PRIMORSKI dnevnik
16 začel izhajati v Trsta t™3!3 1945, njegov rW?,h0dnik PARTIZANSKI °NevNIK pa 26. novem-°ra 1943 v vasi Zakriž nad erknim, razmnožen na gostil. Od 5. do 17. sep-robra 1944 se je tiskal bskarni »Doberdob« v ovcu pri Gorenji Trebu-. od 18. septembra 1944 1- maja 1945 v tiskarni
fcovenija« pod Vojskjm
'driji, do 8. maja 1945 p v osvobojenem Trstu, Ner je i2§|a zadnja števil-Bil je edini tiskani par-"‘jnski DNEVNIK v zacinjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 24 (13.854)
Trst, torek, 29. januarja 1991
£ bombardiranjem naj bi Američani povsem omejili nadaljnje širjenje naftnega madeža v Zalivu
Ob ponovnem raketnem napadu na Izrael zagonetni »pobegi« iraških letal v Iran
Strah pred iraškimi grožnjami o uporabi nekonvencionalnega orožja - Po trditvah BBC nekaj ujetih pilotov že uporabljenih za žive ščite - Vztrajno bombardiranje Basre - Doslej opravili 25 tisoč poletov
pt AVIV — Sadam Husein še na-VJ Preizkuša živce Izraelcev in tudi 6vrrai Približno ob 20. uri po srednje-n 0Pskem času so sirene naznanile gl 0 nevarnost iz zraka. Po besedah hi , nika izraelske vojske generala ttj, 'rrana Šala je tokrat šlo že za sed-p0v^ki napad s scudi, Šai pa ni želel tiaj koliko raket je bilo. Rakete ai. Padle nekje na jugu države, žr-
b6s‘‘‘ bilo, pa tudi škoda je bila po Kar ah
vojaškega glasnika majhna.
bjip P® je najvažnejše, tudi tokrat so op4j r®kete scud polnjene s konvenci-Pres*"111 razstrelivom. Ob vsem tem pa tils.eneča dejstvo, da Izraelci včeraj Pa v UP°rabili protiraket patriot, Šai \j Zr°kov za to ni želel navesti. cei r Zraelu se je v zadnjih dneh pre-tjj^sSiril strah, da bi Sadam Husein arojj0 uporabil nekonvencionalno lztJ® Pri svojih raketnih napadih na uPrav stra^ ie Pil najbrž toliko bolj ftaj b' en P° vesteh iz Bagdada, da tif>bQ 1 ^adarn Husein odobril uporabo straJlaVehcionalnega orožja. To po eni rabi\i P°iasnuje, zakaj tokrat niso upo-te' ((.^irieiov. saj bi lahko protirake-0r°2jern scuc* naP0lnjen s kemičnim ^ S( 01 Nadele nizko nad zemljo, boj-Pio^jp Pe razširile na precej širše ob-ske 0, | at° tudi ne čudi, da so izrael-s. asti po znaku za konec prepla-‘iPdjg4 poudarjale, da naj imajo Žt! .Pueske maske vedno pri roki. "Pput Za PrePlaP Pa ie PH 1® oekaj Pijg Prej kot v Izraelu dan tudi v ''apaciln v faranu. Tudi tam je šlo za Prvih Scubov, ki pa so jih patrioti po Pr6stQlv®steh vse uničili. V savdski i0Hfer ci je imel včeraj tiskovno nco tudi predstavnik ameriš-j.^jaškog3 poveljstva, general ^Ujp v'’ensi ki je odločno zanikal pi-t tr5.®rai^njega Washington Posta, p Sa VQ. 'ia je več kot polovico iraš-L0<iovfl?a^lce9a potenciala še nepoš-'n P® 50 Pila dosedanja ■P Pd !;Iranja precej manj uspešna, lijih p 1 1° lahko sklepali iz vsakda-asti. ofil zavezniških vojaških ob-
jjapatn P? j® včeraj tudi poročal, da je .a bo ,, Usein uresničil svojo grožnjo, vite v Jete Pilote uporabil kot žive fako na rateSko pomembnih objektih. i^Polj 1 Pi Pili po vesteh, s katerimi JPecj ^ .Pritanska TV, nekateri pilo-l ^eraj aniimi napadi tudi ranjeni. ,>0^° se še nadaljevali siloviti uhV'u. nan!P,adi na cilje v Kuvajtu in N g4 boll Pa je bila tudi tokrat na (jaZtU5ke Sra' l-*0 včeraj zvečer so za-t-n0' PolP?note izvedle že približno 25 ci ^Pad] °V' 0d te9a ie dePre polovi-Oi!6' ^ribr*114 nePosredne vojaške ak-SiC4vili nnZno odstotkov akcij so j/Hrvab! .P iz ZDA, v ostalih pa so erirpi , letala še osmih držav, med Je ludi Italija. Italijanski tor-
nadi so včeraj izvedli novo akcijo, vsa letala pa so se po boju vrnila v svoje oporišče.
Ob ekološki katastrofi zaradi iraškega izlivanja velikih količin nafte v Zaliv - z bombnim napadom naj bi Američani nadaljnej širjenje velikanskega naftnega madeža preprečili - pa je včeraj največ glasov in komentarjev vzbudil množični beg iraških letal v Iran, kjer naj bi bilo že več kot 100 iraških letal. Za kaj pri vsem tem gre, ni povsem jasno. Malo verjetno je, da gre za dezerterstvo. Britanske tajne službe trdijo, da gre za premišljeno akcijo Sadama Huseina, ki naj bi na ta način »rešil« večji del svoje zračne flote in jo ponovno »aktiviral« po končani vojni. Govorilo se je tudi o možnosti, da bi iraška letala iz Irana napadala zavezniške položaje, vendar so tudi te govorice najbrž brez vsake osnove, saj je Teheran včeraj še enkrat zagotovil, da bo vsa iraška letala zaplenil in jih zadržal do konca spopada. Tretja varianta, ki zadeva nenavadne »pobege« pa govori, da naj bi s tem Irak posredno že priznal poraz in skušal predvsem rešiti, kar se še rešiti da.
Vrh ZDA-SZ odložen
Zunanja ministra Baker in Besmertnih	(Telefoto AP)
WASHINGTON — Združene države in Sovjetska zveza sta sporazumno »sine die« preložila datum vrha, ki bi moral biti sredi februarja v Moskvi. Vest je Bela hiša potrdila po sinočnjem srečanju med državnim tajnikom Jamesom Bakerjem in novoimenovanim sovjetskim zunanjim ministrom Aieksadrom Besmertnihom. Predstavnika sovjetske in ameriške diplomacije sta pojasnila, da sta glavna vzroka za preložitev vrha zalivska vojna in težave v pogajanjih za zmanjšanje oborožitve, ki so nepričakovano prišle na plan. Baker je še dodal, da sta se z Besmertnihom doraknila tudi baltiškega vprašanja. Prihodnji moskovski vrh bo predvidoma v
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sporazum v zveznem predsedstvu je bil le predah, ki ne jamči politične rešitve
JLA in Srbija nadaljujeta s svojimi napadi na hrvaško politično vodstvo
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Samo predah, ni pa miru, ni rešeno nobeno politično vprašanje. Tako bi lahko ocenili neposredne posledice sporazuma s petkovega zasedanja zveznega predsedstva, ki predvideva, da se vojaki umaknejo v vojašnice, hrvaški specialci pa spravijo kalašnikove na stojala in se vrnijo k normanim mirnim opravkom.
Znakov naraščajočega političnega spopada, ki naj lahko ponovno postane tudi vojaško, se spremeni v krvavo državljansko vojno, je mnogo. Predvsem so že v petek zvečer predvajali v Kninu kaseto, ki jo je izdelala obveščevalna služba in filmski center JLA. Dejali so, da je hrvaška televizija prav gotovo ne bo predvajala, zato jo je JLA poslala pravočasno v Knin, kjer so jo predvajali kolektivno pred dvatisoč občani.
V Kninu se nadaljuje ozračje napetosti, histerije in zaklinjanj, naj tamkajšnje Srbe brani armada.
Beograjska TV v soboto in nedeljo praktično ni oddajala drugega, kot izjave, komentarje in ponavljanja izsekov iz omenjene oddaje.
Beograjska Politika je v ponedeljek tem dogodkom posvetila glavni naslov. »Dejstva o zaroti ni mogoče zanikati«,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Dosedanja sodna preiskava potrjuje Ostojičev samomor
OSIJEK — Vsi rezultati uradne preiskave, vključno z materijalnimi dejstvi in izjavami prič potrjujejo, da je Zvonko Ostojič iz Borovega naselja, rojen leta 1957, naredili samomor. S pištolo se je ustrelil v srce v svojem stanovanju 25. januarja okoli 22. ure. V prostoru, kjer je Ostojič naredil samomor, so bili še njegova žena in dva prijatelja, šest in deset let stara otroka pa sta bila v sosednji sobi.
Podatke je novinarjem sporočil šef preiskovalnega oddelka okrožnega sodišča Osijek Radoslav Arambašič. Preiskavo je vodil preiskovalni sodnik Dragan Simonič, ki je bil včeraj službeno odstoten
Arambašič je povedal, da sta prijatelja prav tako člana HDZ obiskala Ostojiča okoli 21.30 ure, kmalu po televizijski predstavitvi dokumentarnega filma službe za informiranje SZLO, ki je pripovedoval o oboroževanju, polvojaških informacij HDZ. V delu filma je bilo videti tudi Osto-
jiča, čeprav njegovo ime ni bilo navedeno. Potrjeval je navedbo o oboroževanju in o pripravi terorističnih akcij, v negativni luči pa omenjal voditelje HDZ Šeksa, Vekriča in še posebej Glavaša.
Prijatelja sta preiskovalnemu sodniku povedala, da je bil Ostojič ob njunem prihodu zelo razburjen, češ da gre za montažo. Povedal je tudi da je medtem že zvonil telefon, da so ga ljudje žalili in preklinjali. Izjavil je, da mu preostane le še smrt. Enemu izmed prijateljev je naročil, naj poskrbi za soprogo in otroka. Navkljub poskusu, da bi ga odvrnil od takšnih misli, navzoča pravzaprav nista verjela, da gre zares. V nekem trenutku pa se je Ostojič obrnil in se s pištolo ustrelil v srce. Medicinski strokovnjak dr. Tomaševič je potrdil, da je smrt nastopila takoj. Arambašič je še dodal, da so tudi druge preiskave pokazale, da gre nedvomno za samomor, (dd)
^ Mogadišu predstavniki Kongresa somatske enotnosti že pripravljajo novo vlado
Usoda diktatorja Barreja je še vedno nejasna
n0stet-o, zato Stanje v Somaliji je še vedno izredno 'IfŽs*' so J33 80 Predstavniki Kongresa somalske enot-'iost^ih raHc /l.e^eljo prevzeli oblast v Mogadišu, preko inu^ahstven ih valov pozvali prebivalstvo, naj v miru in S nec 2l_ii? Poživijo to hudo obdobje prehoda oblasti fiarrp of Barrove diktature.
6 Pala' Da AP), ki je v nedeljo zbežal iz pred-vah ' Se nah;,6 S SV0Pnh najožjimi sodelavci baje kar na '	' '	so, po trdit-
ki so včeraj egove ure štete.
^ haha' ‘3,yjum najozjimi soueiavci ![>ie|jiJredstavJ? nekje na jugu države, vendar fjrestrv Ritrlu j ,?vv Protivladnih upornikov, 1
a91i naj k-80 ^kovno konferenco, njegove ure siete. HjQl°r (jej J 1 namreč vse njegove vojake, tako da je lRla / rta Se p 0 ostal popolnoma sam. Nekateri drugi pa ''liicjfj kar Prprrre trenutno nahaja v mestu Kišmajo, kjer akls0 s*le v zaveznikov in kjer naj bi imele njegove r^ij$ltSOlI1alski H', letališče, kar naj v teoriji pomeni, da l.z ke.. rj Prosu v KTtator ^e zbeži iz države. Baje naj bi celo ry?kega 0| Nairobi za letalo, ki naj bi čimprej prišlo h Vaju- k kjer aviJega mesta in naj bi ga nato odpeljalo v r,J' da i1 'rpornik0 Ze nekateri člani njegove družine. Pred-lltl Pade v°V u° dodali, da bodo Barreju, v prime-roke, sodili v rednem procesu.
Razmišlja se namreč, kaj z njim, in kakšna bo bodočnost Somalije. Diplomatski predstavniki Kenije so namreč že izjavili, da bodo Barreju, če bi prišlo do tega primera, dali dovoljenje, da se preko te države poda v izgnanstvo.
Seveda se je v Italiji, ki je imela tesne politične in gospodarske stike s Somalijo, že razvila polemika, kako je treba ravnati v primeru, da dolgoletni somalski diktator prosi za politični azil prav v Italiji. O tem so se izrekli predstavniki praktično vseh strank, ki pa so si bili kar enotni v trditvi, da so Barreju v Italiji vsa vrata zaprta. Tudi predsednik somalske skupnosti v Italiji Fatuma Hagi Jassin je bil s tem v zvezi zelo oster ter dejal, da ne sme Barrejev padec sovpadati z njegovim triumfom v kakem evropskem glavnem mestu.
Medtem pa se v Mogadišu nova vlada bivših protivladnih upornikov počasi organizira.' Predstavniki Kongresa so v Nairobiju dejali, da bodo v kratkem, morda že v nekaj dneh sestavili novo vlado, v kateri bodo tudi predstaviki vseh političnih skupin, strank in opozicije. Trenutno stanje je po popolnem opustošenju predsedniške palače s strani razjarjenjega ljudstva, ki je s tem hotelo zadeti, simbol 21-letne diktature, še kar mirno.
George Bush o »pravični vojni« v Zalivu
NA 3. STRANI
□ □ □
Sovjetski zvezi morda že grozi državljanska vojna?
NA 2. STRANI
□ □ □ .
Arianna Bogateč 7. na SP v jadranju
NA 12. STRANI
Poziv škofov da se ne naseda dezinformadjam
LJUBLJANA — Slovenska škofovska konferenca je na včerajšnjem rednem zasedanju v Ljubljani sprejela izjavo, v kateri izraža veliko zaskrbljenost zaradi vedno večjih napetosti med narodi in republikami.
Čeprav so se v državi po minulih dneh odnosi malo umirili, je rečeno v izjavi, ostajajo številna vprašanja odprta. Kriza, ki že predolgo traja, dovolj jasno opozarja na tolikokrat potrjeno resnico, da nobena vsiljena rešitev ne more biti pravična in zato tudi ne trajna.
Slovenska škofovska konferenca opozarja tudi na izredno pogubne posledice, ki jih v javnosti povzročajo tisti posamezniki, skupine in njihova glasila, ki širijo laži in podtikanja, namigovanja in obrekovanja. »Bojimo se,« je rečeno v izjavi, »da je v naši ožji in širši domovini zavest odgovornosti za izrečene ali zapisane besede v teh nejasnih časih zelo oslabela.«
Vse prebivalce Slovenije pa slovenska škofovska konferenca poziva, naj ne nasedajo neutemeljenim in nedokazanim govoricam in grožnjam, ki zastrupljajo zasebno in javno življenje ter medsebojne odnose, (dd)
Predsednik republike sprejel predstavnike vojne ladje Orsa, ki se je vrnila iz Zaliva
V Italiji se nadaljujejo polemike o italijanski prisotnosti v vojni
RIM — Predsednik republike Francesco Cossiga (na sliki AP) je včeraj na Kvirinalu sprejel predstavništvo bojne ladje fregate Orsa, ki se je pravkar vrnila iz Zaliva, in katero je vodil kapetan Andrea Campregher. Na srečanju je bil prisoten tudi obrambni minister Virginio Rognoni in načelnik generalštaba vojne mornarice admiral Filippo Ruggiero, ki so se po sprejemu daljše pogovorili s predsednikom republike.
Medtem se v Italiji nadaljujejo polemike o umestnosti prisotnosti Italije v zalivski vojni. Podpresednik italijanskega senata komunist Luciano Lama je včeraj v parlamentu potrdil, da ni komunistična skupina za umik italijanskih čet iz Zaliva, saj nima, po njegovem mnenju, ta umik več smisla. V parlamentu so bili zelo aktivni tudi »zeleni«, ki so v dveh različnih parlamentarnih vprašanjih zahtevali od vlade, naj čimprej objavi seznam vseh tistih tvrdk in tovarn, ki so v zadnjih desetih letih sodelovali z Irakom, po drugi strani pa jih je zanimalo, kakšne bombe imajo italijanska vojna letala tornado in kakšne naloge imajo slednja v okviru zalivske vojne.
Demoproletarec Russo Spena je v neki tiskovni konferenci napovedal parlamantarni predlog za izboljšanje zakona o vojaškem oporečništvu, o zalivski vojni pa je v daljšem intervjuju spregovoril obrambni minister Virgilio Rognoni, ki je potrdil, da je bila parlamentarna odločitev, da se Italija pridružuje protiiraškim silam nujna in pravilna.
Neverjetne izjave nekega sovjetskega polkovnika o dogajanju v Pribaltiku
Sovjetski zvezi grozi državljanska vojna?
MOSKVA — Polkovnik Viktor Alksnis, član cen-tristično-konservativne parlamentarne skupine »Sb-juz« obtožuje sovjetskega predsednika, da so samozvani »komiteji narodne rešitve« v pribaltskih republikah vznikli na pobudo Mihaila Gorbačova, da bi namreč v republikah, v konči posledici, uvedli neposredno predsedniško upravo. Alksnis za Pribaltik napoveduje državljansko vojno, ki se bo nujno razširila na vso Sovjetsko zvezo. Intervju s polkovnikom Alksnisom objavlja liberalni tednik Agrumenti in fakti. Opozorila pred restavracijo totalitarizma.
Polkovnik Aksnis, hkrati je narodni poslanec SZ, se odkrito prišteva med jastrebe in je med drugim znan po tem, da je javno zahteval odstop Eduarda Ševardnadzeja. V intervjuju za tednik Argumenti in fakti, ta izhaja v več kot 23 milijonih, razkriva nekatere podrobnosti, ki samo še utrjujejo prepričanje, da so dogodki v Pribaltiku daleč od slučajnosti. Alksnis namreč povzema, da se je pred časom pogovarjal s tovariši iz komiteja narodne rešitve Litve, ki so dejali: »Vse, kar nas je Moskva prosila, smo storili. Moskva je obljubila, da bo drugo polovico poti - uvedbo predsedniške uprave - uresničila sama. Toda, Moskva nas je zavrgla. Izdal nas je predsednik, vrhovni sovjet SZ in Ruske federacije, vlada SZ in Jelcin.«
Alksnis napoveduje državljansko vojno v Pribaltiku, ki naj bi prešla v državljansko vojno po vsej SZ. Ta vojna se bo po njegovem mnenju začela kot mednacionalni konflikt, kar pa bo le zunanja oblika, saj je že danes jasno, da gre za politični spopad. Poglobil naj bi se namreč proces razslojevanja med zagovorniki in nasprotniki poti, ki so jo izbrali vrhovni sovjeti pribaltskih republik. Zaradi razpada gospodarstva bodo na ulicah milijoni delavcev in razmere bodo postale neobvladljive, meni Alksnis. In na koga se bodo delavci obrnili, na komuniste ali radikalce? Alksnis meni, da bo državo zajel strašan-
ski kaos in polna anarhija. V takšnem stanju se utegne pojaviti neka tretja sila, o kateri danes nihče ne ve. To ne bo ne Gorbačov ne Jelcin, domneva po-klovnik.
Na vprašanje ali armada računa, da bo z bajoneti prevzela oblast, Alksnis odgovarja, da ni izključeno, da bodo oborožene sile to storile, kajti po njegovih besedah stanje v armadi danes močno spominja na razmere leta 1917. Polkovnik meni, da Gorbačov komajda še upravlja armado in da v oboroženih silah naraščajo protesti. Politiki iz armade delajo grešnega kozla, medtem ko se resnični krivci tragičnih dejanj v Pribaltiku skrivajo.
In kaj naj bi armadni krogi najbolj zamerili sovjetskemu predsedniku oziroma zakaj menijo, da naj bi jih predsednik »izdal«? Ali nemara zato, ker ni pokazal odločnosti v zvezi z uvedbo predsedniške uprave v Litvi? Alksnis meni, da prav zato, kajti če 'je konkretna odločitev že bila sprejeta, bi jo morali izpeljati. »Zaradi neodločnosti predsednika smo zdaj v slabšem položaju kot pred tem. Zapeljali so nas v avanturo... in poudarjam, da nas je predsednik izdal. Nase se boji prevzeti odgovornost,« meni polkovnik Alksnis.
Razkril je še, da se je pogovarjal s tovariši iz komitejev narodne rešitve Latvije in Litve in po njegovih besedah so razočarani. »Le zakaj je bilo potrebno začeti vse skupaj? Predstavljajte si, da kirurg začenja operacijo, s skalpelom razreže bolno tkivo, potem pa vse skupaj opusti...,« ob koncu razgovora za tednik Argumenti in fakti skrušeno ugotavlja polkovnik Viktor Alksnis.
Tednik, ki v dobršni meri obravnava zlasti nedavne tragične dogodke v Pribaltiku, hkrati opozarja na novembrski plenum CK KP Rusije, na katerem
je prvi sekretar ruske KP Ivan Polozkov svaril pred razmerami v družbi. Takrat je namreč med drugim poudaril, da bi bilo smotrno, če bi partijski komiteji skupaj s poslanci-komunisti začeli v državi ustanavljati družbene komiteje rešitve in zaščite socializma. S tega plenuma so ruski komunisti pozvali generalnega sekretarja CK KPSZ Mihaila Gorbačova naj zagotovi odločne ukrepe za uvedbo reda v državi. Politbiro CK KP Rusije zdaj sicer zavrača, da bi botroval ustanovitvi samozvanih komitejev.
Hkrati pa ne gre prezreti še druge akcije, ki nemara napoveduje, da se je začel »lov« na Borisa Jelcina. Glasilo Tihoceanska zvezda je objavilo izjavo sekretarjev mestnih in okrajnih partijskih komitejev KP Rusije, s sedežem na Daljnem vzhodu in v Jaku-tiji (območje zlata in diamantov). Avtorji dokumenta menijo, da Boris Jelcin z lastnim odnosom do Pribaltika »podpira in dejansko omogoča protikomunistično histerijo, separatistično-nacionalistično usmeritev vrhovnih sovjetov in vlad Litve, Latvije in Estonije, s tem želi takšno usmeritev vsiliti tudi Ruski federaciji.«
Če k temu dodamo še nedavno besedilo Jurija Belova, pisano z zornega kota uradne linije KP Rusije, ki zagovarja tezo, da gre v Pribaltiki za razredni boj, ki se ražirja na vso Sovjetsko zvezo, potem je podoba nedavnih dogodkov nemara jasnejša.
Upoštevaje tragične dogodke v Pribaltiku, napoved formiranja skupin vojaško-miličniških patrulj v glavnih mestih, izredno široka pooblastila državni in notranji varnosti na področju »boja zoper gospodarsko sabotažo« so potetakem samo uvod v mnogo širše ukrepe. Ukrepe, ki jih je Anatolij Golokov z uvodnikom v tedniku Ogonjok kratko ocenil: »Pred našimi očmi se velika država vrača v totalitarno strug0 <<	MIHA LAMPREHT
Na kongresu KPI številne tuje delegacije
RIM — Na dvajsetem konresu komunistične partije bodo prisoj' ne številne tuje delegacije. P1"'? od začetka vojne pa se bodo ko neposredno srečali izraelsk1 mirovnkiki in predstavniki Sada; move opozicije ter predsatvnik Kurdov. V Riminiju bo tudi dele' gacija Organizacije za osvobodi tev Palestine, medtem ko izrael' ski laburisti še niso potrdili svoj prisotnosti.
Na tribuni za tuje delegacije p bodo sedeli tudi zastopniki 111 rovniških organizacij z donaal^ vsega sveta, številna zastopstv._ naravovarstvenikov in zelenih 9 banj, med temi so najštevilčnej Nemci in Enotna delegacija zel nih evropskega parlamenta. ^ kongresu bodo zastopane tudi v evropske socialistične strank ' delegacija KPSZ, novost pa Pr® r stavljajo ruski republikanci predstavniki demokratične Pj® forme, ki so se ogradili od s°v^vZ-ske komunistične partije. Od , hodnoevropskih gostov pa sko , gotovo ne bo Dubčka; odsotn^ je utemeljil s pismom, ki ga b° prebrali na kongresu.	jna
Med tujimi gosti bo skup ^ ameriških raziskovalcev - soci ^ gov, ki so blizu republika^ .j0 stranki, stranka sama pa na va še ni odgovorila.
• Vrh odložen
začetku poletja, vendar je James Baker želel pojasniti, da nima datum nobene zveze s predvidevanji o tem, koliko časa naj bi trajala vojna v Zalivu. Prav tako pa je želel ameriški državni tajnik pojasniti javnosti in številnim novinarjem, ki so čakali na zaključek pogovorov v Beli hiši, da na preložitev ne vplivajo zapleti v pribaltskih republi-
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna prednaročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din, mesečna naročnina 190.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 23 Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
tlijansl'
sopisn
zveze Časopisnih založnikov FIEG
kah oziroma težave, s katerimi se doma spopada Gorbačov. »Tehnične težave«, ki jih je omenil, pa so vezane predvsem na nekatere še nepojasnjene točke v dunajskih pogajanjih o razorožitvi.
Napoved predložitve vrha je širša javnost takoj tolmačila kot znak, da se je zavezništvo med ZDA in SZ nevarno zamajalo. Domnevo je podkrepilo tudi zadržanje Besmertniha, ki je ob prihodu v Washington izrekel nekatere kritike na račun ameriškega »vodenja zalivske vojne«. Opozoril je, da je OZN dovolila uporabo sile za osvoboditev Kuvajta, ne pa za uničenje iraške gospodarske strukture. Včeraj so prišla tudi pričakovana pojasnila. Baker je izjavil, da se Besmertnih v bistvu strinja z ameriško vojno politiko, poleg tega pa je zagotovil, da SZ nima v Iraku vojaških izvedencev. »Nesmiselno bi bilo v tem trenutku pomagati Iraku,« je pristavil Baker, medtem ko so nekateri razumeli Besmertnihove opazke kot željo, da bi si Sovjetska zveza vsaj delno ohranila vpliv, ki ga ima v arabskem svetu.
Domneve, da so se odnosi med Was-hingtonom in Moskvo začeli krhati, pa je želel demantirati tudi predsednik Bush, ki je podčrtal, da »vrh ni izbrisan, pač pa samo preložen«. Položaj v svetu, predvsem seveda v Zalivu, je tak, da se Bush ne more umakniti iz Bele hiše, po drugi strani pa mora tudi Gorbačov vsaj okvirno razčistiti notranje probleme. Odločilno vlogo pa so skoraj gotovo odigrala pogajanja Start, ki so še predaleč od zaključka, da bi jih bilo mogoče upoštevati pri podpisu pogodbe o razorožitvi.
V zgodovini zbliževanja med ZDA in SZ je že prišlo do preložitve pomembni vrhov. Nedvomno pa je do najpomembnejše odpovedi prišlo leta 1960, ko odpadlo srečanje med Kenne-dyjem in Hruščovom. Takrat je sovjetska vojska sestrelila ameriško vohunsko letalo, ki se je pritihotapilo v sovjetski zračni prostor.
• JLA in Srbija
piše v uvodnem mestu, sledi kronika na štirih straneh. Podobno je bilo v nedeljo. Še ostrejši izrazi so rabljeni v ostalih publikacijah Politikine založniške hiše.
Podobno pozornost zasluži specialna številka glasila JLA Narodna armija z velikim naslovom »Resnica o oborožitvi terorističnih formacij v Hrvaški«. Objavljeni so številni dokumenti, celoten stenogram izjav izrečenih na že omenjenem televizijskem dokumentarcu in drugi material. Navedimo samo nekaj različnih naslovov: »Posebna agresija na Jugoslavijo«, »Laži o ogroženosti Hrvaške«. »Biznis v službi agresije«, »Pobiti vse do zadnjega«, »Ustvarjamo hrvaško armado«, »Noben ne sme priti živ do kasarne«, »Stranka imenovana terorizem«, »Potem jih bomo pobili« itd.
Iz vsega tega nedvoumno sledi, da sta JLA in beograjski sbrski politični vrh sklenila nadaljevati koncentrični napad na Hrvaško in predvsem na hrvaško vodstvo. Strasti se ne pomirjajo, obratno dela se vse, da se temperatura ponovno dvigne in odnosi v državi zaostrijo. Pri tem pa Knin ponovno igra svojo specifično vlogo detonatorja.
V Zagrebu je sedaj mimo, izginili so oboroženi oddelki. V nedeljo so se ljudje naspali po zadnjih paničnih dneh. Za četrtek in petek pripovedujejo, da so povsod jemali otroke iz šol, skrivali so jih, ženske so bile na domovih, pisarne izpraznjene, podjetja skoraj niso delala. Bila je panika pred napovedjo vesoljnega potopa, strahotne nesreče, smrti in apokalipso bližnjega pokola.
Hrvaški tisk je povsem umirjen. Vjesnik ima včerajšnji glavni naslov posvečen zalivski vojni, jugoslovanskim zapletom pa je odmeril zelo malo prostora. Toda dejstvo pa je, da je
eden izmed intervjuvanih tožiteljev naredil samomor, za katerega hrvaška policija trdi, da je nespodbiten, sbrski tisk pa da je izginila neprijetna priča. Tudi o ostalih osebah, ki so bile na omenjeni oddaji, ni več ne duha ne sluha, oba obtožena ministra pa do petka ni več na spregled v javnosti. Tudjman je na uradnem obisku v Avstriji, tako da je tudi hrvaški politični položaj izredno zmeden in nejasen.
Oddajo je hrvaška televizija že v soboto objavila v celoti, nato pa komentarje znanih strokovnjakov in treh osebnih svetovalcev Tudjmana. Govorili so o treh variantah.
V kolikor so dokumenti, ali vsaj njih del točni, gre v vsakem primeru s strani JLA za načrtno akcijo ustvarjanja ozračja za vojaški napad na Hrvaško. Predvajali so namreč kaseto med zasedanjem zveznega predsedstva, ko je bila JLA na področju pete vojaške oblasti v popolni vojni pripravljenosti in torej ostri naboji v puškah v Sloveniji in na Hrvaškem.
Nesporno so dokazali, da je material montiran, celo nespretno montiran. Vse najbolj grobe izjave obrambnega ministra Špeglja pa so posnete tako, da se ministra ne vidi in ni torej mogoče izjav kontrolirati z gibanjem ustnic. Ljubljanska Mladina je ugotovila, da med njegovo izjavo z mize čudežno kar naenkrat izgine steklenica.
Najbolj zanimiva je tretja možnost, da je minister del izjav nalašč potenciral in tako prevaral sovražnika. Gre za izjave pred tremi meseci, ko je uvozil komaj šest tisoč avtomatskih pušk AK-47 (kakašnikov), bahal pa se je z 80 tisoč oboroženci, z neomejenimi ponudbami ZDA za dobavo orožja, kapilarno polvojaško in diverzantsko ilegalno organizacijo. Očitno je na tak način želel prevarati sovražnika, v tem primeru JLA, češ da je tako močan, da ga ni mogoče zlahka napasti. Zelo verjetno gre za zmes vseh treh elementov, za ponaredke in za resnične izjave.
d°Kaž;
Vse skupaj pa je samo nov da obstajajo v Jugoslaviji ne ^ oblasti. Legalna, ki spoštuje za^ roCr ki se vključuje v demokratične P jci se, kakršni oni pač so, in poleg3 ^ p« temelji na tajnih uradnih listl jug0s" svoje razlaga politični položaj-lavija je prestreljena z vojaško čevalnimi službami. Menda s(i.|,(jjit'a!' točni tudi seznami, ki jih je posredoval Markoviču in P° hrva^0 naj bi aretirali slovensko in ^ (v{a(' vodstvo, v Beogradu pa P°vr^ rZ TP™ kovica in Mesiča. Zato je najb man toliko okleval, da bi *e rad na uradni obisk k Milošef nekateri to njegovo dejanje 0 pogumno.	k raz9'’
JLA je postala nov dejavn^^P vorov med republikami in na ^stavi j predsedstvu. Formalno in P° '',v osem članov zveznega Pre enakopravnih, ko glasujejo- ~ ^
v 3
predsedstvu. Formalno in P0 ^se^l0 osem članov zveznega Pre„ejail5 a
enakopravnih ko glasujejo^	ij,
pa se je priključil nov c u S 1 celo več besede, kot vsi os a go 5 pa se je tudi bistveno sPie^zPolafni-merje sil: Srbija še tako pod1 a tremi glasovi, svojim in. Vr/0sOv,a,.{iO nih pokrajin Vojvodine in kOIoo še s četrtim glasom Črne 9° ,ja gf® j pa z močjo JLA, ki pred^ že ni aa silo v njenih rokah. To P^vnoj5‘c
federativna Jugoslavija
; V ^ ■ ore) v 0vi
^ £2' tipa, temveč nekaj novega- v V takem ozračju se bodo trtek nadaljevali razgov . juy gu-družbeni in državni ure i geo9r pa vije, ki bodo ponovno	vte^'ei)
Razgovori bi morali biti s0 so jih odložili tudi zat0j ednilc^L^a',' tem izvolili novega preo® in 01 pi kedonije, znanega dipjo ^ jjtniP^to'
nika Kira Gligorova, — - orai > izkušen politik in ki bo s0bra
vati stališče makedonskeg
osamosvojitviji Makedo
.ral
Ameriški predsednik vztraja pri svoji viziji ciljev zalivske vojne
Bush o »pravični vojni«
t WASHINGTON — »Že ob začetku vojne sem dejal, da vf e.b° še en Vietnam. In to sedaj vnovič ponavljam,« je eeraj dejal ameriški predsednik Bush v govoru udele-encem združenja za verske oddaje ZDA. on v ?ovoru' v katerem je Bush poskušal pojasniti in tudi Pravičiti odločitev za vojno, je bilo tudi poudarjeno, da = 6 za »pravično vojno«, v kateri »ZDA nimajo nič od »jv"' amPak je njen izključni cilj v osvoboditvi Kuvajta. Ne gre za uničenje Iraka,« je poudaril Bush in s tem sredno odgovoril Moskvi, ki izraža bojazen, da se uteg-tin r°Jna nevarno razširiti in preseči okvire mandata var-rek i ga sveta OZN. »Prepričan sem, da delamo prav,« je ha' v Ush ‘n navzočim predočil tudi vodilno vlogo, ki i ni j0 ZDA po končani vojni igrale pri uvajanju in Spravljanju miru na Bližnjem vzhodu, ant •	v°ina te^e naprej. Kot je povedal poveljnik
neriških sil Puščavskega viharja general Schvvarzkopf, Q ameriška letala F-lll ob koncu tedna bombardirala di^ajalne sisteme in cevi, po katerih odteka nafta iz skla-tankerjev v morje. Gre za skladišča nafte na ku-^Jtski obali, v katerih je zmogljivosti za kakih 600 milijo-n,^ galon nafte. Američani trdijo, da je Sadam Husein zali rno za^el izlivati nafto iz teh skladišč v Perzijski Sertv: Po izjavah generala Schwarzkopfa pa so z bombami .^.zamašili odvode. (Učinkovitost napada bodo še pre-
napadu so letala F-lll uporabila tako imenovane elpuetne bombe«, izstrelke GBU-15, ki jih usmerjajo kronsko proti cilju.
Kot poročajo savdski strokovnjaki, se je v Perzijski zaliv do sedaj izlilo okoli 260 milijonov galon nafte (v najhujši tovrstni katastrofi na svetu do sedaj se je v morje izlilo 110 milijonov galon nafte. Galona je približno 4,5 litra). Naftni madež je okoli 35 milj dolg, deset milj pa širok.
