4t. 16
V Gorici, v četrtek due 9. februvarija 1911.
Ithajt tflkratna leten.in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4.
uri popoidne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom poSiljarta :
vse leto   .   .   15 K
Va _   »»    ;»\ .    10 „
Posamične števTlLe*sfane]b*rfr vh*.
V Gorici se prodaja „SoLau v vseh tobakarnah.
aSOCAu ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „ Kažipot eo briškem in Grtdižčajakaan in dvakrat v letu „Vo»Di red že-letnic, taraikov tu poitnih nm\
la naroČila brez doposlaae na-roinlne te ae oziramo.
Tečaj XU.
Uredništvo
: nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v I. nadstr. na  *
Upravništvo
se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica,
Oglasi in poslanico se računijo po Petit-vrstah, če tiskano i-krat 6 vin., 2-krat 14. vin., 3*krar 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov [odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
TaUfo* it. 83.
„Gor. Tiskarna" A. Gabrgček (odgov. J. Fabčič) tiska in, zal.
SloVMsIn we«šili§l» vpralai.je in laiki pravna fakulteta.
Seja »Zveze južnih Slovanov«;
V seji »Zveze južnih Slovanov«, ki 'se je vršila 7, t. ni. ob 10. uri predpolud-ne, se je vršila de/bata o slovenskem vse-učiliškem vprašanju in o stališču napram laški pravni fakulteti. Povdarjalo se je, I da se Slovenci nikakor ne morejo zado- I voljiti S ponudbo vlade, ki jo je podala pred 14 dnevi. Opoludne je šla k baronu Bienerthu in ministru Sturgkhu deputa-cija radi naših vseučiliških žalitev. — G. rezultatu te avdijence se varuje najstrožja, tajnost.
»Slovenski klub«                     :
je "mtel sejo 7. t, m., v kateri se je posvet | toval O tem, kako stališče naj zavzameta«¦ zastopnika kluba v proračunskem odseku,,ki je bil sklican za isti dan popoldne, da "'nadaljuje   debato o predlogi   laške pravne fakultete.     Tri ure so debatirali, potem pa rekli, da se popoldne pred sejo proračunskega odseka zopet snidejo v na- j men, da store deiinitivne sklepe.
' Kakšni so ti sklepi, se je pokazalo v proračunskem odseku.                              I
V proračunskem odseku.
Proračunski odsek je 7. t. m. nadaljeval razgovor o laški pravni fakulteti. Po dejanskem popravku posla:? m Gosdnčar-ja je bil sklenjen preid v ^ecijalno de-: bato.
Posl. Korošec" je podal hrjavo, v ka^ teri je ugovarjal domnevanju, da so za-, stopniki Jugoslovanov nasprotniki laških vseučiliščnih zahtev. .Nasprotno! Oni so mnenja, da treba dati vsakemu narod« možnost, da se izobrazi na lastnih kultur-! nit zavodih. Razlog, da so Jugoslovani delali težkoče proti rešitvi tega vpraša- ' rt ja leži v tem, da se v Avstriji zahtev ne rešuje po opravičenosti, ampak po meri politične primernosti in politične zadrege, Ker se je za ohranitev večine potrebovalo gMsove zastopnikov enega naroda, se; je začelo reševati zahteve tega naroda, dočim se o šolskih zahtevah drugili narodov ni posvetovalo.                             ;
Ravno tako žrelo kakor vprašanje laške pravne fakultete, je tudi vprašanje reeiprocitete na zagrebški univerzi. Še predno je začela obstrukcija v državnent zboru, so se vršila s-hrvatsko vlado pogajanja glede priznanja spričeval, diplom m državnih izpitov zagrebškega vseučili* Šča za jugoslovanska pripadnike tostran* ske državne polovice. Tudi za slovenske Vseučiliške zahteve velja moč posestne*-ga stanja, ker so bile istodobno, kakor za Lahe, ustanovljene na graškem vseučilišču slovenske stoike. Ustanovitev slovenske fakultete torej ni drugo, kakor vspostava v prejšnjo stanje. Izjavil je, da Slovenci nikakor ne morejo privoliti v to, da bi se laška pravna fakulteta ustanovila na Primorskem, ker je Primorska slovanska zemlja, kjer ni nobenega čisto laškega mesta. Zato stoje na stališču Koer-berjeve predloge, da je pravno fakulteto osnovati na laškem ozemlju, na južnem Tirolskem.
Predlagal je dve resoluciji, ki obsegati minimum onega, kar sedaj misli slovensko in hrvatsko prebivalstvo, da sme in mora zahtevati:
i. Vlada se poživlja* da prizna spričevalom, -diplomam in državnim izpitom, ki so II1.! napravljeni pred komisijami, ki obstoje v Zagrebu, popolno veljavo za dežele in kraljestva, zastopana v državnem zboru.
2, Vlada se poživlja, da ukrene nemudoma vse potrebne predpriprave, da se čimpreje osnuje lastno Suženjsko vseučilišče, ki bo odgovarjalo potrebam Jugoslovanov.
Govornik prosi odsek, naj s tem, da prejme resolucije, ublaži napetost položaja, in napravi mal korak naprej.
Omenjamo še, da ie bil konec generalne debate pred Koroščevim govorom sprejet z vsemi glasovi, na kar je začela špecielna debata. Klerikalci so torej kar brez vsega daljnega pomišljevanja opustili obstrukeijo ter kapitulirali.
Visokošolski odsek razbit.
Konštatirati treba pred vsem, da je visokošolski odsek razbit. Razbili so ga klerikalci, ker je v zadnji seji dr, Krek izključil taktiko. Oba jugoslovanska kluba sta v torek vsak zase konferirala z vlado.
Torej, niti skupni visokošolski odsek ni več mogoč! Zabranjuje, ga, politika .»proste.-.roke« slovenskih klerikalcev!
Cehi.
Parlamentarna komisija w enotnega češkega kluba je povdarjaia v seji dopoldne, da so Čehi pripravljeni podpirati jugoslovanske kulturne težnje, pričakujejo pa informacij od jugoslovanske strani.
. Ali kako so bili razočarani Čehi, ko so vprašali Šusteršiča, kaj je sklenil »Slovenski klub« pa so dobili odgovor, in še osoren po vrhu: ->to je tajnost, tega ne morem povedati«.
Nenavadno ogorčenje je izzval tak odgovor .med Čehi in povdarjalo se j-1 na to med njimi, da se za slovenske klerikalce ne bodo več brigali, da se ne bodo več izpostavljali za nje.
Tako je po zaslugi klerikalcev razbit visokošolski odsek In razbita »Slovanska Enota«.
Šusieršlč.
. Vsi listi se bavijo s to slovensko nesrečo. Nemški listi z velikim veseljem konštatkajo, da je razbil visokošolski odsek ter »Slovansko Enoto«. Razcepljeni Jugoslovani In Čehi, to je zasluga Šuster-šiča.                      •
Zanimivo je pred vsem, kar pravi »Centrum«. češki enotni klub se je postavi! na stališče, da ostane na svojem opozicionalnem stališču nasproti laški pravni fakulteti, ali kaj se je zgodilo na to?
