XIII. letnik.
V Gorici, dno 28. deccnibra 1005.
52. številka.
Izhaja vsakftcLrtet oh 11. uri dopoldni1 Rokopisi so ih* vra dajo. Ncfrnnkovnn; pisma so no spro j e maj o.
Cona listu znaša za celo lefo/fc krono, za pol lota 2 kroni. Za manj premožno za colo leto 3 krono, za pol lota K 1*50. Za Nemčijo ji* coim listu 5 K, 'za d m«!« dežele izven Avstriji 6 K.
Rokopise sprejemu »Narodna Tiskarna'4 v Gorici, ulica Vet-turini St. 9.
Naročnino in naznanila s pr oj oma uj ravniStvo, Gorica, SomoniSka ulica St. 1(>. Posamezno številko so prodajajo v tobakarnah v »Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijovcin to-kaliSču nasproti mostnemu vrtu in na Korenjskom bregu (Kiva Como) št. \'t po H vin.
Oglasi in poslanico so računijo po potit vrstah, in sicer: če so tiska enkrat II vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
■L,,?	Tj _	1	~...... -i..—-
4tj£jk Izdajatelj in odgovorni nrednik: Ivnn Bttjt v Gorici.
Tiska „Narodna Tiskarna** (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Srečno novo leto!
»Primorski List", ki stopi v prihodnjem letu že v 14. leto svoje dobe, kliče vsem naročnikom in cenjenim somišljenikom srečno in veselo novo leto!
Ko se poslavljamo od starega leta in nastopamo novo leto ne vedoč, kaj nas čaka v njem, prihajajo nam v spomin besede sv. Pavla, ki jih je govoril v Miletu odhajajoč v Jeruzalem1,): „Jaz grem, ne vedoč, kaj se mi bo v njem dogodilo; razen da mi sv. Duh pričuje in pravi, da me vezi in britkosti čakajo. Ali nič se tega ne bojim, tudi svojega življenja ne cenim dražjega, kakor sebe, da le dokončam svoj tek in službo besede, ki sem je prejel od Gospoda Jezusa, da pričujem evangelij milosti Božje14.
V tem smislu gremo tudi mi čvrsto na delo v novem letu 1906. Vemo, da bo tudi novo leto polno raznovrstnih izkušenj, polno prevar, skrbi in bojev, da bo treba mnogo poguma in požr-tovalnosti, toda vsega tega se ne bojimo I Vse naj se godi za čast Božjo in za blagor milega slovenskega naroda! To je naše načelo in naš trden sklep!
»Primorski List" bo izhajal v novem letu kakor do zdaj vsaki četrtek. — Cena listu bode neizpremenjena in sicer:
za celo leto 4 K,
» P«*	»	2 „
za manj premožne za celo leto 3 K, za pol leta 1 50 K.
'] Dejanje ap. 20.
LISTEK.
Rusce za glavo!
Spisal prof. K. S k o 11 i.
(Dalje.)
Ko je videl Barnaba, kako je začel tiček peti, hotel je nadaljevati šalo. „Kaj pa pravijo vaši ljudje o milanskem knezu ?•*
»Prosim pridržite konja, da se prej pokrižam. Če je vaš volk, — ki trjja, je milanski — volk, ki mesari. Ali nista oba iz istega gnezda ? Sicer pa čemu vprašaš, po govorici te sodim, da si Mi-lanec, in torej moraš vedeti to bolje od mene ?“
„Zadel si, Milanec sem. Ali saj je naš knez vendar strogo pravičen in da obesiti vse tatove. Za to imamo dobre ceste, proste vbo sodrge”.
„Počasi, počasi1*, prekine, ga kmet. „Če se ne da obesiti tudi on, pa nočem reči, da je za polovico boljši, nego vsak ropar. Ne Barnaba, pisati bi se moral Baraba! Čajem, da ima mnogo tisoč lovskih psov in da daje vsakemu kmeta enega v rejo in oskrbovanje. Dvakrat na leto pa pošlje tje svoje oskrbnike, da jih ogledajo. Če vidijo, da so sloki (medli), pa jih globijo, češ, da so slabo krmljeni; če so tolsti, pa isto tako, čei,
Cenjenim somišljenikom priporočamo, naj naš list širijo med ljudstvo. Upamo, da nam ostanejo zvesti vsi stari naročniki ter nam pridobe še mnogo drugih. Obračamo se v prvi vrsti do č. duhovščine, da stori v tem oziru potrebne korake, da se list razširi med ljudstvom, ki nam je izročeno v izgojo.
Pojdimo vsi čvrsto na delo, ker sovražnik ne spi! Visoko dvigajmo zastavo, na kateri so zapisane besede: Vse za vero, dom, cesarja!
Zadnji pastirski list tržaškega škofa.
Tržaški škof monsgr. dr. Nagi izdal je svojim vernikom te dni pastirski list, ki se tako-le glasi :
Dragi verniki 1
Pozdrav in blagoslov v Gospoda!
»Čast Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem svete volje1*.
To je božični pozdrav, s katerim so nebeški angelji pozdravili svet, ko se je rodil Izveličar sveta. S temi besedami Vas pozdravljam tudi jaz danes na sveti predvečer božičnega praznika.
Prinašam Vam pa, preljubi verniki Trsta in okolice, letos ta božični pozdrav še posebej radi tega, da Vam povem, kako hudo me je zbodlo v srce to, kar se je zgodilo v zadnjih tednih.
Vsi dobro veste, da med tem ko so se imele urediti (nekatere) pobožne vaje za šolsko mladino, in se je nekoliko učiteljstva predrznilo, sklicati shode in se jih vdeležiti, so se najsvetejša opravila kakor sv. maša zaničevala in d& se je izrazila želja, naj bodo javne šole brez vsakega verskega značaja. To pomeni, naj se arede popolnoma brezverske šole.
Žalibog je k tema iz sovraživa do sv. vere pritrdilo tudi nekaj zaslepljenih someščanov.
da se tako polenijo. V vsakem slučaju so ubogi podložniki, ki se morejo odkupovati, njim v igračo, Večkrat jih tndi tepo. Je že prav, da padajo adarci; pa žal, da ne na one, ki to zaslužijo ?
Knez je pokal smeha. Kmet pa se je vedno bolj ogreval in rekel: „Ali je to smeha vredno? vi bogati ste ne-| usmiljeni do siromastva, nobena reč Vas ne gane. Nikdar se ne naveličate, nas hudo mučiti; in če smo vam kaj dolžni, pa nam prodaste vse, celo do ženskih i kril. Če nam pa vi kaj dolgujete, tedaj : pa jedva kaplja od vas, pa naj bi vas še toliko mencali in muškali. Le to je dobro, da ta knežja brata — vaš in naš nemata nobenih ozirov, in sta vsaj v toliko pravična, da ropata vsem, ubogim in bo-
i gatim1*. —
Kmet je bil dovršil ta del svojega pohvalnega govora; ali poti je bilo še precej, za to vpraša Barnaba dalje: „Kako se pa vede oni Milanec do žen-stva?1* —
„Tristo beričev, to me Se vprašate ? Da se kar zemlja ne podere I Vse pošteno žonstvo zapušča deželo. Sicer vpra-
šajte svojo ženo, ali sestre ali hčere — če jih imate, in so le količkaj čedne. Te vam povedo dovolj, da si boste uteaa mašili1*.
Z besedami se ne da povedati, kako moje nadpastirsko srce krvavi, ko premišljujem te dogodke.
Ker pa dobro vem, da moja ljubljena duhovščina isto čuti z menoj, in ker znam, kako je tudi Vas zaskrbelo in užalostilo, da se je nekaj učiteljstva tako daleč moglo spozabiti in napasli sv. vero mesta, ki stoji pod varstvom sv. Justa, ne morem drugače kakor da javno izražam to naše ogorčenje.
