GDK: 904(665.7):(213) Obiskali smo Republiko Gvinejo Bissau Vtisi z ekskurzije absolventov gozdarstva Anton GORŠIN* in sodel. Zahvala Za podporo in svetovanje pri izvedbi ekskurzije se zahvaljujemo mentorjema prof. dr. Stavki Kavčič in prof. dr. Dušanu Mlinšku, ga. Mariji Prosen, prof. dr. Francu Gašperšiču, prof. dr. Niku Torel/iju, ga. Mariji Grabec, g. Tomažu Judniču, prof. dr. Milanu Hočevarju, ga. Kseniji Preželj, ga. Elviri Vahen, vsem donatorjem, in drugim, ki so nam kakorkoli pomagali. še posebej se zahvaljujemo Ministrstvu za razvoj podeželja, kmetijstva in ribogojstva ter Direkciji za gozdarstvo Republike Gvineje Bissau za organizacijo ekskurzije na terenu, skrbno in varno vodenje, brezplačen prevoz in pogostitve ter izkazano gostoljubnost ter lnaciu Bintchende za navezavo stikov z gostitelji in ves trud pri prevajanju ter prijaznim ljudem Gvineje Bissau. Zahvaljujemo se tudi vsem podjeljem in ustanovam, ki so nam denarno ali materialno pomagali, da smo lahko izvedli ekskurzijo. 1. UVOD V današnjem času je povezovanje med ljudmi zelo pomembno, še zlasti pa naj bi bila to značilnost posameznih gospodarskih dejavnosti. Ne glede na to ali se povezu- jemo s predeli, ki so bogatejši ali revnejši, je pridobitev vedno velika. Na številnih fakultetnih predavanjih so bili tropski gozdovi pogosto omenjeni kot problem svetovnih razsežnosti. Zaradi nji- hovega pretiranega izkoriščanja jih že mar- sikje ni in zato se nezadržno širijo puščav­ ske površine. Narašča pa tudi število tam- kajšnjega prebivalstva. To so problemi, ki bodo slej ko prej prizadeli svetovno prebi- valstvo. študij lnacia na naši fakulteti je le majhen prispevek k izboljšanju tamkajš- njega gospodarskega razvoja oziroma raz- voja gozdarstva. V času od 2. do 14. novembra 1992 smo bili absolventje gozdarstva Biotehniške fa- kultete gosti Ministrstva za razvoj podeže- lja, kmetijstva in ribogojstva ter Direkcije za gospodarstvo Republike Gvineje-Bissau. * A. G., absolv. gozd., Verdun 3, 68332 Stopi- če, SLO 158 GozdV51,1993 Cilji našega potovanja v oddaljeno deželo so bili naslednji: - študij tropskega gozda in primerjava z gozdom zmernih klimatov, - študij degradacijskih procesov, pov- zročenih z ekstenzivnimi metodami rabe tal, - problemi revitalizacije tropske krajine kot svetovnega pojava in vesti zahodne civllizacije, - srečanje z afriško vasjo in njeno zra- slostjo z okoljem. Organizacija ekskurzije je bila vzorna. Povsod smo bili deležni velike pozornosti in prijaznosti. Čeprav so bile razmere težke in ponekod celo nemogoče, je bil program opravljen v popolnosti. 2. NEKAJ ZNAČILNOSTI DEŽELE, GOZDA JN LJUDI 2.1 Splošni podatki Republika Gvineja Bissau je mlada drža- va. Kot nekdanja portugalska kolonija si je neodvisnost priborila leta 1973. Leži v za- hodnem delu Afrike med 10° 57' ter 12° 40' severne geografske širine in med 13° 18' 1 1 Po šestih letih spet doma ... Pri opisovanju vtisov ob vrnitvi lja, kjer žive domači, prijatelji in drugi znanci, ne morem mimo občutkov, ki sem jih imel tedaj, ko sem zapuščal dom in šel v drugo državo. Moja takratna slika je bila zamegljena, le željeni cilji so bili jasno pred mano. Bal sem se za svoje starše, saj nisem vedel, kdaj jih bom ponovno videl. Ob odhodu sem se počutil osamljen. Spraševal sem se, kdo me bo zjutraj tako prijazno in sočustvova/no budil, kot so me nekoč budili mama, oče, bra lje in sestre. Od tistega trenutka, ko sem zapuščal gvinejska tla, ni ostalo ničesar razen zavesti, da se moram odslej znajti sam. v državi, kjer nisem poznal nikogar in kjer sem z zanimanjem želel spoznati značilnosti ljudi, sta me čakala neodvisnost in borbenost. Moral bom pokazati sposobnost ustvarjanja človeških odnosov, navezovanja prijateljstva in sposobnost oblikovati ta svet tudi za