Odgovorna urednica NT Milena Brečko Poklič
Urednica NT Tatjana Cvirn
ŠT. 28 - LETO 55 - CELJE, 13. 7. 2000 - CENA 300 SIT - 23 KUN
Foto: GREGOR KATIČ
Varujte se klopov, stran 15.
Klopa najbolje
odstranimo s pinceto,
nikakor pa ga ne smemo
mazati z oljem ali
bencinom, v gozd le
primerno zaščiteni.
BOJNI STRUPI
V LOČICI?
Pristojni trdijo, da gre le za neutemeljen in pretiran strah,
vroča tema na strani 5.
POMOLZEN POTROŠNIK
Ljubljanski Mercator kupil celjsko trgovsko verigo. Stran 6.
POHORSKA CESTA NOVIH HEROJEV
Dan, ko so v zrečah natočili več vina kot vode, v družabni kroniki s Celjskega na strani 40.
PO POTEH
ČAROVNIC
Na Donačko goro so včasih »potovali« z metlo, danes
i peš ali z avtom, vsekakor pa po prijaznih poteh za domače ljudi.
Poletie z Novim tednikom na strani 11.
ZA PAMETNE
Po odločitvi in vpisu ekološke kmetije je treba na »žegen« čakati
še dolga tri leta. Novi tednik na ekološki kmetiji. Stran 25.
2
DOGODKI
Na Golteh turizem ali
spomenišlco varstvo?
Odlok o krajinskem parku ne dovoljuje posegov v prostor
Nosilec razvoja rekreativ-
no turističnega centra Golte
je sprožil pobudo za izdela-
vo ustreznega prostorskega
izvedbenega akta za območ-
je smučišč in pripadajočih
objektov, s pomočjo katere-
ga bi lahko speljali postopke
za pridobivanje lokacijskih
in gradbenih dovoljenj za
nameravane posege. Po mne-
nju italijanskega lastnika je
razvoj smučišča možen sa-
mo z dodatnim zasneževa-
njem, za kar je potrebna iz-
gradnja vodne akumulacije
na lokaciji Trije ploti. Izven
krajinskega parka naj bi po-
stopoma zaživele dodatne ka-
pacitete žičnic in gostinske
ponudbe.
V Mozirju z naklonjenostjo
spremljajo razvojne načrte no-
vega lastnika. Po letih stagna-
cije in dobesednega životarje-
nja edinega zgornjesavinjske-
ga smučarskega centra je tak-"
šen razvoj edino smiseln, ven-
dar zaradi prostorsko uredi-
tvenih pogojev, ki so skladni z
zakonom o varovanju naravne
in kulturne dediščine, resnejši
posegi v prostor niso izvedlji-
vi. Mozirski svetniki se zato
sprašujejo, ali ima krajinski
park prednost pred smučar-
skim centrom. V luči razvoja
turizma je seveda vprašanje
umestno, tako kot stališče Za-
voda za naravno in kulturno
dediščino iz Celje, ki zagovar-
ja uredbo o krajinskem parku.
Novosprejeti zakon o varova-
nju narave popolne prepovedi
posegov v prostor ne predvi-
deva. Morajo pa biti načrtova-
ni. V primeru Golt gre za ob-
čutljiv kraški svet z stalnim
pomanjkanjem vode, zato mo-
rajo biti posegi strokovni in
razvojno naravnani.
Dejstvo je, da imajo prav eni
in drugi. Mozirjani vidijo v
turizmu enega glavnih stebrov
razvoja doline. Italijanski last-
nik Golt je pripravil idejno
zasnovo predvidenih posegov
in adaptacij v naslednjih letih,
ki je usklajen z spomeniškim
varstvom. Med vrsticami je
bilo tudi slišati, da ima inve-
stitor pripravljen širši program,
nenazadnje želi kupec Golt
vložen denar obračati in za-
služiti. Zakonska in še kakšna
omejevanja pa pri tem niso
ravno najboljša spodbuda. V
zakulisju mozirske politike je
celo slišati, da je lastnik cen-
tra v končni fazi pripravljen
vse skupaj pustiti, vključno z
vloženim milijonom mark.
EDI MAVRIČ
Politika in mladi
Skoraj tretjina Celjanov je mlajših od 26 let - Mladinski
center Celje koordinator dejavnosti za mlade
»So mladi obravnavali be-
sedilo, ki ga imamo zdaj na
mizah mi?« so se spraševali
celjski mestni svetniki, ko
so konec junija prebirali ce-
lovito poročilo o problemati-
ki mladih v občini, in hkrati
ugotavljali, da bi posamez-
ne podatke in stališča, zapi-
sana v gradivu, mlajši od 26
let zagotovo prebirali in ra-
zumeli povsem drugače kot
svetniki, ki jim je bilo gradi-
vo namenjeno.
V pripravi poročila je sode-
lovalo kar 12 soopripravljav-
cev, od odbora za povezovanje
celjskih vrtcev in aktiva os-
novnošolskih ravnateljev do
Dijaškega kluba Celje in Klu-
ba študentov celjske regije, ki
mlade sicer povezujeta na re-
gijski ravni. V Celju živi nekaj.
manj kot 16 tisoč mladih do
26 let, kar je slaba tretjina
celotnega prebivalstva, glede
na delež mladih v državi, pa se
Celje uvršča v skupino »starej-
ših« občin, saj po državnem
povprečju delež mladih prese-
ga tretjino celotnega prebivals-
tva in je za 2 odstotka višji od
celjskega. V pripravi gradiva,
ki jo je koordiniral občinski
oddelek za družbene dejavno-
sti, je sodelovalo toliko sopri-
pravljavcev preprosto zato, ker
v občini ni ustanove oziroma
organa, ki bi se celovito ukvar-
jal z vprašanji, vezanimi na
mlade; od predšolske vzgoje,
izobraževanja, preživljanja
prostega časa, štipendiranja in
zaposlovanja do stanovanjske
politike in nenazadnje tudi so-
cialnega vidika.
Svetniki so se strinjali, da v
razpravo po poročilu o prob-
lematiki mladih, ki so ga v
Celju pripravili na pobudo po-
džupanje Janje Romih, ne so-
di obravnava odvisnosti, saj je
problem alkoholizma in drog
vezan na celotno prebivalstvo
in ne zgolj na mlade do 26 let.
So pa svetniki v gradivu, ki so
ga sicer ocenili za odlično pri-
pravljenega, močno pogrešali
tisti del, ki bi pokazal, kako se
na problematiko mladih odzi-
vajo odrasli, zlasti starši. Da
bi občinska oblast lahko veli-
ko bolje sodelovala s skupino
mladih, ki obiskujejo srednje
šole, so menili v odboru za
družbene dejavnosti, pa bi lah-
ko precej pripomogla tudi vods-
tva srednjih šol. »Res je, da je
ustanoviteljica srednjih šol dr-
žava, a šole so v Celju in obi-
skujejo jih naši otroci,« so
željo po tvornejšem sodelova-
nju utemeljevali svetniki.
Prav v odboru za družbene
dejavnosti so po besedah pred-
sednika dr. Radka Komadine
tudi opozarjali, da si v mest-
nem svetu s tem, ko pooblaš-
čajo MCC za koordinatorja
vseh dejavnosti za mlade v
občini, preprosto ne morejo
umiti rok in centru prepustiti
skrb in odgovornost za skoraj
tretjino prebivalstva.
I. STAMEJČIČ
Svetnik Franc Filipčič (SDS) se je vprašal, kakšen je
podroben program dela MCC in kakšno vlogo ima v njem
politično osveščanje mladih. Menil je namreč, da je nedo-
pustno, da je pred kratkim mladim o Tretji poti govoril
predsednik ZLSD Borut Pahor: »A če so ga že spustili notri, bi
morali vrata odpreti vsem političnim opcijam.« Odgovoril
mu je Primož Kristan iz MCC, ki je povedal, da so podmlad-
ke vseh političnih strank povabili v center ob odprtju, a so se
odzvali le mladi v LDS in ZLSD. Glede Pahorjevega nastopa v
MCC pa se je moral svetnik Filipčič zadovoljiti s pojasnilom,
da tema pogovora nikakor ni bila Tretja pot, pač pa je Borut
Pahor na željo mladih kot vodja slovenske delegacije v
Skupščini Sveta Evrope govoril o vključevanju Slovenije v
Evropsko unijo.
Malteški vitezi na Polzeli
457 let prisotnosti vitezov - Na Polzeli drugo najstarejša komenda
Malteški dnevi na Polzeli,
ki so jih pripravili tamkajš-
nje turistično društvo, kul-
turno umetniško društvo in
župnijski svetoletni odbor,
je pod skupni naslov združil
niz prireditev, na katerih so
predstavili nekdanje in se-
danje delovanje reda.
Organizatorji so v starem
delu župnijske cerkve sv. Mar-
jete postavili razstavo pisnih
virov o malteški komendi na
Polzeli, na okrogli mizi v kul-
turnem domu pa so izčrpno
razpravljali o obdobju 457 let
od 1323 do 1780, ko naj bi
malteški vitezi živeli na Polze-
li. Okrogle mize sta se udele-
žila zgodovinar prof. dr. Jože
Mlinarič in član reda ter ured-
nik tednika Družina Jože Pa-
vlič. Kot sta povedala, so v
Sloveniji samo tri komende,
najstarejša je komenda sv. Pe-
tra na Kranjskem, današnja
Komenda, druga po starosti in
moči je polzelska, tretja pa v
Melju pri Mariboru. Po bese-
dah profesorja Mlinariča go-
vori dokftiment iz leta 1323 o
prisotnosti malteških vitezov
na Polzeli, sam pa je pred
kratkim v državnem arhivu v
Pragi našel še starejšo listino
iz leta 1298, iz katere je moč
razbrati, da naj bi člani reda
prišli na Polzelo že kakih 60
let prej.
Malteški vitezi so se najprej
ukvarjali predvsem s karita-
tivno dejavnostjo, pozneje tu-
di z osvajanjem in obrambo
Svete dežele, z izgubo Palesti-
ne pa spet predvsem s karita-
tivnim delom. Postojanke po
Evropi so ustanavljali zato, da
bi pomagali romarjem na poti
iz Evrope v Sveto deželo ter
vsem ubogim in bolnim. Še
danes je njihovo osnovno na-
čelo obramba vere in domovi-
ne ter pomoč ubogim. Njihov
simbol je osmerokraki križ,
ki ponazarja osem blagrov iz
evangelija, po katerem naj bi
živeli malteški vitezi, ki niso
nujno duhovniki. Slovenski
malteški vitezi zaenkrat spa-
dajo pod veliki priorat Avstri-
je, s sedežem na Dunaju, načr-
tujejo pa ustanovitev samo-
stojnega združenja.
V sklopu prireditev so pri-
pravili tudi dan odprtih vrat
gradu Komenda na Polzeli, kar
je izkoristilo kar precej doma-
činov. Pri tem se je izkazalo,
da je Komenda ne le na zunaj.
ampak tudi v notranjosti irn
no potrebna obnove, ki jo
Polzeli že načrtujejo in se i
njo pripravljajo.
V veroučni dvorani pod ce
vijo je bilo predavanje dr. i
gusta Mencingerja na tei
mladi - šport in zdravje, n
teške dneve pa so zaključili
Gori'Oljki, kjer je cerkev
Križa, v kateri je bila sv. m.
s somaševanjem malteških
planov in v navzočnosti (
nov Malteškega viteškega
da, med katerimi je edini I
zelan Stanko Novak.
T. TAVČ
V starem delu župnijske cerkve sv. Marjete so razstavili pis
vire o malteški komendi na Polzeli.
16. seja Mestnega sveta MOC
župan Mestne občine Celje Bojan Šrot sklicuje v torek, 18. julija ob 13. uri v veliki dvorani
Narodnega doma v Celju, 16. sejo Mestnega sveta Mestne občine Celje. Na njej bodo svetniki
obravnavali naslednji dnevni red:
pod točko 3 - potrditev mandata članu Mestnega sveta MOC Borutu Alujeviču; pod 4 - poročilo o
realizaciji sklepov Mestnega sveta MOC od 1.6.1999 do 13. 7.2000 in potrditev zapisnika II. dela 14. seje
mestn^a sveta z dne 27.6.2000 ter zapisnika 15. seje mestnega sveta z dne 27.6.2000; pod 5 - predlog
komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade: a) imenovanje pr^stavni-
ka MOC v svet Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, b) imenovanje predstavnika MOC v svet I.
gimnazije v Celju in c) imenovanje člana sveta Javnega zavoda Celeia Lokalna turistična organizacije;
pod 6 - sklep o izdaji soglasja za izplačilo povečane delovne uspešnosti zaposlenih v Javnem zavodu
Celjske lek^e; pod 7 - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovaju javnega
gospodarske^ zavoda »Zavod za planiranje in izgradnjo Celje« v javni gospodarski zavod »Zavod za
urejanje javnih parkirišč in gospodarjenje z javnimi objekti Celje« - hitri postopek; pod 8 - Sklep o
pristopu k ustanovitvi konzorcija občin severovzhodne Slovenije in ustanovitev gospodarske družbe za
realizacijo projekta termične obdelave odpadkov; pod 9 - poročilo o ravnanju z odpjadki ter opisom
stanja in projektov v izvajanju; pod 10 - predlog povišanja cen vodarine, kanalščine in čiščenja odpadnih
voda; pod 11 - sprememba izh(^iščne cene d^jinskega ogrevanja in pod 12 - a) odgovori na vprašanja,
pobude in predloge in b) vprašanja, pobude in predlogi.
Golf igrišče še brez soglasja
Pred dvema letoma so v občini Konjice začeli postopke za
spremembe planskih aktov. Po pozivu občanom, da občin-
sko upravo seznanijo z želenimi spremembami, so se začeli
dolgotrajni strokovni postopki in iskanje soglasij na mini-
strstvih za okolje in prostor ter za kmetijstvo. Občani so
podali okrog 90 zahtev za spremembe prostorskih planov,
od tega je bilo 45 zahtev odobrenih, 29 pa zavrnjenih.
Pri obojih gre tako za neka-
tere manjše kot tudi velike
posege v prostor. Tako je med
drugim dobila prvo zeleno luč
vinska klet Zlatega griča v Škal-
cah, predvidene so ureditve
turistično rekreacijskega ob-
močja Trebnik, zagotovljene
so možnosti za sanacijo ob-
močja centra za ravnanje z
odpadki in postavitev čistilne
naprave v Konjiški vasi, nare-
jeni so prvi koraki k ureditvi
golf igrišča pri gradu Pogled v
Ločah in pri ureditvi številnih
športnih površin v večih kra-
jih občine (Loče, Spodnje Gru-
šovje, Jernej...), kar nekajkrat
pa so bile odobrene tudi z
teve za možnost postavitve i
podarsko obrtnih objektov
Konjiško golf igrišče Z
grič tudi tokrat še ni dol
soglasja. Čeprav sta se (
ministrstvi uskladili in pr
mali golfu sredi Škalc, je
krat za zadnji da manjkale
uskladitev s kulturnovarsi
nim mnenjem Zavoda za v;
vanje kulturne dediščine. F
tako pa dovoljenja za legal
cijo nista dobila cestnin
postaja in cestni priključel
avtocesto v Tepanju.
V
Podčetrtek brez proračuna
v občini Podčetrtek so sredi poletja še vedno brez ob
skega proračuna, čeprav so ga pripravili za prvo obravn
že v marcu. Svetniki so prejšnji teden proračunski prec
zavrnili, znova pa ga bodo sprejemali jutri, ko bo eci
točka dnevnega reda.
V letošnjem proračunskem predlogu je 387 milijonov t(
jev prihodkov in odhodkov, od česar namenjajo za naložb
20 milijonov. Zaradi pretiranega investiranja v preteklih 1
in zaradi izgube visokega zneska turistične takse, o če
razsoja ustavno sodišče, namenja občina letos 60 proračuni
milijonov tolarjev za odplačilo dolga. Dolg namreč znaša
102 milijona, pri čemer občinska uprava in svetniki ne naj<
skupnega jezika.
DOGODKI
3
O lastništvu varovanih stanovanj
Večina pripomb krajanov
na predlog sprememb zazi-
dalnega načrta za območje
Otok I. Savinjsko nabrežje,
ki zajema območje med Tru-
barjevo ulico in Savinjskim
nabrežjem ter Kajuhovo in
Jurčičevo ulico, je med jav-
no razgrnitvijo letela na do-
ločitev funkcionalnih zem-
ljišč tamkajšnjih večstano-
vanjskih objektov ter pro-
metno ureditev območja.
Spremembe zazidalnega na-
črta za to območje so v občin-
skih strokovnih službah pri-
pravili zaradi načrtovane grad-
nje stolpiča, v katerem bi bila
v neposredni bližini Doma upo-
^kojencev Celje še takoimeno-
vana varovana stanovanja za
■ljudi, starejše od 65 let. Ob
obravnavi problematike sta-
rejših v Celju so namreč v
mestnem svetu lani decembra
podprli odločitev, da se obsto-
ječi dom upokojencev, ki je
po svojih zmogljivostih že na
zgornji meji glede na predpi-
se, ki veljajo v Sloveniji, ne
širi več. V domu bodo skladno
s potrebami krepili dejavnost
v dnevnem centru, dobrodoš-
la rešitev za starostnike pa bi
bila tudi varovana stanovanja
v neposredni bližini doma, ta-
ko da bi stanovalci v njih imeli
kar najbolj pri roki zdravstve-
no in drugo oskrbo, tudi pre-
hrano, denimo.
Ko so mestni svetniki obrav-
navali zbrane pripombe in
stališča krajanov, so podprli
predlog strokovnih služb, da
se na tem območju določi skup-
no funkcionalno zemljišče za
vse večstanovanjske objekte,
saj bi odmera funkcionalnih
zemljišč k posameznim last-
niškim stanovanjem zaradi go-
stote poseljenosti, mešanega
lastništva garaž na tem ob-
močju ter zlasti kasnejšega ure-
janja služnostnih pravic pov-
zročila preveč zapletov in te-
žav. Največ pozornosti pa so
svetniki namenili vprašanjem,
kako z ustreznimi pogodbami
ob prodaji varovanih stano-
vanj, ki naj bi bila v Celju
lastniška, zagotoviti, da bodo
le-ta tudi resnično ostala varo-
vana, s stanovalci nad 65 let
starosti. Postavlja se namreč
vprašanje dedovanja stanovanj
v primeru smrti prvotnih last-,
nikov, saj bo izgradnja stolpi-
ča z varovanimi stanovanji v
Celju smiselna le, če bodo ta
stanovanja resnično namenje-
na le starostnikom. Kot je na
zasedanju mestnega sveta pou-
daril predstavnik predlagate-
lja Friderik Polutnik, končne
rešitve v Celju še nimajo, išče-
jo pa jo tudi v smeri izkušenj
iz skandinavskih držav, kjer
ne poznajo neposrednega last-
ništva varovanih stanovanj, pač
pa si stanovalci zagotovijo pra-
vico življenja v njih z naku-
pom lastniškega deleža v druž-
bi, ki upravlja s stanovanji.
mmmmmm', i. stamejčič
Pol milijona pomoči
Urad za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje
je na ponedeljkovi tiskovni konferenci predstavil ukrepe in
ocene škode po nedavnem neurju s hudo točo v naseljih
, Cirkovce pri Velenju ter Skale.
Neurje je na posevkih povzročilo za deset milijonov tolarjev
škode, za vsaj pet milijonov tolarjev pa jo je na javnih poteh ter
'brežinah potokov. Poškodovanih je tudi enajst stanovanjskih
'objektov ter mehanična delavnica v Škalah, škodo ocenjujejo
na 3,3 milijona tolarjev. Te še niso do konca ocenili na porečju
jLepine.
I Od neurja do zdaj so uspeli sanirati vse javne poti in
^nekategorizirane ceste, travne površine so očistili nanosov,
^delno pa so tudi sanirali obrežje Lepine. Mestna občina Velenje
,bo pomagala tudi ljudem, ki jim je neurje poškodovalo
jstanovanjske objekte ter gospodarska poslopja. Razdelili jim
ibodo pol milijona tolarjev, po merilu deset odstotkov od
^ocenjene škode, vsako gospodinjstvo na prizadetem območju
ipa bo prejelo še po deset tisoč tolarjev.
I	JOŽEMIKLAVC
Naj živi podeželje!
Jurklošter je ena manj raz-
vitih krajevnih skupnosti v
laški občini, ki jo že nekaj
časa pestijo težave z odselje-
vanjem mladih ljudi in opuš-
čanjem kmetijskih zemljišč.
