Glas KRANJ, 20. JANUARJA 1955 LETO IX — ST. 6 DIN 10.— Glasilo SZDL za izdaja: Gorenjski tisk / Ureja: Uredniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 190 ' Tekoči račun pri NB Kranj štev. 61-KB-1-Ž-135 / Izhaja v ponedeljek ^ petek / Naročnina: letna 600, polletna 300, mesečna 50 dinarjev. Gorenjske Tokrat: ODNOS DO J JAVNOSTI e tam pisec članka: Odnos do družbenih sredstev?«, O NALOGAH IN DELU POTROŠNIŠKIH SVETOV je vprašal glas onkraj telefonske žice. »Da, prosim«. »Ali smem izvedeti, kje ste dobili podatke o razdeljevanju Plač iz dobička za posamezna Podjetja, ki ste jih uporabili za yaš sestavek.« »Uporabil sem številke, ki so bile navedene v poročilu okrajne komisije za plače, ki je bilo Prebrano na zadnjem zasedanju OLO. O njem so odborniki tudi razpravljali.« »Pa, veste, da ti podatki niso točni?< »17« Bilo je pretekli petek dopoldne. Trenutek za tem se oglasi *enski glas. Ista vprašanja — isti odgovori. Nekoliko pozneje sem v slušalki »ujel« povsem slučajno Se tale razgovor: »Tu, »Roleta«. Je tam komisija Plače?« »Da.« Prosim vas, kje ste dobili te podatke, ki ste jih uporabili na poročilo, iz katerega so potem prispela v javnost napačna obvestila.« »Oprostite, tovarišica! Podatki so bili res deloma netočni. < »Pa, vendar to ne gre!« V javnost so prišla netočna obvestila. Javnost je bila napačno obveščena. Ljudje, ki so prebrali članek »Odnos do družbenih sredstev«, so na članek reagirali. Toda, podatki niso bili *0Čni in posamezna podjetja so *e pritoževala. Kako tudi ne! Številke torej ne drže. Kriv *c pisec članka. Odgovornost zadene njega ... Vendar kdo bi podvomil v Podatke, številke in odstotke, jih je zbrala komisija za Plače in katere so obravnavali °a zadnjem zasedanju OLO? Kdo naj podvomi v resničnost Poročil, o katerih se razpravlja Pred forumom, kot je to okrajna skupščina? Ali bi smel biti *U dvom na mestu? — Ne bi •mel biti! Ore za odgovornost ljudi, ki •estavljajo taka poročila, za njihov odnos do javnosti. Tisk je sredstvo, ki služi obveščanju in ki je poklican zlasti pri nas, Grajati vse nepravilnosti, če s;> dejansko storjene (v članku »Odnos do družbenih sredstev«, če bi bili vsi podatki točni, je reagiranje tiska povsem upravičeno). Tako se dogaja, da se *«di tista podjetja, ki resnično •aslužijo grajo, skrivajo pod tako netočnostjo podatkov. Te odgovornosti bi se morali cavedati vsi ljudje, ki imajo neposreden stik z javnostjo in njenimi predstavniki. Tokrat se menda to ni zgodilo Prvič. Takih primerov je bilo *e več. če se v prihodnje ne bo resneje pristopilo k izdelavi raznih, s številkami dokumentiranih »analitičnih« poročil in ana-bo odgovornost, kakor tokrat, ponovno zadela te odgovorne organe. In končno: javnost ima vso Pravico biti točno obveščena 0 vseh dogajanjih pri nas. I. AUSEC Se nekaj dni nas loči od izvolitve prvih potrošniških svetov. Vzlic vsem pomislekom in nasprotujočim si mnenjem, ki so spremljali priprave za njihovo ustanavljanje, si je prepričanje o potrebi teh svetov vendarle utrlo svojo pot. Zato je napočil čas, ko je treba o potrošniških svetih — teh novih oblikah družbenega upravljanja v trgovini — spregovoriti bolj določeno in razmišljati., kako bodo sveti zaživeli in začeli koristno delati. Marsikaj je v še nejasnega, vendar pa je gotovo, da bodo naloge potrošniških svetov pomembne, če upoštevamo, da bodo prek njih državljani sodelovali v upravljanju tako pomembne gospodarske dejavnosti, kot je to trgovina. Podrobnih predpisov o pristojnosti med svetom in kolektivom trgovine itd. Nedvomno bo prva naloga izvoljenih svetov, da se dobro seznanijo s poslovanjem trgovine, če bodo hoteli koristno vplivati na njeno delo, saj ne gre samo za to, da dobi trgovina novo kontrolo, marveč, predvsem za to, da dobi pomoč potrošnikov s tem, da ji le-ti svetujejo in pomagajo poslovati tako, da bo njim najbolje služila. Treba bo torej dati kolektivom trgovin predloge in pobude, kako naj poslujejo, da bo potrošnikom najbolj ustreženo. Seveda ob upoštevanju, da je trgovina oz. podjetje gospodarska organizacija, ki mora tudi dosledno izpolnjevati vse svoje materialne obveznosti, da je kolektiv trgovine odgovoren za gospodarski uspeh poslovanja. rali sveti grajati nepravilnosti v trgovini, kjer so oz. se bodo pojavile. Ce neka trgovina slabše dela od druge, bo treba poiskati vzroke takemu stanju in dati pobudo za njihovo odpravo. Treba bo razumeti tudi to. (Nadaljevanje na 2. str.) Kako napredujejo sekcije mladih zadružnikov Nakelčani niso več sami PRIPRAVE ZA VOLITVE POTROŠNIŠKIH SVETOV V kranjski občini je te dni vrsta sestankov, na kateriu pretresajo vlogo in pomen potroSniških svetov, ki jih bodo izvolili prihodnji teden svetov potrošnikov še nimamo. Toda že določila, ki jih vsebuje Uredba o trgovanju, povedo precej. Med drugim je zlasti poudarjeno, da so potrošniški sveti organi družbene kontrole. Imajo pravico dajati soglasje k sklepom organov podjetja oz. trgovine o porabi rezervnega sklada, o razpolaganju z osnovnimi sredstvi, o porabi sredstev za investicije, o zahtevi investicijskega kredita in o spremembah pravil podjetja ali trgovine. Nadalje imajo sveti potrošnikov pravico vpogleda v poslovne knjige in pravico pregledovati poslovne prostore in blago. Dolžni so, da o ugotovljenih nepravilnostih obveste pristojne državne organe (tržno inšpekcijo itd.). Pristojnost oz. delokrog svetov potrošnikov pa ni omejena samo na navedene pravice in dolžnosti. Uredba sama ne govori o tem, kako naj sveti vplivajo na dobro in pravilno poslovanje trgovine, o odnostfh Zato ni misliti, da bi sveti lahko konkretno odrejali ceno blagu ali kako drugače postali izvajalci določenih operativnih gospodarskih ali drugih poslov v trgovini. Ce bi šli po tej poti, bi lahko nakopali sami sebi še bolj pa podjetjem stotere težave. Z vso ostrino bodo mo- Ni še dolgo, ko je dal Okrajni komite LMS pobudo za ustanovitev Sekcije mladih zadružnikov pri kmetijskih zadrugah. Z delom je pričel takoj tudi posebni odbor za strokovno vzgojo kmečke mladine pri Okrajni zadružni zvezi, da bi le-ta skupno s kmečko komisijo pri OK LMS pomagal pri ustanavljanju teh sekcij. Prvi so pričeli s konkretnim delom v Naklem. Sklicali so sestanek zastopnikov političnih in društvenih organizacij ter se domenili, da bodo pri kmetijski zadiugi ustanovili Sekcijo mladih zadružnikov. Sličen sestanek so imeli tudi v Predosljah, kjer bo sekcija ustanovljena v teh dneh. V Trebiji in Trbojah so prav tako že pričeli z delom, organizirali so splošno izobraževalne tečaje za kmečko mladino, spomladi pa bodo pričeli s praktičnim delom. V Šenčurju so imeli sestanek z mladinci, ki so obiskovali razne kmetijske šole in tečaje, krajevni odbor pa bo verjetno dal novo ustanovljeni sekciji nekaj zemlje. Zadruge pri sprejemanju svojih družbenih planov določajo del sredstev tudi za potrebe sekcije. Tako so v Logu in Bohinjski Bistrici dali v ta namen 50.000 dinarjev. Sekcija je bila ustanovljena tudi v Srednji vasi pri Bohinju; v Cerkljah, na Martin j vrhu. na Lancovem, v Podbrezjah in drugod pa se še pripravljajo. Pohvale vreden je tudi program Sekcije mladih zadružnikov v Ločinah. V njej dela 17 kmečkih fantov in deklet, ki so sklenili zbrati 50 vzorcev za analizo zemlje, prizadevali si bodo. da bodo kmetje uporabljali čimveč umetnih gnojil, zatirali bodo koloradskega hrošča, škropili njive proti plevelu, z vso skrbjo čistili sadno drevje, prisostvovali predavanjem itd. V nekaterih zadrugah pa na- letijo pri ustanavljanju tudi na razne ovire. Tako v Begunjah menijo, da se z majhnim številom kmečke mladine ne izplača pričeti z delom, drugod odlašajo zopet z raznimi izgovori itd. Taki primeri se dogajajo predvsem tam, kjer ni sodelovanja z vsemi političnimi organizacijami. Marjan Rožic Ml bo še letos ? Načrt za sadonosno Tunjiško dolino potrebujejo Tunjiška kotlina pod Kamniškimi planinami jo v ljubljanskem okraju najugodnejši teren za sadjarstvo. Pozornost, ki se ji posveča, pa še daleč ni taka, kot bi jo stremljenje za napredek sadjarstva terjalo. Zaslužni sadjar Jakob Razboršek je tu pred štirimi desetletji u-Stanovil drevesnico, iz katere je vsako leto razdelil šolskim otrokom pa dva ali tri drevesca, da so jih zasadili v domačem sadovnjaku. Tako imajo v Tunji-cah zdaj precej mladega sadnega drevja, med katerim prevladujejo kanadka, boskopski kosmač in jonatan. Posebno slovi kanadka po izvrstni aromi in izbornom okusu. Letos je posebno bogato obrodila, toda trgovina ni znala zainteresirati zadrug za odkup. V splošnem pa so sadovnjaki Posvetovanje sekretarjev ZKS v Kamniku V torek, 17. januarja je bilo v Kamniku posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij ZKS kamniške komune. Obravnavali so izpolnjevanje sklepov občinske konference ZKS, priprave na letne občne zbore SZDL, probleme ideološke vzgoje članstva in priprave na seminarje za vodilni kader, probleme mladinske organizacije fn druge akutalne naloge. Na posvetovanju so sprejeli konkretne sklepe za izboljšanje dela osnovnih organizacij. OBRAZI IN POJAVI „Ecropa" pite Razgovor me je presenetil. Ker sem bil sam v točilnici, sem kar tako mimogrede, da se nisva molče razšla, povprašal: »Kako pa kaj pri vas?« »Slabo,« mi odvrne. »Ni pravega prometa niti pravega reda.« »Potemtakem delate z izgubo?« »Ja,« je bil resigniran odgovor. »...IN KDO BO PLAČAL?« »Kdo vam bo pokril izgubo?« sem dopolnil vprašanje. , »I, kdo neki? Kdo jo pa vam, ali pa, recimo, Prešernovemu gledališču?