»Ko so ta predlog sprejeli, so šli vor dilni poslanci češkega kluba v proračunski odsek, sporočili dr." Šusteršiču sklep češkega kluba ter ga prosili za informacijo, kakšno stališče bodo zavzeli v proračunskem odseku pri laškem iakultetnem vprašanju. V največje razočaranje čeških poslancev pa dr. Šusteršie ni hotel dati zahtevanega pojasnila ter se skliceval na to, da je sklep njegovega kluba tajen in da bo itak kmalu prišel Korošec do besede, iz česar bodo Čehi prav lahko spoznali stališče klerikalnih Slovencev. Da bodo klerikalni Slovenci glasovali za to, da se preide v specielno debato, tega si češka deputacija sploh ni mislila. Tako je postopal napram Čehom tisti dr. Šuster-
Šig, čegar politika in taktika napravila je češkim poslancem tojiko težkoč in katerega so svoječašno češki agrarci in radi-kalci do skrajnosti podpirali in za čegar dozdevno opozicijo so se še danes bojevali v parlamentarni komisiji češkega kluba. Vendar je pa dobro — pravi »Centrum« — da je tako prišlo, bodo vsaj spoznali pravo barvo dr. Šusteršiča tudi tisti poslanci, ki so hoteli v nasprotju z ostalimi češkimi poslanci še nadalje podpirati njegovo politiko in taktiko. Upati je, da bo češka delegacija prišla do spoznanja, da nadaljna zveza s ŠusteršiČem ni mogoča niti v »Slovanski Enoti«, niti izven nje.«
Brez kompenzacij.
Nemci so bili v torek vsi po koncu, češ, Bog varuj, če bi Slovenci morda kaj dobili od vlade za to, da pojde predloga luške .pravne fakultete gladko svojo pot.
No, sedaj poročajo dobro informirani nemški listi, da je dr. Šusteršič retiriral in sicer, kakor pričajo izjave ministerske-ga predsednika barona Bienertha, brezpogojno.
Torej brez vseh kompenzacij.
Včerajšnja seja proračunskega odseka.
Malik se je izrekel proti Koroščevi resoluciji ter proti laški pravni fakulteti. Skcdl je predlagal kompromisni predlog, da se ima z zimskim semestrom 1914— 1915 osnovati samostojno laško pravno fakulteto v kakem italijanskem mestu. Sedež se ima določiti s posebnim zakonom, katerega načrt treba najkasneje tekom, leta 1912 predložiti drž. zboru in da se vlado pooblasti, osnovati italijansko pravno fakulteto s sedežem na Dunaju s prvim semestrom, ki sledi sankciji. Dunaj ima veljati kakor sedež le provizori-čno in le do zimskega semestra 1914— 1915.
Posl. Krama? je izjavil, da češke stranko privoščijo Lahom pravno fakulteto, a ravnotako, da se izpolne zahteve Jugoslovanov in Rusinov. Govornik zahteva ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu.
Posl. Conci je izjavil, da si je laška ljudska stranka na vse.mogoče načine prizadevala, da bi bila ustanovljena italijanska pravna fakulteta v Trstu. Ker je pa nemogoče, da bi se za sedaj dosezalo tako rešitev, sprejema njegova stranka Skediov kompromisni predlog.
Posl. Ploj je navedel razloge za taktično postopanje svoje stranke. Izreka nado, da bosta vlada in večina prišli do uverjenja, da se ustanovitev jugoslovanske pravne fakultete ne da več odlašati. On protestira,'da bi v imenu kulture govorili ljudje, ki odrekajo tisočem • otrok Ijudsko-šolski pouk v matemem jeziku in ki odrekajo Slovencem tudi opravičene zahteve po slovanskih srednjih šolal?. Predlaga v imenu «Zveze južnih Slovanov« resolucijo, kjer se vlado poživlja, da naj ustanovi najkasneje tekom 10 le^t v Ljubljani slovensko univerzo, a za sedaj naj ustanovi docenture v Pragi in Krakovu.
Po drugih govornikih se je skliceval Stiirkgh na svoje prejšnje izjave, v katerih je popolnoma priznal Lahom pravico do lastne fakultete. Minister je. govoril potem o obeh spreminjevalnih predlogih ter je konečno priporočal, naj odsek vsprejme Skediov predlog.
Minister je rekel, da bo vlada vpo-števala tudi želje drugih narodnosti, tičoč se ustanovitve novih visokih Šol«.
Kaj bo?
Zgodi se pač to, da Lahi dobijo svojo pravno fakulteto, Slovenci, pa odidemo iz boja proti laški fakulteti praznih rok.... edino po zaslugi dr. ŠusteršiČeve politike!
Ljudsko štetje.
Županstvo Anhovo
meri 789 ha 58 a 70 m3, hiš šteje 310, ljudi 1866, perutnine 1865, panjev čebel 163, ovac 1-26, goved 735, prašičev 569, koz 16, konj 7 in 2 osla in sicer:
Občina Anhovo 150 hiš, 823 ljudi, 912 kokoši, 145 panjev čebel, 10 ovac, 285 goved, 242 prašičev, 12 koz, 1 konj.
Občima Plave 107 hiš, 683 ljudi, 631 kokoši, 18 panjev Čebel, 47 ovac, 267 go* ved, 206 prašičev, 4 koze, 4 konje in
občina Ukanje 53 hiš, 360 .ljudi, 322 kokoši, 69 ovac, 183 goved, i2L, prašičev, 2 konja in 2 osla,                ,   ."'•'.    f   .,
Št. Viškagora.                  •
Št. Viškogorsko županstvo šteje:. 358 hiš, prebivalstva 1997, in sicer:
Št. Viškagora: 182 hiš, 898 prebivalcev;   .
Prapeti obrdo: 147 hiš, 956 prebivalcev;
Police: .29 hiš, 143 prebivalcev.
Pripominjamo, da se iz te občine izseljujejo -v" Ameriko, • po Nemškem so v rujlokopih, ženske po. službah v Gorici, Trstu itd.
Živinoreja je v Št. Viškogorskem županstvu dobro razvita. Ali radi 2 letnega pomanjkanja sena se je moralo mnogo živine razprodati, zdaj se pa mladii;? ne naredi tako hitro; mnogi bi radi zopet nakupili, da bi imeli toliko živine kot poprej, ali tega ni mogoče pri taki draginji!
Županstvo Vrtovin.
Vrtovin šteje 659 ljudi, 12? hiš; goveje živine 276, prešičev 286, ovac 7, kow 2 in konje 4.
PROSIMO VSE OBČINE,
da naznanijo rezultat ljudskega štetja: prebivalstvo, hiše pa tudi število živine ter posebnosti v občini.
Te podatke hočemo zbrati, ker bodo izborno služili ob ra? v prilikah: za članke v listih, pri alt. prošnj^u,. interpelacijah na vlado itd., '.podatiki so velikega gospodarskega pouk la za naše ljudstvo. Torej naj jih na»nar.v- vse občine. Kjer bi občina sama morda ne hchla poslati takih podatkov, prosimo naše somišljenike, da nam preskrbijo rezultate. Gre le za splošno dobro stvar!
DOPISI.
Iz goriške okolice.
