Redaccion ^ Administracion: S A N BLAS 1951 U. T. 59-3667 Bs. Aires ★ N A R O Č N I N A Za eno leto ? 8,— Za pol leta 7 * 5,- inozemstvo p 2 Dolarja Pomožna štev. 20 cts. Si o m s ki glas REGISTRO NACIONAL INTELECTUAL DE LA PROPIEDAD No. 225027 AMERICA.. ORGANO DEL CONSEJO ESLOVENO QUE REPRESENTA TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS LETO (ANO) I. CORREO ARGENTINO CENTRAL E FRANQUEO PAGADO Concesion N? 3159 TARIFA REDUCIDA Concesion N? 1551 EUENOS AIRES, 7 DE AGOSTO (AVGUSTA) DE 1947 Nuni. (Štev.) 22 6 Que Ocurre en los Balcanes ? Mucho se ha debatido, y mucho se publica y aun se sigue publicando, ®°bre el tat?, conocido "caso balcanico". Resulta: que los Balcanes consti-Ulrian, segun las fuentes informativas comunes, el polvorin de una futura 9^erra, y que en la anterior (la del ano 1914) caus6 la muerte de diez jj^Uohes de hombres. Segun las noticias de la prensa corriente, el peligro 6 'JUe alli se inicie una nueva conflagracion mundial, esta latente. , De ahi que el Consejo de Seguridad de la UN desee el establecimiento • ® una Comisičn Investigadora Permanente, en las fronteras de Albania, u9°eslavia y Bulgaria, que serian los promotores de los incidentes que Qcen peligrar la paz mundial. Pero resulta que el tan cacareado "caso balcanico", no es tal, y si existe algun “caso", es el griego. En Grecia — pais que aun sigue ocupado por las tropas inglesas, y n*e la perspectiva de que estas tropas sean reemplazadas por las norte-^ericanas — la reaccion interna ha levantado la cabeza gracias a la lr'Yecci6n de dolares que le ha sido suministrada por la "democracia ameri-Ofla" — pasando por alto a las Naciones Unidas — que con esto pretende acer creer al mundo de que esta ayudando a la "democracia griega". Pero es evidento ya, que el verdadero pueblo heleno, el pueblo de la esistencia alinvasor hitlerista, que levanto a las gmrillas — su brazo arma-? - considera que el enemigo aun sigue er, su suelo, aun en mejores con-Iciones que antes. Tan es asi, que del gabierno de Atenas han sido elimi-.ados todos los patriotas sinceros, e inerustados gran numero de colabora-c*°nistas de los germanos. Para el pueblo heleno no existe diferencia entre Qnterior invasor y el actual usuipador del poder, de ahi que resista a este. Cot»o otrora combatiera a aquel. Es en Grecia donde debe ser establecida esta Comision Investigadora, alli donde debe impedirse el suministro de armas y municiones a las ®ndas armadas que asesinan a los patriotas que luchan contra la domina-extrana. El pueblo heleno no necesita armas ni dolares, lo que necesita n_alimentos y libertad. Pero la libertad que solo conseguira con el estable-^iento de la verdadera democracia: la Democracia Popular. . Solo en esas cor.diciones podrd el pueblo griego, trabajar en tranquili- Y laborar su futura felicidad. Los patriotas griegos no desean ser mas el juguete de los que antes los I Plotaban y que, cuando llego el momento de delender su suelo patrio de lrivasion hitlerista, los abandonaron plegandose al enemigo. j En la Democracia Popular, que el pueblo heleno desea y por la cual elk°' un lu9ar Para t0(*0 aquel sincero patriota que en realidad quiere ^ “ienestar, adelanto e independencia de su nacion, independientemente sus ideas politicas o religiosas. Asi ocurre en Albania, Yugoeslavia, Bulgaria, etc., naciones en las ^ qles su propio pueblo ha conquistado la democracia por la cual se han Pomado rios de sangre. Es que en realidad, lo que la reaccion internacio- Petletni Plan Jugoslavije ODBOR ZA GOSPODARSKI NAČRT IN FINANCE LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJEa JE V NAČELU SPREJEL PREDLOG ZAKONA O PETLET-NM PLANU ZA RAZVOJ NARODNEGA GOSPODARSTVA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE V LETIH 1947—1951 Hal Pretende con el establecimiento de una Comision Investigadora en esos h lses, es intervenir directamente en las cuestiones internas de los mismos. algo asi como aplicar a la victima un castigo por haber sido Ante lo expresado, tiene su explicaci6n perfectamente logica el veto de ) en Consejo de Seguridad, cuando se propuso la creaci6n la nombrada Comisi6n. Si en realidad se tratara de resolver los problemas que hacen peligrar ,paz- Union Sovietica no opor.dria su veto. Asi ha ocurido en el caso de ^onesia. : J ®e B JUGOSLAVIJA IN BULGARSKA PODPISALE POGODBO 6°grod, 2. avgusta. — Že več dni^zunanje politike in odpoved Jugosla-fiu,^haja v Jugoslaviji prvi minister jg^arije Dimitrov. Obiskal je več kra- ■ med temi tudi Ljubljano. Ob nje-Se'!ern povratku v Sofijo so javili, da ju )e ^odpisala obširna pogodba med ^slavijo in Bulgarijo. Pogodba ob-v sodelovanju in pomoči med državama. Poleg tega tud' s'^en^- doaovor gleda skupne ca-uniie, odstranitev vizuma med državama, kordinacija skupne vije v prid Bulgarije na znesek 25 milijonov dolarjev katere bi imela Bul-garija plačati kot vojna odškodnina v smislu mirovne pogodbe. Ta pogodba in dogovor med Jugoslavijo in Bulgarijo ima zelo daleko-sežen pomer? toliko glede gospodarskega kot političnega skupnega stališča obeh slovanskih držav na Balkanu. Odbor za gospodarski načrt in fi-*? nance Ljudske skupščine LRS je razpravljal na svoji seji 5. 7. t. 1. o predlogu zakona o petletnem planu za razvoj narodnega gospodarstva Ljudske Republike Slovenije v letih 1947— 1951, ki ga je predložila Ljudski skupščini LRS vlada LRS. Po načelni razpravi je odbor z glasovanjem v načelu soglasno sprejel predloženi zakonski osnutek ter takoj prešel na razpravljanje v podrobnostih. CELOTNI NARODNI DOHODEK V LJUDSKI REPUBLIKI SLOVENIJI SE BO DVIGNIL V LETU 1951. NA 27 MILIJARD DINARJEV Govor podpredsednika vlade LRS Ivana Mačka r,a seji odbora za gospodarski načrt in finance Ljudske skupščine LRS Tovariši! Vlada Ljudske republike Slovenije vam predlaga v razpravljanje petletni plan LR Slovenije. Ta plan je izdelan na osnovi vseobčega petletnega plana razvoja narodnega gospodarstva Federativne Ljudske Republike Jugoslavije v letih 1947—1951. Skuona osvobodilna vojna jugoslovanskih narodov proti fašizmu, imperializmu in domači reakciji in pravilna rešitev nacionalnega in socialne-aa vprašanja je dala slovenskemu ljudstvu lastno državno organizacijo nrvič v zgodovini slovenskega naroda. Slovenski narod je postal suveren, uresničil je svoje stoletne težnje in se ie kot narod s svojo lastno državno oraanizaaijo vključil v resnično domovino vseh, juaoslovanskih narodov, v Federativno Ljudsko republiko Tuao-slaviio. Delovno ljudstvo Tuaoslavije je z istim junaštvom in požrtvovalnostjo kakor v narodno osvobodilni borbi tako tudi v izgradnji svoje lastne države, dokazalo ustvarjalno moč delovnih množic in pokazalo, da je sposobno upravliati in voditi lastno državo, lastno državno ureditev v dobrobit vspaa naroda. Osnovna naloaa petletnena plana narodneaa aospodarstva FT.RT je: odstraniti aosnodarsko in tehnično zaostalost, okreniti ekonomsko in obrambno moč naše domovine, učvrstiti in nadalie razviiati socialistični sektor narodne aosoodarstva in dvi črniti splošno blaaostanie delovnih ljudi. Iste naloae ra posfavlioio pred nas v za^nnu v^eobčeaa petletneaa plana v členu ?A. S tem nam ie dana smer razvoi našeaa narodneaa aospo-dm-st-va, ki je sestavni dol celotneaa Pfitletnerra plana FT.RT. Pri tem pa smo popolnoma svobodni, da v okvi-ru dane liniie in danih lastnih mož- nosti izopolnjujemo, razvijamo in si postavimo večje naloge, kakor jih postavlja pred nag vseobči petletni plan. V našem plarju smo in to tudi storili. V kratki dobi dveh let so bili ustvarjeni temelji za nov družabni red z z učvrstitvijo ljudske oblasti, z agrarno reformo in nacionalizacijo bank, industrije in veletrogvine, bil je zadan smrtni udarec ostankom sistema izkoriščanja človeka po človeku. Z investicijami za dvig industrije in elektrifikacije, za dvig kmetijstva, gozdarstva, prometa, prosvete, znanosti in drugih panog, z dvigom tehnike in uvajanjem modernih znanstvenih metod v produkcijo, s širokim in intenzivnejšim šolanjem kadrov, z dvigom delovnega poleta, delovne discipline, samoiniciative, tekmovanja in nova-torstva, bo odpravljena gospodarska in tehnična zaostalost, okrepljena bo njena: ekonomska in obrambna- moč, krepil se bo socialistični sektor narodnega gospodarstva in splošno blagostanje-delovnega ljudstva: v državnem, zadružnem in privatnem sektorju. Temelj planskega razvoja narodnega gospodarstva v Ljudski republiki Sloveniji je, v okviru zveznih nalog industrializacije in elektrifikacije, na novo zgraditi in razviti obstoječo republiško industrijo vseh vrst, predvsem kovinsko, komično, lesno, gradbeno in tekstilno. Uvesti v vso industrijsko proizvodnjo moderne, znanstvene metode in nasloniti njeno izgraditev na moderno tehnično bazo. Ob dvicru in razvoju industrijske proizvodnje dvigniti kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije v smeri večje kvantitet-ne in kvalitetne proizvodnje v gojitev donosnejših predvsem industrijskih poljedelskih kultur, v dvig živinoreje, sadjarstva in vinogradništva. Nuditi vso pomoč razvoju zadružništva vseh vrst, dvigniti gospodarsko moč okrajev, zgraditi in razviti lokalno proizvodnjo, razviti šolstvo, prosveto, znanost in umetnost. Zato bo Ljudska republika Slovenija povišala akumulacijo finančnih sredstev, izkoristila lastne vi-rg za pridobivanje materiala, tako da bo sposobna v teku petih let za uresničitev plana investirati iz lastnih sredstev blizu 13 milijard dinarjev. Za okraje Slovenskega Primoria bo pa dana možnost podrobnejše izdelave proizvoaneaa in investicijskeaa plana v okviru orfidlož<=npga osnutka, čim bodo priključeni LRS. Da bomo ložje razumeli velike naloae, ki stoje pred našim apspodar-stvom, j« potrebno, da navedemo konkretna številke, ki alasno aovore o povečaniu narodneaa dohodka. Narodni dohodek v okviru republiškega gospodarstva se bo povečal od 12.5ftvodnja gradbenega okovja od 528 ton'? ii milijard dinarjev v letu iy39 na lb.5 milijard dinarjev v letu 1951, tako da se bo avignil celotni narodni dohodek v Ljuasid republiki Sloveniji, upoštevajoč zvezne proizvajalne panoge, od lb milijard na 27 milijard dinarjev v letu 1951. V gospodarstvu Ljudske republike Slovenije se bo vrednost celotne proizvodnje dvignila od 22 milijard v letu 1939 na 34 milijard dinarjev v letu 1951. Vrednost republiške 'industrijske proizvodnje se bo dvignila od 4.6 milijard v letu 1946 na 12..6 milijard dinarjev v letu 1951, t. j. za 2.7 krat. V zvezi z industrijo je potrebno še posebej naglasiti, da je v petletnem planu povečana pažnja izgraditvi in razvoju industrije lokalnega pomena kot osnovi lastnega gospodarstva ljudskih odborov in kot dopolnila proizvodni zvezni in repu-blixki industriji. Povečanje proizvodnje in s tem v zvezi povečanje narodnega dohodka se bo doseglo s povečanjem proizvajalnih sredstev, z boljšim in smotrnejšim izkoriščanjem istih ter z istočasnim dvigom produktivnosti dela. Zato se bo investiralo v proizvajalne panoge republiškega gospodarstva 8.764 milijonov dinarjev, in sicer med drugim: na 1850 ton; proizvodnja gradbenih strojev od 12 ton v letu 1946 na 1790 ton. Za potrebe kmetijstva se postavlja republiški industriji naloga povečati proizvodnjo poljedelskega orodja od 941 ton na 2.480 ton. Lesno industrijo se mora usmeriti v čim poolnejše izkoriščanje odpadkov ter v ta namen ustanoviti dva velika lesna kombinata. Za vso industrijo pa je ena izmed osnovnih direktiv in nalog racionalizacija in rekonstrukcija, ki naj odpravi tehnično zaostalost naše industrije, ki jeposledica polkolonialne odvisnosti našega predvojnega gospodarstva od zapadnih kapitalističnih držav. V zvezi s planom elektrifikacije, ki je osnova za razvoj industrije, se postavlja Ljudski republiki Sloveniji naloga razširiti omrežje, izvesti elektrifikacijo podeželja in zgraditi manjše hidrocentrale s skupnim učinkom 15 tisoč KW. V kemtijstvu se mora vrednost proizvodnje dvigniti od 5.550 milijonovš dinarjev v eltu 1939 na 6.875 milijonov dinarjev v letu 1951. Za dosego tega cilja se bodo v'elektrifikacijo, rudarstvo in osta-. lzvršila obsežna melioracijska dela, s ‘Zahtevamo priključitev Slovenske Koroške k F. L. S?. Jugoslaviji!’ IZJAVLJAJO KOROŠKI SLOVENCI V SPOMENICAH, KI JIH POŠILJAJO KOMISIJI ZA AVSTRIJSKO MIROVNO POGODBO NA DUNAJU Dunaj, 16. junija (Tanjug). Iz1? venska Koroška priključi . k JugosM' lo republiško industrijo 3.794 milij. din; v kmetijstvo in gozdarstvo 1599 milijonov dinarjev; v lokalno industrijo in komunalno gospodarstvo 1.002 milij. din; v promet, trgovino in turizem 1.601 milij. dinarjev. Da se doseže višja tehnična raven proizvodnje, se mora delo vseh znanstvenih zavodov in institutov usmeriti v konkretno reševanje problemov petletnega plana. Zato se bo investiralo v znanstvene institute in institute tehnične fakultete 565 milijonov dinarjev. Za dvig proizvodnosti pa bo potrebno vzgojiti nove strokovne kadre za vse panoge našega gospodarstva. Tako bo potrebno v Ljudski republiki Sloveniji na novo usposobiti 45.000 kvalificiranih delavcev, 8000 srednjih strokovnih kadrov in 2500 višjih strokovnih kadrov. Konkretne naloge, ki jih petletni plan stavi j a posameznim panogam gospodarstva so naslednje: V industriji Osnovna naloga industrije v obče-državnem petletnem planu je razviti predvsem težko industrijo in industrijo strojev. V okviru te splošne naloge prevzema Ljudska republika Slovenija obvezo zgraditi v Ljubljani Litostroj ter ga usposobiti za proizvodnjo vodnih turbin, za potrebe elektrifikacije vse države. Druga naloga obče-državnega pomena je izgradnja kemične industrije organskih barv in umetnih smol v zvezi z izkoriščanjem lignita v Velenjskem bazenu. Nadalje postavlja republiški plan industriji nalogo zgraditi v Ljubljani tovarno bi-cikljev z letno kapaciteto 50 tisoč komadov in tovarno pisalnih strojev. Da bo mogoče izvesti na ozemlju Ljudske republike Slovenije investicijski plan, tako zvezni kot republiški, bo potrebno povečati' proizvodnjo inštalacijskega in gradbenega materiala. Tako predvideva petletni plan, da se bo do leta 1951 dvignila: proiz- vodnja opeke in strešnikov od 98 milijonov komadov na 246 milijonov komadov; industrijska proizvodnja apna od 39 tisoč otn na 110.000 ton; indu-striiska proizvodnja oken in vrat od 9 tisoč na 60 tisoč komadov; proiz- čemer se bo izboljšalo in na novo pridobilo 20 tisoč hektarov zemlje. Državna kmetijska posestva se mora usmeriti v pridelovanje selecioniranih semen, proizvodnjo sadik, trsnega materiala in plemenske živine. S tem bodo državna posestva neposredno služila dvigu našega celotnega kmetijstva. Kmetijstvu se mora osigurati potrebno orodje in umetna gnojila. Tako predvideva plan potrošnjo umetnih gnojil v letu 1951 s 38 tisoč tonami napram 4600 tonam v letu 1939. Da se bodo pridobitve moderne znanosti na široki osnovi mogle uvajati v našo kmetijsko proizvodnjo, bodo organizirani znanstveni kmetijski instituti in osnovana agronomska fakulteta. V gozdarstvu Karakteristika plana gozdarstva je v tem, da bo leta 1951 v skladu eksploatacija gozdov z njihovim naravnim prirastkom. Kljub temu pa ostane vrednost proizvodnje gozdarstva in lesne industrije neizpremenjena, ker se predvideva predelava lesa v končne proizvode ter izkoriščanje odpadkov. V obrti Vzporedno s porastom industrije in kmetijstva se mora kot dopolnilo, predvsem industrijski proizvodnji, razvijati skladno tudi obrt. Tako bo vrednost obrtne proizvodnje porasla od 2.5 milijard v letu 1939 na 3.5 milijard v letu 1951. V prometu Da se dopolni in razbremeni železniški transport, naj transport na kratke razdalje prevzame javni avtomobilski promet. Za racionalizacijo transporta pa je potrebno, da se modernizira cestno omrežje. Tako bo poleg zveznega programa avtostrade Lj ubij anaa—Zagreb in modernizacije na cesti Maribor—Postojna, investirano 790 milijonov dinarjev v republiško in lokalno cestno omrežje. V neproizvodne panoge bo investiranih 3.920 milijonov dinarjev, in sicer: v stanovanja in javne zgradbe 2.027 milijonov dinarjev; v zdravstveno in socialno skrbstvo 602 milijona din; v osnovno in srednje šolstvo 550 milijonov; vseh krajev Slovenske Koroške pošilja naše ljudstvo ob vsaki priložnosti brzojavke in spomenice komisiji za avstrijsko miiovno pogodbo na Dunaju, v katerih zahteva priključitev k FLRJ. Tako se glasi brzojavka antifašističnega prebivalstva iz Št. Vida v Podjuni: "Antifašisti, zbrani na tekmi koscev v Pogrčah pii Št. Vidu v Podjuni dne S. junija, zahtevamo pravično rešitev koroškega vprašanja, to je priključitev k FLR Jugoslaviji." Prebivalci iz Velinje vasi pri Bil-čavsu izjavljajo: "Dovolj je zatiranja in trpljenja na “.ašem ozemlju. Prepričani smo, da boste pravično rešili še odprta vprašanja avstrijske pogodbe. Slovenska koroška mora biti priključena k Titovi Jugoslaviji. To zahtevamo s svojega -estanka dne 7. junija 1947." Kratka a odločna je zahteva 400 Slovencev, ki so jo poslali s kulturne prireditve v Šmihelu pri Pliberku: "Slovensko prebivalstvo Šmihela pri Pliberku odločno zahteva, da se Slo v kulturo, umetnost ter kino in radio 351 milijonov dinarjev. V1J1. B( age Mul stiči taz: Obirčani pa se sklicujejo na svo)e; nje žrtve v borbi proti nacizmu: j j pac "Dve leti po končani vojni proti Hifj čelj lerjevemu fašizmu koroški Slovenci »M Fiei: vedno ne uživamo tistih pravic, »M soj« smo si jih priborili v skupni borbi 1 % bratskimi narodi Jugoslavije na stro^ in zaveznikov. Naša dolina je dala ^ partizanov, od katerih je 8 dalo življa Rei nja za osvoboditev koroških SlovcD' nei cev. Zaradi protifašističnega delov* nja so bili izseljeni in zaprti r.ajbol) zavedni in pošteni protifašisti in mn°' go od njih jih je v raznih koncer.trfl' cijskih taboriščih umrlo nasilne sirtf*1' Koroški Slovenci se zavedamo svO' jih žrtev, zavedamo pa se tudi, da J* upravičena naša zahteva po priklju' čitvi k matični državi LR Sloveniji. Priključitev Slovenske Koroške )e doprinos k ustvarjanju trajnega, de-mokratičrega miru v svetu,- zato S° glasno zahtevamo, da se Slovenska Koroška priključi k FLR Jugoslaviji." SKRB ZA VOJNE SIROTE IN SOCIALNO NEPRESKRBLJENE OTROKE Vqi Mc nik Ho se' Ljudska oblast nove Jugoslavije posvetila veliko pozornost skrbi zfl Petletni plan Ljudske republike Slo- j vojne s“°te *n so::i°ln° nePresk,rblj! venije predvideva, da se mora izvršiti obnova v vojni proušenih domov in gospodarskih poslopij na podeželju. Iz republiških sredstev se bo zgradilo 470 tisoč kvadratnih metrov stanovanjske površine ter bo tako skupno z zveznimi investicijami pridobljenih na novo 1 milijon kvadratnih metrov stanovanjske površine. Prosveti se stavlja naloga, da uresniči 1000 odstotno osnovno šoloob-veznost ter da zajame 75 odstotkov šoloobvezne mladine v sedemletne in nižie srednje šole. S to nalogo bo 75 odstotkov mladine imejo nižjo srednješolsko izobrazbo. Z investicijo 390 milijonov dinarjev poleg investicij socialnega zavarovanja se bo pridobilo 1.120 novih bolniških postelj, izgradila se bo nova klinična bolnišnica v Ljubljani. Za borbo proti tuberkulozi se bodo zgradili pljučni oddelki pri obstoječih bolnišnicah ter protituberkulozni dispanzer-ii v industrijskih centrih in na pode-želiu. Z osrednjim invalidskim domom v Liubljani ter z nalogo prešolanja invalidov se postavlja v plan naloga, preskrbeti vojne invalide. Petletni plan LR Slovenije, ki predlaga vlada Ljudski skupščini, bo zahteval naporov vseh delovnih množic. Sadove teh nanorov pa bo sedaj nrvič v zgodovini slovenskega naroda želo ljudstvo samo. Prav ta zavest bo dvignila delovni polet ljudskih množic, dalie dejstvo, da se LR Slovenija s predloženim petletnim planom vkliu-čuie z ostalimi republikami v borbo delovneaa ljudstva vseh narodov Ju-aoslaviie za nadalini dvig aospodar-ske moči in neodvisnost naše domovine ter zavest, da bomo to borbo iz-voievali pod genialnim vodstvom maršala Tita, pa nnm nudijo jamstvo za 'polnitev predloženega petletnega plana. ne otroke. Ob osvoboditvi je bilo P° podatkih komiteja za socialno skrb' stvo pri vladi FLRJ takih otrok 1 m*' lijon 231.000. Doslej je bilo ustanoV' ljenih 2568 raznih ustanov za socialn0 varstvo otrok, med njimi 190 otroški domov za predšolske in onsovnošol' ske otroke, 275 domov in internatom za srednješolske, 18 domov za telesu0 defektne in duševno zaostale otroke/ 20 zavetišč, 1565 šolskih kuhinj, 10® otroških letovišč itd. Kljub široki mreži otroških domo^1 zavetišč, internatov in šolskih kuhinl je še mnogo otrok, ki jih ni bilo m°' goče sprejeti v te ustanove. Zato s° bili izročeni zasebnikom. Država ie dala kredit za vzdrževanje otrok pfld' lih borcev JA in otrok žrtev fašističnega terorja, in sicer po 1000 dinarje^ na mesec za otroke v domovih, P° 500 dinarjev na mesec za vzdrževanje otrok pri zasebnikih in po 1500 dinctf' jev na leto vsakemu otroku za nabO' vo obleke, obutve, zdravil in učbeni' kov. V stari Jugoslaviji je bilo komcfl 218 raznih ustanov za otroke, v kate-rih je bilo 15.491 otrok. Krediti bivšega ministrstva za socialno politiko narodno zdravje so znašali na leto 1.076.907 dinarjev, medtem ko je ze 9a prvi povojni kredit ministrstva za socialno politiko FLRJ znašal 3.832 mi' lijonov 587.601 dinar. Samo za vzdf' ževanje otroških domov za predšolske proračuna do 1. januarja 1947 ^ otroke je bilo izdanih iz zvezne' ga proračuna do 1. januarja 194/ 501,398.460 dinarjev, skoro petkrat več, kakor je znašal celotni letni pr0' račun ministrstva za socialno politik0 in narodno zdravje bivše Jugoslavije’ Maloštevilne otroške ustanove zd socialno varstvo so bile v bivši Jugoslaviji po večini po mestih. DaneS ustanavljajo ustanove za otroke tudi v najboli odadljenih vaseh. Pred vojno je bilo v 20 letih odprtih v Bosni in Hercegovini komaj 88 šolskih kU' Ije b5 m St' Iji D' fc šl s] t( ii n Obsodba zločincev v Ljubljani gestapovski zločinci so s smrtno kaznijo plačali krivdo ZA MUČENJE IN UBIJANJE ŽRTEV NACIZMA »ške uprave. Ko bi slovenski pimior-ijozračje v coni B, ki je pod jugoslo- Beograd, 19. julija. ^Jencija Tanjug poroča, da je bilo v Ljubljani obsojenih na smrt 12 nacističnih voditeljev, katerim je bilo dodano, da so vršili deportacije, streljali® in mučenje Slovencev v času okupacije. Sedem obsojencev, katerim nasuje avstrijski državljan Friderik t'siner, bivši šef Korcške, so bili obujeni na vislice, drugih pet pa z usmr-v*vijo s streljanjem in 2 s zaporom 18 16 let. Obsojeni na vislice so: imenovani t>einer; Ludwig Reuber, nemece, ge-heroini vodja Jadranske cone; Josip Oficijalna«?