General Schvvarzkopf je v svojem poročilu tudi povedal, da je ob koncu tedna pristalo na iranskih letališčih 39 iraških letal. Ameriški predstavniki izjavljajo, da jim je vzrok za to neznan, vendar posmezniki - med njimi Schvvarzkopf - sklepajo, da hoče Irak na ta način prihraniti svoja letala za kasnejše akcije. Iranski predstavniki so sporočili, da imajo v rokah dvanajst iraških letal. Da bi obvarovali svoj nevtralni status (tega so Bakerju oziroma ZDA vnovič in nemudoma zagotovili), bodo Iranci vsa letala zaplenili in obdržali do konca vojne - je bilo sporočeno iz Teherana.
V celovitem pregledu akcij zračnih sil Puščavskega viharja je Schvvarzkopf navedel nekaj podatkov: 23 tisoč bojnih poletov zavezniških letal do sedaj. V zadnjem zračnem spopadu sta dva ameriška lovca F-15 sestrelila štiri iraške mige-23. »V zadnjih 48 urah zavezniško letalstvo ni izgubilo niti enega letala,« je dejal Schvvarzkopf. Iračani pravijo, da so do zdaj sestrelili že okoli 180 nasprotnikovih letal, medtem ko Pentagon trdi, da so zavezniki v spopadih izgubili le 17 letal, od tega deset ameriških.
MITJA MERŠOL
Iraški posnetki razdejanja civilnih objektov v Bagdadu	(Telefoto AP)
Manjša razsežnost ekološke katastrofe Zaradi namernega razlitja nafte v Zalivu
KAFDŽI (SAVDSKA ARABIJA) -Sodeč po zadnjih vesteh, ki prihajajo iz Kafdžija na savdsko-kuvajtski meji, »črna plima« ni tako grozeča, kot so jo v teh dneh prikazovala sredstva javnega obveščanja. Že res, da je Američanom uspelo v nedeljo z bombardiranjem zaustaviti namerno izlitje nafte s kuvajtskega terminala Mina al Ahma-di, a časopisne in televizijske vesti o milijonih sodov razlite nafte so bile gola izmišljotina, ker je zmogljivost naftnega terminala 100 tisoč sodov dnevno. Tudi vesti o množičnem pomoru kormoranov in rib so bile pretirane. Vojaki navajajo, da je naftni madež pred Kafdžijem le nekaj centimetrov debel in ne pol metra, kot so navajali »očividci« iz Riada. Nedvomno smo priča pravi ekološki katastrofi, ki bo dodobra načela ekosistem Paerzij-skega zaliva, a za sedaj še ne moremo trditi, kot navaja WWF, da bo treba 200 let, preden se bo vzpostavilo prejšnje stanje. Naravovarstveniki navajajo tako številko, ker se po mnenju oceanologov zalivske vode izmenjajo v 200 letih, pozabljajo pa, da se nafta v subtropskih krajih zelo hitro razgradi, tako da bi tudi v najhujšem primeru narava sama poskrbela že po nekaj desetletjih.
Če pa so točni vsi podatki, ki jih v zadnjih urah posredujejo naftni izvedenci zalivskih držav, bodo posledice manj dramatične. Naprave za pridobivanje pitne vode z razsoljevanjem morske vode niso ogrožene. V zadnjih urah so še okrepili varnostne sisteme, ki so jih namestili že med osemletno iraško-iransko vojno. Cevi za zajetje pa so od pet do 15 metrov pod morsko gladino.
Predsednik savdskega urada za meteorologijo in varstvo okolja Abdulbar Ali Algain je bil v nedeljo pred ameriškim napadom do skrajnosti previden. Navajal je, kako so Iračani leta 1983 bombardirali iranski naftni terminal pri Novruzu, tako da se je v morje izlilo od 1,9 do 4,4 milijona sodov nafte. Takrat so vsi izvedenci napovedali konec življenja v Zalivu. Madež je bil dolg več sto kilometrov, a po nekaj tednih je povsem nepričakovano izginil. Zalivska nafta je namreč izredno lahka, tako da je v prvih 24 urah več kot 4 odstotke izhlapi. Izvedenci tokrat upajo, da bodo kljub vojni uspeli še omejiti posledice. Proti naftnim madežem (v zadnjih urah se je baje madež že razdelil na več delov) že pluje neka specializirana ladja, ki s črpalkami skladišči razlito nafto, v morje pa vrača vodo.
Že se širi nevarni madež atentatov
ATENE, ANKARA, AOSTA -Po svetu se počasi širi madež pro-iraških terorističnih atentatov, ki pa na srečo niso do sedaj zahtevali smrtnih žrtev. Včeraj zjutraj sta kar dve bombni eksploziji odjeknili v centru Aten. Povzročili sta veliko gmotno škodo v banki American Express Bank in na sedežu medameriške zavarovalnice. Preiskovalci menijo, da je treba atentata priprisati teroristični skupini »17. november«, ki je od začetka vojne napadla že tri objekte v Grčiji.
V	glavnem turškem mestu Ankari pa je včeraj zjutraj eksplodirala bomba pred davčnim uradom, nihče pa si še ni prevzel odgovornost za atentat.
V	Saint Vincentu v Dolini Aoste je v nedeljo zvečer strašilna bomba povzročila manjšo škodo v kongresnem centru.
V	Nemčiji so proiranski teroristi spet zagrozili z atentati na ameriške vojašnice, ki se nahajajo na nemškem teritoriju. FBI pa je včeraj zagotovil, da ni nevarnosti, da bi terorisi opravili svoje atentate v ZDA.


1 fcttv,
an»i naftnega madeža so bili kormorani
(Telefoto AP)
Papež pozval Sadama Huseina k človečnosti
VATIKAN — Zaskrbljenost in žalost sta občutka, ki ju je papež Janez Pavel II. poudarjal v svojem ponovnem pozivu k prekinitvi sovražnosti v Zalivu med nedeljskim »Angelusom« z okna svojega privatnega studia na Trgu sv. Petra. Janez Pavel II. pa se je obrnil tudi na Sadama Huseina in ga pozval, naj ne krši načel človečnosti in mednarodnih sporazumov o ravnanju z vojnimi ujetniki in naj ne vzpodbuja terorizma. Prvič doslej se je tudi zgodilo, da je bil Trg sv. Petra poln židovskih zastav z Davidovo zvezdo. V sodelovanju z združenjem Italija-Izrael in še z nekaterimi predstavniki radikalcev je namreč rimska židovska skupnost v velikem številu od Vatikana zahtevala, da naveže diplomatske stike z Izraelom. Njegov nedeljski poseg je bil skoraj v celoti uokvirjen v zalivska dogajanja, pa čeprav je papež govoril tudi o drugih vprašanjih.
Papež Wojtyla je spregovoril o tragediji civilnih in vojaških žrtev ter o uničevalni moči bomb in drugega orožja. Še enkrat je ponovil željo, »da bi bog razsvetlil odgovorne, da bi čim prej skrenili s poti, ki ni vredna človeštva, in z zaupanjem iskali pravico s pomočjo dialoga in pogajanj.« S tem v zvezi je pohvalil države, ki skušajo ustvariti temelje za dialog in izrazil upanje, da bodo ta prizadevanja obrodila konkretne sadove.
Zadnji del papeževega govora je bil usmerjen prod konceptu »svete vojne«, kristjane, Žide in muslimane, vernike vseh treh verstev, ki imajo na Bližnjem vzhodu svoje zgodovinske korenine, pa je pozval, da naj molijo skupaj in se na ta način zavejo absurda vojne, ki se sklicuje na svetost.
NEW YORK — Petični Newjorčani se ne bi za nič na svetu odrekli sobotnemu nakupovanju v najelegantnejših trgovinah. Poleg tipičnih čevljev »Timberland« in laserskih plošč z zadnjim glasbenim hitom, gre te dni najbolj v prodajo »bomb detector«. Naprava ni nič večja od čisto navadnega walkma-na, ima pa to sposobnost, da z vztrajnim tiktakanjem opozori na morebitno prisotnost bombe. Bolj kot se človek približuje peklenskemu stroju, bolj je tiktakanje glasno in pospešeno. Izdelovalci »bomb detectorja« so New York dobesedno prelepili z reklamnim napisom: »Bomb detector, naročite ga že danes, da ne bo prepozno!« Tisti, ki so nasedli, pa so mimogrede v isti trgovini
kupili še plinsko masko, neprebojni jopič in celo kombinezon proti jedrskemu sevanju. Človek pač nikoli ne ve, kaj ga lahko doleti.
* * *
LONDON — Mednarodna koalicija vojne mornarice in ameriško letalstvo v Zalivu sta si skočila v lase. Posadka neke britanske podmornice, ki se je kot je predvideval strateški načrt, »skrivala« pod nekim iraškim tankerjem, da bi ugotovila, ali spušča v morje surovo nafto, je tvegala smrt zaradi neprevidnosti Američanov. Ameriška letala so namreč bombardirala tanker, ne da bi preverila, ali je v njegovi bližini sovražnik ali zaveznik. Britanci so močno užaljeni in že delajo seznam akcij, ki so spodletele zaradi ameriške predrznosti.
RIAD — Major Robin Watt je prosil za dovoljenje, da se lahko na lastno odgovornost čim bolj približa kraju, kjer naj bi po strateških načrtih potekal najbolj krvav oboroženi spopad med zavezniki in iraško vojsko. Kje bo to bojno polje je sicer tajnost, edina majorjeva želja pa je, da bi kar na bojišču izdelal skice o bojih. Watt, ki je sicer član neke naravovarstvene organizacije in riše večinoma race in ptiče, ni klonil pred opozorilom, da bi ga njegova ekstravagantnost lahko stala življenje. »Ni vzroka, da vojak ne bi bil tudi umetnik in obratno,« je dejal in napovedal, da bo zaslužek od slik dal v dobrodelne namene.
WASHINGTON — Ameriško prebivalstvo je vojakom v Zalivu izrazilo solidarnost na najrazličnejše načine. Pretekli konec lednar'so washingtonski slaščičarji spekli na tisoče piškotov, ki jih bodo razdelili vojakom, darovalno akcijo pa so imenovali kar »coockie storm« (piškotni vihar). Univerzitetni študenti iz Rena (Nevada) pa so univerzitetno središče »ogradili« s 37 kilometrov dolgim rumenim trakom, na katerem si sledi napis »Vedite, da niste sami -Vsi smo z vami«. Podobne solidarnostne manifestacije so bile tudi v Minnesoti in Michiganu, kjer se je na shodih zbralo po več kot 3 tisoč ljudi.
Na mednarodnih finančnih, valutnih in blagovnih tržiščih zaenkrat še »normalno« stanje
Petroleja ne manjka
PARIZ — Kljub zaostritvi zalivskega konflikta vlada na svetovnem petrolejskem trgu v bistvu ravnovesje. To gre pripisati okoliščini, da je bilo tržišče ob izbruhu vojne dobro založeno, da so naftne zaloge obilne in da se povpraševanje ni povečalo. To so povedali med včerajšnjo sejo vodilnega sveta mednarodne agencije za energijo (IAE) v Parizu in zaradi tega tudi v celem potrdili nujnos-tni energetski načrt, ki so ga odobrili 11. januarja. Kakor sta pojasnila predsednik sveta IAE Geoffrey Chip-perfield in izvršilna direktorica Helga Steeg, tistih 2,5 milijona sodov na dan, ki bi ga morale po omenjenem načrtu države članice (plus Francija, Finska in Islandija) "dati na razpolago", morda tudi ne bo treba postaviti na tržišče, če se povpraševanje ne bo povečalo. Ne samo, količina 2,5 milijonov sodov je zgolj referenčna: z njo naj bi obvezali vlade, da aktivirajo postopke, ki so potrebni za sprostitev razpoložljivega petroleja, ko bi to zahtevalo tržišče; poleg tega bo lahko spoštovanje te obveze "prožno" in "ob strogem posvetovanju z izvršilnim direktorjem IAE".
Vodilni svet agencije je poveril sekretariatu in opazovalnim skupinam nalogo, da budno spremljajo tržni razvoj, kajti stanje v Zalivu je izredno negotovo in lahko pride vsak čas do prekinitev pri petrolejskih dobavah.
Izid tega srečanja IAE je pomirjevalno vplival na evropske kotacije črnega zlata, ki so ostale praktično nespremenjene. V Londonu je brent/ marec veljal 19,90 dolarja za sod proti 19,85 v petek, v New Yorku pa je bil wti/marec vreden 21,24 dolarja za sod proti prejšnjim 21,35.
Od začetka spopada je dnevna proizvodnja petroleja v zalivskih državah padla povprečno za 1,8 milijona sodov. Savdskoarabska proizvodnja je znašala v prvih dveh tednih tega meseca nekaj nad 8,5 milijona sodov na dan po izračunu IAE (iranska pa okoli 3,5 milijona) oziroma od 7 do 8 milijonov sodov po podatkih pariške specializirane revije Petrostrategies — slednja pripominja, da padec nikakor ne bo vplival na svetovno tržišče. Dne 1. januarja so znašale zaloge petroleja v OECD (z vladnimi vred) 467 milijonov ton (največ po letu 1972), tako imenovane trgovske zaloge pa 330 milijonov ton (največ v zadnjih 10 letih in 14 mil. t. več kot januarja lani).
Za vogalom še ne preti zlom, toda
Vse je odvisno od kočljivega vprašanja, koliko bo še trajala vojna v Perzijskem zalivu
• ••
Borza je barometer političnega in gospodarskega stanja države. Svetovne borze kapitala kajpak odslikavajo stanje na svetu, zlasti pa so borze občutljive tedaj, ko je nekje vojna, posebno pa takrat, ko se ta vojna lahko razširi v neslutene razsežnosti, kakor je zdaj z vojno v Perzijskem zalivu.
Kratka vojna, to je vojna, za katero se v glavnem sodi, da ne bo dolga, lahko pripelje do hitrega dviga cen, kot se je zgodilo npr. dan po začetku nastopa večnacionalnih sil v Zalivu (tedaj je evforično zavladalo mnenje, da bo vojna trajala le nekaj dni!), medtem ko je posledica dolgotrajne vojne navadno tudi padec cen. Vojna v Perzijskem zalivu, ki ima sila nevarne mednarodne konotacije, kajpada že neposredno vpliva na stanje borz.
Cene na borzah (delnice, obveznice, zlato, nafta in drugo) so v nekako normalnih razmerah odvisne od politikov in njihovih programov, včasih celo od nekih njihovih izjav; odvisne so od gospodarskih in finančnih posegov države ali pa večjih podjetij, zdaj pa so vse povezane s tem, kar se dogaja na Srednjem vzhodu. Skratka, povezane so z nekaterim? hudimi bojaznimi, med njimi, da vojne ne bo moč več ustaviti, da ima ta vojna baje svetovno
obeležje, da bo poglobila recesijo v razvitih deželah in da bo na primer otežila evropsko združevanje.
Kar pogoste so izjave, da bo treba sila paziti, da ne bi zdrknili v katastrofalno stanje, kakršno je bilo leta 1930. Za zdaj pa, k sreči, pa čeprav so borze neposredno pod vplivom zalivske vojne, ni opaziti kakih izjemno hudih posledic. Seveda je bistvenega pomena stanje osrednjih svetovnih valut, to je dolarja, marke in jena. Vse tri stoje še kar trdno: razmerje med dolarjem in marko je 1 : 1,60, med dolarjem in jenom pa, v glavnem, 1 : 140 jenov. Borzni strokovnjaki večinoma napovedujejo, da ne bo velikih sprememb, če bo vojna trajala na primer dva meseca, da pa utegne problem nastopiti, če bi časovno prebila ta termin.
Napovedi so hkrati bolj pesimistične kar zadeva neposredno Združene države. Problem ameriškega trgovinskega in proračunskega deficita naj bi se zaostril (že v zdajšnjih razmerah), standard naj bi padel. Japonska naj bi se nekako 'izvlekla ', prav tako marka, seveda pod pogojem, da ne bi zašla v težave zavoljo "vzhodnega" bremena. Pri Ameriki je seveda očitno, da nosi zdaj v zalivski vojni največje breme.
Na udaru je zlasti zlato. Vpliv vojne nanj, seveda če bi se zavlekla, naj bi bil še bolj zaznaven. Lani se je zlasti na mednarodnem trgu še kar dobro držal, bil je tako rekoč "srenje vreden" (nikoli ni padel pod 400 dolarjev za unčo); proti koncu leta so pogovori v zvezi z Zalivom (se pravi obeti, da ne bi prišlo do vojne) omogočili, da se je zlato stabiliziralo na ravni 380-390 dolarjev, toda zdaj, po izbruhu vojne, je brž poskočilo na 415 dolarjev za unčo. Borze še niso povsem jasne, toda nekateri omenjajo celo že vrednost okrog 480 dolarjev za unčo.
Kako pa z recesijo? Brez dvoma je, da je že zaobjela seveda predvsem ZDA, nato pa še Kanado, Veliko Britanijo in Avstralijo. Na vrsti pa bodo kmalu, vsaj tako napovedujejo, Francija, Belgija in Italija kar se tiče Evrope. Pa spet bo vse odvisno od tega, koliko utegne trajati vojna. Zanimivo je, da se največji strah pred svetovno krizo, kakršna je bila, denimo, leta 1930, pojavlja prav na ameriških borzah (kriza je tedaj najbolj oškodovala prav Američane), dasiravno so bile ZDA pobudnice protiiraškega nastopa v Zalivu.
Tudi strokovnjaki OECD (Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj) so morali v zadnjih dneh kar
korenito popraviti ocene, ki so jih dah pred koncem leta. Tedaj so namreč za 24 najbolj razvitih držav na svetu predvideli letos gospodarsko rast v višini 2,2 (za Japonsko 3,6, medtem ho naj bi se Nemčija povzpela na 3), toda zdaj že domala enotno omenjajo, da ne bo prekoračila "nekaj decimalk ' če ne bo celo obstala na lanski ravnr
Prav tako je v nevarnosti napove predstavnikov 7 najbogatejših držav na svetu, ki so se pred dnevi sešli v New Yorku. Tam so glasno dejali, o jih čaka gospodarska rast, odprava re cesije in pa nižje obresti, toda najno vejše indicije niso tako rožnate. Pred' stavnik japonskega finančnega miuis trstva Hatumaru je že poluradno izla vil, da niso več prepričani v "štabi nost" in da bo bržčas "problematično pomagati Združenim državam iz kriz®' v duhu pač newyorškega dogovora.
Svetovne borze so najbolj verodos tojne priče svetovnega stanja. Poloz J za zdaj še ne vzbuja velike zaskrbi] ^ nosti, še nihče seveda ne govori "zlomu trga kapitala", toda financ11 strokovnjaki začenjajo biti čedalJ^ bolj pozorni na osrednje vprašan] koliko časa bo trajal konflikt?
MIRO KOCJAn
Cene zlata ostale v bistvu nespremenjene
Dolar rahlo boljši marka nazadovala
MILAN — Podaljševanje vojne, njen destabilizacij-ski vpliv na Bližnji vzhod in zdaj še skrb za ekološko ravnovesje v Zalivu so potisnili rahlo navzgor dolar in obenem malo potlačili marko. V Milanu se je vzpel dolar s petkovih 1.115,75 na 1.118,15 lire, v Frankfurtu pa z 1,4847 na 1,4873 marke. Slednja je popustila s 751,67 na 751,17 lire. Dolar bi utegnil sicer vnovič nazadovati, ko bi Bundesbank pojutrišnjem sklenila zvišati obrestne mere, vendar bo to storila menda le, ko bi se izkazalo, da so januarske cene na drobno poskočile bolj kot v decembru ( + 2,8%). Guverner Bundesbanke je vsekakor mnenja, da se bodo letos spet razvnela trenja med valutami znotraj evropskega denarnega sistema. Lira je trdna, čeprav je na zadnji dražbi BOT donos precej upadel. Cena zlata je prešla v Londonu od 374,25 na 374,50 dolarja za unčo.
Na borzah vrednostnih papirjev je bil položaj včeraj sledeč: milanski Mib —0,11%, tokijski Nikkei —0,02%, pariški Cac +0,18%, frankfurtski Dax + 0,05%, ziiriški indeks +0,77%. Newyorški Dow Jones je bil ob 16.10 po našem času za 6 točk višji.
Izvozna dejavnost čedalje bolj upada, ljudje pa se bojijo terorističnih atentatov
Zaradi vojne že veliko ljudi ob službo Turistov vse manj, muzeji napol prazni
lavci navzočemu ministru Carlu Tognolij11'^ jim je orisal osnutek zakona o reformi turist^ politike, prečno ga prouči ministrski svet za okvirni zakon, po katerem naj bi namenu1 razvoj turizma v treh letih 225 milijard Ih/’ mijska industrija bo zaradi posledic kanu1 napredovala letos samo za 1,2% in prek P°ve[Ct-nja storilnosti bodo skušali zapolniti vrzel z di manjšega uvoza. Predvideno skrčenje n0.-cjj nje porabe in posledična upočasnitev inves1 t bosta stisnila tudi kovinarsko-mehanski s in še bi lahko naštevali (o učinkih na promet smo že poročali). Psihoza prazni ^g, muzeje: v državnih muzejih v Firencah so na. ei. li v zadnjem času polovico manj ljudi kot si
i w	m	* n 1 r ti * m sir r in
FIRENCE — Če se bo vojna predolgo zavlekla ali če bo sprožila val terorističnih napadov, bo v prihodnjih 12 mesecih v Toskani ob zaposlitev 11-12.000 ljudi ali 1% vseh delovnih moči v deželi. To je naglasil deželni odbornik za proizvodne dejavnosti Luigi Badiali s pripombo, da utegne 5.000 oseb spraviti na cesto zmanjšanje izvoza v zalivske države, ki so leta 1989 kupile od Toskancev za 700 milijard lir blaga. Še hujši osip pa pričakujejo v tej, kot še v drugih italijanskih deželah, tudi v turističnem prometu. Zalivski konflikt je že zdaj povzročil odpust okoli 4.000 tour-operaterjev, ob veliki noči pa se lahko to število še podvoji, kot so pojasnili na včerajšnjem milanskem zasedanju o "turizmu in Evropi". Verno sliko o težavah turizma, ki pa je lani doživelo razcvet, bo podala sicer mednarodna turistična borza, ki bo konec meseca ravno v Milanu. Zaenkrat znaša škoda zaradi manjšega povpraševanja nekaj stotin milijard lir, če pa ne bo rimska vlada priskočila na pomoč, bo šla škoda v tisoče milijard, so zatrdili turistični de-
Občutno manjši je tudi obisk sejmov in raZf ^
-S*
atentati so zmanjkali vsi tisti, ki bi se
ki se je končala v nedeljo: zaradi
v Milan z letalom, tako da so nazadnje na za 30% manj obiskovalcev kot lani. Afn0 sejemska uprava je sicer to demantirala.
Ce ne bo preobrata bomo imeli recesijo
Lansko leto je porast družbenega proizvoda (ustvarjenega bogastva) v Italiji komaj oplazil stopnjo 2 odstotkov, potem ko je predlanskim dosegel 3,2 odstotka. Inflacija pa se suka okoli 6,1 odstotka nasproti 6,5 odstotka v prejšnjem letu. Nazadovanje gospodarstva je očitno, ne moremo pa še govoriti o pravi recesiji, saj se je oktobra lani zaposlenost pomnožila za 167.000 delovnih moči, vtem ko je stopnja izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti presegla 80 odstotkov.
Toda v zadnjih nekaj mesecih prisostvujemo splošnemu slabšanju gospodarskih kazalnikov na mednarodni ravni. V Perzijskem zalivu se vojskujejo, v Združenih državah Amerike je družbeni proizvod upadel, nezaposlenost pa narasla, Nemčija in Japonska tudi kažeta jasna znamenja slabosti, evropski vzhod s Sovjetsko zvezo vred pa se mora zatekati k tuji pomoči, da lahko zadovolji osnovne potre-ve ljudi. Ne samo, svetovna trgovina se maje, ker so se vsa dosedanja pogajanja v sklopu "urugvajske runde" znotraj splošnega carinskega in trgovinskega sporazuma GATT končala nezadovoljivo (obnovili jih bodo konec tega meseca).
Če h gornjemu dodamo še neučinkovito ravnanje gospodarskih ministrov v industrijsko razvitih državah oziroma neskladja med njihovimi političnimi izbirami, tedaj se je res bati skorajšnjega preobrata šepavega gospodarstva v recesijo tudi pri nas. Morda pa je mogoče to vendarle preprečiti. Seveda pod pogojem, da se sicer potrebno krčenje notranjega povpraševanja ne spremeni v nekakšno "represijo" potrošniških mas,- v drugi polovici leta 1990 se je sukala povprečna rast notranje porabe blaga in dobrin okrog 3 odstotkov in je bila pravzaprav nekako v skladu s takratno ublažitvijo inflacijskega pritiska, kakor tudi z relativnim izboljšanjem plačilne bilance s tujino.
Cene denarja ne bi torej kazalo že spet navijati, prav tako tudi ne davkov in pristojbin (kar je strašno nepopularno, vendar najenostavneje...), pač pa bi bilo potrebno spodbujati in finančno podpirati investicije z lajšanjem obrestnih mer. Da pa to ne bi ponovno oživilo inflacije (ker bi se na ta način poraba skokovito povečala), bi veljalo omejiti državno porabo in odpraviti nekatere perverzne mehanizme, ki povečujejo ceno dela. Seveda ne na rovaš kovinarjev in podobnih žrtev privilegijev v korist državnih uslužbencev, ki prinašajo politične glasove vladajočim. Industrijska proizvodnja bi na ta način prišla do sape že v prihodnjih nekaj mesecih, obenem pa bi se dvignila zaposlenos-tna raven — zlasti na področju terciarnega sektorja kot takega, ki je lansko leto prispeval skoraj 90%) novih delovnih mest in ki se tudi sicer vse bolj razvija v mednarodnem merilu.
Vladni finančni "manever" pa je očitno uglašen drugače. Davčni vijak zmeraj bolj privijajo, prav tako privijajo razne socialne in zdravstvene dajatve ne meneč se za čedalje širši protest zlasti med manj premožnimi sloji in med upokojenci. Takšna politika, združena z izdatki za obvarovanje birokratskega aparata, ki spodbuja inflacijo, vodi naravnost v recesijo. Investicije pešajo, ker so krediti predragi, saj uveljavlja Italija obresti, ki so med najvišjimi v svetu, izkoriščanje privarčevanega kapitala pa ne pride do izraza zaradi velikanskega javnega deficita, ki je večji od ustvarjenega bogastva.
Če bo prišlo do recesije, tega potemtakem ne bo kriva usoda, niti ne Sadam Husein, ampak ravnanje vladnih mož, ki niso sposobni (ali ne marajo?) posodobiti gospodarske in proračunske politike, o kateri že leta zatrjujemo, da je popolnoma neustrezna, če že ne celo povsem napačna.
F. Drago Gašperlin
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO — PETLETNI
•	CCT se koristijo s 1. februarjem 1991 in zapadejo 1. februarja 1996.
•	Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,30% bruto, bo izplačan 1.8. 1991.
•	Naslednji kuponi bodo enaki šestmesečnemu bruto donosu BOT na 12 mesecev plus premija, ki znaša 0,50 točke.
•	CCT bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale), ki se nanaša na ceno ponudbe.
•	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 29. januarja; cena, ki bo izne' šena na dražbi bo objavljena v časopisju.
•	Obveznice je treba vplačati 1. februarja 1991, ne da bi plačati kakršnokoh provizijo.
•	Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
Rezervacije do 29. januarja
Minimalna cena dražbe %	Letni donos na podlagi minimalne cene
Bruto %	Neto %
97,30	13,80	12,04
21. novoletno srečanje Slovencev videmske pokrajine in Tolminske
Navzoča tudi član predsedstva Slovenije Oman in minister Dular
KOBARID — »Namen srečanja je, da se bolj spo-Znamo, poglobimo prijateljstvo in sodelovanje na Področju kulture, šolstva, ekonomskih dejavnosti, ^etijstva in sadjarstva. Moramo povečati izmenjavo šolskimi otroki in prispevati k temu, da se med Zadimi vzpostavijo tesnejši stiki, da se izboljša zna-J® jezikov na obeh straneh meje. Meja naj ne bo več °cnica med nami.« S tem pozdravom, ki zveni tudi °t delovni program, je predsednik skupščine občine °linin, Viktor Klanjšček, odprl v soboto v Kobaridu jj°voletno srečanje Slovencev videmske pokrajine in olrninske. Je že stara tradicija torej (saj je bilo le-osnje srečanje že 21. po vrsti), da se Slovenci s tega nročja srečajo takoj po čedajskem dnevu emigran-' da si izmenjajo novoletna voščila. le ^rva ^e*-a 50 se vabilu tolminskih oblasti odzivali , ' Predstavniki slovenskih organizacij, beneški du-^°vniki in kulturni delavci iz Benečije, Rezije in Ka-Jske doline; v zadnjih letih pa se kobariškega srenja udeležuje tudi vse več javnih upraviteljev. Pre-J Jih je bilo tudi letos. Prisotni so bili namreč pred-s, nnik Turistične ustanove Paussa, predsednik Gor-. 6 skupnosti Nadiških dolin Chiabudini, župani arinig iz Špetra, Cevolatti iz Prapotnega, Cudrig,
ki je tudi pokrajinski svetovalec iz Sovodnje, Paletti iz Rezije, Noacco iz Tipane in še drugi.
Poseben pečat sta s svojo navzočnostjo dala srečanju član predsedstva Slovenije Ivan Oman in minister Janez Dular. Prisoten je bil tudi, in pozdravil navzoče, generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj.
Kobariško srečanje je družabne narave, a tudi priložnost za izmenjavo mnenj in pogledov. Tako je bilo tudi letos, ko sta pozdravila in čestitala k pobudi oba predstavnika republiškega vodstva. V imenu slovenskih organizacij je spregovoril Viljem Černo, za Gorsko skupnost Chiabudini, za Občino Špeter (in za slovensko deželno komisijo PSI) Marinig, na koncu pa kratko še msgr. Guion, seveda vsi slovensko. V središču pozornosti je bil težek položaj v Sloveniji, do izraza pa je prišla tudi dramatična slika Benečije, ki umira, kot je poudaril Marinig, saj se je lani v 10 občinah rodilo le 55 otrok, umrlo pa več kot 250. Odločno je bila poudarjena potreba po delu doma in zahteva po pravičnem zaščitnem zakonu za slovensko narodno skupnost v Italiji. Sledil je kratek kulturni program; z izborom slovenskih pesmi je nastopil domači oktet 'Simon Gregorčič".
JOLE NAMOR
^ občnega zbora deželne Zveze trgovskih zbornic
Letalsko progo med FJK in Budimpešto gre ojačiti
s TRST — Na včerajšnji skupščini deželne Zveze trgovskih zbornic pod pred-br, jp)'0111 Bruna Giusta so sprejeli sklep, da je treba nujnostno ukrepati v obram-zveze med Furlanijo-Julijsko krajino (letališče pri Ronkah) in Budim-prF,,j 1 Ri jo vzdržuje madžarska družba Malev. To zvezo so uvedli, kot je znano, V[.rifj Približno letom dni in je bila skozi turistično sezono dokaj prometna, ftij^i®1 se je z nastopom zime prodaja potniških vozovnih krepko zredčila. Zbor-$ p ,j Predsedniki Bravo (Videm), Bevilacgua (Gorica) in Tombesi (Trst) ter pred-Po ronškega letališča Marocco so problemu posvetili poseben sestanek, rav-ria Pa je bil povod za včerajšnjo odločitev Unioncamere, da se namreč ustrez-ančna sredstva namenijo osveščanju podjetnikov in gospodarstvenikov iz 'Mj,,rajev dežele o ugodnosti te letalske zveze oziroma o možnostih, ki jih 'Jftigg10 dogajanja na evropskem vzhodu za raztegnitev te prevozne službe še na lyPredele omenjenega celinskega območja. tJel°v a skupščini so tudi odobrili proračun Zveze trgovskih zbornic in njen 1 program 1991. V prvi vrsti bodo skušali čimbolj uskladiti delovanje vAfj„eznih zbornic in utrditi njihovo vlogo ne le na deželni, ampak tudi na r^Voj Vni ravni. Pri tem se bodo izrecno naslonili tudi na novi državni zakon za ^h^t obmejnih območij, ki bo pritegnil zbornice k upravljanju predvidenih Prujba kakor so carine prosto območje off-shore, servisni center in finančna 1,4 tw spodbujanje operacij joint-venture. Zbornice bodo tudi sicer pritisnile em za pridobitev izdatnejših sredstev v korist gospodarskih dejavnosti.
V četrtek zapade rok za predložitev prošenj na deželno Agencijo za delo
TRST — Deželna agencija za delo javlja, da bo zapadel v četrtek, 31. januarja, zadnji rok, do katerega lahko vsi, ki so zaposlili kakšno delovno moč v drugem polletju 1990, zaprosijo za ustrezni denarni prispevek. To velja za sledeče projekte: mladinsko zaposlovanje; mobilnost pri delu in ponovno zaposlovanje; posegi v korist problematičnih oseb; posegi v prid rizičnim ali družbeno odrinjenim osebam; podpiranje zadružnih oblik dela; eksperimentalni načrt za pozitivne pobude (zaposlovanje žensk); vodilni projekt za študijske štipendije. Prošnje je treba nasloviti po enakem postopku kakor lani in sicer na sedež Deželne agencije za delo na Trgu Oberdan 4 v Trstu oziroma tudi na predstavništvo deželne uprave v Ul. sv. Frančiška 4 v Vidmu od 9. do 13. in od 15. do 17. ure.
Slovenski biološki center bo res velika pridobitev za Univerzo in Ljubljano
LJUBLJANA — Izgradnja slovenskega biološkega središča v Ljubljani v neposredni bližini živalskega vrta ob Večni poti je uvrščena v sveženj družbenih investicij nacionalnega pomena, ves kompleks pa bo, skupaj z novim ljubljanskim botaničnim vrtom, obsegal nad 40 hektarjev uporabne površine. To je trenutno ena največjih slovenskih investicij med gradnjami univerzitetnih objektov, kjer bodo dobili svoje prostore Biotehniška fakulteta, Center za biotehnologijo in Inštitut za biologijo ljubljanske univerze.
Prvi začetki nastajanja biološkega središča v Ljubljani segajo v leto 1966, ko je bilo na mestu, kjer bo središče postavljeno, eno od spominskih znamenj. Prva dela so se začela januarja 1989, lani pa je bil raziskovalno-pedagoški objekt že pod streho. Tudi gradnja drugih objektov v okviru osrednjega biološkega središča Slovenije poteka po načrtih, po izgradnji pa bo uporabnikom na voljo skupno 7.844 kvadratnih metrov uporabnih površin. V raziskovalno-pedagoškem objektu bo šest predavalnic, poleg tega pa bodo urejeni še praktiku-mi, laboratoriji, centralna knjižnica in drugi študijski prostori. Objekt naj bi bil povsem narejen in pripravljen za vselitev do konca letošnjega leta. Ob tem je direktor bodočega središča, ugledni slovenski biolog prof. Vinko Strgar dejal, da bodo skušali urediti tako, da bi bilo do študijskega leta 1991/92, torej do letošnjega oktobra, vse pripravljeno, da bi študentje novo študijsko leto začeli že v novih objektih. Biološko središče namreč skupaj gradijo biološki oddelek Biotehniške fakultete, njen biološki center ter univerzitetni inštitut za biologijo.
Sicer pa biološko središče tvorita dva objekta: glavni objekt in vhod v osrednji botanični vrt. Glavni objekt je zgrajen že toliko, da si je že mogoče ustvariti podobo o tem, kakšna bo zgradba, ki bo končana do začetka novega študijskega leta. Grajena je tako, da ima spodnje in zgornje pritličje ter eno nadstropje. Osrednji del objekta bo namenjen skupinskemu študijskemu življenju in delu, povzema pa
sodobno arhitektonsko podobo amfiteatra s predavalnicami. To jedro slovenskega biološkega središča povezujeta velika stebra, ki naj bi se pred vhodom v knjižnico zlila v figuri flore in favne, obeležij rastlinskega in živalskega sveta. Del bodočega biološkega središča bo tudi nov botanični vrt. V vrtu, ki bo z leti prav gotovo postal eden najzanimivejših tovrstnih vrtov na Slovenskem, bo nekaj površin na-' menjenih tudi za tako imenovano gensko banko, del vrta pa bo tudi tehnična baza za vzgojo rastlin.