Kljub številnim naravnim in
kulturnim danostim ter neo-
krnjeni naravi, lahko to po-
dročje kaj kmalu postane za-
puščena oaza s peščico pre-
težno starejšega prebivals-
tva.
Da bi to pravočasno prepre-
čili, so se v Občini Laško odlo-
čili, da se v juliju prijavijo na
razpis ministrstva za kmetijs-
tvo, gozdarstvo in prehrano za
sofinanciranje izdelave projek-
ta Celostnega razvoja podeže-
lja in obnovo vasi. V primeru,
da bo omenjeno področje iz-
brano, bo Agencija za razvoj
turizma in podjetništva obči-
ne Laško izdelala projekt, ki
bo poleg porečja Gračnice vklj u-
čeval tudi naselja Brodnice,
Blatni Vrh, Lahov Graben, Jur-
klošter, Marijina vas in Mrzlo
Polje. Na predlog krajanov naj
bi v okviru projekta tako ure-
dili tudi kartuzijo in cerkev,
ceste, kamp pri ribniku na
Marofu, jezove, mline in žage,
golf igrišča itd. Ministrstvo naj
bi v ta namen prispevalo naj-
več polovico denarja, preosta-
li del pa seveda občina iz pro-
računskih sredstev za pospe-
ševanje turizma in podjetniš-
tva.
Upajmo, da bodo prizade-
vanja obrodila sadove, saj bi
lahko z razvojem tega območ-
ja, kot tudi mnogih drugih,
ljudem ponudili nove možno-
sti za zaposlitev in preprečili
odseljevanje. Naj bo podeže-
lje s svojimi posebnostmi pro-
tiutež mestnemu vrvežu, be-
tonskim zgradbam, smogu in
odtujenemu človeku, ki v raz-
vitem svetu vedno bolj beži
nazaj v naravno okolje - koli-
kor ga je pač še ostalo.
B. JANČIČ
Sklenjena prva faza
sanacije odlagališča
z delno razširitvijo ter iz-
Jgradnjo pilotne rastlinske či-
' stilne naprave na odlagališ-
j,ču nenevarnih odpadkov Pod-
■hom, so odpravljene posledi-
jCe škode na privatni lastnini
^ter onesnaževanje narave v
,neposredni bližini odlagališ-
iča. V preteklosti je nekontro-
[\lirano zbiranje in nečiščenje
jiizcednih voda izpod deponi-
•ije močno ogrožalo ne samo
i;gozdnih tal, ampak tudi po-
stok Lizavnica.
: Z delno razširitvijo se je
deponijski prostor povečal za
■!4.200 kvadratnih metrov, kar
jomogoča odlaganje odpadkov
za prihodnjih deset let. Za
izvedbo projekta delne razši-
ritve s tesnenjem, zbirnim si-
stemom izcednih vod in od-
aplinjevanjem je bilo potrebno
Ijodšteti 32 milijonov tolarjev,
liJzgradnja rastlinske čistilne na-
prave pa je stala še dodatnih
milijonov. Skupaj torej 48
^milijonov, stroške so nosile
^bčine Zgornje Savinjske do-
'Hme, razen občine Mozirje, ki
|e februarja 1998 odstopila od
j^ofinanciranja in odlaganja od-
padkov na deponiji Podhom.
Občine čutijo odgovornost
do narave in bivalnega okolja
na podeželju, imajo pa prob-
leme z zagotavljanjem tako
velikih finančnih investicij.
Kljub usmeritvam k večjim
objektom in regionalnim reši-
tvam ravnanja z odpadki, bo
morala po besedah Nika Pur-
nata, direktorja gornjegrajske
komunale, več posluha poka-
zati tudi država.
V Gornjem Gradu ne dvomi-
jo v pravilnost zastavljene us-
meritve. Z dograjevanjem uve-
denega ločenega zbiranja od-
padkov v vseh občinah Zgor-
nje Savinjske doline, s kate-
rim želijo zmanjšati količino
odpadkov na izvoru, z recikla-
žo na sami deponiji ter z zago-
tavljanjem sredstev za prebi-
ralnico za sortiranje odpad-
kov bodo nadaljevali s pripra-
vami za postopno zapiranje že
zapolnjenega dela deponije. S
posaditvijo gozdne kulture bo-
do nenazadnje olajšali tudi živ-
ljenje sosedom in se tako od-
dolžili za vse posledice vpliva
odlaganja smeti na ta prostor
od leta 1976.
EDI MAVRIČ
Nova imenovanja in razpis za
direlctorja Icomunale
Konjiški svetniki so dali soglasje k imenovanju nekaterih
ravnateljev javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov v ko-
njiški občini.
Za Osnovno šolo V parku je to bila Milena Šegel, za
Osnovno šolo Loče pa Franjo Šegel. Svetniki so se tudi strinjali
z imenovanjem Jožeta Satlerja za predstavnika v šolski pro-
jektni skupini za postopno uvajanje 9-letke v loško šolo. K
imenovanju ravnatelja Osnovne šole Ob Dravinji svetniki niso
podali mnenja, saj je Svet OŠ Ob Dravinji že sprejel odločitev o
izboru kandidata. Ravnateljica ostaja Anica Vehovar. Pozitiv-
no mnenje je bilo izdano tudi k imenovanju Marije Primožič za
ravnateljico Vrtca Slovenske Konjice.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter
administrativne zadeve je svetnike seznanila z javnim razpisom
za imenovanje direktorja Javnega komunalnega podjetja Slo-
venske Konjice. Kandidati lahko svoje vloge naslovijo na
konjiško občino, vloge pa bodo pregledali na seji konec
avgusta.	L F.
NAKRATKO
Čistilna naprava za Slatino
ROGAŠKA SLATINA - V Rajnkovcu ob Sotli bodo v ponede-
ljek, 17. julija, predali namenu I. fazo gradnje čistilne naprave
za potrebe Rogaške Slatine. Z njo je omogočeno mehansko
čiščenje odpadnih voda. Gre za desetletje dolga prizadevanja,
pri čemer so podpisali lani pogodbo z ameriškim proizvajal-
cem. Otvoritve se bo udeležil minister za okolje in prostor dr.
Andrej Umek. (BJ)
Prenova najbližje povezave
ŠENTJUR - Na lokalni cesti Dole-Proseniško, ki je najkrajša
povezava Ponikve pri Grobelnem ter Dramelj s Celjem, so
konec tedna dokončali celovito prenovo dela ceste, ki so jo
razširili. Investitor del na klancu Goričiča je občina, okvirna
vrednost naložbe pa znaša približno 20 milijonov tolarjev.
Prihodnje leto bodo s prenovo nadaljevali. Šentjurska občina
bo jeseni asfaltirala tudi odsek ceste med Šentvidom pri Planini
in Podlogom. (BJ)
POSVETU
Miloževic
spremenil ustavo
Skupščina Zvezne repub-
like Jugoslavije je sprejela
kar nekaj dopolnil k ustavi,
ki bodo v prihodnje krojile
politiko federacije dveh dr-
žav. Sprememba ustave, ta je
bila od razpada prejšnje Ju-
goslavije praktično nespre-
menjena, predvideva kar ne-
kaj velikih novosti. Med naj-
večjimi in najbolj odmevni-
mi so zagotovo neposredne
volitve predsednika države.
S to spremembo naj bi si
Miloševič zagotovil skoraj do-
smrtno oblast.
TUdi po novem dopolnilu bo
imel predsednik štiriletni man-
dat, vendar pa.bo imel pravi-
co, da po preteku tega man-
data kandidira še enkrat in je
izvoljen še za nadaljnja štiri
leta. Po sedanji ustavi so pred-
sednika ZRJ z enim samim
štiriletnim mandatom volili po-
slanci obeh domov parlamen-
ta, Tako Miloševič, ki mu man-
dat poteče prihodnje leto, po
dosedanji ustavi ne bi več
smel kandidirati. Zdaj pa naj
bi bile že letos predčasne pred-
sedniške volitve. Visoki pred-
stavnik socialistov je dejal, da
so celo največji Miloševičevi
nasprotniki doma in v tujini
prepričani, da bo zmagal tudi
na prihodnjih volitvah. Po zad-
nji neodvisni raziskavi kar 24
odstotkov vprašanih zaupa Mi-
loševiču, daleč za njim pa je
na drugem mestu z osmimi
odstotki glasov podpore opo-
zicijski voditelj Draškovič. Če
bi bile v Srbiji zdaj parlamen-
tarne volitve, bi koalicija Milo-
ševičevih sociahstov in Jula,
ki ga vodi njegova žena Mirja-
na Markovič, dobila dobrih 25
odstotkov glasov. Za opozicij-
sko Zvezo za spremembe bi
glasovalo 16 odstotkov ljudi.
Neposredne volitve v slabši
položaj postavljajo Črno goro,
saj njihov morebitni predsed-
niški kandidat zaradi majhno-
sti republike, ki ima kar pet-
najstkrat manj prebivalcev od
Srbije, ne bi imel nikakršnih
možnosti. Za Podgorico pa so
sporne tudi neposredne voli-
tve poslancev zgornjega do-
ma zvezne skupščine. Srbska
opozicija je kritizirala pred-
vsem način sprejetja ustavnih
dopolnil - na hitro, po tajnih
pripravah in brez javne raz-
prave. Spremembe so se tako
zgodile v skladu z Miloševiče-
vo krilatico »en človek en glas«;
to pa v bistvu izničuje držav-
nost Črne gore in enakoprav-
nost obeh zveznih republik.
Črna gora zavrača
spremembe
v črni goti so se ostro
odzvali na »ustavni puč«, ki
ga je izvedla zvezna skupšči-
na. Predsednik Djukanovič
je dejal, da je »Beograd z
ilegalno spTemembo ustave
porušil ustavni sistem drža-
ve, zaradi česar je postala
vprašljiva njena usoda«. Na
izredni seji se je zato sestal
črnogorski parlament.
Poslanci so sprejeli resoluci-
jo, s katero so zavrnili spre-
membe jugoslovanske ustave.
V resoluciji so zapisali, da čr-
nogorski parlament ne prizna-
va nobenega pravnega ali po-
litičnega akta, ki je bil sprejet
brez sodelovanja predstavni-
kov Črne gore. Vendar pa po-
slanci kljub vsem grožnjam
niso sprejeli predloga o pri-
pravi referenduma, na kate-
rem bi Črnogorci odločali o
neodvisnosti republike. Pred-
sednik Djukanovič je v interv-
juju za Die Presse napovedal,
da bo Črna gora z vsemi sredstvi
branila svojo državnost. Ob
tem pa dejal, da je treba delo-
vati tako, da nikomur ne bodo
dajali alibija za nasilni poseg.
Združene države Amerike so
Djukanoviču svetovale, naj se
vzdrži prenaglih enostranskih
ukrepov. Znano je, da Was-
hington podpira demokratič-
no in razvito Črno goro, ven-
dar le znotraj demokratične in
razvite ZRJ. Črnogorski zuna-
nji minister Lukovac pa je za
radio BBC dejal, da je za Črno
goro povsem nesprejemljiva
unitarna državna ureditev,
vpeljana s spremembami us-
tave ZRJ. V črnogorskih refor-
mističnih krogih je tako sliša-
ti, da bodo ustavne spremem-
be le še pospešile proces osa-
mosvajanja te majhne jugo-
slovanske republike.
Huda vročina in
požari
Jug in jugovzhod Evrope je
zajel posebej močan vročin-
ski val. Temperature so se v
nekaterih državah dvignile
krepko nad 40 stopinj Celzi-
ja in so dosegle največjo rast
v tem stoletju. Zaradi hude
vročine je umrlo že več kot
60 ljudi, poleg tega pa je
vroče vreme povzročilo veli-
ke požare in hudo sušo.
Vzrok za tako vročino je
masa vročega zraka, ki prihaja
iz saharske puščave, po mne-
nju nekaterih raziskovalcev pa
je vročinski val v Sredozemlju
dokaz za globalno spremem-
bo podnebja. V Grčiji so vre-
menoslovci namerili vse do 44
stopinj Celzija; najmanj štirje
ljudje so umrli. Tudi v Turčiji,
kjer se je živo srebro ponekod
povzpelo na 48 stopinj Celzi-
ja, je huda vročina terjala smrt-
ni davek - najmanj osem mr-
tvih, več deset ljudi se je
zateklo v bolnišnice. Iz Ro-
munije poročajo, da so letos
namerili najvišje temperature
v juhju v več kot sto letih. Na
meji z Bolgarijo so namerili 44
stopinj Celzija, kar je najvišja
temperatura od začetka mer-
jenja leta 1884. Rekordne tem-
perature so tudi na jugozaho-
du Irana; tam je bilo v senci
kar 53 stopinj Celzija. Na Hr-
vaškem je umrlo več deset
ljudi, ob Jadranski obali pa je
izbruhnilo osem večjih poža-
rov z veliko gmotno škodo.
Precej škode so požari pov-
zročili tudi v Italiji, Bolgariji,
Turčiji in Grčiji. Uničenih je
na tisoče hektarjev gozda, su-
ša pa ogroža pridelek na po-
ljih, ki naj bi bil ponekod
manjši celo za 70 odstotkov.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
□
DOGODKI
Novo reciklažno dvorišče v Surovini Žalec je prvi korak k ločenemu zbiranju odpadkov v
občini, so ugotovili udeleženci na odprtju.
Reciklažno dvorišče
v Žalcu
žalski občani lahko odpade na dvorišče odlagajo brezplačno
Občina Žalec in podjetje
Surovina sta konec junija
na območju podjetja odprla
reciklažno dvorišče, name-
njeno zbiranju sekundarnih
surovin in ostalih kosovnih
odpadkov. Dvorišče je tudi
prvi korak k uvajanju loče-
nega zbiranja odpadkov v
Občini Žalec.
V krajevni in mestni skup-
nosti Žalec so v posebni akciji
že pripravili zbirna mesta za
ločeno zbiranje odpadkov.
Zmanjšalo se je število črnih
oziroma divjih odlagališč,
vendar pa so nenadzorovana
zbirna mesta postala mini
smetišča v urbanih središčih.
»Reciklažno dvorišče pomeni
urejen način ločevanja odpad-
kov, s katerim želimo vzgajati
porabnike dobrin in tako pris-
pevati k zmanjšanju količine
odpadkov, ki se odlagajo na
komunalni deponiji Javnih
naprav v Celju,« je ob odprtju
dvorišča dejal Aleksander
Žolnir, vodja oddelka za oko-
lje, prostor in komunalne za-
deve na Občini Žalec. Po nje-
govih besedah naj bi se dvoriš-
če vključilo v zasnovo ločene-
ga zbiranja odpadkov, ki ga
bodo izvajale Javne naprave in
v zasnovo regijskega centra za
ravnanje z odpadki, ki bo na-
stalo v deponiji Bukovžlak.
Po besedah Vilijema Pleter-
skega, vodje področja Žalec v
podjetju Surovina, je ureditev
dvorišča stala približno 40 mi-
lijonov tolarjev. Surovina si že-
li še povečati količino in raz-
nolikost zbranih odpadkov, ki
jih predelujejo v sekundarne
surovine. Njihove izkušnje in
analize so pokazale, da je v
komunalnih odpadkih od 60
do 75 odstotkov uporabnih su-
rovin. »Vendar je za dosego
tako učinkovitega ločenega
zbiranja potrebna velika osveš-
čenost ljudi in popolno ločeva-
nje odpadkov že v gospodinjs-
tvih,« je dejal Pleterski.
Žalsko reciklažno dvorišče
je primerno urejeno za zaled-
je dvajset tisoč prebivalcev, je
ugotovil tudi predstavnik mi-
nistrstva za okolje in prostor
Sergej Laurenčič. »Ob dejs-
tvu, da vsak občan letno proi-
zvede povprečno 250 kilogra-
mov mešanih odpadkov, bo
cilj reciklažnega dvorišča do-
sežen, ko bo na njem zbrano
povprečno sto kilogramov se-
kundarnih surovin na občana
letno,« je poudaril Laurenčič.
Dvorišče je odprto vsak dan
od 9. do 18. ure, na njem pa
sprejemajo kovinske odpad-
ke, papir, steklo, lesne odpad-
ke, palete in lesne zabojnike,
biološke odpadke, gradbene
odpadke, akumulatorje in os-
tale kosovne komunalne od-
padke. Začasno bodo na njem
deponirali tudi zapuščena
motorna vozila. (Samo) pre-
bivalci žalske občine bodo
nanj lahko brezplačno pripe-
ljali približno kubični meter
oziroma eno avtomobilsko
prikolico omenjenih odpad-
kov.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Pogostejši nadzor v občini
»o opravljenem delu bomo
mestnim svetnikom poročali
dvakrat letno, predvidoma
spomladi in jeseni,« je zad-
nje poročilo o delu Nadzor-
nega odbora Mestne občine
Celje začel predsednik Stane
Rozman, v nadaljevanju pa
poudaril, da večjih nepravil-
nosti v delu občinske uprave
oziroma pri preverjanju na-
menske in smotrne porabe
proračunskega denarja do-
slej niso odkrili.
Kar se proračunskega poslo-
vanja v letošnjih prvih petih
mesecih tiče, je opozoril Roz-
man, nepravilnosti sicer ni, se
pa zna MOC hitro znajti v kaši,
če ne bodo dosledneje uresni-
čevali sklepov o odprodaji ob-
činskih zemljišč in nepremič-
nin, s katerimi bo zagotovljen
proračunski priliv. Kot je po-
jasnil župan Bojan Šrot, je za
odprodajo predvidenega ob-
činskega premoženja poob-
laščen Stanovanjski sklad Ce-
lje, kjer pa kot dobri gospo-
darji nepremičnin ne prodaja-
jo za vsako ceno, ampak se
držijo uradnih cenitev. Večji
problem od počasne odproda-
je premoženja, je po mnenju
župana Šrota za občinski pro-
račun dejstvo, da ostaja MOC
kreditno nesposobna zaradi
finančnih garancij, ki jih je v
prejšnjem mandatu občinska
oblast sprejela za kompleks
Ema. »Ob dejstvu, da je pod-
jetnik Turnšek zbral potrebno
kupnino in je pripravljen
kompleks odkupiti, je nedo-
pustno, da ga Slovenska raz-
vojna družba preprosto ni
sposobna prodati oziroma
urediti vse potrebno, da bi
kompleks, bremen prost, lah-
ko zamenjal lastnika.«
Ob obravnavi koncesijskih
pogodb so ugotovili (že od-
pravljene) nepravilnosti pri
koncesijskih dajatvah z naslo-
va neprometne signalizacije,
kljub temu, da neposredne kr-
šitve koncesijske pogodbe za
pokopališko dejavnost ni bi-
lo, pa so člani nadzornega od-
bora vseeno opozorili na sla-
bo gospodarjenje z občinskim
premoženjem. Gre za stavbo
na Popovičevi, ki je bila na-
mensko zgrajena za to dejav-
nost, po preselitvi koncesio-
narja, podjetja Veking, v last-
ne poslovne prostore, pa je
objekt ostal prazen in zapuš-
čen. Namesto da bi po pogod-
bi 7 let z najemnino prinašal
po 2,5 milijona tolarjev letno
v občinski proračun, se zdaj v
občini ukvarjajo s tem, kako
zanj poiskati najemnika ali
kupca.	IS
V pričaicovanju
rezultatov mature
Maturanti nastrpno ča-
kajo na rezultate mature.
Veliki dan bo jutri, ko se
bodo razblinili vsi dvomi in
bo jasno, kako in kaj na-
prej. Tekle bodo solze sre-
če, pa tudi solze razočara-
nja. Upajmo, da bo slednjih
čim manj. Kakšni so občut-
ki maturantov tik pred
zdajci?
Barbara Šnajder: »Občutki
glede mature so kar vredu,
bojim se le za matematiko, ki
je bila vedno moja šibka toč-
ka. Nisem stoodstotno prepri-
čana, da^sem naredila, zato
sem precej živčna, ko čakam
na rezultate. Matura sama se
mi zdi v redu, saj z njo vsak
posameznik potrdi pridoblje-
no znanje, vendar je vsekakor
preveč stresna. Tudi če bom
naredila maturo, bom še ved-
no trepetala, saj imam na
nemščini v Mariboru, kamor
sem se vpisala, omejitev.
