo lotili tudi psov, mačk i11 podgan. Pri pripravi jedi v naravi izkoristimo vse svoj® kuharske sposobnosti, če jih seveda imamo, P° načelu: Iz malega narediti veliko, iz slabeg3 dobra Za obrok moramo pripraviti vsaj dve jedi, ne smemo se zadovoljiti le z enolončnicami. Tako bi jedilnik za en dan sestavili tak# zajtrk: šipkov čaj in kostanjev kruh; kosilo; polhi v obari in jesenska solata; za večerjo pa b' se posladkali z mravljinčnimi zrezki in zelišč’ nim pirejem. Na nedavnem posvetovanju skupine strokci; nih učiteljev iz vseh gostinskih šol Slovenije, k' ga je pripravil Šolski center za gostinstvo 'z Novega mesta, so govorili predvsem o prehraniv posebnih pogojih. Recepte in jedi so pripravil' pod strokovnim vodstvom pedagoške svetovalke Milke Češarek, ki je v ta namen izdani brošuri med drugim zapisala tudi to: ,.Toliko «-—i—l»|9| ne površine čakajo, da jih bodo urbanist usmerili in gradbeniki pozidali, toliko najlepših ravnic je prekritih z betonom.ali povaljanih fo posutih z lešem. Kaj pa živež? Kje je meso, saj ga še za sproti ni! Hlevi so prazni in v nji^ prebivajo jekleni konjički. Kje je posušeno sadje, mleko v prahu, posušena jajca? Tudi č« bi bilo vsega tega na pretek, ali bi prebivale' Novega mesta lahko prišli do hrane? Zato, & bomo lahko prišli do repe, krompirja in ko; renja, potrebujemo čimveč obdelane zemlje, k' jo potrebujemo že danes, kajti ne ve se, kaj na* čaka jutri." JANEZ PAVLIN samostojne organizacije z dvema magistroma na čelu. Stavbo, v kateri so prodajali robo, so imenovali canaba. Na beneških galejah so imeli v 14. stoletju ladijske kantine (taverne), v katerih je glavni nadzornik veslačev (galiotov) držal manjše zaloge hrane in raznih pijač. Od 15. stoletja naprej so bile kantine v francoski vojski v rokah tako imenovanihkan-tinerk, ki so bile navadno žene vojakov. Če so postale vdove, niso mogle ostati kantinerke, razen če so se ponovno poročile. V avstrijski vojski so za kantine skrbeli „marketendarji", ki so bili edini posredniki pri nabavi in prodaji vseh materialnih potrebščin za najemniške vojske. Proti koncu 17. stoletja so jih podredili komandantom ustreznih enot, ki pa so jim za opravljanje teh zadev morali plačevati posebno najemnino. Kasneje so postale kantine ustanove za dopolnilno oskrbovanje vsega, kar je vojak potreboval, ni pa mu pripadalo brezplačno. V Rusiji so kantinerje imenovali „bifedžije" (bufetčik), medtem ko je pruska vojska imela marketendarje v vsaki četi, na voljo so jim dali voz z vso potrebno opremo. Iz današnjih časov je zanimivost, da ameriška vojska nima kantin v klasičnem pomenu besede. Nadomešča jih enotna državna organizacija Post Exchange, ki ima na čelu generala. V njenih prodajalnah lahko vojaške osebe kupujejo po precej nižjih cenah kot v civilnih trgovinah razno blago, med drugim tudi vse tisto, kar vojakom sicer pripada brezplačno (obleka, obutev). Prodajalne so tudi premične (na tovornjakih), zato lahko spremljajo enote na bojišču. VOJAŠKI KOTIČEK KANTINA NI OD DANES Beseda kantina je italijanskega izvora in pomeni klet V vojaškem pomenu pa je to prostor, kjer si vojaki v vojašnicah, na ladjah, na pohodu, na fronti ali v ujetniških taboriščih lahko kupujejo najnujnejše potrebščine. Prve kantine so imeli že v rimski vojski. To so bile RUSKI BATALJONI V OKVIRU NOV JUGOSLAVIJE Med drugo svetovno vojno je iz vojakov Rdeče armade, ki so zbežali iz nemškega ujetništva in delno tudi iz nemških oboroženih formacij, delovalo v sestavi NOVJ precej partizanskih enot, med njimitudišest bataljonov. Ruski bataljon Turopoljsko—posavskega partizanskega odreda so ustanovili spomladi 1944. V njem je bilo kakih 120 borcev. AvgMSta 1944 je bil vključen v brigado „Franjo Ogjlinac— Seljo", v kateri je ostal do marca 1945, ko so ga razpustili, njegovi pripadniki so se vrnili v Sovjetsko zvezo. Ruski bataljon 1. makedonsko—kosovske brigade je bil ustanovfjen 14. decembra 1943 na Kajmakčalanu. Sprva je imel 50 borcev, oktobra 1944 so ga razpustili, borce pa razdelili P o drugih enotah. Ruski bataljon Osiješke brigade je nastal iz čete, ki je bila ustanovljena 14. decembra maja 1944. Bataljon je imel proti koncu leta okrog 