Iz slovanskih pokrajin. Ve O 261 tisoč rubljev za ruske uni- um i ' ^dova Jazykoya v Peterburgu, ki je ru , .a 'et» 1809, je zapustila vse syo.je imetje j 8*itn (;-- " • ^ ¦ ¦ 'Oi v znanstvene namene. <Jodi« K°ngres slovaških dijakov. V «res i na Slovaškem se je te dni vršil konsiovaških dijakoT. Prisostvovalo mu je M o* Univerzam. Vsaka univerza dobi enak Porah rub'Jev» za štipendije. Ostanek se mnogo Slovakov iz Ogrske. Za zakljufek je bila velika ljudska slavnost, ua kateri se je govorilo o kulturnem napredovanju Slorakov. Poslanec Blaho je govoril o češko-slovaškem edinstvu. O Velik legat *- narodne češke namene. »Narodni Listy" poro6ajo iz Soluograda, da je tamkaj umrli posestaik Hubeš zapustil velikanske legate y češke narodne namene. Tako je zapustil 30.000 kron za ustanove češkim tehnikom, 30,000 E za ustanove Češkim enoletnim prostovoljcem, 24.000 kron razuira šolskim zavodom, 3000 kron praškemu mestu, 10.000 kron Ceški Šolski Matiei, 2000 kron Severočeškemu obrambnemu društvu, 2000 kroa Južnočeškemu obrambnemu društvu in 6000 kron Komenskega društvu na Dunaju. O O solskem zletu v Zagrebu pišejo y BGrazer Tagespost": V dneh, polnih šumnih slavDosti je slavil Zagreb nezaslišau tiiumf vseslovanske misli: veliko sokolsko slavnost, ki je začela tu dne 13. t. m. V neskončnib. vr8tah, tisoči in tisoči, so stopali Sokoli mimo : rokodelci in akademični naobraženci, uradaiki in trgovci — vseh je združila narodna id^ja pod svojo zastavo. V varstvo uarodnih interesoy je ves naraščaj — plodna misel — organiziran y telovadnih društvih. Tu ni nikake razlike stanu, naobrazbe in premoženja; vsakdo je telovadec in boritelj za skupno stvar; v to ga vzgajajo telesoo in duševno. Tako se je približal slavnostai izprevod — kakor z^agoslaven pohod zmagovalca. Vrste so stopale mirao: Hryatje, Čehi, Bolgari, Slovenci, Poljaki, Malorusi, Srbi ia Rusi. Vse Slovanstvo brez razlike plemena, stanoy in posamičnih interesov. Eo so prišli v sprevodu Srbi, je bila radost še viharnejša; ploha cyetja se je vlila nan.je . . . Spomnil sem se pomladi 1. 1909 . . . in priznati sem raoral: vse prebivalstvo, in naj je sicer politično še tako razcepljeno v stranke, je tu prežeto od ene velike narodne ideje, prežeto od enotnosti yseh slovanskih narodov. O Petropavloysko trdnjayo y Petrogradu iipremene, kakor poročajo ruski listi, y velik uarodni muzej, ki ima biti ogledalo ruske sile, misli in dela. To bo nekako narodni spomenik tristoletnega vladanja earske rodbiue Romanov. V petropavloyski trdojavi se polagoma uredi in opremi yeč rauzejev, y katerih se predoči yse rusko življenje v minulosti in sedanjosti, a vse to bo uvrščeno v šest skupin in sicer: I. prirodoznanski rauzej; II. tehniški muzeji; III. umetniški muzeji; IV. socialni muzeji; V. zgodovinski muzeji; VI. sloyaaski muzeji: poljski, češki, lužiško-polabski, slovaški, karpato-ruski, 8 1 o v e n s k i , hrvaški, srbski ia bolgarski. Te muzeje uredi poseben odbor.