Tomaž Smrkolj: »Občutki
so rahlo mešani. Mislim, da
bo vse v redu, vendar sem
vznemirjen in bom živčen.
dokler ne bom videl rezulta-
tov. Matematika se mi je zdela
zelo težka, tudi fizika, glede
na naloge, ki smo jih delali iz
prejšnjih matur. Ostali pred-
meti se mi niso zdeli težki,
vendar sodeč po izjavah sošol-
cev, tudi izpiti iz ostalih pred-
metov niso bili lahki. Še ved-
no nisem dojel, da je matura
mimo. Občutek imam, da se
bom še mogoče moral učiti.
Vpisal sem psihologijo v Ljub-
ljani.«
Urška Jazbec: »Matura je
šla v redu in upam, da bodo
tudi rezultati takšni, kot pri-
čakujem. Razen izbirnih
predmetov, se mi matura ni
zdela težka. Biologija in ke-
mija pa sta bili kar zahtevni.
Zdi se mi prav, da smo pisali
predmaturitetne preizkuse,
saj se je bilo, ko je šlo zares,
lažje orientirati. Če bo vse po
sreči, bom študirala kemijo v
Ljubljani.«
Klemen Laurenčak: »Ob-
čutki glede mature so kar v
redil. Najtežja se mi je zdela
fizika, na katero smo se
mogoče premalo pripravlja-
li. Na splošno se mi je matu-
ra zdela nekaj srednjega, ni
bila pretežka niti prelahka.
Strah me ni bilo, bilo je pa
nekatere sošolce. Na rezul-
tate čakam čisto mirno, so
pa zato starši toliko bolj
živčni. Študirat grem na Fa-
kulteto za šport v Ljublja-
no.«
Natalija Kunstek: »Naj-
slabši občutek imam za zgo-
dovino, sicer pa so občutki
dobri. Z ustnimi izpiti se je
dalo kar precej rešiti. Malce
nepošteno se mi zdi, da so se
izbirni predmeti pisali v ve-
čih terminih in da ni bilo v
vseh skupinah zunanjih oce-
njevalcev. Ko se spomnim,
da je ostalo še čisto malo
časa do razglasitve rezulta-
tov, me začne stiskati v tre-
buhu. Če naredim maturo,
bom sprejeta na ekonomijo v
Mariboru.«
SABINA KRANJEC
Vsi, ki radi rišete, se lepo oblačite in vas veseli
izdelava oblačil, imate še možnosti, da se vpišete v
1. letnik programa ŠIVILJA - KROJAČ
na Srednji strokovni in poklicni šoli v Celju,
Ljubljanska cesta 17.
Vsi zainteresirani čimprej napišite prošnjo ali prijavnico in
jo pošljite na naslov šole. Podrobne informacije so vam na
voljo v tajništvu šole vsak dan od 9. do 11. ure ali po telefonu:
063 4009 33 in 063 4009 12.
PO DRŽAVI
Potre pogorel
LJUBLJANA, 5. julija
(Delo) - Čeprav je večina
članov parlamentarne ko-
misije za volilni sistem pred
časom soglašala, naj bi te-
melje volilnega sistema za-
pisali že v ustavo, je komisi-
ja zavrnila predlog za spre-
membo 80. člena ustave, ki
ga je januarja letos vložil^
skupna 28 poslancev s prvo-
podpisanim Miranom Potr-
čem. O predlogu naj bi se ii^
izredni seji izrekli še po-
slanci.
SNTOima
direictorico
LJUBUANA, 5. juliji
(Delo) - Upravni odbor Slo
venske nacionalne turističn*
organizacije je podprl pred
log ministra za turizem Jan
ka Razgorška, da za direkto
rico organizacije imenujejc
Barbaro Gunčar iz Zdraviliš
ča Radenci. Novo direktori
co mora potrditi še vlada.
Višja minimalna
plača
UUBUANA, 6. julija (De
lo) - Ekonomsko-socialn
svet je sklenil, da se minimal
na plača s L julijem usklad
za 3,7 odstotka in bo tako pi
novem znašala 77.010 tolai
jev. Zaradi rasti BDP se bi
minimalna plača 1. avgust
uskladila še enkrat, in sice
na 80.783 tolarjev
Septembra na
volišča?
UUBUANA, 6. julija (De
lo) - Vlada je sprejela predlo
svoje zakonodajne službe, p
katerem naj bi volivci na refe
rendumu, ki bi bil 3. septeir
bra, neposredno izbirali me
večinskim in popravljenir
sorazmernim sistemom. Pc
slanski klub LDS je predlo
ocenil kot manever, s katerir
želi nova vlada premakni
volitve na čim kasnejši d
tum.
Sklad za medije
LJUBUANA, 7. julija (D(
lo) - Minister za kulturo Ri
di Šeligo predlaga ustanov
tev sklada za medije, s kati
rim bi vlada z milijardo ti
larjev podprla pluralizacij
medijskega prostora.
Podražitve
UUBUANA, n. julij
(Delo) - Na Petrolovih bei
cinskih servisih sta se podr
žila plinsko in kurilno olj
Za liter plinskega olja je tret
po novem odšteti 147,1 tola
jev, kar je za 2,5 odstotka V(
kot doslej, liter kurilnega c
ja pa stane 86 tolarjev.
Izredna seja^
LJUBUANA, 11. juli
(Delo) - Z zapleti in prekif
t vami se je pričela Še ei
izredna seja državnega zb
ra, na kateri naj bi obravn
vali 26 zadev. Namenjei
naj bi bila predvsem obra
navi zakonov, s katerimi
slovenska zakonodaja pril
gaja pravnim predpiso
Evropske unije. Poleg te|
bodo poslanci volili novei
varuha človekovih pravic.
VROČA TEMA
5
Bojni strupi v Ločici?
Pristojni trdijo, da gre le za neutemeljen in pretiran strah
Pred mesecem dni je v bli-
žini stroja za obiranje hme-
lja v Latkovi vasi zagorel
kup hmeljskih odpadkov.
Kljub gašenju je notranjost
ves ta čas tlela, prebivalci
Ločice, ki so živeli ob smr-
dljivem dimu, pa so se bali,
da se sproščajo strupeni pli-
ni. V torek so tleči kup le
pogasili in sanirali.
Skupina prizadetih občanov
Ločice je v svojem dopisu, ki
so ga razposlali na razne urad-
ne naslove, bila plat zvona, saj
naj bi njihove hiše vsak večer
napolnil »solziv, pekoč in nez-
nosno smrdljiv plin«, ki se vije
iz tlečega kupa v Latkovi vasi.
Najhuje naj bi bilo zvečer, ko
je gibanje zraka mirnejše, ta-
ko da se plin v valovih širi po
okolici. Zaradi njega je ljudi
menda bolela glava, težko so
dihali, otroci so se solzili, v
grlih pa je nastajal sladkast
pekoč okus. Ločičani so bili
prepričani, da vdihujejo stru-
pene klorovodikove pline in
celo razvpiti dioksin.
Po njihovih izračunih naj bi
bilo razmerje med suho or-
gansko snovjo (sekanci hmelj-
skih vitic) in polimernimi
produkti (plastična vrvica)
med 1 proti 5 do 1 proti 20,
kar naj bi bilo pri počasnem
izgorevanju zaradi tlenja sko-
raj idealno razmerje za nasta-
janje halogenih spojin, ftala-
tov, klorovodikov in dioksio-
nov. Vse so izredno strupene,
nekatere so celo surovina za
bojne strupe. Imajo dolgotraj-
ne učinke na človeški hor-
monski sistem in povzročajo
rakasta obolenja.
Aleksander Bukanovsky,
vodja celjske območne enote
republiškega inšpektorata za
okolje in prostor, pravi, da so
takšni računi narejeni zelo po-
vršno in brez pravih analiz. Po
njegovih besedah savinjski
hmeljarji že nekaj let uporab-
ljajo tako imenovane pet vrvi-
ce, narejene iz polietilena, v
katerih ni klora, zaradi česar
ne morejo nastajati klorovo-
dikove spojine in dioksin.
Podobnega mnenja je tudi
Milan Šoštarič, direktor bra-
slovške občinske uprave, po
izobrazbi pa diplomiran inže-
nir kemije, ki trdi, da je smrad
v resnici moteč, zaradi česar
pa ne gre iz muhe delati slona
in biti plat zvona, češ da gre za
ekološko katastrofo. Po nje-
govem mnenju je nekdo na-
merno zažgal moteči kup pla-
stičnih vrvic, ki je tam rasel
več kot deset let.
Zgovoren je tudi zaplet pri
saniranju tlečega kupa. Obi-
ralni stroj stoji namreč na tro-
meji občin Polzela, Prebold in
Braslovče, kup pa leži na zem-
ljišču slednje. 19. junija, ko je
prvič zagorelo, so posredovali
gasilci prostovoljnega društva
Groblja, ki spadajo v prebold-
sko gasilsko zvezo. Njihov po-
veljnik Nikolaj Vihar je pove-
dal, da so skoraj vsak drug dan
polivali tleči kup, vendar tle-
nja pod površino niso mogli
ustaviti. »Gasilci smo bili ne-
močni, saj nimamo strojev, s
katerimi bi prekopali kup in
pogasili maso pod površino.
Poleg tega pa je to dolžnost
lastnika deponije, ne pa gasil-
cev,« trdi Vihar.
Prav pri lastništvu pa se je
zavrtel začaran krog. Stroj in
zemljišče sta last Kmetijstva
Hmezad v stečaju, ki je dolga
leta odlagalo sporne vrvice in
hmeljeva stebla. Stroj so sedaj
že prodali, vendar ga nov last-
nik še ni prevzel, zemljišče pa
je prešlo v last sklada kmetij-
skih zemljišč, ki ga je oddalo
kmetom zasebnikom. Tako so
vsi kazali en na drugega, nihče
pa ni storil ničesar.
Podobno je bilo z inšpekcij-
skimi službami. Bukanovsky z
inšpektorata za okolje in pro-
stor pravi, da po črki zakona
požari v naravi ne sodijo v nji-
hovo pristojnost, ampak na inš-
pektorat za varstvo pred narav-
nimi nesrečami oziromaf je to
stvar kmetijske ali gozdarske
inšpekcije. Drugi spet trdijo, da
bi se moral s tlečim smrdljiv-
cem ubadati komunalni inšpek-
tor. Ki pa ga novonastale občine
v Spodnji Savinjski še nimajo.
Gordijski vozel sta presekala
Braslovčana, direktor občin-
ske uprave Šoštarič in župan
Dušan Goričar, ki sta na ob-
činske stroške naročila buldo-
žer in tovornjak, s katerima so
vrvice odpeljali na deponijo
Bukovžlak. Šoštarič je ob tem
opozoril, da na primer nemški
hmeljarji uporabljajo kovin-
ske vrvice, ki so veliko bolj
naravi prijazne, kot »s(a)vinj-
ska plastika«.
■ SEBASTIJAN KOPUŠAR
Foto: GREGOR KATIČ
Delovni stroji so se v torek vendarle lotili kadečega se kupa v Latkovi vasi.
Z lnexo je
še slabše
Zaradi prekomernega one-
snaževanja okolja bo Eko-
loško društvo Teharje sku-
paj s prebivavci tega kraja in
sosednjih Štor pričelo vrsto
aktivnosti proti železarni
Inexa. Če bo treba, pravi
predsednik društva Janez
Novak, bodo podjetje prija-
vili našemu in tudi švedske-
mu sodišču.
Štorska železarna je že prej,
ko je bila še v slovenski lasti,
močno obremenjevala okolje,
zdaj, ko so lastniki Švedi, je še
slabše, pravijo na Teharjah.
Včasih so v tovarni delali tako
imenovane šarže vsakih šest do
sedem ur, zdaj že vsako uro in
pol. Nad naseljem Lipa in po
dolini se tako ves dan vali dim,
ki ga včasih zanese celo do
Kompol, ljudje pa morajo ime-
ti okna zaprta ponoči in podne-
vi. »Bojimo se, da nameravajo
novi lastniki že sicer zastarelo
tehnologijo izrabiti do konca,
potem pa vse skupaj zapreti,«
pravi Janez Novak. »Kar se
dogaja sedaj, prav nič ne kaže
na to, da bodo Švedi izpolnili
svoje obljube in posodobili
proizvodnjo. Med krajani je
celo slišati govorice, da v žele-
zarni občasno topijo celo kon-
taminirano odpadno železo.«
Ker ekološko društvo ne na-
merava protestirati kar »na pa-
met«, je prosilo prebivalce,
naj jim pomagajo pri zbiranju
fotografij in video posnetkov,
na katerih so dobro vidne po-
sledice onesnaževanja, ter jih
pozvalo, naj vsakokrat, ko bo-
do razmere kritične, o tem
obvestijo pristojne inšpektor-
je in policijo. Zbirati namera-
vajo tudi podpise prizadetih
krajanov, o razmerah na tem
območju pa bodo obvestili tu-
di ministrstvo za okolje in
varuha človekovih pravic. »Če
naša opozorila in zahteve ne
bodo dosegle želenega učin-
ka, bomo v skladu z veljavno
zakonodajo prijavili lnexo na-
šemu in tudi švedskemu sodiš-
ču,« pravi Janez Novak. JI
IZ OBČINSKIH SVETOV
Kaktusi bodo obcinsici
ROGAŠKA SLATINA - Občina bo za potrebe
turistično-hortikulturne ponudbe odkupila iz-
jemno zasebno zbirko kaktej Zvonka Čoha iz
Rogaške Slatine, za katero bo odštela 4,1
milijona tolarjev. Podpisniki posebnega dogo-
vora za uresničitev projekta so občina. Hoteli
Rogaška Slatina, Hotel Slovenija, Kolinska-
Rogaški vrelci. Plod, Steklarna Rogaška, Svit
in Zdravilišče Rogaška-Zdravstvo. (BJ)
Ugodno za Pelkovo in Kolar ja
ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so izrekli
pozitivno mnenje k imenovanju Marte Pelko
za ravnateljico 1. osnovne šole kot edini kandi-
datki. Prav tako so dali pozitivno mnenje za
ravnatelja steklarske šole Mihaelu Kolarju,
dosedanjemu vršilcu dolžnosti.	(BJ)
DobjezaCRPOV
DOSJE - Občina se bo prijavila na razpis
ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano za dodelitev nepovratnih sredstev za
celostno urejanje podeželja in obnovo vasi za
leto 2000. Gre za uvajanja programa GRPOV,
za kar je pripravljena sofinancirati polovični
delež. Svetniki so imenovali 11-članski svet za
izdelavo razvojnega projekta.	(BJ)
Prvi občinski nagrajenci
DOB JE - Pred prvim praznovanjem občin-
skega praznika, ki bo 23. julija, so se odločili
za letošnje nagrajence. Tako bodo prejeli priz-
nanja občine podjetje Hrib Dobje (za prispe-
vek h gospodarskemu razvoju). Osnovna šola
Dobje (za pedagoško delo) in Jožica Salobir
(za prizadevanja za ustanovitev občine in delo
v društvih). Za velike uspehe na državnih in
regijskih tekmovanjih bodo prejeli plakete
občine učenci Jurij Pušnik, Anja Guček in
Ernest Rajh, pohvale župana za odlični uspeh v
času osemletke pa Andreja Križnik, Tadeja
Plahuta in Matjaž Vodišek.	(BJ)
Žalski nagrajenci
ŽALEC - Svetniki so sprejeli predlog dobit-
nikov letošnjih občinskih priznanj. Naziv čast-
nega občana bosta, septembra ob prazniku
občine, prejela akademska slikarja Rudi
Španzl in Jelica Žuža, grb občine pa doseda-
nji ravnatelj OŠ Petrovče Jože Kruleč, trener
strelcev Janko Melanšek iz Žalca in Planin-
sko društvo Zabukovica ob 50-letnici. Dobit-
niki plaket so Savinjski oktet iz Žalca, ki
praznuje 20-letnico delovanja, Mira Kodrun
iz OŠ Petrovče, Andrej Podpečan iz Galicije za
uspehe na področju specializirane prireje mle-
ka ter dela v govedorejskem društvu in stroj-
nem krožku ter Bojan Zapušek z Ložnice za
aktivnost na področju ekologije.	(T T)
Vodovod za Paski Kozjak
DOBRNA - Svetniki so sprejel sklep, da se
občina prijavi na razpis ministrstva za eko-
nomske odnose in razvoj za dodelitev sredstev,
namenjenih spodbujanju demografsko ogrože-
nih področij v RS za letošnje leto, in sicer za
izvedbo vodovoda na Paškem Kozjaku, ki je
bistvenega pomena za to demografsko ogrože-
no področje.	(Bo.J.)
Dvig cen kanalščine
SLOVENSKE KONJICE - Konjiško Javno
komunalno podjetje je zahtevalo zvišanje
cen kanalščine, ki niso bile spremenjene že
od avgusta 97. Zahtevo je komunalno podjetje
utemeljilo s stopnjo inflacije in potrebami po
prenovi kanalizacijskega sistema. Svetniki so
dvig potrdili, tako da se bo cena kanališčine
za uporabnike iz industrije zvišala za 20
odstotkov (na 60,64 tolarjev za kubični me-
ter), za ustanove in gospodinjstva pa bo višja
za skoraj 19 odstotkov (37,42 tolarja za ku-
bični meter).	(l.F.)
Dve muhi na en mah
KOZJE - Svetniki so po prvi obravnavi spre-
jeli odločitev o ustanovitvi regionalne razvojne
agencije Sotla, ki želi povezati šest občin
Šmarskega z namenom pridobivanja denarja
za skupne projekte. Pri tem želijo v Kozjem še
jasno obrazložitev kako bi bilo v primeru
izstopa iz Sotle. Posebnost pa je, da ustanavlja
občina Kozje hkrati samostojni zavod za razvoj
Kozjanskega, za kar bodo pripravili do začetka
septembra ustanovitvene akte.	(BJ)
Dražji odvoz odpadkov
GORNJI GRAD - Svetniki so na predlog PUP
Velenje dvignili cene ravnanja z odpadki in
odvoza odpadkov za 11 odstotkov. Dosedanja
cena je veljala od aprila 1997, nova pa je še
vedno nekoliko nižja od ostalih zgornjesavinj-
skih občin. V Gornjem Gradu zaenkrat še ne
nameravajo pristopiti k konzorciju občin seve-
rovzhodne Slovenije za izgradnjo sežigalnice
odpadkov v Kidričevem.	(EM)
Občina solastnik Smreke
GORNJI GRAD - S spremembo lastniških
deležev je občina pridobila sedež v nadzornem
svetu podjetja Smreka, kjer jo bo zastopal
svetnik Janez Rihter. Podjetje, ki se otepa z
likvidnostnimi težavami, bodo preko ministrs-
tva za ekonomske odnose in razvoj poskušali
vključiti v razvojni projekt savinjsko-šaleške
regije za lesarstvo.	(EM)
Danes slab, jutri dober
v
Četrtina vzorcev sladoleda s prevelikim številom klic - Kakovost se spreminja
iz dneva vdan
J Zavod za zdravstveno
^ varstvo Celje je ugotovil, da
J. je kar četrtina od 120 vzor-
j cev sladoledov, odvzetih na
^ območju celjske regije, mi-
li krobiološko neustreznih.
Vzrok je deloma v tem, da
vsebuje mleko sorazmerno
.J veliko število klic, ki se med
pripravo sladoleda še poveča.
Število klic ne ogroža zdravja
potrošnikov, ampak kaže na
pomanjkljivosti v pripravi. Za
zdravje nevarne pa so bakteri-
je, ki so jih mikrobiologi od-
v osmih odstotkih vzor-
cev, kar je po njihovem mne-
nju preveč. Prisotnost teh bak-
terij v sladoledu kaže na neu-
streznost proizvodnje, uživa-
nje takega sladoleda pa se lah-
ko konča z obolenjem prebav-
nega trakta.
Po besedah Simone Uršič,
dr. med., vodje službe za hi-
gieno, opravljeni preskusi
vzorcev sladoledov kažejo, da
se ponudba sladoleda spremi-
nja iz dneva v dan. Danes je
lahko sladoled oporečen, že
naslednji dan pa je njegova
kakovost lahko že Ijoljša.
Kadar so vzorci oporečni, v
Zavodu vselej predlagajo, ka-
ko naj proizvajalec izboljša
tehnološki postopek, da bo
sladoled čim bolj varen in ku-
pec zaščiten. Če so rezultati
zelo slabi, izvajajo izreden
zdravstveno-higienski pri-
stop, pa tudi zdravstveni inš-
pektorji opravijo ponoven
pregled, da ugotovijo, ali so
bile napake odpravljene. Zo-
per vsakega proizvajalca oz.
prodajalca sladoleda, kjer so
ugotovili mikrobiološko neu-
strezen sladoled, inšpektorji
podajo predlog za kaznova-
nje.