« Začel sem premišljevati. Pravzaprav ima po svoje ženska prav! Pri nas na Gorenjskem je že tako, da je v vsakem večjem kraju nek večji gostinski obrat, ki je že po pravilu — kronično deficiten. Vsakega toliko in toliko časa se v takem podjetju zamenja upravnik, skupnost poravna primanjkljaje — in nikomur nič! Ta praksa — ki ni veljala samo za gostinske obrate — je privedla celo do tega, da je imel bivši okrajni odbor v Radovljici v svojem proračunu, posebej določena sredstva za take primere. Ljudje pravijo — in to po večini drži — da se, brž ko se izmenja upravnik, izmenja v večji ali manjši meri tudi inventar, vse drugo pa ostane kot je bilo. Tako se »tolče skozi življenje« tudi kranjska »Evropa«. Doslej je ljudski odbor moral vsako leto pokrivati primanjkljaje in razen tega plačati še precej drago prenovitev. »Ženska ima čisto prav,« sem se popravil. Toda, ali je nujno, da je tako? Nekateri trdijo: da — in pomagajo. Jaz trdim, da je tako — ker pomagajo. Vzemimo za primer »Evropo«. Ima morda izgubo zato, ker gostinstvo slabo nese? Ker so režijski stroški za večji obrat večji kot za manjše? Ne! Marveč zato, ker ima: prvič, upravnika, ki se ukvarja z vsemi mogočimi in nemogočimi posli, le za podjetje ne skrbi in drugič, ker je temu primeren tudi red v hiši in pa ocVios ostalega osebja do dela. (Zakaj pa ne, saj plačajo itak drugi!) V zadnjem času je izginilo okoli 400 komadov jedilnega pribora, segnilo kdo ve koliko jabolk v kleti itd., itd. Bojim pa se, da to niso niti največji grehi. To je tisto, kar ustvarja deficit, ki se krije pač tako, kot tisti pri »vas ali pa v gledališču«. »Krasna logika, ženska,« v mislih sem ji čestital. Potem pa sem se mimogrede spomnil, da je prišel svoj čas v gledališče inšpektor. Ne Priestlevjev, marveč občinski. In ob pregledovanju poslovanja ni mogel dojeti, čemu pravzaprav ni nič dobička! Subvencioniranje zgornje vrste zgleda, da je danes in tukaj že postalo potuha kriminalu. ABC v Tunjicah slabo negovani, nesmotrno zasajeni, ponekod pa celo zanemarjeni in zapuščeni. Staro drevje, med katerim prevladujejo domača sladkasta jabolka, so jo žo izrodilo. Treba bo misliti na obnovo sadovnjakov. Do sedaj so po načrtu obnovili samo 3 ha. Ze lani ali zna s problemi sodobne trgovi- podjetja, ki bo svoje funkcije ne> ki res niso'majhni. Tako izvrševal na sejah, medtem ko bodo lahko odpadli večkrat u- kolcktev oz. izvoljeni organi pravičeni prigovori trg. delav- upravljanja v trgovini ostane- eev in uslužbencev, da se jih jo še naprej tako kot doslej zelo rado kritizira, da pa je z vsemi svojimi pravicami in javnost zelo slabo seznanjena z dolžnostmi. Razlika bo le v tem, težkočami, s katerimi se mora- da bo poslej moral poslovodja podajati obračun svojega dela tudi svetu in nc samo kolektivu. Kot že povedano, bo za nekatere sklepe kolektiva potrebno tudi soglasje sveta. Seve- jo pri svojem delu boriti. Delo svetov bo urejeno s poslovniki, katere bodo izdali občinski ljudski odbori. Poudariti pa je treba še to. S samo u-stanovitviio svetov še ne bo ve- pa za letošnje leto podjetja še nimajo za to potrebnih načrtov, so novo ustanovljeni investicijski sklad razdelili na več podjetij. V »Park« hotelu že pre-delavajo in modernizirajo Kazino, v hotelu »Jelovica« bodo začeli z gradnjo prizidave zimske restavracije (s tem bo dana večja možnost za razvoj turizma v zimski sezoni), podjetje »Soboplesk« pa si tudi že ureja lastne prostore. Prav tako v hotelu »Toplice« obnavljajo ko- »Union« na Bledu), B čimer bi povečali število prenočišč za 300 do 350 postelj. Da pa bodo vse gradnje in obnove čimbolj gotovo dalo marsikaj laže in hitreje ukreniti za hitrejši razvoj turizma pri nas. F. B. Že sodeluješ pri nagradnem žrebanju? Gotovo zasledujete v »Glasu tekstilni izdelki in celo tehnič- Gorenjske« razpis nagrad, ki jih ni aparati — bimentalni termo- je naše uredništvo zbralo od go- meter. renjskih podjetij za nagradno Tri tem nagradnem žrebanju pališče, verjetno pa bo podjet- žrebanje. Najbrž ste zadnjic bo sodeloval vsakdo, ki bo do je »Avtoservis« iz tega sklada brali, da bo prva nagrada radio začetka meseca februarja pla- lahko nabavilo šc potrebni ka- aparat in potem moško kolo, čal celoletno naročnino — 600 mion. blago, diname, usnjeni izdelki — đin za poltednik »Glas Gorenj- Precej težav imajo Blejčani podplati, drva, premog, milo. ske«. Denar dajte poštarjem, ki s privatnimi stanovanji, saj mesorezka, gumijasti izdelki — vas bodo še do konca januarja da pa bo moral kolektiv tudi liko narejenega. Svetom bo tre- upoštevati upravičene želje in ba nuditi pomoč za njihovo zahteve sveta. Poslovodja ne bo pravilno uveljavljanje. Toda ne član sveta, pač pa mu bo moral pomoč na papirju, kar sg mno- na sejah poročati in dajati po- gokrat prerado zgodi, marveč z imajo danes skoro vsa stanova- plašči za kolo in zračnice, razni obiskali na domu. jasnila. Moral bo torej z njim tesno sodelovati. živo razlago in , prepričevanjem. I. S. nja v hotelskih prostorih, c uvedbo sklada za gradnjo sta- prehrambeni predmeti — vino, sir ter druge alkoholne pijače, Ljudje in dogodki 500 TISOČ MOŽ NOVEGA WEHRMACHTA Nemška armada bo kmalu najmočnejša sila v Zahodni Evropi Po sporazumu o pomoči in vzajemni obrambi med ZDA in Nemško zvezno republiko bodo ZDA nudile nemški vojski, zlasti v prvih letih, veliko pomoč v opremi in oborožitvi. Cez kak teden bodo nemške oborožene sile že dobile prvo pošiljko sodobne ameriške vojne opreme in orožja, ki je sedaj v ameriških arzenalih na levem bregu Rena. To bo zlasti lahka oborožitev, namenjena osnovnemu vojaškemu pouku. Težko oborožitev bo Wehrmacht dobila v aprilu, ko bo osnovala svojo prve divizijo. Samo v letošnjem letu bodo ZDA dale Nemčiji vojaško pomoč v vrednosti enega milijona dolarjev. ROJSTNI DAN NOVE ARMADE 12. november 1955. leta Nemci formalno smatrajo za rojstni dan nove nemške armade. Tega dne je maršal Theodor. Blank v neki bonnski kasarni v prisotnosti kakih sto novinarjev in fotoreporterjev in nekaj višjih uradnikov iz obrambnega ministrstva in njihovih tajnic, na prav skromen način izročil dokumente o postavitvi 101 oficirju in podoficirju nove nemške armade. 2. januarja tega leta pa je v andernanchške vojašnice stopilo prvih 1000 , novih nemških vojakov. Ostalih 5003 mladeničev bo obleklo zeleno-sive uniforme še ta mesec Hkrati bodo prešle pod komando vojske tudi enote obme7nč policije. Nemška armada bo popolnoma organizirana do leta 1960, ko bo skupno z letalstvom in mornarico štela 500 tisoč mož. Računajo, da bo nova armada imela 28 tisoč oficirjev, 110 tisoč" podofieirjev in 90 tisoč prostovoljcev — poklicnih vojakov. Problem rekrutacije je v Nemčiji zelo resen, kajti vpb-klicni letniki so zaradi preteklih vojnih let zelo neuravnovešeni. Motnje bo najbrže utrpela tudi industrija, ki se je v Nemčiji po vojni silno razini'..-nila in ki ji bo armada od /žela 3,"2 odstotka delovne sile. »PANCER« DIVIZMA — LE SENCA NOVIH DIVIZIJ Prvo nemško divizijo bodo organizirali letos v aprilu, do jeseni pa bo že popolnoma izvež-bana in. opremljena. V letu 1957 bi nemške oborožene sile že razpolagale z vsemi dvanajstimi divizijami, kolikor jih je predvidenih, in sicer: ž dvomfl | -hotno - motoriziranima divizijama, s štirimi oklopnimi in šestimi motoriziranimi divv.ijara. s skupno močjo 300 tisoč voja- kov in oficirjev, kolikor bodo štele nemške suhozomske enote. Obstoja načrt, po katerem naj bi kasneje Nemčija sama proizvajala tanko, oklopne avtomobile, lahke bombnike, reaktivna lovska letaia, topove in drugo klasično orožje. Prepovedana ji bo proizvodnja atomskega, kemičnega in bakteriološkega orožiia, dirigiranih projekt i-lov, težkih bombivkov, velikih vojnih ladij in podmornic nad 300 ton. POMORSKE BAZE V VVILHELMSHAFENU IN KIEIiU Nemčja bo imela tudi svojo mornarico. Štela bo čez 20 tisoč mož. Flota bo sestavljena iz rušilcev, polagalcev in čistilcev min, patrolnih in torpednih čolnov in podmornic do ?00 ion. Severnomorska baza nemSke mornarice bo V/Uhelmsiiafen, baltiška, pa Klel. Vlada Zahodne Nemčije yc NAŠIM BRALCEM V POJASNILO Razen mnogih, ki so z veseljem sprejeli izdajanje našega narica prejela v letu 1957, pr- časopisa dvakrat tedensko, je ve rušilce pa šele v letu 1960. tudi nekaj takih, ki menijo, da To bodo največje enote nemške je petek neprikladen dan za mornarice s prostornino 2.200 izdajanje, ker ljudje berejo ča-ton. sopis tako šele v soboto. Zato se 1300 APARATOV jim zdi petkova številka za so- TAKTICNEGA LETALSTVA botno branje že zastarela in jo Kot vsaka moderna armada, ne berejo več s takim veseljem, je tudi nemška posvetila veli- Vsem naJ povemo tole: reko pozornost letalstvu. Nova dakcija za list je zaključena »Luftwaffe< bo imela okoli 1500 bojnih aparatov, od katerih jih bo 1300 v taktičnem letalstvu. Med njimi bodo tudi reaktivna sedaj v četrtek opoldne prav tako kot \? bila prej, ko je izhajal list. ob sobotah, vendar je razlika v tem, da se sedaj ča- pred dnevi zahtevala od ZDA, tala. Mnoga stara letališča bod naj ji za šest let posodijo večje modernizirali in prilagodili po letala. »Luftvvaffe« bo organiza- sopis tiska in odpremlja že 'v cijsko razdeljena na 20 avio - noči od četrtka na petek, med-polkov: deset polkov lovcev tem ko se je prej podnevi in so bombnikov, šest polkov lovske- ga v petek dobili le bralci v ga, dva polka izvidniškega le- Kranju. Zato dogodki niso prav talstva, en transportni avio - nič starejši, temveč ravno obrat-polk in en polk nočnih lovcev, no, ker sobotne in nedeljske za-Moštvo »Luftwaffe« bo štelo če/, nimivosti prinaša že ponedelj-sto tisoč mož. Tu bodo novore- kova številka, krutirani piloti in /lasti v vodil- Hkrati pa še drugo opozorilo, nem kadru, piloti — veterani iz Naročniki iz nekaterih krajev se druge svetovne vojne. Štirideset pritožujejo, da ne dobijo lista v bivših pilotov bb še ta mesc-. ponedeljek oziroma petek. Tako pričelo Z vajami na najsodob- se je zadnjič zgodilo, da so Kam -nejših ameriških letalih pod ničani dobili ponedeljkovo šte-vodstvom ameriških oficirjev, v vilko šele v petek. Temu ni bila južnonemških* bazah. vzrok nevestnost našega ekspe-Nove letalske baze so že zgra- dita temveč železniški uslužbe-jene v Hamburgu, Frankfurtu nec, ki je oddal v Kamniku ča-in Gelserikirchenu. Ta letališča sopis na napačen naslov. Prav razpolagajo z najmodernejšimi tako pa je tudi nevestni pismo-napravami in pistami za »leto- noša v Besnici povzročil marce trdnjave« in reaktivna le- sikatero jezo, saj pošte sploh ni nosil po hišah. Vse naročnike prosimo, da število rušilcev, s katerimi bi zadovoljila potrebe ne rti mornarice