250 borcev. Pred koncem vojne so se njegovi pripadniki vrnili v Sovjetsko zveza Ruski bataljon 7. vojvodinske brigade je bil ustanovljen poleti 1944, toda proti koncu istega leta je bil razpuščen, borci so krenili v Sovjetsko zvezo. Ruski bataljon je imela tudi 5-proletarska (črnogorska) brigada. V drugi polovici februarja 1945 so njegove pripadnike poslali v Beograd, od koder so odpotovali v domovino. .. Ruski bataljon Bazoviške brigade pa je bi sestavljen iz pripadnikov Rdeče armade, ki i0 uhajali iz nemških enot v Italiji in se vključeval' v razne partizanske enote v Slovenskem Prl' morju. Tudi v Gradnikovi brigadi je bila sporni3' di 1944 posebna ruska četa. Krnalu zatem s° vse te ubežnike poslali v Bazoviško brigado sestavili poseben bataljon, v katerem je bil okoli 400 borcev. Sredi maja 1945 je b' bataljon razpuščen, njegove pripadnike so napotili v SZ. ZA OSTER VID IN MIRNO ROKO Sliši se neresnično, a je res, da mnogi uvrščajo odkritje streljanja z lokom med tri najpomembnejša odkritja človeškega rodu in ga primerjajo z odkritjem ognja in izpopolnjevanjem govora. Napravo, ki je samo za oster vid in mirno roko, so uporabljali že pred 6000 leti in je bila stoletja stalni spremljevalec lovcev in vojščakov. Loki in sveženj puščic niso izgubili prvoten namen niti takrat, ko se je pojavilo strelno orož-Je- Se ko je bilo lokostrelstvo v pleničkah, se je zelo hitro širilo in postalo tudi priljubljena zabava, iz katere se je kaj kmalu razvilo športno streljanje. Posebno spretni v ravnanju z lokom so bili stari Perzijci, Mongoli, Turki in Indijanci. Najboljši mojstri so btfi zelo cenjeni, kar dokazujejo tudi številne najdbe kipov in slik, ki poveličujejo najboljše. V Angliji so na primer pripravljali razne turnirje že v zgodnjem srednjem veku, vendar niso bili prav nič manj športni, kot so danes. Ta čas je znanje in zabava starih narodov ponovno nazmagoviti poti. Lok je našel prostor domala v vsaki sobi najstnikov. Zgodi se, da ga nekateri celo uporabljajo in da so v njem našli dobrega prijatelja v času najrazličnejših stisk. Že peto leto spremljata lok in puščica tudi Novomeščana Milana Obradinoviča, ki velja za enega najboljših strelcev na Dolenjskem. To je dokazalo tudi zadnje tekmovanje za zlato pušči-c°. na katerem je Milan osvojil v konkurenci najboljših slovenskih tabornikov — lokostrelcev dobro šesto mesto. ..Takoj, ko sem se spoprijateljil s tem športnim rekvizitom," je dejal učitelj Milan, ,,sem vedel, da mu bom ostal zvest. V današnjem tempu mi nam-reč domala vsak dan ponudi košček narave. Odpravim se z njim v gozd, hodim, ciljam, streljam, ždi se mi boljša rekreacija od marsikatere igre z ž°go, kjer je človek ves čas napet, se jezi, preklinja. Lokostrelstvo pomirja in ga priporočam Posebno ljudem, ki jih napadajo tako imenovane menažerske bolezni. Nekdaj je veljalo pravilo, da ie lok z ostalimi pripomočki samo za tiste z ostrim vidom in mirno roko. V petletni karieri sem M Prepričal, da je pomiril še tako drgetajočo roko." Poleg Obradinoviča se v dolenjski metropoli s strelstvom neorganizirano ukvarja še nekaj občanov. Milan je sicer lokostrelec tabornik, a se pri svojem hobiju in športu srečuje s podobnimi težavami kot ostali ljubitelji lokostrelstva. Vsi namreč zelo težko pridejo do kakovostnega loka, za katerega moraš odšteti malone 5000 din. Največ lokov je izdelanih iz lesa, manj jih je iz kovine ali umetne snovi, najboljši pa so tisti, ki so izdelani s kombiniranjem (lepljenjem) fiber stekla in lesa. V zadnjem času se na tržišču pojavljajo še loki iz novih mas, vendar še niso preverjeni. Tekmovalni lok je dolg 170 cm in puščico brez težav požene 90 m daleč. Za ta uspeh mora imeti lok vsaj 5 kilogramov natezne moči (natezna moč je moč, s katero je potrebno nategniti tetivo za dolžino puščice 70 cm). „Marsikdo meni," je nadaljeval Obradinovič, „da je streljanje s tekmovalnim lokom otročje lahka zadeva. Ravnanje z njim ni enostavno. Pred kratkim sem s 30 m usmeril puščico s približno 10 kg natezne moči v 2 mm debelo pločevino. Brez težav jo je prebila. Nič kolikokrat se je na primer zgodilo, da je lok kaznoval neprevidneža in da mu je puščica razbila