Tudi za rojake v Italiji bo zanimiva novica, da bo novi ljubljanski botanični vrt povabil k sodelovanju ljubitelje vseh vrst cvetja oziroma rastlinstva, saj je takih ljudi v Ljubljani in v Sloveniji zelo veliko. V vrtu naj bi pravzaprav raslo vse, kar raste po svetu in lahko uspeva tudi na slovenskih tleh. Vse kaže, da bo z leti postal novi ljubljanski botanični vrt ena osrednjih turističnih zanimivosti slovenskega glavnega mesta, ne samo za domače, pač pa v veliki meri za številne tuje turiste, ki obiskujejo Slovenijo.
Seveda ostaja še vprašanje financiranja novega slovenskega biološkega središča v Ljubljani. Nosilec naložbe, za katero v celoti pravzaprav še ni znano, koliko bo vredna, je biološki oddelek Biotehniške fakultete, pri financiranju pa sodelujejo še ljubljanska Univerza, Ljubljanska banka, Skupščina mesta Ljubljana in ljubljanska občina Vič-Rudnik. Ob tem pa je treba posebej opozoriti na dejstvo, da sodi gradnja središča v sveženj naložb na področju družbenih dejavnosti v Republiki Sloveniji, torej bodo imeli bodoči univerzitetni objekti ob ljubljanski Večni poti tudi vseslovenski pomen. Še več, novo biološko središče bo lahko stopilo tudi ob bok podobnim izobraževalnim ustanovam v Evropi in v svetu. Ljubljanska univerza pa si bo z mestom Ljubljano prav z novim biološkim središčem še bolj utrdila sloves uglednega univerzitetnega mesta, ki ga sicer na evropski celini uživa že nekaj desetletij.
IVAN VIRNIK
9°stje iz Litve ^ iz Estonske danes v gosteh PH Deželi FJK
— Na povabilo Pos0ji,e®a podjetniškega oziroma Prim .0'jarnstvenega konzorcija ^lijskii se mudita v Furlaniji-ska g 1 krajini litovska in eston-teg M sP°darska delegacija, v ka-Rapke rtle<^ drugimi predsednik '/iljiiV) Za tehnološko inovacijo iz Ps, pr„5 (hitva) Arturas Balkevici-Aistrj; ^ednik Banke za malo in-«s § J lz Tallinna (Estonska) Bo-ralnec.g *}9in ter pomočnik gene-Paga reRt°rja uvozno-izvoz-Sa Aloir^etja Litimpex iz Vilniu-se c v. J. das Mishkinis. Včeraj so
9°vihskp ^ s predsednikom tr-rUr>om zbornice v Pordenonu kekai Pustom in si ogledali h4 ih1 boHUStri*kih Podjetij, danes k) Ocjj) a° sPrejeli v Trstu deželni0 Sarnn’k za industrijo Ferruc-v4ho B' Predsednik Friulgiulie Jhskg ... 91 in predsednik trgo-> at>i Wrnice Giorgio Tombesi. aniQV a podpisali več spora-
v StavniJZaiemnem odprtju n Zvezi , Štfv in pisma o nameri ddjetjj v pjariavljanjem mešanih r-itvi in Estonski.
S konji nameravajo osvojiti svet
LIPICA — Čeprav so lansko poslovno leto končali brez izgub, se v konjerejsko turističnem Centru Lipica s strahom pripravljajo na dohodkovno sušne mesece. Za kritje stroškov poslovanja do maja, ko se bo začela prava turistična sezona, potrebujejo okrog 15 milijonov dinarjev. Dotlej pa bo potrebno končati tudi zadnje priprave na evropsko prvenstvo v jahanju, ki bo septembra, na vrhuncu sezone, privabilo v Lipico ljubitelje jahanja iz vse Evrope.
Na to so se začeli pripravljati že lani, ko so dopolnjevali športne in druge objekte v kobilarni. Hkrati so z okrepljeno propagando predstavili lipiško ponudbo v tujini, med drugim tudi na elitnih konjeniških prireditvah v Stockholmu in Amsterdamu. S celovitim propagiranjem Lipice želijo ob 110-letnici kobilarne ponovno vzbuditi zanimanje tujine za to kraško turistično posebnost, ki je kljub boomu ob stoletnici malce popustilo. Tudi zaradi intenzivne reklame na tujem, pravi Vili Borjančič, eden od vodilnih ljudi KTC, je Lipici kljub slabšim možnostim slo-
Lipiška lepotca
venskega turizma, uspelo ohraniti dosedanji obseg pogodb. Lipiške-mu kolektivu pa letos zaradi pomanjkanja denarja ne bo uspelo posodobiti dvajset let starega hotela Maestoso. Razpoložljivi denar bodo porabili za izboljšanje in povečanje hipodroma in tribun, ki bodo lahko sprejele do 8.000 gledalcev. S sodelovanjem Casinoja, ki se pripravlja na povečanje igralnice, bodo še do prvenstva raz-
širili in uredili parkirišče, občina pa namerava ob pomoči republike izboljšati cesto od Sežane do kobilarne. Da bi kot gostiteljica kobilarna na bližnjem evropskem prvenstvu čimveč dosegla tudi v tekmovalnem smislu, je za pripravljanje svoje ekipe najela švicarskega trenerja VVahla in svetovalko, imetnico najvišjih priznanj za dresuro, Stichelbergerjevo.
Ob skrbi za vrhunske dosežke bodo tudi letos negovali stike z domačimi organizacijami in društvi, ki lahko pomagajo pri popularizaciji konjeniškega športa. Hkrati bodo na možnosti, ki jih ima kobilarna, po besedah Vilija Borjan-čiča še naprej nepretrgano opozarjali tudi v tujini. Še pred poletjem načrtujejo dve celoviti predstavitvi lipiške ponudbe v severni Italiji, od koder prihaja v Lipico 60% gostov-jahačev. Poleti pa bo lipiška ekipa odšla tudi na Bavarsko, kjer bo na povabilo princa Ludvika Bavarskega na gradu Kaltenberg sodelovala na tradicionalnih viteških igrah.
JANEZ ODAR
Včeraj stekel že 30. seminar o italijanski kulturi in jeziku
KOPER — Kljub počitnicam se je včeraj za okoli 150 učiteljev v šolah z italijanskim učnim jezikom z območja Obale in Bujščine začel nov delovni teden. Koprska enota zavoda za šolstvo in tržaški sekretariat ministrstva za zunanje zadeve sta namreč tudi ob letošnjih zimskih počitnicah organizirala tradicionalni seminar italijanskega jezika in kulture. Začetka že 30. seminarja italijanskega jezika in kulture sta se poleg učiteljev in gostov udeležila tudi italijanski generalni konzul v Kopru Maurizio Lo Re in republiški minister za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Tomaž Vencelj, manjkal pa je predvideni častni gost, literat Andrea Zanzotto, ki mu je bolezen preprečila prihod v Koper. Na svečani otvoritvi jubilejnega seminarja je skupina Musicisti Veneti odigrala izbrane Vivaldije-ve skladbe.
I. U.
ni«
Celoletna
Mesečna
I«
200.000 lir 22.000 lir
Zadnje povodnji v H. Bistrici o	« so poškodovale predvsem poti
?SQ100^)llrtVelia i3,,1*5*6’ K1 i0 ppravnai° do. 31- ianufja |	ILIRSKA BISTRICA — Ilirskobistriški sekretariat za notranje zadeve je pri-
264000 fr	narocnma znašala ■ pravil poročilo 0 škodi ki jo je v tej občini 10 decembra lanskega leta povzroči-
'	v	Igli	lo orkansko neurje s poplavami, in ga	posredoval	pristojnim	republiškim orga-
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male	lip	nom.
oglase in čestitke.	1111	Komisija za oceno škode, ki je odšla na teren kmalu po začetku poplav, je
□	Naročnino lahko poravnate:	lllll	ugotovila, da je pobesnela voda naredila največ škode na cestah in poteh. Za
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici	||§|f	njihovo popravilo bodo porabili kar 11 milijonov dinarjev oziroma polovico
—	pri raznašalcih časopis^	lili	vsote, ki bo po oceni komisije potrebna za opravo vseh posledic poplav.
—	preko pošte na t/m Zl i št. 13512348	lili	Za urejanje decembra poškodovanih strug bo potrebno plačati nadaljnjih 6,3
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.	|H	milijona dinarjev, medtem ko so strokovnjaki	na	poljih	in posevkih	naračunali
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavo-	■	za najmanj 2,3 milijona dinarjev škode.
dovp^im,. J. „b p«,b „b.d». .očon pd— i„ io,«	Sf
slopja od Zabič pa do Ribnice. Njihova obnova bo stala najmanj 1,3 milijona dinarjev.	j. 0.
Predlog tržaških sindikalnih tajništev CGIL, CISL, UIL
Javno finansiranje podjetij povezati z zaposlovanjem odvečne delovne sile
V tržaški pokrajini je tačas 393 zaposlenih v industriji, ki jim grozi, da bodo ostali na cesti, ker jih njihovi delodajalci ne potrebujejo več. 54 izmed njih jih ima pogoje za predčasno upokojitev, ostali pa bi morali najti nova delovna mesta pri zdravih podjetjih, ki med drugim prejemajo javne prispevke tudi na račun zaposlovanja. Podatke so včeraj na tiskovni konferenci posredovali predstavniki pokra-jiriških sindikalnih tajništev, in sicer Roberto Treu in Clay Cofone za CGIL, Luciano Rakovic in Paolo Petrini za CISL in Gianfranco Trebbi in Claudio Coslanich za UIL.
Po fazi pospešenega gospodarskega razvoja v pokrajini, do katerega je prišlo predvsem po zaslugi uvedbe nekaterih spodbujevalnih instrumentov, kot npr. paketa za Trst in Gorico -ugotavljajo sindikalisti - je v zadnjih mesecih spet prišlo do upočasnjevanja industrijskega razvoja in torej do zaostritve razmer na zaposlitvenem področju. Podjetja, ki se soočajo s problemom odvečne delovne sile, so v tem trenutku Monteshell (64 odvečnih delavcev, od katerih bi jih lahko 14 predčasno upokojili), Iret (105 odvečnih), Bloch (46), Stock (86, od katerih 40 zrelih za predupokojitev), Don Bax-ter (62) in Buton (30). Seveda so ti delavci v dopolnilni blagajni, pri tem pa je zanimivo, da se je njihovo število leta 1988 znižalo za poldrugi odstotek, že leto kasneje pa je začelo ponovno naraščati, tako da je bilo leta 1989 v dopolnilni blagajni kar 9,1 odstotka delavcev glede na celotno število zaposlenih v pokrajini. Ta trend je tudi
v velikem nasprotju z vsedržavnim in deželnim, kjer je se je število delavcev v dopolnilni blagajni leta 1989 glede na leto prej znižalo za kar 18,5 oziroma za 19,1 odstotka.
Način za rešitev tega položaja je bil že pred časom določen s teritorialnim sporazumom o mobilnosti delovne sile, le-ta pa med drugim predvideva permanentno »omizje« za vodenje procesov mobilnosti, ki jih zahtevajo krize in preustroji v industrijskih podjetjih. To omizje tvorijo deželni odbor in prefektura kot institucionalna sogovornika, ekonomski ustanovi EZIT in Trgovinska zbornica ter organizacije delodajalcev, in sicer Združenje industrij cev, Intersind, Združenje malih podjetij, stanovska združenja obrtnikov, trgovcev in špediterjev ter bančniki in zavarovalci.
Sindikati so v zadnjem času že večkrat kritizirali neučinkovitost tega omizja in še zlasti premajhen posluh industrijcev za problem zaposlovanja odvečne delovne sile, kar je prišlo še posebej do izraza pri problemih delavcev bivše rafinerije Aguila in obrata Iret, ki se vlečeta že nekaj let. Včeraj pa so jasno postavili zahtevo, da se na izrednost zaposlitvenega položaja v tržaški industriji odgovori z izrednimi ukrepi, in sicer tako, da bi dodelitev javnih prispevkov posameznim podjetjem povezali z izvajanjem načrtov o mobilnosti. Z drugimi besedami: podjetja, ki prejemajo javne prispevke, bi morala v zameno zaposliti ustrezno število, delavcev, ki se nahajajo v dopolnilni blagajni, ker jih matično podjetje ne potrebuje več.
CGIL, CISL in UIL se torej zavzemajo za nov, okvirni načrt o mobilnosti odvečne delovne sile, na osnovi tega predloga pa bodo v naslednjih dneh zahtevala srečanja z deželnim odborom, s prefekturo, ustanovo EZIT in z deželno komisijo za industrijo. Dežela bi morala zagotoviti možnost povezave med javnimi finansiranji in zaposlovanjem in izdelati izredni načrt za poklicno usposabljanje, prefektura naj bi organizirala omenjeno stalno omizje za vodenje procesov delovne mobilnosti na celotnem krajevnem tržišču dela, z ustanovo EZIT bi se pogovorili o možnosti povezave med industrijskimi umestitvami in zaposlovanjem, medtem ko bi morala deželna komisija za industrijo opraviti revizijo zakona o delovnih pogodbah za poklicno usposabljanje ob delu.
Na tiskovni konferenci je bilo tudi veliko besed o neučinkovitosti tržaških javnih uprav in ustanov in o potrebi po usklajevanju njihovega dela. Trebbi je na primer zavrnil predlog industrijcev o ustanovitvi nekakšnega super odborništva, saj instrumenti za koordinacijo že obstajajo, treba je le izbrati najustreznejšega, odpreti neke vrste »okence«, za katerim zbrati vse ustanove, od EZIT, Sklada za Trst in Trgovinske zbornice do KZE in drugih. Na ta način - dodaja Treu - bi odpravili »džunglo« prevelikega števila ustanov, ki odločajo vsevprek in ničesar ne odločijo, v zameno pa povzročajo disperzijo in onemogočajo uporabo razpoložljivih finančnih sredstev. (vb)
Kako je s pozivi italijanskih ravnateljev'
Predvpisi v višje šole potrjujejo negativni trend
ŠOLA
1. razred 1989/90
1. razred 1990/91
predvpisi
l.r.1991/91
Klasični licej	9
Znanstveni licej	45
Trgovski tehnični zavod	61
— oddelek za geometre	3
Pedagoški licej	17
Vzgojiteljska šola	4
Industrijski poklicni zavod	42
8
66
57
10
26
0
45
5
52
43
9
20
4
40
SKUPNO
181
212
V ponedeljek, 21. januarja, je potekel rok za predvpis učencev in dijakov v prve razrede vrtcev, osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol. Predvpis je že običajna praksa, ministrstvo za šolstvo pa jo je uvedlo z namenom, da bi šolska skrbništva in ravnatelji pravočasno razpolagali s podatki o obisku posameznih šol. Uradnih podatkov za vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole še ni, na višjih srednjih šolah pa so nam v tajništvih postregli s podatki, o katerih so sicer prepričani, da se bodo še precej spremenili. Računati je namreč treba, da se veliko dijakov še ni odločilo, na kateri šoli bodo nadaljevali šolsko kariero. Dilema, ali prekiniti študij in se odločiti za delo (še prej pa za razne strokovne tečaje), je že veliko let omejena na majhno število dijakov, saj se po statistikah le 10 odstotkov maturantov nižjih srednjih šol odloči za delo. Razkorak med lanskimi predvpisi in dokončnim številom vsekakor ni bil ogromen: med prevpisanimi smo našteli 201 dijaka,
šolsko leto pa je nato dejansko obisko valo 212 dijakov.
Iz razpredelnice je že na prvi P°' gled opazna negativna krivulja, K spremlja šolski vpis že vrsto let. N®! pri tem spomnimo, da je v šolskenj letu 1987/88 obiskovalo prvi razre-slovenskih višjih šol 231 dijakov, let° kasneje 214, v letu 1989/90 181, 1®*° pa bo prvi razred opravilo 212 dijako^ Ce se predvpisi ne bi spremenili, bi prihodnjem šolskem letu bilo v P1''1 _ razredih 39 dijakov manj kot letos. Pa^ dec je enakomerno porazdeljen P vseh posameznih šolah, razveseli1'', pa je dejstvo, da so na vzgojitelj5 šoli napovedale vpis štiri dijakinj ^ Kako bo z bodočnostjo te šole, pa za enkrat še ni znano.	,g
V zvezi z predvpisi v prve razr® osnovnih šol moramo tudi letos zab ležiti neprijeten pojav, da nekateri i lijanski didaktični ravnatelji po5i9aJr. pozive za vpis tudi slovenskim sta . P	P	že večkra'
Precej nepričakovana odločitev župana
V	četrtek zvečer seja nabrežinske skupščine
Devinsko-nabrežinski občinski svet se bo sestal v četrtek ob 18. uri, na dnevnem redu ima izvolitev župana in novega občinskega odbora. Sklicanje občinskega sveta je presenetilo marsikaterega svetovalca, saj je vsem na dlani, da se stranke ne samo še niso sporazumele o novem odboru, ampak da se pogajanja sploh niso še pričela. Kot se je izvedelo, pomeni sklicanje seje predvsem formalno obveznost, ki izvira z nedavne reforme krajevnih uprav, seja pa bo nudila priložnost vsem strankam, da se izrečejo o politični situaciji ter predvsem o perspektivah za izvolitev nove uprave, ki so trenutno vse prej kot jasne. Stranke imajo vsekakor po zakonu do 17. marca čas za izvolitev novih upraviteljev.
Kot rečeno, se politična pogajanja še niso začela. V prihodnjih dneh je napovedano srečanje občinskih vodstev KRI in PSI, kot smo že poročali pa je devinsko-nabrežinska KD znova postavila kandidaturo dosedanjega župana Loc-chija, ki je odstopil na izrecno zahtevo Slovenske skupnosti.
Ustanovili ljudski odbor za zaščito Ville Carsie
V	naselju Villa Carsia na Opčinah so pred kratkim na pobudo skupine krajanov ustanovili odbor, ki bo po svojih močeh ščitil potrebe domačinov in si prizadeval za reševanje najbolj perečih upravnih problemov tega kraja. Ustanovitev tega odbora sta med drugim podprli gradbeni zadrugi Štajpce in Zadruga '80, kot prvo akcijo pa so si njegovi pobudniki zamislili ljudsko peticijo, ki jo bodo Čimprej postali vzhodnokraškemu rajonskemu svetu in občinskemu odborniku za urbanistiko Eraldu Cecchiniju.
Peticija se nanaša med drugim na problematiko ljudskih gradenj, na cestne in avtobusne povezave, na javno razsvetljavo in na kanalizacijo, ki je enostavno ni. Villa Carsia se sooča s precej kočljivimi upravnimi ter družbenimi vprašanji, za rešitev katerih Občina Trst doslej ni pokazala velikega posluha. To velja posebno za številna urbanistična vprašanja, zato se domačini upravičeno čutijo v marsičem zapostavljene. Glede avtobusnih povezav si odbor prizadeva za okrepitev avtobusne linije št. 4, razmisliti pa bi bilo treba tudi o progi, ki bi povezovala Opčine z bližnjimi naselji in z bolnišnico na Katinari.
Novoustanovljeni odbor za zaščito Ville Carsie poziva vse prebivalce, naj podpišejo to pomembno ljudsko peticijo, ki jo bodo izročili Cecchiniju med njegovim bližnjim srečanje s krajevnim rajonskim svetom.
Denar neobdavčenega bencina boleč trn v Tombesijevi peti
Če je kdo mislil, da bo predsednik Tržaške trgovinske zbornice Tombesi gladko preslišal sobotne napade nekaterih političnih strank, se je krepko motil. Po javni skupščini LpT in pismu, v katerem so republikanec Castigliego, liberalec Tabacco in misovec Dressi zahtevali Tombesijev odstop, se je predsednik Trgovinske zbornice odločil za protinapad. Izbral je najmanj sporen način, saj je sklical tiskovno konferenco, na katero je povabil tudi pokrajinske tajnike strank in odbornike Zbornice, in novinarjem sporočil svoje gledanje na zapleteno afero neobdavčenega bencina.
Pred tolikšnim občinstvom je Tombesi postavil nekaj pik na i. Z enim samim zamahom je demantiral stališča LpT, zavrnil stališča podpisnikov pisma o njegovem odstopu, poudaril enotnost stranke, kateri pripada, nato pa je mimogrede omenil, da je njegov fotelj odvisel izključno od deželne vlade (namig je letel na tajnika Tri-panija, ki je izjavil, da bi se lahko KD tudi odrekla Tombesiju na čelu Zbornice).
Celotna afera Tombesi se je začela že pred javno skupščino LpT. Novembra lani so na seji izvršnega odbora Trgovinske zbornice predstavili načrt o povišku cene litra bencina iz neobdavčenih kontingentov. Na liter naj bi bencin stal po 100 lir več. Melonarji so zavohali, da bi lahko na tem zgradili še eno množično »volilno« kampanjo in so zasadili čekane v afero, ki je po njihovem mnenju ključnega pomena za gospodarstvo Trsta. Sobotno javno zborovanje je bilo torej zaključni del nekajmesečnega manevra in je padlo rahlo z zamudo, saj je že v četrtek Trgovinska zbornica preudarno zamrznila ukrepe o povišku cene bencina in se tako izognila še hujši krizi.
Tajnik LpT Camber je vsekakor podpisal pismo, v katerem so našteti grehi, ki naj bi jih zagrešila »Tombesijeva« Zbornica. Predsedniku in izvršnemu odboru očita, da niso v treh letih ustvarili niti enega samega delovnega mesta z denarjem, ki so ga dobili od kontingentov neobdavčenega bencina. Poleg tega pa so podpisniki dokumenta zahtevali odstop predsednika Zbornice.
Vedno med javno skupščino LpT je eksplodirala še ena petarda, za katero je poskrbel pokrajinski tajnik KD Tripani. Slednji je namreč izjavil, da bi v imenu olajšanih bencinskih kontingentov lahko tudi odstranili sedanjega predsednika Trgovinske zbornice.
Pri tem pa ne smemo pozabiti, da se celotna afera, ki je že pristno političnega značaja, ne suče okoli vprašanja poviška cene na liter bencina, pač pa zadeva uporabo denarja, ki prav s pomočjo davčnih olajšav priteka v blagajne Trgovinske zbornice. S temi milijardami (v prvih treh letih delovanja so zbrali 24 milijard lir) razpolaga Zbornica, ki jih mora nameniti ali širjenju in podpiraju mestne gospodarske dejavnosti, ali pa realizaciji družbeno in gospodarsko pomeb-nih posegov.
Po pravilniku naj bi o uporabi denarja odločal razširjeni upravni odbor Trgovinske zbornice, ki vsekakor odloča na podlagi načrtov in predlogov javnih uprav. Mnogi se ne strinjajo s to proceduro, še posebno zato ne, ker do danes dejansko niso uresničili še nič otipljivega, čeprav je govor o nakupu Pokrite tržnice ter o posegih na območju bivše občinske klavnice.
Načrtov je vsekakor še nič koliko, od finančne podpore gradnji veleparkirišča pod Trgom Unita (načrt je predstavil odbornik Cecchini) do nekega še ne določenega »pomembnega posega«. Dejstvo je, trdijo zastopniki nekaterih političnih strank, da so milijarde lir v glavnem še neizkoriščene, medtem ko so v Gorici izkoristili finančne možnosti in poskrbeli za 3.000 novih delovnih mest.
Predsednik Trgovinske zbornice Tombesi je zavohal, da se nekaj smodi že pred sobotnim javnim zborovanjem, njegova včerajšnja tiskovna konferenca pa mu je služila najbrž predvsem za to, da je težave v zvezi z izrkoriščanjem že zbranih milijard zvalil prav na politike, ki so ga kritizirali. V bistvu je dejal, da je Trgovinska zbornica stalno prosila javne uprave in pokrajinska vodstva strank (vseh, ne samo tistih, ki sestavljajo vladno zavezništvo na krajevni ravni), naj sodelujejo pri iskanju primernih rešitev. Sindikalne organizacije so že izrazile mnenje, da bi lahko oddelek Trgovinske zbornice, ki skrbi za kontingente neobdavčenega bencina, povezali s skladom za Trst.
Tombesi je torej segel po orožju glasnosti (vsi podatki, celo zapisniki sej, naj bi bili na voljo novinarjem), da je zavrnil obtožbe, ki nanj letijo že nekaj časa in to ne samo zaradi bencinskih bonov. Včeraj je prišlo tudi do javne »sprave« med Tombesijem in Tripanijem, vendar bi si težko upali trditi, da je kriza mimo. Čeprav so pokrajinski tajniki strank včeraj molčali, ker je predsednik trgovinske zbornice dejal, da jih je hotel le zraven za priče, lahko že danes pričakujemo kako javno reakcijo, (ef)
šem. Pojav ni nov, saj smo zaradi takega zadržanja tudi iaViž.
protestirali. Prav zaradi negativne kušnje iz prejšnjih let je Sindikat 5 venske šole poslal decembra tržas mu skrbniku pismo, v katerem 9a -e opozarjal na ta problem. Skrbnik opozorilo upošteval in odposlal did ličnim ravnateljem specifično okro co, v kateri priporoča italijanskim^
nateljem, naj pred
pošiljanjem P°^&
vov (vendar le po roku za predvp1-torej po 21. januarju) preverijo 5^a .^j
pri slovenskih kolegih, ki so pr za isto območje. Da bi olajšal ^elu^0. postopek, pa istočasno priporoča . venskim didaktičnim ravnateljem,^^ v primeru, da se je na njihove predvpisal otrok iz drugega °lcr1°eCia obvestijo tamkajšnjega italijans toS
toda m1
kolega. Novost je pozitivna, očitno ni zalegla, saj so nam ^ starši konec preteklega tedna sp° li, da so prejeli pozive italijanski daktičnih ravnateljev.	oVOr
Kje se je zadeva zapletla? Od9^g. na vprašanje smo iskali pri sf°vej0žKu mu didaktičnemu ravnatelju g, Baši. »Na naši šoli smo okrožnic® jeli šele 27. januarja, torej tede po zapadlosti roka za predvpis®' natelji smo po zakonu dolžni, da .. šem šoloobveznih otrok, ki še m5 ^0. skrbeli za predvpis, pošljemo P's k za ih otro* jdročj®
posamezno didaktično podrocj'-nudi tržaški anagrafski urad m ‘ pa-ga je nemogoče ugotoviti, ji, rodnosti je otrok oz. njegovi sta^ ^0. so slovenski starši prejeli P°zl ^ da nec prejšnjega tedna torej P0^6.^^' je ravnatelj opravil svojo do^ preden je prejel okrožnico, ki 1 ji no bila odposlana pozno.« Da n
~ mad
didaJ^V
zlobne namene, ravnatelj Baša ljuje tudi z dejstvom, da s0 italijanskimi in slovenskimi di ravnatelji precej dobri. »Zase la ^gjj(ia čem, da so celo odlični, ker )e jprtid' italijanskih kolegov mladih in ^ ne-Za primer naj navedem, da se davnem skupnem srečanju ..^sK možnost, da bi na kakšni i nat^° šoli, prav v duhu novih učnm za osnovne šole, poučevali slo ^ kot tuj jezik. Predlog je navdu iz italijansko ravnateljico, kaj ^ vpra tega izcimilo, pa je seveda P šajem.«
Nedelja v znamenju manifestacij za mir
Tudi nedeljski dan je potekel v Trstu v znamenju manifestacij proti vojni v Perzijskem zalivu in za uveljavitev kulture miru proti vsaki obliki nasilja. Kot že prejšnjo nedeljo, so se "mame in otroci proti vojni" zbrali na Trgu UniU, kjer so postavili dvojezične transparente (na sliki - foto Magajna) in debli letake, v kateri so zahtevali takojšnjo ustavitev sovražnosti na Bližnjem vzhodu in potrjevali svojo privrženost idealom sožitja in solidarnosti med narodi. V popoldanskih urah pa so manifestacijo za mir priredili mladi pripadniki Katoliške akcije, ki so v sprevodu prehodili mestne ulice od Trga Goldoni do Trga Unita. Manifestacije se je udeležil tudi tržaški škof Bellomi.
Veliko nagradno žrebanje v TRSTU
Ob zadnjem žrebanju 19. januarja 1991 DOBI AVTOlVlO^
MERCEDES 190 E 1^
srečka številka E000026
Srečen lastnik mora predložiti izžrebano srečko na sedež GIUSEPPE GODINA S.r.l. Ul. Carducci 10 Trst
do najkasneje 18. februarja 1991
crc/jtilL
HA*1
TRST - UL.
CARDUCCI
A
Nove cene tudi za druge napitke v kavarnah
Od petka dražja skodelica kave
Med pogajanji o »štafeti«
KPI zahtevala takojšnji sklic občinskega sveta
»Skrivnost« o obisku Andreottija v Trstu
Udeležiti bi se moral današnje svečanosti ob 65-letnici nobelovca Abdusa Salama
Petek, 1. februarja, bo za najbolj strastne obiskovalce mestnih barov pravi pravcati »črn« dan. Ko oodo popili obvezno jutranjo kavo, bodo namreč morali običajnemu tisočaku dodati še stotak, saj se bo skodelica kave podražila za sto lir, z njo pa za sto do Petsto lir tudi skoraj vsa ostala ponudba kavarn.
Podražitev, ki se v povprečju giblje od 7 do 10 odstotkov, je tržaško Združenje prodajalcev in upravnikov javnih lokalov utemeljilo z dvema razlogoma: Prvemu botruje gibanje inflacije, ki v zadnjem obdobju kaže znake naraščanja, drugi razlog pa je v vrsti podražitev - kot na primer vladne koncesijske takse na licence UTIF, telefonskih tarif, električne energije, televizijske naročnine itd. - ki bremenijo rudi bilance javnih lokalov.
Poglejmo torej malo pobliže, kakšne bodo nove Cene, ki bodo, kot rečeno, stopile v veljavo 1. februarja- Za skodelico črne kave smo rekli, da se bo podra-^da za 100 lir in jo bomo torej plačevali po 1100 lir. isti povišek bo doletel tudi kavo brez kofeina in belo kavo, medtem ko se bo čokolada v majhni skodelici Podražila za 200, v veliki pa za 300 lir. Za že doslej drag kamilični čaj v čajniku pa bomo namesto dosedanjih 1300 lir morali odšteti kar 1500 lir.
Za 200 lir se bodo podražile tudi skoraj vse brezalkoholne pijače, od sadnih sokov do raznih oranžad in kokakole, pa naj bodo v steklenici ali pa v pločevinki- Ista usoda čaka tudi razne aperitive in amare ter z9ane pijače domače proizvodnje, katerih kozarec stane sedaj 2000 lir, medtem ko se bodo v občutnejši •deri podražile uvožene žgane pijače: za večino bomo uamesto dosedanjih 4200 lir morali odšteti 4500 lir, "rnisky, ki je zorel tri leta, pa se bo s sedanjih 3000 P°dražil na 3500 lir.
Sorazmerno najbolj pa se bodo te podražitve portale pri pivu. Pol litra navadnega italijanskega piva se bo s sedanjih 3300 lir podražilo na 3700, 1/3 litra s lajanjih 2400 na 2700, 1/5 litra pa s sedanjih 1700 na ink ^r' Majno točeno pivo se bo podražilo za 200 lir u bo veljalo 1900 lir, cena velikega kozarca točenega Plva pa bo poskočila za 400 lir in bo znašala 3700 lir.
Svetovalska skupina KPI je včeraj na osnovi nove zakonodaje na področju vodenja krajevnih uprav uradno zahtevala takojšnje sklicanje tržaškega občinskega sveta, ki se je zadnjič sestal sredi decembra. Načelnik skupine Maurizio Pessato je zahteval, naj Richettijev odbor postavi na dnevni red občinskega sveta vse resolucije in vse sklepe, ki jih je sprejel občinski odbor. »Naravnost škandalozno je, da odbor, ki se ima za pravnomočnega, noče sklicati občinske seje in to, kljub temu da se v tem času dogajajo pomembne stvari, ki od blizu zadevajo bodočnost našega mesta,« je v tiskovni noti zapisal Pessato, po mnenju katerega »se večinske sile v tem trenutku bolj kot za drugo zanimajo za zdrahe znotraj večinske koalicije«. Takojšnje sklicanje tržaške občinske skupščine so včeraj formalno zahtevali tudi misovski predstavniki.
Občinski svetovalec Zelene alternativne liste Maurizio Bekar pa je izjavil, da so pogajanja za izvolitev novih uprav zelo podobna »pogreti mineštri«. Predstavnik zelenih je mnenja, da večinskim strankam gre najprej za delitev oblasti in stolčkov znotraj uprav, »zato je treba enkrat za vselej ubrati pot jasnih in učinkovitih programov«. Zelena alternativna lista je tako na Občini kot na Pokrajini že večkrat pokazala razpoložljivost za vstop v večinsko koalicijo, katerih predstavniki se bodo znova srečali v petek. Na sestanek so povabili tudi pokrajinske voditelje Slovenske skupnosti.
Ni še povsem jasno, če se bo predsednik vlade Giulio Andreotti danes zjutraj udeležil svečanosti v miramarskem centru za teoretsko fiziko ob 65-letnici njegovega ravnatelja, nobelovega nagrajenca Abdusa Salama. Včeraj so se namreč širile nasprotujoče se vesti: v centru so vseskozi trdili, da Andreotti ni odpovedal obljubljenega obiska, popoldne pa so iz Rima sporočili, da ima Andreotti danes polno obvez in da ga torej ne bo v Trst. Vest je povzela agencija Ansa, neposredno prizadetega seveda ni bilo mogoče izprašati, medtem ko so njegovi tržaški gostitelji izjavljali, da ga še vedno pričakujejo po sporočenem urniku. Vsekakor pa je predsednik vlade že pisno čestital Abdusu Salamu ob jubileju in mu tudi izrekel priznanje zaradi velikega mednarodnega ugleda, ki ga je tržaška znanstvena ustanova pridobila pod njegovim vodstvom.
Katere informacije so bile verodostojnejše, se bo izkazalo danes dopoldne: vsekakor pa se bodo svečanosti v miramarskem centru udeležili številni visoki predstavniki znanstvenega, kulturnega in političnega sveta; Poleg predstavnikov obeh organizacij OZN, pod okriljem katerih deluje
miramarska znanstvena ustanova - Mednarodne agencije za jedrsko energijo z Dunaja (AIEA) in pariške UNESCO - so svojo prisotnost najavili med drugimi komisar za znanost, raziskavo in razvoj Evropske gospodarske skupnosti Filippo Maria Pandolfi, predsednik Accademie dei lincei Giorgio Salvini in znani kardiokirurg Lucio Parenzan.
Uvodno besedo na svečanosti, ki bo ob 10. uri v konferenčni dvorani miramarskega centra, bo imel Antonio Zic-hichi, ki je odgovoren za svetovno mrežo znanstvenih laboratorijev - tako imenovani »World lab«. Predvideni so tudi posegi predstavnikov AIEA in UNESCO, podravnatelja miramarskega centra Luciana Bertocchija in dveh znanstvenikov, ki sta v Miramaru že prava »veterana«: Šveda Stiga Lundgvista in kitajca Yu Luja.
Na sliki ravnatelj miramarskega centra za teoretsko fiziko Abdus Salam.
Rahlo spremenjeni urniki *a dvig bencinskih bonov
v tf^eraj se je začel tretji teden razdeljevanja bencinskih bonov, s katerimi je dtiejj) i pokrajini mogoče kupiti bencin po znatno nižji ceni. Z včerajšnjim tne^, so se spremenili urniki na nekaterih izpostavah tržaške občine: spre-Iv^ 6 se nanašajo na izpostave za Vzhodni Kras, za Zahodni Kras in za Sv. '-■'.fta katerih razdeljuje, bone po novem urniku ob ponedeljkih, sredah in
Popoldan, in sicer od 16
po
do 19. ure.