šef Gestapa in Franc Mueller, jugoslo- °gt, nemec, šef Gestapa na Bledu in fiik Oriboru; Ivan Fleckner, podpolkov- van, bivši agent Gestapa. Na smrt obsojeni z ustrelitvijo so: Helmut Glazer, Avstrije, šef okupacijskega urada za deportiranje na Bledu; Ivan von Hoessling, Nemec, vodja 118 alpinske divizije; Ii. Christl, Nemec, vodja 139 regimenta, G. Neubert, Nemec, policijski vodja in Lev Kuss, Avstrije, nacistični vodja v okraju Kranj. Dr. Herman Donyok, Avstrije, administrativni svetovalec v Ljubljanskem okraju obsojen na 18 let ječe in Franc Hradetzcky, Avstrije, organizator nacistične špijonaže v Jadranski coni na 16 let ječe. Obsojencem je dana možnest, da nemec, policijski vedja; Walter, lahko naDravijo priziv na Višje Voja- ■°chsteiner, avstrijc, nacistični prvak severne Slovenije; H. Gerloch, nemec, ško Sodišče in celo na Narodno Skupščino Jugoslavije. : u Pot po Slovenskem Pot po tistem delu slovenske zem—con, bo moral globoko sočustvovati s Primorj Je' ki je na podlagi Rapallske pogod-e Pripadla Italiji, vzbuja zmerom ^'Sel na veliko žaloigro našega market, Pri tem mislimo na temne sence llVega, zavednega primorskega ljud-' izganjanja in gorja predfašistične in ^sistične Italije. Mislimo na ogromno jodo, ki jo je utrpelo zvesto Slovenjo primorsko liudstvo v drugi sve-,°Vni vojni. Ta škoda se ceni na štiri lri Pol miliarde predvojnih lir. Popolnoma uničenih ie milo 5648 stanovanjskih hiš. poškodovanih pa 7431. iPspodgrskih poslopij je bilo 4097 poginoma razdejanih, poškodovanih pa '59. škodo na sadovnjakih in vinogradih cenijo na 170 milijonov lir, v kovini in obrti 282 milijonov lir. v ^Harju in vrednostnih papirjih na 19?, ^jliionov lir, ostalo škodo pa na 862 jj1'lil'on o v lir. Nenomniene so caromne človeških živlienj in človeškeaa 2dravja. Ubitih je bilo 10,803. za delo-Orif?sposoblienih 8981. Za 11,802. ni ^ok^neaa sledu več. Interniran:h ali ^silno mobiliziranih pa je bilo 61,320 °vencev Primorcev. ^ koncem vojne pa se je pričelo novo gorje dela primorskega delovne-^ ljudstva. Zapadnjaška imperialistična politika, ki ni imela nikdar smi-o Ha pravično ureievanje narodnostih vprašani, je vsilila razdelitev in P^kosanje Slovenske Primorske na ceni: V cono A pod anglo-ameri-(zavezniško) vojaško upravo in v 'Ono B nod jugoslovansko vojaško kravo. Kdor je imel možnest, da si stvari jasno sliko o bistvenih razli-v življenju prebivalstva obeh teh kjer je dobivalo hrano 6000 LR otrok, v letu 1946 pa je okrog bilo v Bosni in Hercegovini odprtih 595 oiskih kuhini, kjer dobiva brano j* 479 otrok. Pred vojno je bilo v o^ni in Hercegovini komaj pet otro-^ ^ demovč v katerih je bilo 107 rok, danes pa imamo v tej republiki . domov, kjer dobiva vso oskrbo 4570 otrok. Posebno pozornost posvečajo pralni vzaoji otrok, ki so po teh usta-^ovah. Otroci, ki so že dorasli za šolo, crajo obvezno obiskovati šolo. Ra-tega imajo domovi tudi oedaao-vki so si v posebnih tečajih prido- bili otrok potrebno znanje za vzgajanje trpko usodo onih primorskih Slovencev, ki iih je takozvana Morganova črta začasno ločila od rodnih bratov ter jih pahnila v področje anglo-ame-riške vojaške uprave, kjer so se dogajale in se doaajaic stvari, ki po svoji krivičnosti in zločinstvu ne zaostajajo v ničemer za onimi v temnem razdobju oblastnikov predfašistične in fašistične Italije. Kakor v politiki in prosveti, tako je zavezniška voiaška uprava v coni A cd vsega začetka ovirala tudi v gospodarskem poaledu vsak izpodbuderi korak, vsako dobro, zdravo misel primorskeaa delovnega ljudstva. Toda to liudstvo je vaieno trpljenja, pa tudi žilave borbe. Krenilo je po svoji poti, po večini proti volji in željam fašističnih preostankov in njim naklonjene z ivezniške voja- ški živelj ne imel v coni A svoje zadruge vojnih oškodovancev, petem bi ne bilo o kakšni obnovi v tej coni ne duha, ne sluha. S svoiim požrtvovalnim, vzglednim de: o ra pa ;e slovensko delovno ljudstvo v coni A pokazalo, da lahko samo obnavlja in popravlja vasi iz strahotnih ruševin medvojnega časa. Kmečko ljudstvo se je združilo v svojih Kmetijskih nabavnih in prodajnih zadrugah, ki so se pomnožile in razrasle kljub neštetim oviram zavezniške vojaške uprave. Slovensko Primorje s Trstom in Istro je namreč že od pričetka sedanjega stoletja preizkušeno žarišče zadružne zavesti in zadružne rasti. Poživljajo se spomini na december 1903, ko so pri Sv. Jakobu v Trstu ustanavljali prvo prodajal-nico delavskih zadrug. Šest let pozneje je že delovala Delavska zadruga za Trst, Istro in Goriško. Strm je bil klanec, ki ga je moralo prehoditi delavsko zadružništvo v desetletjih pred-fašističnega in fašističnega tererja oblastnikov, ki so hoteli z uničenjem zadružnih postojank izruvati iz src zvestega primorskega ljudstva svetlo misel zadružne vzajemnosti. Toda vsa ta kruta, krivična prizadevanja so bila brezuspešna. Ko zrem danes z Openskega vrhaa tja doli k Trstu in preko njegove očarljive kra-ške okolice, mi uhaja misel k trdno povezani zadružni ljudski organizaciji, saj posluje danes v samem Trstu in njegovem okolišu 97 delavskih zadrug. Iz teh zdravih korenin poštenega, vzajemnega zadružništva delovnega ljudstva poganja sočna, življen-ska izpodbuda zavednim delovnim delovnim množiaam Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je bilo zasnovano no vodilnih predstavnikih nazadnjaške, imperialistične anglo-ameriške politike samo zato, da se slovenskemu narodu in po njem novi Jugoslaviji zapre pot k sinjim slovenskim jadranskim obalam. Kako drugačno, toplo, prijetno je SLOVENSKI ŽENSKI MEDDRUŠTVENI ODBOR VABI NA------------- VELIKO PRIREDITEV V POMOČ DECI POD POKROVITELJSTVOM SLOVENSKEGA SVETA katera se bo vršila v prostorih CLUB A. ESTUDIANTES, v Avda. Francisco Beiro 5175, dne 23 AVGUSTA ob 21 uri. Naši pevski zbori, naši umetr.iki in umetnice bodo izvajali sledeči — SPORED — 1.—Pozdrav. 2.—Skupni slovenski zbori pod vodstvom naših pevovodij, Samca, Krebelja in Jekšeta. 3.—Klasičen ples, Lidija Gabrovec. 4.—Deklamacija, Vida Gomišček. 5.—Solosoevi: Angel Hrovatin. 6.—Klasični plesi, Lidija Gabrovec. 7.—Solospevi, Angel Hrovatin. 8.—Komičen prizor v enem dejanju: 44 D o n a C u c u m e r a PO IZVRŠENEM SPOREDU SE VRŠI PLES DO JUTRA. SVIRA "SAMČEV" KARAKTERISTIČEN ORKESTER. VSTOPNINA: Zenske $1.—, Moški $ 2.—. Ker je ta prireditev namenjena v pomoč našim sirotam v domovini je človekoljubna in patrijotična dolžnost naših rojakov, da se te prire-tive naših žena in deklet v čimvečjem številu vdeleže, da taako pripomoremo naši potrebni deci v domovini! SLOVENSKI ŽENSKI MEDDRLUŠTVENI ODBOR OPOMBA: Prireditev bo začela točno ob napovedani uri. Se vrši ob vsakem vremenu. Odbor si pridržuje pravico pripusta v prireditvene prostore. vansko vojaško upravo. Tukaj čutiš zdrav ljudski, življenski utrip. Tukaj žari upanje v bližnje lepše življenje. Veliki so uspehi vsestranske obnove, s katerimi se lahko ponaša slovensko p’rimorsko ljudstvo cone B, ki živi na področju okrajev Idrija-Cerkno, Postojna, Koper, Herpelje-Kozina, Grgar in Tolmin. Bilo je treba poskrbeti za začasne lesene in zasilne stavbe v tistih krajih, ki so bili v viharju sovražne okupacije popolnoma razdejani, kakor n. pr. Čepovan, Predmeja, Lokavec itd. Pet tehničnih baz je skrbelo za obnovo in gradnjo cest, šol in drugih poslopij. Kljub velikim težavam povojnega časa je izpričalo naše celo slovensko primorsko ljudstvo krepko voljo za obnovo, delo in borbenost. V najbolj prizadetih okrajih, kjer so vasi popolnoma uničene ali opuščene, bodo ustanovljeni še posebni uradi za obnovo, kakor n. pr. za Idrijo-Cerkno, Grgar, Ilirsko Bistrico. Danes deluje na področju cone B 55 obnovitvenih zadrug s 3200 člani, ki skušajo pomagati čim več pogorel-cem in prizadetim. Sedaj je vse to marljivo slovensko primorsko ljudstvo, ki je dokazalo ves svoj delovni polet predvsem v trimesečnem Titovem tekmovanju, v nestrpnem pričakovanju zgodovinskega dogodka, ko bo to ozemlje po že izvršenem podpisu mirovne pogodbe z Italijo priključeno Federativni ljudski republiki Juaoslaviji, ko bo to hrabro, vzorno ljudstvo združeno z bratskimi jugoslovanskimi narodi. Ko apezuiem to priakovanje na vedrih obrazih, vidim, kako se množice resno zavedajo tega zgodovinskega trenutka, ki pomeni uresničenje stoletnega sna. Povsod se zbirajo delovne množice na sestankih, preučujejo zgodovinske pridobitve narodno osvobodilne borbe, pridobitve, ki jih prinaša nova Jugoslavija vsemu delovnemu ljudstvu s svojo pravično ustavo, s svojo napredno zakonodajo, s svojo vzgledno državno^ ureditvijo, s kakršno se lahko ponaša še samo Sovjetska zveza. Tako hoče slovensko primorsko ljudstvo temeljito pripravljeno vstopiti v novo življenje srečnejše usode, pravičnejše državne urejenosti. Za ta zgodovinski trenutek pa se ie to ljudstvo pripravljalo tudi z vidnimi usoehi ne samo v obnovi, temveč tudi v svojih vzornih, ljudsko prosvetnih prizadevanjih. ________ S Soviča gledam tja po prijazni Pc-stoini z mirno, zeleno okolico. Ta Postojna. ki je privabljala tujce in ne-tuico k ogledu znamenitih podzemskih krasot in lepot, ta Postojna, ki jo pozna ves svet, se danes lahko s ponosom sklicuje na prepričljive uspehe svoie prosvetne obnove. Tukaj, kier je v desetletjih predfašistične in fašistične krivice ter nasilja dušil in tlačil slovenski rod težak vzduh mraka, more in krvi, deluje danes na poročiu postojnskega okraja 19 pevskih zborov. Postoinčani so zlasti ponosni na svojo aodbo na pihala, ki tekmuje s šent-petrsko, na svoj tamburaški in harmonikarski zbor, pa tudi na 9 delavnih odrskih skupin, ki uprizarjajo igre in predstave po vseh okoliških in bližniih vaseh. Tukaj imamo 17 ljudskih kniižnic z 8,937 knjigami, 23 večernih izpopolnjevalnih tečajev. Naj- • večja kniižnica postonjnskeaa okraja ie v Št. Petru na Krasu, ki šteje 3000 kniig. Vselej, kadar me zanese v Vipavsko dolino, se spominjam Simon Gregorčičeve ''Nazaj v planinski raj", v kateri opevaa lepote Vipavske doline, ki jo imenuje "deželo rajskomilo". DOMAČE VESTI V svinčeno težkih preizkušnjah druge# svetovne vojne je morala Vipavska dolina čutiti vso težo krvavega, brezobzirnega fašističnega nasilja. Vipavci pa se niso izkazali le v trdih preizkušnjah narodno osvobodilne borbe, temveč tudi v obncvi, v neuteženi želji po znanju, ki je udarila z vso silo na plan po osvoboditvi. Nad 600 Vipavcev se je kljub svojim poklicnim delovnim obveznostim pripravljalo za nastop ob "Paradi dela". Do 1. maja je bilo v Vipavskem okraju 75 prosvetnih in kulturnih prireditev, 40 proslav in 8 poučnih predavanj Ljudske univerze. Med Vipavci se je razvilo zdravo, izpcdbudno tekmovanje, ki hoče vsaj delno nadoknaditi vse ono, kar je bilo zamujenega v desetletjih predfasističnega in fašističnega zatiranja in gorja. Ajdovci se lahko ponašajo, da: imajo skupno s Št. Videm najboljše odrske igralce. Vrtovinci imajo sočna grla in so mojstri v pe-tiu. V Gojačah so dobri recitatorji. V Selu oa pravijo, da ni takšne čitalnice v Vipavski dolini, kakor je njihova. Moiboljši mešani pevski zbor ima-io v Podmai. Seveda ne smem pozabiti na številne poučne tečaje in na vrte Ajdovce, ki se marljivo učijo tudi ruščine. Naše "Gore", ki cbrobliajo Soško dolino in ki smo jih globoko vzljubili od rane mladosti, imaio v svojem soednjem delu zelo živo delavno okrajno središče v Grgarju, ki mu ni bilo prizaneseno že med prvo svetovno vojno in ki je moral skozi preiz-kušnie med drugo svetovno vojno. Po ločitvi orimorske zemlje v cono A in cono R so pripadle tudi Grgarju važne naloge v obnovi in prosvetnem nreroriu. Danes je tukaj urejenih 10 liudskih kniiznic s 6 čitalnicami. Osem pevskih zborov ie proslavilo grgarsko ime. Kulturni festival v Gr-aariu nam ie vsem, ki smo mu prisostvovali, pelea petnajstih druaih kulturno prosvetnih prireditev s 175 proslavami za priključitev k Titovi Jugoslaviji, jasno odkril plemenite, ustvarjalne nagibe grgarskega ljudstva. Neutrudna delovna volja, življenska vedrina in optimizem so prevevali veliko ljudsko slavje v Čepovanu. ob sklepu Titovega tekmovanja, kjer so se zbrale množice lmdstva ne le iz Gor, temveč tudi iz Brd in Vipnvske doline. Vrli prosvetni delavci (^epo-vana, Gornieaa Lckavca, Vrat, Trno-veaa in Banjšic so si upravičeno pridobili sloves najboliših. Ne morem mimo Tolmina. Spotoma vstajajo v meni spomini na slavne tolminske puntarie, ki jim je bila liub-ša častna, junaška smrt, nego sučenj-sko življenje. Ta duh Donosne preteklosti se je v odločilnih letih druge svetovne vojne poživil v hrabrih partizanskih borcih, ki so ves čas obvladovali teren tolminskega in vseh sosednih okrajev. Tudi na Tolminskem se je po koncu vojne sprostila neizčrpna obnovitvena, ljudsko prosvetna delavnost. V 42 vaseh se zbirajo na poučnih setankih, na katerih obravnavajo važna politična in gospodarska vprašanja. V času tekmovanja za priključitev k Titovi Jugoslaviji je bi- lo organiziranih 19 prosvetnih svetov, uprizorjenih pa 20 iger. Mladina se shaja na 14 rednih večernih tečajih, 30 knjižnic šteje 8678 knjig. V novem letu 1947 pa hočejo Tolminci doseči še lepše uspehe v množični ljudski prosveti. Idrija, kamor me vleče iz Tolmina in sv. Lucije, ne slovi samo zaradi živega srebra, marveč tudi zaradi svojih slavnih čipk. Delovne vneme in zvestega rodoljubja ni tukaj nikdar SMRTNA KOSA Dne 2. augusta je umrla Pepca Furlani poročena Gregorič, stara 41 let, doma iz Prvačine pri Gorici. Bolehala je skoraj 15 let in bila je že 1 leto internirana v bolnišnici. Zapušča soproga Januarja, delovnega člana naših organizacij, sina Borisa in hčerko Agato, sestro Fani in v domovini mater in sestre. Ostalim naše sožalje! * Nagla smrt je pobrala Leopolda Melinc, v starosti 42 let doma iz Slapnika v Brdih. Živel je v Villa Lynch in zapušča ženo Kristino, hečrko Nelido in sina Viktorja. Vsem naše sožalje. ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem vsem rojakom, ki so mi pomagali v času moje bolezni in zbrali svoto $ 37.75. Josip Medved član U. S. J. - Pineyro * ZAHVALA Potom Slovenskega Glasa se najlepše zahvaljujem rojakom, ki mi pomagajo v moji bolezni. Izročili so mi nabrano svoto $ 92.50- F. Lakota Opomba: Tov. F. Lakota je doma iz Pod-bež pri Podgradu v Istri. Je poročen in ima dva otroka. Pred leti ga je zadel mrtvoud i in je za delo nesposoben. Živi v Ezpeleta F.C.S. in naprošam naše čitatelje, da bi nesrečnemu rojaku pomagali. A. Hrvatin IŠČFTO SE Uredništvo je prejelo pismo od Ane Vodopivec - Samec iz Dolo (Venezia), Via 11. Febraio štev. 4 (Italija). Poizveduje po bratu Viktorju Samec, ki je bil pred leti zaposlen pri tvrdki Gruen-Bilfinger, ulica Milila 1841. Ako bi čital te vrst::ce naj sestri piše, ki nestrpno pričakuje njegovih vesti. * Maribor. Jucros'avija: Išče se Mirko in Vincenc Prinčič iz Cerovega pri Gorici na Primorskem. Za naslov in pojasnila zglasiti se v ul. Dto. Alvarez 2B63. manikalo. V ovem času, ki ie prinesel Tdriii nove naloae. je postala Jdrija s ! Cerknem in s Spodnjo Idriio zelo važno žarišče ljudsko prosvetnih pobud. 193 prosvetnih, kulturnih prireditev nam priča o neutrudnem, podrobnem 1'ndsko-prosvetnem delovanju. 29 odrskih skupin irrra no vaseh jdrijskeaa in sosednih okraiev. Njihove prosvetne usnehe donolniuje s svojimi nastopi 19 pevskih zborov. Idrijski rudarji se radi ponašaio s svojo sindikalno godbo, orkester pa imaa za seboj 12 alasbenih večerov. Mladina z odraslimi si uaaša svoio žejo po znanju z iznosojaniem kniia iz 17 knjižnic z 8623 zvezki. Globoki smisel, ru-darskeaa delovneaa ljudstva za pereče prosvetne naloge se zreoli tudi v tem, da. so zbrali rudarji 200.000 lir za dopolnitev kniižnice z nakupom novih kniia. V 26 vaseh idrijskeaa okroia obstoiajo večerni tečaii. izoo-nolnievalni in poučni krožki. Tdrijčani zb>raio nove moči za še večje, nove naloge. Mimo ponosne Ilirske Bistrice z ne-preaiednimi aozdovi, mimo vasi okraja Hemelie-Kdsina, kjer imajo v 46 vaseh liudske kniižnice, 2,6 krajih poučne tečaje in kjer so doma dobri pevci, nas vodi pot v osrčje Slovensko Istre, v Vener. Delovno ljudstvo je doživelo tukaj pod jugoslovansko vojaško upravo veliko zgodovinsko SLOVENSKI DOM vabi vse člane in članice ter prijatelje društva na "ASADO" katerega priredi v nedeljo 10. avgusta ob 4 uri pop. v diuštvenih prostorih v ul. San Blas 11351. ORGANIZACIJA JUGOSLOVANSKIH ŽEN V ARGENTINI Po sklepu Konference jugoslovanskih izseljencev v Argentini, ki se je vršila dne 4. in 5. maja t. 1. in sicer da se ojači organiziranje jugoslovanskih žen, je Osrednji Jug. Svet pozval vsa: društva in organizacije da 27. junija pošljeio zastopnice na sestanek, ki se je vršil v prostorih Santa Fe. Te-aci sestanka se je udeležil glavni tajnik O. J. S. tov. Peter Zanetič, ki je orisal bodoče delovanje jugoslovanske žene. Sklenilo se je, da se vrši drugi sestanek dne 3. julija. Na tem sestanku se je izvolilo začasni ženski odbor, katerega naloga ;e. voditi organiziranje jugoslovanskih žen v Araentini in potom te oraa-nizaoiie vse delo za pomoč jugoslovanski d.eci in to tedai ko se izvoli ena Osrednja Komisija Žen, katera bo izvoliena na večjem sestanku v naj-kroišem času. 7ač~sni odbor je sestavljen sledeče: Predsednica Fozina Nanut: podor Dora K-fsnnič' toiniea Vida Paparekr nam. t-linica Vida Kiuder: b'oaain;ca 1 rturrr Lavrenčič; nom b^aa. Flizabeta T^-no-^o: toi-nira zo tic;V i n nrop^oan-P^irvVmrič, O^borT-iie'^' Peo^o Zorko Par--irela Mirni t evei T evpušček Pepca in T ;na Tnlič. P^Ir>o tek oHKo^nio se o,-, r^otrebi f-nrpirne -*r ndhoT- elf-rnire OniVt društev, VMore še nimajo v njem svojih zastopnic'. zadoščenie. Liudska oblast, ki se bla-aodeino uveliavlia na vsem področju pod jugoslovansko vojaško pravo, je odvzela plodno zernlio deaeneriranim arofom. lastnikom tržaških ^eznic. ter ie, izročila v last onim, ki jo obdelu-ieio s svoiimi rokami, s svojim zno-iem. Koloni sami. so razsodili na svo- i i h sestankih, kdo ima pravico do zem-lie, komu ta pravica ne pripada, Gre za ogromna posestva posameznikov, ki so skozi stoletja živeli na račun 2000 revnih kolonskih družin. V Ko-prščini ie prešlo 3500 hektarjev veleposestniške zemlje v roke kolonv, ki jim ie bil polea odločbe, ki predstavila dokument, na podlagi katerega je pHšla zemlja v njihovo last, vročen tudi sklep, da je zemlja Pravilno in nravno vkniižena v zemliiški knjiai-Delovno ljudstvo je z izvedbo agrarne reforme slavilo dnn zmage nad krivično nreteklostio. Globoko pa nas aane tudi bridka bolečina, ki navda-ia to marljivo ljudstvo ob misli na krivično razsodbo zaoadnih imperialistov, ki so vkliučili koprski okoliš v oodročie Svobodnega tržaškeaa ozemlja', kljub oaromnim žrtvam, ki jih ie morala doprinesti Istra v svoji borbi za svobodo. Tudi okraj Koper ni zaostajal za ostalimi okraii cone B alede obnove in liudsko izobraževalnega delovanja. 28 krajevnih prosvetnih svetov je Dne 10. julija se je ponovno vršil sestanek tega odbora, na katerem se je prišlo do važnih zaključkov o bodočem delovanju za pomoč deci v Jugoslaviji, od katerih je najvažnejši da se v tem letu v to svrho nabere svota 200.000 pesov. Da se omogoči izvršitev tega velikega načrta, Koordinacijski Odbor za Pomoč Jugoslaviji odstopi odboru žen filme, ki so prispeli iz Jugoslavije in se te poda v vseh krajih kjer se nahajajo naši naseljenci. Istotako Koordinacijski Odbor odstopi ženam vse delo z "boni" za pomoč deci, kateri so že več časa razdeljeni vsem društvom. Poleg tega je odločeno, da žene prirejajo zabave, čajanke in razne druge prireditve, katerih čisti dobiček bo namenjen za izpolnitev te kampanje. Na tem sestanku se je tudi sklenilo, da se v najkrajšem času vršijo obširni sestanki v vseh onih društvih kjer obstojajo ženski odseki, a istotako v onih kjer še ne obstojajo ti odseki, da se na ta način oiači in širi organizacija jugoslovanskih žen v Argentini in da se skupno čimveč nabere za pomoč deci v domovini. Začasni odbor žen, poživlja vse ■tovarišice in sestre jugoslovanske v Araentini, da več ne odlašaio, temveč takoj pričnejo z pripravo svojega načrta. po katerem hočejo delovati v tej veliki Kampanji za pomoč deci in bodo na ta način izpolnile svojo dolžnost napram svoji domovini. Vse delo se bode vršilo na temelju tekmovanja sledeč primeru dela na-šsacf naroda v domovini. Osrednii Odbor Žen bode na svoiem prihodniem sestanku napravil natančen načrt te-aa tekmo^ania, katero bo iavljeno vsem društvom in v našem tisku. uspešno posredovalo ljudskim množicam zaklade ljudske prosvete. 10 pevskih zborov je pelo na festivalu slovenske nesmi. Obnovlienih ie bilo 5 ! nrosvetnih domov in 5 čitalnic, nadalje 5 godb na pihala. Po vaseh koor-s.koaa okraja je bilo oraaniziranih 48 r>rireditev\ v času tekmovanja za orikliučitev k Titovi Juaoslaviji pa je pričelo delovati 47 večernih tečajev, ki širiio znenie slovenskeaa jezika in poalabliaio zanimanie za čitanie. 20 novih knjižnic ustreza ukaželjnosti. koprskega delovnega ljudstva, ki kaže veliko zanimanie za napredek v izobrazbi in v svojem poklicnem delovnem področju. Boaati. draaoceni so vtisi s te poti. Povsod čutiš utrip ljudskih množic, ki upirajo z zaupanjem in močno vero svoje pcalede k novi Juaoslaviii, katera zagotavlja ljudem srečnejšo bodočnost, vsem juaoslovanskim narodom oa popolno enakopravnost. Kakor otrok lepe, nove iarače. tako se naše ljudstvo, naše dobro, zdravo, pošteno slovensko primorsko ljudstvo na ozemliu. ki ie v pričakovanju priključitve k FLR Juaoslaviji na podlagi določb mirovne poaodbe z Italiio, iskreno veseli trenutkor, zaodovinske ure, ko bo polno zadihalo v svobodi in svetlejšem življenju matične Jugoslavije. Dr. Fr. V. Glas 1’ropietario: CONSEJO ESLOVENO Direclor: LADISLAO SKOF Administrccdor: METOD KRALJ 0 IZ UDRUŽENJA SVOB. JUGOSLAVIJA ^dolžnosti kar nam dokazuje vsota $ 320.50, katera bo prišteta zbirki za rekonstrukcijo. Obračun: Stroški: Dvorana ........................... $ 80.— Dovoljenja ....................... „ 35,— Pijača ............................ ,j 181.— Razni izdatki ..................... „ 77.70 rODUPRAVE SLOVENSKEGA GLASA Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Devoto: Simbron 5M8. U. T. Gi-loOJ. ‘ Ivan Cankar”: Kamallo 4902 — Saavedra. Ljudski Oder: Coronel Kamon Lista 5158. U. T. 50-5502. Jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Centenera 2249. U. 1. 6^.-1 iOl. Slovenski Dom: San Blas 1961. U. T. 59-3GG7. ; Udruženje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: >Av. Fr. Beiro 4916, LA. 50 boJl 'A A S T O 1> N I K I : Za Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639. Za Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y IIorqueta. Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Za Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzada. Za Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio G63, Buenos Aires. Za Caseros in Tropezon: Ivan Hrovat — Ltsandro Medina 1386. Za Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificacion Laranaga 2235. Na Paternalu: Matevž Simčič — Warnes 2101, Buenos Aires. Buenos Aires, 7 de Agosto de 1947 No. 22 « i-5C-jrJT. ^nuLinua.'.