v rušilcih, dokler jih ne bi zgradile domače ladjedelnice. Prve torpedne čoln :•, patrolne Čolne in čistilce min do- di po duhu in težnjah nova0 mače izdelave bo nemška m■■<■ m k trebam sodobnega letalstva. nam te neprijetnosti oproste, Vojaški strokovnjaki zahodnih ker niso nastale po naši krivdi, i trdijo, da bo nova arma- Prosimo pa tudi, da nas na ne-da najmodernejša in najmočvej pravilnosti opozarjajo, da bosa v zahodni Evropi, . vli bo tu- mo sproti urgirali pri pošti tako, da bo neprijetnosti čim manj. 2 6'8SG«reuspeha« — re neskladnosti, ki se že zdaj inozemske nvlonke ali celo kažejo in ki se bodo utegnile cigarete (z našim tobakom!!), še jasneje pokazati v bodoče, vespa ali roler, krombi plašč Ce danes ugotavljamo, da in atomska pričeska, ampak smo se v nekaterih industrij- bomo cenili človeka po tem, skih smereh nekako prehite- ali pozna Beethovna in Miche-li, šli preveč v širino, pa nas langela, Puškina ali celo — bo morda Čez desetletje sprav- Cankarja! Borba za tisti lepi ljalo v začudenje dejstvo, da čas, ko se ljudje ne bodo po-smo ustvarili precej visoko govarjali o najnovejših vzor-materialno raven, da pa smo cih kamgarna, o cenah slani-zaostali za razširjanjem du- ne in gospodarskem krimina-hovnega obzorja našega delov- lu, ampak o najnovejši knjigi nega človeka. Ali konkretneje: in sliki tudi domačih (!) o visokem tehničnem nivoju umetnikov, o najnovejši pri-ameriške celine danes ni de- dobitvi naših atomskih inšti-bate; toda duševni nivo pov- tutov na področju gospodar-prečnega Amerikanca pa ša stva in ne nazadnje tudi o re-zdaleč ne vzdrži primerjave s alizaciji že stare a večno ve-tehničnim. Boks, rugby, revi- ljavne parole: zdrav duh v je atomskih lepotic in stripi zdravem telesu — ta borba je — to je scenarija odra, na ka- lepa in življenja vredna, terem se razvija njegovo živ- v pre.mi9iek in ilustracijo ljenje. Mi za tako Ameriko ni- na kraju le Se tole: kdo,r res. smo in ne smemo biti. Mi že- no zasleduje smer razvoja na-limo in moramo Želeti razgle- ge mladine, mora biti zaskrb-dane-ga, širokega, lepote želj- ijen — Bearo in Gino Lollo-nega, enovitega človeka, ki se brigido vsi poznajo, okoli bo sicer znal sproščeno zaba- Groharja in Jakopiča na pri-vati, ki pa bo prav tako znal mer pa je precej neprodirna suvereno ločiti zrno od pleve- megla. Nič kaj spodbudno — la, plažo od resnične umetno- ali prepozno še ne, če seveda sti in kulture. Ali še konkret- ne bo tole pisanje glas vpi-neje: če smo se doslej borili jočega v puščavi! za socialno in politično osvo- —Jn Na predlog CK ZKS je OLO in državni upravi, r Kranj organiziral pri Ekonom- Dvoletni tečaj je z ozirom na ski srednji šoli v Kranju dvo- učno tvariao porazdeljen na Problemi trgovine Trgovina, gostinstvo in turizem se bori s precejšnjimi problemi. O teh je bilo govora nedavno na letni skup ščini sindikata trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev Slovenije. Dejstva močno obsojajo negativne strani socialističnega trgovanja pri nas: verižno trgovino, sezonsko pomanjkanje proizvodov v široki potrošnji in slabo embalažo, ki je skupaj s počasnim prometom vzrok za kvar-jenje živil. Tudi gospodarskega kriminala v trgovini je še precej. Skupščina je obsodila premajhno skrb sindikalnih organizacij za vajensko mladino. Posebno ženska mladina zaradi naporov dostikrat zboli. Gospodarski kriminal pa je pogosteje škodljiv rezultat pomanjkljivosti v organizaciji prodajne mreže, kot pa rezultat kaznivih nagnenj uslužbencev. aktivno sodelovali v NOB in so bili od osvoboditve dalje nujno potrebni v našem gospodarstvu ki ga vem z naslovom: »Le vkup, le ve, ki nam bo potrdila sedanje dokument, razprav pa zmanjša- odru v Kropi precej izgubila, je igral Stane Bešter, je bil pro- časa kdo spomni grobov in sol- vkup, uboga gmajna« govori Ni- domneve o stolpu. Vsekakor bi lo. Pomešanost tematike v od /a m krvi } ko Kavčič o ustanovitvi, razvo- bilo izkopavanje ilirskega gra- delku »Razgledi« tudi marsiko- ___ ju in akcijah Loške čete v letu dbišča na Puštalu še večjega mu ni po godu, toda urednik Jutri zvečer bo v Prešerno- 1942 in s tem dopolnjuje Flori- zgodovinskega pomena. France Branko Berčič pri zgoraj nave- vem gledališču v Kranju šesta Janove zapiske v lanskih Raz- Planina objavlja nekakšen letošnja premiera: ŠE BO SIJA- gledih. France Planina objavlja »Cvetober« o loških znamenito-LO SONCE, drama ameriškega zapise pogovorov z domačini v stih. Dobro bi bilo, da bi Turi- Nemca Stephana Lacknerja. Vojna je idejna vsebina te drame. Mož stoji pred sodnikom, obtožen bratomora. V neštetih vojnah je mož hote in premišljeno, s preciznimi aaprati in s pomočjo vse člo usodnih dogodkih v Dražgošah stično društvo zgoščenega in januarja 1942. leta. Zanimivi so tudi bolj točnega (na primer: posebno zaradi svoje raznoliko- podatki o ubožnici!) »vodiča po sti in različnih nasprotujočih si Loki« izdalo v posebni publi dejstev, vsakemu zgodovinarju kaciji. Nadaljnji trije sestavki NOB pa bodo neobhodno po- Emilijana Cevca o sopotniškem treben dokument o prvih borbah rezbarju iz XV. stoletja, Bran- z okupatorjem na Gorenjskem, ka Berčiča iz korespondence deni načelni opredelitvi ni mogel najti drugega izhoda. —j— f zato je nekoliko oslabela in ni cej posrečen, le njegov nastop mogla na odru dovolj podčrta- je izzvenel včasih malo komič-ti mogočnosti, razkošnosti in pe- no. Kot celota je bilo delo do-strosti dogajanja. Razsvetljava bro naštudirano ter je bilo obje bila precej pomanjkljiva in činstvo z igralci iz Podnarta za-tudi maska ni povsem zadovo- dovoljno. ljevala. Zlasti Hermanova ma- LOK polletno gledališko delo v šk0fji loki 5000 gledalcev na 28. predstavah veške znanosti neštetokrat ubil »ink Je prispeval skoraj preveč Groharjeve zapuščine in Janeza nridobi-svojega brata, svojega sočlove- °«ebno Pisane spomine na iz- Dolenca o čarovništvu v naših ™ PgJPJJ ilaSe obiskovalce ka. Toda zdaj ga žena obtoži gnanstvo v Srbiji, medtem ko krajih, precej prispevajo k do-in privede pred sodnika. Čuden Stane Pečar objavlja le suho- kumentarni vrednosti »Razgle-je ta sodnik- na njegovi mizi Parne podatke o škofjeloških dov«. Na koncu tega dela pa so ni kazenskega zakonika, temveč talcih in njihove fotografije, objavljeni prispevki generacije ležijo na njej v usnje in zlato To Je najstrašnejši dokument mlajših znanstvenikov oziroma vezani Shakespeare, Kant, Le- okupatorjevih grozodejstev v študentov, ki vsak obravnava nin — in to sodnik tudi pred- Skofji Loki. temo iz svoje stroke, stavlja: človekovo vest, člove- »Razgledi« — so centralni del Oddelek »Leposlovje« še vedsko zavest, akumulirano kultur- letnega almanaha. V njih je go- no klapa za »Razgledi«. Gotovo no bogastvo. In medtem, ko tovo najtehtnejša in najbolj ne bomo prišli s ponatisi sta-sodnik zaslišuje Moža, se pred znanstvena razprava Pavla rejših del nikamor. Vsak si že-gledalci vrstijo prizori iz pra- Blaznika: Upori loških podlož- li sodobnejšega leposlovja. Ven- nsiaio v svoji mi Do 1. januarja 64 predstav, z gostovanji okoli 23.000 gledalcev Škofjeloško gledališče si letos skovalcev. V prvem polletju ve, 28 večerov je letos že pre-preko vseh težav in zaprek utl- gledališkega dela je 28 domačih čepela v omarici za šepetanje predstav videlo čez 5000 gledal- in koliko vaj; oderskega moj cev in troje gostovanj PG iz stra Pavla Zaklja, ki v nekaj Predvsem teži za tem, da bi Kranja in Mestnega gledališča minutah iz nemogočega nereda čimveč ljudi videlo čimbolj kva- iz Ljubljane čez 1800 Ločanov. na odru pričara novo sceno, da-litetne predstave. Zato je posta- To je vsekakor precejšen lje šminkerjev Otona Bur- dycha, ki kljub letom še vedno stoji ob strani našemu gledališču in Martina, kdo ga ne pozna. V bodoče pa — v januarju bodo doigrali »Matejevega Matija« in »Rdečo kapico«, za pred-pust bo »Veselemu večeru« v začetku februarja sledila Miller-jeva drama »Vsi moji sinovi«, nato komedija »Dundo Maroje< itd. Se v januarju pa nas bo obiskalo tudi Prešernovo gledališče s komedijo Vasje Ocvirka: »Tretje ležišče«. Janko Krek Ravno te dni se Prešernovo gledališče pripravlja na svojo peto premiero. Od srede septembra do danes so naštudirali pet del — to je že lep uspeh! Razen tega je bil obisk v letošnji sezoni večji kot kdajkoli prej, saj je 64 predstav Prešernovega gledališča obiskalo do 1. januarja 21.447 gledalcev, kar je za 13 % manj kot v vsej sezoni 1950/51. Ce pri tem upoštevamo še gostovanja, naraste število obiskovalcev približno na 23.600. V primerjavi števila predstav s časom, ko so bile te uprizorjene, lahko govorimo, da je bilo odigranih povprečno 8 predstav v enem tednu. Ob normalnih pogojih z zadostnim gledališkim ansamblom, to ne bi bili niti tako veliki in izredni uspehi. Toda v Prešernovem gledališču se za sedaj s tem še ne morejo pohvaliti. Gledališki ansambel ima le 11 poklicnih igralcev, razen tega še v neprikladni sestavi — 6 žensk in 5 moških. Tako morajo vsi ti sodelovati pri vseh delih, še celo več — medtem ko uprizarjajo dve ali tri dela, četrto študirajo. Napor ni majhen, kljub vsej volji požrtvovalnih gledaliških delavcev pa običaj- no dela prav zaradi tega niso ravno najbolj kvalitetna. Vendar jim danes lahko popolnoma brez vsakih očitanj priznamo, da so vsi — amaterji in poklicni igralci, režiserji in tehnično osebje vložili v sedanji uspeh vse svoje sile in se niso ustrašil prav nobenih ovir, težav in naporov. Da bi se njihovo delo olajšalo, je v letošnjem proračunu predvideno tudi deset novih mest za nastavitev stalnih igralcev.Drugi problem., ki je morda še bolj pereč, so prostori. V .tej stavbi, kjer je danes gledališče, je že nekoč delalo kranjsko Prosvetno društvo, ki pa je uprizarjalo letno okoli 25 predstav. Zadnje večje investicije so bile vložene v stavbo v letih 1938/39, leta 1952 pa je bila ob odkritju Prešernovega spomenika preurejena tudi fasada gledališča. Po zadnjih razgovorih zastopnikov oblasti z gledališkimi delavci, so le-ti glavni poudarek svojemu razgovoru dajali preselitvi gledališča v Sindikalni dom. Prostore