arkado. Prav nič salonski ni strelski turnir. Zgodi se, da lahko samo dvanajst udeležencev, ki morajo ustreliti 6 — krat po 6 puščic v štiri različne tarče, (skupaj 144 puščic) z različnih pozicij, začnejo s tekmo zjutraj, končajo pa komaj pred sončnim zahodom. V prednosti so na primer tekmovalci, ki merijo instinktivno. Ti streljajo z občutkom, tak način pa zahteva obilo vaje, poznavanje loka, puščic ipd. Pri streljanju s strelskimi napravami uporabljamo strelne muhe. Te omogočajo presenetljivo natančne zadetke." Streljanje z lokom je postalo okoli 1900 tako priljubljeno, da so ga uvrstili celo v program olimpijskih iger. Žal, dvanajst let kasneje v Stockholmu med nastopajočimi ni bilo mož v belem z loki. Da so ponovno uvrstili svojo disciplino med olimpijske panoge, so potrebovali kar dvainpetdeset let, le štiri leta kasneje pa je v konkurenci najboljših strelcev na olimpiadi presenetil tudi Bojan Postružnik iz Maribora, ki je osvojil deveto mesto. „Lokostrelstvo je res na pohodu. Priljubljeno je zlasti pri tabornikih, na osnovni šoli v Smarjeti, kjer imamo močan taborniški odred, pa smo že razmišljali, da bi ustanovili klub tabornikov lokostrelcev. Članov bi imeli več kot dovolj, saj se za streljanje zanimajo tudi dekleta. Tako bomo po svoje tudi mi nadaljevali že več kot šesttisočletno lokostrelsko tradicijo." J. PEZELJ SUHOROBARSTVO LESE FOLKLORA? Ribniške doline se še vedno krčevito drži ime »Dežela suhe robe", akoravno se je nekdaj tako s oveča lesna domača obrt zadnja desetletja ma-c|^e v vseh krajih umaknila na zapeček. Na prste obeh rok bi lahko našteli družine, kjer to obrt še 9°]ijo kot hišno tradicijo in se z njo tudi preživijo. Suho robo, ki je ostala le še kotdooolnilna gospodarska dejavnost, obvlada starejši rod. Mla-** le potegnilo v svet za sodobnejšim in boljšim 2asl.užkom 'n j*rn suha roba pomeni, kot vsem Ribničanom, predvsem vsega spoštovanja vre-I n? 'bočilo prednikov, del folklore. V zadnjih ® •n poskušajo v ljudeh predramiti suhorobarsko rVj'? hkrati z veliko propagando za tradicionalne rit seime, na katerih lahko rešetarji, oboda- I - Posodarji, žličarji in drugi izza ,,štantov" po-ve13)0 sv°ie znamenite izdelke, vendar je malo ^ritno, da bodo sejmi dovolj močna spodbuda ke °. an,tev te plemenite dejavnosti. Še zlasti ne, loh-G- domala izumrlo vse, kar je nekdaj pomenili suhorobar in Ribničan. zanH ^ pred kakimi Štirimi desetletji je ribniški dež ?vin?r Janko Trošt ugotavljal, da se v tej lese6 *^er *e suha rot3a h^na ' »vdeluje vsa in n*13 dr°bniav", ki se uporablja v gospodinjstvu raz °uPOdarstvu, od zobotrebca in lesene žlice, do heca škafov, brent in putrihov, do kadi in razdaj^ 0rodia, grabelj, vil itd. „Lesna domača obrt p*«n tem krajem, kakortudi ljudem, svoj nii značaj," je zapisal. „Že pred raztreseni-•Sami naselij, ki se kopljejo v soncu, lahko presodiš, s katero stroko te naše najstarejše domače umetnosti se bavi družina. Tu vidiš nacepljene zgonte za rešetne obode, tam skladovnice dog in dožic za brente in keblice ali obeljene in oglodane leskove palice, ki te pouče, da v hiši izdelujejo vitre in rešetna dna." In pisec si ni mogel kaj, da ne bi na koncu vzkliknil .„Tu je torej domovina Ribničanov, ki krošnjarijo s svojo suho robo po svetu že nad 600 let in se med seboj imenujejo zdomarje, torej take, ki hodijo z doma v svet in ga zalagajo s svojimi značilnimi izdelki. S svojo znano šegavostjo in dobro voljo je zdo-mar živo ustno izročilo za dovtipe in domislice." Izdelovanje suhe robe sega v 11. stoletje in je gotovo naša najstarejša in hišna obrt. Včasih je bila suha roba doma tudi drugod po Sloveniji, vendar je izumrla. Na ribniškem območju se je z njo pred vojno ukvarjalo tudi po 5000 hišnih obratov, kruh pa je dajala kakim 30.000 ustom. Že leta 1492 so dobili Ribničani pravico krošnjariti po tedanjih avstrijskih deželah. S svojo robo so zalagali celo Čehe, prišli z njo v Galicijo in Bukovino, do Predarlske in Tirolske ter severne Italije, ob Jadranu pa po Dalmaciji do Kotora. V Bosno, Črno goro in Srbijo pa niso smeli. Suho robo je še pred drugo svetovno vojno nosilo po svetu več kot 800 zdomarjev, od tega samo po avstrijskih deželah