Po besedah Uršičeve so neu-
strezni predvsem vzorci sla-
doledov, ki jih prodajalci iz-
delujejo sami. Sladoled, ki je
industrijsko izdelan, je pravi-
loma bolj zanesljiv, saj so in-
dustrijski tehnološki postopki
ves čas strogo nadzorovani.
M. G.
□
GOSPODARSTVO
Prašiči redkejši od dinozavrov
Zaradi visokih cen prašičev doma in v tujini, mesni predelovalci v vse večjih težavah - Se bo svinjina podražila?
V začetku tedna je začela veljati vladna uredba
o znižanju posebnih dajatev pri uvozu živih
prašičev in svinjskega mesa, kar pa še zdaleč ne
bo rešilo krize v mesnopredelovalni industriji. V
šentjurskem Jurmesu in Celjskih mesninah, kjer
imajo zaradi rasti cen domačih prašičev velike
težave, napovedujejo, da se razmere pred koncem
leta gotovo še ne bodo uredile. Pričakovati je
morda celo zvišanje cen svinjskega mesa.
Povpraševanje po domačih prašičih v zadnjem
obdobju namreč močno presega ponudbo, zato
cene naraščajo. Direktor Celjskih mesnin Izidor
Krivec je opozoril, da je treba za kilogram polovic
letos plačati občutno več kot lani, saj so se cene v
tem času zvišale za več kot 100 tolarjev, poleg tega
pa zaradi pomanjkanja težko izpolnjujejo obvezno-
sti do trgovcev. Po njegovem sta za sedanje pomanj-
kanje domačih prašičev kriva predvsem interventni
odkup pred poldrugim letom in prisilni zakol, po
katerem se je stalež živali precej zmanjšal, prašičev
pa primanjkuje tudi v tujini. Ker so članice Evrop-
ske unije ukinile izvozne spodbude, je dražje tudi
uvoženo meso. »Prašiči so zdaj bolj redki kot
dinozavri,« ugotavlja Krivec napol v šali, čeprav
ocenjuje razmere kot zelo resne. V Celjskih mesni-
nah, kjer predstavlja svinjina polovico svežega
mesa, ki ga pošiljajo na tržišče, predelujejo prašiče
takorekoč zastonj. Izgubo, ki pri tem nastaja,
pokrivajo z rezervami iz preteklih let, vendar je
vprašanje, koliko časa bodo tako vzdržali. Cene
sicer nekoliko zvišujejo, a kljub temu ne dosegajo
ekonomike poslovanja.
Zaradi višjih odkupnih cen in nespremenjenih
maloprodajnih bodo v šentjurskem Jurmesu, kjer
predstavlja svinjsko meso prav tako polovico
celotne prodaje, imeli najmanj 15-odstotni izpad
prihodka. Direktor Rado Tržan je povedal, da s
svojimi stalnimi dobavitelji dobro sodelujejo,
vendar mesa kljub temu ni zadosti. Zato se s kupci
skušajo dogovoriti, da bi povečali prodajo drugih
vrst mesa. Tržan meni, da je 42-odstotno znižanje
posebnih dajatev pri uvozu živih prašičev in
prašičjega mesa sicer pozitivni korak k premago-
vanju krize, vendar s tem težave še zdaleč niso
rešene.
■', ■. - "v: ,:;/.. ^ . JANJA INTIHAR
Potrošnik se je
prepustil Mercatorju
Uprava poslovnega siste-
ma Mercator je včeraj sporo-
čila, da je v soboto, 8, julija,
z direktorjem celjskega pod-
jetja Potrošnik in njegovim
večinskim lastnikom, velenj-
sko družbo Afining, podpi-
sala pogodbo o obvladova-
nju, s katero se trženjska
dejavnost Potrošnika v celo-
ti podreja Mercatorju.
To pomeni, da se bo odslej
trgovska družba Potrošnik, ki
je lani ustvarila 4,3 milijarde
tolarjev celotnega prihodka, v
bodoče oskrbovala z blagom
iz Mercatorjevih distribucij-
skih centrov pod njegovimi
pogoji in da bo svoje poslova-
nje prilagodila pravilom, ki
veljajo v odvisnih družbah sku-
pine Mercator. V pogodbi o
obvladovanju so podpisniki
opredelili tudi program vsto-
pa Poslovnega sistema Merca-
tor v lastništvo Potrošnika, kar
pa seveda pomeni nove kapi-
talske povezave med sloven-
skimi trgovci. Žal nam do za-
ključka redakcije ni uspelo
izvedeti, ali bo Mercator prev-
zel celotni lastniški delež, ki
ga ima Afining v Potrošniku.
Tako v Ljubljani kot v Celju so
bili namreč z informacijami
zelo skopi.
Kot smo poročali prejšnji
teden, je celjsko podjetje že
nekaj mesecev iskalo strateš-
kega partnerja, vsa zadeva pa
je pospešeno stekla potem, ko
je direktor in solastnik velenj-
ske finančne družbe Afining
Darko Zupane odstavil direk-
torja Potrošnika Andreja Cvetka
in njegovo mesto zasedel kar
sam. Kaj pomeni pogodba za
Potrošnik in tudi trgovsko de-
javnost v Celju, bo tako naj-
verjetneje znano šele v pri-
hodnjih dneh, vsekakor pa dr-
ži, da je Mercator z drugo
največjo celjsko trgovsko druž-
bo dobil bogato doto in pred-
vsem priložnost, da skozi »mala
vrata« končno obvlada velik in
pomemben del celjske regije.
JI
Posledice suše
Po prvih ocenah bo suša v
Spodnji Savinjski povzroči-
la za najmanj 1,3 milijarde
tolarjev škode. Iz Občine Ža-
lec poročajo o dobrih 907
milijonih tolarjev škode na
5421 hektarjih kmetijskih
površin, iz preboldske o 9,5
milijona na 413 hektarjih,
po prvih ocenah v Občini
Vransko pa so jo na dobrih
tisočih hektarjih ugotovili
za več kot sto milijonov to-
larjev.	SKO
Mleko v novi
embalaži
Prepoved uporabe Valkarto-
nove embalaže zaradi poveča-
ne vsebnosti pesticida HCB je
prizadela tudi Mlekarno Cele-
ia. Konec junija so morali po-
vsem ustaviti predelavo kon-
zumnega mleka in tekočih jo-
gurtov, ki so jih polnili v pure
pak embalažo. S polnjenjem
mleka so spet pričeli minulo
nedeljo, a bo škoda kljub temu
velika.
Trenutno uporabljajo embala-
žo nemškega proizvajalca, v Fran-
ciji naročeno embalažo, v katero
bodo odslej polnili mleko in te-
koče jogurte, pa pričakujejo ko-
nec tega tedna. Direktor Marjan
Jakob je povedal, da škode še
niso natančno izračunali, zago-
tovo pa ne bo majhna, saj je
enotedenska ukinitev prodaje
mleka vplivala tudi na slabšo
prodajo drugih izdelkov. Poleg
tega so v celjski mlekarni umak-
nili iz proizvodnje tudi konzum-
no mleko, ki so ga posebej polni-
li za posamezne trgovce, zaradi
prepovedi uporabe domače em-
balaže pa so morali zaustaviti
tudi izvoz pollitrskih in litrskih
tekočih jogurtov na trge bivše
Jugoslavije. Mleko, ki naj bi ga
zagotavljali trgu, so v času, ko je
proizvodnja stala, vozili v pre-
delavo v Pomurske mlekarne.
»Domači mlekarji smo se zo-
pet znašli v neenakopravnem
položaju do tujih proizvajalcev,«
meni Marjan Jakob, »saj so se
inšpektorji lotili samo nas, kako
je z embalažo uvoženih izdel-
kov, pa nihče ničesar ne pove.
Poleg tega se mi zdi nekoliko
čudno, da so ob odkrivanju pe-
sticida HBC v nekaterih mlečnih
izdelkih ostale neprizadete samo
Ljubljanske mlekarne, ki so v
času, ko je proizvodnja povsod
drugod stala, oskrbovale trg s
svojim mlekom. So spet v ozadju
kakšne nove igrice?«	JI
Prvi Gorenjev
izvoz v Indijo
Zaradi velike zasičenosti
evropskega trga z belo tehni-
ko večina proizvajalcev gos-
podinjskih aparatov, tudi Go-
renje, išče možnosti za širi-
tev prodaje na hitro rastočih
trgih izven stare celine. Eden
takšnih obetavnejših trgov,
je prav gotovo Indija z mili-
jardo prebivavcev.
Indijski trg, ki je bil v prete-
klosti zelo zaprt, se zadnja
leta odpira, kar so začeli izko-
riščati številni proizvajalci be-
le tehnike. Možnosti v tej dr-
žavi išče tudi velenjsko pod-
jetje. »Letos smo prvič v zgo-
dovini Gorenja uspeli prodre-
ti na indijsko tržišče,« je pove-
dal Darko Janjič, vodja tržne-
ga področja za dežele v razvo-
ju. »Začeli smo z izvozom pral-
nih strojev in prvo pošiljko že
poslali v Indijo, pozneje pa
želimo izvoz razširiti še na
ostale programe.«
Treba je povedati, da Gore-
nje s svojimi izdelki ni prila-
gojeno za te trge, zato bo po-
slovanje z Indijo sprva teme-
ljilo predvsem na manjšem, a
hitro se razvijajočem povpra-
ševanju po evropskih pralnih
strojih. V Indiji namreč po-
dobno kot v drugih azijskih in
tudi ameriških državah upo-
rabljajo pralne stroje večjih
zmogljivosti in s polnjenjem
od zgoraj. Večji so tudi ostali
gospodinjski aparati, predvsem
kuhalni aparati, velikih pro-
stornin pa so tudi hladilno-
zamrzovalni aparati. »Kljub po-
vsem evropsko usmerjenemu
proizvodnemu programu si že-
hmo tudi na trgih držav v
razvoju odrezati svoj košček
pogače,« poudarja Janjič.
HJ
Gorenje je v prvem pollet-
ju prodalo 1.160.000 velikih
gospodinjskih aparatov, kar
je za 13 odstotkov več kot v
enakem lanskem obdobju.
Vrednost prodaje se je pove-
čala za 16 odstotkov in je
znašala 39,5 milijarde to-
larjev.
Medena tudi za izbirčne Lašcane
Po dobrih dveh mesecih prenavljanja svojih prostorov na Trubarjevi ulici v Laškem je
trgovska družba Izbira d.d. v torek odprla novo poslovalnico Modena, v kateri bodo odslej
lahko kupci izbirali iz programa tekstila in športa.
V razširitev in posodobitev trgovine je podjetje vložilo 45 milijonov tolarjev, trgovina pa ima
300 kvadratnih metrov prodajnih površin. Izbira Laško zaposluje 123 delavcev. V lanskem letu je
imelo podjetje preko dve milijardi tolarjev prometa, največji delež pa predstavlja živilski
program. Sledi tehnično blago in gradbeni material, tekstil, papirnica ter gostinska ponudba.
Nova trgovina, kjer bo na izbiro tudi drobna galanterija in darilni program, naj bi po besedah
direktorja Izbire Ivana Groblerja zadovoljevala potrebe tudi najzahtevnejših kupcev v Laškem
in bila v ponos podjetju in kraju samemu.	Bo.J.
Foto: G.K.
BAROMETER
Lumarvtežavahi
Okrožno sodišče v Celjul
je pred dnevi sprejelo sklepi
o pričetku postopka prisil-^
ne poravnave v podjetju Lu-t
mar hiše iz Gomilskega. Za^
prisilnega upravitelja je bilj
imenovan Rudi Hramec. Lu-1
mar hiše, kjer je zaposlenih]
111 ljudi, je ustanovilo pod-j
jetje Lumar iz Maribora,^
katerega edini lastnik in di^
rektor je Milan Lukič, dvaj-,
set odstotkov lastništva pa
je v rokah SKB banke. Go-^-
milsko podjetje je sicer la-*^
ni ustvarilo 2,3 milijarde'
tolarjev prihodka in 60 mi-
lijonov tolarjev dobička,
vendar je krepko zadolže-
no, saj si je v zadnjem času
nabralo za preko dve mili-
jardi tolarjev obveznosti. Ve-
čino denarja dolguje ban-
kam za najeta posojila. Kot
je znano, je Milan Lukič
doživel precejšen neuspeh
s projektom gradnje mon-
tažnih hiš v bližini Berlina,
vrednim okoli 50 milijo-
nov mark. Družba Lumar
hiše, ki je v prvem letoš-
njem tromesečju ustvarila
kar 80 milijonov tolarjev
izgube, je sodišču sama
predlagala prisilno porav-
navo. Med večjimi upniki
so zreški Unior, za katerega
je gomilsko podjetje gradi-
lo nov hotel Dobrava, Ban-
ka Celje ter podjetji P.S.T.
iz Raven in Schiedel grad-
nje iz Prebolda.
Stepišnikv
vodstvu zbornice
Ker se je Jože Pušnik,
nekdanji direktor laškega
Tima, s 1. junijem redno
zaposlil v celjski območni
gospodarski zbornici, bo-
do morali v upravnem od-
boru zbornice, kjer je bil
Pušnik predsednik, opravi-
ti kadrovske menjave. Do-
govorili so se že, da bo
vodenje 16-članskega odbo-
ra prevzel septembra priz-
nan celjski gospodarstvenik
Edvard Stepišnik, s čimer
se strinjajo tudi v Gospo-
darski zbornici Slovenije.
Izpraznjeno mesto v odbo-
ru pa bo zasedel direktoi
Vitala Zvonko Murgelj.
Nadzorni svet
odstavil Kozmusa
Nadzorni svet Regional-
ne razvojne agencije Celje
je pred dnevi odstavil di-
rektorja te ustanove Janeza
Kozmusa. Razlog naj bi bi-
lo premalo uspešno sodelo:
vanje s Slovensko razvojne
družbo in Centrom za pos-
peševanje malega gospodars
tvo, poleg tega pa mu tudi \
štirih poskusih ni uspele
pripraviti takšnega progra^
ma dela, ki bil sprejemljiv
za vse ustanovitelje agenci
je. Kozmusa, ki je Regional
no razvojno agencijo vodi
od lanskega januarja, bo zc
tri mesece kot vršilka dolž
nosti nadomeščala vodja cen
tra Phare v Celju, že v krat
kem pa bo objavljen tud
razpis za to delovno mesto
Poleg primerne izobrazb(
bodo v njem zahtevali tud
zelo dobro poznavanje an
gleškega jezika.	J
GOSPODARSTVO
□
Avto Celje dobro vozi
V prvem letošnjem polletju so prodali za tretjino vec avtomobilov kot v šestih mesecih leta 1998 - Za naložbe
blizu 400 milijonov tolarjev
Avto Celje je v ponedeljek
odprl nov prodajno-servisni
center Peugeot, ki je trenut-
no največji za to znamko
vozil v Sloveniji. Objekt, ki
so ga zgradili v rekordnih
treh mesecih in pol, stoji ob
Ipavčevi ulici, kjer je tudi
sicer večina poslovnih pro-
storov podjetja. Predračun-
ska vrednost centra, ki je
letos največja naložba Avta
Celje, znaša 250 milijonov
tolarjev. Dobro polovico de-
narja je podjetje zagotovilo
samo, ostalo je dolgoročno
bančno posojilo.
Nov prodajno-servisni cen-
ter, ki je urejen in opremljen v
skladu z zahtevami in standar-
di firme Peugeot, ima nekaj
več kot 1050 kvadratnih me-
trov uporabnih površin. V Av-
tu Celje so prepričani, da bo-
do z njim vsaj deset let pokri-
vali potrebe starih in novih
lastnikov teh vozil na širšem
območju Celja. »Izgradnja no-
vega centra ni bistveno pose-
gla v organizacijo poslovanja,
saj bo deloval kot profitni cen-
ter v okviru matičnega podjet-
ja. Novo je le to, da je odslej
celotna dejavnost,'* vezana na
program Peugeot, locirana na
skupni lokaciji ob Ipavčevi uli-
ci, kamor nameravamo pri-
hodnje leto preseliti še upravo
podjetja,« je povedal predsed-
nik uprave Avta Celje Anton
Guzej. V podjetju pričakuje-
jo, da bodo letos prodali za
dobro tretjino več avtomobi-
lov Peugeot kot lani, v dveh
letih pa naj bi se čisti prihodki
od prodaje teh vozil povečali
za 3 odstotke, oziroma na ne-
kaj več kot milijardo tolarjev,
kar je pomemben delež v vseh
prihodkih podjetja. Že v letoš-
njem prvem polletju so tržni
delež prodaje vozil Peugeot v
celjski regiji povečali z lan-
skih 2,5 na 6,5 odstotka.
Pa tudi sicer so v Avtu Celje
v prvih letošnjih šestih mese-
cih opazno povečali tržne de-
leže večine programov, ki jih
prodajajo. Izjema so le Fordo-
va vozila, ki se že nekaj let
slabo prodajo ne le v Sloveni-
ji, ampak tudi v vsej Evropi.
»Čeprav smo do konca junija
prodali za 11 odstotkov manj
vozil kot v enakem lanskem
obdobju, smo z doseženim ze-
lo zadovoljni, saj je v tem času
prodaja vozil v Sloveniji padla
kar za petino,« pravi Anton
Guzej. »Res je sicer, da je bilo
lansko prvo polletje zaradi pri-
čakovanja davka na dodano
vrednost izjemno po prodaji,
vendar so naši rezultati dobri,
tudi če jih primerjamo s tisti-
mi iz leta 1998. V prvih letoš-
njih šestih mesecih smo na-
mreč v primerjavi z enakim
obdobjem leta 1998 prodajo
vseh osebnih vozil povečali za
tretjino, tovornih pa za 44
odstotkov.«
V Avtu Celje, ki je v celjski
regiji, kjer ima sedem trgovin,
prisoten že od leta 1948, pri-
čakujejo dobre rezultate tudi
v drugi polovici leta. Finančni
podatki prvega polletja bodo
znani čez dober mesec, ven-
dar že prvi štirje meseci kaže-
jo, da načrte presegajo in da
jim bo uspelo ustvarili od 40
do 50 milijonov tolarjev do-
bička.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Avto Celje gradi ob Ipavče-
vi ulici tudi prizidek k pro-
dajnemu servisu za tovor-
njake Iveco, ki bo dokončan
prihodnji mesec, te dni pa je
predsednik uprave Anton Gu-
zej podpisal pogodbo o na-
kupu zgradbe Avto-motorja
na Ravnah, v kateri bodo do
1. oktobra uredili prodajno-
servisni salon Peugeot. Grad-
nja prizidka in nakup novih
poslovnih prostorov jih bo
stal okrog 100 milijonov to-
larjev.
Anton Guzej
Kerosovih deset let
Minulo soboto so v Tržišču v Rogaški Slatini obeležili
desetletnico trgovskega podjetja Keros.
Prireditev ob jubileju je bila namenjena predvsem zvestim
Kerosovim kupcem in dobaviteljem. Ob tej priložnosti sta se
direktorju in lastniku Kerosa Erihu Krašovcu zahvalila
župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič in
direktor trgovske mreže Trading Anton Sedelšek, za prijet-
no popestritev dogajanja pa je poskrbela folklorna skupina
Jakob Sket iz Mestinja, ki jo vodi mentorica Marta Pelko.
Malo pred polnočjo je praznovanje zaznamoval še ognjemet
z bližnjega griča, kjer stoji Marijina cerkev, ki je zdaj
osvetljena, elektrifikacija poti do cerkve in ob njej pa je v
največji meri zasluga Kerosa in njegovih 85 zaposlenih
delavcev.	M. A.
Hotel Smogavc je v središču Zreč, nasproti avtobusne postaje in Term.
Nov razcvet zreškega turizma
v središču Zreč so v preteklih dneh odprli nov Hotel Smogavc s 55 ležišči v dvoposteljnih
sobah in apartmajih.
Lastnik Ludvik Smogavc, doslej znan po gostišču v Gorenju nad Zrečami, ga je začel graditi konec
lanskega avgusta. V njem so tudi restavracija s 45 sedeži, snack bar z 20 sedeži ter dodatnih 60
sedežev za zaključene družbe. Vrednost naložbe je nad 150 milijonov tolarjev, pri čemer gre za
precejšnji delež kreditnih sredstev Kot so med tiskovno konferenco povedali predstavniki zreškega
turizma, računajo v občini, kjer so našteli lani 450 tisoč obiskovalcev, še bistveno povečanje te
številke. Tako so začeli tudi s pripravami za izdajo novega turističnega kataloga.	BJ
Premogovnik
lani z izgubo
Delničarji Premogovnika
Velenje so na tretji skupšči-
ni, ki je bila minuli teden,
sklenili, da bodo 834 milijo-
nov tolarjev lanske izgube v
celoti pokrili iz rezerv in re-
valorizacijskih popravkov.