Prešernovega gledališča pa bi tako dobila delno »Svoboda«, delno sindikat. To so utemeljevali s tem, da je za to predračun naj- bolj ekonomičen. Vendar pa bi bila za sedaj edina in najprimernejša rešitev le delna adaptacija sedanjih prostorov. S tem denarjem (predvideno po predračunu okoil 13 milijonov dinarjev) bi gledališče predvsem nadomestilo stare škripajoče stole z novimi, popravilo prepereli pod, podaljšalo oder in predvsem — premestilo sedanjo kulisarno (mizama in slikama) v kletne prostore. S tem bi z minimalnimi sredstvi (300.000 dinarji) uspeli pridobiti nov prostor za garderobe in stalne vaje, razen tega pa jih tudi stalni hrup mizarjev ne Bi motil pri študiju. Kakršnihkoli večjih sredstev za sedaj, tudi po mnenju podpredsednika ObLO Ceneta Beznika, ne bi bilo mogoče dobiti. Prav ta"ko je sedaj tudi misel na preselitev delno še utvara, ki bi lahko celo slabo vplivala na gledališki ansambel Treba bo misliti pred tem Se na preselitev kina, ki ga sedaj ljudje ne morejo več pogrešati. Vsekakor pa je nujno, da gledališče dobi za sedaj vsaj ta najpotrebnejša sredstva, za popravilo svojih prostorov. Lj. Prizor iz komedije Frana Mil« inskega: »Matajev Matija« la izbira repertoarja težavnejša, kajti zadovoljiti mora okus zahtevnega meščana in preprostega podeželskega obiskovalca. Odtod izhaja tudi pestrost repertoarja: Williams, Harris in Milčinski. Doba študija posameznih del se je podaljšala in traja povprečno 5 do 6 tednov. Razen tega pa je gledališče tudi pri inscenaciji začelo hoditi po sodobnejših poteh. Kot kažejo statistični podatki so s svojimi prizadevanji uspeli. Največ priznanja gledalcev je dosegla s precejšnjim posluhom za okus navadnega gledalca napisana drama »Molčeča usta« (1800 gledalcev), za njo ne zaostaja narodna komedija »Matajev Matija« s prav tako sedmimi uprizoritvami, a malo manjšim obiskom, medtem ko sta imeli moderna drama »Steklena menažerija« in otroška igrica »Rdeča kapica« manj obl uspeh, če pomislimo, da je bil največji letni obisk v preteklih desetih letih 13.000 obiskovalcev. Razen tega pa imamo letos v dvorani še 60 sedežev manj. Posebno v decembru, za občinski praznik, je bilo v kultur-nem domu burno življenje — tri premiere, večer »Skofja Loka v besedi skozi stoletja« za občinski praznik, komedija Milčinskega: »Matajev Matija« in »Rdeča kapica« za Novoletno jelko. Zaradi prepogostih prireditev in gostovanj v okviru občinskega praznika pa niso mogli imeti vaj na odru, zato je v začetku tudi trpela kvaliteta teh predstav, vendar pa se je pozneje dvignila. Naj se ob tem pregledu dela spomnim tudi tistih skritih delavcev, brez katerih ni nobene predstave, a jih gledališki kritiki ne poznajo: naše požrtvovalne šepetalke Anice Trdino- TUmi, Id filt ^Ledoma »ROBERTA« Tipičen ameriški revijski in zabavni film s celo vrsto uspelih, pa tudi neuspelih plesnih in glasbenih točk, ter šal, razen tega seveda cela vrsta pin up girlov, vse v naravnih barvah, da je bolj učinkovito (beri: komercialno). Zgodba seveda po stari navadi najbolj nemogoča, ker služi samo kot okvir za glasbene in plesne točke, ter resno komične situacije. Prvorazreden pa je ta film prav gotovo po igralski zasedbi, saj srečamo v njem skoraj »cel bataljon« imen, ki v ameriškem revijskem in glasbenem svetu največ pomenijo. Ze samo zaradi tega, če že zaradi drugega ne, si je vredno film ogledati, kajti kako bo komu ugajal, pa je pri takih filmih vedno odvisno od okusa posameznika. K2 D^-B Popolna gospodinja Znate prišiti gumb? Tudi to je po svoje umetnost, ki jo mora popolna gospodinja obvladati. Predvsem morate paziti, da pri pralnih bluzah in pri perilu uporabljate samo take gumbe, ki jim pranje ne škoduje. Najbolj priporočljivi so igumbi iz bise-rovine. Ko že kupujete gumbe, nikdar ne pozabite kupiti nekaj gumbov več — za rezervo. Stiskače šivajte tako, da najprej prišijete debelejšo polovico, ki jo nato na-mažete s kredo in pritisnete na drugo stran. Tako boste točno vedele, kam prišiti drugo polovico. ooooooc 1. Pri debelejših tkaninah mora imeti gumb vedno »vrat«. Zato vložite pri šivanju na zgornji strani vžigalico. Ko boste gumb prisile, izvlecite vžigalico in gumb potegnite. »Vrat« potem nekajkrat ovijte z nitjo. 2. Pri plaščih je nevarnost, da se z gumbom iztrga tudi košček blaga. Zato prišijte hkrati z velikim gumbom nit zunanji strani plašča še manjši gumb na notranji strani. 3. Gumb se ne odtrga tako hitro, če nit pred šivanjem naloščitc z voskom. 4. Gumbi z ušesci se ne odtrgajo tako hitro, če ušes-ce na. gumbu, preden ga prišijete, ovijete s sukancem. I I 117 IU SI I )GOOOOOOOOOOOOOO POMEkIKI Vzgojni pomenki NE MISLITE SAMO NASE! Moderno življenje nudi človeku velike prednosti in ugodnosti. Kljub temu pa je neverjetno dosti ljudi, ki se smilijo samim sebi, kakor pravimo. Neprestano so na preži in si izmišljajo, da so katerekoli zadeve i/ socialnega, gospodarskega ali političnega življenja naperjene le nanje, stalno se čutijo od nekod in od nekoga ogrožene in napadene, kar jim vzbuja težavne psihične komplekse manjvrednosti, občutkov nesreče m bolezni. Postajajo sitni, zadirč-ni, nerazpoloženi in celo histerični (velja tudi za moške!) m jih netočen prihod jutranjega vlaka prav tako bolestno razburi kot atomska bomba, ki grozi z uničenjem sveta. Prav do ne-vzdržnosti negujejo in pestuje-jo svoje »bolečine« in postajajo neke vrste duševni hipohondri, namišljeni bolniki, ki jih je Mo-liere tako nesmrtno ožigosal v svoji komediji. Tako stanje pa more imeti zelo škodljive posledice. Rimski filozof Seneca je dejal, da tak človek, ki neprestano misli le nase in se samemu sebi smili, ne bo nič pridobil; nasprotno, nagibal se bo k mehkužnosti in pokvarjenosti in bo postajal vedno bolj ravnodušen do soljudi. Z drugimi besedami: v tem je precejšnja mera sebičnosti (egoizem), ki nikdar ne bo do- voljevala čutiti za drugega. S tem pa se je tak človek že sam izoliral od družbe, od vseh radosti in težav, cvetja in trnja, ki ga življenje prinaša in kar ga dela pestrega, lepega. Tak človek postaja sam vase zaprt, čemeren ljudomrznež. Da je tudi za družbeni napredek izgubljen, je na dlani. NiČ ne more biti bolj obžalovanja vredno kot j človek, ki si domišlja, da je v centru celotnega dogajanja in da bi st-brez njega podrl svet. V globini sebičnosti in iz nje izvirajoče-ga bolezenskega smiljenja sa- memu sebi sta vedno dvom in strah, največja sovražnika človekovega napredka in če se temu ne upremo, stojimo samim sebi na poti. Napredovati, nekaj žrtvovati in nekaj velikega storiti moremo le tedaj, če svoje misli usmerimo stran od samo svojega dejanja in nehanja, v delo za skupnost, za družbo, za človeštvo. Sprejemanje bo imelo ceno le, če bo združeno tudi z dajanjem. Čimprejšnja usmerjenost misli v to smer je obenem tudi rešitev in ozdravljenje tega psiho- loško - bolezenskega stanja. «| Star grški pregovor pravi: »Človek je tak, kakršne so njegove misli.« Misli so kakor brus, kjer se brusi usodno orožje lastnega človekovega uničenja, ki nam pa na drugi strani dajejo tudi predragoceno orodje, s katerim si gradimo svojo življenjsko zgradbo, polno veselja, miru in zaupanja vase in v svoje sile. Zato se odločimo: mislimo manj na svoj lastni »jaz< in več na druge, ter radostno uživajmo vse, kar nam nudi naš pošten in bogat družbeni razvoj. Za naše gospodinje O prekajevanju svinjskega mesa Ko se je ohlajeno meso na hladnem prepihu popolnoma posušilo, ga damo v dim. Dim ne konzervira mesnin, temveč nadaljuje razsol in daje mesu prijeten okus. Pri prekajevanju moramo paziti na sledeče. Ločimo namreč hitro prekajevanje z vročim dimom, česar se poslužujejo velike predelovalnice (te mesnine niso trpežne) in hladno, počasno prekajevanje mesa, ki nam daje trajnejše izdelke in je prikladno za naša kmečka gospodinjstva. Kadar obesimo kose mesa v za to napravljene kamre ob dimniku na podstrešju, pazimo, kako in s čim bomo tedaj kurile. Najprimernejši dim dajo bukove klade, ki jih posujemo s suhim žaganjem. Tu in tam navržemo brinjeve veje. Ni pa priporočljivo vlažno in preveč smolnato gorivo, ker se v takem dimu meso prevleče z voščeno prevleko, ki zabrani dimu vhod v mišično tkivo, vlagi Najnovejša odkritja zdravnikov 0 RAKU PRI ŽENAH Rak se pri ženah pojavlja pogosteje kot pri moških, a je lažje ozdravljiv pa zabranjuje izhod. Na noben način pa ne smemo tiste dni kuriti s premogom ali vlažnim žaganjem, ker se z dimom prenaša preveč vlage na meso. Vsaki drugi dan zabranimo dimu dostop do mesa, da se popolnoma 'ohladi. Naslednji dan zopet odpremo vratca v dimniku in to v presledkih ponavljamo, dokler niso kosj od vseh strani lepo prekajeni — odvisno je od velikosti kosov. Mesene klobase pa pustimo v dimu le toliko časa. da lepo porume-ne . Preprosta, a vendar elegantni1 obleka, ki jo boste vedno rad' nosile. Krasijo jo gumbi i'' usnjen pas. Pri oblekah so se letos sploh zelo uveljavili raz«1' okraski, kot so: žametni ovra*' niki in manšete, gumbi, okras' ne igle, zaponke itd. Zelo se Je uveljavilo tudi krzno in razn« imitacije krzna. S krznom lahko okrasimo vse: od plaščev, ko' stumov in oblek, do klobukov 1" rokavic. puse vas napravi mlajše Zdravniška veda še vedno ni našla učinkovitega sredstva za zdravljenje raka. Vendar se na tem področju iz dneva v dan dosegajo vse večji uspehi ,in nekateri poznani zdravniki so že našli odgovore na mnoga vprašanja o nastanku in razvoju te bolezni ter o njenem preprečevanju in zdravljenju. Nekatera od teh dognanj šo posebno važna za vsako ženo. Pri ženah se rak najpogosteje pojavlja na spolnih organih. Največ obolenj je na dojkah in na vratu maternice. Ali je več možnosti, da se razvije rak pri ženi, kot pri možu? Da, vendar obstaja tudi večja verjetnost, da se pozdravi. Pri ženah je ugotovljenih več slučajev kot pri moških. Ker pa pri ženah rak običajno napada zunanje in lahko pristopne organe, se lahko mnogo prej opazi in tudi uspešneje zdravi. To- tujem KOZMETIKA Odlično sredstvo za polepšanje polti je (kapnica) deževnica Ona meči kožo in v njej se milo laže