Iz Solkana. — (Statistika javme knjižnice Slov. Čitalnice v jolkanu za leto 1910.) Knjižnica je štela 229 knjig, od teh. je 182 leposlovnih, 23 znanstvenih in 24 mesečnikov. Največkrat so se- izposodile leposlovne knjige in sicer 841, znanstvene 28, mesečniki 87 krat. Če vzamemo v pošte v posamezne pLttelje, se izkaže: 11-zvezkov Jurčiča izposojeni 82 krat, 8
Kersnika 25, 5 Trdine 15, 5 Tavčarja 30, 17 Cankarja 84, 3 Sorlija % 2 Kvedrove 12, 5 Levstika 16, i Vladimira Levstika 5,2 Meška 10, 1 Kristana 3, 1 Prešerna 3, 3 Aškerca 6, 3 Gregorčiča 0, 2 Zupančiča 4, 2 Medveda 1; izmed tujih pisateljev: 7 Tolstega 37, 16 Sienkievicza 117. Od posameznih knjig se je izposodila Ana Karenina 17 krat, Kirdžali 15, Križarji 13, Z ognjem in mečem 10 Cvet in sad 11, Pod spovednim pečatom 10, Cankar Vinjete 10, Kmetski punt 9, Lepa Vida 9 itd. Od mesečnikov so se izposodili: 7 Zvonov 32, 7 Slovanov 32, 8 Dom in Svetov 22, 1 Cas 1; drugo se razdeli na razlKShe knjige. Čitatefjev je bilo 92, med temi trethia ženskih. Knjiž-"«k'i je poslovala vsako nedeljo m izposodilo se je povprečno po 19 knjig, na vsakega čitatelja pride po 10 knjig. V primeri z gorejšnjim letom je, zaznamovati, kar se tiče izposojenih knjih, 204 prirastka.
Poslovanje je urejeno kakor v »Pro-sveti« na izkaznice in se je izkazalo za jako praktično. Upravni« dohodkov je imela knjižnica 38 K 44 v in to od izkaznic, ki se prodajajo po 20 v, od pri spevkov nečlanov po 4 v od izposojene knjige in od kazni radi poškodbe. Knjižnica vidno napreduje, a upati je še večjega (napredka. — Taka statistika ustreza v prvi vrsti onim, ki se zanimajo za ljudske kn ižnice, ki so tako velikega pomena za ljudstvo, statistika je pa tudi na sploh zanimiva.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Zabavni večer moške podružnice sv. Cirila in Metoda v Sežani   na Svečnico
je uspel nad vsa pričakovanja. Pokazal je, da se Sežanci zavedajo visokih ciljev naše šolske družbe in da se ne strašijo žrtev, ki vodijo k njihovi vresnRSbi. Pri vsej skromnosti prireditve in vzlšc primeroma velikim 'stroškom ostane čistega nad 120 kron. Za neprisiljeno zabavo in animira-nost, ki je trajala do ranega jutra, se moramo zahvaliti zlasti častitim članicam •ženske podružnice, pevskemu društvu »Zorislava« in dramatičnemu klubu. Vsem, ki ste kakorkoli — posebno s pre-plačili — pripomogli k tako lepemu uspehu: srčna hvala!
VposlaH oziroma preplačali so vstop-nihoi. g. namest. svet. Rebek 10 K, dr. AbrailrS K, okr. živinozdravnik Pirjevec in Rebec Jos. po 4 K, Rustja 3.60, nadz. Kante, Gulič Franja, Wessner po 3 K, Brelich 2.40, Turšič K., Pirjevec M., Stol-fa, Mislej, Kenda; Dolenc, Turk in Stre-kelj po 2 K, Bekar, Pollev, Romeil, Rožič, Grbec, Žriideršič, Mahorčič Fr., Sti-belj, Bajec, Mafliorčič L., Hribar, Čeh, Ki-neze, Čotar, Seražin, Bekar (Štorje). Bncar po 1 K, Trpin, Skrinjar in Šušter-šič po 40 vin.
Podružnici je daroval g. Matko Kante za Trnovčev venec pesmi 2 K, vesela družba je nabrala pri »turški večerji pod Planino« 10 K.
V nedeljo ob 3. uri popoldne bo imela podružnica svoj redni letni občni zbor v restavraciji »Na vagi«. Odbor pričakuje z vso gotovostjo najlepše udeležbe.
Ženski podružnici družbe sv. C. in M., v Gorici je izročila gospa dr. Stepan-čičeva 5 K 10 v, katere je plačal nekdo kot globo za ukradeno cvetko. Srčna hvala!
Obrambenemu sklada družbe sv. Cirila in Metoda se je priglasil za 1 kamen in plačal 200 K občinski zastop v Nabre-žmi. (Št. 877). — Do 1000 manjka Se 123 ktti?:-">v!!!
Deželna norišnica.
Napisi. — Kako delajo s slovenskimi uslužbenci.
Napisi.
»Gorica« ponavlja svojo trditev glede dvojezičnih napisov. Prvo je rekla, da se bo moglo občinstvo po otvoritvi norišnice prepričati, da so napisi dvojezični, zadnjič pa, da so napisi že dvojezični. Prav, če (bodo, oziroma če so že! Nas le veseli, če bodo res vsi napisi dvojezični.
Res je, kar smo pisa-M mi, da so bili, izvzemši par za parado, vsi napisi le laški. Preveč bi klerikalcem Škodovalo, če
bi ostalo pri laških napisih v tem deželnem zavodu, zato se jih jesusmilil deželni .glavar ter dal napraviti *udyj»Qy*mske. Ali to se le potem, ko se je oglasila) »Soča«.
Če bi bili imeli namen, napravitr dvojezične napise povsodi, bi jih bili napravili takoj ter nabili skupno z laškimi, ali ker ni bilo takega namena, so nabili le laške napise. Sedaj naknadno nabijejo poleg laških tudi slovenske......   seveda
če je res. kar pravi ^Gorica«. Pa o tem se bomo lahko prepričali v kratkem. Pripominjamo, da so oni praktični napisi, o katerih smo obširneje pisali, važnejši od
onih par za parado!----------
Kako delajo s slovenskimi uslužbenci.
Grdo gledajo slovenske uslužbence laški »capoti«.
Povedali smo pretekli teden v članku, ki je vzbudil toliko ogorčenja med goriškimi Slovenci, da je tam .okoli telefona vse laško.             .                      , / *
Neki slovenski uslužbenec se je.bil, ubogi revež, spozabil, da je govoril po telefonu, okoli katerega je vse laško, po slovensko. Da bi ne bil tako grozno grešil!
Kaj se je potem zgodilo, čujte to poročilo:
»Capo« Pelca.
Pretekli teden je neki strežaj govoril v slovanskem jeziku po telefonu z vodjo strežajev. Ta se imenuje Pelea. Po tem (govoru je prišel ta »capo« Peka v oddelek onega strežaja, na kar je tam začel kričati in razsajati, da ga je razžalil, ker je govoril v slovenskem jeziku. Kričal je, da je vse odmevalo, takole: Tukaj te jezik italijanski, tukaj je uradovanje italijansko, tukaj je obcevalni jezik italijanski, slovenščine mi ne poznamo in je tudi nočemo poznati, jaz imam tudi ukazano od višjih tako. Še enkrat rečem: tukaj je italijanski jezik obcevalni, slovenski in nemški, to je nam le privržek in tega tukaj ne rabimo. Zategadd jutri na raport. Slišalo je to več njki, torej so priLe na razpolago.
Ta »capo« Peka vedno tudj naganja Slovence na delo bolj nego Lahe in vedno gleda na to, kedaj bi kakega" Slovenca proč spravil. Vse delavstvo v norišnici, naj si bode slikar, zidar, kurjač, vrtnar itd. vsi ga dobro poznajo, da njemu ne diši posebno kako delo. Radi njegovega ravnanja mu dajejo lepe priimke. V Italiji, ko se je nahajal na izvežbanju, tudi ga niso mogli niti Italijani videti in rekli so, da on ni za tak posel, kar je tudi res; to je razvidno tukaj, ker. po vseh njegovih oddelkih je vse za njim napravila in pospravila šjora superiora.