Kih
!®n/!'a vseh ostalih občinskih izpostavah in centrih, na katerih razdeljujejo Uja (Cfke bone, pa ostaja urnik tudi v tretjem tednu in vse do konca razdeljeva-°krQjj poteče 8. februarja) nespremenjen. Tako za izpostave Občine Trst za '<p0 * Rojan Kolonja, Sv. Vid, Stara mitnica, Sv. Jakob in Valmaura velja Kert'v ski« urnik: upravičenci se namreč lahko zglasijo v teh izpostavah od ^eljka do petka od 14. do 20. ure.
vPri0stave za Novo mesto, Kjadin in Skedenj pa so v ta namen odprte vsak lstih ojT^P^danskem času, in sicer od ponedeljka do petka od 8.30 do 13.30. V Kavjf n®kih izpostavah (se pravi za Novo mesto, Kjadin in Skedenj) pa lahko 'fiesto ?lcf dvignejo bencinske bone včasih tudi popoldne: v izpostavi za Novo iKh ■ Ponedeljkih med 14. in 20. uro; v uradih na Kjadinu ob ponedeljkih, cetrtei ln petkih od 14. do 20. ure; v Skednju pa vsak ponedeljek, torek in No ^rav tak° med 14. in 20. uro.
K tBr]S^rernenjeni ostajajo tudi urniki, po katerih bodo v ta namen še preostala f*6 Bgda poslovali posebni občinski uradi okoliških občin. Na županstvu Obči-SrenP/^adrežina razdeljujejo bone od ponedeljka do sobote med 9. in 13. uro, 's«k 'n petkih pa tudi od 17. do 19. ure. V Dolini so pristojni uradi odprti Kedeiib^Jdan (od ponedeljka do sobote) od 9. do 13. ure, popoldne pa ob ri°np 0cj h in sredah med 15.30 in 17.30. V repentabrski občini razdeljujejo Kah .Ponedeljka do sobote od 10. do 13. ure; v zgoniški pa ob ponedeljkih, j Tehttj? so'Dot;ah dopoldan, in sicer od 9. do 13. ure. V miljski občini delijo bone UfQ a O ni uradu, v Til Roma 22. in sicer od nonedelika in do netka od 15. in
uradu, v Ul. Roma 22, in sicer od ponedeljka in do petka od 15. in
Kjet^Hi umiki veljajo za zasebnike, medtem ko se morajo predstavniki kluh'krajevnih uPrav in ustanov zglasiti na sedežu Tržaškega avtomobilske-iti 0ri '.“k Cumano 2. Njihovi uradi so odprti od ponedeljka do petka od 9. do Q 15- do 18. ure.
^adriški center bo izdelal program a hitro izmenjavo elektronske pošte
[Kko	Evropskega programa za znanstveno sodelovanje EUREKA je ev-
J ~ *	V UAX11XX AAAA	XX XX-. j j_r V^VA£SAb>UAVS VAVS^VSVVSA	I.A A<\AiJAVXAAX ^—^S^AA
stvenvnStvene raziskave in mu poverilo izdelavo posebnega programa Afrfjavoi i!nu Pravijo gateway), ki bo omogočil uporabo istega sistema za K . elektronske pošte tudi znanstvenikom, povezanim z mrežami severne ^hj^, drugih držav v svetu. Ker imajo te mreže drugačne standarde, je r4 . klova p6 .i skrajno zamudna.
it)4lskovair,^rvfsna služba »gateway« bo v okviru skupnosti COSINE nudila 20 ti0^flvezovrlm furežam v 18 evropskih državah možnost za okrepitev sodelovanja P[?dvsern if. 2 vsemi svetovnimi raziskovalnimi skupnostmi, za kar je potreb-tgf. tržaški > "itro kroženje informacij.
tHef. e'ektron>>?ateway« bo na razpolago vsem raziskovalcem, ki uporabljajo sis-^ffoiininv P°šte Internet, Bitnet in Hapnet/SPAN, za porabnike sistema z mi standardi OSI X 400 pa bo skrbel švicarski konzorcij Switsch.
združenj.
e raziskovalnih mrež (RARE) podpisalo dogovor s tržaškim Cen-
Odprta vrata v Prekmurje
V petek v srenjski hiši odprtje zanimive razstave etnografske skupine PD Mačkolje
Etnografska skupina PD Mačkolje si je že pred leti postavila nalogo, da vzbudi v domačinih zanimanje za stare krajevne običaje in navade. S tem v zvezi je bilo organiziranih v srenjski hiši v Mačkoljah že nekaj zanimivih razstav pod pomembnim geslom "Oživljajmo staro in lepo za sedanjost in bodočnost". Že jeseni leta 1979 je bila postavljena v tedaj še ne obnovljenih prostorih torkle v Mačkoljah razstava stare dokumentacije in slik. Pet let pozneje smo si v obnovljeni srenjski hiši lahko ogledali domače ljudske noše in vezane krpone Brščic. Pod naslovom "Ročni izdelki naših babic in prababic" je PD Mačkolje novembra 1986 postavilo izredno bogato in zanimivo razstavo vezenin in kvačkanih izdelkov iz preteklosti. Na razstavi z naslovom "Kmečko orodje in posoda" pa so novembra 1987 prikazali v srenjski hiši v Mačkoljah najrazličnejše stare predmete z zapisi domačih poimenovanj, ki se, žal, izgubljajo in jih naša mladina lahko spoznava le na podobnih priložnostnih razstavah.
Letos pa se je mačkoljanskemu Prosvetnemu društvu ponudila priložnost, da se ob "oživljanju starega in lepega" ozre izven svojega domačega okolja in "odpre vrata" koščku najbolj oddaljenega dela matične domovine - Prekmurja. V dneh od 1. do 4. februarja želi PD Mačkolje s primerno razstavo prikazati domačinom, drugim gostom in zlasti šolski mladini iz soseščine samostojno, izvirno ljudsko obrtno dediščino Prekmurja s celostno podobo te čudovite, neokrnjene, nostalgične pokrajine na severovzhodu Slovenije. V želji, da zbudimo v naših ljudeh zanimanje za to edinstveno razstavo, naj že zdaj zapišemo nekaj besed o tem, kaj pravijo Prekmurci o sebi, o svoji deželi in običajih.
Prekmurje ali Pomurje je del Panonske ravnine na tromeji med Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo, na eni strani obdana z reko Muro in na drugi z gričevnatim Goričkim. V ti-
sočletja odprto in zlahka prehodno pokrajino so segli vplivi z vseh strani in vnesli spremembe v njeno naravo, kulturno podobo, življenje in miselnost ljudi. Pokrajina je bila in ostala vedno nekoliko skrivnostna. Je "trg" zdrave hrane - žitaric, mesa, mleka, mineralne vode in vina. Del kulturne dediščine tega okolja je zagotovo tudi domača ljudska obrt, ki je bila in je neposredno povezana s kmetijstvom ter drugimi gospodarskimi panogami. Danes predstavlja vrsto delovnih opravil, ki jih ljudje opravljajo v domačih delavnicah za lastno rabo ali za prodajo, vse po krajevnih šegah.
Prikaz izdelkov ljudske obrti naj bi bil eden izmed načinov spoznavanja bogate dediščine Prekmurja. Pomembnejši del nosita zagotovo lončarstvo in slamnato okrasje, ki se je izdelovalo zlasti ob žetvi. Tkalstvo je na žalost skoraj izumrlo. Ohranjeno pa je prvobitno pletenje iz šibja ter ličkanja. Večina izdelkov je ohranilo svojo arhaičnost in prav zaradi tega predstavlja svojevrstno zanimivost.
Zanimiva razstava naštetih izdelkov in celo sprotno nastajanje istih, kar bo v srenjski hiši v Mačkoljah, se bo s primernim kulturnim programom slovesno odprla v petek, 1. februarja 1991, ob 19. uri in bo na ogled občinstvu še vsaj naslednje tri dni. To bo tudi primerna priložnost, da se za zanimive prekmurske obrtne izdelke zanima, kdorkoli ima željo, možnost ali voljo priti do nakupov. Primeren čas za obisk šolskih skupin bodo gotovo dopoldanske ure v soboto in ponedeljek. V nedeljo, 3. februarja, popoldne pa bo v okviru razstave kulturna prireditev z nastopom mešanega zbora PD Mačkolje, z recitiranim prikazom drobcev iz literature prekmurskih kulturnih ustvarjalcev in s priložnostnim govorom gosta iz Murske Sobote. Celotna prireditev je povezana z vsakoletnim slovenskim kulturnim praznikom ob Prešernovem dnevu.
°<tič o peš poti ^ 'Zlana Weiss
N«	Weiss, ki so jo ured
K Vnri l6 Prec* kratkim dobi S<^?sVevo Fa- Tržaška založniš: Kri 'ka passPndlt0re Ie namreč izde avtor ° storiCo n^Plata Tiziana Weiss-I Kovt. je Ettn^tl?.aUstico ad Aurisin; a °C™n%a nr n I°masi- Kot ža izd*
Po K Po k tSa tud' °Pis značilne S& ki S0 ioaterem je bila speljal T ?reminiiv^0ilnenovali po mlai
o &^ki^Pinistki.
W ^ Pffienj se Je Porodila Etto oKa ^Siedne t if uredil razne dost
IrgK ^ Kot vodič obravna a. JP membnejše zname
85-letnica rojstva Vekoslava Špangerja
Pred 85 leti se je, prav na današnji dan, rodil na Proseku Vekoslav Španger, eden tistih Slovencev, ki so svoj osebni obstoj, svoje življenje podredili obstoju svojega naroda ter boju proti fašizmu, ki je že na začetku pokazal, da nas namerava kot Slovence uničiti, izbrisati s sveta.
Že mlad je izbral brezkompromisen boj proti fašizmu ter moral zato okusiti ječe, mučenja, na procesu, kjer so sodili bazoviškim junakom, pa je bil obsojen na 30 let zapora, ki ga je delno preživljal v samici, v raznih zaporih, v koncentraciji, pa v raznih internacijskih središčih, dokler mu ni uspelo leta 1944 pobegniti in se povezati z italijanskimi in jugoslovanskimi partizani. Od tu ga je pot peljala v Bari, kjer se je pridružil narodnoosvobodilni vojski in z njo prispel v Split. Zaradi bolezni se ni mogel pridružiti borbenim enotam, da bi z njimi nada-
ljeval pot proti svojemu rodnemu Proseku, temveč je še nekaj časa ostal v tem mestu na zdravljenju.
Ko se je vrnil domov, se je Španger predal delu pri obnavljanju našega prosvetnega, gospodarskega in javnega življenja. Ne bomo naštevali, koliko funkcij je v tem času opravljal, kako predano in zagnano je bilo njegovo delo. Naj omenimo samo, da je bil od same ustanovitve podpredsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev in v tem času napisal knjigo "Bazoviški spomenik", dragocen in avtentičen prispevek k dokumentarni obdelavi tistega obdobja, tako mračnega, a tudi tako pomembnega zaradi neomajne predanosti in zagnanosti tistih, ki so mu, s svojim delom, trpljenjem in žrtvami, dali smisel in pomen.
Lani, prav ob tem času, je bila na pokopališču spominska svečanost, ki so jo borbene in napredne organizacije in vaščani pripravili ob prekopu njegovih posmrtnih ostankov v družinsko grobnico, (ni)
Rajonski sveti: pri Sv. Jakobu bodo volili predsednika
Kot običajno tudi tokrat objavljamo datume in urnike januarskega sestajanja rajonskih svetov.
Danes, 29. januarja, se bodo ob 19.30 sestali člani šentjakobskega rajonskega sveta, ki bodo v dvorani občinske izpostave v Ul. Caprin, izvolil/novega predsednika. Tudi Kolonja-Škorklja vabi člane rajonskega sveta na sestanek, ki bo prav tako danes, 29. janura-ja, vendar ob 20. uri. Na dnevnem redu bo, poleg razprave o lotizacije območja Bellavista, tudi redna revizija stanja lekarn na rajonskem ozemlju.
Jutri, 30. januarja, se bosta sestala dva rajonska sveta. Za 20. uro je sklicana seja svetoivanskega rajonskega sveta (na sedežu občinske izpostave pri Bošketu). Svetovalci bodo razpravljali tudi o vprašanju rejenčkov ter o lekarnah. Rajonski svet Novo mesto-Stara mitnica pa se bo sestal v Ul. Bat-tisti 14 ob 20.30. Na dnevnem redu bo več vprašanj, od odstopa komunistične svetovalke do vprašanja avtobusne postaje v Ul. Filzi.
Zadnjega v mesecu se bodo nato sestali še svetovalci rajonskga sveta Ro-jan-Greta-Barkovlje. Vabilo je za 20.15 na sedežu rojanske občinske izpostave. Na programu je tudi debata v zvezi z diskoklubom Big Ben ter z ureditvijo Vile Prinz.
Skupščina o razorožitvi v republiki Sloveniji
Na sedežu ACL1 v Ul. sv. Frančiška 6 bo danes ob 18. uri javna skupščina o vprašanju oborožitve oziroma demilitarizacije republike Slovenije. Shod prirejata Zelena alternativna lista in Mednarodno združenje za spravo, na njem bodo govorili Marko Hren, eden izmed glavnih pobudnikov slovenskega mirovnega gibanja, Jože Horvat, predstavnik zelenih gibanj iz sosednjih obalnih občin ter tržaški pokrajinski svetovalec Alessandro Capuzzo. Slednji je pred kratkim predložil pokrajinskemu odboru posebno politično resolucijo o vprašanju demilitarizacije Slovenije.
28. 1. 1990	28. 1. 1991
Ob prvi obletnici smrti
Zorota Grgiča
Z ljubeznijo se te spominjajo
vsi tvoji
Bazovica, Dolina, 29. januarja 1991
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta
Stanislava Pavlice
se iskreno zahvaljujemo g. župniku Milanu Nemacu, dr. Rafku Dolharju za poslovilne besede, njegovemu zdravniku Cvetu Ukmarju, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoča sinova in svojci
Trst, 29. januarja 1991
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega
Stanislava Grudna
Posebna zahvala g. župniku, nosilcem krste, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoči svojci
Nabrežina, Bern, 29. januarja 1991
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi drage
Marije Malalan
Svojci
Trst, Cincinnati, 29. januarja 1991
Mladi harmonikarji Synthesis 4 nedeljski gostje KD Rdeča zvezda
V nedeljo popoldan se je v športno-kulturnem centru v Zgoniku predstavil občinstvu harmonikarski orkester Synthesis 4. Koncert mladih harmonikarjev, ki v obliki ansambla že trinajst let uspešno delujejo pod okriljem Glasbene Matice, je priredil novoizvoljeni odbor kulturnega društva Rdeča zvezda iz Saleža in tako začel z uresničevanjem pestrega koledarja prireditev, ki si ga je društvena delovna skupina s predsednikom Alešem Grudnom zastavila po nedavnem občnem zboru. Harmonikarski orkester Synthesis 4 šteje skoraj trideset članov, večina le-teh igra na klasično harmoniko, ob teh glasbilih pa so še tolkala in klaviature. K skupini je konec lanske sezone pristopilo osem mladih članov, ki so se z ostalimi že udeležili novembrskega gostovanja na Madžarskem pri porabskih Slovencih, pred približno mesecem dni pa so tudi nastopili na celovečernem koncertu ob predstavitvi kasete Črnobeli akvareli. Izdaja kasete je tudi kronala dolgoletno uspešno poustvarjalno delo skupine. Harmonikarski orkester Synthesis 4 je pod vodstvom dirigenta in mentorja Claudia Furlana predstavil niz izvirnih in za tovrstni instrumentalni sestav prirejenih skladb. Po končanem »uradnem« delu koncerta pa je ob navdušenem ploskanju občinstva dodal še živahno Hačaturjanov ples Lesginka.
Na sliki (foto Magajna) nedeljski koncert ansambla Syintesis 4 v Zgoniku.
Dolinski verniki izrekli dobrodošlico novemu župniku
V nabito polni cerkvi sv. Urha v Dolini je bila v nedeljo popoldne slovesna maša, ki jo je daroval dušni pastir za to dolinsko župnijo. Poleg nekaterih duhovnikov in župnikov dolinske občine, je bil prisoten tudi msgr. dr. Lojze Škerlj, ki je zastopal tržaškega škofa.
Po maši so se verniki zbrali v dvorani Mladinskega doma, kjer je bila slovesna predstavitev novega župnijskega upravitelja g. Antona Štublja, ki prihaja iz koprske škofije, in sicer iz Ankarana, kjer je bil nekaj let kaplan. V domu so ga pozdravili in mu zaželeli dobrodošlico Zorko Jurjevič v imenu vsem žu-pljanov, dr. Aldo Štefančič v imenu dolinske občinske uprave in Sergij Glavina v imenu KD in MPZ Valentin Vodnik. (Foto Magajna)
Nova pošolska dejavnost v barkovljanskem društvu
Na pobudo staršev otrok barkov-Ijanske osnovne šole F. S. Finžgar je prav te dni stekla v domačem društvu nova pobuda, ki zaposluje učence te šole trikrat tedensko z raznimi dejavnostmi in to po končanem rednem pouku.
O tej novi pobudi so se starši in predstavniki šole pogovorili pred dnevi z animatorko Darjo Samar, ki bo vodila animacijo v društvenih prostorih dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih. Učenci bodo tu dobili topli obrok, potem pa bodo čas do 16. ure, ko se bodo vrnili na svoje domove, uporabili, da spišejo naloge in se nato posvetijo še raznim igram, kot na primer z lutkami, pa še drugim skupinskim zabavam.
Še en dan v tednu, in sicer sredo popoldne, bodo učenci preživeli po pouku v društvenih prostorih, kjer bodo razdeljeni na dve skupini. V eni bo potekal pošolski pouk angleščine, v drugi pa telovadba in učenje veščin karateja. Obe skupini si bosta nato iz-. menjali dejavnosti, tako da bodo vsi otroci deležni pouka angleščine in telovadbe, ki jo bosta vodila Sergij in Romana Štoka.
Za to pošolsko dejavnost, ki bo prav gotovo v veselje učencem, pa tudi v pomoč staršem, so se že odločili vsi učenci drugega razreda, pa še nekateri učenci tretjega in petega razreda barkovljanske šole. Ko bo dejavnost povsem stekla, še ji bodo prav gotovo pridružili še ostali. Starši in šolniki so z zadovoljstvom pozdravili pobudo, ki bo zaposlovala barkovljanske učence trikrat tedensko. Izrazili so hvaležnost tudi domačemu kulturnemu društvu,
ki je dalo na razpolago svoj društveni sedež in bo skušalo tudi urediti, da bodo učenci, ki se bodo udeleževali te aktivnosti, prejeli v torek, sredo in četrtek topel obrok hrane, (ni)
kino
ARISTON - 17.30, 19.50, 22.15 Mo’ Better Blues, glas., r. Špike Lee, i. Denzel Washington:
EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Mamina, ho perso 1'aereo, r. Chris Columbus, i. Macaulay Culkin, Joe Pešci.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.15, 22.00 Taxi Blues, r. Pavel Lounguine.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Aracnofo-bia, srh.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Atto di forza, i. A. Schvvarzenegger.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 II profon-do sapore delPamore, r. Pierre Unia,
□ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Verso sera, i. Marcello Mastroianni.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Tre scapo-li e una bimba, i. Tom Selleck, Steve Guttemberg, Ted Danson.
MIGNON - 17.00, 22.00 II te nel deserto, r. B. Bertolucci.
EDEN - 15.30, 22.00 Vanessa, il trans e lo stallone, porn., □ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 La sirenetta, prod. Walt Disney.
LUMIERE - 16.30, 22.15 Che mi dici di Willy?r ZDA 1990, r. Norman Rene, i. Bruce Davieon, Mark Lames.
ALCIONE - 16.30, 22.10 Riflessi sulla pelle, r. Philip Ridley.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
m
$. SLOVENSKO ^STALNO.
^ GLEDALIŠČE
Federico Garcia Lorca
Kaj pravijo rože
Danes, 29. t. m., ob 20.30, abonma red E
David Povmall
Mojstrska
lekcija
V	četrtek, 31. januarja, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah.
V	soboto, 2. februarja, ob 20.30, v Domu A. Sirk v Križu.
MESTNO
GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
Stanko Vuk
Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede
Režija JOŽE BABIČ, izvaja TONE KUNTNER
Jutri, 30. t. m., ob 20.30, (ob 11.30 zaključena predstava)
V četrtek, 31. t. m., ob 20.30, (ob 11.30 zaključena predstava).
DRAMSKI STUDIO SLEPIH Zagreb
J. B. Moliere
SKAPINOVE
ZVIJAČE
V soboto, 2. februarja, ob 20.30.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 29. januarja 1991
VALERIJ
Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 17.06 - Dolžina dneva 9.36 - Luna vzide ob 16.18 in zatone ob 6.54.
Jutri, SREDA, 30. januarja 1991
HIJACINTA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.49 najnižja -17 cm, ob 8.27 najvišja 47 cm, ob 15.12 najnižja -69 cm, ob 21.52 najvišja 45
VREME VČERAJ: temperatura zraka 5 stopinj, zračni tlak 1927,4 mb narašča, veter 28 severovzhodnik s sunki 60 km na uro, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje močno razgibano, temperatura morja 7,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Tanja Testi, Edoardo Lapel, Luca Cescutti, Giorgia Rosset, Davide Cuk.
UMRLI SO: 69-letna Mafalda D'Agos-tino, 86-letna Ortensia Verginella, 54-let-ni Claudio Lucchi, 82-letni Rinaldo la-concig, 89-letna Giovanna Zerial, 99-let-ni Giuseppe Albanese, 66-letna Vita Maria Demarinis, 69-letni Bruno Stock, 76-letna Lidia Grilc, 55-letna Natalia Apollonio, 95-letna Antonia Trampuš, 82-letni Raffaele Davia, 80-letni Rodolfo Margoni, 52-letni Lionello Ghersa, 68-letni Giorgio Veglia, 56-letna Maria Mrkun, 82-letni Marcello Ban, 68-letni Gio-vanni Camauli, 87-letna Alberta Čibej.
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 27. januarja 1991
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00
Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Ginnastica 6.
BAZOVICA - UL Gruden 27.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. F. Severo 112 (tel. 571088).
BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo s predhodnim telefonskim pozivom.
Dnevna služba - od 16.00 do 20.30
Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Ginnastica 6.
BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo s predhodnim telefonskim pozivom.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148).
Od ponedeljka, 28. januarja, do sobote, 2. februarja 1991
URNIK LEKARN:
8.30-13.00 in 16.00-19.30
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Ul. Dante 7 (tel. 630213), Erta S. Anna 10 (Kolonkovec) (tel. 813268), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Ul. Giulia 14, MILJE - Mazzinijev drevored 1.
PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 14 (tel. 572015).
SLUŽBA KZE
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna sezona 90/91
v petek, 1. februarja, ob 20.30 vKulturnem domu
Komorni ansambel
SLOVENICUM
SOLISTI: Dunja Vejzovič, sopran; Justin Felicijan, rog; Dorde Stanetti, klavir.
DIRIGENT: Uroš Lajovic
Na sporedu
Starzer, Mozart, Koželuh.
Predprodaja vstopnic pri Utatu v Pasaži Protti.
gledališča
VERDI
Operna sezona 1990/91 Nocoj ob 20. uri (red B) ponovitev Verdijeve opere NABUCCO. Dirigent Piergiorgio Morandi, režiser Pasguale
D'Ascola.
Ponovitev v četrtek, 31. t. m., ob 20. uri (red F).
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
V sredo, 6. februarja, ob 20.30 (red A) bo na sporedu koncert ORKESTRA GLEDALIŠČA VERDI pod vodstvom Donata Renzettija. Na sporedu skladbe Borodina in Stravinskega.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Pri blagajni gledališča so na razpolago posebne gledališke karte za 8 predstav po ugodni ceni.
Nocoj ob 20.30 premierska predstava Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine STADELMANN Claudia Magri-sa. V glavnih vlogah nastopata T. Schi-rinzi in B. Valmarin. Režija E. Marcucci. V abonmaju odrezek št. 5. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Predstave se bodo vrstile do 10. februarja.
LA CONTRADA Gledališče Cristallo Nocoj ob 20.30 bo na sporedu delo Slavomira Mrozka EMIGRANTI. Režija Francesco Macedonio. V glavnih vlogah nastopata Cochi Ponzoni in Orazio Bob-bio.
Gledališče Ul. Ananian V petek, l..februarja, ob 20.30 bo na
odru peta predstava na repertoarju: R. Grenzi UN SOLO TREDICI, ki ga bo predstavila skupina Amici di S. Giovan-
Ponovitvi 2. in 3. februarja.
Gledališče Mlela
Nocoj ob 20.30 bo v gledališču Miela nastopil SALZBURGER KAMMEROR-CHESTER pod vodstvom Haralda Nerata. Solista Massimo Belli in Jacopo Scal-fi. Na sporedu Haydn in Mozart.
razne prireditve
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 - vabi v soboto, 2. februarja, vse mlade na PREDPUSTNO ZABAVO. Na sporedu ples, družabnost in nagrajevanje najlepših mask. Začetek ob 18.30.
KD Lipa prireja v soboto, 2. februarja, VEČER O KRASU z diapozitivi Janka Kovačiča, člana Foto Trst 80. Toplo vabljeni vsi v Bazovski dom ob 20.30.
V nedeljo, 3. februarja, ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Ob dnevu slovenske kulture bo Klavdij Palčič spregovoril na temo: KULTURA IN MIR: IDEJNA SIAMSKA DVOJČKA ZA PREŽIVETJE SVETA. Sodelovali bodo Drago Gorup z recitalom in MPZ Tabor. Po proslavi bomo željo po miru izpričali v sprevodu s prižganimi svečami do spomenika NOB na Narodni ulici.
koncerti
Societa dei concerti -Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 4. februarja, ob 20.30
bodo v gledališču Rossetti nastopili G. Oppitz, D. Sitkovetsky, E. Brunner in D. Geringas.
Gledališče Verdi
V	ponedeljek, 11. februarja, bo na
sporedu izreden RECITAL ameriške pevke SHIRLEV VERRETT ob spremljavi pianista Warrena Georga VVILSONA. Na sporedu skladbe Brahmsa, Nina, Masse-neta, Debussyja in Verdija. Predprodaja vstopnic od jutri, 30. t. m. dalje.
Berite
»Novi Matajur«
razna obvestila J
Amaterski oder J. Štoka prireja tečaj dikcije in izgovorjave, ki ga bo voa Stane Razstresen. Kdorkoli bi želel iz?0' polniti in obogatiti znanje slovenščine i se rad pridružil dramski skupini naj javi ob sredah ob 20.30 na sedežu Kulturnega doma na Proseku. Vse informacij telefon 225519 ali 225694.
Prosvetno društvo MAČKOLJE pni« ja razstavo prekmurskih umetniških on' tnih izdelkov. Otvoritev razstave bo petek, 1. februarja, ob 19.30 v srenjs hiši v Mačkoljah. Razstava bo odprta u 4. februarja od 9. do 12. ure in od m-20. ure.	,
ŠD SOKOL in KD L GRUDEN vabita na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v sred«' 6. februarja, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju s sle“e^' dnevnim redom: izvolitev predsedst ■ poročila, diskusija, izvolitev novega ° bora, razno. Vabljeni.'
šolske vesti
5. februarja zapade rok za prošnje premestitev na osnovnih in višjih sre njih šolah. Potrebne obrazce in inform cije nudi SSŠ, Ul. Carducci 8/IH. ^ 370301, vsak torek in četrtek med U- v 13. uro, v sredo med 17. in 18., mo petek med 16. in 17. uro.
razstave
3
V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 201 na ogled razstava fotografij VANf”,, CALANCE in RAFAELA PODOBNIK?' Urnik: od torka do petka 9.00-1 J-14.00-19.00.
V Palači Economo na Trgu
______________________ LibertaJ
je na ogled razstava o restavriranjih ,. najdbah v deželi Furlaniji-Julijski kr ni. Razstava bo trajala do četrtka, 3 m.: od 9. do 13. ure.	(.,
V	Studiu Bassanese - Trg Giotti 8/^
je na ogled razstava preprog PIERA RAZIA. Razstava je odprta ob delavni od 17. do 20. ure.	.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fi0I\° z je do 20. februarja na ogled razsta naslovom DIEGO DE HENRIOUEZ -tografije za muzej. Razstavo so organ rali Dežela F-JK, Pokrajina Trst, Open Trst in Vojaški zgodovinski muze], nik: od 10. do 15. ure.	na
V	Občinski razstavni dvorani ^ Trgu Unita bodo v petek, 1. februar) 'v 18. uri odprli osebno razstavo °'l'\ tjA. in temper slikarja CLAUDIA COSb ^
V	galeriji Cartesius je na ogled “jj, februarja antološka razstava Italijan ^ grafikov. Urnik: 11.00-12.30, 16.30-
ob praznikih 11.00-13.00. Ob ponede zaprto.
izleti
mar j a smučarski izlet i
6.10 Prosek, 6.20 Nabrežina, 6i30.slj!.Yel' Vpisovanje in informacije B. Škrk 200236.
mali oglasi
d»
samo resni interesenti od 8. n in od 13. do 14. ure na št. (04b) ,ej,riif’
PRODAM peugeot 205 GTI 1“', j4, '88. Telefonirati na št. 200232 ou ^
PODARIM vzmetnico za zak°n?eta steljo in otroško posteljo do b. ob rosti. Telefonirati na št. 211'	^
obedov.	,pt stal,;
KUHINJSKO POHIŠTVO, 15 1 hladilnik, štedilnik, pralni m P l2. ni stroj podarim. Tel. 231685 o ^ 14. ure.
3-SOBNO STANOVANJE v ^ zaK.j dajem v najem zakoncema, o jgObL

-	'Tei 36°^j
lena, 420.000 lir mesečno, i^ga
PRI TREBČAH smo našli loVSh"ha sivo-črne barve. Telefonir 212730.	^ stan°v>
TRIČLANSKA družina lšte, J,ni otf° ali hišo na Krasu zaradi bol Telefon 228390.	njU. T
PRODAM klavir v dobrem s« Je fon 360891.	.xl	-ekcij3. V
ŠPORTNO društvo - ribiška s« reie‘ dar trgovinsko tehtni

3
_. 3-{eb' ; ('
ja). Odhod avtobusa ob 6. md
SK DEVIN organizira v nedeljo, ki izlet na Dobrač
>rl
11 odp*'
OSMICO je v Ricmanjih na št. u vja0.
Berto Pregare. Toči belo in ^pal# OSMICO imata odprto Mirko m v Zabrežcu št. 4.	. v,, p®'
GOSTILNA na Krasu išče kuhmJ5* ati.
močnico. Tel. 421481 ob jobmO1 st°' V NAJEM išče društvo skromne Vske re tudi potrebne popravil za. sestanke, eventualna možnost v okolici Opčin do Sesljana. 722301-9-13.	,
ITALIJANSKO podjetje išče ovs^ tivne in sposobne osebe za ,gbiral’ poslovanje z Jugoslavijo. Te,, a a1/
menjalnica_____________________
-r„,cwAT!TTC	FDCING BANKOVCI
TUJE VALUTE	MILAN TRST
Ameriški dolar ...... 1118,15	1100.—
Nemška marka......	751,17	745.-—
Francoski frank...	221,05	218,—
Holandski florint ...	666,40	660.—
Belgijski frank...	36,466	35,50
Funt šterling....... 2194,10	2160.—
Irski šterling..... 2003,—	1970,—
Danska krona......	195,13	191.—
Grška drahma......	7,049	6,50
Kanadski dolar....	961,70	910.—
TUJE VALUTE	MILAN
44'
Japonski jen ...... ' ,,
Švicarski frank....	^ 73
Avstrijski šiling..	*^ g.
Norveška krona..... no 9
Švedska krona ..... ,g
Portugalski eskudo •	^	g
Španska peseta ....... 074	7
Avstralski dolar...	°
Jugoslov. dinar ........ ?	g(
ECU................ 15
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
O40'3 i31
Tele.,	Sed^.0
ZTn% B°ian
Prireditev in TV oddaja o problemih Črne celine
Državnim TV mrežam moramo pri-Znati, da niso pozabile obravnavati Pr°blema priseljevanja in rasizma.
Prav
pred kratkim je prva mreža v
°kviru posebnih oddaj TG 1 obdelala Nestrpnost do priseljencev, ki se ved-N° pogosteje zatekajo v Italijo in tako Nehote opozarjajo na pomanjkljivost Nalij anskega demokratičnega sistema.
Sedaj je RAI sklenila ponuditi isti Nrjument v nekoliko lahkotnejši obli-.l' ne da bi se odpovedala stvarnosti IN re:
doku (Mia
resnici. Tako se je rodil »zabavni mentarec« Moja draga Afrika čara Africa), ki je bil na sporedu
1 sinoči in bo še nocoj v drugem ečernem pasu. Oddaja oziroma prire-^Nev, ki je bila 23. janurja v gledališ-hu Pendano v Cosenzi, se vključuje I^Ni v prvi Festival za Afriko in Afri-■ .e Prireditev je nastala v koprodukci-°AI 1 in CEFID, podprla pa jo je rsta ustanov in družb, kot so AGIP, p. in ENI; organizatorji so bili Morgio Calabrese, Fiorella De Septis Folco Ouilici ob režiji Antonia Mo-Nhija. Voditelja, tudi na malem ekra-. 1 sta Giorgio Calabrese in Maria De , °nrdes Jesus, sicer voditeljica rubri-6 Nonsolonero na RAI 2. u novi oddaji, ki ji je vsaka oznaka lab°^aPna Pretesna je Giorgio Ca-v rese povedal: »Želeli smo obravna-p 1 v spektakelski obliki osnovne uleme, ki so vezani na Črno celino, w ®riši od priseljevanja in rasizma.« q®n nastopajočimi so poleg Folca pa Nicija in komika Salvatoreja Mari-p Pris°tni mednarodni zvezdniki, kot hiel ^ee Dee Bridgewater, Pino Da-e' Tulijo De Piscopo, skupini Papa pa Nnie in I Nomadi, v današnji oddaji ql NNdo nastopili Senegalsko narodno jq Nslišče, gvinejska skupina Fatala, torjr°^a ^Neb Khaled, mlada kantav-ip p Franco Fasano in Massimo Bozzi to , °mik Salvatore Marino. »Sicer je rese ° začetek'<< želi podčrtati Calab-loti' “Prihodnje leto se nameravamo tppj1 Problemov okolja in Afrike, pa bop, drugih dežel, v zvezi s katerimi Nih ?	predstaviti nekaj kultur-
trenutkov, slikarstvo in kinema-
Dee Dee Bridgewater
tografijo, ki so vezani na posebne kraje in probleme.«.
