■■muJin Poštnina plačana v gotovini Cena 2 din 1 NOVAPi Ž S pr orač trnom 'je vago* tovljena »maga socialistične stvarnosti Solkan, 5. junija 1948 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ Leto II. Štev. 12 O novem sistemu preskrbe in vezane trgovine v našem okraju Izvedba novega sistema trgovine la preskrbe postavlja pred naše ljudske odbore ln zadruge nove la Žirje naloge, nagle ekspedltivne ukrepe, samolniciatt-vo, predvsem pa nov način dela ▼ našem operativnem trgovskem aparata ln spremembe v trgovski mreži. Z novim sistemom preskrbe ln vezane trgovine smo začeli že v mesecu marcu. Takoj ob pričetku so se sicer pokazale velike tetk oče, a katerimi se že danes borimo, vendar pa nam statistični podatki kažejo, da smo z novim sistemom vezane trgovine in z odkupom dosegli zadovoljive uspehe. Odkupljenih je bilo samo jajc 51.111 kom., masla 7*5,48 kg, fižola 3658 kg, krompirja 192125 kg, koruze 2291 kg, mleka pa 60.000 kg. S tem se je plan izbolj&al za 35*1» od prejknjlb mesecev. Ako M se naše zadruge ie takoj v začetku založile vsaj s tisto vrsto blaga, ki bi se takoj v pričetku lahko prodajalo na bone In ako bi naši odbori res pravilno tolmačili kmetom koristi, ki jih nudi sistem vezane trgovine, bi bili tl uspehi prav gotovo ie večji. Zgodilo ne je, da so morali kmetje kupovati blago po vezanih cenah v zadrugah Izven svojega območja, celo po par ur daleč. Da bi odpravili take in slične napake v noži vezani trgovini, nam mora Htl jasno, da moramo takoj pristopiti k hitremu odpravljanju nepravilnosti, naročati blago, po katerem je največje po vpraševanje, izdelati pa moramo nujno tudi količinski in čaaovai plan za vezano trgovino, na podlagi katerega bo že vnaprej mogoče predvidevati, koliko blaga potrebujemo za prodajo po vezanih cenah. Niso to enostavne naloge, vendar pa je nemogoče govoriti o načrtnem gospodarstvu, če ne bomo operirali s plani v naši trgovini. Kot ie omenjeno, je gorički, vipavski In briški kmet dobro razumel nov sistem vezane trgovine. Kar dokazuje tudi to, da smo de M. aprila le v manjši meri Imeli še v prodaji živino po svobodnih cenah, medtem ko po 20. aprilu nismo odkupili niti kg več, nego se vse odkupuje po vezanih cenah. Pri tem pa se je pojavila tudi napaka, katero moramo nujno odpraviti. Odkup živine je že presegel predvideni plan, kar pa se ne bi smelo storiti. V vidu moramo Imeti, da je v našem planu tudi razvoj naše živinoreje. Upoštevati pa moramo tudi, da imamo še vedno Izrazite nasprotnike, kateri na razne načine In z različnimi pretvezami skušajo ovirati naš petletni plan. Taki primeri se bodo stalno pojavljali v raznih parolah, saboterBklh dejanjih In drago. Par Izrazitih primerov se je že opazilo: V Krombergu je a. pr. reakcija razširjala vesti, da bo vezana cena mleku znižana na 3 din za liter In prav tako tudi cena maslu. Drug primer reakcije je, da so na Kanalskem prottljudski elementi ustvarili psihozo, da ne bodo mogli kmetje letos mlatiti žita s strojem, ker sta dVa lastnika z lastnim) mlatilnicami pred priključitvijo Slovenskega Primorja k FLRJ pobegnila v Italijo. Dejansko pa Imamo v našem okraju 10 mlatilnic, ki bodo prav gotovo zadostovale za letošnjo mlačcv. Tudi pri odkupu češenj so se pojavili pocdinci, ki so skušali ovirati odkup ln so kmetom plačevali češnje po nžjlh cenah kakor pa je bilo predvideno. Tak kričeč primer je bil v Vrtovlmi, kjer je poslovodja tamkajšnje zadruge hotel najlepte češnje kupovati po drugi ceni, kar pa seveda kmetje niso dopustili In so zato rajši nesli češnje na prodaj v Selo. Da bomo zadovoljili potrebam naše trgovine In preskrbe, pri naglem razvoja v socializem, je OLO v sporazumu z ml nistrstvom trgovine In preskrbe LRS po- slal na razne tečaje (knjigovodske, poslovodske in trgovske pomočnike) 156 mladincev in mladink, ki so s povprečno dobro oceno dovršili tečaje. Od teta mladih trgovskih kadrov, ki so skoro ie vsi zaposleni, lahko pričakujemo spre- memb tudi v trgovini, kjer se še danes opačpjo pomanjkljivosti. Vatno je, da bodo poslovodje in trgovski pomočniki, ki so že sedaj zaposleni v teh ustanovah, nudili mladini čim več pomoči v nadaljnjem delu. Z odpravljanjem napak v trgovini, z izboljšanjem ter strokovnim usposabljanjem našega kadra v zadružni in državni trgovini, z boljšo Higiensko ureditvijo lokalov, s pravočasnim naročanjem blaga po želji in po potrebi ljudstva, bomo Izboljšali gospodarsko in politično stanje na vasi, tolkli reakcionarje In agente imperializma, zadostili potrebam ljudstva in ustvarjali blagostanje ter približali našo vas mestu. S. S. Naši ljudski poslanci med svojimi volivci Ljudski odposlanci republiške Ljudske skupščine LRS so pred kratkim ponovno prišli med svoje volivce, da jim razložijo politično-gospodarski položaj doma in v svetu ter v zvezi kongresom Fronte bi zasedanjem Ljudske skupščine Slovenije nakažejo smernice za bodoče delo. Masovna zborovanja so bila v devetih krajih raznih votivnih enot. Ker vsi odposlanci niso mogli v določenem roku med svoje volivce, bodo zborovanja v prihodnjih dneh. V Solkanu se je vršilo masovno zborovanje, na katerem je bil re pulHiš Id ljudski odposlanec France Bevk. V nabito polni dvorani so volivci z zani* matijem sledili tovarišu, ki je na poljuden način prikazal politično in gospodarsko stanje v zvezi z zasedanjem Ljudske skupščine ob sprejemanju proračuna za leto 194H. Prav tako je imel