»Raport«. — Odpuščen iz službe,
Drugega dne, ko je prišel na »raport« na zahtevo Pelce, je ravnatelj, zagrizen Lah, rekel Slovencu da, »ker je1 tako, kakor govori »capo«, Vas odpuščam iz službe«. Tako se dela s Slovenci, Furla-nom pa, ker hodijo večkrat pozno v službo, se niti nič ne reče.
Kar se tiče odpuščene« iz službe, ga ne sme sam ravnatelj poslati proč brez potrdila dež. odbora. Tako veli na zidu »Circolare al personale di servizio«. Isti se je torej pritožil na deželni odbor.
Ta Peka vedno kriči na Slovence, da politiko v stran. Sam on pa njegovi Furlani pa jo imajo. Vedno čitajo vs^skup časopise, rabijo vedno žigice »Lega na-zionale«, eden pa sploh nosi vedno na sebi medaljo Re d* Italia Emanuele II. v službi v Avstriji. Nekateri Furlani tudi zaničujejo Slovence s »Šfclaf«, Tako je v deželni norišnici.
Domače vesti.
Smrtna kosa. — V Materiji v Istri je umrl g. Gašper Kastelic, tamkajšnji župan, veleposestnik itd. Doživel }e starost 79 let. Pokojnik je bil poznan in spoštovan mož.
V Pevmi je umrla g.čna Gabrijela Komjanc, stara 20 let.
Pesnik-jubilant. — Gosp. prof. dr. Fran Ilešič je priobčil v zadnji številki »Slovana« lep spomin pesniku-jubilantu proč. gospodu Jos. Furlanihi v Villi Vi-centini k njegovi S5-Ietnki. Častiti starček živi tam med Furlani kot gralščhiski beneficijat. Pod psevdonimom J. F. Mli-
narjev je priobčil mnogo svojih pesmi svoj čas v »Soči«, tudi še v zadnjem desetletju. Pesmi blagega moža preveva Čist domovinski čut in plemenita srčna čutila. Furlani spada med nastarejše goriške slovenske pesnike in pisatelje. V mašnika je bil posvečen Furlami leta 1847; rojen je bil leta 1826 v Dornbergu. »Slovan« prinaša tem povodom tudi Furlani-jevo sliko. — Naj živi v miru v priljubljeni mu Furlaniji še mnogo let!
Himen. — Včeraj se je poročil v Trstu gosp. Anton Silič, računski podčastnik pri c. kr. lovskem bat. št. 20., z gospico Olgo Otto. — Bilo srečno!
O dvornem svetniku grofu Attemsu, voditelju okr. glavarstva v Gorici, prihajajo v javnost vesti, da bo imenovan za namestništvenega podpredsednika v Tr-stvu. Njegov naslednik v Gorfci bi bil sedanji sežanski okrajni glavar, namestni-štveni svečnik Rebek.
Rusjanove razglednice. — Drugi teden pridejo na prodaj Rusjanove razglednice. Na eni bo: polet Rusjanov v Zagrebu 25. dec. 1910. in Rusjan v aeropla-nu na tleh; na drugi pa bo slika Rusjano-va. Poskrbelo in založilo je razglednice kolesarsko društvo »Gorica«.
Koračnica v spomin Rusjanu. ¦ - Iz Belegagrada poročajo, da je vložil Drago-Hn Petrovič, kapelnik vojaške godbe kraljeve garde koračnko, katero je posvetil spominu ponesrečenega našega aviatika E. Rusjana.
Volitev župana in podžupanov v Bovcu. -— Za župana je izvoljen g. Leopold Jonko. Podžupani so: Fran Ostan, Anton Strausgitl, Ivan Kravanja, Kal 22, Fran Kenda, Dvor 52, Andrej Mrakič, Dvor 12, Ivan Pavlin, Bovec 344, Andrej Lajler, Bovec 271, Ivan Mrakič, Bovec 264. — Pri volitvah v starešinstvo je bila nastala samostojna stranka, ki je Šla v boj z deviz o: S. L. S. ne bo v bovški občini koraandirala! Sledila je zmaga in dosledno devizi se je izvršila volitev županstva, ki si je svesto svoje naloge: delati v vsestranski blagor občine.
Skol lL Vicenee, Ant. Feruglio, je umrl 8. t. m. na svojem posestvu v Sta-raneanu pri Tržiču, Zadela ga je kap, ko se je zjutraj oblačil Rojen )t bil blizu Vidma leta 1841. jz bogate rodbine.
Nemške zapisnike na tukajšnji okrožni sodniji je usedel neki nemški odvetniški kandidat s slovenskim imenom, doma s Koroškega, ki je prišel v Gorico, "da opravi tu predpisano enoletno sodnijsko prakso. Mož ne zna slovenski, laški pa «tudi ne j zapisnike sestavlja po nemško za Slovence m Lahe. Kaj le napiše ob nepo-znanju jezikov! Da se kaj takega trpi! Njemu ni zameriti. Pomaga si, kakor ve in zna, ali da predstojništvo to trpi, temu se pa ne moremo prečuditi. Kaj bomo vedno in vedno morali zahtevati, da se ima sestavljati s Slovenci slovenske zapisnike?!
Slovenski obcevalni jezik v Trstu je prijavilo NAD SEDEMDESETT1SOC ! OSEB. Seveda so na tržaškem magistratu radi tega vsi iz sebe. Magistratovi organi hodijo sedaj okoli Slovencev, rekoč, da nimajo njihovih popisovalmh pol, da morajo torej napraviti pole, katere naj podpišejo. Tako bi radi ujeli kolikor le mogoče Slovencev, katerim bi napisali v pole seveda laški obcevalni jezik. Gotovo pa je, da izkažejo mnogo tisoč manj Slovencev v Trstu kot jHi je v resntei, če ostane v veljavi od magistratov* organov izvedena »revizija« ter če ne poseže vmes vlada, da pomaga resnki in pravici do veljave.
Deželna norišnica bo slovesno otvor-jena na dan 15. t. m.
Akad. teb. društvo »Triglav« v Gradcu vabi na slavlje povodom svoje petindvajsetletnice dne 19. svečana 1911. v Ljubljani.
Spored slavnosti: I. Prvi redni občni zbor »Starejšinske zveze bivših rednih članov akad. tehn. društva Triglava v Gradcu« ob 10. dopoldne v »Narodnem domu«. H. Po zborovanju obhod po mestu z zastavo. HI. Slavnostni banket v veliki dvorani hotela »Tivoli« ob 2. uri popoldne.,IV. Sijajen ples ob polu 9. uri zvečer v »Narodnem domu«. Kuvert pri banketu stane 5 kron. Vstopnina k plesu 4 krone. >Dffaki l krono. Pri plesu svira polnoštevitaa »Slovenska filharmonija«. Slovenska Čitalnica v Gorici priredi 1 plesni venček v soboto, dne 25. februv.
1911. v dvorani »Trgovskega Doma«. Začetek, ob osmih in pol zvečer. Godba c. kr. pešj>. Št. 47. Vstopnina 2K.
Zanimanje za to domačo predpustno zabavo raste od dne do dne, wše se pa tudi res vsestranske priprave, da se za-dovoije vsi udeleženci tega plesa« Dobrodošli bodo za marsikoga »kotički« za domačo zabavo v prostorih Čitalnice, tako n. pr. buffet, vinarna, kavarna .itd., Vabila za to prireditev se že razpošiljajo. Kdor bi pomotoma ne prejel vabila, ga dobi pri odboru v društvenih prostorih.