Lani so v Velenju odkopali
3,8 milijona ton premoga. Sko-
raj 99 odstotkov so ga odkupi-
li v Termoelektrarni Šoštanj.
Za naložbe so namenili nekaj
več kot tri milijarde tolarjev,
kar je za dobrih osem odstot-
kov manj kot so načrtovali.
Število zaposlenih so zmanj-
šali za dobra dva odstotka, vse
leto pa so, pravijo v premo-
govniku, skrbeli za izboljše-
vanje delovnih razmer, kar se
odraža tudi v zmanjševanju
bolniških izostankov in zniža-
nju števila nezgod pri delu.
Premogovnik je imel izgubo
zaradi manjše količinske proi-
zvodnje in prodaje. Dosežena
lastna stroškovna cena premo-
ga je bila 6,03 nemške marke/
GJ, pogodbena cena za ener-
getski premog pa 6,14 marke/
GJ, pri čemer je bil tečaj mar-
ke vse leto zamrznjen.
Uprava premogovnika je na
skupščini tudi predlagala, da
bi iz statuta družbe črtali tisti
odstavek 13. člena, ki govori o
predkupni pravici države do
delnic, vendar delničarji pred-
lagane spremembe niso spre-
jeli. Država ima v premogov-
niku skoraj 76-odstotni last-
ninski delež, 12,7 odstotka
delnic ima KBM Infond, okoli
4.000 malih delničarjev pa ima
v lasti le 2,9 odstotka vseh
delnic.	JI
FINANCE
Vrednostni papirji delniških družb
Vrednostni papirji investicijskih družb
Tecajnica
Borzni indeksi
* v tednu od 5.7.2000 do 11.7.2000
Comet povečal prodajo
Zreški Comet, ki je že lani dosegel izjem-
ne rezultate, saj je skupne prihodke pove-
čal za 7 odstotkov, čisti dobiček pa za 75
odstotkov, tudi za letos napoveduje ugodno
poslovno leto.
S prodajo v prvem polletju so iztržili nekaj
manj kot 3,2 milijarde tolarjev, kar je za
skoraj 28 odstotkov več kot v enakem lan-
skem obdobju in za 12 odstotkov več kot v
lanskem drugem polletju. Stroški sicer raste-
jo hitreje, kot so pričakovali, a vseeno poča-
sneje, kot narašča prodaja, zato v Cometu
pričakujejo tudi večji dobiček kot so ga ustva-
rili lani v enakem obdobju. Bilančne podatke
prvega poletja bodo objavili v začetku avgu-
sta, konsolidirane podatke pa predvidoma
prve dni septembra.
V Zrečah pričakujejo, da bodo še ta mesec
uspešno opravili predpresojo skladnosti po-
slovanja s standardom ISO 14001 ter ta okolj-
ski certifikat kakovosti pridobili že v septem-
bru. Te dni zaključujejo tudi pogovoif o
odkupu deleža v podjetju, ki na Madžarskem
trži njihove izdelke, pripravljajo pa se tudi na
ustanovitev mešanega proizvodno-trgovskega
podjetja v Iranu.	JI
□
KULTURA
V Celju uspel poletni
slikarski ex4empore
Kar 46 slikarjev je sodelo-
valo na II. poletnem slikar-
skem ex-temporu, ki ga je
tudi to pot v sodelovanju z
Galerijo Volk pripravila celj-
ska Območna izpostava
Sklada RS za ljubiteljske
kulturne dejavnosti. Raz-
stavo izbranih del so odprli
prejšnjo soboto, 8. julija, v
Galeriji Volk v Ozki ulici v
Celju, kjer bo na ogled do 31.
julija.
Tema letošnjega slikarskega
ex-tempora je bila vezana na
Celje in celjsko kulturno de-
diščino. Slikarji so se izjemno
potrudili, kar je opazno tudi
na razstavi, ki med Celjani
vzbuja nemalo občudovanja.
Prišli so od blizu in daleč,
največ jih je bilo seveda iz
Celja, takoj za njimi pa so se
množično odzvali likovniki iz
Velenja. Prišli pa so še iz Zgor-
nje Savinjske doline (Mozirje,
Rečica, Nazarje), Slovenskih
Konjic, Štor, Radeč, Šoštanja,
Krškega, Sladkega Vrha, Zgor-
nje Kungote, Maribora, Ptuja
in Izlak. Skupno so umetniki v
času od ponedeljka do petka
naslikali 43 slikarskih del, ki
jih je skrbno pregledala stro-
kovna komisija v sestavi Mar-
len Premšak, Željo Opačak
ter Džemal Djokovič.
Slikarji so našli različna
mesta za svoje slikanje. Ne-
kateri so ustvarjali na obrežju
Savinje ali v Mestnem parku,
zopet drugi na Starem gradu
ali v samem starem mestnem
jedru, ob Šmartinskem jeze-
ru in še kje. Izmed vseh us-
tvarjenih del jih je komisija
izbrala 24, ki so na ogled na
razstavi v Galeriji Volk. Iz-
med njih je izbrala tri, kate-
rim je organizator podelil po-
sebna priznanja, komisija pa
pisne obrazložitve. Prvo me-
sto je komisija dosodila Dari-
ji Cvikl iz Celja, drugo mesto
Ljubanu Šegi, prav tako iz
Celja, tretje pa Desanki Kre-
ča iz Izlak.
Priznanja so podelili na od-
prtem odru na celjski zvezdi
ob sodelovanju Godbe na pi-
hala KUD Ljubečna, slikarji
pa so letošnji poletni slikarski
ex-tempore v prijetnem
vzdušju zaključili v Galeriji
Otto v Škofji vasi.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Foto: GREGOR KATIČ
Prvo mesto je komisija dosodila Dariji Cvikl, drugo mesto
pa Ljubanu Šegi.
Plesna premira
Ane Trojnar
Ana Trojnar, ena zanimi-
vejših slovenskih plesnih
ustvarjalk, je prejšnji teden
obiskovalcem Spodnjega
gradu v Celju pripravila ce-
lovito plesno doživetje. Za
krstno izvedbo svojega av-
torskega prvenca Polet si je
izbrala prav celjski poletni
festival Poletje v Celju -
knežjem mestu.
Predstava Polet je avtobio-
grafsko delo, saj je Trojnarje-
va »zgodbo« dela črpala iz dvo-
jega življenja, iz izvira, ki go-
vori o izviru samem. V pred-
stavi skozi ples in gib izraža
ciklično »gibanje« človekove-
ga duha, ko se samoobnavlja-
joče s pomočjo zavesti loteva
podzavesti, brez sle po rezul-
tatu, takšno delovanje pa se
odrazi na ravni višjega jaza.
Krog tega mikrokozmičnega
procesa je neskončen, v konč-
nem poizkusu preseganja
omejitev okolja in kar je še
pomembnejše: presegati sa-
mega sebe, izkoristiti usodno
danost, ki je edino nagrajeva-
nje našega obstoja - nepresta-
no osvobajanje.
Plesni projekt jasno odra-
ža avtoričino dosedanje delo
v plesnem svetu, saj vsebuje
tako prvine graham, release
tehnike, klasičnega baleta in
indijskega klasičnega plesa.
Ana Trojnar je že zelo zgodaj
začela plesati v baletnem an-
samblu SNG Maribor, pod
vplivom koreografinje Maje
Milenovič-Workman pa je
odšla na plesno izobraževa-
nje na londonsko Rambert
School of Ballet and Con-
temporary Dance. V New
Yorku je sodelovala s koreo-
grafinjo Mary Siedman in
plesala v njeni skupini Mary
Siedman & Dancers. Pred
tremi leti je v Mariboru so-
delovala kot plesalka pri po-
stavitvi baleta Labodje jeze-
ro. Po selitvi v Ljubljano ma-
ja lani pa je začela sodelovati
z bivšo baletno prvakinjo
Maritzo Galas.	SKO
Ana Trojnar je svoj koreo-
grafski prvenec Polet pred-
stavila prav v Celju.
Celjani odprli festival
Mladinski simfonični or-
kester Glasbene šole Celje je
v Postojni odprl Mednarodni
festival mladih in s tem za-
ključil bogato glasbeno se-
zono.
Na festivalu, ki bo trajal do
konca septembra in kjer bo-
mo lahko slišali najboljše
mlade glasbenike iz vse Evro-
pe, so Celjani koncertirali že
lani in tudi letos so bili edini
predstavniki iz Slovenije.
Orkester je na zadnji junij-
ski dan v nabito polni dvorani
postojnskega gradu navdušil s'
programom filmske glasbe in
z gostjo Darjo Švajger. Pod
taktirko dirigenta Matjaža
Brežnika je bil orkester po-
polnoma usklajen in mladost-
ni žar v njihovi glasbi je dal
koncertu še dodatno kakovost
ter privlačnost. Na koncertu
smo lahko slišali skladbe, ki
so jih mladi izvajali že decem-
bra v Celju. Darja Švajger je
ob spremljavi orkestra zapela
Don't cry for me Argentina iz
muzikla Evita Andrevva Lloy-
da Webra in Sometimes iz
Bernsteinovega muzikla
Zgodba z zahodne strani.
Orkester je požel stoječe
ovacije in svoje gostovanje v
Postojni končal z dvema pro-
menadnima koncertoma pred
Postojnsko jamo. Tako se je
končala ena najboljših sezon
Mladinskega simfoničnega or-
kestra Glasbene šole Celje, ki
je ponovno dokazal, da sodi v
vrh tovrstnih glasbenih sesta-
vov.
ŠPELA OSET
ZAPISOVANJA 1
Manipuliranje
z informacijo
Piše: TAD^ ČATER
Povsem naključno sem sre-
di preteklega tedna na uli-
cah manjšega slovenskega
mesteca srečal človeka, ki je
ves sključen, ja, kar nekako
z dolgim nosom taval tja v en
dan in mrmral neke neraz-
ločne besede. Nič kaj takega!
No, razbrati je bilo mogoče,
da se v njem nekaj dogaja.
Ko sva potem le sedla na nek
senčni vrt, sem ugotovil, da
se v njem ne le nekaj dogaja,
marveč kuha. Da je tempera-
tura že povsem blizu vreliš-
ča. In tista steklenica mrzle
vode mu je prišla še kako
zelo prav. Malce mu je le
odleglo.
Ja, ta znanec sodeluje z
Uradom za informiranje
Vlade Republike Slovenije.
Verjemite, da mu ni nič kaj
lahko. In kot vsi tisti, ki so in
ki imajo opravka z vladnimi
službami, tudi sam zadnji
mesec ne prepozna več svoje-
ga dela. Kaj to pomeni? Da
md'nikakor ni jasno, kaj je
počel včeraj, kaj počne danes
in kaj bo počel jutri. Ekipe
na tem Uradu so se vedno
menjale, neka kontinuiteta
dela pa je vendarle bila. In
tista ekipa, ki je ta Urad
vodila, katerakoli doslej, je
vselej vedela kaj zares poč-
ne. Tokrat pa se je prvič zalo-
milo. Nova ekipa. Ki dejan-
sko nima niti najmanjšega
pojma, kaj je pravzaprav bis-
tvo takega Urada. Ker. če
hočete, te nove ekipe so vse-
lej bile del političnih zame-
njav. uradništvo pa se kaj
prida ni nikoli menjalo. In
uradniki so tisti, ki v resnici
vodijo zadeve. Z novo ekipo
pa se je tudi to spremenilo.
Uradniki sicer niso bili za-
menjani v kompletu, pač pa
so politične zahteve nove
ekipe tako zelo močne, da
jim šibko uradništvo nika-
kor ne more biti kos. Kaj šele
zunanji sodelavec, kakršen
je ta moj sključeni znanec.
Predvidevam, da tovrstni
problemi niso simptomatič-
ni le za omenjeni Urad. da
se zrcalijo v taki ali drugačni
meri tudi na drugih področ-
jih funkcioniranja države.
In življenja. Ja, ker ti uradi
končno uravnavajo naša živ-
ljenja. Od Urada za informi-
ranje je denimo odvisno, s
kakšnimi informacijami bo-
mo razpolagali. Še več; kako
bomo to množico informacij
razumeli, kako jo bomo sub-
limirali in v katere energet-
ske prostore bomo predelano
informacijo poslali. Gre, če
verjamete ali ne, tudi za raz-
polaganje z našimi možga-
ni. Za usmerjanje pozornosti
določenega dela naših mož-
gan. To šo pa že resne reči. Si
predstavljate, da bi noVi
ekipa v svoje nežne ročic
dobila genom, o katerem t
se ji sicer nekaj sanjalo, kc
točno z njim početi pa kajpa
ne bi vedela. In bi ta genoi
uporabila. Katastrofa. Jq
podobno se do informacij
utegne obnašati nova ekip
na tem našem nesrečnei
Uradu. Ali pa še boljša i
bolj realna primerjave
Urad za žensko politiko s
ukvarja seveda z vprašanji
ki zadevajo kakovost življi
nja ženske. Sedaj pa si zam
slite. da bi tja posedli mošh
ga, ki bi s svojo kosmato rok
na novo preuredil življenj
slovenske ženske. Poskrbi
za novo kakovost ženskeg
bivanja.
Nič drugače ni z informi
cijo. Ne bom rekel, da je ra
polaganje z informacijo a
vivalentno urejanju kakovi
sti življenja ženske. Pa ne
ženske. Vseh nas.
Povsem dobro pa se ta noi
ekipa zaveda, da je razpok
ganje z informacijo nekaj, č
sar ne gre kar tako izpustiti
rok. Da je informacija, tisi
gola informacija, ki jo je mi
goče svobodno predelati i
predelano lansirati v orbi
javne sfere, zelo močno orožj
Vsemogočni Bili Gates je vs
mogočen izključno zaradi t
ga, ker razpolaga z informat
jami. Ne zaradi množice d
narja, ki ga kopiči na svoj
računih, ne zaradi tega, k
mu je dana možnost, da lahl
praktično vse pokupi, pač /
izključno zaradi tega, ker ra
polaga z informacijami. .
ljudje, ki razpolagajo z infc
macijami, lahko postanejo t
di nevarni. Družbi. Tega
dobro zavedajo tudi supen
zorji, ki nadzirajo delo Bil
Gatesa, ki mu končno onem
gočajo dotok informacij. Ko
kor to seveda sploh lahko,
tega so se dobro zavedali tu
oblastniki v prejšnjem polit
nem sistemu, ki so se najbi
bali tistih, ki so razpolagali
informacijami. Tudi s knji
nicami kot viri informac
Ker napačno uporabljena i
formacija lahko povzroči n
popravljivo škodo, Ja, tudi
pol leta, ko se utegne sf
zamenjati ekipa.
Neživa narava na fotogralijal
Tomo Vrešak je konec junija prvič razstavil črno-bel
fotografije na razstavi Neživa narava, ujeta v objektiv,
prostorih Kuhurno-umetniškega društva Underground.
Sedemnajstletni dijak Poslovno-komercialne šole Celje je
svojimi fotografijami predstavil moč kamna v naravi in sta
arhitekturi. Naslednji Vrešakov projekt bo uresničen v zače
ku prihodnjega šolskega leta. T. F. P., Kamnito stopnišči
KULTURA
□
Podsreda v znamenju glasbe
Na gradu Podsreda se vrstijo obiski glasbenikov z vseh celin - Zanimive prireditve grajskega poletja
v Kozjanskem parku so
začeli prejšnji teden z vsa-
koletnimi glasbenimi semi-
narji, ki se vrstijo že šest let.
Seminarji so del prireditev
Glasbenega poletja na gradu
Podsreda 2000, s katerimi so
oživili obnovljeni romanski
grad.
; Udeleženci letošnjih semi-
narjev prihajajo iz Slovenije,
Nemčije, Francije, Avstrije in
Koreje. Včeraj zvečer so pri-
pravili že zaključni koncert
I prvega letošnjega glasbenega
'seminarja za violino, pod
I vodstvom prof. Gorana Košu-
i te iz Visoke šole za glasbo v
^Koelnu.
' Jutri, v petek zvečer, bo
-uvodni koncert seminarja za
'klasični saksofon, ko se bo-
'do predstavili Zagrebški
'kvartet saksofonov, pianistki
■Tatjana Ognjanovič in Nina
■Prešiček ter saksofonist De-
^jan Prešiček. Seminar za sak-
^sofoniste bosta vodila prof.
'Matjaž Drevenšek (docent
ljubljanske glasbene akade-
mije) in Dejan Prešiček (uči-
telj na ljubljanski srednji
glasbeni in baletni šoli). Oba
tudi veliko nastopata doma
in tujem.
V drugi polovici avgusta bo
še seminar za pozavno, ki ga
bo vodil prof. Branimir Slo-
kar, profesor Visoke šole za
glasbo v Freiburgu ter Kon-
servatorija za glasbo v Ber-
nu.
v okviru prireditev Glasbe-
nega poletja na gradu Podsre-
da 2000 bo na sporedu še
nekaj zanimivosti. Pred krat-
kim so nastopili komorni
zbor Ave in pevska zbora iz
Bistrice ob Sotli ter Lesičnega,
zdaj pričakujejo še goste iz
Švice, Brazilije in Bavarske. S
podporo fundacije Pro Helve-
tia bo 4. avgusta nastop švicar-
skih glasbenikov: Glarner Ma-
drigal Chora in St. Galler Kla-
vir Tria, 11. avgusta pa bodo
zaploskali zboru Goral iz dalj-
ne Brazilije. V začetku sep-
tembra bo še koncert Severno-
bavarskega mladinskega pi-
halnega orkestra.
Zanimive prireditve, ki pri-
vabijo poslušalce od blizu in
daleč, pripravljajo v zavodu
Kozjanski park.
BRANE JERANKO
Lončarska delavnica na Starem gradu
Druga poletna lončarska
delavnica na celjskem Sta-
rem gradu, ki jo je prof. zgo-
dovine in diplomirani etno-
log Rok Komelj iz Celja pri-
pravil ob sodelovanju in po-
moči Območne izpostave
Sklada RS za ljubiteljske
kulturne dejavnosti v Celju,
je uspela.
Tri sobotne in nedeljske
dopoldneve so udeleženci
teoretično in praktično spoz-
navali izdelavo lončarskega
izdelka od začetnega obliko-
vanja do končne podobe. Pri
svojem delu so uporabljali
spretnost rok in lončarsko
vreteno. V popoldanskem
času pa je mojster Komelj
obiskovalcem Starega gradu
prikazoval lončarsko dejav-
nost. Delavnice se je udeleži-
lo 24 seminaristov iz Celja,
Gornjega Grada, Griž, Šent-
jurja, Polzele, Šmarja, Žal-
ca, Dramelj, Rečice ob Savi-
nji in celo Brezovice pri
Ljubljani. Skupno z njimi pa
je lončarjenje poskušala še
vrsta drugih obiskovalcev
Starega gradu.
Udeleženci lončarske delav-
nice bodo svoje izdelke pred-
stavili na posebni razstavi je-
seni letos v Celju, prejeli pa
bodo tudi pisna potrdila o to-
vrstnem strokovnem izpopol-
njevanju. Skupina petih tečaj-
nikov pa se je že dogovorila z
mojstrom Komeljem, da bodo
predvidoma ob sobotah do-
poldne na Starem gradu nada-
ljevali z lončarjenjem.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
il Tanja Pezdir (stoji prva z leve) med kolegicami diplomantkami angleške univerze.
Harlelcinovi uspehi
Celjski plesalki Tamara
"Divjak in Tanja Pezdir sta
"letos zaključili šolanje v tu-
^jini. Tamara Divjak je kon-
J^ala Baletno akademijo v
jMiinchenu, Tanja Pezdir pa
le zaključila triletni študij v
Londonu, za kar je od Kra-
Jljevske plesne akademije
prejela licenco za poučeva-
'nje baleta. Univerza v Dur-
^hamu pa ji je podelila naslov
BA - Bachelor of Arts.
^ Divjakova in Pezdir jeva sta
Jv Celju zaključili nižjo balet-
'no šolo, in šolanje nadaljevali
'na Srednji baletni šoli v Ljub-
ljani.
V šoli za plesno vzgojo, kla-
sični balet in sodobni ples
Harlekin iz Celja, ki jo vodi
|Ana Vovk Pezdir, so ob kon-
■cu šolskega leta 1999/2000
[{Opravljali izpite štirje razredi.