mene. Lahko rečem te, da je to bila in je velika izkušnja in preizkušnja. Sile, ki so delovale v nasprotju z mano, in sile, ki so delovale v moji smeri, so me naredile takšnega, kakršen sem sedaj in kar prej nisem bil. Svet, ki mu pripadam, mi ni mogel dati tega, kar sem dobil v daljni deželi - znanja. Moja želja ni mogla biti drugačna kakor ta, da čim hitreje premagam domotožje. Hrepenel sem po starših, članih družine in prijateljih. Vedno sem se spraševal, kako jim je, ali so se postarali, so prijatelji odrasli . .. Vedel sem, da so postali starši starejši za šest let in zanimalo me je, če svoja dela še zmorejo. Domov sem prišel zelo vesel, a znotraj sem se hkrati jokal. Čeprav petindvaj- setleten pa sem zajokal kot otrok, ko me je mama poskusila dvigniti od tal, a ji je zmanjkalo moči. Vesel sem bil, ker so me starši prepoznali in jaz njih. Po ulici sem srečeval prijatelje in znance, ki so me prepoznali, toda potreboval sem kar nekaj minut, da sem jih tudi sam prepoznal. Slike so se namreč po šestih letih že premešale. Bil sem zelo srečen, ker sem prišel spet domov in ker me psi niso obgrizli. Morda me niso obgrizli zato, ker so postali bolj umirjeni, ali pa zato, ker so me po dolgem času še vedno prepoznali. Na gvinejsko družbo gledam zdaj primerjalno in iz novega zornega kota odkrivam pomankljivosti, ki jih ta družba ima. Pred odhodom sem si jo predstavljal kot najboljšo v razvojnem smislu, ker nisem poznal drugih držav, s katerimi bi jo lahko primerjal. Informacije o svetu so bile namreč zelo pomanjkljive. Z novimi pogledi sem spoznal, da gre marsikaj nazaj namesto naprej. Nekdaj drobne in nepomembne stvari so sedaj v meni postale velike in pomembne. Vse bolj mi postaja jasno, kaj me čaka v poklicu in v življenju. Na koncu se moram zahvaliti kolegom, zlasti Antonu Goršinu, da so ekskurzijo organizirali in z razumevanjem sprejeli naše razmere. Uresničili so mi sanje o vodenju skupine iz dežele z razvitim gozdarstvom po naših krajih. ln zato, da sem lahko šel domov, se neposredno seznanil z dejanskimi razmerami in se po dolgem času ponovno srečal z domačimi. Inacio Bintchende GozdV 51, 1993 159 in 16° 43' vzhodne geografske dolžine. Na zahodu meji na Atlantski ocean, na severu na Senegal ter na vzhodu in jugu na Gvi- nejo Konakri. Glavno mesto je Bissau s 125.000 prebivalci. Njena površina znaša 36.125km2 in ima 950.000 prebivalcev. Stopnja rasti prebivalstva je 2,1 %. 2.2 Naravne značilnosti Dežela ima tropsko podnebje, razvito hidrografsko mrežo, različen geološki se- stav in raznovrstno vegetacijo. Na podnebje ima poseben vpliv Atlanski ocean. Pod- nebje je vroče in vlažno, s povprečno letno temperaturo 26,8 °C. Najvišja temperatura je meseca maja (40°C) in najnižja januarja (16 °C). Povprečna relativna vlažnost zraka. je 66-67%, največja je ob obali (81-90%) in najnižja v sušnem obdobju na vzhodnem delu (22-23 %). Deževno obdobje traja od junija do oktobra, povprečna letna količina . padavin je 1780 mm. Največ padavin pade v južnem delu države (3000 mm) in najmanj na vzhodnem delu (pod 1000 mm). Obdo- bje od novembra do konca aprila predstav- lja sušno obdobje brez padavin. Prevladu- jejo jugozahodni vetrovi. Kot pomorska država, ležeča na ravnin- skem terenu, ima Gvineja Bissau številne rečne delte, ki se zajedajo globoko v notra- njost njenega ozemlja. Teren se od obale proti severovzhodu blago vzpenja in do- seže v notranjem delu države 40 m, na GVINEJA-BISSAU - površina: 36.125 km2 št. prebivalcev: 950.000 denarna enota: gvinejski pesos glavno mesto: Bissau večja mesta: Bissau, Cacheu, Catchunga, Farim, Bula, Bafata, Gabu, Buba, Catio vzhodnem predelu v regiji Boe pa okoli 200m nadmorske višine. Pretežno nizek in raven teren je pogoje- val specifično hidrografsko mrežo. Izvirni