Vedno več vojaštva v naši deželi. — Vzdržujejo se vesti, da se posadke na meji znatno pomnože. V Plave, Marijinoce-lje, v Srednje pridejo nove posadke, kakor smo to deloma že pred čaeom naznanili. V Tolmin, v Volče in k Sv! Luciji dobijo lovce iz Trsta, dragonce s Štajerskega v Furlanijo in baje tudi v Solkan. Govori se tudi o zgradbi trdnjave na Koba-•i iškem. Utrjujejo pa se tudi Lahi ob meji. En polk pešcev pride iz Verone v Palmo-novo. — Te dni se je mudit v Gorici km. Potiorek.
Velika dirka na sankališču »Belve-dere« v Bohinju, dne 12. februarja 1911. Kakor smo že fporočali, prirede športna društva iz Ljubljane, Gorice, Kanala in Trsta dne 12. februarja t. L na hohinj-skem sankalršču veliko tekmovalno sankanje. V vodstvu te dirke so zastopani Slovenci, Italijani in Nemci; zastopstvo slovenskih tekmovalcev za Kranjsko je prevzel »Ljubljanski športni klub«, za Primorsko pa »Goriška prometna »zveza« odnosno njen načelnik g. dr. Treo, odvetnik v Gorici. — Na sestanku v Bohinjski Bistrici dne 29. januarja t. I., katerega so se udeležili pooblaščenci vseh udeleženih športnih klubov se je določil sledeči spored: V soboto, dne U. februarja 1911: Ob 8. uri zvečer seja vodstva dirke in izžrebanje startnih številk. (Pisarna deželne prometne »veze v I nadstropju hotela »Triglav« v Bohinjski Bi-strki). Ob 9. zvečer v veliki dvorani hotela »Triglav« vojaški koncert godbe c. in kr.' pešpolka št. 47 iz Gorice hi plesa I ve«ček. Toaleta: športna ali promenad-na. V nedeljo, dne 12. februarja 1911: Dirka na sankališču »Belvedere«. I. dirka seniorjev (1700 m); enosedežne sanke, 3 darila; vloga 2 K. Start ob V*H. dopold. S prvim darilom je združen naslov »Prvak Bohinja«. II. damska dirka, (800 m); Z darila, vloga 2 K; start ob 7*12» uro dopoldne. III. dirka dvosedežnik sank (1200 m): 3 darila, vloga za vsako osebo 2 K. Start ob 7412. dopokine. IV. Dirka juniorjev (1200 m); 3 darila, vloga 2 K. Start ob V«l. popokkre. Ofc 4. popoldne seja razsodišča v hotelu »Triglav« v Bohinjski Bistrki. Ob polu 6. zvečer razdelitev daril m družabni sestanek v hotelu »Triglav« s sodelovanjem vojaške godbe. Prijave: Pismene prijave z vlo^ gami vred je nasloviti najpozneje do 11. februarja do 8. ure zvečer na vodstvo dirke »Belvedere« Bohinjska Bistrica! Naknadne prijave so dovoljene najkasneje 1 uro pred startom na sankalHšču proti dvojni vlogi. Vplačane vloge se vrnejo samo v slučaiu preložitve dirke. Vozi se po tekmovalnih predpisih Avstrijske zveze sankahiih <dru§tev. -Sanke z mehaničnimi zavorami so prepovedane. Po-setma določila: Vodstvo odklanja vsako jamstvo za nezgode in s temi združeno škodo na 'premoženju. Dirkalna proga je dobro markirana; ovinki pravilno zvišani. Vodstvo si pridržuje pravico do event. sprememb v sporedu; v slučaju neugodnih snežnih razmer se dirka preloži* Pojasnila o dirki oddafajo: v Bohinjski Bistrici vodstvo »Belvedere«; v Trstu: Z;msko-sportni klub; v Gorici:^ Prometna zveza in g. Ferdinand baron Blanchi; v Ljubljani: Tourist-Otice.
Avtomobile je obljubljal svoj čas našim Gorjanom njihov državni poslanec dr. Gregorčič. To je bilo takrat, ko je šlo za napovedano veliko gospodarko akcijo v plilog naše dežele, katero pa so zapac-kali obstrukcionisti v deželnem zboru, slovenski klerikalci in laSki liberalci. Deželni zbor vsled zločinskega početja teh ljudij ni mogel zborovati, dasi je vlada zahtevala za izvedbo one gospodarske akcije sodelovanje deželnega zbora, jim ni bilo nič mar za to, ampak' za svoj* osebice, za svoje in strankarske koristi so se borili, te koristi so predpostavili splošnim. To mimogrede. — Avtomobi-
lov pa le ni in tudi obljubljati jih nočejo več ?.a čas, dokler ne bo gorske železnice. V naših Gorato se čutijo §e na dobrem klerikalci, češ, tam gori še zmagamo. Zato nočejo nič obljubljati. Ali podjetni Bovčani so začeli sami z avtomobili in napravilo-. še posebne avtomobile za osejbnj jproinet.- Če se bo torej, hotel pe-
ljati "»^rscTiste tl«&^                                                                       _ velikem plesu
la^iko 7 bovškim avtomobilom, menda bo dosti močan, »ker o njegovih nj ne duha ne sluha. Klerikalci sodijo, da so Še močni v Oorah, zato ne pišejo po svojih' ii-štifo takih obljub,-kakofšmh so-polni glede" goriške okolice. — Glede* gorske železnice pa velja to, da če se zavzamejo za njo vojaški krogi ter jo proglasijo za strategično važno, potem bo že kaj, kadar bo gotova prej seveda strašno nujna nova proga iz Gorice v Červinjan! Klerikalcem ostane le to, da se bodo potem, kadar bo tekla, bahali ž njo, da so jo oni pridobili, seveda če bedo takrat imeli . goriški Siovenci še kaj klerikalnih poslancev!                                             ,
Lepo bi bilo — pa škoda, da ni šlo. — V nedeljo pop. ob 2 in pol so se drsali pevmski fantje na skoro 25 cm debelem ledu pri izlivu Pevmice v Sočo. Nakrat jim pade v glavo lepa misel: Pretolči kos leda in prepeljati se na njem na drugo stran Soče. In res, odlomili so skoro 4 m dolgo ploščo ledu, kateri naj jim služi za plovbo, vsekali so tudi palico, katera naj bo mesto vesla in hitro so stopili 3 fantje polni »korajže«, posebno ker je bil eden med njimi pred letom mornar, na oni kos leda in so odjadrali od kraja. Na obeh bregovih je bilo polno ljudstva, ki je radovedno gledalo, kako se prepelje ta trojica čez Sočo. Oni fantje so tudi gledali okoli, kako se jim smejejo, ali se niso nič brigali, kako plovejo, ker so se zanesli na nekdanjega mornarja. Ali komaj preplovejo sredino vode, so že opazili, da se veslo šibi, plav se potaplja in deroča voda jih žene vodno inočn*f$e proti vrtincem. Sprevideli so, da ne osta'Ja drugega, nego hitro poskakoti v vodo, ali pa plesati valček z močnimi vrtinci, kar pa bi moral marsikateri izmed njih plačati z življenjem. Odločili so se za kvo. Poska-kali so drug za drugim oblečeni in obuti v vodo, ki pa tam k sreči ni bila globoka več kot V20 m. 1*0 dolgem trudu so srečno dospeli na zaželjeno stran. Vse se jhn jt smejalo.