*« uk ustanovitve Slovenskega Sveta Minulo je eno leto od kar je slo-{>točka na vseh naših diskusijah. Slo- venska naselbina v Buenos Airesu izvršila najznačilnejšo potezo v svojem organiziranem življenju: ustanovila je osrednje vodstvo Slovenski Svet, v katerem so zastopana vsa slovenska dr ušiva. Ni bila to poteza momentalnega navdušenja, celo zunanji dcgedki sami niso toliko uplivali na organizacije, da so si z ustanovitvijo Slovenskega Sveta bratsko podale roke, ter sklenile v bodoče skupno delovati. Bil je to trud večletnega dela, ki je 27. julija lanskega leta dazoiel. Ves proces, ki se je odigraval od ustano vitve naših društev in vse njihovo stremljenje do ustanovitve Slovenskega Sveta je vodilo vedno k enemu cilju: k združitvi, zato par beležimo v tej dsfoi mnogo poskusov, ki iz raznih vzrokov niso dosegli zaseljenega uspeha. Zaman bi bilo posegati v preteklost, ter iskati vzrokov, čemu ni bilo že prej združitve, naši sedanji skupnosti bi to nič ne koristilo, kajti iz zapiskov naše klavrne preteklosti ne bi vzeli niti tcliko izkušenj, da bi nam sedaj služile kot dober učitelj, zato pa mora biti pogled Slovenske ga Sveta usmerjen le v bodočnost. Ako analiziramo lazvcj naše naselbine v zadnjih par letih pridemo de zaključka, da so bile širše plasti izso ljeništva, najvažnejši faktor združitve naših organizacij. Med tem ko so se odgovorni krogi spuščali v podrobnosti in mučne diskusije, in včasih celo do klevetanja, je naselbina na splosno in ob vseh prilikah manifestirala za združitev. Slovenila Svet se je tedaj pojavil kot neizogibni pejav. ki je takoj postal vesten tolmač te splosne želje, zato pa ni bil večrat ponavljani poskus, temveč posrečena realnost. Slovenska naselbina Je z ustanovitvijo Slovenskega Sveta zadobila novo lice, kajti usmerila je svoje delovanje v smislu popolne združitve. BODOČA NALOGA. Ko pregledamo naše enoletno delo, se vprašamo: ali je naše delo dovršeno? Mnogi noši rojaki si bodo stavili isto vprašanje in vsakemu bo jasno, da Slovenski Svet ni dovršil še svoje naloge. Pred nami stojijo se velika nerešena vprašanja. Ena teh je materijalna združitev naših društev. Od Konvoncije, ki se je vršila v venski Svet je ladi tega vprašanja prezrl svojo bistveno nalogo, katero si je začrtal pred letom. Sli smo tafco-rekoč, preko naše mladine, naših žena, našega lista in pozabili smo da naša domovina potrebuje pomoči. V zadnjih mesecih smo se posvetili zgolj zidovom in zemljišču in ker nam ni šlo vse gladko kakor srno si želeli nam je celo nekoliko pegum upadel. Nihče ne trdi, da ni graditev enega skupnega doma koristna in potrebna. Graditev skupnega doma, je in mora ostati skozi in skozi odprto vprašanje v Slovenskem Svetu, ampak če bo Slovenski Svet osredotočil vse svoje moči v ta problem, bo postal prej ali slej, nič več kot mrtvilo, ki ne bo nobenemu več koristil. Dobro nam je znana nestrpnost, ki vlada, glede tega vprašanja in marsikateri se vpraša, kaj dela Slovenski Svet, da se še ni pričelo z zidanjem. Lahko je govoriti, a težje je delati. Z dobro premišljenimi koraki bomo več dosegli kakor s prenagljenimi dejanji. Z ustanovitvijo Slovenskega Sveta smo dosegli, da sedijo predstavniki vseh slovenskih društev pri ena in isti mizi v najboljšem sporazumu, in to je mnogo, če vpoštevamo, da so bila naša društva od svoje ustanovitve ločena. Bili smo v tem oziru iniciatarji združitve in vzgled vsej jugoslovanski ko — SLOVENSKI ODBOR — Pred kratkim pričela zbirka za rekonstrukcijo Jugoslavije je že v poolpnem teku. Iz poročil, ki nam prihajajo iz raznih krajev je razvidno, da naše ludstvo se resno zaveda važnosti te kampanje, zato tudi smo prepričanja, da s požrtvovalnostjo vseh rodoljubov bomo izvršili nelogo, katero nam dolžnost do naše domovine narekuje. Naloga nabiralcev ni prav lahka, kajti pri njih požrtvovalnem delu naletijo tudi na ljudi — katerih k sreči je prav malo —, ki izvijajo in obračajo besedo, eni na en način ostali nad rugi, obojih namen pa je ne pri spevati. Ta zadeva ni tako enostavna kot na prvi pogled izgleda, kajti ugotoviti je bilo mogoče, da gotovi ljudje so na delu za pre-prečiti uspešen razvoj delovanja gori ozna čenega odbora. Naše delovanje je zakonito in zato tudi javno, obračuni so objavljeni v listu in knjiga je tudi na razpolago; zato pa, ako je še komu ostal kamen v roki, naj ga vrže tako, da bomo vsi znali od kod prileti. Rojakinje in rojaki, ne nasedajte na besede oviralcev, kajti resnica je, da naša domovina še vedno in resno potrebuje naše pomoči in mi kot zvesti sinovi moramo poskrbeti, da ji isto damo v čim večji meri. Pregled zbirke za rekonstrukcijo. "Slovenski odbor" je sklenil na eni izmed svojih rednih sej, objaviti v "Slovenskem Glasu" vse one, ki bodo prispevali za rekonstrukcijo FLRJ, tako poleg potrdila, ki ga dobi vsak posamezni darovalec bomo imeli tudi javni pregled vseh zavednih rojakov, katerim je današnja svobodna nova Jugoslavija v resnici pri srcu. Skupni stroški ..................•........ $ 373.70 Dohodki: Vstopnice ........................... $ 436. — Znaki ................................... 37.70 Žrebanje ........................... ,, 60.— Buffet .............................. „ 151.95 Razno ............................... „ 8.55 Skupni dohodki .................... $ 694.20 PREGLED ZBIRKE "Slov. pododbor" iz Saavedre in društvo “Ivan Cankar" Tov. Križnič in Winkler sta razprodala sledečim tov. in tovarišicam: Po $ 50.—: Mihael Križnič, Friderik Win-kler, Valentin Križnič, Franc Požar, Terezija K. Požar, Josip Brajnik. Po $ 25.—: Maks Podgornik, Terezija M. Podgornik Po $ 20.—: Štefanija P. Winkler, Marija | R. Križnič, Franc Rijavec, Franc Pavlin, Jožefa Brandolin, Angela Maurič. Tov. Albin Bajc je razprodal sledečim: Po $ 30.—: Luis Fatur, Josip Ludvig. Po $ 25.—: Albin Bajc, Justina Bajc. Tov. Kaluža in Turel sledečim: Po $ 100.-—: Mirko Turel, Josip Sviligoj, Alojz Lozar, Ivan Makuc. Po $ 50.—: Karel Kaluža, Gašpar Štavar. Po $ 30.—: Karel Iham, Franc Perenič.' Po $ 25.—: Anton Bandelj, Alojz Bandelj, Franc Sulčič. Po $ 20.—: Franc Vončina, Anton Godnič, Franc Spacal, Štefan Štavar, Ivan Gregorc, Vladimir Herakovič, Leopold Prinčič in Franc Kaluža. Čistega dobička $ 320.50. * Ustanovitev novega pododbora v Quilmesu Dne 5. julija se je vršil ustanovni občni zbor v Quilmesu. Že več časa je obstojala skupina zavednih Slovencev, katera je sodelovala pri raznih akcijah za v pomoč F.L.R.J, Ker pa se je videlo, da je potrebno ustanoviti tudi tam en pododbor, smo šli na delo. Tako smo se zbrali in razpravljali o pomenu in važnosti našega delovanja in ker smo videli da mnenje zbranih je bilo za ustanovitev pododbora smo izvolili za predsednika omizja tov. Andreja Frankovič. Začasni predsednik je podal poročilo o dosedanjem delovanju, ki je bilo z zadovoljstvom sprejeto. Nato je poročal začasni blagajničar, kateri je med drugim povedal, da v blagajni se nahaja $ 60.— od pobrane članarine in $ 130,— od razprodaje titelnev. Tudi to poročilo je bilo z zadovoljstvom sprejeto. Zatem so govorili v imenu "Slovenskega odbora" tovariši Bažec, Košuta in Gregorič in tovarišica Jamšek. Končno so se vršile volitve odbora, v katerega so bili izvoljeni sledeči tovariši in tovarišice: Predsednik Andrej Kersevan, Tajnik Marij V. Sosič, Organizatorični tajnik Milan Dumencic, Blagajnik Leopold Gomizelj, Podblagajnik Franc Rožanc, Odborniki: Ivanka Pavlovič, Marija Mljač, Ivan Poljak, Avgust Silič. Pregledovalci računov: Mihael Mljač, Ivan Umek in Ivan Pavlovič. Novoustanovljenemu pododboru Ouilmes-Berazategui želimo obilo uspeha na delu za domovino. loniji, zato pa moramo paziti da ne j zavozimo, sedaj ko smo prevozili že j Iz Villa Scaso polovico peti. Članstvu vsakega dru- , "Slovenski pododbor" Udruženja Svobodne štva je treba dati potreben čas, da na ; Jugoslavije je priredil dne 21. junija doma čo zabavo s pler.om. Ker je bil yisti dobiček namenjen za rekonstrukcijo Jugoslavije je razumljivo, da se je zbralo lepo število rojakov in rojakinj. Zabava, ki je trajala do jutra je potekla v najlepšem redu. Naše ljudstvo naj se zbere kjerkoli hoče se zna mirno zabavti, pri tem pa ne pozabi svojih ZOPET NOV DOKAZ, DA JE POMOČ, ZA KATERO SO SE ŽRTVOVALE ČLANICE IN ČLANI NAŠIH DRUŠTEV IN IZSELJENCI SPLOH, DOSPELA NA PRAVO MESTO, TO JE: V ROKE RESNIČNO POTREBNEMU LJUDSTVU V DOMOVINI! svojih sestankih dobro premisli kaj je bolje prodati in kaj kupiti in prepri čani smo, da bo tako prej prišlo do veselega zaključka, kakor da bi Slovenski Svet postopal v tem oziru preveč vsiljivo. Da imamo v slovenski naselbini nasprotnike skupnosti, ki današnji moment uporabljajo v svoje škodoželjne namene, to dobro vemo. fudi vemo. da jih ni mnogo, zato pa se ne smemo plašiti. Izven Jugoslavije je mnogo ubežnikov ki blatijo novo Jugoslavijo kar se da, toda Jugoslavija jih bo porazila s svojim delom in napredkom. Slovenski Svet se bo moral napram j no st Skrbeti moramo da dvignemo svojim nasprotnikom ravnati ravno j r.aš list na višjo stopnjo kot je sedaj, tako. S polemiko ne bomo dosegli ni- j Vse to čaka Slovenski Svet v bližnji česar, z delom pa vse. Treba se bo bodočnosti. In če bomo to vestno izvr-posvetiti naši mladini v večji meri kot ■ šili, tudi zidanje skupnega doma ne čimveč našo kulturo in zgodovino se danjega in preteklega časa. To bomo dosegli potom predavanj, spisov itd. Naše žene so se združile, da čim več pomagajo domovini. Tudi tem bo moral Slovenski Svet dati večjo pozor- aprilu, stoji to vprašanje kot mrtva Ido sedaj, ter skrbeti, da bo spoznala bo več nerešljiv problem. Priporočeno pismo, ki je dospelo iz Višegrcda v Bosni v zahvalo "Slovenskemu Domu" v Buenos Airesu, se alasi v srbohrvaščini sledeče: Višegrad, 12. VI. 1947. Spoštovani tovariši in tovarišice! Prejeli smo Vaše darove poslane preko Rdečega križa ter se Vam lepo zahvaljujemo kot siromaki, ki smo bili do tal uničeni, a koteri imamo 5^ se - nedoraslih otrok, dva sina pa služita v naši vojski in eden študira. Ostali smo sirote brez vsakega najpotrebnejšega in tudi brez hiše in pohištva ker nam je vse premoženje pogorelo tekom vojne in so nam to škodo povzročili okupatorji. Najlepše se Vam zahvalimo za vašo poslano pomoč in beležimo: Zorka Ječmenica Višegrad, Bosna, Jugoslavija. (Sledi na str. 7. in 8.) SMRT FAŠIZMU Fizkulturna parada v Beogradu - revija mladostnega poleta in moči, ki se vz buja v novi Jugoslaviji Glisti in alpinistke Slovenije v alpinskih# Fizkulturni brigadi Hrvatske je sledil« Beograd, 22. junija. beograjske ulice napolnili s svojim mladostnim poletom in lepoto svojih zdravih teles tisoči in tisoči fizkultur-nikov iz vseh delov države in otvorili mogočno paradno svečanost Dneva fizkulturnikov. Ime Tito je bilo na potih vseh fizkulturnikov med vso parado. Njihova največja želja je bila videti in pozdraviti svojega maršala ter pokazati pred njim svoje uspehe in uspehe vsega fizkultumega gibanja. Sredi Terazij so Danes SC&predstavljali mornarje, smučarje, teniške igralce. Pionirke pa so nastopile z igrami z žogo in prostimi vajami. Za pionirji so stopali s čvrstim korakom fizkulturniki FD Metalca. Na čelu so stopali nosilci grba društva in nosilci zastav, ki kažejo, katere panoge goji društvo. Nato so korakali Iizkulturniki Instituta za fizkulturo, oblečeni v različne fizkulturne kroje. Za njimi so se peljali na kamjonu rokoborci Srbije, Vojvodine, Slovenije in Hrvatske. Ogromne množice ljudstva so vzdolž pleč- pzdravljali maršala S toplimi pogledi, j nika navdušeno pozdravljale vse nastopa-s skandiranjem njegovega imena. Ozračje je vzvalovilo od vzklikov, ki so vreli po vseh ulicah, kjer se je pomikala parada. Veličastno parada 15.000 fizkulturnikov Parada se je pričela točno ob 8. uri. Na častni tribuni, ki je imela obliko ladje in je bila okrašena z grbom mladine in grbom fizkulturnikov, so prisostvovali maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito, predsednik Prezi-dija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar, podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj in Jaša Prodanovič, člani zvezne vlade, generali in višji oficirji Jugoslovanske Armade, delegati ZSSR, Bolgarije, Madžarske, Češkoslovaške, Poljske in Romunije ter člani diplomatskega zbora. Vojaška godba je zaigrala koračnico in fizkulturne brigade so pričele pred deset-in desettisoči Beograjčanov defilirati od Slavije preko Terazij do Kalemegdana. Za vodstvom parade so nesli beloobleče-ni fizkulturniki grb Jugoslavije, fizkulturnice v narodnih nošah pa sliko maršala Tita in sicer tako, da so bile na eni strani fizkulturnice Makedonije, Srbije in Črne gore, na drugi strani pa fizkulturnice Slovenije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine. Temu je sledilo celo morje fizkulturnih zastav, ki jih je nosila naša mladina. Kot prvi so korakali fizkulturniki FD Graditelj z veslači in čolni, nato FD Radnički, ki je eno največjih društev v Beogradu. Fizkulturniki Radničkega so nastopili s svojimi telovadci na kamionu z vajami na in kolesarji. Sledilo je beograjsko železničarsko sindikalno FD Signal, ki je s svojimi telovadci na kamionu izvajalo parterne vaje. FD Poštar je sodeloval v paradi z zastavonošami, fizkulturniki-telovadci in lahko-atleti s kopji. Za FD Poštarjem je nastopilo beograjsko FD Grafičar, v katerem je sku-tribune sabljači FD