topi, kot v trdi vodi. Kako uporabljamo kapnico v kozmetične svrhe? Če pada rahel dež, pojdite na prosto in izpostavite vaš obraz dežju in vetru. Videli boste, da je to koristneje, kot uporaba različnih kozmetičnih sredstev. Ob deževnem vremeni; nalovite deževnice. Porabite jo vsaj v 24 urah. Obraz umivajte v njej najmanj 5 do 10 minut. V deževnici oprani lasje dobe lep svojstven sijaj. VZGOJA Kako ravnaj z otrokom do 6. leta Ne kupuj otroku dragih igrač. Daj mu igrače, s katerim, se bo lahko brez skrbi igral, ne da bi se ga pri tem vedno vznemirjalo, češ pazi, da kaj ne polomiš. Zahtevaj od otroka, da uboga 'na prvo besedo. Ne pretepaj otroka. Tudi brez kazni se ga da lepo vzgojiti. Navadi otroka, da bo jedel vse od kraja. Ce noče jesti, ga ne sili. Ko bo lačen, bo sam prosil za jed. Zvečer naj otrok zaspi takoj, ko leže. Ne dovoli, da bi se otrok v postelji igral. Ne laži otroku. Če česa ne veš, to priznaj, drugo pa1 rnu vse razloži tako, kot misliš, da bo mogel dojeti. Vpričo otroka ne govori o njegovih vrlinah, pa tudi drugim ne dvoli, da bi ga hvalili, češ kako srčkan, priden in pameten otrok je. Otrok lahko postane domišljav. Nikdar .ne popusti otrokovi trmi, Treba je biti vedno dosleden. Ne strezi otroku. Treba ga je zgodaj naučiti, da se bo znal sam umiti, obleči, si preskrbeti igrače in jih predvsem po igri pospraviti. i da vedeti je treba, da rak na prsih lahko postane vzrok za enako obolenje drugih spolnih organov. V Ameriki umre vsako leto za rakom na spolnih organih preko 20 tisoč Jena. ^Največ smrtnih primerov je pri ženah med 35 in 60 letom. Mnogo smrtnih primerov bi se dalo preprečiti, če bi se žene pravočasno zdravniško pregledale. Ali je točno, da se rak na spolnih organih najpogosteje pojavlja s »spremembo življenja«? To ni povsem točno. Rak na vratu maternice se najpogosteje pojavlja pred izgubo perila, rak na sami maternici pa običajno po klimakteriju. Ali je lahko vaginalna krvavitev po občenju znak za raka? Lahko, toda ta krvavitev prav tako lahko nima nobene zveze z rakom. Najbolje je, da se v takih primerih takoj obrnemo na zdravnika. Ali je res, da se rak na spolnih organih pogosteje pojavlja pri poročenih ženah? Pri neporočenih ženah je zapaženo manj primerov raka na vratu maternice. Je pa na drugi strani pri neporočenih ženah več primerov raka na prsih. Torej, neporočene žene ni- so varne pred to boleznijo. Ali je žena, ki je večkrat rodila, bolj podvržena raku? Ne, čeprav se je dolgo mislilo, da je temu tako. Toda zadnja odkritja so dokazala, da ni nobene zveze med nosečnostlo ter številom porodov ter rakom. Kaj lahko žene napravijo, da se obvarujejo raka na spolnih organih? Obstaja preprosto pravilo, ki se ga je treba pridržavati. Predvsem je treba redno hoditi na zdravniške preglede. Ko ste pro^ koračili 35. leto, pojdite na ginekološki pregled vsaj enkrat na leto. Ce opazite kakršnokoli spremembo v vašem rednem menstrualnem ciklusu — časovno, ali kakršnokoli drugo neredno krvavenje — obiščite takoj zdravnika. Ni nenormalno, če zgubite perilo enkrat. Toda, če se menstruacija ponovno pojavi, je treba takoj oditi k zdravniku. Ob izgubi perila, naj se da vsaka žena zdravniško pregledati. Ce bi se vsaka žena držala teh navodil, bi se umrljivost za rakom na spolnih organih zmani-šala vsaj za tri četrtine Ge je rak zapažen v prvem stadiju in pravilno zdravljen, je popolnoma ozdravljiv. Letošnja zimsika moda se zelo navdušuje za vsakovrstne pliseje. Plisirana krila, cele obleke, plisirani volani in različni plasirani dodatki na krilu, na životcu ali vratnem izrezu, učinkujejo vedno mladostno. Skoraj lahko trdimo, da je ni ženske, ki ji dobro izibran plise ne bi pristojal. Ker je plise letos priljubljena novost, lahko z njim moderniziramo tudi stare obleke in krila. Kratkim oblekam dodamo plise spodaj, ozke pa razširimo z vstavljenimi plisiranimi prameni. Z o-kusno izbranim plise jem lahko prikrijemo tudi marsikatero nepravilno telesno proporcijo. Kadar se odločimo za plisi-rano krilo, moramo tudi dobro premisliti, če nam bolje pristoji raven ali sončni plise ali pa pMse v ločenih pramenih. Ta se potem spet lahko začne v pasu ali na podaljšanem životu ob bokih. Velikim in vitkim postavam se najbolje poda plise od pasu navzven, manjše in obilnejše ženske pa bodo izgledale večje in vitkejše, če se odločij0 za plise, ki izhaja iz bokov Lahko »pa tudi gladko kril0 poživimo samo z nekaj plisi ranimi gubami. USNJENE ROKAVICE MORAŠ PRAIu" TAKOLE: Pripravi si mlačno milnica kateri si dodala par kaplji salmijaka in pa navadneg3 namiznega olja, ker od tegs ostane usnje mehko. Nato na' takni rokavice na roke in Ji operi v milnici. Izpirati ji& nato ni treba nič, samo milni' Co moraš dobro iztisniti i* njih, na kar jih v suhih krpal1 nekoliko posuši. Napol suhe obrni narobe, da se dodobra posušijo. Med sušenjem pa Ji*1 moraš večkrat dobro pomen' cati, da postane usnje tetf prožneje in mehko. HOČEŠ RADIOAPARAT? Za 600 dinarjev Ti ga ponuja «GLAS GORENJSKE«! Za dolgo zimske večere IZPOLNJEVANKA V zadnjem času se zeelo uveljavljajo bluze, ki jih nosimo čez krila, so lahko ohlapne ali pa oprijete v pasu, kot jo vidite na sliki. Bluza na desni je iz crep satena. Primerna je za večerne prireditve Besede pomenijo: 1. večji studenec, ki ga lahko še imenujemo . . .; 2. če gonimo, imenujemo to . . .; 3. šahovska figura; je tisti, ki lovi; 4. jih na dom prinese pismonoša; 5. vrsta sira; 6. zrakoplov, velika steklenica: 7. če delam rob...; 8. proizvodi človeškega dela, ki zadostijo neki potrebi, niso pa namenjeni osebni uporabi proizvajalca, temveč menjavi na trgu; 9. vrsta embalaže; 10. jagoda nepravilno razraščenega grma i-glavca, z ostrimi, bodečimi iglami; 11. vas v okolici Tržiča; 12. nadev; 13. složnost; 14. vrsta tekstilnega blaga; 15. žensko ime. Ce v označenih poljih pravilno zamenjate črke, morajo imeti besede naslednji pomen: 1. za nekoga jamči; 2. malikovalec; 3. kovani denar; 4. rodr 5. morski ribi ploščatici; 6. nekdanji naslov za velikaša; 7. potrebujem; 8. sestavlja skupaj; 9. pri 100 stopinjah Celzija je voda . . .; 10. poljsko orodje; 11. mesto v Boki Kotorski; 12. navleka; 13. hišni pomočnik, delavec; 14. piska, igra; 15. grdo je, Če .. . ni obrita. Nove črke v označenih poljih, seveda, če ste vpisali pravilne rešitve, vam brane od zgoraj navzdol povedo znan slovenski ljudski pregovor. 1 2 3 b } S 9 lo 11 12 13 it 15 6 6,886or« šport • Sport • šport < Priprave avto-moto društva v Radovljici Radovljica, 15. januarja. Po dveh letih dela Avto - moto krožka v Radovljici pod pokroviteljstvom Avto - moto društva Bled, se je tudi v Radovljici ustanovilo leta 1950 samostojno društvo. Z nemajhnimi začetnimi težavami in napori si jet društvo do danes nabavilo že marsikaj — tri avtomobile za tečajnike, najpotrebnejše orodje, knjige itd. In — v petih letih svojega obstoja je avtomoto šola organizirala 10 tečajev, vsakega pa je obiskovalo 32 do 35 tečajnikov. V takih pogojih, kot dela to društvo, kjer se tečajniki stiskajo pri teoretičnem pouku v majhni sobici, da ne omenjam potrebnih društvenih prostorov in pisarne, je to lep uspeh. Delo jim bo precej olajšano, če bodo dobili vsaj garažo, kamor bodo spravili avtomobila, katera sta sedaj še v popravilu. V preteklem letu je društvo s svojim voznim parkom organiziralo spomladanski in jesenski tečaj. Tako si je zopet okoli 70 ljudi pridobilo najpotrebnejše znanje. Razen praktičnega in teoretičnega dela si tečajniki izpopolnjujejo svoje znanje tudi na predavanjih, kjer se seznanjajo s prometnimi predpisi, avtoelektriko, notranjimi deli avtomobila in ravnanja z njimi, ob nekaterih predavanjih si ogledajo tudi strokovne filme. V preteklem letu so organizirali tudi razne športne prireditve, tekmovanja, izlete, hitrostne dirke itd. Svoje bodoče delo bodo usmerili predvsem v priprave na 10-letnico ljudske tehnike; za praktične vaje pa bodo skušali urediti prostore letališča, seveda v kolikor ne bo to ovirajo letalskega prometa. STRELCI IZ PREDOSELJ, POZOR! V nedeljo, 22. januarja ima strelska družina »Franc Mrak« iz Predoselj tretji redni letni občni zbor, ki bo ob 8. uri zjutraj v sindikalni dvorani »Oljarica« v Britofu. Člani družine, občnega zbora se zagotovo udeležite, prav tako pa ste vabljeni tudi ostali ljubitelji strei-stva! Lep uspeli šahovske sekciie Svobode Iz Stražišča Šahovska sekcija pri Svobodi v Stražišču obstoja že več let. V pretekli jeseni so se njem člani prav smotrno pripravljali na nastope. V ta namen so organizirali tudi tečaj, ki ga je vodil mednarodni mojster Sto-jan Puc. Rezultati so se kmalu pokazali. Na turnirjih za prvenstvo Stražišča v mesecu decembru je izpolnilo pogoje za pridobitev IV. kategorije kar osem njenih članov: Ljubo Djordje-vič, Lojze Mezek, Franc Skrab, Janez Zavrl, Igor Janhar, Franc Mezek, Janez Zezlina in Vlasfo Bertoncelj. Prva mesta na tem turnirju so zavzeli Ljubo Djor-djevič, Igor Janhar in Lojze Mezek. Se lepši uspeh pa so dosegli na mladinskem prvenstvu Gorenjske v prvih dneh januarja v Tržiču. Prvo mesto je dosegel Lojze Berčič, drugo Ljubo Djordjevič in četrto do peto mesto Igor Janhar. O delu UamniiUih gasilcev Člani prostovoljnega gasilskega društva v Kamniku so pri pregledu dela v preteklem letu ugotovili vsestranske uspehe. Želeli bi samo, da bi v gasilskih vrstah sodelovalo več mladine, saj je od 68 članov samo 12 mladincev in mladink. Članice, ki jih je zdaj samo 5. so zelo aktivne. Med delovnim članstvom je 39 delavcev, 13 pa samostojnih obrtnikov in kmetov, ki so se dokaj pridno udeleževali vaj in skupnih sestankov, na katerih so v obliki seminarjev obravnavali tehnične, strokovne in disciplinske zadeve. Pohvalna je bila udeležba pri prostovoljnem delu za ureditev orodišča, ki je bilo popolnoma prenovljeno ob 10-letnici osvoboditve. V letošnjem letu čakajo društvo važne naloge. Predvsem mora v čim tesnejši povezavi z množičnimi organizacijami gledati na strokovno in ideološka izobrazbo članstva. Za popolno opremo bi rabilo še 200 m cevi, pri gasilskem domu pa naj bi se ob Mlinščici utrdila betonska stena, da ne bi voda obšla zgradbe. Tu bi potem lahko izpirali cevi. Popraviti bo treba veliko lestev, ki je zdaj nerabna. Letošnje leto naj bi bilo za kamniške gasilce leto obnove kot priprava za praznovanje 75-letnice delovanja. Ufa naših cestah se dogaja V sredo zvečer je imelo svoj redni letni občni zbor TVD »Partizan« iz Kranja. Za novega predsednika društva je bil izvoljen Rudi Balderman ima ne ipoKidu Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 radijski dnevnik in 22. uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob nedeljah ob 14.00. ob delavnikih pa ob 14.35 uri. Kmetijski nasveti in Kmetijska univerza vsak delavnik ob 12.30 uri. PETEK, 20. JANUARJA 7.10 Klavir v ritmu izvaja kvartet Robežnik. 