Pa komaj so prišli iz vode, so se začeli tresti od hudega mraza in premišljevali so,« kako dospeti zopet domov. Če hodHo po suhem, rabijo več kot eno uto časa in še bati se je bilo, da ne bi obleka med tem časom premrznila na telesu. Ni jim preostajalo drugega, kakor še enkrat podati se po vodi na pevmski breg. Enega, ki je bil premajhen, da bi zamogel prebroditi vodo, je moral vzeti bivši mornar na ramena ian najdi ž njim Čez vodo. Vse ljudstvo ie pokalo smeha ob tem prizoru. Le ostalim izmed njih družbe, ki se niso hoteli poslužiti tega »športa«, so se ti trije »korajžni« smilili. Čul se je glas: «Pomagajte nabirati drva, da segre-jemo uboge »ponesrečence«! »Mornar jo je polomil«! In res, še predno so ti trije dospeli zopet na suho, je že gorel cel kres. Zapomnijo si pač, kdaj in kako so se vozili po ledenem plavu čez Sočo.
Občinski zdravnik v Bovcu, dr. Vo-
rel je obolel na umu. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico usmiljenih bratov. Da ni normalen, se je opažalo na njem že dolgo časa.
Tekmovalno sankanje v Bohinjski Bistrici. — Vodstvo dirke naznanja, da je poveljništvo c. kr. pešpolka št. 47. blagohotno odstopilo 2 vojaške telefonične zveze in bo na dan tekme zvezan start telefon tčno s ciljem. Sto/ibo pri telefonu preskrbi vojaštvo samo. Glede sank se naznanja dirkačem, da so dovoljene za vse
točke eno- ali dvosedežne sanke, katerih krivine niso širše kakor 45 cm in ki nimajo nikaklh mehaničnih priprav za zaviranje. Apeliramo torej še enkrat fta* slovenske športne kroge, da tekmujejo pri tej zanimivi dirki.                                j
»Goriška slovenska mtadroa«. — Ker j se je pri zadnji odborovi seji sklenilo, da
— nadaljevale,, naznanjamo cenj. obiskovalcem, da s prihodnjo nedeljo dne 12. svečana t. 1. zopet prično vaje v Trgovskem domu. Vršile se bodo kot običajno popoldne od 4.--8. Odbor.
V Ameriko! — Človek bi res že obupal v tem provincijalnem gnezdu, ki sliši na ime Gorica! Hotel sem si dovoliti predpustno šalo ter povleči nekoliko Go-ričane, da sem znan že z amerikanskinii milijonarkami, da govorim kar po telefonu ž njimi, da se svobodni Amerikanci zanimajo za nas uboge zatirane goriške sirote itd. pa se mi je poskus zelo zelo ponesrečil. Je v Gorici neko društvo*. Čigar slavni odbor je" vzel šalo bolj resno ter je dal neki svoji prireditvi naslov; V Ameriko! Baje začne že ta teden razpošiljati »potne listke« za to.domačo Ameriko. V nedeljo v kavarni sem »vedel to in gotovo sem bil 10 minut podoben Lo-tovi ženi, originalu »zalcštangelnov«, dovolj je. če povem, da sem šel iz obuipa le do Fona na tiste dobre klobase. Med potjo sem pa sklenil, da ne pomočim več peresa v drugo svrho, kakor uradno. (Jeftejev značaj! Ta teden sem že dolžan odgovor na neko »drobno pisemce«). To pišem le še v svoje opravičenje vse na-daljno pa prepuščam gospodom onega odbora, naj si sami delajo reklamo. Misel sama na sebi, če človek trezno jnisli, ni niti toliko ponesrečena! Čemu se spuščati v nevarne kraje čez nepreračunlji-vc globočine morja, ko človek doma lahko vse vidi in poskusi in okusi izvzemši ¦— — - no, kaj sladkega iz zlatih ustic ali ust kake milijonarke. Nič ne stri! Naša
dekleta so pa bolj ------..... vse so bolj!
in ako se bom mislil kedaj -— ukleniti v sladki jaiem, ne bo treba prositi 3 parlamentov za dovoljenje. Grem raje v domaČo Ameriko, kjer bo gotovo tudi vladala toliko zaželjena svoboda-. Al right!
v St. Petru, v 'Prvačmi in v Celju. Na prvih šjtirih zletifr je nastopilo s telovadbo na orodju, na vseh $ prostimi valamT Trije m»*i*inamffmuui v &:%tru.
Novemu odboru kličemo krepak-: Na zdar!
Telovadno društvo »Sokol« v Pod« gori priredi 18. trn. plesni venček v prostorih gosp, fipeg-auta. ¦ ~    ¦
j$ol{0lsl{i 3esh)ilt.
Telovadno društvo »Sokol« na Vol-čjidragi priredi dne 19. t. m. javni ples v prostorih brata Koderanaca.
Na občnem zboru tel. društva Sokol v Biijah se je konstituiral sledeči odbor: Starosta br. Ivan Saunig, pst, br. Andrej Peric, nač. br. Anton Blažica, tajnik br. Slavko Fornazarič, blag. br. Gustav Saunig, odborniki br. Tomaž Nemic, br. Peric Janko, br. Roman Blažica, br. Ivan Zorn, namestniki br. Ludvik Savnik in br. Jožef Lukežič. pregl. računov br. Savnik Anton in br. Jožef Nemic.
Delegati v župni odbor so br. Gustav Saunig, br, Anton Blažica, br. S. Fornazarič.
Občnega zbora se je udeležilo 36 članov. Sprejel se je enoglasno predlog župnega vad. zbora za izdajanje župnega glasila.
Obenem se je sprejel sklep, da se priredi pomladanski zlet dne 25. maja, na kar bratska društva že danes opozarjamo.
Društvo ima lastno knjižnico, ki Šteje več kot 22 knjig, ima svoj pevski in tam-buraški zbor in tamburaški naraščaj; Obisk telovadbe in tamburanja je bil dober. S prvim vel. srpanom prošlega leta se je pričelo tudi z žensko telovadbo.
Društvo je imelo 10 odboroviJi sej z dobrim obiskom, priredilo je zlet III. okraja, ki pa radi neprijaznega vremena ni izpal dobro v materijelnem ozira, in se je vdeležilo peterih zletov: v Mirnu, v Selu,
zveza narodnih društev.
Kmetsko - izobraževalno društvo v Planini priredi v nedeljo dne 12. t. m. v Jeramovi gostilni ob 3. uri pop. veselico, s sledečim vsporedom: 1. Stoka »Trije tički«,   veseloigra v   dveh  dejanjih;   2.
, Šaljivo srečkanje in 3. Ples in prosta zabava. Pri veselici svira cerkljanska godba. Vstopnina k veselici 20 vinarjev.
Odbor, i Kmetsko - izobraževalno društvo »Jasna Poljana« v Policah je imelo v nedeljo dne 29. januarja svoj tretji letni občni zbor, na katerem se je izvolil odbor, kakor sledi: predsednik Jakob Plodobnik, podpredsednik Anton Makuc, tajnik Bla-zij Čeme, blagajnik Jožef Laiharnar, odborniki Matija JCacin, Jernej Šinkovec ia Andrej Černofogar; pregledovalca računov Ivan Mahnič in Jožef Matuc. Društvo se prav pridno giblje in naročeni časopisi imajo' vedno mnogo pridnih bralcev.
| »Kmetsko - izobraževalno društvo »Zarja« v Ložicah priredi 19. t. m. ob 3. uri popoldne veselico s plesom v prostorih Janeza Juga v Anhovem. Vspored se objavi pravočasno. Odbor.