deli rek so na severovzhodnem delu drža- ve, na topografsko višjih terenih. Izviri so na razgibanem terenu, kar pogojuje veliko število potokov in pritokov. Višinska razlika rek dosega največ 3-4m nadmorske višine. Ta pojav pogojuje prodiranje oceanske vo- de, posebno ob plimovanju, do skrajnih točk zgornjega toka. Spodnji tokovi rek so tako hkrati zalivi Atlantskega oceana. V državi je največ lateritnih tal. To so stara, revna tla, globoka tudi več metrov. Proizvodna sposobnost zemljišč pada z napredovanjem procesa feralitizacije kot končne stopnje pedogenetskega razvoja tal v tropih. Tipi gozdov V Gvineji Bissau najdemo tri glavne tipe gozdov, ki so značilni za tropski prostor. Savanske gozdove, tropski deževni gozd (na robu svojega areala) in mangrove, ki predstavljajo eno od oblik edafsko pogoje- nih tropskih gozdov. Med edafsko pogojene tropske gozdove prištevamo še obrečne galerijske gozdove, poplavne gozdove in sladkovodne močvirne gozdove. SAVANSKI GOZD. Tla so tu izjemno suha, povprečne letne temperature 1 o- 250 c, letna količina padavin pa okoli 1 oo- AFRIKA -(). .· plemenska sestava: Baranta 27%, Fura 23%, Mandyako 11%, Pepel10%, drugi 17% 160 GozdV51,1993 150 mm. Savanski gozd je prehod iz skle- njenega gozda v parkovno razporejena dre- vje, kjer prihajajo do izraza specifične kli- matske razmere - izmenjava mokre in su~ šne dobe. Dežja ni tudi po nekaj let, izme- njava letnih časov pa ne poteka po nobe- nem pravilu. Kljub pretežno ravnemu terenu obstaja velika nevarnost erozije. Prevladu- jejo redka drevesa nižje rasti s širokimi dežnikastimi krošnjami, vmesni prostor pa zapolnjuje posamično grmičevje in do 4 m visoke trave. Med drevesnimi vrstami pre- vladujejo baobab (Adansonia digitala), razne vrste akacij (Acacia) in palm (Cocos, Borassus, Elaesis idr.). V Gvineji Bissau najdemo le južni del savanskega roba, ki obsega severni in vzhodni del države. V notranjosti prevladuje mozaik odprtega sve- tlega gozda in savane, ob vodotokih pa je nekaj galerijskih QDzdov. TROPSKI DEZEVNI GOZD je samo eden od obstoječih tipov tropskega gozda. Sem spadajo vedno zeleni vlažni gozdovi v gorovju, v deževju zeleni vlažni gozdovi, ki se pojavljajo kot monsunski ali pasatni ter v deževju zeleni, sušni gozdovi. Tropski deževni gozd, imenovan tudi pluvisilvae, najdemo na skrajnem jugu države. Nada- ljuje se v smeri proti ekvatorju. Ti gozdovi so 4- do 5- slojni, z največjo drevesno višino do 60 m. Stebla so vitka, krošnje pa se začenjajo visoko na deblu. Značilna je vrstna številčnost, z 80 in več drevesnimi vrstami na ha. Število gospodarsko zanimi- vih drevesnih vrst pa je izredno majhno, prav tako je tudi malo debelega drevja. Lesne zaloge so zelo različne in se gibljejo od 40Q-500 m3/ha. Padavine so med letom enakomerno razporejene in znašajo 200o- 4000 mm. Najhladnejši mesec ima tempe- raturo višjo od 18° C. Značilni so številni epifiti, liane, in parazitske cvetnice ter vonj po trohnobi, ki kaže na izredno hiter proces razkrajanja odmrlih snovi. Temačni lietnati gozdovi so v nižinah in ob obalah r~. MANGROVE so gozdovi bibavice na obalah s tropskim podnebjem in so edafsko pogojeni tropski gozdovi. Ločimo več vrst mangrov, in sicer: obalne mangrove, man- grove rečnih delt in mangrove koralnih grebenov in čeri. V Gvineji Bissau pora- ščajo 8% celotne površine in predstavljajo največje tovrstne gozdove na obali za- hodne Afrike. Morske obale in obale rečnih delt so gosto obrasle z mangrovami, ki segajo globoko v notranjost. Mangrove se pojavljajo pretežno v obliki· GozdV 51, 1993 161 enoslojnih, bolj ali manj čistih sestojev. Z značilnost rastlin so dihalne korenine - pneumatofore, s katerimi so prilagojene ekstremnim razmeram. Na skorji imajo šte- vilne lenticele (dihalne pore). Razmnožujejo