kakih 500. Že prve spomladanske sape so pognale Ribničanom kri v noge, da so si naložili visoke krošnje, vzeli popotni les v roke in zakoračili po svetu. Vsak zdomar je smel prodajati na povsem dolo- čenem območju. Rešeta, sita in rete, ki so bili glavni predmet krošniarjenja, so zdomarji izgo-tavljali kar na poti. Ko je v dolinah zorel ječmen, so se vrnili prvi zdomarji z zaslužkom v denarju, s Hrvaškega pa so prinesli plačilo tudi v žitu. Kdor se je hotel ukvarjati s suho robo, je moral upoštevati nekatera zlata pravila. Tako ni bilo ..dovoljeno" vzeti v roke les, ki ni imel naslednjih vrlin ! moral je biti gost, prožen, lahko cepljiv in lahak. Zato so uporabljali smrekovino in jelovino, javorov, bukov in češnjev les, lesko za izdelovanje viter, dren pa za zobotrebce in zobe pri grabljah. Le preprostejši, manj zahtevni izdelki so smeli biti iz lipovine. Veljalo je tudi, da si morajo suhorobarji delo deliti. Nikoli se ni zgodilo, da bi imela ena hiša vse, od rešetarjev do zobotrebčarjev. Suha roba je cvetela zdaj bolj, zdaj manj in krošnjarjenje je z denarjem polnilo ribniške žepe s spremenljivo darežljivostjo. Nekdanji stalni odjemalci njihovih izdelkov so se čedalje bolj odločali za trpežnejše in trajnejše izdelke iz kovine, ki so začeli preplavljati krošnjarski trg. Kovinska industrija je povzročila, da so se cene lesnih izdelkov močno zmanjšale. Huda pocenitev in velika produkcija na trgu ne gresta vštric, zato so Ribničani že v prvih letih stare Jugoslavije začeli razmišljati o novi vrsti lesnih izdelkov, takih, ki bi imeli na trgu tudi ceno. Podjetni, kot so bili, so začeli izdelovati igrače. Njihovi izdelki te vrste so se lahko kosali s tistimi, ki so jih ponujali tujci. Navdušenje za novo zvrst suhe robe je bilo tako veliko, da so celo za učence na meščanski šoli prirejali posebne suhorobarske tečaje. S tečaji se niso zadovoljili, zahtevali so posebno strokovno lesno obrtno šolo v Ribnici. Ob koncu tridesetih let je v Ribnici že marsikaj dozorelo za ustanovitev take šole in menda je manjkal le še glavni pečat, pa bi jo bili dobili. A čeprav do ustanovitve ni nikoli prišlo, si velja vsaj tu in še enkrat ogledati, kakšne naloge so ji hoteli naložiti. Kot lahko beremo v predvojnih zapisih, naj bi šola pomagala iskati nove predmete izdelovanja, še posebej izdelke, ki jih je morala država uvažati. Nadalje naj bi poiskala že znanim izdelkom suhe robe ustreznejšo, pripravnejšo, sodobnejšo in za trg zanimivejšo obliko. Slednjič pa bi šola skrbela za gojitev vseh tistih vrst drevja, ki dajejo ribniški lesni stroki vse potrebne vrste lesa. Kot vidimo, si Ribničani nove šole niso zamislili kot suhoparno ustanovo, kjer bi učencem vbijali v glavo samo teoretična dognanja in izkušnje odraslih, marveč bi bila v pravem pomenu srce gospodarskega napredka suhorobarske dežele. Dandanes bijejo v ribniški dolini drugačna srca. Industrija jim pravijo ljudje. Suhorobarski izdelki se v večjih količinah pojavljajo le na sejmih. Sicer pa so ročno delo, včasih tako značilno za suho robo, izpodrinili stroji. Na roke delajo le še to, kar ne gre s stroji. Hitreje gre in več prinese. Sicer smo pa že povedali, da suhorobarskega poklica dandanes skoraj ni več. I. ZORAN IIP ■mCiJvIv X'!wl IliBi ■M MR Kmečki glas WOJTYLA MED NEBOM IN ZEMLJO Ko je kardinal Paricle Felici 16. oktobra lani z balona bazilike Sv. Petra oznanil vernikom, zbranim na velikem trgu pred cerkvijo, svečani „habemus papam" in izgovoril Italijanom tuje in neznano ime, je med množico završala »Kdo je novi papež s čudnim imenom," so se spraševali vsi. Zmedeni so bili tudi televizijski poročevalci. Toda le za hip. Po negotovosti, ki je trajala morda le nekaj sekund, so gledalce obvestili, da je novi papež Poljak, da je prvič po štirih stoletjih prevzel vodstvo katoliške cerkve nekdo, ki ni Italijan. In ko se je kardinal Wojtyla pokazal na balkonu in spregovoril prve besede, je postalo jasno, da prinaša novi,,Kristusov vikar" na zemlji s seboj nekaj svojskega. Mesec dni predtem je stopil na isti balkon kardinal Luciani, ki je v skromni preprostosti ter z nasmeškom na ustih spregovoril: „Ko sem včeraj stopil v konklave, mi še na