Avtorji prireditve želijo na tak lahkotnejši način opozoriti javnost na probleme, ki jih prinašajo s seboj in včasih tudi predstavljajo že s svojo prisotnostjo priseljenci, v glavnem iz Afrike, torej z zelo »nemirne« celine. Spektakel je prav gotovo ena najne-posrednejših in nevsiljivih oblik obveščanja, kot je poudarila Fiorella De Septis, ki je dodala: »Morda bodo ljudje tako razumeli, da ne morejo vsega urejati zakoni, marsikaj je odvisno predvsem od zavesti posameznika.«
V okviru oddaje bo Folco Ouilici, avtor mnogih dokumentarcev in re-portraž o Afriki, ponudil dva svoja prispevka. »Skušali bomo ne dolgočasiti občinstva. Prava človeška koža je črna. Vsi smo nekoliko rasisti, to je naš živalski del, podedovali smo ga, kot smo podedovali nasilje. S spektaklom bomo skušali zgraditi most, ki naj služi predvsem mladim, ki naj nudi njihovi radovednosti s pomočjo glasbe vsaj drobec, pogled v eno od plati afriške kulture. Ze njeno ocenjevanje pomeni drobno zmago nad rasizmom.«
PAOLO PIERSANTI
Nastopajoči in novosti na letošnjem Sanremu
41. sanremski festival je z izjemo sodelovanja tujih pevcev do potankosti zastavljen. Podrobnosti so posredovali na včerajšnji tiskovni konferenci organizator Adriano Aragozzini, ki ni uspel skriti svojega ponosa za v preteklih letih dosežene rezultate, direktor RAI 1 Carlo Fuscagni, poddi-rektor Lorenza Vecchione in vodja oddelka Mario Maflucci, odbornik za turizem pri sanremski Občini Nino Sin-doni in predstavnik AFI (združenje diskografskih hiš) Franco Crepax. Letošnja novost bo, da se bo Festival spet odvijal v gledališču Ariston. Prireditev bo trajala od 27. februarja do 2. marca in jo bo neposredno prenašala RAI 1. Osrednji tekmovalni spored bodo dopolnjevali: Sanremo in fiore od 17. 2. dalje; Sanremo follies 18. in 19. 2., ki bo v celoti posvečen »demen-cialnim« popevkam, kar je tudi letošnja novost; Sanremo International 20. in 21. 2., ki bo posvečen mednarodni glasbi. Zadnji dve stranski prireditvi bosta potekali pod šotorom v Portoso-le. Pravzaprav je velika novost tudi to, da je Festival vezan na loterijo, ki predvideva prvo nagrado v višini dveh milijard, dalje še poldrugo milijardo za drugo in milijardo za tretjo nagrado, medtem ko bo »tolažilna« nagrada znesla samo 100 milijonov.
Za sekcijo »asov« je bilo prijavljenih 65 pesmi, za sekcijo »novosti« pa 154 popevk. Istočasno se je prijavilo 40 znanih pevcev in 36 »novincev«. Posebna komisija je izbrala 20 motivov za »ase« in 16 za sekcijo »novosti«. Nastopali bodo: med priznanimi pevci Fiordaliso, Renato Zero, Rossa-na Casale, Marco Mašini, Jo Sguillo in Sabrina Salerno, Eduardo De Cres-cenzo, Pierangelo Bertoli, Riccardo Cocciante, Umberto Tozzi, Al Bano in Romina, Raf, Enzo Jannacci, Loredana Bertč, Grazia di Michele, Riccardo Fogli, Gianni Bella, Mietta, Ladri di biciclette, Mariella Nava, Amedeo Minghi; med novinci pa Timoria, Marco Carena, Rudy Mana, Stefania La Fauci, Gitano, Monica Granai, Irene Fargo, Patrizia Bulgari, Gianni Mazza, Paolo Vallesi, Giovanni Nuti, Fandan-
go, Bungaro-Conidi-Di Bella, Dario Gai, Rita Forte, Paola de Mas.
Nekoliko površnejši so bili organizatorji glede finansiranja festivala. Znan je samo glavni sponsor Scavoli-ni s svojimi 4 milijardami in pol, znana je podpora, ki jo prva državna TV mreža nudi festivalu. Ta trenutek še niso znana imena voditeljev festivala, prav tako so ovita v temo imena velikih gostov, sodelovanje tujih pevcev pa je vezano na mednarodno politično ozračje in na vojno v Zalivu. Sicer se govori o imenih., kot so B. B. King, Shirley MacLaine, Al Jarreau, Randy Crawford, Gilbert Becaud. Z razliko od preteklih let se bo Festival letos lahko ponašal z imeni nekaterih cenjenih kantavtorjev, prizorišča pa ne nameravajo zapustiti nekateri pevci, ki ga spremljajo vsa zadnja leta, kot so Al Bano iun Romina ali Fiordaliso. Mietta in Amedeo Minghi, ki sta lani v paru dosegla tretje mesto, bosta letos pela ločeno. Verjetno bo zanimiv nastop Marca Masinija, ki si je lani priboril prvo mesto med novinci, nov par pa predstavljata Jo Sguillo in Sabrina Salerno.
Potek festivala bo običajen: prvi in drugi večer se bo predstavilo po deset »asov« in osem novincev, pet od teh bo šlo tudi v finale; v tretjem večeru se bo zopet predstavilo deset novincev, nastopili pa bodo tudi tuji pevci, ki bodo vezani na italijanske partnerje; v četrtem večeru bo nastopilo 20 italijanskih »asov« s tujimi partnerji. Za ase in novince in seveda za njihove pesmi bo glasovala posebna komisija, ki jo bo določila družba za preverjanje javnega mnenja.
Reklamni prostor bo ekološko obarvan in bo nosil naslov Ljubezen je zeleno drevo. Tu bodo sodelovali pari slavnih plesalcev s koreografijami Franca Miserie.
■Doslej se organizatorji niso odločili za posebne varnostne ukrepe, ki naj bi obvarovali prireditev terorističnih-napadov. Eden od funkcionarjev RAI je tudi izrazil upanje, da ne bodo prekinjali prenosa s festivala za vojna poročila iz Zaliva.
Nekatere skupine odpovedujejo nastope v Evropi
Deep Purple - Joe Lynn Turner
Vojna v Zalivu in mednarodna napetost, ki jo prinaša s seboj, imata več razsežnosti. Ena od teh zadeva tudi umetniško življenje ali točneje prireditve. Ameriške skupine se v takem vzdušju zelo nerade podajajo v svet in nekatere so že odpovedale svoje turneje.
Ameriški rock band Cinderella je odpovedal vse nastope, ki so bili v okviru turneje po Evropi predvideni za februar, in se vrača v ZDA. V tiskovnem sporočilu so brez sprenevedanja navedli, da jim je sklep narekovala »skrb za varnost svojih članov v sedanjem mednarodnem političnem položaju«. Predvidena sta bila tudi dva nastopa v Italiji, točneje 8. februarja v Rimu in 9. v Milanu. Deep Purple, ki bi bili morala nastopati že v soboto v Milanu, dan prej (31. januarja) pa v Zagrebu, pa se sklicujejo na preskromno zanimanje italijanskega občinstva za njihov nastop. Sicer nimamo podrobnejših podatkov za Zagreb, a zdi se, da je skupina odpovedala celotno turnejo. Svoje nastope so medtem potrdile skupine Aswad, Iggy Pop, Judas Pri-est in David Lee Roth.
er
1
J«
BMiiiiiiiini
III


RAI 1
lOjg ^tualno: Uno mattina Nanizanka: Un anno U,0o ?ella vita U.05 pranji dnevnik
^anizanka: Benvenuti a U.40 S-e Dime«
variete: Occhio al bi-
\ RA« 2

RAI 3
ll5s 9lietto
I2.O5 v®6 *n kratke vesti }3.3g snete: Piacere Raiuno
U.0o vnevnik - tri minute k30 £Varkov svet 'S.oo jTr°nika motorjev '5.3q Nietnik: Giulio Paolini troški variete: L albero 16.00 M?Urro
]7ss ladinska oddaja: Big! }® 0S AL?arlamenta in vesti 18.45 N?tualno: Italia ore 6 1 nennizanka: Un anno
m film: Due papa e JNezzo (kom., ZDA 1987, DzimaY Bm' 1- George 21.35	RiChard Y°'
y a]tr*ete: Raimondo e le k°0 rm 6 23.10 vNevnik
DnB,e,;e; cara Africa n25 Ruh ?lk in vreme
40 Abeci? Opolnoči ^eclar narave
7.00 Risanke, nanizanka Las-sie in otroški variete
8.30	Nanizanka: Adderly
9.30	Aktualno: Radio anch io
10.20	Španščina in nemščina
10.50 Nadaljevanka: Capitol
11.55 Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
13.45	Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.15 duando si ama, 15.05 Destini
15.35 Film: II camping della paura (dram., ZDA 1973, r. Paul Venkos)
17.00	Vesti in iz parlamenta
17.10	Videocomic
17.45	Nanizanka: Punky Brewster
18.10	Knjige: Casablanca
18.20	Šport in Rock cafe
18.45	Nanizanka: Hunter
19.45	Dnevnik in šport
20.30 TV film: La ragnatela (krim., It. 1990, r. Ales-sandro Cane, i. Andrea Occhipinti, 1. del)
22.05 KPI včeraj in jutri
23.15	Dnevnik - Pegaz, Dosje, vreme in horoskop
0.10 Rally v Monte Carlu 91
0.30 Film: Pane e cioccolata (kom., It. 1974, r. Franco Brusati)
12.00	Dokumentarec: Meridiana - Preizkusna narava
12.25 SP v smučanju: ženski superveleslalom
13.30	Monografije: Otroška igrišča v ZDA
14.00	Deželne vesti
14.30	Nogometni turnir Citta di Viareggio
14.55	Nogomet: Cesena-Ata-lanta
16.45	Odprti prostor
17.00	Drobci
17.15 Nanizanki: I mostri - II tesoro di Morgan, 17.40 Vita da strega
18.05 Dok. oddaja: Geo
18.35 Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una carto-lina spedita da Andrea Barbato
20.30	Aktualno: Telefone giallo
22.45	Nočni dnevnik
23.30	Film: La bandiera sven-tola ancora (vojni, ZDA 1943, r. Lewis Milesto-ne, i. Errol Flinn, Ann Sheridan)
8-20 La famiglia Brady
(Rom n p v?ci bianche
Kbc Paniie!n^r-1964'r-Cam-
11,45	Gente^comune
l->- 12 -tir -i, Pranzo e servito.
RETE 4
ITALIA 1
^S^On^ecdel-
i6ooS|tAgesmfi
\otf°šklam°ne
^fe<inSeBim ',,s RS«Sobi””"
2Q.u Jra mo 9ioco dei nove,
V«rietalaN°Uzia
22.4q q6V6 ’ Bellezze sulla
23.10 ^i^ec-Jredell'-
^i5§r WMo Co-
i:?0 ^0 Lond°^ia
2>op<t°aiby,
Perazioneladro
8.30 Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.00 Cosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.30 Per Elisa, 11.30 Topazio 13.05 Nadaljevanke: Ribelle,
13.45	Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine,
15.15	Piccola Cenerento-la, 16.15 La valle dei pini,
16.45	General Hospital,
17.15	Febbre damore 18.15 Kviz: Čari genitori (vodi
Enrica Bonaccorti)
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
19.30 Aktualno: Linea conti-nua (vodi Rita Dalla Chiesa)
19.40 Nadaljevanka: Marilena 20.35 Aktualno: Linea conti-nua (2. del)
23.00	Aktualnosti: Ciak (o filmu Highlander 2 s Čhris-topherjem Lambertom, intervju z Meryl Streep in Shirley McLaine)
23.45 Šport: Veliki golf 0.50 Film: Llnizio del cammi-no (dram., Avstral. 1971, r. Nicholas Roeg, i. Jen-ny Agutter, Lucien John)
7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Nanizanke: La famiglia
Addams - Amnestia nel-la famiglia Addams, 9.00 L uomo da sei milioni di dollari - Corsia ad osta-coli, 10.00 La donna bio-nica - A caccia di fanta-smi, 11.00 Sulle strade della California, 12.00 TJ. Hooker - La vendet-ta, 13.00 Happy Days - Le leggi del gruppo
13.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.30	Kviz:Urka
15.30	Nanizanke: Tutti al Col-lege, 16.00 Compagni di scuola, 16.30 Mai dire si, 17.30 Simon & Simon - Il ritorno del cowboy, 18.30 MacGyver, 19.30 Genitori in blue-jeans - Educa-zione sportiva
20.00 Risanka: Peter Pan
20.30	Film: Young Guns (vestern, ZDA 1988, r. Chris-topher Cain, i. Emilio Es-tevez, Kiefer Sutherland)
22.40 Šport: Torkov priziv 0.15 Nanizanke: Cin cin, 0.45 Kung Fu, 1.45 Samurai
LlE
TV Slovenija 1
7.50 Video strani 8.00 Počitniški program: Zgodbe iz školjke, Čebelica Maja in Klovni so bolni od smeha
11.00	Dokumentarni film: Divje in lepe (Fr.)
12.25	Športna oddaja: Sedma steza (pon.)
12.45 Video strani
15.15 Video strani
15.25	Sova (pon.)
16.50	Video strani
16.55 Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Novoletni koncert iz Maribora (pon.)
17.50	Spored za otroke in mlade: Pogledi - Zgodovina pohištva
19.05	Risanka in TV okno
19.30 Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Prepričevanje (J. Austen, 5. del)
21.00	Novosti založb
21.05	Danny Kaye dirigira ne-wyorško Filharmonijo (2. del)
22.00	Dnevnik in vreme
22.20 Nočni program Sova,
vmes nanizanki To ni služba za ženske in Vrnitev Arsena Lupina
23.40 Video strani
TV Koper
16.00	Športni pregled
16.30	O zamejskem športu: 6. krog
17.30	Studio 2 Koper
18.45 Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.20	Video agenda
19.25 Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nan. Giorno per giorno
20.00	Film: Diritto alla vita (ZDA 1983, r. Jud Tay-lor, i. James Farentino, Penny Fuller)
21.30	Nanizanka: Justice
22.15 Žrebanje lota
22.20	TVD Novice
22.30	Rubrika: Settimana gol
L4F
TV Slovenija 2
12.20 SP v smučanju: superveleslalom ženske
16.30	Superveleslalom ženske (povzetki)
17.30	Studio 2 Koper
19.00 Naša pesemJIO. oddaja)
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Žrebanje lota
20.35 Umetniški večer: Povečava in (21.50) film Modri žamet (krim, ZDA 1986, r. David Lynch)
ODEON	17.00 18.10
13.00 Dok.: Človek in zemlja	
13.30 Risanke	19.15
15.00 Nad.: Signore e padrone	20.00
16.00 Pasiones	20.30
17.00 Film: Sfida sul fondo	22.30
(pust., It. 1976, r. Melchi-	23.10
ade Coletti)	23.40
19.30 Risanke	0.40
il cielo
20.00	Nan.: Capitan Power
20.30	Film: Lo sparviero del mare (pust., ZDA 1940, r. Michael Curtiz, i. Errol Flynn, Brenda Marshal)
22.30	Nanizanka: Casalingo superpiu
23.00	Film: E tanta paura (krim., It. 1976, r. P. Cava-ra, i. Michele Placido)
(vojni, ZDA 1951, r. Samuel Fuller, i. Richard Basehart, Gene Evans)
TELEFRIULI
TKIC
8.30	Nanizanka: Get Smart 9.00 Prijateljska narava
9.30	Nan.: Sceriffo Lobo
10.30	Nad.: Terre scohfinate, 11.15 Potere
11.50 Kosilo z Wilmo 12.20 SP v smučanju: ženski superveleslalom
13.30	Dnevnik in šport 14.00 Rubrika: Ženska TV 15.15 Film: Ouelle stupide
vecchie scarpe (kom:, ZDA 1983, r. Gilbert Ca-tes, i. Sharon Gless)
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra:Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Mia cugi-na Rachele
21.30	Dokumentarec: Kvark
22.30	Nočne vesti
23.00	Film: L enigma di Kaspar Hause (dram., r. Werner Herzog, i. Walter Laden-gast)
1.00 Nočne vesti
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Odprti prostor; 8.40 Coun-try club; 9.30 Ženska v ospredju; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Kaplan Martin Čedermac (France Bevk, 25. del); 11.45 Italijanski kantavtorji; 12.00 Starost danes; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Primorska poje: Oktet S. Gregorčič; 12.50 Orkestralna glabsa; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Pesniške podobe; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Znanje za prihodnost; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Melodije; 17.00 V studiu ob 17.; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Šansoni; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih in avtomobilistih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
17.00	Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Tovarna sanj; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 14.40 Popevka; 15.00 Naše sanje; 16.00 Oddaja o turizmu; 17.00 Glasba; 18.00 So-uvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 17.30 Oddaja o modi: Cest la vie; 19.30 Smeh in glasba;
21.00	Nora leta.
Pred sto leti je bil v Gorici prvi kongres avstrijskih enologov
Simpozij bodo primerno ovrednotili na mednarodnem sejmu Eurovite
Pred sto leti se je v Gorici odvijal prvi kongres avstrijskih enologov. Ime prireditve je morda nekoliko omejevalno, saj lahko upravičeno trdimo, da je šlo za veliko mednarodno prireditev, ki je imela močan in predvsem dolgotrajen odmev. Sto let zatem postaja Gorica spet pojem na področju vinarstva in vinogradništva, zlasti še kar zadeva obnavljanje vinogradov, pripravljanje cepljenk, izbiro kakovostnih trsov itd. Goriška Brda in tudi nižinski predel Goriške sta v kakih treh desetletjih dosegla sloves bogatega vinorodnega okoliša, bogastvo pa predstavlja izredna kakovost vin.
Goriška trgovinska zbornica namerava primerno obeležiti prvi avstrijski kongres enologov in sicer ob letošnjem sejmu Eurovite. O tem je tekla beseda na nedavnem srečanju med predsednikom te ustanove in predstavniki pokrajinske uprave, deželnega centra za vinogradništvo, deželne enoteke v Gradišču ter predstavniki dveh konzorcijev za zaščito geografskega porekla briških, oziroma posoš-kih vin.
V kakšni obliki bodo skušali ovrednotiti strokovni simpozij enologov iz raznih dežel nekdanje Avstro-Ogrske in tudi iz drugih dežel, ki so se pred
sto leti zbrali v Gorici, ni znano. Vsekakor gre za priznanje pobudi, ki je nedvomno blagodejno vplivala na razvoj vinogradništva na Goriškem.
Leta 1891 so v Gorici zborovali vinarski strokovnjaki iz Nemčije, različnih avstroogrskih dežel, Dalmacije, Istre, Češke in Italije. Bili so prisotni strokovnjaki in sodelavci nekaterih znanih ustanov, med drugim Instituta za vinarstvo in sadjarstvo iz kraja San Michele na Tridentinskem ter sorod-
nega Instituta iz Klosterneuburga. Gre za ustanovi, ki sta še danes aktivni. Tudi v tem je zanimivost pobude.
Gorica si je lani s sejmom Eurovite 90 pričela utirati pot na zanimivo, novo in predvsem perspektivno področje. Lahko pa rečemo, da gre v nekem smislu za ovrednotenje vloge, ki jo je v preteklosti pravzaprav že imela. Prav kongres avstrijskih enologov pred sto leti je eden od močnejših dokazov te vloge.
V petek podražitev vozovnic na nekaterih progah APT
Avtobusni prevoz bo od petka, 1. februarja, dražji in to po odločitvi deželnega odbora. Pokrajinsko podjetje APT, ki opravlja medkrajevni avtobusni prevoz na Goriškem sporoča, da se bodo cene vozovnic podražile le na nekaterih progah, medtem ko bodo na drugih ostale nespremenjene. Podražitev je na posameznih progah precej različna.
Po novem bo navadna vozovnica od Krmina do Gorice veljala 2.100 lir
(zdaj stane 1.700 lir). Iz Poljana v Gorico bo treba plačati 2.100 lir (1.700), iz Gradeža v Gorico 3.600 (3.500), iz Tržiča v Gorico 2.600 (2.300) iz Papariana v Gorico 3.000 (2.500).
Nespremenjena ostane cena vozovnic na nekaterih progah npr. med Doberdobom in Gorico (1.700 lir) in med Gradiščem in Gorico (1.700). Za zdaj ni vesti, o skorajšnji prilagoditvi abonmajskih vozovnic.
V organizaciji občinske uprave
Jutri se začenja ciklus kvalitetne jazz glasbe
Jutri zvečer se bodo v goriškem gledališču Verdi začela letošnja srečanja z jazz glasbo. Gre za pobudo občinskega odborništva za kulturo, kateremu je uspelo pripraviti niz nadvse zanimivih nastopov svetovno znanih glasbenikov. Vezna nit celotne manifestacije je trobenta, eden izmed naj-
Oporečniku zarubili dva panja
Funkcionar goriške davčne izterje-valnice je včeraj zarubil dva panja s čebelami vred davčnemu oporečniku proti stroškom za oboroževanje. Oporečnik je Vittorio Emanuele Orlando iz Zagraja, Ul. Castel Vecchio 4, po poklicu kmet in čebelar. Leta 1985 je z davčne prijave odtrgal 37 tisoč lir oz. 5,5% skupne vsote, ki jo je dolgoval državi. Gre za odstotek, ki je enak odstotku stroškov za vojsko v takratnem državnem proračunu. Vsoto je Orlando vplačal v mirovniški sklad nenasilnega gibanja. Zarubljena panja bo Orlando ohranil v oskrbi, dokler ne bo poravnan njegov dolg do države.
Včerajšnji obisk izterjevalca je pričakal v družbi skupinice oporečnikov, ki so mu izrekli solidarnost in potrdili namen, da vztrajajo pri tej obliki protesta proti oboroževanju še posebno danes, ko je Italija neposredno vpletena v zalivsko vojno.
V prejšnjih letih so na Goriškem zarubili del plače ali premičnih dobrin drugim oporečnikom. Med njimi sta tudi občinski svetovalec Fiorelli in župnik v Podturnu Ruggero Dipiazza.
■ V križišču pred cerkvijo v Podturnu sta včeraj okrog 12.30 trčila avtomobila. Hujših posledic ni bilo, pač pa so imeli reševalci (gasilci) nekaj dela, da so spravili spet na kolesa službeno vozilo družbe SIP, ki je obtičalo na boku.
Ob preverjanju predloga ministra Cattina
Sindikati o reformi pokojnin
Tajništva sindikalnih zvez CGIL-CISL-UIL za Goriško so pred kratkim pojasnila stališče glede predloga preureditve pokojninskega sistema. Zadnji predlog je, kakor znano, pripravil minister Donat Cattin. Pravzaprav je preureditev pokojninskega sistema aktualno že več let, vendar ga nobena vlada doslej ni uspela rešiti. Gre za zapleteno in večplastno vprašanje, priznavajo sindikati, ki postaja iz leta v leto bolj pereče zaradi postopnega staranja prebivalstva. Medtem ko se veča število upokojencev, se niža število aktivnega prebivalstva, ki vplačuje v pokojninski sklad.
Sindikati opozarjajo, da so že pred leti izdelali predlog, kako bi bilo mogoče postopoma in v doglednem času doseči zadovoljivo razmerje. Eden od načinov je bil tudi v poenotenju različnih pokojninskih sistemov. Pred enajstimi leti je bil že dosežen načelni dogovor s tedanjim ministrom za delo Scottijem.
Sindikati zato najprej opozarjajo na ogromno zamudo s katero se rešuje tako pomembno vprašanje.
Glede Cattinovega predloga pa sindikati postavljajo nekatere pogoje. Tako zahtevajo, da se v trenutku začetka izvajanja reforme upoštevajo že pridobljene pravice zavarovancev različnih pokojninskih sistemov in da se
upošteva tudi 35 let delovne dobe za pridobitev starostne pokojnine. Glede podaljšanja delovne dobe od 60 na 65 let, sindikati menijo, da bi moralo biti to na izbiro vsakega posameznika in ne obvezno za vse. Nasprotujejo nadalje predlogu, da bi razmerje med pokojnino in plačo bilo slabše od sedanjega.
Mimo zahteve po strožjem nadzorstvu nad utajami plačevanja v pokojninski sklad, sindikati smatrajo za potrebno jasno ločevanje med stroški na področju skrbstva in stroški za pokojnine.
Glede mehanizmov navezovanja pokojnin na dinamiko osebnih dohodkov pa menijo, da je treba nujno najti drugačen mehanizem za uravnavanje dosedanjih razlik in predvsem nameniti vdč denarnih sredstev v ta namen.
V nobenem primeru pa sindikati ne sprejemajo takih predlogov, ki bi pomenili znižanje življenjske ravni upokojencev in občanov z nizkimi osebnimi dohodki.
Rok za plačilo TV naročnine
Pokrajinsko ravnateljstvo finančne uprave opozarja na skorajšnjo zapad-
lost roka za plačilo celoletne, oziroma polletne naročnine za televizijo. Celoletna naročnina znaša 142.000 lir (znesek je enak tako za črno-bele kakor barvne televizorje. Za polletno naročnino je treba plačati 72.470 lir.
Plačati je treba s poštnim tekočim računom, uporabiti pa že natiskane obrazce v knjižici, ki jo je vodstvo radijske in televizijske službe vsakemu abonentu poslalo domov. Novi naročniki naj uporabijo posebne poštne položnice, ki so na razpolago v poštnih uradih.
Rok za plačilo zapade 31. t. m.
Predavanja o vinogradništvu
Občinska uprava v Foljanu bo pripravila v sodelovanju z deželno ustanovo za razvoj kmetijstva, deželnim centrom za vinogradništvo, pokrajinsko upravo, Kraško gorsko skupnostjo ter nekaterimi drugimi ustanovami, ciklus strokovnih predavanj o vinogradništvu. Predavanja bodo na sedežu krožka L. Galbiati, prvo pa bo na sporedu že 4. februarja ob 20. uri.
Predvidena je udeležba največ štiridesetih oseb. Pojasnila nudijo na županstvu.
Protestna akcija avtoprevoznikov ni povzročila večjih zastojev
V	nedeljo smo napovedali, da bodo avtoprevozniki v Sloveniji izvedli triurno opozorilno stavko z blokado avtocestnih povezav, magistralnih cest, mednarodnih mejnih prehodov. Protest so včeraj zgodaj zjutraj dejansko izvedli in sicer med 5. in 8. uro, vendar je bila akcija bolj simboličnega pomena, vsaj kar zadeva območje Goriške. Avtoprevozniki so se omejili na blokado tovornega prometa, medtem ko se je promet z osebnimi vozili in tudi avtobusni promet v glavnem odvijal normalno in brez zastojev, za kar so sicer skrbeli tudi pripadniki milice.
Na novogoriškem območju so bile blokade pri Ajševici, pri Mostu na Soči in pred mednarodnim mejnim prehodom pri Vrtojbi. Sicer pa je že blokada na pri izvozu z avtoceste pri Razdrtem zadržala večino tovornih vozil, tačas namenjenih proti meji z Italijo. Ob napovedi protestne akcije pa so obmejni in carinski organi že v nedeljo ponoči dovolili prehod nekaj deset tovornjakov na italijansko stran mejnega prehoda pri Vrtojbi.
Pribežniki iz Maroka
V	nenehnem prilivu pribežnikov, ki upajo na nekoliko boljše življenje v Italiji, so te dni na vrsti Maročani. Policija je v soboto ponoči ustavila skupino kar 31 maroških državljanov, ki so prišli čez mejo peš v bližini mirenskega maloobmejnega prehoda. Prehod skupine je bil verjetno organiziran, policija pa je očitno pravočasno zvedela za akcijo. Številni agenti kvesture, mejne in prometne policije so tako bili v soboto zvečer na preži pri kraju domnevnega prehoda.
Maročani so res prišli in se takoj znašli pred agenti. V skupini so bili sami mlajši moški. Eden med njimi -njegovega imena niso objavili - se je v prvem trenutku pognal v beg, vendar so ga agenti kmalu prijeli. Je redno prijavljen v Italiji in ima tu dovoljenje za bivanje. Sumijo, da je bil on spremljevalec, zato so ga aretirali pod obtožbo, da je vodil skupino pri ilegalnem prestopu meje. Po vsej verjetnosti mu bodo sodili po hitrem postopku danes. Vse ostale so pospremili najprej na kvesturo in nato na mejo, kjer so jih izročili jugoslovanskim mejnim organom.
Včeraj je policija ustavila v Gorici še dva Maročana, agenti tržiškega komisariata pa so prijeli Egipčana. Vse tri so izgnali čez mejo.
Danes v Ločniku pogreb mladeniča ki je umrl v avtomobilski nesreči
V Ločniku bodo danes ob 13. uri pokopali 21-letnega Gianandreo Fantina, ki je umrl v prometni nesreči, v nedeljo zvečer v Fiumicellu. Fantini je bil z avtom namenjen iz Fiumicella proti Villi Vicentini. V avtu sta bila še 20-letni Denis Piemonte, iz Fiumicella ter 21-letni Denis Scarel, prav tako iz Fiumicella. Nesreča se je pripetila prav v bližini Piemontovega doma.
Fantini je izgubil nadzorstvo nad avtomobilom, ki je zletel s ceste. Najhujše poškodbe je v nesreči zadobil prav voznik, ki je umrl že med prevozom v bolnišnico, zaradi težkih poškodb na glavi. V bolnišnici v Palmanovi so Piemonteja pridržali na zdravljenju deset dni, lažje se je poškodoval Scarel, ki so mu nudili prvo pomoč.
Fantin je v Ločniku (Ul. Mocchetta 36) živel kakih deset let. Družina se je v kraj priselila iz Isola Morosini. Tu so

V"
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega Stanko Vuk
Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede
Režija: JOŽE BABIČ
Izvaja : TONE KUNTNER
DANES ob 20. 30 v Kulturnem domu v Gorici.
Abonenti SSG imajo na vstopnicah popust.
V petek, 1. februarja gostovanje DRAMSKEGA STUDIA SLEPIH iz Zagreba s komedijo SKAPINOVE ZVIJAČE.
ostali skoraj vsi nekdanji Gianandreo-vi prijatelji in menda je bil nedeljski tragični dogodek združen pray, z obiskom dveh izmed njiju.
Nesreča se je pripetila okrog 21. ure.
Z avtom v ograjo ločniškega mosta
Na ločniškem mostu se je v nedeljo, nekaj po 20. uri, zgodila sicer lažja prometna nesreča, ki pa se za las ni sprevrgla v tragedijo. 35-letna Cinzia Sutteri iz Gorice, Ul. Cosentino 4, ki je z avtom peljala proti Ločniku je silovito trčila ob železno ograjo na mostu. Po trčenju je avtomobil spet odbilo na cestišče, vendar je bil sunek tako močan, da je za 180 stopinj spremenil smer. Kaj bi se lahko zgodilo ob nekoliko večji hitrosti, ni težko predvideti, saj je pod mostom akumulacijsko jezero. Sutterijeva je v avtu peljala petletnega sina.
S avtom zadela priletnega pešca
Precej težke telesne poškodbe je v prometni nesreči zadobil 84-letni Leopolde Venuti iz Gradišča, Ul. Palmanova 28. Včeraj, nekaj po 15. uri, ga je z avtomobilom zadela 21-letna Maria Muria iz Tržiča.
Venuti je prečkal državno cesto v bližini znanega gostišča Al Ponte. Murie-va je pripeljala iz Mariana, namenjena proti Zagraju in naprej proti Tržiču. Venutija so pridržali na zdravljenju s prognozo ozdravitve v štiridesetih dneh.
razna obvestila^
kino
Gorica	?,e-
CORSO 18.00-22.00 »Deflorazione“’ povedan mladini pod 18. letonr ^ j,a.
VERDI 18.00-22.00 »Mamma, ho Per ereo«.	jjngn®
VITTORIA 17.30-22.00 »Giochi d' ve^ di una moglie infedele«. Pre" mladini pod 18. letom
Tržič	. ne v«'
EXCELSIOR 18.00-22.00 >>Jo^fto0.
Prepovedan mladini pod 18- 1	^ d«
COMUNALE 17.30-22.30 »II the serto«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18 0° ‘n .
»Duh«.	vel^aStP
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »
Ninja«.	,v«.
DESKLE 19.30 »Ameriški Ninja
DEŽURNA LEKARNA V	te1
Bassi Thea — Raštel ^
533349.	-rožlčr
DEŽURNA LEKARNA V Občinska lekarna št. 1 ziana 26 — tel. 482787.
pogrebi^
___- .. n
PaU^l!A'1"
na SL"
Danes ob 8. uri Elena bolnišnice Janeza od Bog ^gjej-vo pokopališče, ob 9.30 Zaira ^ stol' bolnišnice Janeza od Bog ^ in na glavno pokopališč ■ iz bo vir Ulderica Pardo vdova Pa ,aVnO P por niče Janeza od Boga na 3 NitsCri l>9 pališče, ob 12. uri Irmgaro	p-
Michielli iz splošne urj G1 v ^ glavno pokopališče, ob • drea Fantin iz Palmanove pab Ločniku in na tamkajšnje r
bolj značilnih inštrumentov te Boga! glasbene zvrsti, kar poudarja tudi ge= lo celotne manifestacije, A Trumpe11 my Soul.
V prvem večeru se nam bo predst vila skupina Lester Bowie & The P® ders (na sliki). Gre za pravo supersk pino, katero poleg trobentarja Le šteti Bowieja sestavljajo še bobnar V Moye, kontrabasist Cecil McBee, sa sofonist Chico Freeman, pianist Ki Lightsey in alt-saksofonist Artn Blythe, torej pravi mojstri jazz gla. rg ki poleg bogate in plodne solo kari6 . že vrsto let nastopajo tudi v skup zasedbi.	za
Program jutrišnjega nastopa j® ljubitelje afroameriške glasbe naC*,he zanimiv. Poslušali bomo lahko sklad iz zadnjih plošč Bowieja in t°va5l1ssi-kakor tudi prenovljene izvedbe kla kov jazz glasbe. Zanimiva bo Preo(j vsem mešanica različnih zvokoV' prožnosti in jasnosti Bowiejeve . bente do melodičnih fantazij z a^IlS
mi in brazilskimi ritmi Freemanov y saksofona, od konstantne, a vedno ^ likatne prisotnosti Moyevih tolkal _ toplih in mogočnih zvokov Blvtn J vega alt saksofona.	:„e
Nastop Lesterja Bowieja in skup v The Leaders se bo pričel ob 20.3 prihodnjih tednih se bodo na ,j. odru zvrstili še številni drugi jazz a kani, od Dizzyja Gillespieja do Em ,a Rave, od Paola Fresa do ^-enrllp-Wheelerja in številnih drugih eV skih odličnih glasbenikov.	j
Slovensko planinsko društvo d j
vešča člane in prijatelje, da je še u prostih mest za PLANINSKI bo v soboto, 2. februarja, v Ku*tUtrg<r domu. Vabila so na razpolago ? vini Bauzon v Carduccijevi viic1- cev Društvo slovenskih upokoj j,o Gorica sporoča, da so nap°v .ne v pustovanje odpovedali zaradi_ voj p0 Zalivu. Društvo nadalje obvešča, 0<j-od 1.-februarja dalje sedež drust ^ prt vsako sredo od 10.00 do H-OU več ob četrtkih.	thcuj6
Kulturno društvo Danica 5(P ot1 sejo odbora v četrtek, 31. t. LjiŠ' 19.30 v športnem in kulturnem ču Danica. Priporoča se prlS vseh odbornikov.
Zanimivi predlogi komisije za stike z zamejstvom
Prekategorizacija prehoda na Erjavčevi 6. februarja seja upraviteljev obeh mest
Novogoriška občina kljub raznim težavam, kot so tudi odpori centralističnih in nazadnjaških političnih in drugih . v Jugoslaviji, še naprej poglablja sodelovanje z Gorico 11 drugimi območji v Italiji. O tem so razpravljali tudi na občinske komisije za stike z zamejstvom, ki je bila v Cetrtek v Novi Gorici.
. Sporočili so, da bodo kmalu doseženi novi sporazumi z talijo, ki bodo omogočili še večjo odprtost in prepustnost rzavne meje na Goriškem. Rečeno je bilo, da bo maloob-prehod za pešce na Erjavčevi cesti (pri nas je to Gabrijelova ulica) dobil mednarodni status in pomen, saj p bodo lahko uporabljali tudi pešci.v mednarodnem po-Jhskem prometu. Zagotovo gre za izvirno, zanimivo in po-•*lettibno novost, tudi zaradi tega, ker omenjeni prehod ne-Posredno povezuje obe sosednji mesti.