tov. France Bevk zborovanje naslednji dan v Ajševici. Piv šotnim je orisal delo in našo borbo za dosego plana ter prikazal tudi reakcionarje kot saitotirjc naše gospodarske borbe- Po končanem zborovanju so pionirji osnovne šole Ajševica podarili tovarišu Francetu Bevku lep šop gori-škega cvetja- V razgovoru s krajevnimi aktivisti je tovariš France Bevk razčistil precej vprašanj, ki so otež-kočula pravilno delovanje krajevnega ljudskega odbora. Z-borovanja so bila tudi v AjdovŠči-ni in Velikih Zabljah, kjer je govoril član IOOF in predsednik Iniciativnega odbora Zveze borvccv NOV. S polnim zaupanjem so volivci poslušali njegova izvajanja. Po zborovanju je imel še kratka posvetovanja s predstavniki Zveze borcev in drugimi odborniki naših Maslu Vsi so bili zadovoljni s podanimi smernicami, katere jim je nakazal za čas pred kongresom Zveze borcev NOV, posebno pa za utrditev in razširitev organizacije-Na Colu in Otlici je imel zborovanje ljudski poslanec Davorin Fcrligoj. major JA- Prebivalstvo ga je veselo pozdravilo, saj je prišel k njim pred- stavnik naše siavne armade in obenem republiški poslaec njihove enote. Po zborovanju so ga prosili, naj jih še večkrat obišče ter da konkretnih smernic za delo ter jim razbistri poglede na svet. Zborovanje v Levpi, Grgarju in Sred-njem Lokovcu je vodil mesto Kajti- \ planom in mir ja. ki je v tej enoti odposlanec, pa I segli. Viled službene odsotnosti ni mogel priti, tovariš Marko Primožič. Udeležb ha je bila polnoštevilna ter je vse prebivalstvo z zanimanjem sledilo referatu tovariša, ki je jasno tsrisai politični in gospodarski položaj doma in v sveta. V prihodnje naj bodo taka zborovanja še bolj temeljito pripravljena, posebno od strani aktivistov, da bo udeležba še boljša, ker ljudstvo le irijno slišati, kako se raz\'ija delo v Titovi Jugoslaviji in kaj bomo z našim gospodarsko borbo še do-M. A. , Pripravimo se na občni zbor Zveze borcev NOV! Cas. ki stoji pred nami. zaliteva od nas mnogo požrtvovanja in napornega dela. Naloge pas uvajajo v načrtno delo in s tem tudi v boljše in srečnejše živ* Ijcnje. Borba za plan je danes osrednji problem vsakega našega dela- Kujemo čas novih ljudi, ljudi višjega patriotizma. S takimi pogledi v bodočnost se pripravlja za nadalnjc delo Zveza bor* cev NOV našega okraia. Vse premalo se je dosedaj polagalo pažnje na to organizacijo. Krajevni odbori Zveze borcev NOV so se le prevečkrat izgubljali, ne vedoč kaj naj delajo, in je prav zaradi tega bila na terenu prav pri borcih precejšnja mlačnost. Če samo pomislimo, kakšno delo in kakšne cilje ima Zveza borcev NOV, bi se prav gotovo bolj borbeno lotili dela. Pred nami je sto in sto nalog, ki se morajo izvesti in prvi so poklicani borci, ki so se borili že za to. kar danes imamo Nujno je potreba iti v širino pri vključevanju novih čla* nov v Zvezo. Ker bo 12. junija občni zbor Zveze borcev, moramo temeljito pregledati vrste, vključiti člane, ki šc niso vključeni ter izvesti občne zbore. kjer se bodo sprejeli sklepi v zvezi g delom, ki nam ga nalaga naša Osvobodilna fronta in naša Partija. Obveznosti, ki jih sprejemamo, naj rešujejo težkoče. ki so na vasi in katere j« treba prebroditi. Obvezali se bomo za delo pri gradnji zadružnih domov, za gradnjo Nove Gorice, kjer bo otvoritev del 13- junija. Ker so hord preveč zanemarili svoj kulturni dvig, bomo morali tudi na prosvetnem polju bolj vsebinsko in globlje orati. Naš okraj ima mnogo partizanskih grobov in prav na ta mesta moramo postaviti spominske plošče in spomenike, sai je naša narodno osvobodilna borba najvažnejša borba v zgodovini slovenskega naroda*. Enake in slične obveznosti naj Itodo jedro diskusij na občnih zborih Zveze borcev, okrajni občni zbor pa nam bo točno začrtal delo, opozoril na napake ni idejno dvignil naše članstvo- Zveza ! borcev na vasi mora biti gonilna sila vsakega dela in dogajanj sploh v borbi 1 za dosego plana. I. gor iška brigado ..Franceta Perovšlca" j« odšla ni avfos?rado »Hočemo graditi anioni rado. za narod, za'Tila, za Poniju« S lem vzklikom, polni navdušenja, so odšli naš: najboljši mladinci dne 2. junija na E redno zasedanje Okrajnega ljudskega edbsra Gorica Vse člane okrajnega ljudskega odbora obveščamo, da bo v nedeljo, dne 6. junija 1948. H. retino zasedanje Okrajnega ljudskega odbora — Gorira ob 8. uri zjutraj v dvorani Okrajnega odbora Osvobodilne fronte v Solkanu. UVOD: 1. Otvoritev 2. Volitev verifikacijskega odbora in poročilo 3. Volitve delovnega predsedstva 4. Valitve dveh zapisnikarjev 5. Volitve dveh overovateljev zapisnika DNEVNI REP': 1. Gospodarsko politični referat 2. Poročilo Okrajnega Izvršilnega odbora 3. Sprejetje okrajnega proračuna za leto 1948 in potrditev proračuna za leto 1947 4. Potrdilo ustanovitve okrajnih gospodarskih podjetij 5. Poročilo Okrajnega ljudskega sodišča 6. Slučajnost. IQ OLq GORICA gradnjo automobiiskc ceste Beograd—« Zagreb. Že ves teden so se zbirali. Pomagali so pri delu graditeljem Nove Gorice. Pri delu, takoj v prvih dneh so našr mladinci znali mstvarjatš med seboj zavestno delovno d*stipdno. Odhajali so na delo navdušeni in še bolj navdušeni so prihajali z dela. Zavedali so se, da s svojim delom ustvarjajo boljšo bodočnost vsemu delovnemu ljudstvu. Kako bi tudi ne bili zavestno disciplinirani in navdušeni, saj smo med njimi srečali zelo znano vesele obraze, to je mladinec, ki so ’o bili na dveh, treh prostovoljnih akcijah. Mladinec Gravnar Anton iz Podsabotina, trkratni udarnik, k- nosi že polna prša značk. »Moje delo«, je dejal; »bo skupno z delom vsek mojih tovarišev doseglo čimprejšnjo neodvisnost moje domovine!