pamet ni prišlo, da bom postal papež ..." »LJUDSKI" PAPE2 Prve besede kardinala Wojtyle so bile pozdrav Kristusu in poziv k molitvi. Že ta, prvi nastop je razkrival bojeviti program papeža, ki si je v znamenje spoštovanja svojih predhodnikov izbral ime Janez Pavel II. Novi papež je izražal udarnost in odločnost, pa tudi svojevrstno konservativnost. Nekaj več kot leto dni je v cerkvi prekratko obdobje, da bi lahko izrekli dokončno besedo o pontifikatu, ki se je začel z nenavadno intenziv-nostja V Italiji je papež postal »človek leta". Skoraj ni minil teden, da sredstva javnega obveščanja ne bi posredovala najbolj intimnih podrobnosti o papežu Poljaku. Časopisi so kovali nov mit O novem papežu smo izvedeli vse: da je bil delavec, da je dokončal teološke študije nekoliko pozno zaradi vojne; da je bil amaterski igralec v malem krakovskem gledališči, da je bil po vsej verjetnosti zaljubljen (mnogi časopisi so tudi namigovali, daje imel nezakonskega otroka). Skratka: Italijani so ga predstavljali kot človeka iz mesa in krvi, kot nekoga, ki je močno podoben običajnim ljudem. Prav to pa je Italijanom silno všeč. Toda s tem še ni bilo konca »človeških" posebnosti novega papeža. Izvedeli smo, da je kardinal Wojtyla dober smučar in hribolazec, da rad plava in igra tenis. Že kmalu po izvolitvi so časopisi razmišljali, da bi bilo potrebno v vatikanskih vrtovih zgraditi teniška igrišča in ugibali, kdo izmed vatikanskih prelatov bi lahko postal papežev soigralec. To je samo ena stran mitološkega blišča, s katerim so ga ovili časopisi, ilustrirane revije in televizija. Z javnimi nastopi v tem letu je papež samo potrdil in še bolj poglobil prepričanje, da je tudi navzven nenavaden Kristusov namestnik na Zemlji. Že način njegovega govora izraža kultiviranost in igralske sposobnosti. Ko se je povzpel na Marmolado, je bil resnično podoben enemu izmed tisočev smučarjev, ki vsako leto obiščejo to italijansko zimsko središče. Višek teatraličnosti pa Janez Pavel II. pokaže tedaj, ko z dvignjenimi in razprtimi rokami pozdravlja množice. Takrat je podoben Kristusu na križu, je imitacija Kristusa. Videz, ki najbrž ni naključen, temveč izraža bistvo njegovega ver ‘;ega prepričanja in nauka, je neke vrste programski kredo, izražen s teatraličnim gibom. Janez Pavel II. je postal »superstar", »božji atlet". Za njegova potovanja so organizirali televizijske prenose, ki jih je mogoče primerjati s televizijskimi prenosi pristanka prvega človeka na Luni. Njegov športni videz in dinamičnost sta živo nasprotje krhke telesnosti in skromnosti Pavla VI. in naivnega nasmeha papeža Lucianija, ki je papeževal le dober mesec. Poljski papež je postal turistična zanimivost Rim je z njim dobil nekaj svoje stare slave. To mesto je zopet postalo prvo središče katoliške cerkve. Kakšno zvezo ima vse to z vero in vlogo cerkve v današnjem svetu? Za večino italijanskih časopisov, radia in televizije ni nobenega dvoma: Italija in svet izpričujeta oživljeno zanimanje za vero. Težko je o tem soditi, toda bolj primerno se nam zdi verjeti uglednim katoliškim mislecem, ki povečanega zanimanja za najvišjo versko osebnost ne istovetijo z oživljanjem vere tako na vzhodu kot na zahodu. Ti teologi celo obsojajo načine, s katerimi si poskuša papež pridobivati simpatije množic. Res je tudi nekaj drugega: v zadnjih letih papeževanja Pavla VI. je vpliv Vatikana zbledel, z novim »Kristusovim namestnikom" je postal spet center moči. POTUJOČI PAPE2 Kaj je pokazal papež Wojtyla v letu dni papeževanja? Za na videz posvetnimi izrazi zunanjega blišča in teatraličnosti se skriva odločna osebnost, ki resda želi popeljati cerkev po poti drugega vatikanskega koncila, hkrati pa zahteva od vernikov, da se strogo držijo najbolj pravovernih cerkvenih norm, četudi so te večkrat v nasprotju z zahtevami in potrebami sodobnega sveta, družbe in ljudi. Janez Pavel II. je že dokazal, da ne namerava sam voditi cerkvenih zadev, četudi kroži v Rimu krilatica, da »POSLUŠA VSE, SE POSVETUJE Z REDKIMI IN ODLOČA SAM." Wojtyla namerava zaupati večjo vlogo nacionalnim škofovskim konferencam in celo kontinentalnim konferencam. Novembra se je sestal z vsemi kardinali in z