se zelo intenzivno. Za števi lne vrste je značilna viviparija, kjer seme vzklije že na drevesu. Ko je sadika velika okoli 30 cm, pade in se zakorenini v mulju ali pa jo reka odplavi v morje, ki jo odnese često zelo daleč. Tako osvajajo nov prostor. Rastline so v slanem okolju, zato je »pomanjkanje« vode veliko. Listje je zato podobno listju puščavskih rastlin. Drevesa so večinoma nizke rasti, zelo gosta in dajejo vtis preple- tenosti. Les se odlikuje z veliko trdoto, trajnostjo in odpornostjo proti insektom in glivam. To je posledica velike vsebnosti tani na, zato ga domačini že stoletja uporab- ljajo za strojilo, hkrati pa je zelo iskan in dragocen energetski vir (kurjava) . V zadnjem stoletju človek aktivno posega v ta prostor. Mangrove so marsikje izsekali in izsekana področja spremenili v poplavna travnata področja, ki na robovih sekun- darno preidejo v gozdove oljnih palm. Z gradnjo do 2m visokih jezov okoli ozkih zalivov preprečijo plimovanje in vdor slane vode. Prvotna vegetacija propade, površina pa se uporablja za proizvodnjo riža. Te površine so velike, saj je v državi več kot 40 jezov. Posledice spremenjenih hidrodi- namičnih edafskih razmer se kažejo tudi na preostalih sestoj ih. Zaradi zmanjšanega do- toka sveže vode in izhlapevanja prihaja do zasoljevanja. Posredno tako propada celo- ten ekosistem, kar bo vplivalo na življenje vsega obalnega pasu, pa tudi delov atlant- skega ekosistema. 2.3 Naravna bogastva in gospodarstvo Zemlja nudi zelo dobre pogoje za kmetij- stvo, zlasti na obalnih predelih. Voda števil- nih rek ima velik pomen za umetno nama- kanje tal, predstavlja velik energetski vir in je obenem bogato področje za razvoj ribi- štva. Podzemno bogastvo ostaja neizkoriš- čeno zaradi pomanjkanja kadrov. V regiji Boe je nahajališče boksita ocenjeno na 300 milijonov ton, v regij i Bafata pa so zaloge železa. Bissau in Band im sta bogata z glino in apnencem. Znana so nahajališča fosfa- tov in kremena, obstajajo pa tudi možnosti za črpanje nafte. Gvineja Bissau je bila in je še vedno agrarna država - 90% prebivalcev se ukvarja s kmetijstvom (vključuje tudi gozdarstvo in ribištvo). Ribištvo, s katerim se ukvarja polovica prebivalstva, predstav- Udeleženci, voditelji in spremljevalci strokovne ekskurzije ob reki Cocine (foto: Tomi Ivanič) 162 Gozd V 51 , 1993 ) lja 60% državne ekonomije. Za kmetijstvo so ugodnejši višj i predeli in tam gojijo riž in banane, arašide, proso, manioko in izkori- ščajo plodove palm. Oljne palme rastejo tako na otokih kot ob obali. V notranjosti države, kjer se razprostira savana, gojijo živino, deloma so tudi poljedelci. Arašidi in koščice oljnih palm predstavljajo 90% vred- nosti državnega izvoza. V deželi ni čutiti pomanjkanja hrane. Po vsej državi potekajo projekti za proizvodnjo hrane, zlasti riža. Vzgajajo vrste, ki uspe- vajo na mokrih, polsuhih in suhih rastiščih , v predelih slane in sladke vode. Razvijajo pa tudi različne tehnologije pridelave. 2.4 Demografske razmere in življenje vasi V Gvineji Bissau živi več kot dvajset plemen. Etnične skupine se po načinu živ- ljenja med seboj razlikujejo. Kjer je možnost stalnega obdelovanja tal , se ljudje nastanijo in razvijejo poljedeljstvo. Če te možnosti ni, prebivalstvo živi nomadsko. Prebivalstvo razdelimo na: - primorsko, ki je ani mistične vere (vero- vanje v duhove) in - prebivalstvo notranjosti z močnimi is- lamskimi tendencami in bolj jasno družbeno hierarhijo. Za vsa plemena je značilno, da imajo svojevrsten način življenja, saj Portugalci tu niso spremenili tradicionalnih družbenih struktur in kmetom niso vzeli lastniške pra- vice nad zemljo. Prebivalstvo ni bilo koloni- zirano in le redka so bila agrarna lastništva v rokah belcev. Vpliv evropske kulture se pozna le v širjenju krščanske