Obžalujem v imenu katoliškega ve-roizpovedanja, da smem reči v imena vsakega vernega, krščanskega zasebnika, da se je poskusilo pod pretvezo svobode vesti, žaliti krščansko prepričanje in uničiti najsvetejšo da edino stvar, ki človeka tndi v največji nesreči vzdržuje, to je versko prepričanje, in uničiti ga tudi v zaklada družine, v otrocih samih.
Ta napad nevernih učiteljev na versko prepričanje zahteva kriče zadoščenja v mestu sv. Justa, našega zaščitnika, ki je kot mlad junak rajši svoje življenje žrtvoval, kakor da bi bil zatajil svoje versko prepričanje.
Ker pa zahteva ne le božja in cerkvena temveč tudi posvetna postava, ne le da se v šolah dve uri na teden podačuje krščanski nauk, ampak da se mladina sploh v z g aj a v nravno-verskem duhu, zahtevamo tndi mi, da se mladina izroča le takim učiteljem, ki zagotavljajo tako vzgojo, in to zahtevamo s tem večjo opravičenost o, čim večja je dolžnost pošiljati otroke v šolo k takim učiteljem.
Verni državljani, ki hočejo biti značajni poštenjaki, morajo to javno zahtevati pri vsaki priložnosti in posebno pa pri volitvah. To morajo upoštevati tadi oblasti, zaščitnice postav, pri izpitih in nameščenjih učiteljev. Tu se ne gre le za poBtavo, temveč tudi za red in hišni mir t družinah.
Suženstvo vesti bi bilo, ko bi se moralo izročati vernega otroka učiteljem ki bi Imeli namen, odtujiti ga sv. veri.
Knez se je kar za telo držal, da ne poči. Preprostega moža pa je ta smeh srdil; in jel je navajati pridige svojega župnika, češ, da s tem smehom pojde tndi on satanu v žrelo.
In drobil mu jih je pod nos ter mu povedal šo mnogo mnogo reči, kar je spravljalo Barnaba v smeh. Hodila sta tako več milj daleč. Mahoma opazi kmet, da sta pod gradom Marijano; kajti prihajalo je mnogo ljudi s plamenicami. »Kaj pa je to ?“ vpraša kmet.
„To so najbrže grajske sluge, napraviti hočejo veliko razsvetljavo svojemu gospodu, ki prihaja včasih pozno domov, da je vedno veselje. Da, tako lepo vsprejmejo gospoda*.
»Seveda — na videž! V resnici pa bi jim bilo morda največje veselje, da bi se graščak ntonil in bi ga pobrali zadušenega v jarku. Le hlinijo se zdaj tako in so pretvarjajo1*.
,No,“ mislil je knez — „ta je pa večji modrijan in znalec človeški, nego se mu vidi. Knezi pač ne izvemo nikdar, kdo nam zares dobro hoče in ne ločimo, kdo služi nam, ali samo svojema koristoljubju**.
Ko so se pribižale baklje, tedaj izpodbode konja in ga podi skozi dvorjane. Ti so bili izpoznali gospqda ter dvi-
Kdor pa nima svete vere, la ne pozna sploh nikake resno dolžnosti, ne vc za ljubezen do bližnjega in ne spo-štujo nobene oblasti. Potem izgine tadi ljubezen do domovine, do naše mile Avstrije in slavne cesarsko rodovine in izgine tudi v mestu mir.
Pomagajmo svojemu mestnemu z a s l o p u z ogorčenjem in možatim na-Btopom pri volitvah, da zadene pravo pot v prid mesta.
Pomagajmo z javnim in dejanskim naglašenjem svojega verskega prepričanja tudi vladi, da dobi čvrsta tla v teh nemirnih časih.
Vi pa katoliški verniki Trsta in okolice, vsi brez razlike, ki meni v tolažbo izpolnujete cerkveno zapoved ob nedeljah in praznikih, bodite za naprej še bolj goreči in darujte v teh božičnih dneh svoja sv. obhajila na čast božjemu Odrešeniku, kateri je nam ljudem in v naše zveličanje oznanil verske resnice; posebno vi očetje in matere krščanskih družin darujte svoje molitve in sv. obhajila božjemu Prijatelja otrok, ki je dejal:
„Pustite male priti k meni in ne branite jim“.
Uporabite tisk, da izrazite svoje mnenje in če smatrate umestnim, potrdite tudi s svojimi podpisi obrambne pozive proti napadu na svoje versko prepričanje.
Naj javnost izve, da se ne bomo kar zadovoljili s takim človekom, kateri je ob začetka svoje službe prisegel v imena Boga Vsemogočnega in prisegel zvestobo v službi, da bi sedaj zlorabljal to službo zaničevaje božje ime ter s tem množil tiste nesrečne množice, ki so s sv. vero popolnoma izgubile tudi strah božji in ljubezen do bližnjega.
Ne odlašajte, kolikor Vas je katoličanov, odločno zavrniti to žaljivo sramoto, katera se nam je prizadela.
Združite se z že obstoječimi katoliškimi in domoljubnimi društvi v
gali baklje in se odkrili priklanjali ter klicali: »Dobro došli, naš gospod!1*
Ko kmet to začuje, okameni strahu! Prime se za glavo: „Še jo imaš“ — je, menil „ali dolgo je ne bo na vratu. Popusti kneza ter se zgane, da bi zdrknil v konja. Ali knez je bil urnejši. Hitro zgrabi njegovo roke tor jih drži pod pazduho med svojimi rokami, in kmet ni mogel pobegniti.
Dvorjani so stopili za gospodom in so kar strmeli, kako pride ta kmetiški hlapec zad za gospoda na konja, ali nihče se ni upal kaj reči. Ko pridejo v grad, veli knez, naj ga dvignijo s konja.
Kmet je vpil: Usmiljenje !
Gospod mu reče osorno: naj miruje. Ubožec se je bal zdaj še javkati in je kar le mijavkal kot maček, ki so ga vjeli v precep. Tedaj ga prime knez in ga pelje v dvorano.
Na kamina je gorel velik ogenj. „Nu, tje idi* reče kmetu. Ta uboga. Veli mu prinesti stolico in sesti na damask. Šklepetal je se zobmi.
Gospod reče : „Barnaba ti je obljubil ogenj, tu ga imaš1*.
Ali vstraieni možič bi bil rajši, da bi ne bilo gorelo.
(Dalje pride.)
Zvezo zn obrambo verskega in domoljubnega prepričanja.
Združite se vsi, posebuo pa Vi verni katoliško misleči delavci da bodete, ko Vas bo klicala sveta in vestna dolžnost, da so udeležite splošno volitve, glasovali v korist občo blaginje popolnoma p Obli iz lastnega prepričanja in ne pod pritiskom okratnežev iz strahu ali iz ozira do ljudi. Pošljite na kraj, kjer se vrše posvetovanja in sklepi za vašo dobro ali za vaše gorje, le proste in verne može.
S tem bodete tolažili tudi srce našemu skrbnemu, očetovskemu vladarju, našemu .cesarju Francu Jožefu, kateri je nekdaj, kakor se je izrazil blagopokojni imeniten škof linški Frančišek Jožef Ru-diger, rekel, „du bode vedno branil cerkev, da se pa ne sme pozabiti njegovih dolžnosti, katero ima on kot ustavni vladar.11 Pošiljajmo tedaj v zbornice tudi tako misleče poslance.
Ker pa je sv. stolica ravno v tem mesecu odobrila preiskavo, da se ta velik in častitljiv služabnik božji škof Frančišek Jtžef prišleje med zveličane, naj on prosi za nas in za vse avstrijsko katoliško ljudstvo, da bi se vsi v javnem in v zasebnem življenju vedno zavedali svojih dolžnosti. Potem se bode vsem uresničil božični pozdrav:
„Č*et Boga na višavah in na zemlji mir ljudem svete volje".