njimi razpravljal o nekaterih programskih načrtih cerkve in o vprašanju vatikanskih denarnih sredstev. Papežev cilj je upravna decentralizacija cerkve, po drugi strani pa strogo spoštovanje in uresničevanje najbolj tradicionalne cerkvene doktrine, ki jo poosebljajo teologi vatikanske kurije. V začetku leta bodo prišli v Rim holandski škofi, ki so znani kot cerkveni inovatorji in pobudniki neortodoksnih pogledov na cerkveno življenje. V Rimu se govori, da jih papež ne vabi zato, da bi jih poslušal, temveč da bi jim ukazal večjo zmernost in pokornost Svetemu sedežu. Wojtyla se zavzema za obnavljanje kolektivnega oživljanja cerkve. V njegovih nastopih izžarevajo socialni momenti, a hkrati tudi odklanjanje vsake kulture, ki ne izvira iz krščanske tradicije. Mnogi se zaradi tega sprašujejo, ali ne bo dialog med papežem Poljakom in nekristjani ter ateisti težak, če že ne skoraj nemogoč. Papež Wojty!a bo prišel v cerkveno zgodovino kot potujoči papež, kot božji namestnik, ki je povsod tam, kjer so verniki, ne glede na to, ali so v južni Ameriki, Aziji ali Evropi. Pavel VI. je bil npr. le en dan v New Yorku, ko je govoril pred skupščino ZDA. Papež Wojtyla je prepotoval pol Amerike; Pavel VI. se je odločal za potovanja le s težavo, Janez Pavel II. ima za seboj že potovanja v Mehiko, na Poljsko, Irsko, v ZDA in v Turčijo. V svoji delovni beležnici ima označena še mnoga nova potovanja. S potovanji, govori, enciklikami utira pot cerkvi v 21. stoletje. Kakšna bo ta cerkev? Boljša ali slabša od cerkve Janeza XXIII. in Pavla VI.? Bo sledila napotilom drugega vatikanskega koncila ali pa bo ubrala drugačno pot? PAPE2 TRADICIONALIST Papež Wojtyla izhaja iz tradicionalne poljske cerkve, ki je bila vselej zaprta za teološke novosti in sodobne poglede na družbene pojave in življenje. Janez Pavel II. je dokazal, da je tradicionalist, da želi povratek k tradicionalni cerkvi. Pričevanj o tem je nešteto! Duhovnikom, ki so upali, da bo novi papež razrešit vprašanje celibata, je nedvoumno rekel, da zahteva duhovniški poklic odpovedovanje in asketsko življenje. Medtem ko je Pavel VI. dovolil mnogim duhovnikom, da so slekli svečeniško oblačilo in se poročili, sedanji papež ni dovolil niti enemu duhovniku, da bi napravil takšen korak. Na potovanju po Ameriki je kritiziral tiste duhovnike in redovnike ter redovnice, ki se oblačijo v posvetne obleke in s tem krhajo cerkveno disciplino. Papež, ki gradi cerkev XXI. stoletja, je podoben generalu, ki se pripravlja na odločilno vojno, zato ne trpi nepokorščine, pomanjkanja reda in bojne vneme. Jezuiti, »Jezusova vojska", so bili prva tarča kritik novega papeža. T a red, ki je bil od vsega nastanka najbolj zvest in privržen papežu, je v letih papeževanja Pavla VI. postal odprt za sodobne ideje in načine življenja, tako da jih je moral papež Wojtyla pozvati k pokorščini in strogemu spoštovanju redovnih pravil. Jezuiti, ki jih vodi Španec Padro Arrupe, so priznali svoje napake, v svojih vrstah so počistili z vsemi, ki so si predstavljali redovniški poklic na sodoben način in se vrnili k staremu redu brezpogojne vdanosti papežu. Papežev tradicionalizem se kaže tudi v obravnavanju sodobnih teologij, ki so se razcvetele po drugem vatikanskem koncilu, vesoljnem cerkvenem zboru, ki je postavil osnove za prilagajanje cerkve sodobnim problemom. Na potovanju po Južni Ameriki je papež sicer govoril v prid izkoriščanih in prezposelnih, govoril je delavcem in revnim peonom, hkrati pa je ožigosal tako imenovano »teologijo osvobajanja", povezovanje duhovnikov z revolucionarnimi gibanji v Južni Ameriki in njihovo neposredno sodelovanje v bojih proti zatiralskim razredom. V tej zvezi je zanimiv primer, ki se je pripetil malo pred padcem diktature v Nikaragvi. V Rim je prispel duhovnik, pripadnik revolucionarnega sandinističnega gibanja, ki je zaprosil za avdienco pri papežu, da bi mu pojasnil cilje sandinistične revolucije in opozoril na sramotno sodelovanje papeškega nuncija z osovraženim režimom. Duhovnik je zaman čakal v Rimu na sprejem, medtem pa so borci revolucionarnega gibanja že zrušili diktatorski režim. PROTI SODOBNIM POGLEDOM Pavel VI. je reformiral »Sveti