« Se mnogo, mnogo je takih. Briguda »Franceta Perovška« ima vse pogoje, da nadaljuje slavne tradicije dosedanjih primorskih brigad in da postane tud« večkrat udarna. Ivanka B. Naš okraj v borbi za plan Nad 1250 ljudi se je v letošnji pomladi vključilo na Goriškem v delovni proces. V glavnem so zaposleni vsi v domačem okraju, pri gradbenih pod« jetjili in pri gradnji Nove Gorice, v tovarni Anhovo in goriških opekarnah-Okrog 60 mladink pa ie odšlo v tekstilno industrijo izven okraja. Največji dotok delavcev je bil v mesecu marcu in aprilu. V tem času se je prijavilo na odseku za delo 40 do 50 delavcev dnevno, kateri so takoj dobili zaposlitev. Saj Splošnemu gradbenemu podjetju »Primorje« in pod« jetju za gradnjo cest pri LMS v Novi Gorici primanjkuje še okrog 2000 težakov in 650 zidarjev in tesarjev. Da se za pravočasno izvedbo gradnje Nove Gorice in drugih objektov zagotovi dovolj delovne sile. se pri KLO«jih ustanavljajo posebne komisije, ki ugotavljajo, če je že v kakšnem kraju na razpolago delovna sila. Delu se je v velikem številu odzvala mladina s Krasa in drugih pasivnih krajev, katera se je 50 % vključila v industrijo in druga dela. Ostala je zaposlena pri obnovi in gradnji ceste Miren—Opatje selo. Tudi briška in hribovska mladina s soške doline le številno zastopana v tovarni Anhovo. Samo v preteklem mesecu je dospelo V tovarno Anhovo 80 mladincev in mladink Iz Šmartnega v Brdih in Ka* nalskcga vrha. tako da je danes zaposlenih v tovarni okrog 350 mladincev. Poleg tega je šlo v Železnik, na gradnjo proge Nikšič—Titograd in na cesto »Bratstva«edinstva okrog 160 mladincev in mladink. Z Opatjega sela na Krasu je odšlo na prostovoljno delo 30% mladine. Ostala mladina pa je obljubila, da bo pomagala članom njihovih družin, ki so ostale brez delovne moči- Delavci in kmečka mladina, ki prihaja s podeželja v tovarne in gradili« šča, je od starejših delavcev pri srepo sprejeta. Delovni kolektiv se vedno bolj množi in krepi. Preskrba delavcev je v glavnem dobra. Za izboljšanje prehranbenega stanja delavskih menz so podjetja na gradilišču Nove Gorice, tovarna Anhovo in druge organizirale gospodarske ekonomije- Stanovanja delavcev so higienična in udobna. Na gradilišču Nove Gorice pravkar dozidavajo moderno delavsko naselje, ki bo lahko sprejelo nad 1000 delavcev in bo imelo prostore tudi za kulturno izživljanje. Povsod po tovarnah. gradbiščih in podjetjih se v okviru sindikalnih podružnic uspešno raz« vija ideološka vzgoja delavcev in njihovo kulturno in fizkulturno življenje- Naši udarniki v borbi za plan "Borba »a plan 'je ideološka borba, borba »a plan pomeni likvidacijo stare miselnosti> borba xa plan je politična borba! Udarniki iz Nove Gorice MARKOVIČ JOSIP iz VII. udarne Hrvatske brigade je bil proglašen za udarnika, ker je dal vse od sebe in povprečno prekora čil normo za 120%. Odlikoval se je ludi v disciplini, kulturno-prosvetnem delu, higieni itd. Bil je za vzgled vsem ostalim brigadirjem v svoji brigadi. Prej se ni mogel udeležiti no- bene mladinske akcije, ker je bil kol hlapec pri nekem kmetu, ki mu je to onemogočal, danes pa si je s svojim pridnim delom zaslužil značko udarnika. SUSIC SREČKO iz isle brigade se je odlikoval na vseh poljih dela. Povprečno je presegal normo za 130°/». S svojo disciplino daje vzgled vsem ostalim brigadirjem. Franc Miljavec je po poklicu mizar in presega normo za 40% pri zbijanju barak, ki jih dela Lesno industrijsko podjetje v Ajdovščini. Odlikuje se z izredno spretnostjo in pridnostjo pri svojem delu. Podjetje mu je za to podelilo ludi 2300 din nagrade. V Lipi je tudi mizar Viktor Grljevič, ki je prekoračil normo za 20% pri izdelovanju oken in vrat. Odlikuje se s tem, da na izvršitev vsake naloge gleda zelo optimistično in prav zaradi tega delo izvršuje po normah ali brez norm z enakim delovnim elanom. Podjetje mu je nakazalo 2100 din nagrade. Žagar Audrej Blaško, ki dela v Lipi na polnojarmeniku, je istega toliko izboljšal, da je zmogljivost stroja večja in je tako pripomogel k zvišanju in preseganju norme za 25 %. Pri delu je zelo požrtvovalen in vztrajno dela z zavestjo za skupnost. Svoje znanje prenaša tudi na ostale sodelavce. Podjetje mu je nakazalo 2800 din nagrade. Delavec Ciril Erqaver_ ki dela na stroju v podjetju Lipa, je prekoračil normo za 30%. Naloge za delo sprejema vedno z borbenostjo in jih vedno s uspehom izvrši. Dela z enakim elanom brez norm. kakor po normah. Podjetje mu je dodelilo 2100 din nagrade. Zaloge špekulantov se odkrivajo Te dni so organi notranjega odse- iz Kozane v zaprti irgovini skrivala ka in trgovinske inšpekcije okraja j precejšnje zaloge blaga. Preiskava Gorica napravili preiskavo v privat- j je ugotovila, da je imela v zalogi še ni trgovini s čevljarskimi potrebšči- j 740 škatlic vžigalic, 1 kg italijanskih nami Idi Fajgel iz Ajdovščine. Ligo-j vžigalic in 10 kg vžigalic »Čerini«, tovili so, da je v svoji trgovini in iz- j 10 kg popra in poprovega nadomest- ven Irgovine, po kleteh in podstrešjih skrivala razno blago, ki ga ljudstvu najbolj primanjkuje. Med drugim so pri preiskavi našli 146 gornjih delov čevljev, katerih ni dala v prodajo, temveč |ih je skrivala