vere, h kateri težijo vse animistične skupine. Sicer pa je muslimanov 30 %, katoličanov 5% in prebi- valcev tradicionalnih verovanj 65 %. Vaščani so zelo tesno povezani z naravo in jo zato tudi spoštujejo. čas sušnega obdobja je namenjen počitku in praznova- nju, čas deževne dobe pa intenzivnemu delu. Polja morajo biti tedaj povsem obde- lana. Obdelava je ročna. Otroci morajo od 7 leta starosti naprej obvezno obiskovati osnovno šolo, ki je običajno vodijo misionarji. Srednje šole so le v posameznih večjih mestih. Nadarjeni učenci gredo v univerzitetna središča prija- teljskih dežel. Tipična afriška vas s skupnim dvoriščem (foto: Jože Papež) GozdV 51, 1993 163 3. GOZDARSTVO DEŽELE Podatki o površini gozdov so si nekoliko nasprotujoči. Vladna študija leta 1985 je ocenila, da pokrivajo strnjeni humidni go- zdovi 2209 km2, zmerno strnjeni gozdovi 1133 km2 in polsuhi strnjeni gozdovi 1285 km2 , kar skupaj znaša 12,8% po- vršine države. Od leta 1980 so gozdovi v regiji Tambali pod močnim pritiskom zaradi razvoja plantaž sadja in riževih kultur. Zmanjšanje velikosti polsuhih gozdov regije Quinara je povezano z grmovnimi požari, z ekspanzijo plantaž kažuja in z eksploata- cijo lesa. lzsekani so bili ogromni predeli gozdov med Mansoo, Bafato in Masabo. Vlažen gozd med Bulo na zahodu in Gabu- jem na vzhodu skoraj ne obstaja več. De- žela izgubi letno 170 km2 strnjenega široko- listnega gozda (FAO 1988). Izkrčen pa je tudi velik del posluhega gozda. V deželi gozdarstvo kot samostojna go- spodarska dejavnost ni razvito. Dodatne težave se pojavljajo zaradi slabe kadrovske in tehnične opremljenosti, ki bi jo potrebo- vali za dobro delo in uspešno kontrolo stanja gozdov. Gozdarstvo v Gvineji Bissau deluje pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo. Prednost ima pridelovanje zadostne količine hrane. Gozdarstvo deluje kot podresorska dejav- nost, vodi pa jo direktor za gozdarstvo. V direkciji je zaposlen še njegov namestnik ter dva mlajša strokovnjaka. Vsi so študirali kmetijstvo v tujini. To je gozdarska struktura na državni ravni, ki skrbi za 2,380.000 ha gozdnate krajine (2/3 države). Ministrstvo za kmetijstvo je operativno 164 GozdV 51, 1993 razdeljeno na tri province: severno, vzhodno in južno z otoki. Vsaka od provinc ima direktorja za kmetijstvo in gozdarstvo, ki nadzira potek projektov. Čeprav država nima zakona o gozdovih, pa so nekatera gozdarska opravila formalizirana. Velja pra- vilo, da je na vsakih 1OOm3 poseka nega lesa potrebno pogozditi 4 ha površine. Po- gozdovanje ni vedno uspešno. Problem so požari, vzdrževanje mladih nasadov in tudi nerazumevanje lokalnega prebivalstva. Vlada do zdaj še ni osnovala gozdnih rezervatov, po deželi pa obstajajo manjša območja ohranjenih gozdov, ki jih domačini imenujejo »sveti gozdovi«. Zaščitile so jih različne etnične skupine iz religioznih razlo~ gov. Direkcija nadzoruje tudi lov. V državi živijo v manjšem številu skoraj vse živalske vrste, ki so značilne za zahodno Afriko. Prepovedan je lov na redke živali in na živalske vrste, ki jih ščiti Washingtonska konvencija. Lovijo predvsem turisti iz Fran- cije, Španije in Portugalske, z levom pa se ukvarjajo tudi domačini. Domačini izkoriščajo tropske gozdove predvsem za nabiranje hrane, pridobivanje drv in nabiranje rastlin (ali delov rastlin) za izdelavo medicinskih pripravkov. Prebival- stvo najbolj zanima sadno drevje. Zaradi eksploatacije lesa je gozd ogro- žen. Posegi so zelo ekstenzivni, ker se na ekonomsko korist gozda gleda kratkoročno. Pri prvem posegu v gozd posekajo vse industrijsko zanimive drevesne vrste in v nekaj letih še ostalo (kot gradbeni les in drva). Bolj iskane vrste se zelo počasi regenerirajo in so redke. Ko so komercialno zanimive vrste izsekane, gozd degradira in postane bolj