oficij", ustanovo, ki je bedela nad pravo vernostjo cerkvenih doktrin, in ustanovil »kongregacijo za doktrino vere". Ta je imela v času pontifikata predzadnjega papeža zelo malo moči in neugleden položaj. »Kongregacija" je v tišini pripravljala obsežna gradiva proti sodobnim teologom, ki pojasnjujejo Kristusovo razodetje in vero na način, ki je dostopen sedanjemu človeku. Toda Pavel VI. ni dovolil, da bi se te preiskave spremenile v procese. V Vatikanu je sedaj zapihal nov veter-Bivši »Sveti oficij" je obsodil knjigo francoske# dominikanca Jacquesa Pohiera, v kateri je zanika1 nekatere cerkvene dogme, avtorju pa prepovedal opravljati mašo in poučevanje na univerzi ter sodelovanje na teoloških konferencah. Najbolj vpijoč primer obnove tradicionalne# cerkvenega gledanja na teološke novosti je proce® proti holandskemu teologu EdvarcU Schillebesckxu, ki je svetovalec holandskih škofov in je bil med drugim vatikanskim koncilom eden izmed najuglednejših inovatorjev. Kongregacija za doktrino vere, ki ji načelu'1) hrvaški kardinal Franjo Šeper, dolži holandske# teologa, da ne priznava nekaterih cerkvenih dogem. Na ta način pa pravzaprav obsoja celotno holandsko cerkev, ki je znana po tem, da s® najbolj odpira potrebam sodobnega sveta, družbo in ljudi. Bivši »Sveti oficij" je s papeževimi privoljenjem prepovedal predavanja na nemški katoliški univerzi v Tuebingenu tudi švicarskemu teologu in velikemu inovatorju Hansu Kuengu. Še eno, nič manj vznemirljivo znamenj® povratka k predkoncilskim metodam: iz Vatik? na je prišla poluradna vest, da kongregacij® pripravlja osnutek pravil, ki naj bi služila verni’ kom in duhovnikom pri izbiri literature. Grl torej za obnavljanje tako imenovanega »indeks® prepovedanih knjig", institucije, ki je od XVI-stoletja do drugega vatikanskega koncila služil® za obsodbo ne samo heretičnih verskih knji# temveč tudi vseh posvetnih knjig, ki so »pohujše-vale" vernike. Janez Pavel II. je letos govoril o pomeri znanosti in o vlogi velikega fizika Albert® Einsteina za njen razvoj. Ob tej priložnosti j® priznal, da je cerkev storila veliko napako, kojev XVII. stoletju obsodila Galilea in njegovo zna11’ stveno misel. Ta poteza zasluži pohvalo in sv«1 znanosti jo je pozdravil. Toda tudi danes s® cerkev sooča z mnogimi »majhnimi Galilei", ^ bolje z mnogimi problemi, ki so pomembni usodo človekovega življenja, a odgovarja cerke® nanje neustrezno. V srednjem veku je bilo vpi’®’ šanje, ali se Zemlja vrti okoli Sonca ali pa se v®® nebesna telesa vrte okoli Zemlje. Dapfes se večin® človeštva zaveda, da lahko nekontrolirana ra® prebivalstva vodi v revščino in propad. Na naše# planetu je še mnogo naravnih virov, mnoora občinske konference SZDL kot ustanoviteljice, v mnogočem pa tudi vseh krajevnih skupnosti sevniške občine, ki so imele posluh za to, da so radiu namenile nekaj denarja iz računa za negospodarske naložbe, ki se zbira po samoupravnem sporazumu. Na kraju so ta denar oplemeniti- li še z razumevanjem zavarovalne skupnosti Triglav in Ljubljanske banke. Nekatere skrbi sicer so (odplačilo obrokov), vsekakor pa to trenutno ni poglavitno vprašanje. Sevniški radio od vsega začetka niti minute programa ne bi zmogel, če ne bi bilo predanih sodelavcev. Še zmeraj se ubada z vsem uredniškim delom zgolj Pavle Perc. Na dopust skoraj ne sme pomisliti, kaj šele na prosto nedeljo. V Sevnici menijo, da bi morala RTV poskrbeti za dva poklicna sodelavca. Vse drugo opravijo s honorarnimi sodelavci. Entuziazem mnogokratno presega honorarje. Trenutno imajo na seznamu osem do dvanajst sodelavcev. Nova studijska tehnika bo prišla prav do izraza šele ob novem UKV oddajniku. Pri Stillesu pa čaka lepo zeleno pobarvan kontejner, ki naj bi dal streho pretvorniku za Laze. Ko se bo radio tam na koti 588 metrov oglasil še kakšnih dvajset metrov višje s stolpa, ga bodo, kot zatrjuje dipl. inž. Dušan Schuster iz tozda Oddajniki RTV, slišali vse do Šmarjete in še kam po trebanjski občini. Takrat bo sevniški „Zvedel sem nekaj novega" zvenel resnično pomlajeno. ALFRED ŽELEZNIK tsfitIP* I m BRONČENA VEDRICA _________MB Ko je leta 1883 kmet Grilc nekaj odkopaval na svojem polju v Vačah, je naletel na