Slavena, telovadci in telovadke ter veslači FD Slavije. Telovadke so izvajale med koraaknjem telovadne vaje in pafterno telovadbo, veslači pa so nosili štiri čolne in vesla. Za telovadci FD Slavije so korakali v paradi športni letalci, ki so na čelu med kolono zastav nesli grb športnega letalstva. Za zastavami je korakala skupina motornih letalcev, nato jadralni letalci z velikim jadralnim letalom, za njimi modelarji in modelarke z majhnimi modeli letal, na koncu pa padalci. V sprevodu so nastopili tudi mladinci in mladinke, člani LMJ. Za kolono mladinskih zastav so korakali kot prvi telovadci srednjih šol Beograda, nato plavalci in plavalke vseh srednjih šol; sledili so jim srednješolci in srednješolke, ki so v sprevodu izvajali proste vaje. Za srednješolci so nastopili pionirji, ki so joče fizkulturnike. Za fizkulturniki društev Beograda in rokoborci je korakala skupina fizkulturnikov mladinske proge. Fizkulturnike mladinske proge so najavili brigadirji mladinskih delovnih brigad, oblečeni v preproste delovne obleke z lopatami na ramah. Samozavestno in ponosno so brigadirji vzklikali maršalu Titu, manifestirali pred njim in pred množico voljo in pripravljenost, da izgrade progo pred določenim rokom, da razmajejo vsako steno, premoste reke, izkopljejo nove kamnite in železne ceste. Mladinci so nesli na čelu grb mladinske proge ter zastave. V sprevodu je korakalo 160 graditeljev proge Samoe—Sarajevo, ki so se obvezali, da bodo zgradili mladinsko progo do 29. novembra 1947. Takoj za graditelji mladinske proge je korakalo 10 fizkulturnikov železarskih to-varn iz Železnika. . Še težje kot ostali so tržaški iizkulturniki dočakali trenutka, ko bodo ugledali maršala Tita. Tržaške, jugoslovanske, slovenske, hrvatske in italijanske zastave so plapolale nad slovenskimi,, italijanskimi in hrvatski-mi mladinci Sovobdnega tržaškega ozemlja, združeni v enotni antifašistični fronti. Beo grajčani so navdušeno pozdravljali belo-oblečene fizkulturnike in fizkulturnice iz Trsta. Za tržaškimi fizkulturniki so korakali zastopniki vseh republik. Burno pozdravljena je korakala mimo častne tribune fizkulturna brigada Slovenije s Triglavom in slikama maršala Tita in predsednika vlade LR Slovenije M. Marinka. Za čelom je korakalo vodstvo slovenske fizkulturne brigade, za njim pa so stopali s paradnim korakom zastavonoše fizkulturnih zastav in zastav panog, ki jih goje v Sloveniji. Kot prvi so korakali alpi- oblekah. Nato so se na posebnih smučah, ki iih je skonstruiral inž. Bloudek, pripelali mimo častne tribune znani slovenski, državni in balkanski smučarski prvaki. Za smučarji so na posebnih drsalkah drsali znani slovenski in državni prvaki Silva Palmeto-va, Biber in Tuma. Navdušenje beograjskih množic se še ni poleglo, ko je prikorakala mimo hrvatska fizkulturna brigada na čelu s kamionom s hrvatskizastavami ir. grbom Jugoslavije. Za kamionom pa s f : kulturniki nosili za-•'•lave hrvetskee ropuk/ike, skupina slavonskih narodnih noš pri rhke. maršala Tita, predsednika vlade LR Hrvo,r.l.r dr. Baka-riča in Vladimira Nazora. Za lemi so stopali nosilci fizkulturne značko, teniški igralci, sabljači ter fizkulturniki in fizkulturnice v krojih. Zadnjo skupino hrvatske brigirdo pa so sestavljali: plavači in plavalke, kamion z ribiči in čolni, kamion z jadrnico, veslači z osme-ci, ribiči z mrežami in ribami ler kolesarji Hrvatske na čelu z Avgustom Prcsonikom. prvakom dirke "Okoli lir m lini je". brigada Srbije. Fizkulturniki so i ošili r‘ čelu grb Srbije, fizkulturne zastave in stave fizkulturnih panog, ki jih v Srbiji največ goje. Nato so korakali fizkuit'jr^ in fizkulturnice, oblečeni v posebne kro,’e ter državna reprezentanca v streljanju, ki nas bo letos zastopala na svetovnem strel skem tekmovanju v Stockholmu. Burno pozdravljeni so na koniu prišli ':Z' kulturniki Jugoslovanske armade skupno motoristi. Borci JA so nosili r.a čelu dr?a'" no zastavo, za njimi pa so bili borci v l>2 kulturnih krojih, razvrščeni v kolone tok0' da so sestavljali ime Tito. Za čjloin s° stopali nosilci zastav CDJA Partizana, l*a njimi pa lahkoatdeti Partizana na čelu s kapetanom Pavlom Jovičevičem, porort11 kom Polovino in ' podporočnikom Tehače!n' Za lahkoatleti so korakali nogometaši, **] so na gostovanjih po Češkoslovaški, Polis® in Sovjetski zvezi dosegli veliko uspeh©-Defile so zaključili motoristi Beograda čelu z beograjskim prvakom Čabrajo. Z motocikli je bila zaključena prva parada f'2’ kulturnikov vseh narodov Jugoslavije. Nuestra futura labor En el aeto de transmision del man-^el mes de’ Enero en el lugor a fijarse- do, como informamos en el numero anterior, el Secretario General, com-panero Boris Košuta, expuso breve-mente un esbozo del plan de la ac-cion futura. En este plan se dan los rasgos ge-nerales de la futura labor del Comi-te Ejecutivo, de las diferentes secre-tarlas y de las subeomisiones a for-marse. No pueden fijarse en detalles precisos, pues si asi se hiciese al po-nerse en practica se tropezaria inevi-tablemente con la realidad que mu-chas veces no se amolda a los planeš preestablecidos, sino todo lo contra-rio, los planeš tienen que amoldarse a ella. Estaremos en condiciones de detallar la labor una vez que las co-misiones se den a la tarea de llevar a la practica lo planeado. Pero in-formaremos algo de nuestro plan y ello sera de los proximos aetos de la Federacion a realizarse y que son los siguientes: 1) El dla 21 de septiembre, dia de la primavera, una excursion (pic-nic), en un lugar a fijarse; con competi-ciones deportivas relampago. 2) Un festival en conmemoracion del primer oniversario de la funda-cion de la Federacion a realizarse en lugar y fecha a fijarse. 3) Un gran pic-nic a realizarse en A los Jovenes Eslovenos La Comision Juvenil Central Eslovena ha decidido efectuar el dia 17 del corriente mes a las 16 hs. en Simbron 5148, una Asomblea General de Jovenes Eslovenos, con el objeto de ccnsiderar el siguiente: ORDEN DEL DIA 1) Posicion de nuestra Juventud ante la unidad material de nuestra colectividad. Čada joven asociado a una de las cinco Comisiones Juveniles Eslo-venas comprenderd que el tema a decidir en esta oportunidad, encierra una importancia fundamental para el futuro de nuestra Colectividad, como asi tambien para dar forma a las aspirciones de nuestros jovenes, tanto en el campo de la cultura moral como de la fisica, por lo que la Comision Central cree asegurada la presencia de la mayoria de nuestra juventud. Finalizada esta Asamblea tendra lugar un TE cuyo beneficio sera destinado a la reccnstruccion den uestra Patria de origen, por lo que aprovechamos esta oportunidad para invitar a todos los Compatriotas que deseen contribuir a este alto fin. La Comision Juvenil Central Eslovena. Las modificaciones que sufra este plan de aetos seran comunicadas eI1 su oportunidad asi como tambien 1°5 detalles de su realizacion. Con respeeto a la labor de los se* cretarios, se dispuso en sintesis siguiente: SECRETARIA GENERAL: Desarroll0 de la actividad general. SECRETARIA: Tarea general y reccion de la comision artistica. SECRETARIA de ORGANIZAClOt* a) Pasar revista a la organizacičn & todas las comisiones juveniles y Pre' parar una estadistica general; b) cofl' trol sobre funcionamiento de las dis' tintas comisiones y sub-comisione5, c) orientacion general sobre las ac*1-vidades de la juventud yugoslaV& d) propender al contacto y establec1' miento de vinculos con la juvenWd argentina y yugoslava en los dem^5 pcises sudamericanos; e) organiz3' cion del archivo general e inventar!0 de la federacion; f) Direccion de comisiones de fiestas y deportes. PRENSA Y PROPAGANDA: establ®' cer una red de colaborados correS' ponsales en čada una de las cotf11' siones juveniles; b) redacci6n y pliacičn del rincon juvenil y del Pe' riodico mural; c) colaboracidn con ^ Comision Juvenil Central Eslovena eI1 la redaccion de la pagina juvenil aparece en Slovenski Glas; d) envi° de articulos sobre actividad juvenil & los periodicos de la juventud de Yu’ goslavia y otros que crea convenien' te y necesario; e) edicidn de la r®' vista del Primer Congreso Juven'*1 f) Direcrion de la comision de cultur^' SECRETARIA DE FINANZAS: EsW bilizar la coja de la Federacion y c0ir trol sobre la realizacion de las fiesto3' parte finonciera, y demds aetos gen®' rales. CORRESPONDENCIA: Central' cion de todc el movimiento de correS' pondencia. SECRETARIA DE ACTAS: Cumpl1' miento de la tarea especifica. Proximamente publicaremos un gr<3' fico en el que se demostrard el funci^1' namiento global de nuestra feder^ cion. POMLAD SVOBODE V naši dragi domovini, Po krvavi kruti zimi, Prišla željna je pomlad, Ki vzbuja cvetke naših trat. Zemljo sneg več ne pokriva, A junakom našim vliva, Novih upov, novih nad. Sled še groznega trpljenja, V gozdih prejšnjega življenja, Našim bratom je poznan; Udarec hud je bil zadan Celi naši doaiovini. Glej: zdaj združeni, edini, Vstaja narod iz razvalin; Narod majke slave sin, Narod suženj v zgodovini. Vonj pomladni vseh napaja, Bratstva dom mogočen vstaja, Dom pravičnih boljših dni. Solnce svobode žari, Davno že pričakovano, S krvjo junakov izvojevano, Le sveti vedno solnce ti. Kot zvezde žar na jasnem nebu, Kot zore svit v jutranjem dnevu, Vstal si narod naš junak Iz sna zaželjenih prej nad, Luč pravice te obseva, Bratska sloga te odeva, Pozdravljen bodi narod tak. Faustin Lozar POTEK MLADINSKEGA SESTANKA Kakor je bilo javljeno, dne 27. julija je imela setaneic slovenska mladina. Udeležili so se tega setanka vsi mladinski odseki naših organizacij, kakor tudi zastopniki Slovenskega bveta in Slovenskega Glasa, kateri so pri mladini vedno dobro sprejeti, ker v resnici jih potrebujemo in radi upoštevamo njih nasvete. Naj prvo je tovariš Bruno Komavli 9lavni tajnik Slovenskega Osrednjega Odbora podal kratko poročilo o delovanju tega,povedal je, da ta odbor )s zelo malo napravil za napredek iz Vzrokov, ker zelo malo časa obstoja. Pač pa, si je nadel nalogo urejevati našo mladinsko stran v Slovenskem Glasu, kar nas stane precej truda, ker smo malo izvežbani v slovenščini, pač Pa to delo izvršujemo po naši možnosti in z najboljšo dobro voljo. Nadalje se je razpravljalo in odobri- lo resolucije prvega kongresa Jugoslovanske mladine. Menjali smo mnenja, fta kakšen način bi največ pripomogli Pri kampanji za rekonstrukcijo naše domovine. Pozneje se je razpravljalo Slede pevskega zbora in tečaja za slovenščino. Sklenilo se je, da se ustanovi pevski zbor slovenske mladine, kakor tudi otroški pevski zbor. Glede tečaja za slvenščini se je sklenilo, da bo ta deloval v treh okrajih mesta in sicer v Devotu, na Paternalu in v Saa-vedri. Na ta način olajšamo mladini, Posebno pa otrokom, predolgo vožnjo. Naša želja je da se tega tečaju vdeleži Vsa mladina, mali in veliki, člani in Nečlani naših organizacij. Tudi radi združitve se je mladina enoglasno izrazila, da jo čimprej želi in težko pričakuje. S. Gel j a TRETJA OBLETNICA SMRTI JOŽETA SREBRNIČA Zavedno slovensko ljudstvo se z žalostjo spominja 11. julija, to je dneva, ko so hladni soški valovi objeli truplo nadvse požrtvovalnega in junaškega borca Jožeta Srebrniča. Ako se malo zamislimo in ozremo nazaj, povsod srečamo tov. Srebrniča. Pred prvo svetovno vojno je bil na delu z ustanavljanjem prvih delavskih izobraževalnih društev in naprednih listov, srečamo ga v avstrij-skir zaporih, na fronti in v ruskem ujetništvu. Udeležil se je ruske revolucije; vrnivši se v rojstni kraj se je oprijel z vso vnemo dela. Zopet ga najdemo na delu pri naših delavskih listih, ustanavljanju delavskih kulturnih društev in raznovrstnih zadrug. Srečamo ga povsod in z raznimi nalegami, tako ga zopet vdobimo s krampom v roki pri gradbi občinskega vdovoda, kakor tudi v občin skem uradu