suh, gozdni požari so močnejši in regeneracija gozda počasnejša. Erozija predstavlja resen problem. Z izgubljanjem gozdov na dostopnejšem severu se izkoriščanje gozdov pomika tudi v bolj oddaljene in nedostopne predele (na ekološko pomembnejši jugozahodni del). Najbolj je izkoriščanih 9 vrst. Glavna komer- cialna vrsta je afriški mahagonij (Chaya senegalensis) z okoli 10.000m3 hlodovina na leto, manj afselie (Afselia africana) in iroka (Milicia exelsa), skupaj ca. 2500 m3 na leto. Prosopis africana je pomemben vir za drva in oglje na severu države. Leta 1989 je bila proizvodnja lesa 145.000 m3, proizvodnja drv in oglja pa 422.000 m'- fehnološke lastnosti lesa mnogih drave- snih vrst niso poznane. Najbolj znan način gospodarjenja v trop- skem prostoru je potujoče požigalno gozd- no-poljsko gospodarstvo (shag). Shag te- melji na pridobivanju poljskih površin s krčenjem gozdov. Površine obdelujejo vse dotlej, dokler je količina pridelkov zadovolji- va. Takšen način gospodarjenja uničuje gozdove in tla. Podobno se dogaja pri širjenju sadjarstva. Pridobivanje drv gozdove zelo obreme- njuje. Domačini nabirajo drva sami in sproti, zato je količino težko ugotoviti. Večina trop- skih drevesnih vrst je hitrorastočih, njihova kalorična vrednost je nizka. Les hitro izgori in tudi hitro odda svojo energijo. Za kurjavo so pomembnejše vrste z visoko kalorično vrednostjo. Spoznanje o pomembnosti gozda se sča­ soma povečuje. Vaško prebivalstvo ohranja tradicionalne dneve drevesa, začeli so šči­ titi drevje pred požari in poskušajo po- gozdovati eksploatirane površine. Gozd mora poleg ohranjanja proizvodne funkcije vedno bolj omogočati tudi varovalne in socialne funkcije. V bližini nekaterih mest so gozdarji ustva- rili plantaže drevesnih vrst, ki so primerne za kurjavo. S tem naj bi domačinom olajšali pridobivanje drv, hkrati pa naj bi to omogo- čalo kontrolo porabe lesa za kurjavo in posredno zaščitilo gozdove. Domačini si iz gozdnih rastlin pripravljajo zelo uporabne in zanesljive medicinske pri- pravke. To znanje se je izoblikovale in Chaya senegalensis (afriški mahagonij), najvrednejša drevesna vrsta v tropskem prostoru (foto: Marko Matjašič) GozdV 51, 1993 165 potrjevalo skozi mnoge generacije. Deležni so ga le posamezniki, ki ga varujejo kot skrivnost. V vasi je običajno le en vrač ali pa tudi to ne. Njegova naloga je, da ohranja izročila prejšnjih generacij, jih primerno uporablja in pred svojo smrtjo zaupa izbra- nemu nasledniku. Zanimanje za lesne plantaže v tropih se hitro povečuje. V letih 1965-1980 se je v tropih površina plantaž povečala za trikrat. S plantažami zagotavljajo les za kurjavo in poskrbijo še za nekatere druge potrebe vaščanov (domača obrt, gradbeništvo, me- dicina). Plantaže preprečujejo erozijo tal, uravnavajo vodni režim, preprečujejo de- sertilikacijo in razvoj shaga. Proizvodnja lesa je tako cenejša in hitrejša. Poleg tega poskušajo s sajenjem določenih drevesnih vrst zaustaviti proces degradacija tal in ponovno vzpostaviti vegetacijsko odejo. Di- rektne premene in pogozdovanja pomenijo ponavadi ureditev lesnih plantaž, kjer uspe- vajo monokulture s hitro rastočimi vrstami dreves. Tropsko gozdarstvo se odloča za plantaže, ker: - so enostavnejše kot posredne preme- ne, - malo vedo o nevarnostih in tveganjih monokultur, - pogosto so gozdarji zelo poljedelsko usmerjeni, - proizvodnja je znatno večja kot v na- ravnem gozdu in mnogo bolj homogena. Osnovanje plantaž pa ima tudi političen namen, saj dežele z velikim lesnim poten- cialom lahko določajo razmere na svetov- nem lesnem trgu ne le s kvaliteto, temveč predvsem s kvantiteto. Plantažništva je v Gvineji Bissau glede na celotno tropsko Afriko malo. Leta 1980 je imela dežela 500 ha plantaž. Plantažni- štvo je vključeno v različne razvojne pro- jekte dežele, še zlasti na vzhodu, kjer grozi puščava. V Gabuju eksperimentirajo z raz- ličnimi drevesnimi vrstami, ki bi jih lahko uporabili za plantaže. Ena od teh dreves nih vrst je gmelina, ki je prinesena iz Senegala. Drevo hitro raste in je zanimivo za kmeta. Ima les visoke kalorične vrednosti in se hitro regenerira, uporabna pa je tudi v rezbarstvu. Vrsto so izbrali zaradi kmeta in tako zmanjšali pritisk na gozd. V suhih predelih dobro uspeva akacija. 