Na seji komisije za stike z zamejstvom so tudi povedali, so zagotovljena sredstva za nadaljevanje gradnje okrog kilometrov dolgega odseka tako imenovane Osimske s®ste od Šempetra do naselja Selo v Vipavski dolini. Sred-. v® bodo kot premostitveno posojilo prispevali Ljubljanska ^oka in Goriška hranilnica. Predsednik občine Sergij Pel-c. ^je na seji komisije sporočil, da bo rudnik svinca in hka v Rajblu do konca junija letos prenehal obratovati. S bo končno rešeno vprašanje onesnaževanja reke Korit-j^^ Pri Bovcu, ki ga povzročajo odplake iz omenjenega
Za P0vor ie bil nadalje o pripravljanju zaščitnega zakona lih 0vence v liliji' Pri čemer gre tudi za izjave, ki naj bi j. uopmevno dal goriški župan Antonio Scarano na avdici-
1	v Rimu. O tem, kaj je dejansko rekel v Rimu, so menili,
2	Očarano, če bo želel, lahko najbolje povedal sam. Zadeva Ve 0Innevnim nasprotovanjem goriškega župana zaščiti slo-ob^ke narodnostne skupnosti v Italiji, se je zapletla po
javi člankov v Neodvisnem dnevniku in v Primorskih kar1Ca^' Rri tam pa pravzaprav nihče ni seznanjen s tem, saj nai bi Scarano dejal in razmišljal med avdicijo v Rimu, (J le Pogovor potekal v ozkem krogu članov komisije in z udeležbe časnikarjev.
Sicer pa se v Novi Gorici in Gorici pripravljajo na skupno zasedanje izvršilnih organov (občinskega izvršnega sveta, oziroma občinskega odbora obeh občin), ki bo 6. februarja popoldne v Gorici, ob udeležbi predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta in predsednika deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine, Adriana Biasuttija. Obravnavali bodo program poglobljenega sodelovanja med Novo Gorico in Gorico. Podpredsednik Komisije za stike z zamejstvom in predstavnik političnih strank DEMOSA—a , Tomaž Marušič, je menil, da bi sodelovanje morali uskladiti s Konvencijo o sodelovanju obmejnih mest in dežel, ki je bila leta 1980 sprejeta v Madridu. V zadevnem postopku bi morali sodelovati tudi zunanji ministrstvi Jugoslavije in Italije, sodelovanje med Novo Gorico in Gorico pa bi nato potrdila še Evropska skupnost.
Člani Komisije za stike z zamejstvom so posebno skrb namenili vprašanju dijakov z območja Nove Gorice in okolice, ki obiskujejo razne šole v Gorici. Pedagoški svetovalec za slovenske šole v Gorici in v Videmski pokrajini, prof. Danilo Štekar, je na seji dejal, da omenjene šole obiskuje skoraj sto dijakov. Razpravljalni so menili, da je pojav šolanja čez mejo, ki je tudi sad demokratizacije v Sloveniji, občutljivo in zapleteno vprašanje, ki bi ga morali oceniti tudi šolski organi v Novi Gorici. Sicer pa so predlagali, naj bi Nova Gorica kot nekakšno kompenzacijo na šolskem področju, morebitnim kandidatom iz Gorice, omogočila šolanje na kmetijski in morda tudi na srednji zdravstveni šoli v Novi Gorici.
V Novi Gorici bodo skladno s svojo usmeritvijo in politiko do zamejstva, pričeli sodelovati tudi s slovenskimi duhovniki iz Gorice, Doberdoba, Sovodenj in Števerjana. Prvo srečanje z njimi in duhovniki iz novogoriške občine bo 13. februarja. Tedaj bodo predstavniki Nove Gorice msgr. dr. Francu Močniku iz Gorice izrekli obžalovanje in opravičilo za krivice, ki so mu jih v zapletenih razmerah in odnosih, ob priključitvi Primorske k Jugoslaviji, jeseni leta 1947, povzročili politični nestrpneži, oziroma nahujskani posamezniki ali skupine v Solkanu.
Marjan Drobež
Gostovanje MGL - z izborom Vukovih pisem
Kako srečen bi bil če bi ti razumela
Drevi bo v Kulturnem domu v Gorici gostovalo Mestno gledališče ljubljansko. Predstavilo bo monodramo "Kako srečen bi bil, če bi ti razumela moje besede..." v režiji Jožeta Babiča. Tekst sestavljajo najlepša ljubezenska pisma, ki jih je Stanko Vuk pisal svoji ženi Danici. Delo je doživelo premiero lanskega septembra v Ljubljani in je naletelo na ugoden odziv občinstva in kritike. V igri nastopa en sam igralec -Tone Kuntner, ki občuteno in doživeto pooseblja Stanka Vuka. Režiser Jože Babič je izbral tudi kostum za protagonista in je obenem sodeloval z Janežem Lenarčičem pri oblikovanju scene, ki je izredno učinkovita, saj z malo elementi ustvari povsem različna okolja in vzdušja.
V več kot treh letih je Stanko Vuk iz zapora napisal okrog 380 pisem; od teh pozna javnost le dobro tretjino. Izmed teh je književnik Tone Partljič izbral tista, ki najbolj ustrezajo dramaturški logiki uprizarjanja in tako sestavil tekst igre "Kako srečen bi bil, če bi ti razumela moje besede..."
Kot rečeno, je delo doživelo v Ljubljani velik uspeh. Kritika je pozitivno ocenila Babičevo režijo, scenografijo, pa tudi izredno prepričljiv nastop igralca Kuntnerja.
Napovedana predstava je nadvse zanimiva prav za goriški prostor, saj je bil Stanko Vuk doma iz Mirna, neposredno vključen v razna dogajanja, ki so se odvijala pred in med drugo svetovno vojno.
Vojna je tragično pretrgala življenje njemu in ženi, saj sta bila ubita v stanovanju v Ulici Rossetti v Trstu in je ta zločin, skoraj po petdesetih letih v marsičem še neraziskan.
Prireditelja predstave, Slovensko stalno gledališče iz Trsta ter Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici, predvidevata, da se bo prve, premierske predstave MGL iz Ljubljane v zamejstvu, udeležil tudi tržaški pisatelj Fulvio Tomizza. Tomizza je prav na osnovi pisem S. Vuka napisal knjigo o ljubezni in tragični usodi Stanka Vuka in Danice Tomažič, sestre Pinka Tomažiča, "Zaročenca iz Ulice Rossetti".
Predstava, ki .je izven abonmaja, bo ob 20.30. Abonenti SSG imajo na vstopnicah popust.
_________prispevki_____________
V spomin na Jožefa Gergoleta - Hitro-tovega darujejo bratke, sestre in nečaki z družinami 260 tisoč lir za pevski zbor Jezero.
Za Zeleni križ v Gorici so z raznimi nameni darovali: Margherita Andretti 25 tisoč; Ines Tomani 25 tisoč; Elfrida Ličen, Giuliana Manetti, Natalina Maniacco in Neira Silli 50 tisoč; Giulio Ozbot 100 tisoč; Silvia Mattioni 50 tisoč; družina Di Lecce 50 tisoč; družine Tortul, Muto in Marega 100 tisoč; družina Geromin 30 tisoč; Maria, Ombretta, Marita in Pino 150 tisoč; Agostino Primosic 30 tisoč; družina Cadorin 50 tisoč; družina Postorino 50 tisoč; Rosmunda Milo 50 tisoč; kolegi P.T. sina pokojne Marie Fedrizzi Umek 80 tisoč; N.N. 20 tisoč.
Stališče predsednika Trgovinske zbornice
Dekret o odpravljanju posledic 'Temenske ujme bo treba popraviti
p0l Rodročje Furlanije-Julijske krajine in tudi področje Goriške je bilo lani Cehih 'n ieseni nekajkrat prizadeto zaradi naravnih nesreč. Vlada je konec de-p0(j. ta - zakonski dekret št. 414 z dne 29. decembra - odredila, da se kmetijskim otrpel m podjetjem, ki se ukvarjajo z vrtnarstvom in cvetličarstvom in ki so P® škodo, priznajo ugodnosti in olajšave, predvidene po zakonu.
Poijj .^njeni dekret pa izključuje možnost, da bi olajšave lahko izkoristila ^Se a industrijskega sektorja, trgovinskega sektorja, turizma itd. Za ta podjet-Jtavaja časovna omenjitev: november in december, dpj tako sestavljeno besedilo bi utegnilo resno oškodovati prav industrijska in taislf P°djetja, opozarja v posebnem pismu ministru Lattanziu predsednik Trgo-ta v 6 zbornice dr. Bevilacgua in priporoča, naj bi v postopku konverzije dekre-®kon besedilo ustrezno popravili.’
Jvi
, Rotrditev
dekreta v zakon mora parlament, kakor znano, opraviti v roku
taesecev, to je do konca februarja.
Glilijtahrje je sanl0 v industrijskem sektorju povzročilo za več kakor dve in pol vil4Jatai lir škode, Goriški sklad pa je prizadetim po hitrem postopku že zagoto-lcipacijo in na ta način omogočil hitrejše odpravljanje posledic.
Priznanje Celsu Macorju
N;opr.]'diskom župana Scarana v Celovcu in s krajšim srečanjem s kolego 'taci g 0111 Guggenbergerjem so se zaključile prireditve ob 25-letnici pobratenja pQ?riCo in Celovcem.
R ocene o različnih oblikah sodelovanja med mestoma, ki so se v četrt z9radile in dopolnjevale, je bilo nedavno srečanje tudi priložnost za vtaj] ev Priznanj. Častno diplomo celovškega mesta so podelili dolgoletnemu ^ovC/^Rstja urada za stike z javnostjo, Celsu Macorju. Pobratenje in razvoj Cel Celovcem in Gorico je spremljal tako rekoč od vsega začetka.
._ su Macorju je visoko priznanje izročil celovški župan Guggenberger.
Skozi temino rovov v svit življenja
Idrijski večer v
V Idriji so lani z različnimi pobudami obeležili petstoletnico rudnika živega srebra. Ob tej priložnosti so pripravili tudi bogato zgodovinsko razstavo ter izdali več knjig in publikacij, ki spominjajo na idrijski rudnik ter na Idrijo nasploh.
Slovensko katoliško prosvetno društvo Mirko Filej v Gorici je v četrtek
zvečer v Katoliškem domu pripravilo Idrijski večer, na katerem so sodelovali kustosi in sodelavci mestnega muzeja v Idriji ter gledališki igralec Silvo Božič.
Po pozdravnem nagovoru predstavnice društva, pesnice Ljubke Šorli, je republiški poslanec in podžupan mesta Idrija Tomaž Pavšič obrazložil po-
Gorici
membnost obletnice idrijskega rudnika, čigar razvojna pot je tesno povezana z mestom samim. Večer pa je poslušalcem nudil priložnost, da so se seznanili z idrijsko stvarnostjo, tako z gospodarskega kakor tudi z zgodovinskega, šolskega, političnega, zdravstvenega in kulturnega vidika.
Zgodovinar Janez Kavčič je podal zgodovinski oris Idrije in rudnika. Posebej pa se je zaustavil pri idrijski realki, katero so v medvojnem času obiskali tudi številni goriški dijaki. Dr. Jože Pfeifer je izrekel nekaj misli o medicini dela, ki se je na Slovenskem razvila tudi zaradi zdravstvenih vprašanj, ki so bila posledica dela v rudniku. O gozdovih, klavžah in uporabi lesa za potrebe rudnika je spregovoril gozdarski strokovnjak Franjo Kordiš, ravnatelj idrijskega muzeja Samo Bevk pa se je zaustavil pri publicistični dejavnosti na Idrijskem. Nazadnje je mojster fotografije Rafael Podobnik spregovoril o svoji fotomonografiji Osojna Primorska. Večer v Katoliškem domu je sklenil predsednik Skupščine občina Idrija Janez Podobnik, ki je izrazil željo po nadaljnem sodelovanju.
Omizje na Idrijskem večeru v Katoliškem domu. (Foto Pavšič)
Prihodnji teden prirejajo posvet sociologov o manjšinah
*SIG ima ambiciozne načrte
V ? l99i 2 taštitut za mednarodno sociologijo ISIG začenja Ui ^lošjijp Velikim zagonom in dokaj ambicioznimi načrti. rQjSl°jhih 111 Pro9ramu delovanja imajo izvedbo deset sa-ta - ^ ra?^^3^ sodelovanje pri vsedržavnih in medna-kR^ev in °.Valnih projektih, kak ducat posvetov, semi-tofT^ed Rtajskih srečanj, kopico publikacij in še marsi-roJ^' S- feb°SVe^ b° Prvi na vrsti že prihodnji teden, v tr02NdnjP ruarja. ko bodo docenti z raznih univerz seve-pt; 'take ualiie' lz R>ma in Bologne v dvorani Goriške rt, 0!tace razpravljali na temo: Avtohotone in stJ:a secle^tajtata - možni prispevki sociologije. jtory tudi t V C*- Mazzini so včeraj na kratko pred-iti pitanci, j,3 Pomemben vsedržavni posvet na tiskovni 'tat^RtatiinTr, R3 ie tala prvenstveno posvečena obračunu dej^1 tata cjr j^olovanja inštituta. Predsednik sociološkega Cv Zadnjp ,rio Brancati je podal pregled opravljenega 2o.W Ptavzej11 'etu' odkar je skupaj z ravnateljem Gaspari-Vodst tao (jei v°dstvo ustanove, ki je prav lani praznovala tatla 'f’1' ki jj °Vania- Brancati je dejal, da je zamenjava v ISJq ^adra jj6 bodila tudi precejšnja prenova raziskoval-ttao R°vrnii u a°delavcev inštituta, izraz namena, da bi se tajata Ustati0,1,Z;10c^:l5:ntm zamislim, na katerih je temljila
j^taie * ’amk
h Nj ii. uk<ijš
d0 k ytev- Te so po njegovih besedah predvsem tarrik ■- 2ske m nasploh vzhodne stvarnosti, razi-dcakr, -ni.ta Procesov družbene prenove, sodelo-
! tai ■■ takajšn - . . Procesov družbene prenove, sodelo-% J Rut inštiV1?1* iavnimi in gospodarskimi ustanovami, Stw VrUiti nriUt nudi znanstveno oporo. Cilj tega delova-
jll	.. riCl nekn fontralnr* i rl r\nr\ Iri i r\ io ci	rvri
*>>k>iu
neko centralno vlogo, ki jo je sicer pri
tajšj c Pogosto ata'sH ta pogledov vedno imela, vendar ji i streatltri okorf1.1?33119' ker so se prepogosto drugi moč-a dfJle[ z havprtk S sadovi njenega dela. Brancati je tudi ,, taftiH- dejfl,,„ .raziskav, študijskih srečanj, publikacij alotij 9ski cemp0st;i (knjižnica, "banke" podatkov, doku-
11,1 dpi slvarnnc/- Z 9radivom več kot 400 raziskav, obser-B10Va„. u°stl JnaniSlTi .. c..__________________
Vanja,
j^taanjšin v Evropi), ki predstavljajo obra-
»V letu 1991 naj bi začeli žeti del tega, kar smo sejali v tem prvem letu po pomembni kadrovski prenovi«, je dejal ravnatelj prof. Alberto Gasparini ob predstavitvi letošnjih programov. Želja je, da bi Gorica s tem inštitutom, Univerzo in drugimi ustanovami postala pomembno mednarodno znanstveno-kulturno križpotje, ISIG pa naj bi v tem okviru nudil uporabnikom iz raznih okolij informacije ter kakovostne storitve, ki jih drugje ni mogoče dobiti.
Letos predvidene samostojne raziskave bodo obravnavale tržišča dela v raznih državah, energetsko politiko in ekologijo zdravstva, vlogo obmejnih mest v vidiku evropske integracije, načrtovanje in kakovost življenja v mestnih okoljih, možnosti družbeno-gospodarskega razvoja sosednih dežel Furlanije - Julijske krajine in Slovenije ter še druge teme. ISIG bo tudi sodeloval pri mednarodni raziskavi o novih političnih procesih v Sloveniji ter drugih projektih, ki jih bodo izvedli v sodelovanju z raziskovalnimi ustanovami iz vzhodnoevropskih držav.
Ob že omenjenem posvetu, na katerem bodo prihodnji teden sociologi razpravljali o kulturnih in drugih družbenih razsežnostih prisotnosti manjšin, tako avtohotonih kot v zadnjem času v vse večji meri tudi priseljenih, gre v zajetnem programu študijskih srečanj omeniti še tri mednarodne seminarje (dva v Gorici in enega v Pragi) o akterjih družbenih sprememb v vzhodni Evropi. Publicistično delovanje bo obsegalo objavo gradiva raziskav in posvetov ter kot novost tudi bilten, ki naj bi vsake tri mesece obveščal znanstveno in širšo javnost o delovanju inštituta. Vodil ga bo dr. Giuseppe Liani, ki je pojasnil, da bo publikacija ob tekočem informativnem delu prinašala tudi monografske poglobitve raznih aktulanih vprašanj.
Na tiskovni konferenci sta sodelovala tudi goriški župan Scarano in predsednik Trgovinske zbornice Bevilacgua, predstavika ustanov, ki sta bili med soustanovitelji sociološkega inštituta. Poudarila sta koristnost njegovega delovanja, prestiž, ki ga daje mestu, pa tudi konkretno pomoč pri spopadanju z raznoraznimi problemi na upravnem in gospodarskem področju.
Glavni govornik je bil senator Pisand
Misovci »priredili« proces italijanskemu odporništvu
Ko bi ne bil govor tudi o zelo resnih in dramatičnih zadevah, bi lahko trdili, da se že lep čas nismo tako zabavali kot na sobotnem "procesu odporništvu", ki so ga v dvoranici Palače hotela uprizorili goriški misovci. Glavni govornik je bil sen. Giorgio Pisand, bivši vojak Salojske republike, ki se je pred nedavnim proslavil z zanikanjem obstoja uničevalnega taborišča v tržaški Rižarni. Vtis smo imeli, da se govorniki in večji del občinstva v dvorani še ne zavedajo, da je od določenega obdobja minilo že pol stoletja. Pisand in z njim nekaj desetin osivelih somišljenikov so se nam zdeli kot japonski vojak, ki je skrit v brlogu na nekem odmaknjenem otočku še vedno prežal na sovražnika, ne da bi vedel, da se je vojna končala že pred nekaj desetletji.
Senator Pisand je v svoji razlagi "zgodovinske resnice" natresel kopico trditev, ki naj bi končno "razgalile 40-letne laži o odporništvu". Odporništvo, je razložil misovski veljak, ni bilo kako ljudsko gibanje, pač pa fenomen navadnega kriminala. Partizani so bili teroristi, namenoma so ubijali Nemce in pripadnike fašističnih enot, da bi izzvali njihovo "upravičeno" reakcijo proti civilnim talcem. V teh trditvah je senator šel tako daleč, da je je celo opravičil pokol pri Ardeatinskih jamah: nemški poveljnik Kappler naj bi ne zagrešil vojnega zločina, ker da je povsem upravičeno dal pobiti 330 ljudi, v razmerju 10 talcev za vsako žrtev
partizanskega napada. Njegova napaka je bila le v tem, da se je uštel in pomotoma dal ubiti pet ljudi več, kot bi jih smel.
V svojem zanosu je šel še dlje. Sa-lojski vojaki so edini bili zvesti domovini, ker niso izdali nemških zaveznikov Italije, angloameriška vojska pa je zasedla Italijo in kdor je z njo sodeloval, je bil izdajalec domovine. Treba je zato uničiti to lažno demokracijo in zgraditi na povsem novih temeljih novo. Kakšno, je sam povedal, ko je večkrat poudaril, da se čuti fašist in da je na to ponosen. Svoje somišljenike v dvorani je ogrel s trditvijo, da se 1 kljub ločevanjem med strujami v misovski stranki vsi njeni pripadniki še vedno istovetijo v nekdanjih mitih: »Ločujejo nas razlike med strujami, premostimo pa jih v imenu RSI in fašizma. To moram poudariti, vsi smo fašisti!«, je zagrmel v mikrofon in izzval bučen aplavz navzočih.
Na razpravi, ki sta jo uvedla občinski svetovalec Coana in pokrajinski tajnik Ritossa je svoj lonček pristavil še odv. Eno Pascoli, ki je pokaral žu-pana Scarana zaradi šopa cvetja k partizanskemu spomeniku na Trnovem, medtem ko bi bil.mofal položiti cvetje k spomeniku masovcem. Komunisti so namreč po njegovem mnenju bili izdajalci in jim on tega ne bo nikoli mogel odpustiti. Sicer pa ne bo nikomur žal tega.
Na SP Italijan Runggaldier na odličnem drugem mestu
Zlati smuk F. Heinzerja
SAALBACH — Italija je osvojila v nedeljo prvo kolajno na letošnjem svetovnem smučarskem prvenstvu. V moškem smuku ji jo je prismučal Peter Runggaldier, ki se je uvrstil na drugo mesto, le 25 stotink sekunde za zmagovalcem, Švicarjem Franzom He-inzerjem.
29-letni Heinzer si je priboril zlato odličje z izrednim smučanju v zadnjem, najbolj tekočem delu proge. V uvodnem, zelo tehničnem delu je
smučarsko kariero. Švicarsko zmagoslavje je dopolnil tretjeuvrščeni Daniel Mahrer, medtem ko so Avstrijci povsem razočarali.
Če je Runggaldier presenetil, pa je drugi italijanski smukaški adut, Kristi-an Ghedina, bridko razočaral. Izpustil je vratca in odstopil.
Mnogo bolje se je odrezal v včerajšnjem smuku za kombinacijo, ko je zabeležil daleč najboljši čas. Drugi je bil Švicar Besse, tretji pa Norvežan Thor-sen.
Danes bo na sporedu ženski superveleslalom. Velika favoritinja je — že spet — Petra Kronberger.
VRSTNI RED MOŠKEGA SMUKA
1.	Franz Heinzer (Švi.) 1’54"91,
2.	Peter Runggaldier (It.) r55''16,
3.	Daniel Mahrer (Švi.) 1’55"57,
4.	Stock (Avs.) r55”90, 5. Thorsen (Nor.) 1'56"06, 6. Skaardal (Nor.) 1'56’Tl, 7. Ortlieb ( Avs.) 1'56"17, 8.
Besse (Švi.) 1'56"21, 9. Girardelli (Luks.) 1'56"46, 10. Wimsberger (Avs.) r56"59.
VRSTNI RED SMUKA ZA KOMBINACIJO
1. Ghedina (It.) 1'42"52, 2. Besse (Švi.) 1'43"42, 3. Thorsen (Nor.) 1'43"55, 4. Runggaldier (It.) T43"59, 5. Henning (Šve.) 1'43"82, 6. Kitt (ZDA) in Taus-cher (ZRN) 1'44"01, 8. Resch (Avs.) 1'44"04, 9. Eberharter (Avs.) 1'44"08, 10. Muller (Kan.) 1'44"53, 11. Mader (Avs.) in Huber (ZRN) 1'44"56, 13. Gigandet (Švi.) in Girardelli (Luks.) r44"78.
KOLAJNE SP
Avstrija	2 1 0
Švica	1 0 1
Luksemburg	1 0 0
Francija	0 1 1
Norveška	0 1 1
Italija	0 1 0
SZ	0 0 1
Lep uspeh Bogatčeve na SP v jadranju
Arianna sedma!
Arianna Bogateč
»Srebrni« Runggaldier
Runggaldier najbolje izpeljal številne zavoje in imel pri merjenjih vmesnih časov najboljše dosežke, v spodnjem delu pa je vendarle moral priznati premoč Švicarja.
Heinzer je pravi veteran belega cirkusa. Doslej je sodeloval na treh svetovnih prvenstvih. Tako v Schladmin-gu kot v Bormiu in Crans Montani se je uvrstil na nehvaležno četrto mesto. Letos se je vrnil v odlično formo in z nedeljskim uspehom kronal vso svojo
Po zmagi v finalu avstralskega prvenstva proti Lendlu
Becker novi teniški kralj
MELBOURNE — Boris Becker je novi kralj svetovnega tenisa. Z zmago v finalu odprtega prvenstva Avstralije proti Ivanu Lendlu v štirih setih je na kompjutrski lestvici spodrinil s prvega mesta Šveda Stefana Edberga in tako kronal svoje dolgo zasledovanje teniškega žezla, ki ga je začel pred več kot petimi leti, ko je :— takrat še povsem neznan 18-letnik — osvojil svojo prvo zmago na prestižnem Wimbledonu. Odtlej je Becker zmagal še na štirih turnirjih za veliki slani. Leta 1986 je ponovil uspeh v Wimbledonu, pred dvema letoma pa je zmagi na angleški
V finalu prvenstva ameriškega nogometa na Floridi
Superbowl newyorškim Giante
Ekipa New York Giants je osvojila letošnji superbowl, naslov prvaka ameriškega nogometa. V finalni tekmi je v Tampi na Floridi odpravila ekipo
Buffalo Bills z 20:19
Italijanska A liga
IZIDI 18. KOLA
Bari - Atalanta 4:1, Piša - Bologna 2:2, Inter - Cagliari 1:1, Napoli - Lecce 2:2, Genoa - Milan 1:1, Juventus - Parma 5:0, Fiorentina - Roma 1:1, Cesena -Sampdoria 0:1, Lazio - Torino 2:1.
LESTVICA
Inter 25 točk, Juventus, Milan in Sampdoria 24, Parma 22, Genoa 20, Bari, Torino in Lazio 19, Fiorentina 17, Roma, Napoli in Lecce 16, Atalanta in Piša 15, Bologna 13, Cagliari 11, Cesena 9.
PRIHODNJE KOLO
Torino - Bari, Milan - Cesena, Sampdoria - Fiorentina, Genoa -Roma, Bologna - Inter, Atalanta - Juventus, Parma - Lazio, Cagliari - Napoli, Lecce - Piša.
Italijanska B liga
CREMONESE - TRIESTINA	0:0
CREMONESE: Rampulla, Gualco, Favalli, Piccioni, Garzilli, Verdelli, Lombardini (Neffa), Ferrarofi, Dezotti, Maspero, Chiorri.
TRIESTINA: Riommi, Costantini, Di Rosa, Cerone," Corino, Consagra, Ro-tella (Donadon), Levanto, Scarafoni (Marino), Urban, Conca.
SODNIK: Bettin iz Padove.
KOTI: 4:1 za Cremonese. IZKLJUČEN: Consagra v 13. min. GLEDALCEV: 4.000.
OSTALI IZIDI 20. KOLA
Barletta - Ancona 1:0, Modena - As-coli 1:2, Brescia - Avellino 1:0, Cosenza
- Foggia 1:1, Messina - Verona 3:1, Udinese - Lucchese 2:1, Reggiana -Reggina 2:0, Padova - Salemitana 1:1, Pescara - Taranto 1:3.
LESTVICA
Foggia 26 točk, Reggiana in Messina 24, Ascoli 23, Lucchese 22, Cremonese in Verona 21,Barletta, Salernita-na, Taranto in Avellino 20, Brescia, Ancona in Padova 19, Udinese in Cosenza 18, Pescara 17, Reggina 16, Tri-estina in Modena 14.
PRIHODNJE KOLO
Ascoli - Barletta, Salernitana - Brescia, Verona - Cosenza, Taranto - Cremonese, Triestina - Messina, Foggia -Modena, Ancona - Padova, Reggina -Pescara, Lucchese - Reggiana, Avellino - Udinese.
Meddeželna liga
IZIDI 21. KOLA
Inabelluno - Bassano 3:2, Venezia -Fulgor 4:1, Giorgione - Mira 2:1, Cae-rano - Monfalcone 1:1, Sevegliano -Montebelluna 4:0, Conegliano - P. Piave 0:0, Centro Mobile - Pro Gorizia 1:1, S. Giovanni - S. Doni 0:1, Opiter-gina - Sacilese 0:1.
LESTVICA
Giorgione 34 točk, Centro Mobile 27, Venezia in Conegliano 25, Mira, Pro Gorizia, Sacilese in Caerano 23, P. Piave 22, Inabelluno 21, Bassano, S. Doni in Monfalcone 20, Opitergina in Sevegliano 19, Montebelluna 18, Fulgor 11, S. Giovanni 5.
PRIHODNJE KOLO
Pro Gorizia - Venezia, Sevegliano -Conegliano, S. Doni - Giorgione, Cae-
travici dodal še uspeh na cementnem Flushing Meadowu v ZDA. Nedeljska je bila torej njegova peta zmaga na turnirjih za veliki slam.
Dvoboj proti Lendlu se za Borisa Beckerja ni začel najbolje. Nemec je začutil bolečine v hrbtu, kar je pogojevalo njegovo igro. Čehoslovak je tako set zlahka osvojil v samih 26 minutah s 6:1. Mnogo bolj napeti so bili preostali trije nizi. V vseh treh je setih je Becker v deseti igri odvzel nasprotniku servis in tako slavil po 2 urah in 51 minutah s trojnim 6:4.
Po odločilni točki je - kot ponavadi - zalučal lopar med občinstvo, sam pa je stekel z igrišča v bližnji park, kjer
Dvojno slavje Francija Petka
PLANICA — Franci Petek je tačas najboljši jugoslovanski skakalec. Član Stola je na državnem prvenstvu po sobotni zmagi na srednji skakalnici slavil tudi v nedeljo na 120-metrski stari Bloudkovi velikanki. Petek si je v nedeljo priboril državni naslov z odličnim drugim skokom (122 m), medtem ko je bil v prvi seriji najdaljši Goran Januš (120 m). Nazadnje je Petek zmagal z več kot 20 točkami prednosti pred Janezom Debelakom in Goranom Janusom.
Jugoslovanski skakalci bodo danes odpotovali na trening v Val di Fiemme, kjer bo potekalo letošnje svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah in skokih. Poleg Francija Petka, Primoža Ulage, Mirana Tepeša in Gorana Januša, ki so si dejansko že zagotovili mesto v reprezentanci, bodo v Italiji trenirali še Janez Debelak, Janez Štirn in Damjan Fras.
tega
kom sem pomislil na vse tisto, kar sem žrtvoval, da sem postal najboljši teniški igralec na svetu,« je po nagrajevanju povedal novinarju novi teniški kralj Boris Becker. Pred njim so - odkar so uvedli kompjutrske lestvice, na teniškem prestolu kraljevali Nastase, Newcombe, Connors, Borg, Mc Enroe, Lendl, Wilander in Edberg.
Nedeljski finalni izidi:
Posamezniki: Becker (ZRN) - Lendl (ČSFR) 1:6, 6:4, 6:4, 6:4.
Ženske dvojice: Fendick, M.J. Fer-nandez (obe ZDA) - G. Fernandez (ZDA), Novotna (ČSFR) 7:6, 6:1.
Mešane dvojice: Durie, Bates (oba VB) - White, Davis (oba ZDA) 2:6, 6:4, 6:4.
BUZIOS — Slovenska jadralka Arianna Bogateč je zaključila tekmovanje na svetovnem prvenstvu v jadranju v razredu europa na zelo dobrem sedmem mestu. Članica bar-kovljanskega TPK Sirene je s svojo uvrstitvijo potrdila, da je tačas najboljša italijanska jadralka v tein razredu in da je bil julijski »debac-le« na prejšnjem svetovnem prvenstvu v Livornu, ko se je uvrstil8 okrog 20. mesta, le nesrečno naključje, ki ga je pogojevala slabša jadrnica. Odtlej se je Bogatčeva v mednarodnem in vsedržavnem merilu vedno vrhunsko izkazala. NajpreJ je osvojila najboljše mesto med dekleti na sredozemskem prvenstvu' nato je postala še državna prvakinj8-
Na svetovnem prvenstvu v brazilskem Buziosu, 150 km vzhodno 0 Ria de Janeira, je Arianna Bogateč začela dokaj zadržano, in to Pre,. vsem zaradi klime (40 stopinj Celzij8 v senci) in vremenskih razmer, prvi regati je osvojila 22. mesto, ka je bil tudi njen najslabši rezultat. Z dan kasneje je bila osma, v tretji gati je prijadrala na cilj kot trinaj' sta.	.
Potem ko so organizatorji žara0 dežja odpovedali četrtkovo reg8t0J fe Bogatčeva dosegla velik uspeh petek, ko so odjadrali dve preizku nji. V dopoldanski je bila četrta, V° poldne pa peta. S tema dvema uy stitvama si ip histvpnn noorS'1'1
stitvama si je bistveno popr« uvrstitev, na zmagovalne stopni pa ni mogla več upati, saj je
ičk®
bil8
prvo mesto že pred zadnjo reg8*0 oddano Francozinji Reitzerjevi.
Zaradi močnega naliva so v
nede-
ljo odpovedali zadnjo regato. Arlj na Bogateč je tako obdržala zelo o bro 7. mesto in je bila sploh Pr med italijanskimi jadralkami. dvakratna svetovna prvakinja Tr čanka Chiara Calligaris je bila ^ mreč šele enajsta, kar je daleč P pričakovanji italijanske jadra zveze; Salvajeva je bila šestnaj8 ' mesto za njo pa je osvojila Ing8n9 jeva.	___
1. —
2. —
6. —
Tenor de Baune Reve d'Udon Guelfo Sbarra Dakovo Icaro
La Femme Cik Len di Casel lupiter Lyza Chic Invorio Positif
Abracadabra
1
X
1
1
1
X
X
2
2
X
1
X
KVOTE
12 (54 dobitnikov)
11 (1.716 dobitnikov) 10 (17.134 dobitnikov)
15.130.000 lir 470.000 lir 46.000 lir
Bari - Atalanta Cesena - Sampdoria Fiorentina - Roma Genoa - Milan Inter - Cagliari Juventus - Parma Lazio - Torino Napoli - Lecce Piša - Bologna Cosenza - Foggia Messina - Verona Modena - Ascoli Udinece - Lucchese
KVOTE
13 (503 dobitniki)
12 (11.808 dobitnikov)
1
2
X
X
X
1
1
X
X
X
1
2
1

PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (3.2.): Atalanta - Juventus, B°^a' - Inter, Cagliari - Napoli, Lecce - Piša, Milan - Cesena, Parma - Lazio, **	'
Genoa, Sampdoria - Fiorentina, Torino - Bari, Lucchese - Reggina, Tri® Messina, Trento - Como, Oltrepd - Viareggio	.
rano - Inabelluno, P. Piave - Monfalcone, Centro Mobile - Montebelluna, Fulgor - Opitergina, Bassano - S. Giovanni, Mira - Sacilese.
Italijanska A-1 liga
FIRENZE - STEFANEL72:101 (38:46)
FIRENZE: Boselli, Mandelli 4, An-dreani 7, Valenti, Vitellozzi 4, Čorvo
10,	Toracca, Esposito 4, Kea 12, Anderson 31.
STEFANEL: Middleton 30, Pilutti
11,	Fučka 4, De Pol 3, Bianchi 14, Gray
12,	Meneghin 9, Cantarello 6, Bonven-ti 5, Sartori 7.
SODNIKA: Casamassina iz Cantuja in Cicoria iz Milana.
PM: Firenze 26:38, Stefanel 25:33. 3 TOČKE: Firenze 0:15, Stefanel 6:19. PON: Mandelli, Valenti, Esposito, Kea in Gray.
OSTALI IZIDI 20. KOLA
Scavolini - Ranger 107:90, Messag-gero - Clear 87:76, Forli - Phonola 102:91, Napoli - Knorr 97:93, Sidis - Torino 86:90, Benetton - Livorno 83:84, Reggio Calabria - Philips 105:98. LESTVICA
Benetton in Messaggero 28 točk, Philips in Phonola 26, Livorno in Clear 24, Scavolini in Stefanel 22, Knorr 20, Ranger 18, Sidis, Forli in Torino 16, Napoli in Reggio Calabria 14, Firenze 6.
PRIHODNJE KOLO
Knorr - Scavolini, Livorno - Reggio Calabria, Messaggero - Sidis, Phonola - Stefanel, Torirjo - Napoli, Ranger -
Firenze, Clear - Benetton, Philips -Forli.
Italijanska A-2 liga
IZIDI 20. KOLA
Fernet Branca - Arese 102:99, Desio - Kleenex 92:80, Garessio - Emmezeta 75:76, Glaxo - Brescia 106:84, Arimo -Banco di Sardegna 91:81, Venezia -Cremona 112:76, Lotus - Ticino 92:78, Fabriano - Trapani 82:108.
LESTVICA
Glaxo in Lotus 32 točk, Fernet Branca 30, Ticino 28, Kleenex 26, Arese 20, Garessio, Trapani, fabriano in Desio 18, Arimo, Banco di Sardegna in Brescia 16, Emmezeta in Venezia 14, Cremona 4.