% Klasični balet je kot zunanja
ocenjevalka vrednotila profe-
sorica Alenka Tome iz ljub-
ljanske baletne šole. Sodob-
f oplesni razred so ocenjevale
^laja Delak, avtorica nacio-
nalnega programa za srednjo
sodobno plesno šolo, Petra
Pikalo in Jana Kovač, obe
soavtorici nacionalnega pro-
grama za nižjo sodobno ple-
sno šolo v sodelovanju z Ano
Vovk Pezdir. Učenke je za iz-
pite pripravila Ana Vovk Pez-
dir, korepetitorka pri baletnih
izpitih pa je bila Sandra Feke-
tija.
Tri plesalke, ki so zaključile
šolanje v Harlekinu, so letos
uspešno končale razrede na
Srednji baletni šoli v Ljublja-
ni. Daša Škrt je končala 3.
letnik. Sanja Rehar, ki je bila
na državnem tekmovanju ba-
letnih plesalcev decembra v
Mariboru najboljša v svoji sta-
rostni kategoriji, pa 2. letnik.
Jana Starman je zaključila 1.
letnik na ljubljanski baletni
šoli in glasbeni gimnaziji. Za-
la Pezdir pa je končala 4.
letnik Srednje baletne šole v
Mariboru.
M. G.
Obiralke so tu!
Kulturno umetniško društvo Svoboda Griže je tik pred
novo premiero, ki bo 15. julija ob 21.uri v letnem gledališ-
ču.
Občinstvo se bo zabavalo ob veseloigri Halo! Obiralke so tu!
Igro je napisal, in režiral domačin Ivan Mikek, ki letos
praznuje 75-letnico.
Dogajanje posega v čas, ko so v Savinjski dolini hmelj
obirali še ročno. Takrat je zaživela cela Savinjska dolina in
prinesla povsem drugačen življenski utrip. Bil je to praznik v
pravem smislu besede, ko ni manjkalo veselih dogodkov,
petja, plesa, ljubezni... O tem bo pripovedovala veseloigra, ki
jo bodo ponovili še 22. julija ob 20. uri.	MP
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
Muzej novejše zgodovine
15.	7. ob 10. uri lutkovna
predstava Svinjski pastir. Lut-
kovnega gledahšča Fru Fru in
Lutkovega gledališča Zapik iz
Ljubljane.
Grad na Planini 14., 15. in
16.	7. ob 20. uri igra Domen, v
izvedbi članov Prostovoljnega
gasilskega društva iz Planine.
KONCERTI
Pred Zlatorog clubom v Ce-
lju 15. 7. ob 20. uri blues
festival.
Farna cerkev Zreče 16. ob
19. uri 4. orgelski koncert.
Velenjski grad 13. 7. ob
20.30 koncert jazza, evergree-
nov in balad Jožija Šaleja,
Aleša Hadalina in Uršule Ra-
moveš.
RAZSTAVE
Galerija sodobne umetno-
sti Celje 15. 7. ob 20. uri
otvoritev razstave videoinsta-
lacij: Monitoring.
Špitalska kapelica Celje
razstava domače obrti »Izdel-
ki iz babičine skrinje«.
Grad Podsreda razstava
akademskega slikarja Bojana
Gorenca.
Galerija letnega celjskega
kopališča razstava likovnih
del priznanih vojvodinskih
slikarjev.
Zavod za zdravstveno
varstvo Celje razstava foto-
grafij Hermana Čatra.
Savinov likovni salon Žalec
razstava likovnih del učencev
OŠ Spodnje Savinjske doline.
Pokrajinski muzej Parfu-
mi - skrivnostni svet dišav in
stekla, do 30. 9.
Razstavišče Knjižnice
Šentjur ex librisi Arpada Ša-
lamona.
Galerija KC IN Velenje raz-
stava barvnih fotografij Rafae-
la Podobnika.
Galerija Mozaik razstava
akademskega slikarja Petra
Beusa.
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju, stalna razsta-
va.
Osrednja knjižnica Celje
Razgledi našega mesta in raz-
stava ljubitelji gledališča.
Kulturni center Laško Su-
sanne in Helmut Kortan.
Arheološko razstavišče
Pokrajinskega muzeja raz-
stava Vitezi v vrtcu.
Stekleni fotografski atelje
Josipa Pelikana, Razlagova
ulica 5, Celje, ki ga ni več.
Galerija Volk »Celje in Celj-
ski«, do 31. Z; hotel Štorman
Alica Javšnik, do 26. 7.; gale-
rija Otto Škofja vas Jure Ce-
kuta, do 27. 7.
OSTALO
Mladinski center 13. 7. od
16.30 do 20. ure delavnica
»Vse o fotografiji« in od 18. do
20. ure AutoCAD - računal-
niška delavnica; 14. 7. ob 21.
uri koncert afriške glasbe
bobnarske skupine Ni-
no&Afir Bafir, od 9. do 12.
ure likovna delavnica in od
16.30 do 20. ure delavnica
»Vse o fotografiji«; 16. 7. ob
14. uri prenos Formule 1 - VN
Avstrije; 17. 7. od 9. do 14. ure
gledališke delavnice in od
16.30 do 20. ure delavnica
»Vse o fotografiji«; 18. 7. od
18. do 20. ure PovverPoint -
računalniška delavnica; 19. 7.
od 9. do 12. likovna in od 18.
do 20. ure računalniška de-
lavnica.
Graščinsko dvorišče Laš-
ko 16. 7. ob 10. uri »Ohcet po
stari šegi« in prikaz prodaje
pogače.
Preobleka za bodoči steklarski muzej?
v obsoteljsko-kozjanski pokrajini imajo s starimi gradovi ponekod več in drugje
manj sreče.
V Rogatcu imajo dva gradova. Stari grad v razvalinah in Strmol (na fotografiji), ki je začenjal
doživljati podobno usodo. Občina se je pred petimi leti lotila celovite obnove, tako da dobiva
Strmol v teh dneh fasado. Natančneje fasado na glavnem delu, saj bosta dvoriščni del in
gospodarsko poslopje prišla na vrsto prihodnje leto.
Za letos predvidena dela bodo zaključili do začetka septembra, ko praznuje Rogatec občinski
praznik. Sicer pa so v obnovo vložili že približno 40 milijonov tolarjev, pri čemer so povsem
prenovili streho, sanirali uničeni zadnji del stavbe ter zamenjali lesene stropove. Občina je
uspela pridobiti večino denarja iz ministrstva za kulturo.
Po idejnem projektu oziroma programski zasnovi naj bi bil v Strmolu steklarski muzej, v kleti
reprezentančna vinoteka, v eni od dvoran bi sklepali zakonske zveze, vanj pa bi se vselila tudi
občinska uprava.	BJ
10
NASI KRAJI IN UUDJE
S prstom po
Celju
Celje se je sredi prejšnjega
tedna z novim mestnim na-
črtom pridružilo Ljubljani,
Mariboru, Kranju in Vele-
nju ter Zagrebu, Sarajevu in
Beogradu. Za ta mesta so v
Geodetskem zavodu Slove-
nije po enotnem pristopu in
s prepoznavnim oblikova-
njem naslovnice izdelali
mestni načrt, karto občine
ter posnetek ožjega mestne-
ga središča z najosnovnejši-
mi informacijami, znameni-
tostmi ter seznamom ulic, v
seriji pa bodo v kratkem sle-
dili še načrti Nove Gorice,
Kopra in Novega mesta.
»Načrt mesta je ena tistih
stvari, ki je zastarela že takrat,
ko pride iz tiskarne,« je na
nujnost sprotnega obnavljanja
tovrstnih publikacij opozoril
vodja projekta Iztok Kariž,
sicer Celjan po rodu. Poudaril
je, da so za osnovo vzeli mest-
ni načrt Celja iz leta 1994,
vključno z njegovimi spre-
membami 3 leta kasneje,
vseeno pa so v svež natis mora-
li vnesti kar 283 popravkov
oziroma sprememb. Za razli-
ko od prejšnjega mestnega na-
črta, je v novem vključen tudi
južni del mesta, naselje Polu-
le. Načrt mesta, karto občine
ter posnetek ožjega mestnega
središča z označenimi 26 zna-
menitostmi spremljajo še na-
josnovnejše informacije o me-
stu v slovenskem, angleškem,
nemškem in italijanskem je-
ziku, mestni načrt pa je dopol-
njen tudi z izrisom prog
(pri)mestnega avtobusnega
prometa ter seznamom ulic.
Mestni načrt Celja je izšel v
nakladi 3.000 izvodov, na-
prodaj pa je po 1.350 tolarjev
v turistično-informacijski pi-
sarni, vseh običajnih prodaj-
nih mestih ter na bencinskih
servisih Petrola in OMV Istra-
benza. V Celju pa želijo pre-
ko poletja s posnetkom ožje-
ga mestnega središča opremi-
ti še obstoječa"'informacijska
panoja na avtobusni postaji
ter Krekovem trgu ter posta-
viti nov pano pri Garažni hiši
Glazija.	IS
Grad potrebuje
dobrega gospodarja
Velika želja je ureditev Pelikanove poti, grajskemu stolpu nad njo pa bi še letos radi
vdihnili življenje
»V programu urejanja ob-
močja Starega gradu, ki
smo si ga v Celju zastavili
za letos, glede na finančne
možnosti pa zlasti tudi za
prihodnje leto, je vrsta na-
log, ki bi morale biti nareje-
ne že pred desetimi, petnaj-
stimi leti,« meni celjska po-
džupanja Janja Romih, za-
dolžena tudi za razvoj tu-
rizma v občini.
Na Starem gradu v okviru
denarnih možnosti nadalju-
jejo z obnovitvenimi deli na
južnem obzidju preko pro-
grama javnih del, sredi prejš-
njega tedna pa so se pred-
stavniki občine tudi uradno
zahvalili Turističnemu druš-
tvu Celje, ki je vrsto let po
sili razmer po svojih najbolj-
ših močeh skrbelo za grad.
»Grajsko območje potrebuje
dobrega gospodarja in kot
zdaj kaže, je dela več kot
dovolj. Začeli bomo z izde-
lavo geodetskega posnetka
območja, ki bo osnova za
natančnejšo prostorsko ure-
ditev z ureditvenim načrtom
vred,« pravi Romihova in do-
daja, da bi letošnjo sezono
radi Stari grad, ki bi mu bilo
popolno mrtvilo sicer krivič-
no očitati, čimbolj oživili.
Skrb za gostinsko ponudbo
na grajskem območju je
prevzel Klemen Kovačič, ki
bo v okviru svojega podjetja
Butler do konca avgusta, ko
bo grad zadnjo soboto v me-
secu spet živel v duhu sred-
njega veka, za Friderikovim
stolpom postavil tudi pravo
srednjeveško krčmo. Na
grajskem dvorišču se zadnje
tedne s posebno prodajno
stojnico že predstavlja tudi
pa so Celjani še v dogovorih,
da bi na grajskem območju
ob koncih tedna obiskovalci
lahko spoznavali tudi lec-
tarstvo in kovaštvo.
Kar se promocijske dejav-
nosti za Stari grad tiče, pravi
Boštjan Vrščaj iz Lokalne
turistične organizacije Cele-
ia, je za obiskovalce na voljo
še blizu 30 tisoč sveže natis-
njenih grajskih vodičev v
slovenskem, angleškem in
nemškem jeziku, v načrtu pa
je postavitev ustreznih ozna-
čevalnih in usmerjevalnih ta-
bel.
/.L STAMEJČIČ
»Še letos bi radi ustrezno
uredili Celjanom tako ljubo
Pelikanovo pot do gradu,
zato upam, da bo prišlo do
dogovora z lastnikom goz-
da, po katerem je speljana
pot,« pravi Janja Romih in
dodaja, da z urejanjem ne
mislijo samo na redno koš-
njo in vzdrževanje poti,
pač pa bi območje ob Peli-
kanovi poti radi oživili še z
dodatno ponudbo. Kakšno?
Odgovor ostaja skrivnost
vse dotlej, da bo urejeno
lastništvo območja, saj,
kot pravi Romihova: »Ne bi
rada spet prehitro česa ob-
ljubljala.«
Zunanjost in zvečine tudi
notranjost grajskega stol-
pa nad Pelikanovo potjo je
urejena že 3 leta, vendar
stolp ostaja prazna lupina.
»Trudimo se, da bi - tiljub
temu, da notranjost še ni
dokončno urejena - za
stolp le dobili dovoljenje,
da bi lahko v njem priprav-
ljali vsaj občasne priredi-
tve. Po mojem je stolp v
zdajšnjem stanju izredno
primeren za pripravo degu-
stacij kakovostnih vin,«
pravi Romihova.
Mestna občina Celje
Objavlja
NATEČAJ
IZVIRNI SPOMINEK
MESTNE OBČINE CELJE 2000
Predmet natečaja: Turistični spominek Mestne občine Celje
Spominki naj bodo v povezavi s kulturno, etnološko, sakralno,
zgodovinsko ali geografsko podobo Celja.
Denarne nagrade
oz. odkup avtorskih pravic za spominek:
Turistični sponiinek
1.	nagrada 50.000 SIT
2.	nagrada 25.000 SIT
3.	nagrada 15.000 SIT
Prijava mora vsebovati:
-	ime In priimek ter naslov izdelovalca
-	naziv spominka z opisom in
-izdelek.
Prijavljene izdelke bo ocenila strokovna komisija. Najboljši
spominek bo prejel naziv »turistični« spominek Mestne obči-
ne Celje za leto 2000, 9stali pa bodo prejeli priznanja za
sodelovanje na razstavi. Če bo komisija mnenja, da prispele
ponudbe niso izvirne, si pridružuje pravico, da vseh nagrad
ne podeli.
Spominki bodo javnosti predstavljeni ob praznovanju dneva
turizma, v mesecu septembru.
Tanci v »civilu« skupaj z gostitelji iz mesta Aulla v Italiji.
Tanci v Italiji
Minuli konec tedna so se člani Kulturnega društva Anton
Tanc iz Marija Gradca pri Laškem udeležili prvega evrop-
skega festivala piva v mestu Aulla v Italiji.
K sodelovanju jih je povabilo tamkajšnje turistično društvo, ki
želi predstaviti pivo in gastronomijo različnih evropskih mest in
razviti povezovanje tudi na drugih področjih življenja in dela.
Na tridnevnem festivalu so Tančevi folkloristi predstavljali
Laško v noši, pesmi, glasbi in plesih, točili laško pivo in delili
propagandni material. Ker pa se mesto Aulla želi v prihodnje še
bolje povezati z mesti, ki slovijo po pivovarski tradiciji, bodo v teh
dneh gostje prireditve Pivo in cvetje. Svoj obisk v Laškem želijo
izkoristiti za predstavitev nekaterih posebnosti svojega kraja in se z
Laščani dogovoriti za nadaljnje sodelovanje. VLADO MAROT
Skakalnica v Vizorah
v Vizorah je bila v nedeljo otvoritev nove plastificirane skakalni-
ce, po otvoritvi pa tekmovanje mladih skakalcev v treh kategori-
jah. V mlajši skupini je zmagal Klemen Omladič - SSK Velenje, v
skupini starejših dečkov Gregor Majcen - SD Vizore ter v kategoriji
deklic Jožica Vohl - SSK Šmartno na Pohorju.	Bo.J.
ZMOJEGA-OKNA
........ .....■■■................. ..................... .......
Najcenejša stvar
za šankom
Ne vem, kaj vi naročate,
kadar se z družbo dobite v
kakšnem lokalu in ali to
opravite avtomatično ali s
premislekom. Jaz opažam,
da je moj izbor avtomatizi-
ran - dopoldne je kava, po-
poldne voda, zvečer pa pivo.
Z izjemo kakšnih pojedin,
seveda, ki vključujejo vin-
ske lepote. No, prav zaradi
avtomatizma in zato, ker
običajno niti kave ne spijem
v ednini, nimam prav nobe-
nega pregleda nad cenami
pijač v lokalih. Če že vsto-
pim, mi je nekam vseeno.
Pred kratkim pa sem po na-
ključju slišala pogovor dveh
deklet, ki se mi je sprva zdel
pretiravanje, potem pa me je
le spodbudil, da se malce
ozrem po cenah tekočin,
brez katerih nam poleti žive-
ti ni...
»A veš, da sem se počutila,
kot da moram piti alkohol,
ker drugega skoraj ni bilo.
No, je bilo, ampak je bilo
predrago,« je začela prva. »Ti-
sti - saj veš kateri (hihihi) - me
je na koncertu povabil na pija-
čo. Ko sem pri šanku rekla, da
bom sok, sem dobila pa tak
pogled, da...« Ja, druga je ta-
koj vedela za kaj gre: »Je mi-
slil, da si abstinentka?« Prva se
ni dala zmesti in je malce
ostro reagirala, da ji pač ni do
pitja in da bi rada le malce
osvežitve, a ne. Pa ji je skesani
tip potiho zašepetal šokantni
stavek: »Naroči raje pivo - sok
je predrag!« Presenečeno de-
kle, vse do tega trenutka žive-
če v zmoti, da si sok lahko
privošči vsak študent, si je
ogledalo cenik in se na lastne
oči prepričalo, da je sok res
dražji od piva.
Ob zgodbici izza sosednje
mizice se mi je v grlu zaletel
požirek dopoldanske kave.
Previdno sem s pogledom oši-
nila cenik na lastni mizi in
kljub manjšemu neskladju ka-
kor na omenjenem koncertu
ugotovila, da preračunano na
- količino ceha sokov tudi v
lokalih presega ceno Običaj-
nega vsakdanjega »alkohola«.
Na tisti prireditvi je bila pa
razlika očitna brez preračuna-
vanja količin, ker je bila spon-
zor koncerta po pričevanju
ogorčene punce pač neka pi-
vovarna. Študentka, po ne-
marnem obtožena abstinenč-
ne drže, je zadevo zavila v dva
stavka, vredna ponovitve:
»Veš, da si mulci raje kupijo
dve pivi, kot en šok! In veš, da
bi lahko imeli izobešen še na-
pis: Kupi si raje pivo, da ti bo
ostalo dovolj denarja za taksi
do doma!«
No, takih ponovitev bo letos
še ničkoliko. Na vsaki veseli-
ci, lokalni turistični noči, po-
letnih koncertih, večjih prire-
ditvah za turiste tod naokoli se
bo dogajalo enako. In Ijudei
-	tudi tistim, ki zaradi mlad
sti tega pravzaprav ne bi sme
-	se bo vsakič znova zdelo, (
je logično, da pijejo alkohc
Zakaj pa bi sicer šli zveč
ven, a ne?
Ko sem, spodbujena z opis
no zgodbico, pregledovala c
ne v trgovinah, kjer so razmj
ja prav tako čudaška, sem pr
senečena ugotovila ne le to, (
je kakšno pivo cenejše od d
brega soka (kar je glede i
sestavine najbrž normalno,
stališča vpliva cen na obnaž
nje potrošnikov pa čudaške
ampak tudi to, da je kakši
pitna ustekleničena voda la
ko skoraj dražja od kakšn
pobarvanih mehurčkov. Pat
di, da je liter destilirane voi
dražji od litra in pol leden
čaja. In zato ni čudno, če lju
je pod vtisom denarnice n
segajo po pivu in sladkoi
kot po sokovih in vodi. Ni v
v zavesti - marsikaj je v pl
kem žepu.	;
Me je pa ob tem začelo m<
no zanimati, katera pivovan
ki je svojo ponudbo praviloi
obogatila še z vodo v plasti
kah, bo prva tako pogumna,
bo kakšno prireditev za mla
sponzorirala z zastonjski
plastenkami vode namesto
poceni pivom. Se bojim,
tega ne bomo doživeli. Poci
pivo še vedno prinese dobič
vodo bi morali dajati pa ;
stonj, da bi jo kdo pil v ves
noči. Naj si jo »abstinenti« ri
kupujejo v trgovinah. Pa
dobiček dvojen, mladi (in s
rejši) poceni opiti, najzavi
nejši bodo pa vodo tako
tako nosili s seboj...
P.S.: Iz lastnih izkuš«
vem, da se da opitost dol
dobro »razredčiti« z vo(
Ko se ti svet rahlo zavi
spiješ kakšen liter vode, n
lo počakaš in - če je treb
postopek ponoviš, pa te nc
spet nesejo tja, kamor s.
hočeš. A ne bi bilo lepo, če
omamljenim na prireditvi
kakršna je te dni Pivo
Cvetje v Laškem, potem
so spraznili denarnice
plastične pollitrce, ponu(
Odo zastonj in za streznit(
Dvomim, da bi to ogroz
dobičkonosnost veselih (
in noči...