166 GozdV 51, 1993 Vzhodno od Gabuja smo si ogledali še dve drevesnici. Poleg sadik sadnega drevja poskušajo vzgojiti tudi sadike, ki so pri- merne za osnovanje gozdnih površin. Veči­ noma gre za tuje drevesne vrste, ki se od domačih razlikujejo po hitri rasti. Z njimi poskušajo pogozditi opustošene površine. Sadike delijo prebivalstvu zastonj, kljub temu pa ne dosegajo želenih učinkov. Dre- vesnice, ki so sicer državna last, so glede na evropske razmere šele v zametkih. Za- poslenih je malo, zaslužek pa je odvisen od njihove lastne iznajdljivosti. Po vsem opisanem je očitno, da je go- zdarstvo v Gvineji Bissau še skoraj iz- ključno na stopnji eksploatiranja gozdov, gojenje gozdov ni razvito. Ker pa so potrebe po lesu vse večje, bo moralo tukajšnje gozdarstvo to vejo razviti. Moderno gojenje gozdov je tudi za tropski prostor (z vsemi njegovimi posebnostmi!), razvilo metode dela, ki ne posegajo pre- močno v integriteto gozda in so manj škod- ljive za okolje. [Takšni sistemi so na primer: Prepletenost dreves z lianami; v tem tropskem gozdu je bil izveden že drugi poseg (foto: Anton Goršin) izboljševalni poseki (»refining<<), obogatitev (»enrichment<<), načrtno naravno pomlaje- vanje vrednih drevesnih vrst in tropska oplodna sečnja (»Tropical Shelter wood System- TSS<<).] 4. PROBLEM VARSTVA OKOLJA Najpomembnejši okoljevarstveni pro- blem je vsakakor napačno gospodarjenje z gozdovi in njihovo krčenje. Poleg sekire - zaradi lesa, snovanja plantaž in pridobiva- nja novih površin za poljedelstvo, povzroča gozdovom in gozdnati krajini ogromne škode tudi ogenj. Ogenj uničuje gozdne površine tudi zunaj načrtovanih meja. Poži- ganje ima vrsto hudih posledic in vodi v ekološko katastrofo. Z uničevanjem gozda se prekine zadrževanje in filtriranje vode. Voda v številnih rekah in jezerih je vprašljive kvalitete, povečana pa je tudi erozija. V gozdu se sukcesivno pojavijo vrste z veliko slabšimi lastnostmi (pr. balza) in trdne sa- vanske trave. Te trave rastejo izjemno us- pešno in že v letu dni zadušijo vsak poskus revitalizacije gozda. Nastajanja in širjenja puščav ne moremo pripisati le podnebnim faktorjem, saj zadnja stoletja ni bilo drastičnih klimatskih spre- memb v sušnih in polsušnih predelih sveta. Glavni vzrok desertifikacije je odnos člo­ veka do okolja. Najpogosteje gre za nepo- sredno odstranitev vegetacijske odeje. Za- radi tega so tla izpostavljena vetrni in vodni eroziji. Opuščanje starodavnih načinov ob- delovanja zemlje ter uvedba novih tehnolo- gij, ekspanzija kulturnih rastlin (bombaž, koruza, zemeljski oreščki ... ), pretirano pašništvo, požigalniški način kmetovanja in ekstenzivna sečnja drevja in grmišč povzro- čajo izginjanje vegetacije. Zaradi vse hujšega krčenja gozdov se zmanjšuje število živali , ki se zatekajo v nedotaknjene predele. Vlada poskuša z zakonskimi določili postopno zaščititi posa- mezne živalske vrste in celo območja, kjer te vrste živijo. Tako bo zaščitila reko Ca- cheu z mangrovami. Na vzhodu bo obsež- nejše področje namenjeno zaščiti velikih sesalcev (Dulombi). Večja področja z nedo- taknjeno naravo so na jugu in so primerna mesta za nacionalne parke. Taki so na primer ostanki subhumidnega gozda v po- krajini Cantancez, ohranjena jezera, kjer gnezdijo ptiči, in tudi rezervat lokvanjev (Lagua di