11.45 Cicibanom — dober dani — vošči Mamica Komanova. 12.00 Slovenske pesmi. 13.30 Pester spored opernih melodij. 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.30 Utrinki iz literature — Vladimir Levstik: Gadje gnezdo. 15.45 Poje Gorenjski vokalni kvintet. > 16.00 Modni kotiček. 17.10 Ljudje med seboj. 18.50 Igra Češka godba Boruta Lesjaka. 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled. 20.15 Constantin Brailoiu: Glasba narodov . sveta VI. oddaja: Pesmi dela. 21.00 Mednarodna radijska univerza — a) Velike industrije Delibart: Razvoj keklarstva v stoletjih — b) Dr. Walter Ki-Kuth: Nalezljive bolezni. SOBOTA, 21. JANUARJA 7.10-Popevke iz Montmartra. 11.05 Gospodinjski nasveti 11.45 Pojte z nami, otroci! 12.40 Dve operni uverturi: H. Berlioz: Benvenuto Cellini, J. Massenet: Fedra. 13.30 Za pri j etno, razvedrilo. 14.20 Pionirski kotiček. 15.30 Utrinki iz literature — Maksim Gorki o Leninu. 16.00 Novi filmi. 16.10 Koncert po žeti j ah. 18.00 Okno v svet: Nova žitnica v Sibiriji. 18.35 Jezikovni pogovori. 20.00 Veseli večer. NEDELJA, 22. JANUARJA 8.00 O športu in športnikih. 9.00 Otroška predstava - Franc Frece: Pravljica o sončni pesmi. 10.00 Družinski pogovori. 10.10 Nedeljski simfonični koncert L. van Beethoven: Kralj Štefan, uvertura P. I. Čajkovski: Koncert za violino in orkester, Richard Strauss: Vesele potegavščine Tilla Ullenspiegla. simfonična pesnitev — Jakov Gotovac: Simfonično kolo. 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Pol ure za našo vas. 16.00 Po naši lepi deželi — Ohridske legende. 17.30 Radijska igra — J. Kino-shita: Somrak žerjava. 18.15 Melodije, ki jih radi poslušate. 20.00 Večerni operni koncert. 21.00 Kulturni razgledi. 27.15 Sergej Prokofljev: Šesta simfonija. PONEDELJEK, 23. JANUARJA 6.35 Pohorski fantje pojo in igrajo. 11.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Iz bele knjige prirode. 12.40 Koncertni valčki. 13.30 Slovenske narodne v priredbi Filipa Bernarda izvajajo solisti in orkester mariborske opere. Mnogo se je že pisalo v naših časopisih o prometu in prometnih nesrečah. Iz raznih statistik je bilo že večkrat prikazano, da so prav pijani vozniki vzrok največjim prometnim nesrečam. Človeških žrtev in pa materialne škode je zaradi takšnih voznikov toliko, da je bilo nujno tudi kazni voznikom zaostriti. Pijančevanje šoferjev se je z novo uredbo o prometu zelo omejilo, dočim pri .kolesarjih in voznikih vprežnih vozil tega ni opaziti. Vozniki vprežnih vozil imajo za svoje stalne postojanke gostilne — mimo katerih ne morejo, ne da bi »nekaj« popili. Konji stojijo večkrat po več ur pred gostilno neprivezani in niso redki primeri, ko konji sami nadaljujejo pot proti domu. Pred nekaj dnevi sta bila dva voznika pred gostilno pri »Jaku« na Primskovem tako pijana, da sta šele po daljših »naporih« prišla na voz. Po stari »furmanski« navadi sta se spravila na prvi voz, zadnji konj z vozom pa je šel brez nadzorstva. Voznika sta se vle-gla na voz in pijana zaspala. Konja sta s pijanima voznikoma sama nadaljevala pot proti Visokemu in sta jih verjetno srečno pripeljala domov. Takim ljudem so konji mnogokrat rešili življenje. Graje vredni pa so tudi pijani kolesarji. Takim je vseeno, kje vozi in gorje tistemu, ki se mu ne umakne. V ponedeljek, 9. januarja ob 20.30 uri je tik pred mostom na Primskovo stal na sredini tricikelj, naložen z žamanjem, seveda brez luči. Nekako 2 m oddaljeno od tri-ciklja pa je preko ceste ležalo moško dvokolo, tako da je bila cesta popolnoma zaprta. Gruču ljudi, ki se je zbrala okoli, je zaprla tudi pločnike. Vsi radovedneži so se na glas smejali, ko sta se na sredini ceste prerekala, do onemoglosti pijanu kolesarja Lovro Košnjek in Ivo Lampret iz Kranja. Dobro, da je mlajši moški pomagal spraviti pijanca in kolesa na kraj ceste, sicer bi bila nekaj zatem, ko je privozil mimo tovorni avto, gotovo težja prometna nesreča. R. Carman i T M II BRALKA. Vprašanje: Po vašem opisu opravljate v podjetju delo, ki je za vaše zdravje pretežko. Prav tako vprašujete, če vam pripada kaj dopusta v primeru smrti vaše matere. Odgovor: Glede težkega dela bi vas opozorili, da greste k zdravniku, ki vas bo pregledal in v primeru potrebe predlagal podjetju, da se naj vas zaposli na lažje delovno mesto. ' Določbe o izrednem dopustu pa so gotovo vsebovane v pravilih podjetja, kjer ste zaposlena. Po obstoječih predpisih vam podjetje lahko v tem primeru nudi par dni izrednega plačanega dopusta. o iz edba objave • oglasi Prodam diatonično harmoniko. — Rogelj Viktor, Nasoviče 28, Komenda. Prodam ali zamenjam za vino 17 1 žganja. Naslov v upravi lista. Takoj zaposlimo fakturistko-blagajničarko, strojepisko - ste- nografinjo z maturo in eno ad-ministratorko z znanjem strojepisja. Ponudbe poslati pod šifro »Obvladam strojepisje in stenogram«. Poceni prodam globok in športni otroški voziček. Naslov v upravi lista. Gibanje prebival&iva Iz Doma onemoglih Preddvor pri Kranju je odšla neznan'> kam Angela Pohar, rojena Pogačnik, hči Antona in Neže An-dolšek, roj. 29. 12. 1885 v Soteski pri Sodražici. Naprošamo svojce in znance, kdorkoli kaj ve o njej, o njenem bivališču, da to javi najbližji PLM oz. TNZ Kranj. V KRANJU Rojstva: Karmen Repič, uslužbenka, rodila dečka; Angela Rebula, gospodinja, rodila deklico; Angela Miklavčič, delavka, rodi-'a dečka; Pavla Gantar, gospodinja, rodila dečka; Rozalija Cu-far, gospodinja, rodila dečka; Alojzija Kerničar, gospodinja, rodila deklico; Marija Strelec, delavka, rodila dečka; Leopoldi-na BenediČič, delavka, i rodila dečka; Antonija Kožuh,, gospodinja, rodila dečka; Vilka Polj anšek, gospodinja, rodila dečka; Marija Dolenc, gospodinja, rodila dečka; Ivana Križaj, gospodinja, rodila dečka; Frančiška Zgalin, delavka, rodila de- 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Zvone Kržišnik: Pomen-ki o Slovenski Koroški. 15.30 Se pomnite tovariši. ..? 15.45 Partizanske pesmi bratskih narodov. 16.00 Zdravstveni nasveti. 18.00 Radijska univerza — Slavko Faust: Znanost v boju proti prometnim nezgodam. 18.15 Odlomek iz II. dela orato-rijske opere »Hlapec Jernej« Matije Bravničarja. 20.00 Kulturni pregled. 20.15 Simfonični koncert orkestra Slovenske Filharmonije solista Igor Ozim in Nada Vidmar, dirigent Bogo Leskovic. W. A. Mozart: Koncertna simfonija za pihalni kvartet in orkester Exsultate, jubilate (motet). Koncert za violino in orkester v A-duru, Simfonija št. 40 v g-molu. TOREK, 24. JANUARJA 6.20 Naš predlog za vaš jedilnik. 11.15 Dopoldanski koncert — W. A. Mozart: Sest nemških plesov Niels Wilhelm Gade: Simfonija št. 4 v B-duru. 11.45 Cicibanom — dober dan! 12.00 Naši zbori pojo slovenske narodne pesmi. 14.20 Pionirski kotiček. 15.30 Utrinki iz literature — Katherine A. Porter: On — Idel. 18.00 Zunanje - politični feljton: Ameriška pomoč tujini. 18.30 Športni tednik. 20.00 Tedenski notranje - politični pregled. 20.30 Radijska igra — Skage-stad: Mesec nad fjordom. 22.15 V plesnem ritmu. SREDA, 25. JANUARJA 11.15 Igra tamburaški orkester ljubljanskih »Svobod« p. v. Matka Sijakoviča. 12.05 Lahek opoldanski glasbeni spored. 13.30 Narodne pesmi iz Slovenije, Zagorja in Dalmacije. '71 15.30 Utrinki iz literature Katherine A. Porter: On — II del. 15.45 Pojo mladinski zbori. 16.00 Družinski pogovori — Vladimir Cvetko: Sola in dom. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.15 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 18.35 Zanimivosti iz znanosti m tehnike. 18.45 Igra godba na pihala. 20.00 Leoš Janaček: Jenufa, o-pera v 3 dejanjih, sodelujejo: solisti, zbor in orkester Narodnega gledališča v Pragi, dirigent Jar. Vogel. ČETRTEK, 26. JANUARJA 6.35 Igrajo veliki zabavni orkestri. 11.15 Od melodije do melodije. 11.45 Slovenske mladin, skladbe — izvajajo gojenci glasbene šole Šiška — Bežigrad (glasbena oddaja za pionirje). 12.40 Umetne in narodne pesmi poje moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kune j a. 13.30 Spored popularnih orkestralnih skladb W. A. Mozart: Koračnica v A-duru, L. van Beethoven: Romanca št. 2 v F-duru za violino in orkester, B.' Smetana: Vyšehrad. V. Musorg-ski: Noč na Golem brdu, N. Rimski - Korzakov: Španski capriecio. 14.25 Ljudsko - prosvetni obzornik. 15.30 Iz mladinske književnosti — J. Curwood: Kazan — volčji pes (odlomek). 16.00 Gospodinjski nasveti. 16.10 Glasbene uganke. 18.00 Domače aktualnosti. 18.35 Radijska univerza — Vas-ja Melik: Slovenski gospodarski razvoj od srede 19. stol. do 1918. 20.00 Mladinska odaja. 20.20 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — sodelujeta Kvintet Avsenik in Slovenski oktet. 21.00 »Trojka v zasneženi stepi« (zima v ruski liriki). klico; Antonija Golob, delavka, rodila deklico; Angela Demšar, gospodinja, rodila deklico; Vida Kaltenekar, gospodinja, rodila deklico. Poročili so se: Alfred Stare, stroj, inženir in Judita Bogataj, študent; Franc Cefarin, gumo-mehanik in Marija Jereb, telefonist; Luka Vovk, tapetnik in Matilda Snedec, tkalka; Idriz Dželepi, krojač in Marija Arko, delavka; Julij Brodarič, ključavničar in Silva Stamcar, delavka; Franc Stirn, mehanik in Slava Hudovernik, knjižničar; Miroslav Rant, graver in Olga Pe-ternel, delavka. Umrla je Ivana Bernard, roj. Trilar, roj. 17. 12. 