Blagoslovi Vas troedini Bog f Oče •j- Sin in f Sv. Duh. Amen.
V Trstu, dne 18. decembra 1905.
Frančišek Ksaverij, škof.
Varujte se krivih prerokov.
Že za časa apostoljnov vzdignili so se bili nekateri taki krivi preroki, pred katerimi je svaril Jezus Kristus svoje učence. (Mat. I, 15.) Takih in enakih prerokov je imela v teku svojega obstoja katoliška cerkev vedno kot nasprotnike. Ni nam treba tega naštevati. Eden največjih nasprotnikov bil je v pretečenih stoletjih gotovo Luter, ki je zavrgel mnogo naukov Kristusovih, odklonil pokorščino namestniku sv. Petra, rimskemu papežu, od sebe bacnil svete zakramente, katere je Jezus Kristus ustanovil. Zavrgel je tudi ustno izročilo, a sv. pismo po svoje zavijal ne glede na nezmotljivo razla-galko tega božjega pisanja. Odprl je seveda rsled tega široko ceBto grešnim strastem, vzemši človeku one važne nauke in sredstva, katere zamorejo vsled izvirnega greha pokvarjeno naravo na ozki poti proti nebesom ohraniti. [Jčil je sam, da se sme grešiti, kolikor kdo hoče. Če ima le vero, mu bo Bog že odpustil: Fortiter peca, et fortitins črede. Ali je neki Kristus tako učil ? Žalibog nas zgodovina uči, da se je ta krivovera precej razširila, ker je človok nagnjen prej se onega poprijeti, kar njegovim strastem prija, kakor tega, kar mu nalaga nekoliko zatajevanje. Toda kdor kr ža no ljubi, ni Kristusov nasledovaloc. Tak je po besedah sv. Pavla sovražnik križa. Njegov deltž bo večno pogubljenje.
V te ljube slovenske pokrajine so je hotela istotako pritihotapiti luteranska krivovera ter razdjati lep vrt svete katoliške cerkve, a je bila vendar preprečena. Žalibog, da so vsled enakopravnosti vseli konfesij se tu in tum v poznejšem času vendarle uselili protestantje po mestih, odkoder še dandanes izlivajo na tihem svoje krivoverske nazoro in nauke. In to storijo s tisto prikritostjo in zvitostjo, s katero je zavrženi angelj prve etariše zapeljal. Tudi v Gorici jih je neka peščica. Katoličani so ž njimi pre-prijazni in skoraj indiferentni ter popustljivi. Grejo jim ctla za denar na roke. In denarja tem odpadnikom ne manjka, ker jih ž njim zalaga ona tako blažena — Prusija. Dobijo se v Gorici OBebe, ki so sicer katoličani — vsaj po imenu, - - koji raji pustijo službo pri katoličanih, da zamorejo v pomoč priti protestantom in to v stvareh, katere izvrševali bi jim ne bilo po vesti dovoljeno. „Tali nec ave dicatis."
Še drugo žalostno prikazen vidimo dandanes. Začel je v Ljubljani izhajati protestantski list: .Blagove&taik'1, v slovenskem jezika, žaret kriri prerok v ovčjem oblačila. Njegov namen je počasi spraviti med verno katoliško ljudstvo strop protestantske krive vere. Obliko ima lepo. Kdcr ni posebno pazljiv in kdor ne ve dobro razločevati, bi se dal lahko vjeti, ker govori o Kristusa, raz-
laga evangelije, povdarja vero. Molči pa o dobrih dobrih delih, o svetih zakramentih in njihovi potrobi, o vidnem poglavarju Kristusovem in svete cerkve itd. Kakor se sliši, pošiljajo ta list brezplačno na Goriško in ga trosijo tuintam. Katoliški Slovenci na. Goriškem, pozori! Ne sprejem Ijite tega lista, saj je kriv prerok. Odklonite ga takoj in pošljite ga nazaj. Dobro bi tudi bilo, da bi preč. dnhovščina tudi z leco opozorila svoje vernike na tega krivega
preroka. —----------
Žeteti bi tudi bilo, <ta bi visoka vlada razpustila zavod protestantinje La Tour v Russizu v Furlaniji, v katerega se tudi katoliške deklice sprejemajo — tudi slovenskih starišev. Razpuščen, pravim, bi moral biti, ker se njegovo vodstvo ne ozira na pogoje, pod kuterimi jo bil od slavne vlade dopuščen. Ali bi se pa naj ravno tamkaj nasproti drugi katoliški zavod ustanovil. Morda so bodo teg\i zadnjega častite sestre Uršnlinke popri*-jele, ker imajo tamkaj že svoja posestva. — Več interpelacij je že bilo zoper imenovani protestantski zavod visoki vladi predloženih. Opozorilo se jo je na prestopke, ki se v njem godijo. A zakaj molči katoliški cerkvi v kvar? Kaj Avstrija več katoliška? Res morda ne, ker hočejo njen upliv povsod omejiti. Postavljajo nadziratelje celo v šolo pri krščanskem uauku, da bo kot orodje v državnih rokah opazoval, — jo-li g. „nunc“ prav učijo ali ne. Morda pridemo še do tega, da postavi visoka vlada, kako imenitno slugo celo v cerkev, da bo čuval, ako se gospod pridigar ne bo zmotil. Daleč smo v Avstriji. —
Torej še enkrat, drago katoliško ljudstvo na Goriškem, varaj se »krivih prerokov*.	—o.
Mladina in tobak.
Čilal v izredni učiteljski konferenci dne, 17. dec. l‘J05. pri Sv. Luciji ob Soči F. Š.
Kjer stari delajo, mladi pa lobak
kadijo, tam pogosto boben ropoče.
A. M. Slomšek.
Znanstveni dokazi in naša vsakdanja skušnja nam pričajo o neizmerni škodljivosti alkohola, ki je prvi in največji sovražnik človeške družbe. Drugi sovražnik, ki enako preti človeškemu rodu s svojim uničujočim vplivom, je nikotin ali raba tobaka. Tudi tega se opri-jemlje današnji svet vedno bolj, da celo nedorasla mladina, ki ne zna niti od daleč presoditi pogubonosnega vpliva nikotina na mladi, nerazviti organizem. Kar velja o alkoholu, ki uničuje duševne in telesne moči posameznika kakor tudi celih narodov, isto velja o nikotizmu. Nikotin ne škodnjo samo telesu, ampak vzbuja tudi razno strasti, ki človeka večkrat zvedejo na pogubna pota. Poleg tega prazni tobuk mošnjiček, ki se navadno le s trudom in muko na-polnuje, maniša narodno premoženje, ker od denarja, ki ga izdamo za tobak, se niti vinar ne vstavi med Slovenci. Tobak ni toraj samo črv, ki izpodjeda telusno zdravje in uničuje človeka nravno, ampak ga spravlja polagoma tudi na beraško palico.