v vrečah. Nadalje so našli 24 kg podplatov, 6.50 kg vratovine, 2400 škatlic kreme za čevlje, več kg masti za čevlje, žebljev, ščitnikov za čevlje itd. Usnje v količini 24 kg ji je preostajalo še od garantirane preskrbe iz leta 1947, vendar pa ni te zaloge prijavila, nasprotno, nameravala si ga je neupravičeno prisvojiti Skrajna predrznost pa je, da je ponujalo organom, ki so delali preiskavo, naj si izberejo brezplačno kar hočejo, samo naj je ne prijavijo. Nagovarjala jih je tudi, naj vrečo, v kateri je bilo večje število gornjih delov čevljev, nc vnesejo v zapisnik. Na vse načine jih je hotela podkupiti, da bi se tako izognila zasluženi kazni. Že samo s tem je sama dokazala, da se dobro zaveda svojih grehov. Ida Faigel je špekulantko, ki ji je v njenem velikem egoizmu in proti-Ijudski miselnosti vseeno, če se blago pokvari, samo da ne gre med potrošnike. Tako so n. pr. pri preiskavi našli tudi 1650 kg cementa, ki pa je že pokvarjen in neraben, med tem ko ga na gradiliščih primanjkuje. Prav tako so organi notranjega odseka ugotovili, da je Reja Emilija ka, 350 kg soli, 105 komadov zavojev cikorije, več kg mila, sladkorja in raznega drugega blaga. Reja je hotela s prikrivanjem teh predmetov, po katerih je množično povpraševanje, ustvariti pri ljudstvu nezadovoljstvo in nerazpoloženje. Obe špekulantki dejanja priznavata, vendar pa skušata z raznimi neutemeljenimi izgovori zmanjšati svojo krivdo. Ljudstvo je zdaj spoznalo, kje so tisti, ki skušajo na tako podel način zavirati naše gospodarstvo, ter zahteva, da take ljudi zadene najstrožja kazen Odmev iz Liga in Kanala Pred nekaj dnevi so organi notranje uprave prijeli bivšega trgovca Ernesta Vgliščka, doma iz Liga nad Kanalom, pri katerem je kontrola ugotovila, da je imel na svojem stanovanju skrite 500 kg krušne moke, od sedaj že likvidirane poslovalnice zadruge Kanal. Moko je pustil toliko časa na neprimernem prostoru, da se je pokvarila in bo le še delno užitna Našli so v zalogi tudi mast, olje, več porov čevljev, 250 kg ko- ruzne moke, 70 litrov petroleja v razno drugo blago, ki ga je vzel iz zaloge nekdanje poslovalnice, ki je imela prostore v njegovi hiši in jo je tudi on upravljal kot poslovodja. Med tem časom si je razno blago neupravičeno prisvojil in ga uporabljal v svoje osebne koristi. Značilen je njegov zagovor, da mu je moka, mast in olje preostalo zaradi tega, ker prebivalstvo ni v celoti dvignilo blaga na živilske nakaznice. Znano pa je, da prav v tem delu našega okraja primanjkuje predvsem moke, masti in podobnih živil. Ljudstvo zaradi tega upravičeno zahteva, da se ta zakrknjeni špekulant, ki je tako nesramno zlorabljal svoj položaj v zadrugi na škodo delovnega ljudstva, najstrožje kaznuje. Nič manj kričeč primer špekulacije in protiljudskega škodljivca je trgovec in gostilničar Milutin Garlati iz Kanala, pri katerem je kontrola ugotovila, da skriva v svoji zalogi večje količine raznega blaga, med drugim 100 zavitkov suhega kvasa, več kilogramov mila itd Nakupoval je tudi jajca in maslo brez dovoljenja in je tudi tu še iskal neupravičen dobiček ter dvigal cene. Tudi to ni bilo dovolj, spejemal je od drugih oseb moko in jo neupravičeno v prosti prodaji prodajal po pretirani ceni še bolj kričeč primer je, da je njegova tehtnica šla za 50 gr v njegovo korist in se je tudi na ta goljufiv način okoriščal na škodo delovnega ljudstva. Ker se mu je zdelo, da ima premajhne dobičke, je za posamezno blago v trgovini pri-ročunavat še po 10% pribitka. Ljudstvo soške doline ne bo več nasedalo sladkim besedam takih izkoriščevalcev, katerih usta so vedno pripravljena »nergati«. Z budnostjo bomo take škodljivce postavili tja, kamor spadajo. Posvetimo vso skrb našim vajencem IjetJIh Splošna obrtniška šola v Idriji priredi od 15. do 20. julija letošnjega leta prvo veliko razstavo izdelkov, risb in grafikonov vseh učencev v gospodarstvu iz Slovenskega Primorja. Namen razstave je prikazati delovni polet mladine in njeno strokovno in ideološko izobrazbo v času po priključitvi. Razstavo bodo obiskale tudi delegacije vajencev iz Trsta in Slovenske Koroške. Med vajenci raznih podjetij Slovenskega Primorja vlada veliko zanimanje in medpodjetno tekmovanje. Vsak okraj bo imel na razpolago po eno učilnico, "kjer bodo razstavljali. Najboljši okraji in najboljši posamezni vajenci bodo nagrajeni. Za razstavo so se dosedaj že prijavili številni vajenci iz goriškega okraja. Šest vajencev mizarske delavnice St. Vid nad Vipavo bo razstavilo šaiulio, pisarniško opremo, stojala za knjige in cvetlice ter druge izdelke. Prijavili so se tudi vajenci USTRO)-a, lesno-produktivnega Okrajni cbčni zbor Zveze borcev NOV Vse delegate za okrajni občni zbor Zveze borcev NOV obveščamo, da bo občni zbor dne 12. junija 1948 v prostorih Okrajnega OF odbora v Solkanu ob 9. uri — in ne v nedeljo, 13. junija, kakor je bilo obveščeno. Z ozirom na naloge, ki so pred nami, naj se vsak delegat občega zbora zanesljivo udeleži. Okrajni odbor Zveze borcev NOV podjetja LIPA in mehanične delavnice Ajdovščina, okrajno mehanično podjetje Solkan, udruženje mizarskih obrtnikov in tovarna Anhovo. Ljudska oblast na Goriškem posveča vso skrb vzgoji novih strokovnih kadrov. Vršijo se že obsežne priprave za gradnjo modernega vajeniškega doma v Novi Gorici. Dom bo imel prostora za 100 vajencev. Stavba bo imela po načrtu 1900 kv. metrov površine, zračne učilnice, udobne spalnice in jedilnico, knjižnico, kopalnico, ambulanto in prostore za upravno osebje. Vsi prostori bodo imeli centralno kurjavo. Za gradnjo in opremo doma je republiška planska komisija nakazala za leto 1949, 9^ milijonov dinarjev. Sindikalne podružnice bodo mnogo prispevale tudi s prostovoljnim de-lom; Prihodnji mesec se bo med podružnicami razvilo enomesečno tekmovanje z geslom: »Vse za gradnjo prvega zadružnega doma učencev v gospodajstvu na Goriškem!