»Narodna Čitalnica« na Kprltnlcl pri Grahovem priredi v nedeljo 12. februarja v gostilni g. Andreja Močnika plesno veselico, pri kateri bode svirala Št. Viško-gorska godba, obstoječa iz 5 mož, K bilni udeležbi uljudno vabi odbor.
i       Narodno   -   Izobraževalno   društvo
»Straža« v Tržiču si je izbralo na svojem, zadnjem rednem letnem občnem zboru dne 29. januvarja t. 1. sledeči odbor: predsednik Gergolet Anton, podpredsednik Ferderbar Maks, tajnik Kruljec Miha, blagajnik Cigoj Anton, odborniki Endl Emest, Vid rili Andrej in Pahor Andrej; namestnika Jug Nikolaj in Bencina France; pregeldnika: Janik Ljudevit in Ba-tič Pavel. Društvo deluje pridno in želi^ mo mu mnogo uspeha. Novi odbor nam je porok, da bo nadaljevalo svoje piodono-sno delovanje.
I                            ---------------
i Trgovske-obrtiie in gospodarske vesti. \
\
Vinogradništvo v Bolgariji. — Vinogradništvo je v Bolgariji velevažna »panoga narodnega gospodarstva. A zadeva seveda na enake težave kot pri nas. Tudi tam neusmiljeno gospodari trtna uš in je opustošila že velikanske vinogradništvu posvečene dele države! Tako je n. pr. merila površina z vinsko trto nasajene zemlje 1. 1897 še 1,114.156 dekarov, 1190'/. pa ¦ komaj 886.710 dekarov. Lanski pridelek ni niti zdaleč dosegel predlanskega. Tru- ' dijo se vlada,, oblasti in posamezni vinogradniki, da bi vinogradništvo na Bolgar- ! skem zopet povzdignili. Prenavljajo se stari vinogradi, vendar vočigled ogrom- < him stroškom to delo ne napreduje tako ' ,'kot delo ~ trtne uši. Vlada je izdala celo novo postavo za vinogradništvo in sadjarstvo, katera vsebuje mnogo ugodnosti za napredek obeh gospodarskih panog, mnogo olajšav. Splošno bolgarska vlatfa bolj skrbi za svoje vinogradništvo nego avstrijska.                                »Zddr.«
Kmetijsko razstavo priredi »osrednje gospodarsko društvo za Češko« od dine 13. do 17. maja 191.1 v »Kralovski Obori« v Pragi. Zastopana bo v prvi vrsti indu-
strijama kntetijskeštroje'"ki jfc-mod Čehi velikansko .razvita, dalje pa'posebno Še sadjarstvo in živinoreja.,        -";¦.,     '
iBppiška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« uljudno vabi gg. odbornike k odborovi seji, katera bode v petek dne 10, t, m. ob 8 uri zver. čer v društvenih prostorih.
Politični pregled.
V poslanski zbornici so razpravljali o vladni predlogi iproti krošnjarstvu.. Ko se je dr. Mahler zavzemal za krošnjarje, je nastal ropot in krik pri kršč. socialcih, odlikoval se je tudi Malik.— Hribar je pridal predlog o premenitvi dozdanjega Ijudskoštevnega zakona. Včeraj, se je debata o predlogi glede* krošnjarstva nadaljevala.
Srbski kraij Peter se popelje 14. trn. v Rim na obisk laškega kralja. Vozil se bo skozi Ljubljano, Nalbrežino, Tržič, Červinjan, Mestre, Florenco, Rim.
Irredentistične manifestacije je prepovedala laška vlada, kakor poročajo nekateri listi; naročila je vsem prefektom, da imajo zabraniti vsakoršne irredentistične manifestacije.
Razne vesti.
Mons. VVeiss, oni, katerega išče sod-nija radi poloma Koroške centralne po* sojilnice, se nahaja baje v Minesotti v Sev. Ameriki.
Idrija šteK po novem ljudskem Štetju prebivalstva 6101. Leta 1900. je bilo prebivalcev 5729. Idrija je drugo mesto na Kranjskem.
8 oseb na letalnem stroju. -~ Blizu Pariza se je vzdignil zrakoplove« Le-martin v zrak in peljal na svojem letalnem stroju, sistem Bleriot, Še sedem oseb. Zračni polet je trajal pet minut. Vse osebe so tehtale več kot 500 kg.
(Dalje na četrti strani.)
Usakčo ki boleha na želodcu
zahteval noj bi odločno da se pripravljajo rjcgoua jedila le z
jedilno mastjo
ker ta le po preisfeaui dunajskega
vseučilišča Izredno lahko
preba'una.
Benjamin zanima vse sloje.
Torpedo eksplodiraj. — Pri vajah v Spezii (Kalila) je eksplodiral torpedo in itbH tri podSastaike, več osefb pa Tafifco ranil,   .               "...    .
Od soproge uaičeiu — Major Pronay se je poročil X' 1890. s hčerjo, tovarnama Pfeifferja, ki ga je pregovorila, naj stopi v ipokoj, ker 1e:ona dovolj bogata. Ubogal jo je,; začela sta romati-po svetu, povsod se Je majOrjeva zeha skregala. Nazadnje se je naveličala tudi moža m ga na podlagi zdravniškega izpričevala vtaknila v norišnico. Sedaj je prosil interniran major svojega'brata, nai ga-reši iz norišnice. To se je zgodilo v Budimpešti. Čas: se-
Proces radi Crippeaove   zapuščine.
— Dr. Crippen, morilec svoje žene, ki je bil na smrt obsojen, je zapustil vse svoje premoženje svoji ljubici, Miss Le Neve, ki ga je tudi spremljala na begu iz Londona v Ameriko in sicer preoblečena v moSkega. Svakinja dr. Crippena-trdi, da ni imel Crippen pravice testirati denarja in zlatenine, ker je bilo last njene sestre. Radi tega se je unel zanimiv proces, ki bo v kratkem času končan.
Novi izvir naite. — Blizu Majkopa v kubanskem ozemlju se je pojavil pri kozaški vasi Apšeren nov izvir nafte, ki daje ha dan pol milijona pudov nafte.
Požar v ladjedelnici. — V Londonski ladjedelnici Cones je nastal velik požar. Dve novi ladij i, torpedo-rušilki, je moštvo s težavo rešilo pogina.
Gecile Sorel in iord Roseberv. — V Parizu kroži vest, da se v kratkem zaroči lord Roseberv s francosko igralko Ce-cile Sorel. O njej se govori, da je najlepše oblečena gospa na Francoskem in da spi v postelji, ki stane 150.000 frankov. Lord Rosebery je .angleški državnik, bil je poročen z Ano Rothsohildovo, po kateri je podedoval velikansko bogatstvo. Tako se poroči velik angleški politik z veliko francosko umetnico.
Vodik kot gonilno sredstvo. — V Li-verpoolu bo proizvajala neka družba z začetnim kapitalom 1,200.000 K vodik v večjih merah, ki se porabi kot gonilna moč pri motorjih. Vodik bo ceneji, lažji in ne bo 'tako smrdel kakor bencin.