Cufar). Zavarovan je arhipelag Bijagos, še posebej otoki Poilao, Orango in Caravela (želve, krokodili , vidre). Savana: visoka trava z grmovjem in posamičnim drevjem (foto: Marko Matjašič) GozdV 51, 1993 167 5. SKLEP številni vtisi in nova spoznanja so izobli- kovali naša mnenja o tropih, predvsem pa o državi Gvineji Bissau. Opazili smo pomanjkanje znanja o go- zdovih. Za spremljanje stanja gozdov in okolja je potrebna organizirana služba. Po- mankanje gozdarskih strokovnjakov je delno možno rešiti tako, da se kmetijskoizo- braževalni programi dopolnijo še z ustrez- nim gozdarskim programom. Vzor dela z gozdom ne smejo biti dežele, ki zavračajo premišljeno ravnanje z gozdom, pač pa dežele, katerim pomeni gozd najpomemb- nejšo dobrino. Ob takšnem spoznanju je mogoče pričakovati razvoj različnih dejav- nosti gozdarstva, kot so gojenje gozdov, drevesničarstvo, gozdnogospodarsko načr­ tovanje in drugo. Na državno gospodarstvo lahko vplivajo tudi druge dejavnosti. Potenciali so v eko- turizmu. Sicer mamljiva turistična dejavnost pa predstavlja tudi številne pasti, ki so lahko za revno in razvijajočo se deželo usodne. V ospredju so ekološke posledice, ki vedno preidejo tudi v socialne in družbe- ne. Pomembno pomoč lahko izkažejo mi- sionarji s proučevanjem tradicionalnih kul- tur in z načinom vzgajanja ljudi, ki bo povečalo skrb do lastnega okolja. Gvineja Bissau je potrebna finančne in kadrovske pomoči. Mangrove- pomemben življenjski prostor (foto: Marko Matjašič) 168 Gozd V 51, 1993 Denarno so nam pomagali: Ministrstvo za znanost in tehnologijo SMELT international group Slovenija ceste tehnika (SCT) Ministrstvo za šolstvo in šport Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdar- stvo Ministrstvo za varstvo okolja Zavod zdravstvenega zavarovanja Slovenije GG ljubljana GG Kočevje Podjetje za urejanje hudournikov GG Maribor GG Slovenj Gradec GG Postojna GG Bled GG Novo mesto GG Brežice GG Celje GG Nazarje KRKA OIKOS MIBEX Snežnik Kočevska Reka ABC Pomurka KK Radgona SGG Tolmin Pekarne in slaščičarne Dolenjske Novoles Mizarstvo Bobič 2M FORMITURE Stegne Semesadike_Mengeš Steklarstvo Siško Materialno pomoč so dali: Biotehniška fakulteta BF oddelek za gozdarstvo MEDITRADE Kroj Vuzenica Oprema Kočevje Tkanina Vižmarje Bayer Oskar Kogoj študentski domovi v Ljubljani Labod Občina Novo mesto IS mesta Ljubljane Gostitelji: minister za razvoj podeželja, kmetijstva in ribo- gojstva Mario Cabral, inž. agronomije, direktor za gozdarstvo Cipriano Cassama, inž. agronom ije Jaime Dias, inž. agronomije Spremljevalci in voditelji: Joao Sousa Cordeiro, inž. živinoreje Fiorentino Correia, inž. živinoreje Casimiro Dias, inž. gozdarstva Rene Margalef Dionisio Barreto LITERATURA 1. Randolph Braumann (1986): Afrika wird tot- gefatert, Rasch und R6hring; ZUrich 2. Hans Camprecht (1986): Waldbau in den Tropen; Hamburg, Berlin 3. Milivoje Čirič (1989): Pedologija; Sarajevo 4. Julian Evans (1982): Plantation Forestry in the Tropics 5. P. B. L. Srivastava Razali Abdul Kader (1980): Mangrove and Estuarine Vegetacion 6. J. A. Mabbut, C. Floret (1980): Case studies on desertification; UNESCO 7. H.-J. von Maydell (1983): Arbres et arbustes du Sahel; Eschborn 8. D. Mlinšek, Skrjpta gojenje gozdov 9. Natek, Perko, Zalik-Huzjan (1991 ), Države sveta, Ljubljana 10. Caen Reijntjes in dr. (1992): Farming for the Future; Hong Kong 11. T. W. Szolnoki (1985): Food and Fruit Tress of the Gambia; Hamburg 12. Holz aktuell, Heft 3 (1981) 13. Neposreden obisk dežele (nov. 1992) 14. Restoring the balance women and forest resources 15. (1982) Sustaining tropical forest resources Reforestacion of degraded lands, 1 in 2 16. Tropical forests ecosystem UNESCO UNEP/FAO, Paris 1978 17. šumarska enciklopedija (1980), Zagreb Gozd V 51, 1993 169