« Tako bodo delovni kolektivi no najboljši način prispevali svoj delež, dn pripomorejo mladini iz zaostalosti, ki jo je povzročala italijanska fašistična okupacija. S strokovno in ideološko izobrazbo bodo pomagali graditi domovino in krepiti socializem v naši državi. / Delo v sindikalnih podružnicah prosvetnih delavcev Prejfttijl mesec so bili po vseh sindikalnih podružnicah goriškega okraja letni občni zbori, 30. maja pa okrajni občni *lior s tajnimi volitvami. Članstvo tiste podružnice, ki se zaveda, da sindikalna organizacija kot najmočnejša organizacija Fronte izoblikuje novega človeka, človeka novega tipa, je na pravi poti, tam bo delo lahko teklo vzporedno z dogajanji ter bo organizacija z lahkoto vršila svoje poslanstvo. Na Goriškem sc je v času od priključitve do danes tudi na šolskem polju marsikaj izpremenllo. V sindikat se je vključilo prav vse učiteljstvo in vsi profesorji. Rešili so se v tem času mnogi pereči problemi. Izvedena je pravilnejša porazdelitev učiteljstva, odstranile so se nesodobne knjige, uvedli so se učni načrti in Izvedla ločitev šole od cerkve. Ti problemi pa so vzporedno zahtevali tudi idejni dvig samega učiteljstva, ki je bilo postavljeno pred popolnoma druge naloge. Po podružnicah in grupah se je pričel študij polltlčno-ideološke in strokovne vsebine. Vendar lahko danes ugotovimo, da smo za dvig in predvsem prevzgojo samega sebe še vse premalo storili. Kajti, ako so danes v naših vrstah še vedno poedlncl, ki nimajo pravega odnosa do dela, ki nimajo čuta odgovornosti do mladine, k! je naša bodočnost, na kateri mi gradimo ter polagamo vse upe ln nade bodočnosti, lahko mirno trdimo, da je treba tukaj še močno zaorati. Pred prosvetnega delavca pa se postavljajo poleg šolskih nalog, ki so tesno povezane z življenjem okrog šole, z ljudstvom, še druge naloge. Učiteljstvo na vasi je v gotovih primerih nudilo vsestransko pomoč vsem organizacijam na vasi. Sodelovalo je pri vseh akcijah, pravilno tolmačilo predpise ln uredbe go spodarskega značaja. Tam, kjer se je tako delalo, so uspehi vidni, tam danes že stoji ali pa se že gradi zadružni dom, tam je prosvetno življenje razgibano, tam je razumevanje v vsakem pogledu, tam ni nerganja. Imamo pa še mnogo vasi, kjer se ne grade zadružni domovi, kjer prosvetni sveti životarijo In so le na papirju, kjer ljudstvu še ni čisto jasno prikazana veličina ljudske oblasti in prav tako ni raztolmačen pomen delovnega poleta, Izvedbe petletke ln Izgradnje socializma. To stanje vsekakor n’ lepo Izpričevalo za prosvetnega delavca na vasi. Sindikalne podružnice so tudi dolžne kontrolirati, kako se sklepi, ki jih je članstvo sprejelo, resnično izvajajo. S kontrolo bomo dosegli, da se bodo odstranile vse napake, katere smo do sedaj delali, katerih smo se zavedali, a ne odpravljali. O pomoči našim učiteljem tečajnikom je bilo tekom leta mnogo govora. Postavljali so se vsi mogoči sklepi, vendar kljub dobri volji niso bili doseženi zadovoljivi uspehi. Terenske prilike, eno-oddelčne šole, ogromen procent tečajnikov ter na drugi strani malo strokovnih učiteljev, ki so se v glavnem držali višje organiziranih šol, so onemogočale intenzivnejšo pomoč. Gornja vipavska podružnica je edina, ki je zadovoljivo reševala to vprašanje. Letos bo to pereče vprašanje rešeno s plansko razmestitvijo učiteljstva. S temi razmestitvami se bo položaj naših tečajnikov Izboljšal, Izboljšale pa se bodo tudi razmere šol goriškega okraja. Učiteljstvo bo z novo izvoljenimi podružničnimi odbori in okrajnim odborom stopilo v nadaljnje delo s pravilno postavljenimi sklepi, ki slonijo na Izkušnjah napak In uspehov dosedanjega dela, ter bo dalo vso pomoč Fronti, ki pod vod stvom Partije utira pot novemu življenju naših narodov. S. E. S krivično potegnjeno mejo so nam odrezali naša Brda in vzeli prometno cesto Goniča—Brda. Da pa ne bi naše ljudstvo v Brdih trpelo pri razvoju svojega gospodarstva, so takoj začeli popravljati cesto Plave—Vrhulie. Prav te dni je bil dokončan oster zavoj, pri katerem je biilo potrebno odvoziti 500 m3 blatnega materiala. Zgrajen je tudi nov oporni zid, ki je zadržal 000 kubikov zemlje, da se ne vsipa na cesto. Težkoče so premagane, naše ljudstvo v Brdih pa je dobilo za svoje delo od uprave DAPPSa promet nov šliridcsetsedežen avtobus _ Splošno gradbeno podjetje »Primorje« je pričelo v Desklah graditi moderno delavsiko naselje za delavce cementarne Anhovo, ki bo dograjeno v petletki. V planu za letošnje leto je predvidena gradnja dveh trinadstropnih stanovanjskih poslopij za 16 delavskih družin. Na gradilišču so zaposlene štiri težaške brigade, kjer se je skoraj v enakem razmerju uveljavila ženska delovna sila. »Cvetna« brigada pod vodstvom Silve Šuligoj je sestavljena izključno Iz samih mladink iz gornje soške doline, ki marljivo delajo pri prevozu in nakladanju. Na gradilišču bodo vpeljali brigadnt sistem zidanja. Zatirajmo lubadarja! Ker se med narodno