in rimskem parlamentu. Celo njegovo življenje je bilo polne neprest:nih bojev združenih s nepo-oisnim preganjanjem in trpljenjem, okusil je grenkobo goriških, tržaških In neapeljskih zaporov, kakor tudi anih stare reakcionarne Jugoslavije. Mož globokega prepričanja v zma- oo pravice nad krivico, nikdar in v nobenem slučaju ni klonil. Mnogo je pretrpel, toda vztrajal je in ko je prišla odločilna ura je stal v prvih vrstah Slovenske Osvobodilne Fronte. Čeprav že sivolasi starček, član Pokrajinskega Odbora, ni ostajal v zaledju, ampak vedno je bil tam, k;er je bila njegova prisotnost potrebna in tako tudi dne 11. julija p.i izvrševanju nevarne naloge žrtvoval je življenje za svobodo domovine. Srebrnič in mladina. Vkljub temu, da je bil preobložen z vsakovrstnim, delom, se je posebno zanimal tudi za razvoj mladinskega gibanja. Kadarkoli ga je rabila mladina je prišel v njeno sredo, kateri je znalrvedno dati pravo orjentacijo. Nekoč na nekem mladinskem sestanku je rekel: "Pravijo, da kdor ima mladino ta ima bodočnost, to je res, toda to pa samo tedaj, ako je mladina pravilno vzgojena v onem duhu, ki nas veže z bodočnostjo". Teh besed se je Srebrnič dobro zavedal, zato pa tudi ko je fašizem že močno razsajal in ni bilo mogoče imeti sestankov ne v društvenih in ne zasebnih prostorih je rad prišel med mladino v grmovje ob Soči, kakor tudi daleč v hribe. Med raznimi zaslugami, gre pokojnemu tov. Srebrniču tudi zasluga, da se je v danem momentu naše ljudstvo tako enotno oklenilo Osvobodilne Fronte, in izvojevalo svobodo, za katero se je on celo življenje žrtvoval, beril in končno tudi dal življenje. Srebrnič, bil si in ostal boš med nami! Srebrničev odbor. TRCOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča A 11»«» i* i 12 ki bo trajen spomin nesebične poznvo- lastnega doma, ki bo ponos naše ko- j valnosti v tujini, lonije iz Saavedre in okolice, to so i dejanja in ne prazne fraze, zato pa častitamo tovarišem iz Saavedre. To je dokaz, da ne bodo imeli pri društvu Samopomoč prazen strah glede društvenega premoženja. Nikjer ni zapisano in tudi nihče se ni izrazil, da se bo prodalo, pač pa bomo še dokupili, če bo le mogoče. Ampak članstvo Samopomoči bi rad opozoril, da ako se ne pridružijo Slovenskemu Ljudskemu Domu, bodo prišli drugi ter prav prijazno "vzeli" društveno premoženje in sicer ali tukajšni državni aparat vzajemne pomoči ali pa Jugoslovansko društvo vzajemne pomoči, ker v načrtu, ki je bil potrjen na konferenci pravi: "S pridružitvijo vsih že obstoječih podružnic, se transferira | tudi društveno premoženje v centralo, j brez da bi se izgubilo pravico do na-daljnega bivanja, imena in poslovanja itd." Nastane samo to vprašanje: "Ali so podučeni o tem člani Samopomoči od svojih "strokovnjakov"? Ker članstvo je v bistvu zavedno in zdravo in ne razumemo, čemu bi se ne združilo s svojimi brati Slovenci. "Pa tudi z Hrvati ne", vsaj tako smo slišali v eni "gromoviti" izjavi. S kom se bo pa družilo? Ko smo bili povabljeni na sestanek tega društva, smo bili uver-jeni, da bodo ti "strokovnjaki" predstavili te probleme v luči, kot jih oni Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de CiruRia Atiened: Lunes - Miercoles y Viernes Pedir hora por telefono Bcfensa 1153 U. T. 34-5319 Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila izvršuje JAKOB KREEELJ CESPEDES 3783 (vogal Avda. Forest Tel. štev. 54 - 4850 Coi*g»»raci<3PBa M«di i:odno prppiraln. romala re-ti^oo l'’,^rop,rO’'', r>redno ie nrižlo gjlo To ie tnko unlivalo, da 'lic,ta ,reč nrervrnla. Zcnirni^a je Mi ■,''tadl-ir( a acrdnorn naredniku ”1,e1tktualc i To pa da raniencu no ^V'?TV>'C V. ^ vrocice. - fo npnrnnosti Vroni orr. . Hml h Vai vrvp^ol? Kar ?'0m Vrtcj n t^rn ne»w ■ r> 7nn irn a . KaVa bi Vam ro- fl -p^/^nHrf vpr^fn r>Q Ho- ■, "+n nr°i v Vrvi,# Dn- r\ i tor^i r'roclc^rrTrli si H^Vtor Ha ^oia darovalka bilo H^Vlo, Vi r,o 7a oralen me. TTa-ba-ha m od. infra do v<=čora in 'celo v • ^''1 se ornpio. Trt7 dobim niono kri naenVr—t nričnpm Via-ha-^a ’~i ' brp ikak^oa vzroka. V7pmi nrimer: Vbrizaaio mi kri ka- Napravila je iz Vas moža. bom prerekal. Lahko da ne bom nikoli potreboval izposojene krvi, zato pa mi je vseeno. Ampak zgcdilo se je nasprotno. Nekaj časa potem je bil gardni narednik ranjen v neki bitki. Zavedel se je ko-mai v bolnišnici po več urah. Odprl je oči in videl je poznanega zdravnika, ki je šepetal nekomu. —^Vidite, lica že postajajo rudeča in oči dobivajo svoj izraz. Kaj vse na-nravi kri! Torej so mi io že vbrizgali — ie oomir.lil narednik. Zdravnikova enazka 0 izrazu njegovih oči mu je bila no godu. — Kri torej že učinkuje — si je mislil. — Ženskam sem bil si-”er ze nrej vedno všeč, empak v mo-1'h oceh niso našle nikdar oosebne 'animivosti. In če jo sedaj imam je orav gotovo radi krvi, ki mi jo je da-'oval neznanec. Med tem ko mu je bilo še nemo-aoče odnreti usta da bi kaj vprašal. •e je vdal premišljevanju in celo za-sanial, da je moaoče njega darovalka umetnica z velikimi izrazitimi tem-■"mi očmi, in celo lahko da je do-♦ična umetnica, famozna Lahko se bo ■ledai tndi v meni najavilo kaj uraotni-“keaa. To je na res imenitno. ^ Okreval ie kmalu. Naslednji dan je 70 lahko dvignil glavo in prišel govoriti. Prišel je zdravnik. — Častitam Vam — ste jako krepke narave, moaoče Vas bo zanimalo čigava je kri, ki ste jo dobil? — Pa še kako! — Zdravnik ie odšel. Za trenutek se j je začel ob: ;e vrnil z listkom na katerem je bilo zapisano: "Mesto Peuza, Klopatra Iva-novna Gosavrink". . . Ko ie narednik slišal to ime, se je 7arud;l na v7alavje in nričel kričati: — Oh mati moia, kai ste napravil z menoi! Ojoj, na nomoč! Takoj sem. . . Vzemite mi tekoj kri ven! . . — Vraaa, to na res ni mogoče — 'o aodrnial zdravnik. — Potom na ne vem kaj napraviti. Daite mi. ■''•.saj injekcijo nroti strupu, ali kai nodobneaa. Tisti darovalec je ■^enska. To v-m je stmnena kakor kača. Tn veste kdo je? N;Viče druai kakor moia teta Kleo. Oj! Oi!... Kaj sem -^kel kača? No, to ni kača, to je zmai. V niej sami je toliko strupa, da bi zadostovala za deset tisoč mož. Kdo 1 bo vedel če ne iaz. Ona me je vzga-iala že iz otroških let. Imela ie nose-ben nas, trd ie bil kakor bič. S tem me je pretepala. In no zaman — nravi, zdravnik — Kaj? Radi nje da sem postal mož? — Dobro, jaz tega ne vem, ampak vaša teta je izvrstna ženska. Tukaj zraven njenega naslova je dodala še par vrstic: "Okrevaj, ti pravim in vrni se v boi proti sovražniku". Ako bi bil jaz na Vašem mestu bi ji pisal in bi se ji zahvalil, kajti njena kri Vas je rešila. Končno pa napravite kar Vam je ljubo. Ne vem če se je gardni narednik zahvalil teti, toda takoi ko je ozdravil se ie pognal v boj. Po neki bitki je srečal zdravnika in mu je rekel: — Četudi mi beste rekli da so neumnosti, jaz trdim da niso. Potem ko sem bil ranjen in ste mi dali tisto kri, sem desetkrat bolj divji kakor prej. PRT MOTIH MRTVIH STARŠIH SEM SE 7AKT,ELA. DA SE BOM BORILA Z VSFMI MOČMI IN KONČALA TISTO TvAR STA ONADVA ZAČELA! Tako piSe mladoletna Ljubo Kocjančič iz Postojne svojemu ntricu, našemu naročniku To^ipu Kocijančiču. Kot otrok, je v zadnji vojni mnogo prestala in med rugim piše: To veš, da smo bili mi prej na Koroškem, prav na meji med Nemčijo in Jugoslavijo. Ko so pridrli Nemci k nam so mi takoi dali mamo v zapor, mene pa, ki sem ’'mela takrat 9 let so dali v varstvo tisti družini, ki je mojo mamo spravila v zapor. A.ta je bi! medtem v nemškem ujetništvu. Do treh mesecih se je mami posrečilo pobegniti iz zapora, nato sva pobegnile na Primorsko na mamin dom, ker drugače bi io:iu Nemci odpeljali v lager v Nemčijo. 'r-.^ naše imetje sva ustile tam or v Pre-valiah in so nam tudi Nemci vse vzeli, do ^o^manišega kosa obleke. Kmalu sva zvedel«', da se atek nahaja na Dolenjskem (to 'e tisti del Slovenije, ki so ga zasedli Ita-l'iani, ne Nemci) ker je srečno pobegnil iz Nemčije. Šle smo k njemu in bivali smo v Trebnjem na Dolenjskem. Mama je poučeval^, atek pa je imel neko službo na občini, Ne vem že kdaj prej sta se moj atek in ma.na borila proti tujim izkoriščevalcem in za svobodo delavskega razreda, ko pa se orožen upor proti tujcem, sta bila ona dva med prvimi. Tudi jaz sem delala za partizano, kolikor sem moqla, ko sem bila ^.tora šele 9 let. Za življenie se nismo bri-aali vse svoje sile smo vložili v narodnoosvobodilno borbo. Mnogo smo prestali. Pa nočem Ti vse natanko ooisovat, ker bi morala spisati celo knjigo. Ko je Italija kapitu-irala nam ie bilo vendar nekoliko olajšajo delo in borba za uničenie še zadnjega sovre..mka — Nemčije. Takrat so se naj-boli izrazito v svoii pravi luči pokazali na-rodni izdajalci — domobranci. 1944. leta ko $sem imela 12 let so me ujeli in zaprli. Bila sem zaprta pet mesecev. Kako je tam bilo, pa bolje, da Ti ne pripovedujem. Ko sem orišla iz zapora pa zopet na delo za partizane. Naša družina je zopet igubila dom, ki smo si ga a silo uredili v Trebnjem na Dolenjskem. Kar smo si v tem času kupiu Moleke itd. so nam zopet pokradli domobranci. Ni mogoče povedati kakšne grozota »o uganjali. Kradli, zažigali hiše, ljudi sr klali kot živali, pretepali, mučili itd., itd. Ještelo Slovencev je našlo smrt pod nem 5ko in domobransko roko. Mnogo grozodet stev sem sama videla. 1. februarja 1945. pa so mi ubili ateka in mamico, oba naenkrat v gozdu. Jaz sama sem jih našla mrtve. Atek je bil zadet v prša, mama pa je imela razbito glavo in možgane na tleh. Kako mi je bilo takrat pri srcu si moraš sam misliti. Tolažila sem ~e z neštetimi drugimi otroci, ki so jim prav tako ubili starše. Pri mojih mrtvih starših pa sem se zaklela, da se bom borila z vsemi močmi in končala tisto kar sta onadva začela. Čez en mesec po smrti mojih staršuv pa ie prišla svoboda. Je bilo pač tako usojeno, da sta morala umreti prav pred dnevi velike rreče. Jaz sem šla nato v Primorsko na mamin dom. Tem sem tudi zvedela lepe stvari, kako so trpeli moji sorodniki. Enega strica so skupno z osmimi vaščani mučili, nato pa zažgali hišo in jih še žive vrgli v ogenj. Več hiš so tudi požgali. Take grozote so se godile po vseh vaseh Jugoslavije. Sedai sem v Postojni in hodim v peto gimnazijo. Kar srečno bi bilo naše življenje v Jugoslaviji, ko bi bili združeni z vsemi brati, ki so zasedaj po krivici ostali izven matere Jugoslavije. Toda mi smo trdno prepričani, da se bo to zgodilo, ker se borimo in se bomo borili, dokler se ne bodo uresničile težnje primorskega in koroškega ljudstva po priključitvi k Jugoslaviji. Drugače se imamo kar dobro. Toda delamo z vsemi močmi, da bomo izgradili in obnovili našo porušeno domovino. Saj menda veš kako ss mi Jugoslovani trudimo, in darujemo vse sile izgradnji naše mlade dr-zave' Pozdpave Ljuba. 16 II n O V. F K L A n INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV ,0SE BONIFACIO 6G3 BUENOS AIRES ^eserfg Av'la y Fiambreria “LA AMERICA” de Cuero y Fernandez Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 - 8503 UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184 KRO.TAČNTCA .*? 1 te n isles si 3 f -r^e, kier se čutijo bolj varne. Koliko časo-: ^rreimit'-' vsi moje iskrene pozdrave Smrt fašizmu — svoboda narod”1 Stanko. | UT r«/.