Smrt zrakoplovca. — 23 letni poročnik Stein je padel blizu Berolina z zrakoplova in se ubil.           -          -,
Pri lovu na leve ponesrečil. — Brat angleškega državnega tajnika, Mr. Oeor-ge Grev je lovil s svojim prijateljem Sir Alfredom Pease leve pri Mombassi. Proti njemu sta prišla dva leva, enega je Grey ustrelil, drugi pa je skočil nanj in.se mu zagrizel tako v pleče, da so komaj zamorci rešili ponesrečenega lovca s tem, da so leva ubili. Grey je umrl sedaj na dobljenih ranah.
Velik požar v Španiji. — V Oviedo je zgorelo' poslopje, kjer je imela astrurska franka, telefonična centrala In tobačna zaloga glavne prostore.
.Vkradeni biseri Čenstohovski. — Brilantne krone, ki so bile ukradene pred časom v.Čenstohovu Materi božji, so do-biii v nekem ukrajinskem mestu, 800 vrst oddaljenem od Varšave.
Eksplozija   v   New-Yorku.   —   2e zadnjič smo poročali, kako je nastala eksplozija v New-Yorku pri razkladanju zaboja dinamita rz voza na čoln. Eksplozija je bila tako močna, da so se stresle vse hiše 40-km na okrog. To je bila menda , ena najhujših eksplozij. V New-Yorku se j boje, da so se zmajali temelji velikanskim [ hišam, takozvanim nebotičnikom. Zato bo f posebnaOfcomisija spregledala vse te hiše. I       Dijaška svoboda na Ruskem. — 375 j dijakov tehnologičaiega inštituta v Tom-| sfcu ]e bilo iz zavoda izkftitcenHi, ker so '. se udeležili dijakom prepovedanega zborovanja.
če prav zagovornik on nage je sloge, polena mu mečejo vedno pod noge. Zakaj se ne zmeni politik zato? UganeS, če misliS, da nosi
Velika zaloga dvokoles od
K 30-300; šivalnih strojev
od K 80—250; gramofonov od K 15-1500;
plošče od K 1—4; vsakovrstnih kmetijskih
strojev, orkestrijonov i. t. d. — Mehanična
delavnica pri
„0H0T
GoHča Stolna ulica 34.
Prodaja tudi na mesečne \ obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej.
t SoolhsooieniD S
Kmečka banka u Gorici,
(na Komu št. 12)
ipfHJC nmilCC pod Jako  ugodnimi  pogoji.' Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ler jih obrestuje čisto po
4 3|    01 4"     O
JVačelstvo obstoji iz gg.: Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunrg, velep. in župan v BHjah, podpredsednik, Fran Obljubek, veleposestnik in žepan v Kojskem - Krasno, Ignacij Križman, nadučitelj v Dornbergo, Alojzij Bandelj, veleposestnik v Podgori.
LudovikBorovnik
v BOROVLJAH (Farlabli) na Koroškem j
se priporoča za nabavo pušk na kroglo in i drobni svinec,  pušk brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom. — Veliko skladišče samokresov (revolverjev), repetir- ! pištol, Hobert-pnSk in klicev za vsakovrstno i zverjad po najnižjih cenah.              I
Imam tudi veliko delavnico za popravljanje i pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim , z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiljam, ako se mi pošlje natančen naslov franko in poštnine p-osto!!!!
Hotel Irabesinger u Celoucu
Delikcroška cesta št, 5 se priporoča potnikom, M prenoLa|L]o o Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in 90 zimi zakurjena sobe 90 1 K do 5 S,
okusne Jedi, dobro pijačo po ceni. »¦   <   Veliko dvorišče z» vozove in tri hleve za konje.   **—<
Za zabavo služi kegljiŠČB, po zimi zakurjeno,  ^i^na  SBnŽliai8IIl VrfUU
1
— V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slavenako dr&bo, posebno v  sredah sveCer. — .
Velike dvorane za shode in. veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.       Lastnik: Ivai Millflflig.
I
f nton Pfltatzky v Gorici,
naslednik Jos. Terpln.
Na »redi. JKaStelj« 7.
TRGOVINAMA DROBNO IN DEBELO.
tltleeiejs kapsvalSSe alriBsrikega li drtbiteg« biagt ter tkaili, preje (¦ >ltl|.
POTREBŠČINE
7« piiarnice, faiifet in popotnik
NajboljSe Šivanke za Šivalne stroje POTREBŠČINE
za Arp/aše in Sevijaifa,
sVetinjiee. — Božnl venci. — M»Sn« knjliiee.
lišna obuvala za ysb letos časa.
' Poaebnost:
Semena za im\m, travr ii detelje.
Najbolje   oskrbljena zalog* a za kramarje, krošnjarje, prodajalce po Beimih in trgih ter aa deželi.    9     a* .«
ova   lekarna i
©
se otvori v kratkem in sicer                         ©
§ Gorso Giuseppe Verdi 13 f
Lastnik: Ivan Tromba.                             X
ZiUitn kapljice lekarnarja C. Brai1}, prej Marijacel) ke kapljice taHivaie — z Matera&2ja iz Waria-ZaM kot varit. im.
so najboljše sredstvo proti otež-kočenemu prenavljanju vsake vrste, proti zgagi želodčnim bolečinam, tvorbi kislin itd. To sredstvo se je obneslo že več kot 30 let.
Varovati so jp treba pml podobnimi [posnetki in ponarejanji in paziti- na varstveno znamko s podpisom.
Dobiva' se   v lekarnah;   na deželo pošilja   lekarnar C.  Krady,   Dunaj   I. Fleisch-in&rkt 9. -G steklenic K 5'—, 3 dvojne sb»-  t .   klfnicp,K 4i">0 franko.
Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici   p
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom.                           Jt)
NaČelulvo in nadzorstvo t Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom       ft
na premenjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register v pisana pravila, pri       fo
¦kupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 190«. ta-le način poslovanja:          ^
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po       f*
i kroni na mesec za vsakih 100 kron ; na menice pa proti 6$ obreslovanju.                w
Doba za odplačild pri posojilih   na obroke se po želji izposojevaka določi       H* tudi na 10 ali več let.                                                                                                    -
Vsak izposojevalec plača pri zajema posojila enkrat za vselej, mesto uradnine %% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po *»/,% vetji, stalno naložene pa po dogovoru
Deleži io dvojni; opravilu! po S kroni, glavni po,90 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja natnanOa v časopisih >8ooaV in »Primorec*.
Ndva pravila so ae razposlala vsem Članom; če jih pa po pomoti nI kdo dobil, naj se oglasi v sedružnem uradu v »Trgovskem domu«.
NaCeUtvo In nadioratvo.
Varstvena znamka: „Sldrs"
Hflinsot Capsicl comp
]i
ABkEr-Pairi-Expeller
ji potsoi pripotaaio kot najbolj!« iredfho proti prealajeiji M. u ceno 80 Tin., K 1-40 in 2'—' se dobi po tmd, lekun&h. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se ,je posluževati it originalnih steklenic v akatljah z nago varstveno znamko „& dren", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. R1CHTEH JEVA LEKABNA >ri „ Mt^oi ]«vb" t Pragi ivabtfthgasse »ev„ o bots Dmtso mpolUjMj«.
Vllikitim pilarlja to sladCi&roa
Rarol Draščik
v Gorici Ba Kom« v (laitni Mil)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pinec itd. Prodaja različna f lna> vin« In likerje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se davnemu občinstva za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
ajar- po Jako zmernih cenah* *"*¦