osvobodilno borbo niso čistili gozdovi odpadkov in usahlih dreves iglavcev, so se že ionsko leto pojavili v gozdovih lubadarja v večjih množinah. V našem okraju s0 se lubadarji preteklo leto tako razmnožili, da je bilo treba žrtvovati težke tisočake za uničevanje tega največjega gozdnega škodljivca. Na področju Trnovskega državnega gozda se je preteklo leto vodila velika akcija proti temu škodljivcu. Lubadarji namreč napadajo predvsem slabo rasla ih poškodovana drevesa. Ker celo nekateri gozdni strokovnjaki podcenjujejo škodljivo delo lubadarja na drevju, je potrebno omeniti, da vsak hrošč živi od osem do dvanajst tednov in v tem času izleže na obe strani rova, ki ga napravi pod lubjem, do 200 jajčec, iz katerih se po osmih dnevih izležejo ličinke, ki pod lubjem napravijo stranske rove. Do danes pozna znanost 30 vrst tega škodlijvca, ki napada predvsem smreke, bor in macesen, manj pa jelko in listnato drevje. Vsak napad lubadarjev na drevo pomeni za drevo pogin. Ce je napad zelo* močan, se drevo posuši v dveh dneh.’ Najbolj uspešen način, da se obvarujemo lubadarja je. da slabo zaostalo drevo, ki je napadeno, pustimo nekaj tednov peokleščenega na sončnih napadenih mestih ter ga po petih tednih, ko se tam naberejo lubadarji, obolimo in oklestimo veje ter zažgemo. Letošnje leto napada lubadar poleg Trnovskega gozda tudi gozdove privatnega sektorja na področju Nanosa, nad Lokavcem, nad Ajdovščino in v Cepovanu. Samo v Trnovskem gozdu je bilo letos že posekanih 700 iglastih dreves. V privatnih gozdovih je do sedaj največji napad v gozdu nad Cepo-Vanom, kjer napada smrekovo drevje mali smrekov lubadar. Do sedaj so posekali v tem gozdu prav zaradi tega že 25 dreves. Ker se je v državnem Trnovskem gozdu do sedaj pojavilo več vrst tega škodljivca, kakor šestnajstzobnl, šeet-zobni in dvoaobnl smrekov lubadar ter krivozobi jelkov lubadar, je uprava Trnovskega gozda morala zaposliti večje število delavcev ln delavk, ki so pričeli s čiščenjem in požiganjem vseh odpadkov iglastega drevja. Prav tu se je uspešno zaposlila ženska delovna sila v naših gozdovih, če pomislimo, da je do sedaj zaposlenih okoli 60 žensk, je to prav gotovo lep uspeh pri Izvajanju plana za mobilizacijo delovne sile. Gozdni posestniki na področju KLO Cepovan so se vsi radevolje odzvali pozivu logarja in so takoj posekali vsa napadena drevesa in storili vse potrebno, da se škodljivca zatre. Na pomoč je priskočila s svojo delovno silo tudi obnovitvena zadruga Čepo-van, ki je dala delavce za sečnjo lovnih dreves ter za odstranjevanje usahlih in od lubadarja načetih iglavcev. Zatiranju tega največjega gozdnega škodljivca se bo moralo posvečati več pažnje ln bodo morale tu prisko člti na pomoč vse masovne organi zacije. Le s skupnimi močmi se bo dosegel uspeh pri tem delu. Zatiranje lubadarja je v našem okraju ena od največjih akcij letošnjega leta poleg akcije pri pregledih krompirjevih nasadov v zvezi s koloradskim hroščem J. k. Tudi pri gradnji cest v našem okraju napredujemo Na cesti Solkan—Trnovo se je začelo delo pri gradnji novih podpornih zidov na kraju pred Trnovem, kjer je stal osemmetrski most, k« je bil za čas NOB porušen. Graditi je treba tako, da se ne ustavi promet na cesti, saj Trnovska gozdna uprava vsak dan vozi hlode v dolino. Zato je bil predhodno narejen lesen most, pri čemer je v veliki meri priskočila na pomoč prav gozdna uprava. Gradnja mostu prav dobro napreduje, saj Trnovčani skupno z ostalimi delavci ustvarjajo in z uspehom izvršujejo okrajni petletni plan. B. A. V Desklah gradijo stanovanjski blok Doslej so očistili nad 130 m3 ruševin, kjer »o stale že prej štiri nedokončano in v vojni porušene delavske hiše. Material iz cementnih zidakov so prepeljali na gradbišče v Kromberg, kjer so že zgradili veliko delavsko menzo s skladišči in jo pričeli pokrivati. Novo naselje v Desklah bo v pritličju zidano iz kamna, nadstropje pa bo iz opečnega zidu. Imelo bo zračna stanovanja s kopališči ln obsežne kleti s skladišči. Za kletišče prve stavbe so že izkopali okrog 200 m*, a izkopati bodo morali še 400 m3. V bližini so odkrili tudi kamnolom, kar jim bo olajšalo dobavo gradbenega materiala. Tudi pesek imajo blizu ob nabrežju Soče. Pridni raznašalki našega lista V Gorenji vasi pri Kanalu imamo 11-lefno Ireno Karmel in 10-hlno Vando Avian, ki jih lahko postavimo za vzgled vsem ostalim Taznašalkam naših listov. S posebnim veseljem čakala soboto ali nedelje, ko izide »Nova Gorica«. S 30 izvodi lista gresta od hiše do hiše ler se ne vrneta, predno ga ne razprodata. Kako se ti deklici hudujeta, če slučajno naš lisi zakasni. Pa to še ni vsel Oni ga ludi pridno prebirala, ln ko ju vaščani vprašajo, kaj »e novega v lem tednu, znata tudi odločno in samozavestno odgovorili. Kadar prinese naš lisi vesti iz tovarne Anhovo ali Gorenje vasi, tedaj se še bolj razživita. Našim čitatoljem prinašamo danes sličico, da si lahko ogledajo naši pridni pionirki — raznašalki priljubljenega okrajnega glasila. K. B. ?,N©va G«a“ bo izliafala vsak teden! Uredništvo sporoča vsem naročnikom, bralcem in dopisnikom »Nove Gorice«, da bo nas časopis odslej izhajal vsak teden. _ ..... Dopisnike naprošamo, da dopise pošiljajo tedensko. „ . ... IIredntštvo Koliko prostovoljnih delovnih ur si prispeval za izgradnjo fizkulturnih igrišč in domov? Rihemberški graditelji zadružnega doma ne zaostajajo Po Batuiskem zgledu so med