Tobak je služil nekdaj popolnoma drugačni svrhi nego sedaj. V Ameriki, kjer je ta rastlina doma, je m.mreč mnogo jako nadležnih mušič, ki človeka pikajo v obraz, kar p&č ni prav prijetno Da bi se tega mrčesa iznebili, zvijali so Indijanci tobačno liste, prižigali jih in puhali dim okoli sebe, da so tako odganjali od sebe ta nadležni mrčea. V Evropi pa se je rabil tobuk izprva izključno le v zdravilstvu. Še le pozneje so Evropejci povzeli grdo navado kajenja od ameriških divjakov. Toda stroge prepovedi od državne kot cerkveno oblasti so branile, da bi bo ta kugu brzim korakom širila. Ruskim kadilcem se je zažugalo, da zgubijo nos, uto jih zalotijo pri ka-jenjn. V Carigradu so bičali Turka, ako so ga videli s pipo po ulici hoditi. Tudi cerkev je povsod svarila in poučevala zaslepljeno ljudstvo. Papež Urban VIII. je leta 1624. izobčil iz sv. cerkve vse kadilce in nosljače. Angleški kralj Jakob I. je spiBal sam knjižico, v kateri med drugim piše: „Kajenje je navada, ostudna za oko, grozna za nos, škodljivi, za želodec, nevarna za možgane -in pijača; črni smradljivi dim je na las podoben davečemu sopara, ki se dviga iz peklenskega brezdna*1. Ali vse svarjenje je bilo zaman. Zlo se je hitro Sirilo. Kadilci so ostali zvesti kajenja in pridobili še novih pristašev. Sedaj ima vie vsaka
najbolj zakotna vas svojo p/odajo tobaka. Še za sol ni denarja, pipa pa mora biti vedno v ustih, ali „za sol ni, za tobak pa mora biti“, tako rentačijo žene nad svojinsi možmi! Je po pravici I Gjsdo-dinja škrtari, kjer le more, da je le vse potrebno pri hiši; trga si grižljeje od svojih ust, samo da ima družina kaj prigrizniti, mož pa ne zmenč se za hišne potrebo, kadi kak r Turek in zapravlja denar brez potrebo.
Zakaj pa se vedno uči in svari: preč s tobakom I V tobaku je jako hnd strup, ki ga imenujemo nikotin. To je prozorna, čista, olju podobna tekočinu, ki neprijetno diši in močno zavdaja. L') mali del jedne kapljo tega struna že z*-došču, da umoriš domačega zajca, in jedna kapljica vzame psu življenje. DA., celo tobačni pepel* je tako škodljiv, da te omami in omrtviči, ako ga le v mali količini spiješ v kozarca vina. A kako pogubna je ona tako zvana „žlindra“ iz pip, si lahko vsakdo misli. Ako je temu tako, potem ni nobeno čudo, da škoduje kajenje celč moškim. Neizmerna raba tobaka pa je vzrok, da človek oslepi, da si pokvari živce in celč znori. Tak mogočen vpliv ima kajenje vže na razviti, možki organizem, kakšen vpliv pa naj ima kajenje na mladino I
Kajenje jo naravnost pogub n o za m 1 a d i n o. Vsi oni škodljivci in človeško življenje uničujoči nasledki, ki jih vidimo pri odrasl h, se še v veči meri opažajo na mladini. Tu se prav očitno pokaže Btrup tobaka, ki ga mladina tako rada vsisava. Tej bi se moralo zabraniti kajenje na vsak način. To je dolžnost starišev, šole in cerkve ter sploh vseh, katerim je mladina izročena v skrb. Žalostno, da se mladina udaja v naših dneh kar najhitreje tej strasti. In nasledki so to, da srečavamo povsod mladeniče, ki so po zunanjosti vže pravi starci. O mladeniški žilavosti, rudečih licih ni duha ne slnha. In to ni pripisovali pomanjkanja, ampak prezgodnjemu vživanju alkohola in rabi tobak«; ta dva sta vtisnila mladeničem neizbrisno znamenje slabosti in starikavosti na čelo.
Tobačni dim deluje zlasti na srce in more njegovo delovanje celo vstaviti; dihanje postaja počasno in težavno, mišice pa utrujene in onemogle. Tobak zastruplja počasi ali gotovo človeško kri, ustne žlejde izločajo obilnejše sline, želodec slabi in prsa suši, draži pljuča in oči ter več ali manj krajša življenje Vsestransko opravičen je amarikanski pregovor, da so smodke žreblji za rak e v. In to niso morda kako ženske čenčarije, ampak je vse znanstveno dokazano. Kratkovidni stariši pa zagovarjajo ce!6 rabo tobaka, češ: mojemu sina koristi proti glistam, ali zato, da se mu oči čistijo. Nespametne abotnosti I Sin vam je, dragi stariši, zato bolan, ker kadi. Oni tobačni strup je odvzel vašemu sinu tek do jela, ker, kdor mnogo kadi, navadno malo jS. Prazen želodec pa se kmalu pokvari in postane v krutkem ognjišče raznih bolezni. In od tod tadi gliste. Tadi oči so mu oslabela le radi kajenja. Tobačni strup, nikotin, zastruplja počasi vse živce človeškega telesa. Zas-trupljenje pa se oprime najprej očesnih živcev, ki so najbolj občutljivi in jim tako počasi vzame vso moč, da niso sposobni za nobeno delovanje in človek polagoma oslepi.
To so dejstva, ki so jih priznali sami zdravniki in učenjaki, ki se borijo z preiskovanjem škodljivih tvarin v tobaku. Trdijo celo, da boleha na jetrih vsak peti človek, najsibode kadilec, nosljač ali žvekač in mora tadi vsled tega leči v prezgodnji grob.	(Dalje	pride.)
Politični pregled.
Potrjen zakon. — Nj. Vel. cesar je potrdil te dni zakonski načrt, katerega sta ▼sprejeli obe zbornici glede začasno ureditve trgovinskih odnošajev med Avstrijo in Italijo, Začasno trgovinsko razmerje med Avstrijo in Italijo bo trajalo do 28. svečana prihodnjega leta, potem pa stopi v veljavo nova trgovinska pogodba med imenovanima državama.
Za zanemarjeno Dalmacijo. — Minister za notranje stvari Bylandl Rheid in ministerski predsednik Gautsch sta zaslišala dalmatinske poslance Pe-r ca, Bianchinija, dr. Zaflrona, Vukoviča in dr. Ferija. Dalmatinske zastopnike je vodil predsednik dalmatinskega deželnega zbora lvčevič. Razgovarjali ao se o železniški zvezi Dalmacije z ostalo državo in o dalmatinski ladjeplovbi kakor tadi
o jezikovnih zadevah pri dalmatinskih oblastih. Oba ministra sta obljubila, da hočeta upoštevati dalmatinske želje.
Najuovcjšo o ogerskej krl/,i. — Ob božičnih praznikih jo vladal na Ogfirskom politični mir. Regina pogajanja so bodo pričela še-le po praznikih. Nekateri listi pišejo, da jo politični mir bližjo, nogo se misli in da je že skoro gotovo, da se koaliciji poveri sestava kabineta.
Priprave francoskih katoličanov za volitve. — »Action libčrale popu-laire1* je zborovala te dni v Parizu, da zavzame stališče pri prihodnjem volilnem boju. Pri banketn, ki je sledil zborovanju, je bilo 1500 oseb, seiatorji, poslanci in pariški občinski svetniki. Givorili so le o boju proti jakobincem. Glavna govornika sta bila predsednik Jaquos Piou’ senator do M »nlfort in poslanec de Mun. Piou je napadel osobito tudi minister-skega predsednika Ronviera in predsednika Loubeta. Roavier je brezobzirno izvršil, kar sta pričela Waldeck Rousseau in C)mbes. Spravil jo cerkev v spone, razdeljeval ovaduške notice in branil ovaduhe, zaUjil zvezo s socijalisti, a vladal z njihvo pomočjo. Vse Linbetovo delovanje je označ I z besedami: Izganjanje, rop in zasledovanje. Samovolja in nasilstvo bosta zopet pričeli vladati na Francoskem, a le, če to še paste pošteni ljadje. V nadaljnem svojem govoru je poživljal vse prave liberalce, prave domoljube in kristjane, nej izpolnijo svojo dolžnost, da rešijo Francosko jakobinskega jarma. Grof de Mun je pa rekel kratko: „Gospod Piou jo rekel: Napovedana je vojska in zato naj bo. Kot star vojak pristavim eiino besedo: Tukaj !•*
Protlkršfanski izgredi v Aleksandriji. — OJkur se jo začela demonstracija brodovja proti Tutčiji, je zavladala med delom egipčanskega prebivalstva velika ogorčenost, ki si je 10. t. m. dala v Aleksandriji duška. — V prepiru z 2 Grkoma je bil neki domačin slučajno ranjen iz revolverja, ki je bil namenjen enemu Grku. Vsled tega so domačini napadli kristjane. V četrt ure se je na glavnem Irgu zbralo več tisoč domačinov, ki so vznemirjali kristjane in obenem plenili po kavarnah in trgovinah, katerih lastniki so kristjani. Javlja se, da sta 2 kristjana ubita, a okrog 60 ranjenih. — V Kairi je mir. Iz province pa dohajajo vesti, da je položaj tamošnjih EvroDOjcev poguben.