PRIHODNJE KOLO
Kleenex - Arimo, Trapani - Lotus, Cremona - Desio, Arese - Glaxo, Emmezeta - Fabriano, Venezia - Garessio, Brescia - Fernet Branca, Ticino - Banco di Sardegna.
Italijanska B-1 liga
DIANA GORICA -
LA MOLISANA CAMPOBASSO
85:90
(33:47)
DIANA GORICA: Pieri 9, Trisciani, Mašini 6, Gollessi, Lenoli 15, Magro 2, Spagnoli, Borsi 11, Passerelli 28, Col-mani 12.
LA MOLISANA CAMPOBASSO: Miserocchi 9, Leoncini, Morini 2, Gat-ti 19, brunelli, Gatto 18, Pastorello 14, Giarletti 13, Fuss 2, Romito 15.
SODNIKA: Dura in Cerebuch iz Milana.
90^
a 30:38'
PM: Diana 16:22, La Molisan8 aL PON: Giarletti, Colmani.
CEV: 1.500.
OSTALI IZIDI 17. KOLA 0 -
Ragusa - Ferrara 107:89,
Gorlese 109:78, Cagliari 81:63, Avellino - Padova 77:7L 1 - ‘ Pesaro 74:80, Maršala - Raven11 Sangiorgio - Rimini 87:85.
LESTVICA Mode°a
Campobasso in Rimini 24, pjal> in Avellino 22, Cagliari, RaguSd'a 0®'" Gorica in Ferrara 20, maršala pa(joV 1 gamo in Ravenna 16, Imola 1 ■ g, Gorlese in Sangiorgio 10, PeS
PRIHODNJE KOLO g£,r^
Ferrara - Avellino, Padova .^iri1 mo, Diana Gorica - Cagliarn peSaf _ Campobasso, Modena - lrn° R,aVei1,1“ Maršala, Gorlese - Ragusa, Sangiorgio.	^
Jugoslovanska 1- z
IZIDI 14. KOLA 7^ r
Šibenka - SMELT OlunPj*. ^ Čelik - IMT 71:79, Budučn°s' CibO^ 82:89, Vojvodina - Bosna 9Jf ' . r - Crvena zvezda 99:73, Par 84 106:93.	.
LESTVICA 2i
POP 84 24 točk, Parhza11 ,jna,
20, Zadar 16, IMT 14, Vojvoa^jc8ut. in Crvena zvezda 12' . jn Bu SMELT Olimpija 10, CeU* nost 8.	_
PRIHODNJE KOLO
Partizan - Gibona, Pv	'
ka, SMELT Olimpija - votejilc, 11 na - Budučnost, Zadar Crvena zveza.
P soboto v Trstu v prvem povratnem kolu košarkarskega prvenstva C lige naši premagali Jesolo
Dokaj spodbudna igra Jadrana TKB
Po daljšem obdobju smo v soboto zvečer zapustili tržaško športno dvora-jj0 z zadovoljstvom, ki je izhajalo iz dejstva, da so jadranovi košarkarji končno spet zaigrali dopadljivo in Prepričljivo, ob tem pa še zato, ker je Pfoti Jesolu dobilo priložnost za igranje kar devet košarkarjev in da so prav vsi prikazali dobro formo.
Končni izid 91:71 bi lahko zavedel ralca, češ priča smo bili enosmerne-jU poteku tekme. Pa ni bilo tako. Res J®' da so bili gostitelji v vodstvu že od Pr^e minute igre, vendar šlo je za rah-6 Prednosti, ki so nasprotnikom do-PUsčale upanje v preobrat vse do za-dnjih petih minut, ko so domači »bo-javniki« z nizom bliskovitih protinapadov zadali Jesolu delni izid 10:0 in
__JADRAN V ŠTEVILKAH
2 TOČKI: Crisma 2:3, Oberdan •i' Cuk 9:13, Pregare 6:6, Stanisa 1:2, *°sii 0:1, Merlin 8:9, Paulina 4:6, ^otlak 4:6. MET 3 TOČKE: Ober-aan 0:2, Pregare 1:2, Merlin 0:3. SKO-j : Oberdan 2 v obrambi, 0 v napa-j ' Čuk 10, 0, Pregare 4, 1, Stanisa 0, ■ Sosič 3, 0, Merlin 2, 0, Pavlina 4, 1, m°Uak 3, 2.
^gubljene, pridobljene
Čni, : Crisma 1, 0, Oberdan 1, 1, lin 0' Pregare 2, 1, Sosič 2, 2, Pau-rva k 0, Smotlak 0, 2. ASISTENCE: ..lsma 1, čuk 1, Pregare 3, Sosič 3, s^rUn 2. BLOKADE: Pregare 2,
Pollak 1.
■j^NO: MET 2 TOČKI: 34:47, MET
Sicoki : 1:7' MET SKUPNO: 35:54-
' ASISTENCE 10, BLOKADE 3.
Sjf -v-KE: 1:7, MET SKUPNO: 35:54, Gtm I: OBRAMBA 28, NAPAD 5, IZ-r u.BLjene, PRIDOBLJENE ŽOGE: 8,
tudi povečali razliko v svojo korist. Ob koncu 15' d.p. je bil delni izid 75:58 v korist Jadrana, ki je nato v štirih minutah dosegel kar 16 košev.
Trener Vatovec je bil po srečanju vidno zadovoljen z učinkom svojih varovancev, čeprav je tudi opozoril, da je Jesolo pripotoval brez dveh standardnih igralcev prve peterke ter da so bili nasprotnikovi centri slabši od centrov moštva Giganti iz Mester, ki so teden prej do neverjetnosti namučili Jadranovce. Vatovec je tudi pohvalil igro celotnega moštva in posebej izpostavil nastop Aleksa Smotlaka, kateremu gre zasluga, da je z naravnost sijajno igro v začetku drugega polčasa dal povod za prvi Jadranov »pobeg«.
Nasploh je tokrat težko posebej pohvaliti koga od Jadranovih košarkarjev, saj je prav vsak od njih izpolnil pričakovanja. Čuk je bil izredno zanesljiv pri metu in ob tem kraljeval pod košema. Pregare je v težavnih trenutkih vselej našel pot do koša in poleg tega čvrsto in neprizanesljivo igral v obrambi, tako kot Sosič, ki je v fini-šu dokončno zbil nasprotnika s serijo hitrih prodorov in učinkovitih podaj centrom. Merlin, ki zaradi vojaških obveznosti ni mogel trenirati, je dosegel vrsto dragocenih zadetkov, tako kot Paulina v drugem polčasu. Rudi Stanisa, ki je tokrat začel v prvi postavi in odigral 10' brez treme in brez napak, se je tudi zelo dobro obnesel, tako kot Oberdan, ki je morda premalokrat iskal možnost za met na koš. Marko Crisma je v drugem delu prvega polčasa nadomestil Oberdana in dokazal, da tudi sam lahko po potrebi vodi moštvo, kaj pa nasprotniki?
Nekdo bi si lahko mislil, da so bili
S sobotne tekme v Trstu Jadran TKB - Jesolo	(Foto Magajna)
sobotni tekmeci za nič, če so se vsi jadranovci tako lepo izkazali. Ni tako, čeprav tudi ni res, da je bil nasprotnik uporen in težko ukrotljiv. Varovanci trenerja Palumba so v Trstu,kljub odsotnosti dveh članov prve peterke, potrdili, da so ekipa srednje kakovosti, ki se mora pa oprezno ogibati nevarnosti nadaljnjega drsenja navzdol. Toda jadranovci proti tovrstnim oziroma še slabšim nasprotnikom doslej še niso igrali tako odločno in motivirano. Bržkone pa je prav v tem razlog, da so ob koncu slavili s takim izidom. Mož moža obramba se je obnesla zelo dobro, tako kot zapiranje nasprotnikovih
visokih igralcev in Vatovcu tokrat ni bilo treba poskušati conske obrambe. V obrambi so jadranovci polovili 28 odbitih žog, 8 več kot ponavadi. Statistika meta pa nazorno kaže, da roke nikomur niso drhtele. Vseeno pa ni dobrega brez zla. Jadranovci so ga tokrat polomili pri izvajanju prostih metov, kjer so skupno zabeležili-skromno razmerje 20:34.
Po tem uspehu je Jadran TBK na petem mestu lestvice. V prihodnjem kolu bodo fantje zaposleni v gosteh, na sporedu bo medpokrajinski derbi z Italo iz Gradišča, ki je v temkolu kar v gosteh odpravila Roncade. (Cancia)
IZIDI 16. KOLA
Jadran TKB - Jesolo	91:71
Prometheus - Giganti	85:74
Roncade - Soteco Gradišče	71:79
Consulsped - CBU Videm	104:80
Crup Pordenon - Solvay	88:75
Di Lenardo - Bassano	86:94
Goccia Carnia - Latte Carso	68:75
Conegliano - Pierobon PD	77:93
LESTVICA
Crup Pordenon 16 15 1 1518:1200 30
Prometheus	16 14		2	1453:1270 28
Consulsped	16 12		4	1476:1350 24
Roncade	16 10		6	1380:1330 20
Jadran TKB	16 10		6	1311:1296 20
Di Lenardo	16	9	7	1263:1170 18
Bassano	16	9	7	1393:1356 18
Jesolo	16	8	8	1368:1367 16
Latte Carso	16	8	8	1292:1392 16
Soteco	16	7	9	1338:1366 14
Goccia Carnia	16	7	9	1247:1322 14
Solvay Tržič	16	6 10		1320:1308 12
Pierobon PD	16	6 10		1243:1313 12
CBU Videm	16	3 13		1225:1362 6
Giganti	16	3 13		1189:1335 6
Conegliano	16	1 15		1137:1416 2
PRIHODNJE KOLO (2. IN 3.2.) Soteco - Jadran TKB; Giganti Mestre - Goccia Carnia; Bassano - Roncade; Pierobon Padova - CBU Videm; Sol-vay Tržič - Di Lenardo; Jesolo - Prometheus San Donit; Latte Carso - Conegliano; Consulsped Mestre - Crup Pordenon.
JADRANOVI STRELCI Čuk 333; Pregare 265; Merlin 260; Oberdan 132; Smotlak 109; Paulina 79; Crisma 66; Sosič 49; Stanisa 9; Škerk 7; Pertot 5.
^ zadnjem kolu prvega dela promocijske lige na Tržaškem
Drugi spodrsljaj Kontovelcev
f?o ,US - KONTOVEL	83:81
v?-3?; 67:67)
tt,2, NTOVEL: Rebula 5 (1:2), Grilanc 12 SC ^ulič 23 (14:18), Sterni, Budin 2 (2:2),
N
s?«-
v
(2:4), Civardi 4, Štoka 6 (0:2), TOČKE: Grilanc
tU4J4:9), Daneu 1 (1:3).
čr-
________	1, Gulič 1. PON:
Cuk, Sterni, Civardi, Starc, Gri-
dela
Prou^biju zadnjega kola prvega dek C1jskega prvenstva je vodilni Kon-Po p0j0s!oval pri Santosu, kjer je izgubil Prepgl^ijšku. Poraz pa ima še posebno da n ^ Priokus, kajti spet smo bili priča, Košarkarji niso izgubili zgolj po
kon^nvdi' temveč sta «a. t teKme krepko posegla tudi sodni-''dlt n„?a ie že
izgubili zgolj po ~ igro vsaj proti
Preti0 ^niben nastop naših ekip za na-anie ali obstanek v ligi, itd. Katgfj«-6 samo za »običajni vitimizem«, s Doi. 1 naj bi opravičevali svoje neus-
stara zgodba«, ko gre za
He p -Pici a?0 •
Karjev [Pre se je več italijanskih košar-
nedeljskem srečanju v telovad-
* J t-V i	J ^ v c v. iLUiiju.iiorv.ixi ivu o ui
Nia„ trenerjev zgražala na tako pri-»K^^ienje.
a*stp sa Za nedeljski poraz pa gotovo t®9ular^n° s°dnika. Naši so proti koncu ® avo« _e?a srečanja enostavno »izgubili 5 80 dovolili gostiteljem, da so ri Pika * ' ?tar 12 točk razlike. Res je, n s° ost r krepko zdesetkala, tako P8 bj jpn i-na terenu le v štirih. Vseeno n 1 že ol3 tolikšni prednosti v toč-rNvspJ11^ Povsem drugače igrati in P P>o šu , P)6 napraviti toliko napak. S U	igralci je bilo nato v poda-
Pei*zbe|Z^° ’9rati in zato je bil poraz
rf* Prven*)? Kontovelci so sklenili prvi t.°slej So sjVa na prvem mestu lestvice, ti^ E9i-Meri ,.aza^' de so najmočnejši v n' ^Pivef. .is.Ki poraz jih ne sme potre-dr?tej vest^ -Eni k0 v spodbudo, da še č/N. prv„n° *n Požrtvovalno vadijo kot
P)or*j0 Jih še^pifi še dolgo !n naP°rnH0'
i- Pit ure,^ številne ovire, ki uh bodo lete^jo ; ostiti z mirnimi živci, samo-114 sVoin °“tečnostjo. Morajo računati
j J rtlOČ e-vi-._______1 - _______r x —
Pan1 da	sposobnost in prepriča-
t ,®dovar,i letos uspel veliki met,
bib>epraUiiŠJoUgo
jeJteo bržv ltda na pristransko sojenje P1' > ' kone usodno našim košarkar-
,!?Po ir°kro, požrtvovalno 10 m !i koi »nje 1
samoza-so naj-
Pan1 v tei vmo,rai° dokazati, da b_ tedovar.-onkurenci in da si zaslužijo
^ kAnl V ViSj0 Ugo' <bi' Us^ENska - cus
52:56
LSanDRe,bteteh
'ale gan 6 (4.cJU~ 12 (6:6), Kovačič, Perčič Pn.i ^(1:2),	Eranceschin 4, Smot-
'djan.'
, TrlP^KE-Perčte (39) SON: 27;
ki ^izaPoredn?liUh2' Sl"otlak L tokrat ni Poraz Borove no;
A<tebkProSl-la’<
10, Semen 14 (2:2),
poraz Borove postave, z rekordnim
ap5R.»'4fSS.'!SrJK
Vrf Pie
ovr; terija	odsotnost An-
t 1 ie k-,Pa so nr,Davida Bar";:-	—‘'O
Šota,1* PiihovP°& zašli
- —v črn dan, v Končni obračun
res ka-
fc^PcJte11 8:34 (R^Cno °brač'
i«‘Pa rt hte 2-10' RbA Smotlak 1:9, Furio UC'Pkov a' Ki sta fabrizio Korošec 5:17). Vlt°. sta bila'1!; Y napadu zaigrali la Stefan Semen (6:11 in
Kontovel CUS Trst Fincantieri Barcolana Santos
Stella Azzurra Scoglietto Ferroviario Bor Radenska Libertas Orient Express Cicibona Sokol
LESTVICA 12 10 2
12
12
12
11
12
12
11
12
12
12
12
12
1149:992 20 905:831 16 947:903 16 1117:983 16 982:914 16 944:909 16 976:965 14 887:874 12 6 1106:1066 12 9 993:1107 6 2 10 979:1138 4 2 10 884:1024 4 1 11 909:10721 2
Domovec G. Puiatti
8 odbitih žog) in Marko Debeljuh (2:4 v metu za tri točke in 6:6 v prostih metih).
Prvi polčas je bil podoben rokometni tekmi, saj je žoga le redko kdaj šla v koš na obeh straneh, ob tem pa sta sodnika dosodila gostom le tri prekrške, kar je nekoliko čudno. Vsekakor so borovci v začetku drugega polčasa le zaigrali nekoliko boljše in vzpostavili ravnotežje v 25’ (25:27). V naslednjih minutah so naši povsem popustili tudi v obrambi in gostje so z delnim izidom 14:3 visoko povedli.
K sreči so se belozeleni le prebudili in nadoknadili skoraj veszaostanek, žal pa je med ekipama ostala razlika treh, štirih točk, ki je naši niso več nadoknadili. Gostje so v zadnjih minutah bili nezgrešljivi pri izvajanju prostih metov (9:10) in tako je bil ves trud borovcev zaman.
SOKOL - ORIENT EKPRESS 85:96
(38:46)
SOKOL: Terčon 13, Busan 2, Velussi 2, Andrej Gruden 18, Aleksij Gruden 4, Ca-harija 10, Sedmak 2, Ušaj 18, Klanjšček 10, Devetak 7.
Sokol je na lastnem igrišču izgubil proti neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi, kar je seveda še kako zaskrbljujoče. Orietn Express se je tako odlepil od zadnjega mesta, kjer je sedaj Sokol sam z izreno negativnim obračunom po končanem prvem delu prvenstva. Nabrežinci so le enkrat zmagali, in sicer z Libertasom, izgubili pa so kar 12 tekem. K sreči pa ni stanje tako dramatično kot zgleda, saj so na dnu lestvice kar štiri ekipe z nizkim številom točk. Prav zaradi tega je vsaka možnost še odprta, že čez dva tedna pa bodo imeli Nabrežinci novo priložnost, da pospravijo prepotrebni par točk, saj bodo gostili Cici-bono. (V. JOGAN)
IZIDI 12. KOLA
Santos - Kontovel	83:81
Bor Radenska - CUS Trst	52:56
Sokol - Orient Express	85:96
Fincantieri - Cicibona	83:81
Scoglietto - Barcolana	83:96
Libertas - Stella Azzurra	94:95
Ferroviario prost
PRIHODNJE KOLO (2. IN 3. 2.) Stella Azzurra - Bor Radenska; Kontovel - Sokol; Cicibona - Scoglietto; Barcolana - Fincantieri; Orient Ex-press - Ferroviario; CUS Trst - Santos; Libertas prost.
Promocijska liga na Goriškem
Domovci tretji
Domovci so tudi v 10. kolu letošnjega promocijskega prvenstva odnesli novi par dragocenih točk. Na tujem so namreč povsem zasluženo odpravili solidno peterko Senators, ki je pred pričetkom prvenstva spadala med močnejše ekipe prvenstva. Brumnovi varovanci so zaigrali najbolje v drugem polčasu, ko so si z agresivno obrambo in uspešnimi napadi priigrali prednost desetih točk, ki so jo nato obdržali vse do konca srečanja. Po nekaterih neprepričljivih nastopih je v sobotni tekmi strelec Puiatti ponovno potrdil svoje strelske sposobnosti, saj je bil z 31 točkami najboljši strelec srečanja. Vsekakor pomembna zmaga pred sobotnim srečanjem z drugim mestnim tekmecem Petrolifero, ki je v tem kolu na domačih tleh presenetljivo klonila proti zadnjeuvrščeni Polisontini.
S to zmago so naši fantje utrdili tretje mesto na skupni lestvici. Belo-rdeče čaka sedaj napornih 14 dni, saj bodo v torek, 5. t. m.nadoknadili tudi zaostalo srečanje z drugouvrščenim Corridonijem. Ta je v najpomembnejšem srečanju kola na domačih tleh brez večjih težav odpravil Gradež.
Vodilna Alba iz Krmina pa se je morala v Vilešu pošteno potruditi, da je strla odpor žilavih domačinov, (af)
IZIDI 10. KOLA
Corridoni - Grado	81:69
Senators - DOM GOMETAL 60:73 Petrolifera - Polisontina	75:78
Villesse - Alba	72:83
LESTVICA
Alba
Corridoni
D. GOMETAL
Grado
Senators
Petrolifera
Villesse
Polisontina
10
9
9
10
10
10
10
10
801:713 18 731:649 16 686:671 10 767:755 10 725:758 8 760:787 6 723:818 6 666:728 4
PRIHODNJE KOLO (1., 2. IN 3. 2. 91) Corridoni - Alba, Petrolifera - DOM GOMETAL (v soboto, 2. februarja, ob 20. uri v telovadnici CONI na Rojcah), Grado - Senators, Polisontina - Villesse.
V košarkarskem prvenstvu državnih kadetov
Naši ekipi tesno slavili
L ARGO ISONZO - KONTOVEL	74:83
(38:40)
KONTOVEL: Ban 1 (1:2), Kralj 6 (0:2), Milič 8 (2:4), Kapun, Briščik, Gulič 21 (5:9), Budin 8 (0:1), Daneu 4, Rebula 25 (7:9), Vodopivec, Gregori 10 (2:4).
Kontovelci so se morali pošteno namučiti, da so strli odpor trdoživih domačinov. V prvem polčasu je bila igra zelo izenačena, v drugem pa so si naši le priigrali rahlo prednost, ki so jo nato ohranili do konca srečanja.
Ne glede na igro naših pa sta predvsem pomembni točki, ki Kontovelcem omogočata, da še vedno ohranjajo stik z vrhom in da so vedno bližji uvrstitvi v drugi del tega prvenstva. (I. E.)
LATTE CARSO - BOR	67:71
(38:31)
BOR: Pavlica 6, Simonič 14 (1:2), Debeljuh 6 (4:4), Starec 2 (0:1), Possega 8, Tomšič 10 (1:1), Pettirosso 12, Drocker 13 (3:4), Rudež.
TRI TOČKE: Drocker 2, Tomšič 1, Simonič 1.
Res malo je manjkalo, da bi borovcem uspelo izgubiti tudi proti zadnjeuvrščeni postavi Latte Carso. Obramba je sicer bolje delovala kot na prejšnjih nastopih, v napadu pa jim nikakor ni šlo od rok. Na koncu so vsekakor znali obdržati tisto minimalno prednost, s katero so vodili ves drugi polčas.
Tudi po tem uspehu se stanje slovenske ekipe na lestvici ni poboljšalo. San-cinovi varovanci so praktično izločeni iz boja za višja mesta, le matematično računanje jih še ne obsoja. Borovci bi morali zmagati v vseh preostalih srečanjih, in to že od prihodnje tekme, ko bo na sporedu derbi z Kontovelom. Velja pravilo, da v .derbiju favorita ni, če sodimo po dosedanjih nastopih, pa so Kontovelci nesporni favoriti. (A. Pavlica)
OSTALA IZIDA: Stefanel - Ricreatori 81:71; Santos - Don Bosco n.o. SGT prost.
LESTVICA: Kontovel, Stefanel in Don Bosco 18; Ricreatori 14; Bor 12; Santos in Largo Isonzo 8; SGT 6; Latte Carso 0.
DEČKI
POGGI - SOKOL	148:46
(71:22)
SOKOL: Vidoni 4, Masten 8 (0:3), Peric 12 (4:10), Umek 21 (5:24), Kocjan 1 (1:2), Ferlan (0:1).
Sokolovci so nastopili z močno okrnjeno postavo in še posebno se je poznala odsotnost Devana Taučerja, ki je daleč najboljši strelec v nabrežinskih vrstah.
DON BOSCO - KONTOVEL	105:73
(53:41)
KONTOVEL: Spadoni 17 (3:7), Spacal, M. Starc 2, b. Starc 5 (1:2), Rizzante, Škerk 39 (3:10), Štoka 8 (0:2), Rustja, Dra-sič.
Kontovelci so se ves prvi polčas hrabro upirali premočnemu Don Boscu, ki pa je v drugem polčasu našel prvi tempo igre in tudi zanesljivo zmagal.
V Kontovelovih vrstah sta se spet izkazala Skerk in Spadoni.
OSTALI IZIDI: Ricreatori - Bor 38:128; Santos - Latte Carso 81:59; SGT - Stefanel 47:111; Barcolana prosta.
Kontovelov deček Škerk med metom
LESTVICA: Stefanel in Don Bosco 18; Bor 14; SGT 12; Kontovel in Poggi 10; Barcolana 6; Sokol, Ricreatori in Santos 4; Latte Carso 0.
PROPAGANDA
SKUPINA A
POGGI A-BREG	112:20
(53:11)
BREG: Lista 4, Kocjančič 2, Žerjal (0:2), Zobin 2, Stefančič 12, Mura, Gigante.
Že v prvem kolu so se Brežani spoprijeli z močnim Poggijem A, ki je eden izmed kandidatov za končno zmago v tem prvenstvu. Brežani so se s Stefančičem na čelu požrtvovalno upirali gostiteljem, naleteli pa so dejansko na premočnega nasprotnika.
OSTALA IZIDA: Radioguattro - San Marco 9:114; Don Bosco B - Ricreatori 52:60; Servolana prosta.
1. moška divizija
Breg A zmagal brez težav
SABA - BREG A	45:71
(15:32)
BREG A: Canciani, ^Kovačič 6, Corbatti 15, Žerjal, Slavec, B. Žerjal 6, Kneipp 14, Trevisan 6, M. Slavec 20, Vascotto 4.
TRI TOČKE: Corbatti 3.
Po društvenem derbiju so igralci Brega A brez težav premostili tudi drugo oviro: v gosteh so namreč zanesljivo pre-magali moštvo Sabe.
Že po prvem polčasu je bilo jasno, da o zmagovalcu ni več dvoma, saj so naši visoko vodili. Od posameznikov naj omenimo nastop Igorja Corbattija.
(L. Koren)
Tehnični svetovalec ŠZ Sloga o prvenstvu ženske C-l Uge
D. Blahuta: »Presenečen nad nivojem«
S peto zaporedno zmago so odbojkarice Bora Elpro Cunja kolo pred koncem prvega dela C-l lige postavile resno kandidaturo za osvojitev naslova zimskega prvaka, v zadnjih treh kolih pa so povečale prednost pred nekaterimi pripadniki »vodilne osmerice« ekip v ligi. Po 10. kolu je namreč znašala razlika med prvim in osmim na lestvici dve točki, zdaj pa že šest. Ko smo po novem letu ugotavljali, da imajo borovke do konca prvega dela lepo priložnost, da utrdijo svoje prvo mesto na lestvici, se očitno nismo zmotili, a si resnici na ljubo res nismo niti drznili upati, da bi lahko plave ob pričakovanih zmagah s Fincantierijem in Cervignanom, tako suvereno odpravile tudi Conad in Ghemar. Slednji je sicer v Trstu igral pod pričakovanji, zato pa je še toliko bolj razveseljiv, da si borovke niso privoščile niti trenutka oddiha in so ga neusmiljeno nadigrale.
Sloga Koimpex je po zaporednih tesnih porazih v spopadih z dvema od neposrednih tekmecev zdrknila z drugega na sedmo mesto, a ima že v prihodnjem kolu, ko bo gostila Pepelko Montecchia, priložnost, da se znova prebije više na lestvici, kajti
zadnja dva poraza proti močnim naspro kake krize.
Do izteka prvega dela prvenstva manjka sicer še eno kolo, vendar že sedaj trenerji poznajo vse svoje nasprotnike, njihove karakteristike in dobre ter slabe lastnosti. Za malce drugačen tedenski komentar, ki sploh ni vezan na potek sobotnega kola, smo tokrat poprosili slovaškega strokovnjaka Dušana Blahuto, letošnjega tehničnega sodelavca pri ŠZ Sloga.
»Presenečen sem nad nivojem igre, ki jo ekipe predvajajo v tej ligi, privlačna pa je kajpak tudi izenačenost med njimi, saj v bistvu nikoli ni mogoče vnaprej napovedati izida nobene tekme. Boljše ekipe v naši skupini razpolagajo z zelo dobrim igralskim kadrom« (na naše vprašanje, kdo so te ekipe, je brez pomisleka odgovoril, da gre za Pandacolor, Bor, Kennedy, Latisano, Ghemar in Conad), »vendar prav ta kader velikokrat prekaša trenerje. Mislim, da bi morala marsikatera od teh ekip tehnično in taktično veliko bolje igrati. Marsikdaj je razpoložljivi igralski material boljši od trenerja, ki ga vodi in ne zna izkoristiti še veliko rezerve, ki jo imajo igralke v sebi. Tu mislim predvsem na taktiko igre.«
vsekakor še zdaleč nista pokazatelj
O Slogi, ki jo kajpak najbolje poznam, moram reči, da zelo cenim to, da ima veliko večino igralk iz lastnega podmladka, te pa so pri svojem delu na treningu izredno prizadevne. Ta ekipa je absolutno najnižja v ligi, to pomanjkljivost pa se je dalo odpraviti tako, da je tehnični kader Sloge znal iz vsake igralke potegniti skoraj maksimum. Sloga Koimpex je letos novinec v ligi, kljub temu ni v strandardno šesterko prišla nobena nova igralka, ki bi ekipo okrepila. In slogašice so bile na vseh tekmah z boljšimi ekipami povsem enakovredne svojim nasprotnicam. Če k temu dodam še, da večina boljših šesterk trenira petkrat tedensko v veliko boljših pogojih, kot jih ima Sloga Koimpex, je jasno, da zaslužijo slogašice resnično vse priznanje«.
»Žal pa ima prvenstvo tudi povsem negativnega protagonista: to so sodniki. Vse preveč je takih, ki sami niso bili nikoli igralci, hočejo pa biti na tekmah pravi protagonisti oni. Ne razumejo, da so glavni akterji na odbojkarskih predstavah igralke oz. igralci, da so gledalci na tekmah zaradi njih. Dober sodnik bi
Slogašlca Irina Pertot je v soboto opravila svoj krstni nastop v C-l ligi
moral voditi tekme nekje v ozadju, neopazno. Velikokrat sodniki na tekmah mladinskih kategorij dobesedno pokvarijo delo, ki so ga trenerji opravljali leta in leta, ko so mlade učili n.pr. pravilne prstne tehnike. Poznam veliko dobrih sodnikov iz SZ, ČSSR, Poljske, Avstrije, Madžarske in Nemčije. Mnogi med njimi so bivši igralci ali trenerji in znajo tako sproti oceniti situacijo, v kateri se igralec nahaja, sodijo v bistvu na oči in ne na ušesa, ko je kak zvok pri branjenju žoge manj čist od drugega. Mislim, da bi morali sodnike ocenjevati trenerji, šele takrat se bodo nehali obnašati kot despoti tako v mladinskih kot v članskih prvenstvih.«
Ženska C-1 liga
IZIDI 12. KOLA
Bor Elpro Cunja - Ghemar 3:0 (15:2, 15:5, 15:5), Pandacolor - Kennedy Videm 3:1 (15:6, 9:15, 15:3, 15:12), Mon-tecchio - Vicenza Tre 1:3 (15:11, 6:15, 5:15, 11:15), Latisana - Sloga Koimpex 3:1 (15:6, 16:14, 11:15, 15:11), Tregarofa-ni - Gamatex 1:3 (14:16, 4:15, 15:12, 12:15), Fincantieri - AUSA Pav 3:0 (15:1, 15:7, 15:1), Conad - Dolo 3:0 (15:6, 15:5, 15:8).
LESTVICA
Bor Elpro	12	10	2	33:14	20
Foče Latisana	12	9	3	31:17	18
Pandacolor	12	9	3	32:20	18
Vicenza Tre	12	8	4	28:19	16
Conad Villorba	12	8	4	27:22	16
Kennedy Videm	12	7	5	28:17	14
Sloga Koimpex	12	7	5	27:20	14
Ghemar	12	7	5	27:22	14
Gamatex	12	5	7	21:28	10
Dolo Pall.	12	5	7	17:25	10
Fincantieri	12	4	8	19:28	8
Tregarofani PD	12	2	10	17:33	4
AUSA Pav Cer.	12	2	10	12:33	4
Montecchio	12	1	11	14:35	2
PRIHODNJE KOLO (2. 2.)
Sloga Kolmpex - Volley Montec-chio, AUSA Pav Cervignano - Pandacolor Sarmeola, Vicenza Tre - Foče Colori Latisana, Kennedy Videm -Tregarofani Padova, Dolo Pallavolo -Bor Elpro Cunja, Ghemar Piove di Sacco - Fincantieri Tržič, Gamatex Pojana Maggiore - Conad Villorba.
V deželnih tretjeligaških derbijih
Točki ostali doma
V predzadnjem 12. kolu prvega dela v deželnih odbojkarskih pr-venstve sta bila v ospredju pozornosti derbija med Borom Agrimpexom in goriško Oiympio CDR ter med Sokolom Indulesom in Agorestom Posojilnico Sovodnje. Točki sta ostali v Nabrežini in Trstu. Prav gotovo pa je bil veliko bolj izenačen moški derbi na Alturi, saj je bil znan končni zmagovalec šele po tie-breaku.
Borovci in Goričani so morali za vsako osvojeno točko v povprečju igrati kar devet minut, na koncu pa so Tržačani vsekakor osvojili štirinajst točk več.
Na končni izid so v največji meri vplivale napake, zlasti gostov, ki so jih zagrešili prcej več. Gostitelji so bili za 10 točk (24:14) boljši v protinapadu, s servisom je Oiympia dosegla neposredno 12 točk, borovci štiri manj. Goričani so več točk dosegli tudi z blokom v razmerju 8:6, a bili so zelo netočni pri serviranju, saj so zgrešili kar 24 servisov, samo v prvem nizu osem, tri (verjetno usodne) pa v zadnjem nizu. Borovci pa so vsega zgrešili 14 servisov.
Tržačani ostajajo po tem uspehu še naprej na vrhu lestvice skupaj z ekipo Sistema Credito, ki je z zmago proti tretjeuvrščenemu Friuliju iz Povoletta, obojim naredil uslugo. Korak naprej je naredil tudi Val-prapor Imsa, ki je spravil na kolena tržaški Rozzol, čeprav je igral v okrnjeni postavi.
Po nedeljski zmagi s CUS med mladinkami
Slogašice bližje finalu
CUS - SLOGA KOIMPEX 1:3
(10:15, 11:15, 15:12, 14:16)
SLOGA KOIMPEK: Brišnik, Ci-occhi, Čebulec, Ferluga, Fonda, Gruden, Kosmina, Milič, Pertot, Spacal, Starc.
Ta tekma je ponovno potrdila, da je bila izločilna A skupina v prvenstvu mladink boljša od druge. Tržaški CUS, ki je brez težav osvojil prvo mesto v svoji skupini, je moral v prvi od dveh tekem v tem play offu priznati premoč Sloge Koim-pex, pa čeprav ta, resnici na ljubo, ni zaigrala najbolje. Slogašice so naletele na slab dan, tako da jim ni šlo nič od rok. Premalo je bilo povezave med sprejemom, obrambo in napadom, servis ni bil tako oster, kot je sicer na Sloginih tekmah. Sloga Koimpex je verjetno svoje
nasprotnice podcenjevala, res pa je tudi, da je v hladni telovadnici v Ul. Monte Cengio težko igrati na višku svojih moči. Tekma bi se vsekakor morala zaključiti z gladkim 3:0 v korist naše ekipe, ki razpolaga s tehnično absolutno boljše pripravljenim igralskim kadrom. Po vodstvu v setih z 2:0, so naše igralke zaradi nekaj naivnih napak prepustile tretjega domačinkam in nato v četrtem v končnici preprečile igranje tie breaka. Vsekakor: važna je bila zmaga, ki so jo slogašice tudi dosegle in s tem naredile tudi velik korak naprej do pokrajinskega finala za naslov, kajti bolj malo je verjetno, da bo CUS v sredo na Opčinah (ob 18.30) lahko poskrbel za preobrat.
(Inka)
V skoraj vseh pokrajinskih prvenstvih na Tržaškem naše ekipe na vrhu lestvic
Borove naraščajnice so v nedeljo dosegle svojo drugo zmago med »deklicami«, v svoji kategoriji pa so po dveh kolih še nepremagane
V deželnem prvenstvu dečkov
Teknoprogres je vnovič zmagal
ACLI RONCHI - TEKNOPROGRES
0:3	(6:15, 7:15, 3:15)
VALPRAPOR TEKNOPROGRES: Devetak, Kovic, Gravner, Maraž, Pao-letti, Korečič, Sfiligoj, Marega.
Zamojeva postava nadaljueje zmagovito pot v deželnem prvenstvu dečkov. Tudi nedeljski nasprotnik ji ni bil dorasel, kar je valpraporcem nudilo priložnost, da so poiskusili nekaj novih shem.
Že od vsega začetka je bilo namreč jasno, da bodo gostje, tudi tokrat, brez izgubljenega seta slavili zmago in vse kaže, da bodo neporaženi zaključili tudi prvo fazo prvenstva.