drugimi graditelji organizirali tudi Ri-hemberčani delovne desetine, v katere so zajeti člani vseh frontovskih organizacij. Premostili so ugovarjanja nekaterih vaščanov, ki so ven<>-mer govoričili, naj bi se zgradile in obnovile med vojno porušene hiše, nato šele zadružni dom, in pričeli z resno gradnjo zavedajoč se, da bodo prav po tej poti veliko preje zabrisali še vidne sledove vojne in si tako ustvarili lepše dni. Ne samo mladina, AFZ in Zveza borcev NOV, temveč tudi pionirji so z zavihanimi rokavi pričeli s pripravljalnimi delt Do sedaj so porušili 150 m3 zidu, prepeljali 110 m3 kamenja, izkopali in prepeljali 4500 komadov opeke ter opravili razna druga dela, za kar so rabili 833 delovnih ur. Lukež N. Tudi na Colu gradijo zadružni dom Med vojno porušeni Col je dose« daj že precej spremenil sliko vojnega razdejanja. Vaščani so z lastnimi silami obnovili tovarno parketov, s pomočjo ZIDGRAD-a šolo, s prostovoljnim delom pa so zgradili mladinski dom. Zdaj so se lotili gradnie zadružnega doma. S prostovoljnim delom so pripravili vaščani 30 m peska, 40 m3 kamenja, 30 q apna les in ostali gradbeni material. Kot so bili pri gradnji mladinskega doma Gozdaščani med najboljšimi graditelji, so tudi danes. S svojim delovnim poletom spodbujajo h gradnji ne le ostale graditelje njihovega doma, temveč tudi graditelje ostalih zadružnih domov. Tako grade dom, kj jim bo nudil vse potrebno brez dobička posameznikov, kot se je to dogajalo včasih. Niko tovariš*, tovarišice! Ko čitaš naš list »Novo Go- rico«, pomisli tudi na to, ali si že poravnal naročnino. Bodi pri plo" čevanju reden, ker s tem boS omogočil tedensko izhajanje lista. Onstran meje • • • Prvi tabor OF Tržaškega ozemlja Prišli smo tako daleč, da lahko trdimo, da jc dosedanja politika okupa« cijske anglo-aineriške vojaške uprave na las podobna tisti politiki, ki jo ic nad nami izvajal fašizem skozi 25 let s to razliko, da nam te naše pravice sedaj odrekajo tisti ljudje, ki so se nekoč z nami skupaj borili«, je dejal med svojm govorom tov. Branko Babič, se» kretar OF za Tržaško ozemlje. Nad deset tisoč tržaških Slovencev je s pozornostjo sledilo govoru tov. Babiča. Nastopi vseh zborov in recitacije po govorili so še boli poživile razpoloženje frontašev. Mala vasica Mavhinjc. v kateri se je prejšnjo nedeljo vršil zbor Osvobodilne fronte, še danes kaže močne sledove divjanja fašističnih razbojnikov za časa krvave osvobodilne borbe- To pot pa je bila ta vasica polna zastav in cvetja. Vsi prisotni so se razšli v poznih večernih urah na svoje domove in kraje z zavestjo, da jih tudi danes Osvobodilna fronta vodi. kot j iti je nekdaj za časa borbe. Ostale so jim v spominu besede govornika, ki je dejal: »V tei borbi nam je potrebna enotnost! Tista enotnost, ki smo jo skovali v najtežjih dneh narodno osvobodilne torbe in ki je stala toliko krvi! Tisti pa, ki so v časih te krvave borbe in kovanja naše enotnosti šli proti ljud« stvu in služili italijanskemu in nemškemu okupatorju ter so nato iz svoje lastne domovine pobegnili pred pravično kaznijo, ti ljudje skušajo še danes našo enotnost rušiti in s svojo izdajalsko politiko nadaljevati- Toda naj vedo. da našega naroda ni mogoče razbiti in razdvojiti. Kaiti edina tnožna politična organizacija na Tržaškem ozemlju je naša Osvobodilna fronta in preko te fronte si bo vse siovensko ljudstvo priborilo boljše življenje!« Ker je pisal resnico, so ga zaprli... Urednik goriškega tednika »Soče«, slovenski pisatelj Damir Fcigel se je moral zaradi članka z naslovom »Vodstvo Slovenske demokratske zveze — špijoni«, zagovarjati pred sodiščem. Pravzaprav do zagovora sploh ni prišlo. Vsi predlogi obrambe obtoženega so bili zavrnjeni. Sodišče se je poleg drugega tudi poshižilo gakona, ki določa, da more sodišče dovoliti dokaz resnice le v primeru, ako v to privoli Tožitelj- Povsem razumljivo je, da to-žitcij dr. Avgust Sfiligoj kot predsednik Slovenske demokratske zveze ni« kakoT ni pristal na to. ker bi se morda tekom obrambe razkrile ponovno ugotovitve procesa v Ljubljani. Tako sc je zgodilo, da ie bil TOlctni pisatelj Damir Fcigel obsojen na 100 tisoč Lir globe in 30.340 Lir stroškov tožitclju ter na eno leto zapora. Zanimivo je bilo poslušati tik pred razsodbo tožitelievega odvetnika Vesela. ki jc v gladki Italijanščini zlil ves svoj bes proti naprednemu demokratičnemu ribanju Slovencev v Italiji- Tako obsodba sama. ki je rodila ogorčenje tudi bri »as v Jugoslaviji, kot dopuščanje takih in podobnih »govorov« pred razsodbo ie nov dokaz odnosa današnjega režima do sloven* ske manjšine v Italiji. V št e ver jami bodo odkrili spomenik padlim borcem Prebivalstvo vasi Števerjan v Brdih je poznano povsod kot borbeno in vztrajno pri delu in drugod- Tildi njihovo prosvetno^ udejstvovanje je na dostojni višini. Čeprav jih v sedanjem času delo na polju zelo zaposluje, mi« slijo tudi na one. ki so žrtvovali vse v naši borbi. Zato se pripravljajo na svečano odkritje spomenika padlim borcem. Zenc iz Gorice in vseh slovenskih okoliških vasi so prav z namenom, da se med seboi še bolj seznanijo, napra« vile izlet do Doberdoba. Ogledale so si vas, ki še danes spominja s svoji im ruševinami na grozote vojne. S skupnim izletom so se žene s pomenki med potjo kot tudi s pesmimi ne samo porazve-scsile. temveč utrdile tudi svojo pove« zavo v skupni torbi za napredek in Pravo demokracijo. FIZKULTURA Množične