Atentat na kardinala. — Ko je šel v nedeljo po noči kardinal Casanas iz cerkve v Barceloni, kjer je opravil daritev sv. maše polnočnice, ga je napadel 49-lotni anarhist, tkalec Jose Silass Gomas z nožem. Ker je pa policija anarhista nadzorovala že več dni poprej, posrečilo se ji je, da ga jo prijela, predno je izvršil zločin. Ko so ga preiskali, so našli pri njem jeden revolver in pi* jedno steklenico strupa.
Dogodki na Ruskem. — Revolucijsko gibanje na Ruskem dospelo je dne 22. in 23. t. m. do svojega vrhunca. Ta dan bili so se med revolucijonarci in med vojaštvom v Moskvi jako srditi in krvavi boji. Angleška in Nemška poročila zatrjujejo, da je prišlo v teh bojih ob življenje več tisoč oseb. No, tadi to število mrtvih oseb se bo čez nekaj dni najbrže jako reduciralo, ali da bi ne bili boji med revolucijonarci in vojaki jako ljuii, tega si ne upa nikdo zanikati.
„Novoje Vremja“ poroča o dogodkih, ki so se godili v Moskvi dne 22. in 23. t. ra. sledeče : Numon revoluci-jonarcev je bil, zasesti dne 23. I. m. postajo Nikolajev ter na tak način onemogočiti zvezo s Petrogradom. Potem so nameravali zasesti mestno palačo, se polastiti državne banke in potem proglasiti začasno vlado. Hišo Fiedler, v kateri se je zbralo dne 22. t. m. 500 revolucijonarcev, so obkolili ponpJ,r vojaki. Vojaki so pozvali revolacijonarco, naj se udajo in so jim določili jedno uro časa v ta namen. Predno pa je določen čas pretekel, ko so so imeli udati revolncijonarci, so ti. mesto da bi se udali, začeli na vojake streljati. Iz omenjeno hiše vrženi sta bili med vojake tudi dve bombi. Pri ti priliki je bil ubit jeden poročnik, jeden stotnik pa močno ranjen. Potem pa so začeli streljati proti hiši s lopovi, in sicer nabasani z granatami, ki so dobro pogodila ter napravile na poslopja veliko odprtino. Jeden del revolucijonarcev je vslod tega koj pobegnil, dočim so ostali razobesili belo zastavo v znamenje, da se hočejo udati. Ali ko so priili vojaki v hišo, za-
čeli so revolucijonarci zopet streljati, ndkar bo vojaki zopet streljali s topovi proti hifii. Okolo 3. are zjutraj pa so se morali revolucijonarci popolnoma udati. V hiši so našli vojuki 8 mrtvih, vse polno pušk in revolverjev in 13 bomb. Med aretiranimi je tndi 120 glavnih voditeljev revolucijskega gibanja. Tačas ko so vojaki oblegali hišo Fiedler, je hotela množica ljudstva zasesti postajo Nikolajev, a vojaštvo jo jo kmalu razgnalo. Koliko je bilo vseh oseb ranjenih, ni še na-tančn > znano.
Ta odločen nastop vojaštva proti revolucijonarcem jih je prepričal, da vlada se noče več šaliti in jo najbrže zadnji nastop take vrstd, in se je torej nadejati, da pride zapeljano ljudstvo kmalu zopet k pameti, posebno ko se prepriča, da je carju resno na tem, da dobi ljudstvo iste pravico, katere mu jo car v svojih manifestih zagotovil. In da je carju resno na tem, da izpolni dano obljube, dokazuje dejstvo, da se bodo vršile že meseca januvarja državnozborske volitve na Ruskeii, da se državni zbor snide že mesec* februvarja prihodnjega leta.
Dlacedonija. — V soboto se je vršila v Solunu pod predsedstvom generalnega nadzornika Hilmi paše prva seja finančne komišije, na ■'■ateri so se členi kom!sije posvetovali o načrtu proračune,
Dopisi.
Iz Št. Ferjana. — Dne 26. nov., ko so Šli ljudje 7jutraj ravno k službi božji, prihajal je k visokodnemu gosp. pl. Fabrisu mladi gospodin — — — koncipijent na c. kr. okr. glavarstvu goriškem.
Ker pa je obitelj pl. Fabrisa odšla k slnžbi božji, pustila je doma le malega blapčiča, koji je od svojih gospodarjev dobil ukaz, kakor je pravil, da ni treba nikomur odpreti vrata. Ko pa je prihajal tja zgorej omenjeni gospodin, zahteval je od htapčiča, — še skoraj otroka, da naj mu nemudoma otvori vrata. Fante mr v svoji priprostosti odkritosrčno odgovori, da tega no srne storiti. Fantiču gotovo ni padlo v glavo, da jo prišel ta gospod morda k gospodarjem na obisk, ker ga tadi ni poznal. Nobeden pameten človek bi ne smel fantiču zameriti, ampak vsak bi ga moral celo pohvaliti, da se drži tako zvesto in natanko ukaza svojih gospodarjem A čujte in strmite I Zgoroj omenjeni kavalir, ki je akademično izobražen c. kr. politični uradnik v Gorici, je omenjentga. fantiča, ko mu je slučajno neki mimo gredoči Btarojši, torej tudi razumnejši mladenič, vrata odprl, raz konja skočivši, jel nabivati po hrbtu, kakor razjarjen Don Kišot v boju z mlini po mlinskih kolesih.
Pač čudna omika in olika akademično izobraženega plemenitaša in c. kr. političnega uradnika.
Misli li čudno omikani in olikani kavalir, da so slovenski, siromašni otroci, ki morajo nže v nežni mladosti Bi služiti škorjo kruha, če hočejo živeti, res le nokaka uboga turška raja, kojo sme poljubno vsak naduti aristokrat s pasjim oziroma konjskim bičem nabivati?!
Ako je te misli, javi se mu tem potom javno, da se jako moti. Obenem se mu tadi javno naznanja, ds, ako pri jaha še kedaj v Št. Ferjan, naj se obnaša nekoliko bolj olikano, ker drugače bi se mu znalo kaj prav neljubega pripetiti. Njegove predstojnike pa so t im potom prosi, da ga poduče, kako so nna ravnati z ljudmi, zlasti pa z mladoletnimi otroci.
Za danes na: zadostuje: prihodnjič, iiko bo treba, uberemo drugo pot.
Človekoljub.
Iz Vrtojbe. — V nedeljo dne 31. decembra na Silvestrovo priredi luk. tam-buraški zbor Čitalnice svojo prvo veselico y korist tamburaških potrebščin, v dvorani g. J. Maraža pred cerkvijo. Na vspo-redn je nagovor, iamburunje, dve deklamaciji, šaljiv prizor „Pred sodnikom11 in burka v dveh dejanjih „Kmet Herod". Vstopnina znaša 30 vin. Sedeži 1. vrste 30 vin., drugi sedeži 20 vin. Začetek ob 3. in pol uri popoludne. K obilni udeležbi uljudno vabijo
čitalnični tamburaši.