Piše: PIKA KUKERL
Zeliščna galerija Ostrožjiik,
v sodelovanju z Zeliščno ga-
lerijo Trebnik pa naj bi Stari
grad v kratkem dobil tudi
zeliščni vrt, značilen za graj-
sko življenje preteklih stole-
tij. Ob popoldnevih, med
petkom in nedeljo, obisko-
valcem popestri ogled gradu
še Rok Komel s svojim lon-
čarskim ateljejem, prav zdaj
POLETJE Z NOVIM TEDNIKOM
11
Po poteh čarovnic
Nekoč z metlo, danes peš ali z avtomobilom - V pragozdu Donačke gore se ne boste izgubili
Donačka gora pri Rogatcu
(z 882 metri nadmorske viši-
ne) je gotovo med najlepšimi
štajerskimi gorami. Okoli-
čani Jo pridno obiskujejo,
irugi manj. Soseda Boča, v
3bliki roga, nas pozdravlja
fe na Halarjevem bregu pred
>marjem pri Jelšah. •
Pot na Donačko goro je
jdlično markirana, zato se
Domo čimprej znebili avto-
nobilske pločevine. Najvz-
jajnejši bodo pešačili od že-
ezniške postaje Rogatec, od
noder bodo zmerno hodili
iio planinskega doma 2 uri.
?rvi del poti, čez glavni trg
iogatca ter mimo Muzeja na
)rostem, je seveda bolj zani-
jniv po kulturni kot planin-
ski plati. Zato se bomo od
eklenega konjička raje loči-
ji nekoliko pozneje, pri sta-
finski šoli v zaselku Gabrje
^li pri novogradnji gasilske-
ga doma v vasi Donačka Gora
nekaj več kot 40 kilometrov
^ Celja).
I Do tam smo hodili ali se
fozili po cesti Rogatec-Žetale-
t^tuj. Za gasilskim domom je
jiato speljana cesta, ki vodi
iiaravnost do planinskega Ru-
]lijevega doma (na 590 metrih
^admorske višine). Na tem
j)dcepu bomo pozorni na tabli
»Rudijev dom« in »Donačka
gora«. Do doma bomo šli peš
po ne prestrmi asfaltni cesti
oziroma se bomo peljali vse
do njega (pred njim je seveda
parkirišče). V njem se lahko
okrepčamo ter posedimo na
svežem zraku. To je točka,
kjer se srečuje kar pet zanimi-
vih planinskih poti: Donačka
gora je obvezna točka Sloven-
ske razširjene planinske poti.
Evropske in Haloške ter pla-
ninske poti celjskih upoko-
jencev. Pa še to: Rudijev dom
je odprt poleti vsak dan, z
izjemo, ponedeljka.
Če nas je vodila pot do do-
ma med redkimi kmetijami
in vinogradi, odidemo od do-
ma na vrh skozi zaščiteni bu-
kov pragozd, spomenik slo-
venske naravne dediščine.
Peš seveda, saj pot ni pretira-
no zahtevna, pri čemer bomo
hitro ugotovili, da si povpreč-
ni Slovenec pod pojmom pra-
gozd predstavlja vse kaj dru-
gega.
Po 45 minutah zmerne hoje
bomo na vrhu gore z večimi
imeni: domačini ji pravijo le
Gora ali Rogačka gora. Z vr-
ha, z 882 metrov višine, bo-
mo priča veličastnemu raz-
gledu na Obsotelje in Haloze,
ozirali se bomo na sosednji
Boč, na Savinjske Alpe, Po-
horje, Slovenske gorice, Bo-
hor. Gorjance in Posavsko
hribovje, na hrvaške gore do
Zagreba ter na madžarsko
ravnico. Videti je mogoče ce-
lo madžarsko Blatno jezero,
vendar je takšna možnost po-
dobna sreči na loteriji, pravi-
jo poznavalci.
Izjemna gora torej, v vsa-
kem oziru. Zato so ljudje v
starih časih verjeli, da se na
njenem vrhu dogaja vse mo-
goče. Morda se boste spomni-
li na duh nesrečne Urše Lasto-
vec, ki je pred tremi stoletji
priznala, da je z jato čarovnic
letala na vrh, kjer so pile,
plesale, grešile ter kuhale to-
čo. V začetku prejšnjega sto-
letja je Donačka gora zvabila
prve zdraviliške goste Rogaš-
ke Slatine, ki so se odpravili
po Froelichovi poti. Po po-
datkih rogaških planincev gre
za prvo markirano pot v slo-
venski planinski zgodovini.
BRANE JERANKO
Pod Donačko goro. Zanimiva gora obvladuje bližnjo in daljno okolico.
Pot skozi bukov pragozd, spomenik slovenske naravne dediščine.
Do Rudijevega planinskega doma je mogoče peš ali z avtomobilom. Od doma do vrha
hodimo tri četrt ure. •
Bralci predlagajo
Na naše povabilo, da nam pošljete svoj predlog prijazne
poletne poti (ali zgodbo o tem, kako je bilo ob preizkusu
našega predloga), se je prva odzvala Marija Kračun iz
Škapinove 6 v Celju. Predlagala je sprehajalno pot okoli
Šmartinskega jezera ter izlet na Kislico nad Frankolovim,
ki ga je tudi opisala. Njena predloga nagrajujemo z majico
Provinca je fajn! (dvigne jo lahko v tajništvu NT). Seveda pa
bomo poskušali uresničiti vsaj en njen predlog.
Do prihodnjega ponedeljka, 17. julija, pričakujemo nove
predloge oziroma zgodbe. Enega med njimi bomo spet
nagradili.
Najboljši poštarji
Največ novih naročnikov Novega tednika na Kozjanskem
Poštar Božo Ulaga s Pla-
nine pri Sevnici je zmago-
valec naše akcije 2^upajte
svojemu poštarju - poglejte
dlje. Zbral je namreč naj-
več, kar 27 novih naročni-
kov Novega tednika.
Akcija, ki smo jo pričeli
zgodaj pomladi in v njej s
pomočjo poštarjev predstav-
ljali Novi tednik na celotnem
celjskem območju ter vabili
k naročilu na ta pokrajinski
tednik, je lepo uspela. Skoraj
400 novih članov ima naša
družina, kot pogosto pravi-
mo najbolj zvestim bralcem,
naročnikom Novega tednika.
Vsem, ki so v akciji sodelova-
li in jo pomagali izpeljati, se
najlepše zahvaljujemo, še po-
sebej pa se zahvaljujemo
vsem, ki ste poštah naročni-
ki. Obljubljamo pester in
vsak teden svež časopis, ki
vam bo povedal veliko o va-
ših krajih in seveda tudi o
dogajanjih v širšem območju
naše pokrajine.
Poštarji so največ novih na-
ročnikov zbrali na Kozjan-
skem, precej manjši od priča-
kovanj pa je bil odziv v Savinj-
ski dolini. Božo Ulaga bo za
zahvalo prejel nov televizijski
sprejemnik, Franc Kužnar iz
Šentjurja, ki je na drugem me-
stu po številu zbranih naročni-
kov, bo prejel videorekorder,
Silvan Šeško iz Gorice pri
Slivnici pa bo poslej svoje naj-
ljubše radijske postaje poslu-
šal z novim radijskim spre-
jemnikom. Igor Felicijan in
Gabrijel Novačan, poštarja v
Novi Cerkvi, sta zasedla četrto
in peto mesto in bosta leto dni
prejemala Novi tednik za-
stonj, Slavko Kršlin iz Loke
pri Žusmu, Alfonz Pačnik,
poštar na Frankolovem, Mar-
tin Klančar s Ponikve ter Sil-
vo Vrabec in Zlatan Alagič,
poštarja v Štorah, pa bodo v
prostem času lahko nosih no-
ve majice NT&RC »Provinca je
fajn«.
Med novimi naročniki smo
izžrebali tudi nagrajenca, ki
bo leto dni prejemal Novi
tednik zastonj. To je Barbara
Trebovc iz Goričice pri Šent-
jurju. Vsem nagrajencem is-
kreno čestitamo.	BS
Drugi Dampfest
POLZELA - Društvo aktivne mladine Polzela bo v soboto, 15.
julija, že drugič zapovrstjo organiziralo prireditev Dampfest.
Festival športa in glasbe bo na športnem igrišču OŠ Polzela ves
dan. Ob 9. uri bo najprej turnir trojk v ulični košarki, zvečer pa
bo zabava s koncertom dveh glasbenih skupin - Dry Fish in
Senza.	(TT)
Izpred koša za smeti
CELJE - Projektna pisarna Celje - zdravo mesto vabi 19. in
21. julija, med 10. in 14. uro v svoje prostore na Slomškovem
trgu 4 na otroško likovno delavnico, na kateri bodo otroci
nižjih razredov osnovne šole ustvarjali iz odpadnega mate-
riala.	(pp)
Srečanje Šoferjev
ZREČE - ZŠAM Zreče in Slovenske Konjice ter AMD Sloven-
ske Konjice organizirajo tradicionalno srečanje ob dnevu
šoferjev. Družabno srečanje s parado bo v četrtek, 13. julija, v
Zreč^. Šoferji se bodo zbrah ob 17. uri pred domom ZŠAM v
Slovenskih Konjicah, v Zrečah pa ob 16.30 uri, prav tako pred
domom ZŠAM.	(pp)
Mlačev
ZREČE - V nedeljo, 16. julija, bo ob 14. uri pri vinotoču
Ančka nad Zrečami prikaz mlačve po starih ljudskih običa-
jih.	(PP)
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Sklenjen krog praznikov
Končana osma muzejska poletna delavnica
Letošnja delavnica je bila
izziv vsem: mentorjem in
udeležencem, povečini štu-
dentom in dijakom, ki so v
Celju teden dni v treh krogih
raziskovali praznike, cerk-
vene, osebne in državne in
jih v petek sklenili v en krog
na skupni predstavi pod križ-
nimi oboki Muzeja novejše
zgodovine.
Vodja delavnice in mentori-
ca skupine, ki je raziskovala
cerkvene praznike, je bila et-
nologinja Tanja Roženbergar
Šega. Zgodovinar Tone Kre-
gar je bil mentor v skupini
petih mladih, ki so brskali in
izbrskali številne zanimivosti
cerkvenih praznikov, osebne
praznike je raziskovala skupi-
na, ki jo je vodil abs. etnologi-
je Dan Podjed.
Mlade so zanimali prazniki
komaj minulega 20. stoletja.
Izbrali so si informatorje na
terenu in imeli posebej srečno
roko z znano celjsko gostinko
Irmo Belaj, ki je kot gostja na
predstavitvi naredila pravo
praznično vzdušje z igranjem
na harmoniko. Bila je to pri-
ložnost za aplavz in ples ob
torti v obliki osmice, ki so jo
posebej zato spekli in prispe-
vali v slaščičarni Zvezda, kjer
so se tudi mudili mladi delav-
ničarji.
Tanja Roženbergar Šega je
ob zaključku delavnice z za-
dovoljstvom povedala, da je
15 udeležencev delavnice z
mentorji opravilo pionirsko
delo, ki se ga doslej ni lotil še
nihče in da bi bilo z njim
vredno nadaljevati. »Letošnja
delavnica je bila samo izho-
dišče za delo v prihodnje, saj
je gradiva za debelo knjigo in
obsežno razstavo,« je še do-
dala. Letošnja odkritja in za-
nimivosti bodo strnili v zbor-
niku.
Obveljala pa je splošna ugo-
tovitev, da je praznični krog
na nek način vselej sklenjen,
čeprav se vrstijo leta in dnevi,
državni simboli in prazniki,
slavja ostanejo. Najbolj po-
gost spremljevalec vseh praz-
novanj pa sta cvetje in glasba.
—MP
Del praznične kroga na predstavitvi: Andreja Kmetič, Tanja Roženbergar Šega, Maja Ivaneš,
Dan Podjed in Irma Belaj.
Praznovanje
šoferskega
praznika
V soboto, 15. julija, bo v
Rogaški Slatini osrednja slo-
vesnost ob prazniku poklic-
nih voznikov. Za regionalno
slovesnosti pripravljajo naj-
večjo šofersko povorko na
Celjskem, saj se bo zbralo
več sto uniformiranih udele-
žencev, ki jih bo nagovoril
predsednik ZŠAM Slovenije
Janez Dolenc.
Ta največja šoferska organi-
zacija v Sloveniji šteje že okrog
deset tisoč članov, med najak-
tivnejšimi pa so že vrsto let
združenja s tega dela Štajer-
ske. Sodelujejo pri izvajanju
preventivnih akcij v občinah,
samostojno pa si prizadevajo
za večjo prometno varnost ter
ohranjanje delovnih mest na
področju cestnega prometa.
Regijsko slovesnost bosta or-
ganizirala Regijski odbor ZŠAM
celjske regije ter ZŠAM Ro-
gaške Slatine. Na prireditvi
bodo nekaterim podjetjem in
posameznikom podelili stanov-
ska priznanja v zahvalo za so-
delovanje z njihovo organiza-
cijo ter izvedbo prireditve.
JOŽE MIKLAVC
Maturitetni in poklicni tečaji
Ministrstvo za šolstvo in šport
je izdalo razpis za vpis v matu-
ritetni tečaj in poklicne tečaje
v šolskem letu 2000/2001.
Program maturitetni tečaj je
enoleten in omogoča pripravo na
maturo. V prihodnjem šolskem
letu se bodo v ta program lahko
vpisali kandidati, ki so uspešno
končali srednjo poklicno, srednjo
tehniško ali drugo srednjo stro-
kovno šolo oz. tretji lemik gimna-
zije, če so prekinili izobraževanje
za najmanj eno leto.
V program se lahko vpišejo
tudi kandidati, ki niso končali
srednje šole, so pa zaključili
osnovnošolsko izobraževanje, če
uspešno opravijo preizkus zna-
nja na ravni tretjega letnika gim-
nazije.
Na Srednji ekonomski šoli
Celje bodo priprave na maturo
iz predmetov: slovenski jezik,
matematika, nemški jezik, an-
gleški jezik, zgodovina, geogra-
fija, sociologija, psihologija, eko-
nomija. Na Šolskem centru Ve-
lenje bodo priprave iz istih pred-
metov, razen iz ekonomije in
dodatno iz fizike in kemije.
Kandidati za vpis se lahko
prijavijo s prijavnico za vpis, ki
jo dobijo na šoli, na katero se
želijo vpisati, najkasneje do 22.
septembra 2000.
Izobraževalni programi poklic-
nega tečaja so enoletni in omo-
gočajo pridobitev strokovne izo-
brazbe ter poklica tehnik. V te
programe se bodo lahko vpisali
kandidati, ki so uspešno končali
četrti letnik gimnazije ali temu
programu ustrezen srednješol-
ski program.
Srednja ekonomska šola Ce-
lje razpisuje en oddelek za izo-
braževanje po programu eko-
nomsko - komercialni tehnik -
poklicni tečaj za pridobitev sred-
nje strokovne izobrazbe eko-
nomski tehnik. Kandidati lahko
prijavo za vpis pošljejo na izbra-
no šolo do 22. septembra 2000.
SABINA KRANJEC
Povabilo v Novo Cerkev
Turistično društvo Nova
Cerkev se je v soboto udele-
žilo lU. srečanja Hirističnih
društev celjske regije v Ce-
lju. Na zanimivi predstavitvi
so sodelovali predstavniki s
turističnih kmetij Soržev mlin
in Galovina ter konjeniške
kmetije Šeško.
Na prireditvi v okviru Polet-
ja v Celju, knežjem mestu, so
predstavili delček zanimive tu-
ristične ponudbe v kraju in
povabili obiskovalce k ogle-
du. Predstavitev so zaokrožili
Štajerski rogisti iz Nove Cerk-
ve, etno skupina Vrajeva peč
iz Socke in harmonikar Žiga
Jesečnik.
Sočasno je društvo doma or-
ganiziralo Sejem domačih iz-
delkov in obrti, na katerem so
ponudili vezene prte, domač
kruh, izdelke iz slanega testa,
gobe, kis z začimbami, suho
sadje in še obilico drugih do-
brot, pa izdelke šolarjev po-
družnične šole iz Nove Cerk-
ve, poslikano steklo domačih
samoukov itd. Prireditev so
popestrili plesalci Folklorne
skupine KUD Socka, ki so se
jim kasneje pridružili tudi na-
stopajoči na srečanju v Celju.
Bo.J.
Spomin na Slanica in Kociieka
Svetovni slovenski kongres in Celjska podružnica
Slovenske konference vabita na večer Izza kongresa, ki
bo v četrtek, 13. julija, ob 19. uri, v prostorih Opatijske
učilnice na Slomškovem trgu v Celju.
Predstavili bodo knjigo Stanka Klinarja o Valentinu Stani-
ču in se s tem spomnih 200-letnice njegovega prvenstvenega
vzpona na Watzmann. Večer bo posvečen tudi spominu na
70-letnico smrti Frana Kocbeka, ki je znan kot Savinjski
Aljaž.	Š. O.
MODRI TELEFON
Ogledalce, ogledalce
Vida iz Celja je opozorila,
da je prehod čez cesto med
Glavnim in Slomškovim tr-
gom zelo nepregleden in ne-
varen. Včasih je bilo tam
nameščeno ogledalo, tako da
so se sprehajalci lahko še
pravočasno umaknili hitrim
avtomobilom in motorjem,
zdaj so prepuščeni svoji last-
ni previdnosti. Zanima jo tu-
di, zakaj sicer lepo urejeno
otroško igrišče ob Savinji kazi
okrog 30 metrov dolga cest-
na ograja.
V Komunalni direkciji Mest-
ne občine Celje so obljubili,
da bodo obe nevšečnosti že v
kratkem odpravili. Vodja od-
delka za okolje in promet Iz-
tok Uranjek je zagotovil, da
bodo na cesti med obema tr-
goma najkasneje do začetka
novega šolskega leta namestili
talne hitrostne ovire. Za po-
novno namestitev ogledal pa
se niso odločili zato, ker so jih
vedno doslej vročekrvneži sproti
razbili.
Svetovalec direktorja Komu-
nalne direkcije Jože Smodila
je povedal, da je odbojna cei
na ograja ostala še iz časov, 1
ob Savinji še ni bilo urejene)
otroškega igrišča. Potrebna i
cer ni, vendar se jim doslej
zdelo, da bi močno kazila ok
Ije. Obljubil je, da bodo ogi
jo odstranili takoj, ko jo boi
potrebovali na kakšnem dr
gem cestnem odseku.
Do prihodnjega četrtka |
vaše klice na Modrem telej
nu sprejemal novinar Bra
ko Jeranko. Na telefonsl
številko 031/569-581 ga la
ko pokličete vsak dan m
10. in 17. uro.
Poučne in zabavne počitnice
Medobčinska zveza prijateljev mladine Celje in Mestn
občina Celje vsako leto organizirata naravoslovni raziskovalo
tabor za najboljše osnovnošolce.
Izbrani učenci so 29. junija odpotovali v Piran in se nastanili'
penzionu Maksimilijan, kjer poteka večina aktivnosti, ki jil
počnejo na taboru. Jutro se začne z zborom, zajtrku sledita dv
sklopa raziskovanja, čas po kosilu pa je namenjen počitku ii
izdelavi posterjev. Nato sledi malica, po malici pa kopanje i
različne aktivnosti na obali. Po večerji učenci prirejajo različn
družabne aktivnosti, kot so kviz, ples, sprehodi po Piranu al
izleti v bližnjo okolico.	NINAFOKTEl
Afriški bobni v MCC
Jutri ob 21. uri bo v Mladinskem centru Celje koncert afriš
glasbe bobnarske skupine Nino & Afir Bafir. V lastnih in tradic
nalnih afriških kompozicijah predstavljajo ritme z zahodne ob.
Afrike, ki se jih je vodja skupine Nino Mureškič učil pri svoj(
učitelju afriškega bobnanja Mamady Keiti, mojstru umetne
bobnanja. Ritem v teh tradicionalnih afriških kompozicijah
dejansko melodija in kot tak ustvarja značilno govorico domai
instrumentov. Koncert bo na prostem na dvorišču Mladinske
centra, v primeru slabega vremena pa v njihovi dvorani. Vst
prost.	B(
Kmečko popoldne pod lipo
Ponikovški krajevni odbor Društva kmečkih žena Spodnje Savinjske doline je v nedt
pri Slomškovem domu na Ponikvi pri Žalcu že četrtič zapored pripravilo Kmečko popolc
pod lipo. Tokratna tema prireditve, na kateri obujajo stare običaje, je bila ponikov!
veselico po starem.