1883, osebna upokojenka. Obveščamo cenjene odjemalce mleka, da bo odprta poslovalnica na Titovem trgu vsak dan od 6.—10. ure in popoldan od 14. do 16. ure, razen nedelj in praznikov. Zadružna mlekarna Kranj. Prostovoljno gasilsko društvo Kokrica bo imelo v nedeljo dne 22. januarja' 1956 ob 13.30 uri svoj letni redni občni zbor na katerega vabimo tudi v:-i podporne člane našega društva da bodo videli, kaj dela društvo, kar je tudi v njihovem Interesu. Kupim rabljen ženski bici-kelj. Ponudbe poslati na upravo lista. Zgubila sem dve različni nogavici (neylon). Poštenega najditelja prosim da ju vrne v gostilno »Pri Petrčku« Kranj. Dva šoferja I. klase (mehanika) .za avtobus sprejme takoj v službo »Avtopromet« — Kran.]. Pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve poslati do 1. II. 1956. Prodam parcelo, Klane pri Kranju. Točen naslov v upravi lista. Hino KINO »KRVAVC« CERKLJE 21. januarja ameriški barvni film »KAPETAN HORATIO«. — Predstava ob 20. uri. KINO NAKLO 21. januarja 1956 amer. barv. film »CHARLIJEVA TETKA«. Predstave v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 9. uri dopoldan. 22. januarja 1956 angleški film »POT K USPEHU«. Predstave ob 16. in 19. uri. KINO »SORA« ŠKOF. LOKA Od 20. do 22. januarja 1956 ameriški film »POVRATEK NA BRODWAY«. KINO »STOR2IC« KRANJ Od 20. do 22. januarja 195G ameriški barvni film »MOGAM-BO«, brez tednika. Predstave v petek in soboto ob 15.50, 18. in 20.10 uri, v nedeljo ob 15.30, 17.40 in 19.50 uri. Predstave so spremenjene zaradi izredne dolžine filma. 21. in 22. januar-ia 1956 ob 22. uri premiera ameriškega barvnega filma »ROBERTA«. Vstopnice v predpro-daji v petek od 16. ure dalje. Matineja v nedeljo 22. januarja ob 8.30 in 13.40 uri amer. kav-bojski film »SAMOTNA ZVEZDA«. V glavni vlogi Clark Ga- • Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota, 21. januarja 1956 ob 20. uri — red premierski in izven — premiera Stephan Lack-ner: »SE BO SIJALO SONCE«. Nedelja, 22. jaeuarja 1956 ob 16. uri — izven in za podeželje. Stephan Lackner: »SE BO SIJALO SONCE«. bler in Ava Gardner. Ob 10.15 premiera francoskega filma »AFERA MAURICIUS«. KINO »SVOBODA« KRANJ 21. januarja 1956 ob 17. uri ameriški film »SAMOTNA ZVEZDA«. Ob 19. in 20. uri premiera francoskega filma »AFERA MAURICIUS«. 22. januarja ob 10. uri matineja - primiera amer. barvnega filma »ROBERTA«. Ob 14. uri ameriški barv. film »MOGAMBO«. Ob 16. in 18. uri francoski film »AFERA MAURICIUS«. Ob 20. uri amer. film »SAMOTNA ZVEZDA«. V glavni vlogi Clark ' Gable In Ava Gardner. KINO »RADIO« JESENICE 20. januarja 1956 franc. kriminalni film »ŽENSKE SO NEVARNE«. Od 21. do 22. januarja 1956 angl. barvni film »ŠKRLATNA RAVNINA«. Predstave vsak dan ob 18. ie 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri in matineja ob 10. uri italijanskega filma »MOJ SIN JE PROFESOR«. KINO »PLAVŽ« JESENICE 20. januarja 1956 amer. barv. flm »UJETNIK DVORCA ZEN-DE«. 21. in 22. januarja 1956 a-meriški barvni film »SEIN«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri. v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri in matineja italijanskega filma ob 10.30 »MOJ SIN JE PROFESOR«. KINO KOROŠKA BELA 21. in 22. januarja 1956 angl. barvni film »ŠKRLATNA RAVNINA«. Predstave ob delavnikih ob 19. uri, ob nedeljah ob 17. in 19. uri. ST. 8 / 20. JANUARJA 195<> Cl88eor»njske 7 1974 70 v n V D I 6 Rezervni oficirji v Tržiču so sklenili letos poživiti svoje delo. Navezali bodo stike z domačim garnizonom, ki jim je obljubil vso pomoč. Organizirali bodo tudi predavanja, spremljana s filmi, magnetofonske posnetke, slike, poučne ekskurzije ter izboljšali organizacijo in disciplino svojega članstva. V svoje društvo bodo pritegnili tudi rezervne podoficirje. DPD »Solidarnost« iz Kamnika je prejšnjo nedeljo priredila Koncert partizanskih in narodnih pesmi pod vodstvom prof. Mihelčiča. V Domu »Svobode« v Domžalah so v nedeljo gostovali člani Mestnega gledališča iz Ljubljane s Herbertovim delom »Vsakih sto let«. Člani taborniške družine iz Domžal se pripravljajo na poskusno zimsko taborjenje, ki bo prvo te vrste v Sloveniji. Taborili bodo v okolici Domžal, sedaj čakajo le še snega. Ljubitelji namiznega tenisa iz Domžal nameravajo ustanovni svojo sekcijo v okviru TVD »Partizan« Težave so še, ker nimajo športnih rekvizitov, vendar upajo, da jim bodo priskočila na pomoč domžalska podjetja. Ponovitev Priestleyeve drame »Inšpektor na obisku« je bila v soboto zvečer v Kamniku slabo obiskana, v nedeljo popoldan pa je bila dvorana nabito polna. Ker je delo res kvalitetno, bodo Kamničani z njim gostovali tudi v kamniškem okolišu. Prvo gostovanje bo v Črnučah. Mladi člani telovadnega društva »Partizan« v Naklem so hoteli svojim staršem in drugim ljubiteljem športa prikazati uspehe svojega dela. Zato so pripravili nastop pod naslovom »Telovadna ura«. Mladi fizkul-turniki so tokrat pokazali kaj vse se učijo pri svojih telovadnih urah. Posebna pohvala velja načelniku društva tovarišu Valantu. DPD »Svoboda« Stražišče je na dan občinskega praznika v Železnikih obiskalo tudi Draž-goše. Moški zbor pod vodstvom Eda Ošabnika in tamburaški pod vodstvom Toneta Ambroži-ča sta izvajala nekaj pesmi. Dramska skupina. PD Vodice pripravlja te dni Nušičevo komedijo v treh dejanjih »Pokojnik«. Tamburaški odsek pri DPD »Svoboda« Primskovo že dalj časa študira delo za samostojen koncert. Izvajali bodo slovenske narodne in partizanske pesmi. Pristava in Križe imajo vodo iz novega vodovoda Ker v Tržiču v višjih legah manjka vode in je zato tudi ni dobivala kasarna, je JLA na lastne stroške opremila novi tlačni vodovod v Hofnarci v Tržiču, ki že daje vodo do Kri-žev. S tem ukrepom bodo dobivali vodo tudi prebivalci v višjih legah, toda vsi oni, ki so priključeni na vodovod za Križe, bodo morali močno varčevati kajti za enega prebivalca se bo smelo na dan porabiti največ 50 do 55 litrov vode, ker bi sicer vsa naselja ostala brez nje. Nesreče Dominik Debevc, Drulovka, Kranj, roj. 7. 8. 1924, se je na poti z dela domov ponesrečil. Pri padcu si je zvil des"no nogo v skočnem sklepu. Mirko Sebrek, Kranj, Zlato polje, roj. 18. 8. 1936, si je pri nakladanju opeke izpahnil levi kazalec v členku. Jože Deželak, Adergas 11, roj. 18. 2. 1932, si je pri padcu s kolesom zvil levo nogo. Marija Gartner, Kranj, Zlato polje, upokojenka, si je pri pad- cu zlomila levo nogo v skočnem sklepu. Alojzu Sajovicu iz Srednje vasi pri Šenčurju je slamorez-n'ca odtrgala desno roko do polovico dlani. Ciril Zun iz Vogelj, star eno leto, se je s krompirjevo juho oparil po obrazu in nogi. Milan Kozamara iz Kranja, star štiri leta, se je vse,del 7 krop in se opekel po zadnjici in kolkih. Prane Kopitar, roj. 1922 iz Mojstrane 27, zaposlen pri LIO Jesenice, si je poškodoval palec desne noge. Zofija Pogačnik, roj. 1931, Jesenice, Staneta Bokala 7, gospo dinja, si je pri padcu zlomila prsnico. Berta Pečan roj. 1904 Jeseni-/ ce, Ciril Metodova ul. 4, gospodinja, je pri padcu zlomila desno roko v podlehtju. ' Frančiška Guštin, roj. 186^ Jesenice, Gosposvetska cesta 6, gospodinja, si je zlomila desno roko v podlahti. Adam Bohar, roj. 1908, SI. Javornik, naselje »Straža«, delavec ZJ, si je poškodoval palec desne roke. Štefan Horvat, roj. 1922, Selo pri Žirovnici 16, delavec ZJ, si je poškodoval 4. prst na levi roki. Franc Legat, roj. 1896, Zabrez-nica št. 11, osebni upokojenec, si je poškodoval 3. prst na levi roki. Pavel Lužnik, roj. 1938, Selo pri Žirovnici 19, pleskarski vajenec, je zadobil ureznino palca levo. Andrej Petraš, roj. 1932, Podkoren 77, delavec ZJ je utrpel /mečkanino palca desne roke. Andrej Ferjan, roj. 1930, Krnica 24, gozdni delavec si je pri delu zlomil levo nogo v pod-kolenu. ssodišea Malomaren odnos do družbenega premoženja, ki iim ie bilo zaupano, lih je pripeljal na zatožno klop --.----- 0 dvojih hlačah Janezek je dobil nalogo iz področja števnikov. Zadovoljivo je rešil problem, da gre tu za dvoje različnih hlač in potemtakem govorimo o tako zvanih ločilnih števnikih. S tem bi bilo to poglavje izčrpano in bi ga lahko v splošno zadovoljstvo zaključili. Ker pa se zdi, da je za »mili nepokvarjeni« itd. slovenski narod že prišel čas, da mu tudi lahko zaupamo javno (tako rekoč pri polni svetlobi, ne le o.b luninem svitu), kako bolj zasoljeno juho z obilnim poprom začinjeno, bi nemara o tej temi lahko še kaj spregovorili. Za pouk in razvedrilo. Za dobro voljo in široki smeh, brez hude misli. Nastopi' »rogonoscev< iz razkošne, a jetični mošnji preprostega državljana žal nedostopne Balzacove knjige »Okrogle povesti«, mi nehote pridejo na misel ob tem nadvse važnem predmetu. Ali pa zgodbe iz znanega literarnega trusta — da uporabim moderen izraz — triumvirata pante - Petrarka - Boccaccio, od katerega je zlasti zadnji v Deka-meronu že pred mnogimi stoletji uganil marsikatero šaljivo in poredno. Da, poredno. Kdor pravi drugače, ni sam s seboj pošten! Na primer tisto novelo o opatinji, ki je bila ponoči alarmirana od nevoščljivih so-redovnic, da ima neka mlada redovnica pri sebi ljubimca. V naglici si dene na glavo kopreno in gre na mesto dogajanja. Mlada se je rešila iz zagate, ker je opazila, da ta koprena ni koprena, ampak so — hlače nekega duhovnika, ki je bil ta čas pri opatinji! No, tako morda ne bi bilo odveč, da povemo še tole zgodbo o rogonoscu — nekaterim v zabavo, drugim v svarilo. Pravijo, da je možak pri štiridesetih v najboljših letih: prva sivina ob sencih ga dela zanimivega, izkušenega. Zazdi se mu, da njegova žena ni večza- dosten konzument njegovih najb61jših sil in kreposti ter da bi bilo primerno dati svojo mož-kost v užitek mlajšim silam, ki se bodo seveda pri tem čutile nadvse počaščene. Tudi nastopi zraven še znana filozofija, da, ko človek doseže vrh, začne logično padati in je treba zato svoje vrline ne zapirati v ozki krog, ampak dati med ljudstvo, osrečiti tako rekoč čim večje število državljank. Skratka — svojo ženo začne nekoliko zanemarjati, ne da bi pri tem mislil kaj obsežnejšega. Take popadke je začel dobivati 'tudi Feliks. Latinsko to ime pomeni: ploden: srečefTV uspešen, srečonosen itd.). Uradnik X. plačilnega razreda, nekoliko nagnjen k debelušnosti, visokega, skoraj v plešo sega-jočega čela. Miren, prostodušen, brez ambicij. Rad je gledal kriminalne filme, prebral kak podlistek in imel raje svinjsko pečenko kot pa krompir v oblicah, kar mu seveda hi zameriti. Ob sredah je zahajal k »Belemu orlu« na partijo taroka. Samo zlobni jeziki so mogli trditi, da zaradi ljubke natakarice Ančke. Mož je imel razen skromnih dohodkov tudi tisto, česar običajno oni z velikimi dohodki nimajo. Vest namreč. In ta ga je včasih na tihem grizla. Seveda, dovolil si ni več kot rokotlesk po znanem delu telesa simpatične, s krepkimi izboklinami obdarjene Ančke, pa še to vedno le tedaj, kadar je plačeval. No da, Ančka se ni jezila, v opravičilo pa mu ni nikdar vrnila drobiža . . . Nekoč pa se je zgodilo. Ne vem, kaj je Feliksa pičilo, ali je imela njegova vest duhovne vaje ali kaj, — zahteval je drobiž nazaj! Za zamenjavo je nesrečni cvetočeletnik prejel ne le pogled kot udarec z nožem ampak tudi resnični udarec: »Vi se pa brigajte raje za svojo ženo!