Iz Doberdoba. — Že od 17. novembra je tukaj ljudska šola zaprta. Osepnice namreč zdaj ljudi močno napadajo. Ni je skoro hiše, v kateri bi ne bilo kakega bolnika. V nekaterih hišah pa jih še celo po 4 in 5 leži. Dokler so bili otroci le bolni, ae nismo za to bo-
lezen dosti zmenili — a ko so začeli otroci copati in umi ruti nenadoma, tudi odrustle dekleta od 12—16 lot stare in ko so tudi odrastli moški oboleli, smo so pa že ustrašili in zbegali.
Na b ožični praznik smo 4 pokopali in sicer 2 deklici v 13. lotu starosti in 2 otroka od 2 let in na praznik sv. Stefana je že zopot pri sv. jutru Cerkvenik dvoma odzvonil, ki sta po noči umrla. In zdi se, da še no bo konec, ker sliši se, da so šo nekateri otroci na zadnjem koncu življenja in nad 60 bolnih I
Vrhu tega pa je tudi pretečeni teden en posestnik A. L. — priden gospodar, ko je seno z voza na drug voz razkladal tako nosrečno z voza padel — da jo takoj mrtev obležal. Nesreča nikoli ne počiva. In ker jih je v zadnjih 8 dneh tukaj 10 umrlo, smo imeli zarad bolezni in smrti po mnogih hišah žalostne božične praznike. Tolaži nas edino le to, da so bili otroci še nedolžni in da jih je Bog k sebi vzel, da jih hudobni svet ne izpridi.
Kužnih bolezni in naglo neprevi-dene smrti — reši nas o Gospod I
1l Vojščlcc, 23. dec. — Tretjo adventno nedeljo imeli sm o vnaši občini blagorod. gospoda Antona Štrekelj-na, potovalnega učitelja kmetijstva iz Gorice. Imel je pouk o kmetijstvu, osobito o gnojnišču in o gnojnici, ki je za kmetijstvo največje važnosti. 0 gnojnišču ! žalibog, čez vse premalo pjštetem I Kar je sok, zabela vsega, se najbolj zanemarja. Vrlo dobro podučil je kmete, kako naj si odpeljujejo gnojnico v jarke in isto rabijo za polja, zlasti za senožeti. Priporočal je dalje umetno gnojilo : kalijevo sol, soliter, kakor tudi Tomaževo žlindro. Opozoril je slušatelje paziti na hleve, da ne bo živina trpela mraza, oziroma, da bo imela primeren zrak ; omenil je tuli prepotrebno snago v hlevu in red.
Pouk sledil je koncem tudi o sad-joreji, ki je na spodnjem Krasu še močno zanemarjen« in zaostala. Prav temeljito razpravljal je pouk o shrambi cepičev v zabojih o pozimskein času.
Odgovarjal je slednjič na razna vprašanja, bodisi glede novih nasadov trt, vinogradov, plant, iatnikov in 'raznih plemen amerikank. Ljudstva se jo bilo zbralo vse polno, ki je gospoda govornika pazljivo poslušalo in sledilo njegovemu praktičnemu govoru.
K sklopu podal se je še osebno k nekaterim posestnikom, ki namarujejo napraviti si hleve, oziroma gnojnišča po nakazav.em vodilu.
Srčna ma hvala I Pričakujemo
ga še.
Vojščlca, 24. dec. — Z 21. decembrom bil je odprt in po kolavduciji zahvaljen novi občinski vodnjak tudi za Dol. Vojščico; na Gor. Vojščici godilo se je isto že pred nar meseci. Oha vodnjaka sta zdaj končana in v rabi. Delo je mojstersko, krasno in trdno. Vodnjak na Dol. Vojščici drži 1200 hi vodo, na Gor. Vojščici 1000 hi. Oba sta v kras in v ponos celi občini I
Načrt za ista napravil je nadinženir K. Oberst, ki je sam sem hodil in delo ogledoval. Prvi vodnjak delali so domači podvzetniki, drugi pa neka tuja oseba.
Z» vse to se občina srčno zahvaljuje visoki c. kr. vladi, ki je v ta namen darovala 6000 K. tiralo pa osobito izraža ista p. n. gospodu c. kr. okrajnemu glavarju sežanskemu, ki seje vsestransko potrudil za to podporo in delo, ter pomagal občini, da je prišla do te neprecenljive dobrote. Hral* in priznanje! Zraven visoke c. kr. vlado, naklonil je tudi deželni zalog občini t600 kron. Občina se srčno zahvaljuje! HraU tudi blagorodnemu gospoda, dež. poslanca 1. Berbuču, ki je v dosego podporo veliko pripomogel !
Iz baške doline. — He, da bi videli naše „mlade“ liberalčke, kako izvrstno znajo zabavljati čez „Prim. List11 in druge katoliške liste. Seveda hvalijo pa na vse pretege tiste „svobodnjaške“ časopise, ki pravijo: liberalcem groš, klerikalcem knof. Toda ts pesem se je že postarala, zato jim je bilo treba si poiskati novih sredstev. No, na Grahovem so jo izvrstno pogodili. Osnovali so si „Narodno čitalnico*, prav kakor pravi pesem: .Mogočen zbor so skupaj zbrali, da bi čitalnico snovali ..Toda strašno. Med tem zborom je bil pomešan tudi zopern duh »klerikalizma11. Pomislite, ljudje božji, ljubljanski škof je bil poslal na ta imenitni zbor svoje „janičarje“, tako da se je zahtevalo poleg „Naroda“
tndi „Slovenec“; toda t« je predrag in še — „nazadnjašk“; zato so ga prosvit-Ijenci bojijo kakor vrag križa. A najhajše še pride. Ko se jo zahtevalo poleg treh iztisov „Primorca“ šo „Prim. L'3tu, .to vam je bil ogenj v strehi. Kmalu bi bil požar brez ognja, da jih ni rešil angelj jednakopravnosti, češ, da je liberalec ali klerikalec prav za prav vsejedno, ker hodijo vsi v jedno in iste cerkve in imajo vsi istega Bnga. Po tem Ipojasnilu so se aadovoljili z izjavo, češ, da „Prim. List“ ni še za našo razmere. Iz gostilne, ki sliši na ime pri ..Rutarju1* pa bo od zdaj naprej sijalo solnce svobode, omike in napredka. Tudi za ljudsko blagostanje je, kakor se sliši, dobro preskrbljeno, kajti Rutar ima polno klet in pa veliko blagajno.
Novice.
Za »Slovensko sirotiSče11: P. n. gg. dr. Franc Pavletič, odvetnik 10 K; Jakob Pirih 2 K; Franc Sjbotič 50; Franc Jogar 20 v.
Biig vsem stotero poplačaj in nam obudi še mnogo dobrotnikov, da ae v novem letu 1906 srečno približamo zh-željenemu cilju I
Dur. — Uprava „Prim. Lista11 je prejela za „Slov. Alojzijevišče" 10 K, katere je daroval vikarijat v Vipolžah.