* * ••><•»>> 8 (•* «» ' M’ /rr /t \J(J flpTVFCZ OT Vnnvnti nnefnio T,<* Potprnnl p - 1» I % IR I ** * Vedno svež.p pivo in druere vsakovrstne f’-jnČP. _ Rezervirani prostori za družine WARNFS 2101 vogal GAFMFNDTA na Paternalu U. T. 59-229' FARMACIA "SOLEH Servicio noeturno de urgencia Avda. Fco. Beiro 4984 U. T. 50-20'S Franc Može Tehnični konstruktor TOVARNA MOZAIKA VILLA A. GIARDINO Est. Thea HUERTA GRANDE — T. A. 43 K R O J A C N I C Franc Melinc Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 SLOVENSKA BABICA FHomcna Itcncš tUi ttileh LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Aires S Dr. A. Kirschhaum E$ra. Maria Kirschbautti ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA 3382 U. T. 50-738? LIKVIDATOR Ivan Potrč Doma v Zatrešju so mu pravili Na-#ne bi zmajal z glavo, da ne bi po-ali tudi Nacek, Kodričev Nacek, če hočete. Ime je bilo domače in pošte-n°, nihče se ni spodtikal nad njim; ‘Udi nad fantom se ne bi spodtikal, ,Ce ne bi Igo postal likvidator v domačem kraju, v Zatrešju. Ali — kako I® iz zatreškega Nacka postal zatrepi (če bi smeli še zapisati pred ta-imenom to besedo!) — Igo, in Povrh še likvidator, to pa je že mala Povest in treba jo bo od kraja za-Ceti- Lahko jo boste razumeli, saj je preprosta in se začenja preprosto, kako: 'r so se začenjale včasih večerniške Povesti. Nacek je imel gavo, za njim pa je Poraščala v bajti v Zatrešju kopica °‘rok. Dali so ga v mesto. Tam je postal Nacek pomočnik in Nacko. Učil je pri Nemcu in se naučil nemški. . i se naučil samo jezika, naučil se nemški tudi misliti. Prišli so Nem-Cl< in takrat ga je vse to rešilo. Nacko Se je pripeljal v Zatrešje in pokazal Preplašenemu zarteškemu ljudstvu legitimacijo. V legitimaciji je bila Nacko-fotografija, ali pod legitimacijo je P^alo: Igr.atz Kodritsch. E, dober si", so mu rekli kmetje ltl vaški siromaki, "ti si imel glavo že °d navek." . on je lahko pozdravljal na glas l!1 Negoval roko. Imel je glavo, legi-'ftiacija je bila izdana že leta 1940. ar_ se pravi, da je Nacko videl na-j5rei- To je bil kajpada kapital, kapi- 1 ■ dobro naložen kapital. Bilo ga je r®ba samo izrabiti. In Ignatz Kodritsch je rešil Nacka °driča, ko so začeli povprek pobi- li za fronto, Ignatz je prinesel Nacku esto poslovodje. Poslej se je lahko riPeljal v Zatrešje z gospodovim av-°mobilom ter se dal spoštovati v trgovčevem vinogradu od zatreških vi-'oarjev. Lahko je vpletal nemške avke, bil je poslovodja pri Nemcu. 11 )e zadovoljen z življenjem, le eno t Vvni C*a'° miru' mu je žal m to ° ‘korat, kolikor je imel las na glavi, 3 se ni znašel že prej, da ga je za-/^ala tista prismuknjena sokolska ,6~iščina, da je cagal zaradi Nemcev ra. ^eta 1940, da so ga skratka sko-g 1 Prisilil do tiste legitimaciie. Če bi s® znašel poprej, bi bil lahko komi-^r- Pognal bi kakšnega "velikega y0venca" ter začel trgovino germanisti v korist "skupnosti velikega Riškega rajha". Takrat, leta 1941 je ^rnčem primanjkovalo komisarjev. s V. je bil dober komisar, imel je k 2 1 obrnjene roke, ko bog v oltarju ■ reške fare. Da, če bi se znašel po- bi danes ne bil samo poslovo-bi lahko komisar. Za to komi-h)H mesto mu je kilo ^al leta 1941, l9J leta 1942 in nekaj tednov leta 3 —. do Stalingrada, ob -0r SO se ^emci razmajali in rr>ili takrat pri Stalingradu, tako se 2arn°jala in obrnila tudi Ignače-^ Gamet. Ni ga srečala, pač pa se ie obl ° °^renila- Nacko, čeprav je bil je ecen v obleko Ianatza Kodritscha, s^2(3vohal saDe novih časov kakor li-ki zavoha jerebice na sosednii . Prihulil se je in se začel plaziti ^ 1 jerebicam. Bil je prenričan, da Sq tokrat ne bodo ušle. Zadnja leta ^c^a_temeliito izučila. Naučila so ga Poslej ga je lahko rešila samo ^omovir.a. Ij^ je v traovini na glas razlaaal aloboke smisle nemške ”rick-i strategije, si ni mogel kaj, da tegnil koga k sebi ter mu pošepetal 'novico" na uho, in potem na moč spremenil obraz. Ta obraz je bil v začetku leta 1943 začuden, koncem leta 1944 obupajoč, dokler ni bil vedno bolj vesel, dokler ga ni bila leta 1945 ena sama radost, in samo še pomilovanje do nemških rev. Prihajal je v Zatrešje, v trgovčevo viničarijo ter se mudil na vasi. Vas je lahko videla, da ve predapriiski Nacko vse, da si upa — skratka — povedati vse. “Nemčijo bo vzel vrag!" se ’e dušal pred kajžarji in pred kmeti. "Nemčijo in Hitlerja! Avstrijci sami pravijo tako!" Kmetje in viničarji so mu lahko verjeli. Bilo ie to takrat, ko so Nemci v mestu dognali, da prav za prav niso bili samo Avstrijci, da so bili vedno samo čisto navadni in pohlevni Avstrijci, ki jim je storil Hitler enako silo kakor vsem drugim. Nemčija je bila velika in Avstrijci so moraM plesati, kakor jim je Hitler godel, kajpak. "Kajpak, Nemčija ;e bila močna. Moral si plesati kakor so godli, če si se hotel očuvati, če si se hotel rešiti Srbije, Šlezije, Mauthausna, fronte ali vislic." Tako je govoril Ignatz Kodritsch, ki je bil posiej samo še na papirju Ignatz Kodritsch, a v srcu — na uho to novico: Igo Kodrič, kajpak. "Varuj se, Nacko!" ga je posvaril kmet. Ignatz Kodritsch ali v srcu že Igo Kodrič se je široko in veselo zakro-hotal. Glasno je povedal, kako se on Igo nikogar ne boji, četudi bi Nemci vedeli, da ima "zveze". Tak je bil zatreški Nacek, Igo Kodrič^— pravi revolucionar. Kmetje in viničarji so ga lahko spoštovali. Imel je glavo. Takrat so Nemci pognali v zrak oba dravska mosta in zaminirali šole. Ve LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN .V *?deli so, da se ne bodo nikoli več vr-$ nili, da bi se jim tod dobro godilo, zato so začeli uničevati mesto. Ali — prehiteli so jih partizani! Po brati so se morali proti meji, med njimi je bil tudi nemški trgovec; nič se ni mogel zanesti na svoje avstrijstvo, da bi mogel ostati. Ostal pa je Igo Kodrič. Ostal je človek, ki se je moral zatajevati, kajpak; človek, ki se je moral delati za kulturbundovca, da je lažje vzdrževal "zveze", da je mogel "pomagati" partizanom, kajpak; ostal je skratka človek, ki je dosti prestal, kajpak, ki je trpel, kajpak, ki je bil prav za prav velik partizan: ohranil je novi oblasti, kakor so jo imenovali partizani, neoplenjeno nemško trgovino. Pred samimi Nemci je poskril zadnje dni dosti blaga, da bi... da bi mogel pomagati ljudski oblasti, ki je prišla v mesto — in od katere je kajpada pričakoval, da bo vse to upoštevala, da ga bo za vse to primerno nagradila. Igo Kodrič je bil poslovo- dja, imel je trgovsko pamet. Trgovec mora ■ riskirati, če hoče, da se do česa dokoplje, in on je vendar mnogo ri-skiral: celo svojo glavo. Saj, delal je revolucijo na vasi, ohranil je ljudski oblasti trgovino. In — Igo Kodrič je postal likvidator. Ni nosil zaman glave. Biti likvidator, to je bila velika reč. Pravilo se je to, da te je postavila ljudska oblast, da ti je dala tako re- koč v oblast hitlerjevčevo trgovino in viničarijo. Kodričev Nacek se je znova pripeljal v Zatrešje. Tokrat ni imel s seboj več rdeče legitimacije, in ni se kazal več kot Ignatz Kodritsch, tokrat se je pripeljal kot likvidator Igo Kodrič. Viničarji so ga nezaupljivo gledali, nikakor jim ni šlo v glavo to “Triestina0 Lastniki: KUK ANI A in BRATA GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA Recreo “Europa” Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. Prevoz s postaje Tigre FCCA. do fle-crea in nazaj: Lastnika BRATA ROVTAR Tigre FCCA. — T. A. 749 - 589 Rio Carapachay Slovenska Cvetličarna “LOS A L P E S” Itostar Anton Triunvirato 4223 U. T. 51-0732 ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE itratov Komel ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1655 U. T. 67-1411 Prevozno Podjetje "GORICA" Loili Frane Stavliinska Kovača G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Laprida 2443 Florida. FCCA FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta dc materiales de construccion Avda. Fco. Beiro 5671 U. T. 50-5383 I Ferdinand Cotič • Trgovina z železnino Lope de Vega 2989 I U. T. 50-1383 Kr. Itinho Halpern Specijalist notranjih bolezni drdinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829 CORTINAS ENROLLABLES de MADERA COMPOSTURAS EN GENERAL Villarroel 1476 U. T. 54-5172 Calder6n 2851 - Bs. Aires - T. A. 50 - 1344 TRGOVINA JESTVIN "TRST" S. C. MIHELJ Charcas 3120 U. T. 72-4957 PRODATA SADIA IN ZELENJAVE J. TRUDEN in B. TRAMPUŽ Triunvirato 2901 S. Greg orciceve poezije Rojakom sporočamo, da knjiga S. Gregorčičeve poezije, izdana za njegovo 100 letnico rojstva, je vam na razpolago samo do konca meseca avgusta. Dobite jo lahko v vseh slovenskih društvih v Buenos Airesu in okolici, kackr tudi pri zastopnikih Slovenskega Glasa V Ro-sariu, Cordobi in Montevideo, ali pa pišite naravnost na sedež S. G. O.: Francisco Kurinčič, Ga-ray 3912, Buenos Aires. Knjiga stane še vedno $ 4.—, katero svoto je treba poslati na prej navedeno ime po pošti (Bono postal ali Giro postal). Pohitite, rojaki in kupite si to dragoceno zgodovinsko in prero-xko knjigo, vam v trajen spomin v tujini in vašim doma, katerim bo lep in najdražji dar, saj poštnina v domovino stane samo $ 0.40. Pozneje, po avgustu, te dragocene knjige ne bo mogoče več dobiti, ker bomo vse kar jih do tega časa ne bo razprodanih ali ncro-čenih, poslali v domovino. Dobra knjiga, posebno kot so Gregorčičeve preroške poezije, je najboljši prijatelj in trajne vrednosti. Torej pohitite z nakupom ali naročilom te knjige, kateri jo še nimate, da vam ne bo pozneje žal vaše nemarnosti. S. Gregorčičev Odboi'. Listnica Uredništva Tov. Lukač. — Dobili smo pismo in čudno se nam zdi, da ga nam pošiljate v objavo radi njegove' vsebine. Oprostite, a ne mo-remo ustreči Vaši želji. Tov. Kurinčič, C6rdoba. — Pomote bomo uredili. Dopisov od člana Edinosti nismo prejeli, izvzemši tega, ki je v tej številki priobčen. Na kateri naslov jih pošilja? Pozdrave! ZA TISKOVNI SKLAD Zavedni člani U. S. J. v Pineyru so nabrali za tiskovni sklad našega lista $ 100.— Rojaki posnemajte! Darovali so tudi: Adam Ivan ......................... $ 2.— Pečenko losip .................... .. 2— Mozetič Regina ................... », 2. Starc Matija ...................... » 2. Ostonek Josip ..................... « 5. Vsem darovalcem najlepša hvala. RESTAVRANT “ČAVEN IVAN LEBAN Lope de Vega 2931 Bs. Aires RESTAVRACIJA in BAR Peter Benčič Lastnik. INDEPENDENCIA 4202 — BS. AIRES STAVBENI PLESKAR IN TAPETAR MARIJ MEDVEŠČEK Guevara 525 U. T. 54-0624 LA VOZ ESLOVENA EDITADO POR EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO PUR TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS njegovo likvidatorstvo. Skratka, ve-'? «9 Fs «s> z flS v a \ m i k a ibi'a. Samoilov&$ Efr. Feliks Falieov Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure DON ATO ALVAREZ 2181 NOVO STAVBENO PODJETJE R. Strehar - J. Lisi Calle Rnrm6n Lista 5552 — U. T. G4-1509 Za kalkulacije - Proračune in firmo obrnite se do novega konstruktorja RUDOLFA STREHAR Zasebno: Calle Virgilio 2941. Colocaeion de Vidrios, Cristales y Espejus MOISES GERBIEZ Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-771' STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Calderon 2779 U. T. 50-6655 RADIOTEHNIK AVGUST COTIČ i:xcelsior 1500 U. T. 757-301 Saenz Pena. F. C. P. BAZAR " D A N U BI O " D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T. 59-083* TRGOVINA JESTVIN "PRI ČERNIČU" C. Ramon Lista 5650 - U. T. 64-1509 “ALMACEN” PETER ČITČIČ Excelsior 1500 - U. T. 757-301, Saenz Peiis tieinahJn Wiasft<*rmitss MEDICO Nazca 2381 U. T. 50-281-. MIZARSKA DELAVNICA Izdelava pohištva IGNAC K O S E R Gnido Spnno 655 Munro, F. C. P SLOVENSKA GOSTILNA ALEKSIJ TREBŠE Avda. San Martin 6470 U, T. 50-5100 TISKARNA MIbuIoII živee SARMIENTO 40 Cascri* T. A. 757 ^Santos Lugares) 1101 MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. .T. Ingenieros. U. T. 757-640 Slovenska Juridična Pisarna Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Sodnijske Tramitacijo Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 Piso 8 Escritorio 823 (Nasproti Obelisku) T. A. 35 - 6243 Buenos Aires EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58 U. T. 70-6112 PIVARNA — Krožišče in Keglišči1 PODGORNIK FRANC Warnes 2113 La Paternal RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom fleredia 477 U. T. 51-71®5 HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14 U. T. 67 - 6250 Buenos Aires RKSTAURACIJA “PRI ŠKODNIKU” Kroglišče in Keglišče cJožef Vhodnih Anasco 2652 U. T. 59-899!»