« Feliksu je bilo takoj žal, a storjeno je storjeno. S precejšnjim moralnim mač kom se je tisti večer vračal domov. Dve uri preje kot navadno. Sklenil je, da se bo res ravnal po Ančkinem nasvetu: bolj se bo zanimal za ženo, da reva ne bo sama ob teh dolgih, pustih večerih! Gotovo ga bo vesela. Opajajoč se nad svojo velikodušnostjo in samemu sebi uga-jajoč — tudi vest je bila zadovoljna — je neslišno smuknil v sobo. Sicer ga je malo motilo, da ni bilo luči. »Gotovo že spi. kaj bi pa drugega v tej puščobi,« si je mislil dobričina, »ne bom je budil.« Brez šuma in v temi se je slekel, z uradniško pedantnostjo zložil hlače preko stola. Nenadoma pa ga je žena vprašala: »Feliks, ali si se že vrnil?« »Da, ljubica,« je šepnil v navalu ljubezni in navdušenja nad , svojim herojskim činom. »Ali morda še česa potrebuješ?« j »Seveda. Tako me boli glava. | Ne, ne, dragi, ne prižigaj luči. Tega enostavno ne prenesem. Bodi tako ljubezniv in mi pn-nesi iz lekarne aspirin.« »Seveda, prosim, dragica.« Feliks je olajšano zavzdihnil. Tako lepo se je začelo. Skoraj je že sklenil, da bo odslej zvečer vedno doma. Samo kam, za vraga, je položil hlače. Tipal je v temi okoli sebe. Aha, tu so! Brž vanje in v lekarno! Po dolgem zvonenju je čme-rikavi lekarnar le postregel seveda z dobršno mero godrna-nja. Z vajeno gesto je segel Feliks v zadnji hlačni žep in pre-bledel. To vendar ni mogoče. Vse mu lahko očitajo, le površnosti ne! Leta in leta ima že vse svoje stvari lepo na istem mesti: — v tem spoznaš dobrega uradnika. Sedaj pa denarnice nikjer! Slednjič jo je le našel v levem žepu. Sicer se mu je zdela malo nenavadna: v sprednjem predalu je bilo pet tisočakov. Te vendar vtakne vedno v zadnji predal! Vse to se mu je zdelo tako zelo čudno, da je plačal in stekel pod cestno svetilko; oči so se mu vedno bolj širile in mu nazadnje skoraj skočile iz jamic: denarnica sploh ni bila njegova in hlače seveda tudi ne... Nekateri vodilni uslužbenci v ustanovah in gospodarskih podjetjih se večkrat premalo zavedajo svojih dolžnosti, ki jih jim je zaupala družba ali delovni kolektivi. Cesto je njihov odnos do upravljanja družbenega premoženja takšen, da zaradi tega vrednost njim zaupanega premoženja s tem ne narašča. Vsako malomarno poslovanje vodilnih uslužbencev ima vedno za posledico materialno škodo na družbenem premoženju v obliki primanjkljajev ali poneverb, pri vsem tem pa se običajno najbolj okoristi tisti, ki vodi malomarno poslovanje, včasih pa tudi drugi podrejeni uslužbenci, kar nam kažejo primeri, ki jih objavljamo: RUDI HEBERLE si je kot tajnik bivšega obČ. LO Begunje v letu 1954 prilastil denar, ki mu je bil uradno zaupan s tem, da je enostavno zadržal za sebe znesek 8.210 dinarjev, ki ga je prejel od strank pri zamenjavi hišnih tablic. Prav tako je uporabljal za svoje potrebe denar od vplačanih občinskih taks Poneverbe in neupravičena uporaba družbenega denarja, se da najlepše pokriti, če se malomarno posluje, ker kontrola poneverbe v takih primerih, po mnenju storilcev, težje odkrije. Tega se je dosledno držal tudi Haberle, ki ni obračunal in v celoti odvajal prometnega davka, netočno obračunaval potne stroške in opustil vodenje evidence nad prejetimi in prodanimi tiskovinami. Sodišče ga je kljub temu, da je upoštevalo njegove težke družinske razmere, obsodilo na dva meseca zapora pogojno za dobo treh let in povračilo škode OLO Kranj v znesku 12.210 dinarjev. JULKA FEDERLE je kot prodajalka tobačnih izdelkov v trafiki podjetja »Tobak« na Jesenicah v času od 28. X. 1954 do 31. XII. 1954 očitno nemarno poslovala, ker je opravljala posle prodajalke večkrat v pijanem stanju, zaradi česar je v takem stanju zaračunavala tobačne izdelke nekaterim kupcem prenizko, drugim pa previsoko. Prav'tako je v prodajalno, kjer je imela shranjeno blago in včasih neodvedeno gotovino, sprejemala privatne obiske ter z njimi popivala pozno v noč. S takim poslovanjem je povzročila podjetju 33.000 din finančnega primanjkljaja. Okrajno sodišče v Radovljici je upoštevalo njene težke družinske razmere ter okolnost, da je partizanska vdova in jo je obsodilo na dva meseca zapora pogojno za dobo dveh let in pod pogojem, da bo do 1. XII. 1956 poravnala trgovskemu podjetju »Tobak« vso povzročeno škodo. JANEZ PETERMAN je kot obratovodja lesno-industrijskega obrata »Gorjana« v Gorjah tudi očitno nemarno posloval, ker v mesecu juniju 1954 ni poskrbel, da bi se polnojermenik, ki je bil na žagi »Gorjana« zaradi remonta začasno demontiran in razstavljen, po demontaži ponovno sestavil in spravil v zaprt ali kakšen drug zavarovan prostor, temveč ga je kljub prepovedi uprave LIP Bled spravil nesestavljenega v provizorič-no odprto in nezavarovano leseno juto, kar je izkoristila ne-ugotovljena oseba ter vzela v času med mesecem junijem 1954 in avgustom 1955 iz nesestavljenega in nezavarovanega poi-nojermenika dva večja in tri manjše ležaje, vredne 56.000 dinarjev. Okrajno sgdišče v Radovljici ga je za njegovo malomarnost obsodilo na 10.000 dinarjev denarne kazni. VILKO KOPECKI, upravni* hotela »Hom« v PodhomU pri poslovanju v času od 1. II-1954 do 30. IX. 1954 ni vodil skladiščne evidence: v točilnico je izdajal blago brez dobavnic, prodajal nekatere predmete brei pribitkov, ni čuval kavcirane embalaže, zaradi česar se jo je nekaj porazgubilo, nekaj pa pokvarilo, ni vodil evidence o dejansko nastalem kalu, brez evidence o količini prejetega i» plačanega blaga ter uporabljal živila, ki so bila last .podjetja, za potrebe svoje družine. Tudi večkrat pojavljajočih *se primanjkljajev v točilnici in skladišču ni sproti razčiščeval. Vse to je imelo za posledico, da je nastal v podjetju, ki je že znano po slabih upravnikih, finančni primanjkljaj v znesku okrog 92.362 dinarjev. Okrajno sodišče ga je obsodilo samo na 3 mesece zapora (upoštevalo je njegove zasluge med NOV), izvršitev kazni pa mu je odložilo za dobo treh let. FRANC PIBERNIK, bivši skladiščnik in poslovodja poslovalnice št. 5 trgovskega podjetja »Kolonialen Bled, je imel navado kar po domače poslovati, ker pri izdajanju blaga iz skladišča ni izstavljal vedno dobavnic, pa tudi v skladišče prejetega blaga se mu ni zdelo vedno vredno kontrolirati, če odgovarja vrsta in količina blaga podatkom dobavnic. Kljub prepovedi uprave podjetja, je tudi prodajal neposredno iz skladišča nekalerim strankam ulago na drobno predvsem alkoholne pijače, mesne izdelke, ne da bi količinw iz skladišča prodanega blaga kjerkoli evidentiral in prejeto gotovino redno odvajal upravi podjetja. Tako poslovanje je brez dvoma koristilo tudi njemu, ker je bil po izjavi nekaterih prič ljubitelj dobre kapljice. S takim poslovanjem je povzročil podjetju finančni primanjkljaj v znesku 28.349 dinarjev. Ker je že pred glavno obravnavo podjetju škodo poravnal, ga je sodišče obsodilo na 10.000 dinarjev denarne kazni. VSAK NAROČNIK »GLASA GORENJSKE«, KI IMA PORAVNANO NAROČNINO VSAJ ZA EN MESEC VNAPREJ, JE NEZGODNO ZAVAROVAN! /A trn* NARISAL t , C OBLAK 17 Preteklo J« mesec in pol, preden so belci zbrali vso potrebno za veliki lov. Komaj so pregovorili nekaj pogumnejših Eskimov, da so se jim pridružili. Iz najbolj oddaljenih krajev zapada je prišel Eskimec Olee John. S seboj je pripeljal deset najdrznejših lovcev in čredo petdesetih severnih jelenov. S to Čredo so mislili zvabiti volkove v ozko dolino brez izhoda in jih tam uničiti. To je bila zamisel 0'Connorja, in njegovega tovariša. Eskimi pa niso kaj prida verjeli v uspeh. 18 Lovci so našli že prej veliko razpoko v ledu, ki je bila Široka dobre pol milje, vhod pa je bil silno ozek. V to past je Olee John nagnal svojo čredo jelenov. Ob vhodu je bilo slišati živahno vrvenje, pridušeno klepetanje razburjenih Eskimov, žvenket orožja, in divje kletvico belcev, ki so razporejali lovce. Toda red?, ni in ni hotelo biti, belci so komaj zadrževali Eskime, ki jih je postajalo strah pred borbo z demoni, kajti verovali so, da se je v volkove naselil zli duh. 1» Nenadoma so stražarji zavpiti, toda preden je odmev mogel zamreti, so lovci le zagledali pred seboj volkove. Pridrli so kakor val morja, ki preplavi vse. Kar so videli lovci, je bilo tako grozno, da si tega niti v sanjah niso mogli predstaviti, volkov jo bilo ogromno, sto, petsto ali tisoč, tega ni bilo mogoče spoznati. Od lakote umirajoče živali, ki so bile slepe, gluhe in neobčutljive za vse, kar ni bil vonj po mesu, so bliskovito navalile. O Connor je divje zakričal povelje za napad. 20 Toda divji val je pomendral človeško steno, nekaj pušk je počilo, zabliskala so se kopja, nekaj volkov je zacvililo, toda Že v istem hipu je bila človeška sten* zvrnjena, pomendrana; ljudje so se valjali po tleh in na vsakem je hlastalo in avtomatična puška je neprestano pokala a spričo velikanskega števila volkov je bilo to popolnoma brez pomena. Njegov' ljudje so pričeli bežati, volkovi so si priborili pot do črede in začelo se je neovirano strašno klanje. j ^Htorifijslte ŠT. 6 k 20. JANUARJA. 1956