Za družino f Valentina Vuga, člana „Slov. katol. delavskega društva v Gorici11 so darovali: Dr. Andrej Pavlica 2 K, Svitoslav Dugar 2 K, Anton Fon 1 K, Josip Kutin 60 v, „Krojaška zadruga* 60 v, Anton Kuštrin 1 K, Karol Draščik 2 K, Ivan Gorjup 1 K, Ivan Bednarik 20 vin., Anton Breščak 1 K, Josip Gorjanc 40 vin., Katarina Novič 20 vin., Jakob Bratuš 40 vin., G Likar 1 K, Ivan An-dlovec 1 K, dr. Josip Dermastia 1 K, Marija Cej 30 vin., Anton Krušič 1 K, Viktor Tolfjli 1 K, E Ivard Pavlin 44 vin., Peter Cotič 1 K, Zavrtanik v Solkanu i K, dr. Fran Oblak 1 K, Ignacij Saanig 1 K, Frana Leban 40 vin., Anton Koren 1 K, Josip Msrnšič 40 vin., Jernej Kopač
1 K, N. N. 1 K, Jakob Šuligoj 50 vin., N. N. 48 vin., Nekdo 2 K, Čigon Josip 60 vin., Krebelj Peter 30 vin.
Vsem Izrekamo prav toplo zahvalo. Ob enem priporočamo osirotelo družino tudi drugim dobrotnikom in slovenskim rojakom.
Odbor „Slov. katol. del. društva*.
Za božičnico otroškega vrta v Pevmi so darovali : Humar Janez, kurat 6 K; Miklns Angel, trgovec 5 K; Šuligoj Josip, krčmar 5 K; Konjedic Anton, trgovec 6 K; Giglič Gašper, trgovec 2 K; Brezigar Mihael, krčmar 1 K; Anton Fie-gel, veleposestnik 4' K; Klanjšček Josip, posestnik 2 K 32 vin.; Grauner Anton, posestnik 3 K; Pintar Anton, posestnik 2 K; baronica Teufenbach 2 K; Primožič Katarina 1 K; Komavli Cilka 60 vin.; Alojzij Fogar, trgovec 10 K; županstvo v Pevmi 10 K; E Ivard Prinčič, nndufii-tolj 1 K; Kerstnik Liopoldina, učiteljica
2 K. Naoalje so darovali v blagu: „Kro-jaška zadruga11 več kosov blaga za dekliške obleke; Hedžet & Korolnik blago za dekliške obleke; Fereinand Resen 6 volnenih šerp; Pregrad & Čirnetič ducat žepnih rut in tkanino za obleke; Avralij Bisail različno blago; Josip Medved lepo deško obleko; Pavlina Saidi 12 parov nogavic; D.il Piero blago za obleke; Jsrnej Kopač škatljo sveč; Del Piero Cadol razno blago; Jakil Franc in Ivan Drufovka sta darovala veliko usnja za čevlje; baronica Tomel 9 spodnjih krilc, 50 parov nogavic in 36 parov zapestnic, in to vse njeno ročno delo.
Vsem cenjenim darovalcem Bog stotero povrni!
Podružnica sv. Cirila in Metoda v Gorici.
S Pečin. — „Cerkveno-stavbenemn in olepševalnemu društvu" na Pečinah so dozdaj darovali sledeči gg.: Dr. Peter Laharnar, c. kr. dež. svetnik v Černovi-c«h 60 K; Ignacij Valentinčič, župnik v Renčah 10 K; Jožef Munih, trgovec pri Sv. Luciji 10 K; Matija Hvala, trgovec na Flapu 10 K; Bošt. 0*ebek, c. kr. poštni upravitelj, na Slapu 6 K; Anton Jakončič, dež. poslanec v Girici 3 K;
I, Kokošar, župnik pri sv. Ignaciju v Gorici 2 K; B. Grča, župnik v Šempasa 3 K.
Bog vsem stotero povrni I
Odbor.
Novi odbor „Goriške Čitalnico". — Na rednem občnem zboru „Goriške Čitalnice11, ki je bil v soboto zvečer, je
bil izvoljen ta-le odbor: Predsednik: deželnosodni svetnik g. Mihael Gibrijel-čič; blagajnik: g. Ferdinand Delak, voditelj „Gentrilne Posojilnice*. Odborniki gg. dr. Dermastia, vml. nčitelj Mercina, prof. Fistravec, prof. Ipavec, prof. Vazzaz in prof. Lavrenčič ; namestniki: gg. Kaučič, trgovec (mlajši). Kopač, trgovec in prof. dr. Papež.
Županstvo v Bovcu je le-sem poslalo za tukajšne pogorelce nabranih mi-lodarov 147 K 51 vin. V ta namen tudi preč. vikarijski urad v Vipolžah 10 K. Srčna hvala vsem Big povrni ! Županstvo Srpenica 23. decembra 1905 — T r e b š e, župan.
Volitev v pomnoženi okrajni šol. svet za goriško okolico. —V petek se je vršila v Gorici volitev osmih članov v pomnožoni okrajni šolski svet z» goriško okolico. Izvoljeni so bili ti-lo gospodje, in sicer: Lutman, župan v Št. Andrežu, ki je dobil 174 glasov; Skolaria, posestnik v Vipolžah s 169 glasovi; Bratuš, posestnik v Čepovanu s 190 glasovi; S a v n i g, veleposestnik v Biljah s 134; Vidmar, župan v Lo-kavcu 8 171 glasovi; Konjedic, veleposestnik v Plaveh s 172 glasovi ; Križnič, župan v Kmalu s 190 glasovi. Med rihemberškim županom gosp. Pavlico, ki je dobil pri prvi volitvi 88 glasov, in med črniškim županom, gosp. Kosovelom, ki jo dobil pri prvi volitvi 47 glasov, je prišlo do ožje volitve, pri kateri je dobil večino glasov g. Kosovel.
V pijanosti je izgubi konje la voz. — Neki Ivan Bertolin, ki je doma iz Sovodenj je peljal v četrtek cement za železnico do Kanala. Prodno se jo pa vrnil proti domu, se ga je nekoliko preveč nalezel in v takem stanju vračal se ja z vozom proti Gorici. Pri Plaveh pa pade speč z voza, ter obleži ob cestnem jarka. Konja sta jo pa sama mahala naprej in sta srečno prispela na Travnik. Policija, videvši konja in voz brez voznika, ju vstavi ter potem odvede v neki hlev. Ne dolgo z» tem pride Birtolin na policijo in naznani, da sta mu zmanjkala konja in voz. Na policiji so Bertolina dobro ošteli, potem so mu pa povedali za konja in za voz.
Podružnica slov. plan. društva
v Cerknem priredi dne 31. decembra 1905 članom in povabljenim „Silvestrov večer11 z bogato izbranim program Din.
Oznanilo posestnikom. — Sadjarsko društvo v Kanalu ima za oddati 3300 sadnih dreves naslednjih vrst:
Jablane: beli zimski kalvil, velika kaselska reineta, ananas, šampanjska re-ineta, rumeni belelleur ; hruške: triumf de Vien, ligovka (perolico), ostolanka ; v tem so všteti tudi necepljeni divjaki. Cene so sledeče: 1. za jablane: za posestnike okraja I. vrste po 40 vin., II. vrste po 16 vin., III. vrste po 10 vin.; za posestnike izven okraja : I. vrste po 60 vin., II. vrste po 20 vin., III. vrste po 10 vin.; 2. za hruške: za posestnike okraja I. vrste 16 do 40 vin., II. vrste 16 do 20 vin.; za posestnike izven okraja I. vrste 25 do 50 vin., II. vrste 20 do 30 vin. Divjaki po kakovosti 4 do 6 vin. IManovniki dobijo brezplačno 6 dreves. Drevesa se bodo oddajala 2., 3. in 4. januvarja 1906.
Zaprli so v nedeljo nekega Gn-lina Josipa, po domače „Babana“, ker je razsajal pri mitnici nt Silkunki cesti.
Kurji tat ustreljen. — Na Dunaju je neki hišni posestnik ustrelil delavca Franca Bušeka, ko mu je prišel kraBt kokoši.
Dvajset milijonov ljudi brez služb. — Londonski čudak George VVerring, ki je pričel svojo kariero s knjigovoštvoin, je dal generalu Boothi dvajset milijonov mark, da porabi to vsoto za ljudi, ki začasno nimajo službe.