brončeno vedrico — odkrita je bila slavna vaška situla. Danes jo lahko občudujete v ljubljanskem Narodnem muzeju. Dr. Jože Kastelic, arheolog, ki je vaško situlo pretipal tako rekoč do obisti, trdi, da je ta brončena vedrica eno najbolj dovršenih del evropske prazgodovinske umetnosti. Situla je neke vrste slikanica, epsko govori o življenju Ilirov, ki so živeli na ozemlju današnje Slovenije domala 1000 let. Vaško situlo naj bi neznani umetnik iztolkel iz brončene pločevine v 5. stoletju pred našim štetjem. Scene so na vaški situli razdeljene v tri pasove. Če skrbno zasledujemo prizor za prizorom na zgornjem pasu, vidimo slavnostni sprevod jezdecev in voznikov. Na čelu stopa konj, ki ga možak drži na povodcu. Pav iec se v konjarjevih rokah zvija v pokonc. o zanko, ki je star, že v Egiptu znan simbol posmrtnega življenja. V tem pasu sta tudi dve zapregi, vsaka s po enim konjem in dvema možema. Od teh je eden voznik, drugi pa spremljevalec. Vozova sta na dveh kolesih; prvi voz je bojni, drugi pa je služil najbrž za svečane namene. Sprevodu jezdecev in zapreg sledi še en jezdec. Drugi pas vaške situle prikazuje obrede. Na začetku dve osebi žrtvujeta. Eden od darovalcev siplje zrnje v žrtvenik, drugi pa je z roko krenil k nosu, uživaje v prijetnem vonju. Za darovalcema so tri skupine na gostiji. Žena s plaščem, potegnjenim čez glavo, ponuja iz skodelice hrano moškemu na prestolu. Za njim sedi na prestolu še en moški, v roki drži žezlo, na vrhu pahljačasto razcepljeno v ptičji glavi. Tu je še veljak na prestolu, igra na piščal; gologlav služabnik mu ponuja pijačo, ki jo je zajel iz situle. Še en možak na prestolu, ženska mu iz skodelice ponuja hrano. Za tem prizorom dva gola bojevnika, na sebi imata samo prepasico in narokvica Borita se za trofejo, šlem, ki, razkošno okrašen s perjanico, stoji med njima. Boj opazuje četverica mož; eden ima preko rame sekiro z okrašenim toporiščem. Srednji pas prizorov na vaški situli končuje v vsej svoji moči prikazan oven, na čigar hrbtu sedi ptica z velikim listom v kljunu. Ptica gleda v nasprotno smer — stran od borišča. Na tretjem, najnižjem pasu znamenite vaške situle, so nanizane živali. Na začetku je lev, ki požira srnino nogo, sledi pa sedem živali med srno, košuto in kozo. Od tega imajo tri oboje ušes, štiri pa po eno uho in en rog. Tu so tudi ptice; med njimi je lahko prepoznati vrano ali vrana. Vsebina' likovnega sporočila vaške situle je osredotočena na zgornja dva pasova: na spre- vod konj in voz, žrtvovanje, gostijo in nazadnje bojno igro. Po mnenju dr. Jožeta Kastelca so v bron zapisani prastari elementi kulta mrtvih, znani iz dogajanj pri Troji. Dirka okoli Patroklove gomile, žrtvovanje in gostija v Iliadi, boj za Ajasovo bojno opremo. Na vaški situli so v figuralni obliki izraženi motivi stare mediteranske sage, ki nam jo je literarno podal Homer. Navzoč pa daje na situli tudi Vzhod: ljudje na gostiji sede v svoji aristokratski osamljenosti - kot Gilgameš v babilonskih epih. Oblika bojnih voz v prvem nizu prizorov je podobna oblikam bojnih voz na Asurbanipa-lovih reliefih iz Niniv. Ptice so simboli duše, Ilirom bližnji Etruščani jih pri napovedovanju usode in drugih magičnih obredih niso mogli pogrešati. Žezlo v obliki dvojne ptičje glave spominja na običaje s Krete. Jezdeci in vozniki dajo vedeti, da so v tistem času na današnjem našem ozemlju že bila v veljavi oba načina uporabe konja. Zaprego, ki je prišla v sredozemski bazen z vzhoda in je starejša; mlajši narodi, predvsem Indoevropejci, ki so prišli s severa, pa so staroselcem vcepili spoznanje, da je konja moč tudi jezditi. Česa vsega ne pove komaj 23,8 centimetra visoka vaška situla, če jo pogledamo z očmi tistih, ki so ji posvetili precejšen kos življenja, dela, znanja in ljubezni! Pred nami vzvalove narodi, njihovo vplivanje eden na drugega, na brončeni patini je zapisan del nesmrtne dediščine Sredozemlja, zibelke evropske civilizacije. In človeka kar razjezi, ko se spomni, da se je v letih, ko je gulil šolske klopi, učil o vaški situli samo to, da je to nekakšna brončena vedrica. Pa še tega si nismo zapomnili, kar je bilo čisto dovolj za rdeče podčrtani „cvek'\ M. B.