lahkoatletske tekme v Šempetru V nedeljo 6. junija ob 10. priredi v Šempetru prj Gorici OFO Gorica množično lahkoatletsko prvenstvo za vse oddelke v sledečih disciplinah: .Moški: tek 100 in 1500 m — skok v daljavo in višino — suvanje krogle — met diska — lučanje bombe, genske: tek 100 in 00 ni — skok v daljavo In višino — suvanje krogle — lučanje bombe. Poleg tekmovalcev naj FD in FA pošljejo na prireditev tudi svoje referente in komisije za nekulturni znak, da se bodo temeljito seznanili z načinom sojenja in ocenjevanja. Vse norme ne bodo upoštevale za fiz- Titova štafeta asa startu v Šempetru Prijavimo vojno škodo! Še samo do 20. junija je čas za prijavo škode, katera je kila povzročena od zadnje vojne. KLO-ji bivše cone A so dolžni, da seznanijo vse prebivalce o važnosti (ega popisa. Popisovalci, kateri so bili določeni od Okrajne komisije za popis vojne škode, nnj pohitijo z delom, tako da l>o popis čim prej končan, predvsem pa, da ne bo prekoračen določen rok. Po nekaterih KLO-jih se sliši, da nekateri -še niso razumeli važnosti tega popisa in se smešno izgovnrjnjo, češ. da popisov so že naveličani in da vojno škodo so ie prijavili angkz-ameriškim okupacijskim oblastem Kako se oni molijo, je razvidno iz tega, da v mnogih primerih so prav bivši zavezniki povzročili znatno škodo prav v zndiijih dneh njih bivanja na našem ozemlju. Naj bo ie enkrat čas. da se pre- pričamo, da njih veliko ne zanima naša škoda, katero smo utrpeli vsled zadnje vojne. Nasprotno pa la škoda zanima našo ljudsko oblast, katera bo zahtevala potom klavzul mirovne pogodbe, da se poravna vojnim oškodovancem vse, kar so utrpeli zaradi zadnje vojne, pm naj si bo materi-alna, telesna ali kakršna kolt škoda. Vsak vojni oškodovanec naj se pozanima na svojem KLO-jn, kdaj in kako se prijavi vojna škoda. Posebno naj se vsak pozanima in stopi ▼ stik z za to določeno osebo, da W ne bil rok prekoračen. V primeru da osebe, določene za popis vojne škode, ne vršijo svoje dolžnosti, javite takoj Okrajni komisiji za popis vojne ško-■de, ki bo stvor razčistila In uredila. Zavedajmo se, dn bomo s pravdni mi .in. resničnimi prijavami predvsem koristili sami sebi ter skupnosti. Doljak Ivan Zakaj ▼ Renčah ne Stajo „Nsve Gorice«? Uredništvo »Nove Gorice< vsakih štirinajst dni prejme zadnje? mesece iz Renč neodprt zavitek — 80 izvodov — našega lokalnega časopisa. Nemogoče se nam zdi, da so o Renčah ljudje, ki sploh ne čitajo časopisa. Ker pa mis/imo, da je treba vzrok iskati drugje, je dobro, da se s tem pojavom seznanimo. Krajevnemu OF odboru v Renčah se pač ne zdi vredno, da bi prejete izvode »Nove Gorice< razprodal, to se pravi, nima toliko samoinicialiv- kuHunto značko, zato naj tekmovalci prinesejo s seboj knjižico za beleženje doseženih rezultatov. Karlo. Izid tekem 30. maja Št. Peter ; Gorica S s 0 (p. f.) Tolmin : Anhovo 8 : 0 (p. f.) AjdovSčina : Postojna 1 : S Sežana : Rudar 8 ; 0 Volga : Vipava 2:1 Prvenstvena lestvica 1. Vipava 18 12 5 1 47: 9 29 2. Volga 18 U 1 3 47:28 29 3. Tolmin 18 1« 2 8 63:24 22 4. Postojna 15 8 4 3 39:30 20 5. Sežana 15 9 1 5 45:21 19 6, Gorica 18 8 3 7 35:33 19 7. Ajdovščina 17 5 3 9 33:41 13 8. St. Peter 15 4 6 11 16:49 B 9. Rudar Idrija 16 3 1 12 18:55 7 10, Tov. Anhovo 18 0 • 18 4:57 0 nosti, da bi za fo delo zadoliit kakega starejšega pionirja ki bi rade volje prevzel to delo, kakor so to storili v Gorenji vasi pri Kanalu. Vedeli moramo, da je naš lokalni časopis ogledalo gospodarskega, političnega in kullurno-prosvetnega delovanja in obenem napotilo za bodoče delo. če bi tako mislil OF odbor v Renčah in tudi zainteresirat ljudstvo, bi se v Renčah razprodalo ne samo 80 izvodov »Nove Gorice<, temveč mnogo več in bi sc število stalnih naročnikov zvišalo, ne pa da sta naročena samo dva. Take primere najdemo tudi v drugih krajih, ki pa vseeno niso tako kričeči. UREDNIŠTVO ZakljHček krojnega tečaja v Desklah V soboto 22. maja se je v Desklah pri Kanalu zaključil z uspehom 6-mesečni večerni krojni tečaj, katerega je organizirala Antifašistična fronta žena v vasi. Tečaj je obiskovalo 20 žena in mladink, med njimi štiri delavke iz tovarne Anhovo. Praktični pouk je tečajnicam nudila požrtvovalna Andriana Sattler kljub temu, da kot Francozinja ne zna našega jezika. Teoretični pouk in splošno izobrazbo pa je vodil prav tako požrtvovalno uritclj v vasi. FD Volga : Vipava 2:1 Tekma, ki se je vršila v nedeljo v poznih popoldanskih urah ua zelo razmočenem terenu, ni bila na tisti tehnični višini, kakor bi spričo borbe u prva mesta morala biti. Ljudstvo je pričakovalo lepše igre; zato moštvi nista zn dovoJjili. Ostra borba je bila v drugem polčasu, ker so gostje iz Vipave na vsak način hoteli rezultat izenačiti In so prav zato v zadnjem času bili stalno v premoči. Moštvu FD Volge se je videlo, da mu primanjkuje treninga, posebno pa splošne vadbe, kar se opaža pri težkem podajanju igre. Sodnik je svojo nalogo opravil zadovoljivo. Šahovski turnir V nedeljo 23. maja t. 1. so odigrali Bempeticl An Renčam' dve prijateljski šahovski igri. Izid tekmovanja 10 : 2 v korist Renčanov je pokazal, da so ša-histl iz Renč kvalitetno mnogo boljši ml Sempetreev. Slednjim manjka vaje, sirupa so Romani tudi tclmično mnogo boljši. Ne oziraje se na izid tega vaškega tekmovanja pozdravljamo iniciativnost obeh moštev ter želimo, da bi se slične šahovsko tekme razširile tudi na ostale vasi okraja. Posebn<