Novi hrvatskl list v Sarajevu — Z 2. januvarjem I. 1906 izide v Sarajevu novi hrvatski list, pod imenom, „Hrvatski Dnevnik-1, ki bode izhajal vsaki dan, izven nedelje in praznikov.
Službe Išče -=
priden in pošten mladenič, ki je zvršil kmetijsko šolo v Gorici z dobrim vspehom. Mladenič je lepega vedenja in vešč vsem kmetijskim predmetom, ter prost vojaščine.
Več se poizve pri upravniitvu tega
lista.
Rojaki! Kuputje „Nar. kolek“.
Oc= ura ki n
CD — —1
9 CU '1/1
to
m
JSS
CC
Priporofia svojo zalogo raznovrstnih žepnih in stenskih nihalnih ur na zvon zdonoiim glasom za gostilno, kavarne, dvorane itd. po jako nizkih cenah.
Vsako popravo izvrši hitro, dobro in po coni. Za vsako uro 1-letna garancija. Ceniko razpošilja brezplačno.
Nadalje priporofca šivalno stroje najbolje vrste po tvorniških cenah, a no kakor posredovalci.
ElEiniu [(rhfrnh p|s|d [irkVinccB rld]a
Fr. Leban,
Gorica, Magistralna ulica Stel 8.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cer-koenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
I [[!i iE2|cžiljs frinb.
Lekarna
CristiMetti v Gorici
Prave In edine žel. kapljice
i znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moči teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te j kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žiičico (Varitvena mamka) popije. — Okrepi
ielodec, storž, da zgine v kratkem času omotica in Si-votna linost (mrtvost). Td kapljice tudi stor6, da človek raje jč.
Cena steklenici 60 vin. ^
v%
□
□
Anion Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovS'';ni in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob */• kila In od enega funta.'Testenine iz tvorniceŽnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
And. Fajt,
pek. i'/.\T(loiu*c Gorica
teknllšče Fr. ioalpn št.2 (lastna hlšn), In podruinlon št. 20.
iBvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor na nove. maše in godove, kolače tsa birmance in poroke itd. Vsa naročila iavršnje točno in natančno po belji naro čnikov. Ima in prodaja raalične moke, jina peciva, Jina vina in likerje po smerni ceni. /.<t Veliko noč posebno gonško pinco in potice itd.
ir
Te°d. Slaban^
zlatar, ulica IMIi št». 13.
Sx
l’rci. duhovščini in slav. občinstvu se daje na znanje, da se prodnjajocerkv. posode po znižanih cenah. Izdeluje se vsakovrstne predmete ia srebra, alapke in medi po najnovejih vzorcih. Popravljajo se uže ohrabrene cerkv. priprave, po-srebri in pozlati se z ognjem. Sprejemajo 8e tudi vsakovrstna dela v olze-llranju, v Izrezljanju poaamnlk črk in monogramov Itd. Iluatrovan cenik na zahtevo brezplačno. Zaboji po-fttnine prosti.
□
izvrševanje
pleskarstva
(slikarstva)
Mor izvrševanje napisov, slikanje soli in sploh vseh v to stroio spadajočih del izvršuje
Jos. Makovec
v Gorici, ulica Morelli št. 9
Specijalist v imitaciji na lesovju.
ih
Peter Skerbic
Gorica
Riva Corno h. št. 13,
priporoča svojo zalogo piva iz prve slov. pivovarne
G. tal"* dedičev
v Ljubljani.
Pivo jo tako, da mu ni vsako euako. Želodec ozdravi, otožnost odvzame, zdravega, veselega pivca nardf.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Karol Draščik,
pekovski mojster na Korun v (iorid
odlikovan z častno diplomo nnJvISjcgn priznanja Jubilejne razstave nn Dunaju I. 1898. n v Gorlol na razstavi I. 1900 s zlato svotlnjo
izvrStije naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejej>a, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke ild.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljadneje. ♦♦♦♦♦♦♦❖♦♦❖
♦♦♦♦
»el
1’oiipisuni priporočam Častili ituhovšSini in slavnemu obiin-stvii v lioriei in nn (letali svojo
prodajalno jestvin.
V zalogi imuni kavo vseh vrst, različne moke i/. Jochnmmio-vci:a in Mnjdiiovecii mlina; <lu-Ijc imam lutli ra/.ne tekočine n. pr. francoski konjak, pristni kranjski lirinovcc, domači tropinovec izvrsten rum itd., Ciril Metodovo kavo, testenino Žnidarčič .Valenčič itd.
JOSIP K I TI V
ScmonUka ulica hiš. štev. I.
JR®!
tn
♦
♦
I HajboljSe stishalnice za vina
in 0L3HE so naše stiskalnice JE8 KUL11
najitovojioifA iti najlioljSogn m-eitavn z dvojnim lit nopre trvuiira j>rltUkal<-m; xajaentono najholjlo dulovauje, ki prvk»•» v*o dnevu stiskalnico; hidravlična hte*kalni«n, najholjlo »■!«»-matične |ent«>nt<»- C U D U (1 U I H*1 ki dolujtjo aaaie v n ne bkrn|»ilniiM> f|U T ■ ll U 111 H ml «oh«, n« da hi jih bilo troha goniti. Plugi, mlini za groidje, <mdj« en oljko. Rohkalnieo zn itrozdji. Vinogradkki plugi. Suiilnioo za sadjo in drugu vogotalno, žirij c* n h k o in minoralno pridolko.
Stiskalnico za hoiio, »lamo itd. ua r<>ko. Mlatilnico za iito, čistilni««, roftotalnico. Slaneo-roznigo, ročni mlini za žito v lažni vulikoati in vse drugi »♦roji za poljvdohtvo. I/doltiju in prodaja z jamstvom kot podobnost najnovojo, izborno iz-knw«no. kot najboljšo (eripo-znano in odlikovalo sostari
Stiikalmioa za Tin*.
Ph. Mflyfnrt 8 G
tavarna za poljodolsko in vin* •k« »traja |W na DUNAJU, II. TAleornkrANNo ftt. 71.
Aotonat. ikropilnioa.
P
k
Odlikovani ▼ va»h dri s v ali svoti z aad SCO zlatimi in arehrnimi kolajnami. OwAk i podobami bi uueognfttevIlnA pohvalna pitona. — BasprodiiJaUl In aantopnM ne Iftče^o povaodi, kjor lu nluneo ■MUpnnt.
Prosiva zahtevati listkel
Največja trgovna z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Ceno nizke, solidna postrežba!
EllO krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerlktueike blagajno. i® kop'1 Pri n*in *» 100 kron blaga.
Prosiva zahtevati listkel
J
o
M
O
rr
o
V
o
»
9
i
Viktor Toffoli velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev.
<z>
CD ,
3
CD
■5 & jedilno 32 kr. liter, lino 36 kr., fineje 40 kr., bolje 44 kr.,	g
A Q l/r* iotriianotn RR kr P.nrfll Rfi ki*.. Bili"!	“ ZZ'
a>
CD
dalmatinsko 48 kr.,’ istrijansko 56 kr., Corfu 56 kr., Bari 60 kr., Lucca 70 kr., Nizza 80 kr., Najfinejše 1 gld. liter.
Priporoča se preč. duhovščini in slav. cerkvenim oskrbništvoni.
O
P
Odlikovana svečarna
na paro
v GORICI
*	n
v ulici sv. Antona štv. 7.
Priporoča preč duhovščini, cerkvenim oskrbniSt-vom, p. n. slavnemu občinstvu sveče iz pristnega jt čebelnega voska kg. a 4*90. Za pristnost jamčim z K 2000. Sveče za pogrebe, za božična drevesa, zavitke Iz voska, med najfinejše vrste po jako nizki ceni.
mm m i w<i n»