SLOGA - VIVIL	1:3
(13:15, 15:13, 9:15, 14:16)
SLOGA: Čuk, Grgič, Kralj, Marc, Micalessi, Miot, Spetič.
Slogaši so tokrat gostili tretjeuvr-ščeni Virtus, ki fizično absolutno prekaša naše odbojkarje, saj so njegovi igralci visoki, pa tudi starejši od naših (pri Slogi je bil edino Samo Miot letnika 1975). V prvih dveh nizih je Sloga predvajala vsekakor najboljšo igro v letošnjem prvenstvu. Slogaši so dobro branili, izpeljali celo vrsto res lepih akcij, v napadu pa se je tudi tokrat odlikoval Aljoša Kralj. V tretjem nizu pa so se naši igralci dekoncentrirali, ga gladko izgubili, pravega ritma pa niso znali »ujeti« niti v zadnjem, čeprav so se do konca enakovredno kosali z nasprotniki. (Inka)
OSTALI IZID 11. KOLA: Pallavolo TS - Rangers 3:0 (15:2, 15:6, 15:1), Oiympia - CUS neodigrana zaradi odsotnosti sodnika.
LESTVICA: Teknoprogres 22, Pallavolo TS 20, Vivil 16, Sloga 10, 01ym-pia 8 in ACLI Ronke 8, Rangers 2, CUS TS 0. (01yrhpia in CUS imata tekmo manj)
PRIHODNJE KOLO (3. 2.): 01ympia - ACLI, Teknoprogres - Sloga, Vivil -Pallavolo TS, CUS - Rangers.
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
IZIDI 2. KOLA: Altura - Breg 3:1 (13:15, 15:6, 16:14, 16:14), Killjoy - Sloga Sagor 1:3 (9:15, 11:15, 15:3, 9:15), La Mar-motta - Bor Friulexport neod., Virtus -Club Altura 2:3 (13:15, 15:11, 13:15, 16:14, 14:16), OMA - CUS bo 31.1.
LESTVICA: Sloga Sagor, Altura in Club Altura 4, Bor Friulexport in Breg 2, Killjoy, Virtus, OMA, CUS in La Mar-motta 0. (OMA, CUS, Bor Friulexport in La Marmotta tekmo manj)
PRIHODNJE KOLO: Sloga Sagor -Breg, Bor Friulexport - Killjoy, Club Altura - La Marmotta, CUS - Virtus, OMA -Altura.
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA A
BREG - PREVENIRE	2:3
(14:16, 15:7, 15:8, 12:15, 16:17)
BREG: Giorgi, Bandi, F. in M. Sancin, Laurica, Seganti, Gobbo, Ota.
Brežanke so zamudile enkratno priložnost za pomembno zmago. Posebno v 1. setu so bile namreč stalno v vodstvu (6:3,
11:6, 13:8, 14:9), v 4. pa je botrovala neuspešnemu zaključku tudi netočnost v napadu. Brežanke morajo popraviti blok, ki sploh ni učinkovit in doseči nekoliko večjo samozavest. Pohvalo si zasluži mlada napadalka Elena Bandi (letnik 76), ki je z dobrim napadom in gotovimi sprejemi servisa nudila ekipi važen doprinos. V tie breaku sta si ekipi stalno izmenjavali v vodstvu. Zaradi živčnosti so domačinke zapravile dve match-žogi. Pri 16:16 je bil servis v rokah nasprotnic, žoga je večkrat prešla mrežo, na koncu pa je sodnik z dvomljivo odločitvjo dosodil, da so Brežanke udarile žogo v out. (Ota)
OSTALI IZIDI 2. KOLA: Bor Friulep-xort - Le Volpi A 1:3 (15:8, 7:15, 12:15, 10:15), S. Andrea - OMA 3:0 (15:7, 15:10, 15:13).
LESTVICA: Prevenire in S. Andrea 4, Breg in Le Volpi A 2, Bor Friulexport in OMAO.
SKUPINA B
IZIDA 2. KOLA: Sokol - Altura 3:2 (9:15, 15:11, 11:15, 15:8, 15:8), Zaule - OMA
A 2:3 (3:15, 15:3, 13:15, 15:10, 9:15), CUS -le Volpi B odlož.
LESTVICA: OMA A 4, Zaule, Sokol in CUS 2, Altura in Le Volpi B 0. (Le Volpi in CUS imata tekmo manj)
DEKLICE SKUPINA A
IZIDI 8. KOLA: Virtus - Bor Friulex-port 2:3 (4:15, 15:0, 15:10, 7:15, 7:15), Zaule Rabuiese - Sloga A 3:1 (15:9, 8:15, 15:7, 15:10), Breg - Sokol odlož., CUS A - Ric-reatori 3:1 (15:9, 15:8, 7:15, 16:14).
LESTVICA: Bor Friulexport 14, Virtus in CUS 12, Ricreatori 8, Breg 6, Sokol 4, Sloga A in Zaule Rabuiese 2. (Bor Friu-lexprt, Zaule, Breg in Sokol imajo tekmo manj)
SKUPINA B
BOR FRIULEXPORT B - CUS B 3:1
(15:7, 10:15, 15:5, 15:12)
BOR FRIULEXPORT B: Pitacco, Jogan, Gruden, Bezenšek, Vidah, Pernarčič, Zadnik, Faimann.
Mlade borovke so v nedeljo zjutraj tudi v povratni tekmi premagale CUS in pokazale lep napredek v primerjavi s prvim nastopom proti temu nasprotniku. Z malo več pazljivosti bi lahko zmagale brez izgubljenega niza, a so v drugem nizu podcenjevale nasprotnice. Bolje bo, če si kaj takega v bodoče ne bodo več privoščile. Njihova pozornost je zdaj vsekakor usmerjena v prvenstvo naraščaj-nic, v katerem nastopajo z isto postavo, a to še ne pomeni, da v preostalih tekmah prvenstva »deklic« nimajo možnosti, da dosežejo še kako zmago. (Igor)
OSTALI IZIDI 8. KOLA: Altura - S. Andrea 3:2 (13:15, 15:11, 9:15, 15:3, 15:10), Sloga B - Kontovel odlož.
LESTVICA: Sloga B 12, Altura 10, OMA 8, Kontovel 6, SanfAndrea in Bor Friulexport 4, CUS B 0.
NARAŠČAJNICE
IZIDI 2. KOLA: Sokol - Bor 0:2, Melara - OMA 0:2, Ricreatori - Club Altura 2:0, Cobolli - Virtus 2:0.
LESTVICA: Bor Friulepxort in OMA 4, CUS, Melara, Ricreatori, Cobolli in Sokol 2, Sloga, Virtus in Club Altura 0.
deželna prvenstva
_____Moška C-2 liga
IZIDI 12. KOLA
Bor Agrimpex - 01ympia CDR Gorica 3:2 (14:16, 14:16, 15:10, 15:6, 15:11), U' bertas Martignacco - Cremcaffe Tržič 2:4 (10:15, 15:13, 15:12, 4:15, 11:15), Sistem3 Credito Viha Vicentina - Friuli Povolet-to 3:2 (13:15, -15:9, 15:5, 8:15, 15:11), Val-prapor Imsa - Rozzol Trst 3:1 (6:15, l?:15, 15:12, 15:10), Mobilificio Santalucia Prat3 - Pav Remanzacco 3:2 (15:4, 4:15, 15:'’ 13:15, 15:13), Volley Bali Videm - Tomana Gradišče 0:3 (12:15, 8:15, 4:15), PastiB' cio Brotto Gorica - Itely Fojda 2:3 (m4.
14:16, 15:6, 8:15, 13:15).
LESTVICA					
Bor Agrimpex	12	11	1	35:14	22
Sis. Credito	12	11	1	35:16	2^
Friuli Pov.	12	9	3	30:20	18
Cremcaffe	12	7	5	27:25	14
Valprapor	12	7	5	27:25	14 19
01ympia CDR	12	6	6	29:26	19
Pav Remanzac.	12	6	6	26:23	
Itely Fojda	12	6	6	24:28	12 m
Torriana	12	5	7	20:26	Jv o
Past. Brotto	12	4	8	22:29	0
Mobil. Prata	12	4	8	23:31	8 n
Volley Bali	12	4	8	18:28	0 a
Rozzol TS	12	3	9	21:29	0 n
Libertas Tur.	12	1	11	17:34	L
PRIHODNJE KOLO (2. 2.)
Rozzol Trst - Sistema Credito, Torria-na Gradišče - Libertas Turjak, Friuli PO' voletto - Valprapor Imsa, Cremcaffe m Žič - Mobilificio Santalucia Prata, R®1! Fojda - Bor Agrimpex, 01ympia CD Gorica - Volley Bali Videm, Pav RemaD' zacco - Pastificio Brotto Gorica.
Ženska C-2 liga
IZIDI 12. KOLA
Pallavolo Altura Trst - Banca Popolaf® Čenta 3:2 (11:15, 11:15, 15:13, 15:11,
CUS Videm - Peroni Tržič 3:1 (12:15, m:D' 15:7, 15:8), ASFJR Čedad - Mercato aeua Scarpa Casarsa 0:3 (13:15, 12:15, 4:15), movolley Pordenon - Danone Rivignan 3:2 (4:15, 15:10, 13:15. 15:5, 15:4), Itar Cua ne Fontanafredda - Solvepi Prata (15:12, 6:15, 8:15, 5:151, Sokol Indules Agorest Posojilnica Sovodnje 3:0 (1°. J 15:8, 15:10), Libertas Martignacco- Otu Tomasini Cordenons 1:3 (10:15, l3' 11:15, 5:15).
LESTVICA	,
Martignacco	12	11 1 34:12	-
Otlica Tomm.	12	10
CUS Videm	12	10
Banca Pop.	12	8
Casarsa	12	8
Altura TS	12	8
Sokol Indules	12	7
Agorest Pos.	12	5
Promovolley	12	4
Peroni Tržič	12	4
Danone Riv.	12	3
ASFJR Čedad	12	3
Solvepi	12	3
Fontanafredda	12	0	12
34:!7 20 31:14 20 30:13 lb 27:16 27:18 24:19 ,	18:27
8 20:27
8	15:30 g 20:28
9	15:29
8 'g
PRIHODNJE KOLO (2. 2.)	,
Danone Rivignano - ASFJR Č®d^._ Agorest Posojilnica Sovodnje - CU5 dem, Mercato della Scarpa Časar3" Promovolley Pordenon, Peroni Trz a Itar Cucine Fontanafredda, Otlica l31 ta sini Cordenons - Banca Popolare ce> Pallavolo Altura - Sokol Indules, 5 pi Prata - Libertas Martignacco.
___________Moška D liga
IZIDI 12. KOLA	Bail
Bo Frost Fiume Venelo - VolleT _,ut> Carnia 0:3 (13:15, 7:15, 3:15), VolleV Trst - Gasilci Čaldini Gorica 3:2 l . 6:15, 15:3, 12:15, 15:11), Soča Soben ^ CUS Trst 1:3 (7:15, 15:17, 15:10, I0:1^,'elc0 legnameria Panizzo S. Vito - Pton paj. Buia 3:2 (15:13, 5:15, 15:12, 9:15, 15:1£K 1:3 lavolo Trst - Arniči del Cuore tr j-gf-(11:15, 7:15, 15:4, 2:15). Nista i9r3l®t), mona Ruote Porcia in Prevenire Tr LESTVICA
32;,n l4 25: 2 l4
2f 8 14 22: 3 ,2
22: 0 lO
l?:!® g
17:21 g 18:^ 8 18:25 g 14:23 6 14:23 0 2:3°
PRIHODNJE KOLO (2. 2 ) jici CUS Trst - Volley Club Trst, ‘-^jd
Promelco Buia	11	10
Volley Carnia San Vito	10 10	7 7
Volley C. TS	10	7
Prevenire TS	10	6
CUS Trst	10	5
Soča Sobema	10	4
Arniči Cuore	10	4
Carmona Ruote	11	4
Fiume Venelo	10	4
Caldini GO	10	3
Pallavolo TS	10	0
3 3
3
4
5
6 6 7 6 7
0 10
Caldini Gorica - Soča Šobeina,
Ven®
del Cuore Trst - Bo Frost Fiume .a pr Volley Bali Carnia - Falegnamei laVr nizzo San Vito, Prevenire Trst -	£9'
lo Trst. (Počivata Promelco Bura
mona Ruote Porcia).
Ženska D liga
IZIDI 12. KOLA pjet1* Gammalegno Cecchini Pasi,an0Mo3sa,i 3:0 (15:4, 15:13, 15:8), Pallavolo ‘ ,0:1* Carrozzeria Emiliana Porcia - a v 15:11, 15:4), Pizzeria Mario Lucia acf: tus Trst - Lavoratore Fiera Mar gfad> 1:3 (15:7, 8:15, 4:15, 5:15), Torriana u če - Celinia Maniago 3:0 (15:7' _ K0 ,/r Socopel San Giorgio di Nogarc-jllpie,V|71 vel 3:0 (15:8, 15:12, 15:12), Utas FiUp (15;1, neto - Pizzeria Al Ledra Humm 1 15:0, 15:9), Pav Natisonia -2:3(12:15, 15:5, 5:15, 15:9, 11:15)-LESTVICA
12	H	l
12	10	2
12	9	3
12	9	3
12	7	5
12	7	5
12	7	5
12	6	«
12	6	8
12	4	»
12	3	9
12	3	9
12	l	12
12	0	12
Martignacco
Torriana
Porcia
Fiume Venelo Al Ledra Hum. OMA Trst Celinia Pall. Mossa Socopel Gammalegno Virtus Trst Pav Natisonia Kontovel Pieris
7 % 34: '
33:12 jg 29:j8 jg
2?: 9 ‘i
23:22 j4
24:23 24:2? 12 20:23 g 18:2' 6 22:38 6 20:39	4
‘ge 0
PRIHODNJE KOLO (2-	-
Celinia Maniago - a1izfedra Luciano Trst, Pizzeria Al L- Fiera,n2zr Pallavolo Mossa, Lavoraj<?f/-e CarIGi0,P' tignacco - Torriana Gradis^ gari
tignacco ria Emiliana Porcia
Socop®
gio di Nogaro, OMA Trst - G pjUrHe Cecchini Pasiano, P^/Vcnnia-neto, Kontovel - Pav Natrsoi
V nedeljo nov uspeh v prvenstvu 1. amaterske nogometne lige
Druga zaporedna zmaga Juventine
JUVENTINA - TRIVIGNANO 1:0 (1:0)
STRELEC: Klanjšček v 42. min. iz A1~metrovke.
al° (Andaloro).
TRIVIGNANO: Pinat, Cuzzot, Mi-occo, Birri, Gigante, Scarel, Cristan-
Geatti), Ferro' Buttazzoni' Zorzin,
r-SODNIK: Tomasulo iz Trsta. GLE-DALCEV: 200.
Juventina je v drugem srečanju po-. ratnega dela prvenstva 1. amaterske . ?e pospravila drugi zaporedni par
točk,
s katerim je še utrdila drugo
jjjesto na lestvici, tik za vodilnim Ta-i^em, ki je z okroglo zmago na tu-sk	vlogo glavnega favorita v
.Kupini. Tako kot pred enim tednom v
toval
lanu je tudi tokrat za zmago zados-
en sam gol razlike. Juventina ga
je spet dosegla z 11-metrovke kakor že prejšnjo nedeljo. Najvišja kazen, ki jo je sodnik dosodil nekaj minut pred iztekom prvega polčasa je bila neoporečna, kot je neoporečna tudi zmaga Juventine, ki je brez večjih težav ugnala borbene vendar tehnično dokaj poprečne nasprotnike.
Srečanje se je začelo v znamenju premoči Juventine, ki je bila nekajkrat nevarna tudi zaradi negotovosti vratarja gostov. Temu je v 10. minuti ušla iz rok žoga, ki je Tabaj za las ni uspel preusmeriti v mrežo. Le štiri minute kasneje je Cingerli s kakih 22 metrov streljal malo mimo vrat, nato v pa 26. minuti s prodorom v kazenskem prostoru prišel tik pred vratarja, ki pa mu je v zadnjem trenutku prestregel žogo.
V prvem polčasu zelo aktivni Cingerli nosi tudi večji del zaslug za gol. V 41. minuti je namreč poskrbel za lep
prodor na levi in se nato nezadržno podal v kazenski prostor, kjer ga je branilec zrušil. Sodnik je brez oklevanja dosodil 11-metrovko, ki jo je Klanjšček izvedel z lepim polvisokim strelom desno od vratarja.
V drugem polčasu se je Juventina zadovoljila z minimalno prednostjo in pustila gostom nekaj več manevrskega prostora. To bi jo kljub solidni obrambi lahko drago stalo v 33. minuti, ko so gostje imeli svojo najboljšo priložnost z Geattijem, ki je po hitrem prodoru s kakih petih metrov sam pred Pascolatom zastreljal visoko. Kljub agonistično živahnem srečanju drugi polčas ni ponudil drugih izrazitih priložnosti za zadetek. Končni žvižg je tako zapečatil zmago, ki je za Juventino še kako dragocena pred dvema nelahkima gostovanjema v naslednjih dveh prvenstvenih kolih.
(mm)
Strelec gola D. Klanjšček
V 2. amaterski nogometni ligi so Bazovci odpravili Križane, Prosečani pa Gajo
Uspeha Zaije in Primorja v derbijih
VESNA - ZARJA	0:1 (0:1)
NRELEC: Antonič v 34. min. nji ^^NA: Messina, Soavi, Massai, Ba-V a' Niko Sedmak, Leonardi, Pertan, Gp^urini, Pontin (Peter Sedmak), Jjhani, Kriščak (Babich).
[^/•ARJA: Cocevari, Antonič, Ridolfo, V-T^oni, Borelli, Germani, Auber, -ten, Voljč, Mauro, Kalc, (Sarti,
sodnik1?6, Kalc’TFor\dQ)-
RtTx IK; Tonca iz Tržiča.
RUMENI KARTON: Barilla, Leonar-
'Vuber, Voljč in Kalc.
'e na reoensken
^ briški Vesni. Tekma je bila lepa
Zn_i	7 mnnmrrn nrilrv^nostmi 7:a
pv..- : je na repenskem igrišču pred Pfnt! , 111 občinstvom osvojila derbi
iti b kriS’
tajjpjhena, z mnogimi priložnostmi za ''Ost n. P1' Vesni se je poznala odsot-tja j g kvalificiranega Picchierija, ki Pomesti! Leonardi (le-ta igra (ttieu 110 na sredini igrišča). Zarja ni 'lv2.a Velikih preglavic s postavo, če ^ gameino odsotnost Damjana Fonde, "faJe nadomestil Manzoni. ielj V?) po sodnikovem žvižgu sta za-!9to -j'P' razvijati hitro in borbeno PUdji P° 10 minutah se je Vesni po-nailePša priložnost na tekmi: ^ “Pni je močno streljal izven ka-kfatkpPa prostora in obramba je žogo "eitjj °dbila, a le do Puntina, ki je "o 2 Petrov pred vratarjem neverjet-•tlit! jetr.elial Visoko čez prečko. V 23.
str ilrne^a Vesna na razpolago pro-i "t N izven kazenskega prostora. ,°tn je streljal močno proti vra-i kaj Hočevar je žogoodlično ubranil, 'kt^kmut zatem je imela Zarja pri-I0 j® MS ^.a^cem' katerega strel z gla-
’ kT’
je
^'sljaj6 kakih 20 metrov je silovito gko v .?orni' kot vrat in zatresel klofJ kfižani so jezno reagirali in se ko dr Potisnili v napad, a zadetka
sv>gii.
i iir'ar v, T®111 polčasu je trener Vesne 3 ki jg slal na igrišče Petra Sedma-jjNtJj ~~ P° dvemesečni odsotnosti "'iKg.^kodbe — ponovno stopil na Zariajeir
1 je imela v drugem polča-
su terensko premoč na sredini igrišča in v napadu, Vesna ji je odgovarjala s hitrimi protinapadi. Med številnimi priložnostmi Zarje naj ■ omenimo nevarno akcijo Voljča, njegov strel pa je Niko Sedmak odbil z nogo, nato priložnost, ki jo je imel Kalc (po hitrem protinapadu se je znašel sam pred vratarjem, njegov strel pa je Messina odbil). Nato sta se Zarji ponudili še dve lepi priložnosti, a Voljč je v obeh primerih streljal mimo vrat. Ko sta manjkali do končnega žvižga le dve minuti, si je Peter Sedmak ustvaril lepo priložnost, a njegov diagonalni strel je vratar ubranil.
Zarja je tako zasluženo dosegla svojo 14. zmago in se še bolj usidrala na vrhu lestvice, medtem ko je Vesna s tem porazom zdrknila na 7. mesto na lestvici. Obe ekipi sta v nedeljo pokazali lep nogomet, igra je bila vseskozi zanimiva, pohvale pa so še posebno vredni Antonič in Mauro za Zarjo ter Niko Sedmak in Leonardi za Vesno.
(S. K.)
PRIMORJE - GAJA	1:0 (0:0)
STRELEC: Miclaucich v 60. min.
PRIMORJE: Coronica, Trampuš, Milani, M. Štoka, Pipan, Antoni, Livan, Miclaucich (Škabar), Savarin, Ušaj (Štrukelj), P. Stoka.
GAJA: Sancin (Gregori), Šuc (Gabrielu), Loi, Pangoni, Crisman, Bullo, Vengust, Kelemen, Ghiotto, Kalc, Čermelj.
Gaja in Primorje sta odigrali derbi zares v izredno težkih vremenskih pogojih, saj je ob nizki temperaturi pihala zelo močna burja, ki je predvsem v prvem polčasu povsem onemogočila izvajanje igre na sredini igrišča. Tako so gostje v tem delu lahko brez večjih težav potisnili Prosečane v obrambo, niso pa uspeli ustvariti res nevarnih priložnosti, če izvzmemo strel Čermelja v kazenskem prostoru po točni podaji Vengusta.
V drugem polčasu je zaigral pri Gaji tudi Gabrielli in sicer v vlogi li-bera. Kljub temu pa so vajeti igre tokrat vzeli v roke Prosečani, ki pa niso
iess'r'a spretno odbil v kot. Za-j 1 je zapečatil tekmo v korist
Sstf ten,
v 34. min. Antonič: z
igrali dovolj umirjeno ih so predvsem izgubili preveč žog. Ob tem je treba reči, da so jih spravili v težave tudi gajevci s hitro in agresivno igro, kar pa jih je tudi drago stalo. Prav ko so poskusili pustiti napadalce Primorja v »off-sideu«, je žoga pravočasno dospela do Miclaucicha, ki je sam pred Sancinom brez težav dosegel zadetek. Le pet minut kasneje je spet Miclaucich prejel podajo Pipana in se predstavil pred Sancinom. Šlednji ga je v kazenskem prostoru podrl na tla. Sodnik je tako dosodil enajstmetrovko in izključil vratarja. Najstrožjo kazen je izvedel prav Miclaucich. Gregori, ki je zamenjal Sancina, pa je strel ubranil. Gostje so za tem izvedli nekaj hitrih protinapadov in postavili v težave domačine. Kljub vsej požrtvovalnosti pa niso uspeli priti do nevarnejšega strela na vrata.
Kot sepogostoma dogaja, je bil tudi ta derbi s tehničnega vidika precej skromen. Kot opravičilo pa moramo reči, da so bile tokrat vremenske razmere res skrajno težke in da sta obe ekipi nastopili s precej okrnjenima postavama. (Š. M.)

Posnetek s slovenskega nogometnega derbija med Vesno in Zarjo
SK DEVIN
organizira v nedeljo, 3. februarja, smučarski izlet na Dobrač (Avstrija). Odhod avtobusa ob 6. uri z Opčin, 6.10 s Proseka, 6.20 iz Nabrežine, 6.30 iz Seslajna. Informacije in vpisovanje B.. Škrk — telefon 200236.
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 3. februarja, avtobusni izlet v Forni di Sopra (Varmost). Odhod avtobusa z Opčin ob 6. uri. Informacije 212936 in 212859. Vpisovanje na sedežu kluba jutri, 30. t. m., od 19. do 20. ure.
ŠD POLET
sklicuje 23. letni občni zbor, ki bo danes, 29. t. m., v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. poročila, 2. razprava, 3. razno. Vabljeni člani in simpatizerji društva.
. skupini H 3. amaterske nogometne lige
z borbenostjo na vrhu
B0S‘RELcaKRAS
°sk „ „>A za Kd
i* ‘-cr a —	1:2 (1:1)
V 89 ^ za KRAS: Piščanc v 25. min.,
RRAS '
N,
rmin.
U-ar
^do^' Fadda' Škerk' Špaca
KrLCucarir a^uS1c' Rotta' Lepore, Piš-‘Ov S i® na ' Albertini-"es? Za>aqn tež,kern gostovanju osvojil :ače) "a igJ s .katero je ohranil prvo
'h Ost>, v oadalievf
1 °str2*v V nabaljevanju zelo bor-5PrQ*tna6Ratei-i3asovc* vsekakor niso na-
Nli> .
Sutdo zmi
nSSfe:S-ANNA
“ neslanim izzivom na-so predvsem s srčnostjo
'aoovn em s srCnostJ° M "ega gola prav v zadnji
4:1 (2:0)
v 35.
n1110, ki T°'nšič ?f501anni (Gergolet),
Fajt, Luisa, Agos-
',v6tp
rUrjat,ll° treh?’'-8; Anne Sovodenj-
VI* >’Vet'
&
s° PrenA P°kazati vsega, kar !*l<> , > tržaš9kdZ l nasPr°tnika. Zad-
v
i$t? aVrieiD P0stdva. ki jo sestav-ti3 Od 0tlliku. tareiši igralci, ni bila
'!tna Postaatetka 3 bila razlika ma dokaj razvidna in
prednost, ki jo je v 35. minuti dosegel Luisa, je le kronala začetno prizadevanje Sovodenjcev. Izid tekme pa so zapečatili v bistvu nekaj minut kasneje, ko je Luisa vdrugič, tokrat iz 11-metrovke, zatresel mrežo S. Anne.
V	nadaljevanju so gostitelji zaigrali povsem ležerno in brez vsake težave s Fajtom dosegli še dva zadetka. Častni gol so gostje dosegli ob izteku srečanja.
SAGRADO - MLADOST	1:1 (1:1)
STRELEC za MLADOST: Frandolič
MLADOST: Baldan, Gergolet, M. Ar-gentin, Falcicchia, Devetta, Frandolič, De Lorenzo, D. Argentin, Marušič, Colja, Kosič (Zofi)
Mladost bi z gostovanja v Zagraju z malo več športne sreče lahko odnesla celoten izkupiček. Gostje so zaigrali zbrano v obrambi in na sredini igrišča ter s hitrimi protinapadi spravljali v težave Zagrajčane, ki so le redkokdaj ogrozili vrata Baldana. Domačini so prednost dosegli predvsem ob pomoči avtogola, kar pa ni vzelo poguma gostom. Nasprotno: z dobro izvedenim prostim strelom je Frandolič izenačil.
V	drugem polčasu se igra v bistvu ni spremenila, čeravno so domačini imeli pobudo v rokah in večkrat zaposlili vratarja Baldana. V protinapadu pa je Mladost zapravila enakratno priložnost, ko je Marušič zadel prečko. (G. D.)
V skupini 13. amaterske nogometne lige
Pomembna zmaga Brega
S. VITO - BREG	0:2 (0:0)
STRELEC: Lacalamita v 47. min. (11-m) in v 89. min.
BREG: Petronio, Tul, Pečar, Rochetti, Prašel, Olenik, Slavec, Lacalamita, Cas-tellano, Švara (Paoli), Zeugna, Sancin, Buzzi.
Z gostovanja proti S. Vitu so modri zasluženo odnesli cel izkupiček točk in tako obdržali drugo mesto na začasni lestvici.
Srečanje je bilo privlačno, ekipi sta predvajali hitro igro toda večkrat jima je močan veter prekrižal račune. Igra Brežanov je bila tekoča, predvsem v drugem polčasu po zaslugi Olenika in Tula na levem krilu. V obrambi pa so imeli plavi nekaj težav v prvem polčasu, medtem ko so v nadaljevanju zaigrali solidno, tudi po zaslugi Paolija, ki se je vrnil po daljši odsotnosti zaradi poškodbe.
Gostje so začeli tekmo v napadu, sprva je bil nevaren Slavec, ki je z glavo poslal žogo nad vrata, nato pa sta Zeugna in Castellano izpeljala dve lepi akciji, a brez uspeha. Tekma je bila nato izenačena vendar obe ekipi sta igrali nekoliko zmedeno. Proti koncu polčasa je moral dvakrat poseči vratar Petronio, ki je izvrstno ubranil nevarna strela domačinov.
Prvi zadetek so modri dosegli v drugi minuti nadaljevanja iz enajstmetrovke, ki jo je sodnik dosodil, ker se je domači branilec dotaknil žoge z roko v lastnem
kazenskem prostoru. Najstrožjo kazen je hladnokrvno realiziral Lacalamita, ki je poslal žogo na levo stran vratarja. Domačini so reagirali, a modri so nadzorovali igro brez težav, obratno skušali so podvojiti. To jim je uspelo prav v poslednji minuti: Slavec si je priboril žogo na polovici igrišča in je nato šprintal po desnem krilu, z roba kazenskega prstora je podal v sredino, kjer je bil najspretnejši Lacalamita, ki je tako dosegel svoj dvanajsti letošnji zadetek.
Ob koncu tekme je bilo v Bregovem taboru in med navijači seveda veliko veselje. (E. B.)
CHIARBOLA - PRIMOREC 2:0 (2:0)
PRIMOREC: Leone, Sardiello, Ferluga (Coppola), Purič, Rados, Canziani, Kralj, Santi, Bracco, Smilovich, Kralj.
Primorec je imel v nedeljo dokaj smole. Gostitelji so namreč povedli že v prvi minuti tudi s pomočjo burje, ki je preusmerila v vrata strel domačega napadalca. Chiarbola je imela ves prvi polčas premoč naigrišču in je sredi polčasa tudi podvojila.
Trebenci so začeli v drugem delu silovito napadati, ko so imeli pomoč burje v hrbet. Ustvarili so si tudi nekaj priložnosti, a brezuspešno, po izključitvi Can-zianija in potem, ko se je moč burje ublažila, so gostitelji spet prevzeli pobudo v svoje roke in obdržali vodstvo.
| rezultati
1. AMATERSKA LIGA
Skupina A
IZIDI 17. KOLA
Ponziana - Tarnal	0:3
S. Canzian - Costalunga	1:2
Pro Flumicello - Lauzacco	2:2
Fortitudo - Aguileia	1:0
Cordenonese - Sangiorgina	0:0
Ruda - Pro Aviano	0:0
JUVENTINA - Trivlgnano	1:0
Percoto - Pro Cervignano	0:0
LESTVICA
LESTVICA
Tamai	17	8	6	3	29:14 22
Costalunga	17	7	7	3	20:11 21
JUVENTINA	17	5	11	1	8:3 21
Cervignano	17	5	10	2	16:9 20
Percoto	17	6	7	4	14:16 19
Cordenonese	17	5	8	4	14:13 18
Sangiorgina	17	4	9	4	13:12 17
Pro Aviano	17	4	9	4	15:14 17
Aguileia	17	6	5	6	13:12 17
S. Canzian	17	5	7	5	13:14 17
Fortitudo	17	5	7	5	9:13 17
Fiumicello	17	3	8	6	16:21 14
Ruda	17	3	8	6	17:17 14
Ponziana	17	4	6	7	10:17 14
Trivignano	17	5	4	8	9:18 14
Lauzacco	17	3	4	10	15:23 10
PRIHODNJE KOLO Pro Cervignano - JUVENTINA, Tri-vignano - Ruda, Pro Aviano - Cordenonese, Sangiorgina - Fortitudo, Aguileia - Pro Fiumicello, Lauzacco - San Canzian, Costalunga - Ponziana, Tamai - Percoto.
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 17.KOLA
Moraro - Audax	0:2
Villesse - Fogliano	2:1
PRIMORJE - GAJA	1:0
Pro Romans - Mossa	0:0
Villanova - Como	0:0
Piedimonte - Capriva	1:2
VESNA - ZARJA	0:1
Pro Farra - Mariano	0:1
LESTVICA
ZARJA	17	14	3	0	30:6 31
Moraro	17	7	8	2	22:9 22
PRIMORJE	17	8	6	3	24:14 22
Corno	17	8	6	3	18:12 22
Pro Romans	17	7	6	4	26:19 20
Mossa	17	4	12	1	12:5 20
VESNA	17	7	4	6	21:14 18
Villanova	17	6	6	5	12:11 18
Audax	17	5	6	6	15:20 16
Villesse	17	5	6	6	18:25 16
Piedimonte	17	4	6	7	12:14 14
Pro Farra	17	2	9	6	11:14 13
Mariano	17	2	7	8	11:19 11
Fogliano	17	4	3	10	22:36 11
GAJA	17	1	8	8	9:20 10
Capriva	17	3	2	12	10:35 8
PRIHODNJE KOLO Mariano - VESNA, ZARJA - Piedimonte, Caprina - Villanova, Corno -Pro Romans, Mossa - PRIMORJE, GAJA - Villesse, Fogliano - Moraro, Audax - Pro Farra.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina H
IZIDI 14. KOLA
Azzurra - KRAS	1:2
Vermegliano - San Lorenzo 1:2 SOVODNJE - S. Anna	4:1
CUS - Isonzo	0:0
Begliano - Medea	0:0
Sagrado - MLADOST	1:1
Junior - Poggio	1:0
LESTVICA
Medea	14	8	5	1	23:6 21
KRAS	14	8	5	1	28:16 21
SOVODNJE	14	7	5	2	31:16 19
San Lorenzo	14	8	2	4	19:12 18
Isonzo	14	5	7	2	18:12 17
Azzurra	14	6	5	3	15:12 17
Poggio	14	6	4	4	20:14 16
Junior	14	4	6	4	26:24 14
Sagrado	14	5	4	5	18:20 14
Begliano	14	1	8	5	9:15 10
MLADOST	14	2	6	6	12:24 10
CUS	14	2	4	8	11:19 8
Vermegliano	14	2	3	9	15:30 7
S. Anna	14	1	2	11	7:32 4
PRIHODNJE KOLO Poggio - Sagrado, MLADOST - Begliano, Medea - CUS, Isonzo - SOVODNJE, S. Anna - Vermeglano, S. Lorenzo - Azzurra, KRAS - Junior.
Skupina I
IZIDI 15. KOLA
San Vito - BREG	0:2
Fincantieri - Giarizzole	1:0
Chiarbola - PRIMOREC	2:0
Exner - Opicina	0:2
CGS - Montebello	0:0
Roianese - S. Andrea	1:2
Don Bosco - Stock	odi.
Union je bil prost
LESTVICA
Opicina	15	10	3	2	31:12 23
Chiarbola	15	8	4	3	28:11 20
BREG	15	6	8	1	27:13 20
S. Andrea	15	7	6	2	16:11 20
San Vito	15	7	5	3	23:14 19
Fincantieri	15	6	7	2	17:12 19
PRIMOREC	15	5	7	3	24:12 17
Roianese	15	5	6	4	22:19 16
CGS	15	4	7	4	9:11 15
Stock	14	5	4	5	19:20 14
Giarizzole	14	4	4	6	14:18 12
Montebello	15	2	7	6	14:17 11
Exner	14	3	2	9	8:23 8
Don Bosco	14	1	2 11		12:28 4
Union	14	1	0	13	8:51 2
PRIHODNJE KOLO Union - Don Bosco, Stock - Roianese, S. Andrea - CGS, Montebello - Ex-ner, Opicina - Chiarbola, PRIMOREC - Fincantieri, Giarizzole - San Vito. BREG je prost.
CRUP
Cassa di Risparmio di Lkine e Pordenone
8. SEJEM STROJEV IN NAPRAV ZA OBDELAVO LESA
1.-5. FEBRUAR urnik: 9.30-20.30 )
FIERA Dl PORDENONE