Na Ponikvi je bila nekdaj osrednja veselica na lepo nedeljo, na njej pa ni manjkalo štantarj
ki so prodajali lectova srca, oblačila, nabožne predmete in pijačo, vaških godcev, niti pre{
med mestnimi in vaškimi fanti. Kmečkim ženam so pri prikazu pomagali člani domaČ
moškega pevskega zbora, podatke o vesehci nekoč pa je zbrala predsednica krajevnega odb
kmečkih žena Nevenka Jelen.	T. TAVČ
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Po stari šegi zvezana
Letos se bosta na prireditvi Pivo-cvetje v Laškem poročila dva para - Hedvika Videč in Martin Vidic ter Mateja Senica
in Gregor Gradišnik
Ohcet po stari šegi je že
tradicionalni del vsakoletne
prireditve Pivo-cvetje v Laš-
kem, ki ga obišče lepo števi-
lo obiskovalcev. Teh naj bi
bilo letos od 120 do 130 tisoč,
samo v soboto pa pričakuje-
jo organizatorji kar 60 tisoč
ljudi. Če bo sobota namenje-
na pretežno zabavi, pa bo
nedelja bolj etnografsko
obarvana. Ob 10. uri si bodo
namreč lahko obiskovalci
prireditve na graščinskem
dvorišču ogledali ohcet po
stari šegi, krona prireditve
pa bo zanimiva parada Pivo-
cvetje po ulicah Laškega, ki
naj bi bila s 47 slikami naj-
daljša parada doslej.
Odbor za etno dejavnost
Možnar je za letošnjo ohcet
izbral dva para iz občine Laš-
ko, ki se bosta svoje poroke
zagotovo še dolgo spominjala.
Pri tem pomembnem koraku
ju bo namreč spremljalo šte-
vilno občinstvo, ki si bo lahko
ogledalo zanimive običaje, ki
spremljajo poroko in žal po-
časi tonejo v pozabo. Med nji-
mi je tudi tradicionalna pro-
daja pogače prič. In kdo so
letošnji izbranci?
Hedvika in Martin (mimo-
grede, tudi Martinov oče in
mati se imenujeta Hedvika in
Martin) sta skupaj tri leta. Tre-
nutno živita še vsak na svojem
domu, Hedvika v Mah Brezi,
Martin pa na Blatnem Vrhu.
Pravita, da za hobije nimata
veliko časa, ker imajo pri Mar-
tinu doma kmetijo in dela ne
zmanjka. "Čez teden je na vož-
nji, čez vikend pa greva k
njemu domov in pomagava
njegovim domačim," pojasni
Hedvika. Pri Vidicovih si tudi
že urejata stanovanje, kjer bo-
sta živela. Sicer pa Hedvika
strelja z zračno puško in rada
kolesari, seveda, če ima čas,
jo dopolni Martin. O otrocih
posebej ne razmišljata. "Ko
bo, bo," pravi Hedvika. Ideja o
takšni poroki ni zrasla na nju-
nem zeljniku, ampak so jima
to predlagali pri strelski dru-
žini, kjer je Hedvika že vrsto
let članica. "Vedeli so, da se
nameravava poročiti, pa so
nama predlagali nekoliko
drugačno ohcet," je dejala
Hedvika. "Malo sva razmisli-
la, pa si rekla, zakaj pa ne?
Zakaj ne bi bilo malo druga-
če? Ker bova letos dva para, bo
za naju vse skupaj precej laž-
je. Drugače bi imela še večjo
tremo. Tako ne bodo le naju
obirali (ha, ha)." Njuna naj-
večja želja je, da si čimprej
uredita stanovanje, pa da bi
bila seveda srečna in da bi se
razumela.
Srce za čedno
''kelnerco''...
Sreča in razumevanje so tu-
di želje drugega para, Mateje
in Gregorja, ki sta se spozna-
la pred petimi leti na Pivu in
cvetju. "Takrat sem delala pri
cerkvi na dvorišču kot nata-
karica," se je spominjala Ma-
teja, ki je tistega julija prvič
ugledala svojega kasnejšega
izvoljenca. Gregor je namreč
mesar in takrat je moral stoj-
nice s hrano in pijačo oskrbo-
vati z mesom. "Ko sem videl
to čedno >kelnerco<, sem po-
stal takoj reden gost ob šan-
ku. Dopoldne in popoldne
službeno, zvečer pa kot stran-
ka," je šaljivo dodal. "In tako
sem čakal, pa čakal... Potem
se je pa usmilila. Tako je
sama pristopila in že mesec
dni kasneje sva začela hodi-
ti." Po dobrem letu sta si ure-
dila svoje gnezdeče pri njemu
doma. Tam živi tudi Gregor-
jeva mama in trenutno še sta-
rejši brat, ki se seli, njegovo
stanovanje pa bosta sedaj
prevzela mladoporočenca.
Zgovorni Gregor je tudi član
folklore. "Rad plešem, ampak
sedaj za to ni veliko časa,"
pravi, Mateja pa pove, da raje
kaj dobrega speče. "Saj se mi
kar vidi, ne?" se nasmeji Gre-
gor. Za to poroko sta se odlo-
čila sama. "Morda tudi zato,
ker sva se na Pivu in cvetju
pravzaprav spoznala, pa tudi
folklore," je pojasnil Gregor
in dodal, da jima bo ta ohcet
zagotovo ostala v lepem spo-
minu, saj se precej razlikuje
od običajne. Oba para se bova
poročila tudi cerkveno, le da
se bosta Mateja in Gregor te-
den dni prej. Slednja si prav
tako želita otrok. "Če bi le
bili! To leto še sicer ne, ker
morava urediti še veliko dru-
gih stvari, nato bova pa posku-
sila," je v smehu pripomnil
Gregor in dejal, da še ne vesta,
koliko jih bosta imela. "Koli-
kor jih bo, jih pač bo," se je še
naprej šalil, ko pa sem ga
opozorila, da ima vendarle pri
tem besedo tudi bodoča žena,
se je nekoliko sramežljivo na-
muznil in dodal: "Aja, saj res."
-.■.-V;-.-^: BOJANA JANČIČ
^^m Foto: VLADO MAROT
Martin Vidic in Hedvika Videč ter Gregor Gradišnik in Mateja Senica.
Od poročnih šopkov
do ognjemeta
Kaj lahko pričakujete na letošnjem Pivu-cvetju?
Danes ob 18. uri bo v Kulturnem centru Laško otvoritev
razstave cvetja, na kateri bodo prikazali tudi izdelovanje
svečanih in poročnih šopkov, kar si boste lahko ogledali tudi
preostale dni med 18. in 19. uro. Ob 19. uri se bo v šotoru pri
Humu pričel mednarodni festival "Pleh musik", ki bo traja tri
dni, na njem pa se bo predstavilo sedem godb na pihala.
Otvoritev prireditve z ansamblom Dori, Petrom Grašom in
dalmatinsko klapo Ankora ob 20. uri na Aškerčevem trgu bo
ozaljšal svečani ognjemet ob 22. uri, ki bo viden le s trga.
Jutrišnje popoldne bo v znamenju športnega plezanja na igrišču
pri telovadnici (ob 16. uri), uro kasneje pa bodo za obiskovalce
pripravili razstave gob, ptic, čebelarsko razstavo v šoli Primož
Trubar, dobrote iz krušne peči v starem vrtcu ter ročna dela
invalidov v Domu upokojencev. Za najmlajše bo ob 18. uri na
graščinskem dvorišču Otroški živ žav s Spidijem in Gogijem ter
plesalci plesne šole Lukec. V soboto bo ob 13.30 pri Petrolovem
bencinskem servisu Malič open - državna liga v jadralno
padalskih preletih, na kateri bo sodelovalo 120 padalcev, ob 18.
uri pa Fun bali s Sašom Hribarjem za vse obiskovalce. Seveda
brez ognjemeta ne gre. Le-ta bo kot vsako leto okoli 22. ure z
gradu Tabor in hriba Krištof osvetlil nebo nad Laškim in tako
polepšal že 36. prireditev Pivo in cvetje.	Bo.J.
Letos organizira Turistično društvo Laško tudi kamp za
obiskovalce prireditve, ki bo na travniku pri bencinski
črpalki Ina. Kamp, v katerem so tudi urejene sanitarije, bo
osvetljen in varovan. Za takšen korak so se organizatorji
odločili tudi zaradi velikega povpraševanja s Primorske in
Italije, začasno bivanje pa bo prav gotovo prišlo prav tudi
obiskovalcem iz drugih krajev po Sloveniji.
Zaključek praznovanja
v zadnjem delu prireditev ob prazniku KS Nova Cerkev so
organizatorji za danes pripravili predavanje mag. Marjana
Hrušovarja, dr. med., na temo Kako živeti, da bi bilo tretje
življenjsko obdobje bolj zdravo, ki bo ob 20. uri v dvorani
gasilskega doma Nova Cerkev. Jutri od 18. ure dalje si bodo
obiskovalci lahko ogledali Konjeniški center Šeško na njihovi
domačiji v Socki, v soboto ob 9. uri pa bodo najprej otvorili
novo spominsko obeležje NOB, ob 18. uri pa novi most v
Hrenovi in del asfaltirane ceste.	Bo.J.
Velik praznik v Vrbju
Vsa opravljena dela so vredna 400 milijonov tolarjev
Krajani Vrbja v žalski ob-
čini so se minulo soboto
zbrali v obnovljenem domu
Gasilskega društva Vrbje, ki
praznuje letos 70-letnico de-
lovanja. K slovesnemu
vzdušju ob krajevnem praz-
novanju je pripomogel tudi
zaključek številnih gradbe-
nih projektov v kraju.
Predsednik sveta krajevne
skupnosti Vrbje Jože Meh je
povedal, da so v zadnjih štirih
letih zgradili omrežje za pri-
marne in sekundarne kanaliza-
cijske vode. Vzporedno s tem so
obnovili vodovodno napeljavo,
izpeljali plinifikacijo, zgradili
televizijski kabelski sistem, te-
lefonijo, naredili dva nova mo-
stova preko potoka Struga in
zaključili obnovo gasilskega
doma. Po koncu zemeljskih del
so preplastili cestišče in uredili
pločnike, na novo pa so asfalti-
rali in razširili del ceste Vrbje-
Roje-Šempeter in postavili av-
tobusno postajo.
Meh se je še posebej zahvahl
obema županoma, prejšnje-
mu in sedanjemu, občine Ža-
lec ter krajanom Vrbja, ki so
samo za kanalizacijo prispe-
vali četrt milijona tolarjev po
gospodinjstvu. Podžupan ob-
čine Žalec Janko Kos je Vrben-
čanom izrazil priznanje za
prizadevnost in delavnost:
»Vrbje so v šali imenovali Raz-
drto, ker je bilo tako razrito,
sedaj pa ga lahko spet pono-
sno imenujejo Vrbje, saj je
lepše kot je kdaj koh bilo.«
Gasilski dom je blagoslovil
žalski župnik Viktor Arh, slo-
vesnost pa so nadaljevali z ga-
silsko parado do doma kraja-
nov, kjer je podžupan Kos raz-
vil nov društveni prapor vrben-
skih gasilcev, na njem pa je 28
trakov in 123 zlatih žebljičkov.
T TAVČAR
Krajani Vrbja so se na slovesnosti veselili nove podobe kraja.
Darilo za novorojence
Občinski svet občine Braslovče je pred časom na pobudo svetnika Ivana Paleta sprejel
sklep, da vse novorojence od 1. januarja letos naprej obdarijo s hranilno knjižico in
začetnim vložkom trideset tisoč tolarjev.
Tako je župan Dušan Goričar nedavno pripravil sprejem za prvih dvajset letošnjih novorojen-
cev, ki so se v braslovški občini rodili med 1. januarjem in 30. aprilom. »S to gesto želimo izraziti
poznanje staršem novorojencev, saj je v današnjih časih otroka zares težko spraviti do kruha,« je
Goričar dejal staršem in jim čestital ob veselem dogodku. Poleg hranilnih Imjižic za otroke jim
je izročil še knjigo Otroške bolezni. Za vsak slučaj.	T TAVČAR
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Srečanje
upokojencev
Občine Žalec
Zveza društev upoko-
jencev občine Žalec, ki
povezuje deset društev z
več kot tri tisoč upokojen-
ci, je svoje člane zbrala na
tradicionalnem srečanju
v letnem gledališču Lim-
berg v Grižah. Sončno
vreme je privabilo veliko
število udeležencev
Predsednik Zveze društev
upokojencev Slovenije
Vinko Gobec jim je sprego-
voril o sedanjih političnih
razmerah v Sloveniji, pred-
vsem o negotovosti glede
volilnega sistema, medtem
ko so volitve tik pred vrati.
Po njegovih besedah se De-
sus zavzema, da bi na letoš-
njih volitvah veljal sedanji
sistem, na naslednjih pa
takšen, za kakršnega bi se
odločili. volivci.
Na športnem tekmova-
nju društvenih ekip je v
metanju krogov zmagala
ekipa DU Petrovče pred Li-
bojami in Ponikvo, v meta-
nju pikada pa ekipa Ponik-
ve pred Petrovčami in Li-
bojami. V streljanju z
zračno puško so bili naj-
bolj natančni Šempetrani
pred Petrovčami in Griža-
mi. Pomerili so se tudi v
pripovedovanju šal. Prvo
mesto si je prislužila Mari-
ja Božič iz DU Šempeter,
drugo mesto Pajo Gaber-
šek in tretje Jože Breznik,
oba iz DU Petrovče.
T. TAVČAR
Ravenčani so zbrali denar in Stanki Gradnik podarili novo flavto.
Svetel trenutek v večni temi
Stanka Grudnik iz Raven pri Šoštanju je
slepa. Življenje, zaznamovano z večno te-
mo, je še toliko bolj samotno, ker ga Stanka
ne deli z domačimi, ampak zanjo že od rane
mladosti skrbijo v Domu v Črni na Koroš-
kem. Nanjo pa niso pozabili krajani Raven,
ki so zbrali denar in sokrajanski kupili
novo flavto.
Stanka se je v zavodu poleg vsega naučila
igrati flavto, vendar si glasbila sama ni mogla
kupiti, saj je brez dohodkov. Ravenski člani
Rdečega križa so z Jožetom Jančičem in Marja-
no Sovič na čelu marca letos pripravili akcijo
zbiranja pomoči za Stanko. Vanjo se je vključi-
lo šestindvajset posameznikov in organizacij,
ki so prispevali denar ne samo za glasbilo,
temveč tudi za športno opremo in druge po-
trebne stvari. Po besedah predsednice krajevne
skupnosti Erne Obšteter je to eden največjih
uspehov tamkajšnjih odbornikov.
Ob praznovanju krajevnega praznika so de-
kle povabili medse in ji izročili flavto, Stanka
pa je v zahvalo dobrotnikom večer Pod lipo
ozaljšala z nežnimi zvoki glasbe. V zahvalo in
vsem drugačnim v pogum.
MILOJKA KOMPREJ
Dobrnske
gasilke
zmagale
Prostovoljno gasilsko
društvo Dobrna, ki deluje že
125 let, ima v svojih vrstah
poleg operativnih članov tu-
di najmlajše.
Med njimi so zelo aktivne
mladinke, ki so se dokazale na
različnih regijskih, državnih
tekmovanjih gasilski olimpia-
di. Na Danskem in v Franciji
so osvojile odlično tretje me-
sto. Pod mentorstvom Bran-
ka Dobovičnika so. letos po-
novno postale državne prvaki-
nje. V začetku julija so se
udeležile 28. mladinskega
mednarodnega tekmovanja v
Avstriji, kjer so zasedle prvo
mesto.	SK
Praznile savinjskih šoferjev
Združenje šoferjev in avto-
mehanikov (ZŠAM) Savinj-
ske doline je v društvenih
prostorih ob avtopoligonu v
Ločici ob Savinji obeležilo
svoj praznik, 13. junij. Svo-
jim najzaslužnejšim čla-
nom so ob tem podelili odlič-
ja združenja.
Predsednik savinjskega
ZŠAM Ivo Serdoner je pouda-
ril, da bi moral bhi poklic
šoferja in avtomehanika, tako
v družbi kot med samimi sta-
novskimi tovariši, bolj cenjen
in spoštovan, poklicni vozniki
in drugi delavci v prometu in
transportu pa bi morali svoje
delo opravljati še bolj odgo-
vorno in častno.
Na srečanju je najvišje od-
ličje ZŠAM, plaketo zlati ve-
nec, prejel Franc Mrzel, pla-
kete s srebrnim vencem Stane
Grobelšek, Ivan Juhart, Jože
Pantner, Srečko Stepišnik in
Franc Zadravec. Plakete tova-
rištva so prejeli Tomaž in Ja-
nez Mrak, Ivan Krumpak, Ivan
Novak, Milan Pečnik, Slavko
Resnik, Martin Štorman, Mar-
jan Tratnik, Milan Potočnik,
Ludvik Kukovec, Igor Matko
in Slavko Zagožen, zlate znač-
ke Franc Rovšnik, Martin Vrb-
njak. Rudi Zadobovšek, Bran-
ko Vecej in Rado Žilnik, srebr-
ne pa Adolf Škof, Matej Štusej
in Janko Vrbič. T. TAVČAR
Predsednik savinjskega ZŠAM Ivo Serdoner je podelil
plaketo zlati venec Francu Mrzelu.
PLANINSKI KOnČEK
Dvodnevni izlet v Julijske Alpe
Planinsko društvo Grmada Celje organizira dvodnevni
izlet v zahodno Julijske Alpe v Italiji.
Povzpeli se bodo na Jof fuart in Koštrunove špice. Vzpon
na vrh Viša bo potekal po zelo zahtevni poti, poimenovani po
Aniti Gojtan, zato je za vse udeležence obvezna osebna
varovalna oprema. Prijave sprejemajo do 18. julija na
Vodnikovi 11 v Celju, ob torkih in četrtkih od 15. do 17. ure
in vsak dan na Celjski koči.
Pohod na Komel j
Planinska društva Liboje, Zabukovica in Žalec pripravlja-
jo v nedeljo, 16. julija, 21. tradicionalni pohod na Komelj pri
Pliberku na Koroškem.
Odhod posebnega avtobusa bo iz Liboj ob 6.30, iz Griž ob
6.45 in iz Žalca ob 7. uri. Prijave po telefonih (063) 716-736 ali
718-449 in 031 860-188.	M. MAROT
DESKANJE
PO SPLETU
Inteligenino iskanje
V teh dneh se človeku ne
zgodi prav pogosto, da bi se
znašel na Internetu, razen
če tega ne zahteva služba ali
kakšen drug posebno po-
memben razlog. Se pravi, da
je treba poiskati kaj na hitro.
No, vsaj statistike o uporabi
Interneta kažejo tako. Obi-
čajno se priključimo v mre-
žo samo toliko, da pregleda-
mo in odpošljemo pošto, za
kaj drugega pa v poletnih
mesecih ni časa. Hja, če da-
mo kaj na sonce in lepo vre-
me, seveda. Zato je še toliko
bolj pomembno, da iskane
informacije najdemo čim-
prej.
Search IQ (www.searc-
hiq.com) bo potemtakem rav-
no pravšnje orodje za tiste, ki
jim iskanje dela preglavice in
neradi preždijo dolge ure za
zaslonom, iščoč kakšen po-
sebno skrit in nedostopen po-
datek. To spletno mesto je
namreč imenik različnih is-
kalnikov in drugih imenikov.
Knjižnica knjižnic, če smo
lahko malce površni.
Na njem bomo našli pre-
gledno urejerte iskalnike in
imenike, kakor tudi nasvete
za čim bolj uspešno iskanje.
Seveda so na častnih mestih
najprej omenjeni velikani kot
so Yahoo! ali vse popularnejši
Google, toda najbolj zanimiv
utegne biti seznam specializi-
ranih portalov, ki se ukvarjajo
s povsem določenimi temati-
kami. Vas na primer zanimajo
športni iskalniki? Recimo tak-
šni, ki se ukvarjajo s kolesars-
tvom? Ali pa bi radi informa-
cijo v zvezi z zdravjem in
medicino? Morda pa iščete za
počitniško branje ravno
pravšnjo znanstvenofantastič-
no novelo, pa so vam podatki
na Amazon.com preveč sko-
pi? Ali pa potujete v tujino in
bi radi izvedeli čim več infor-
macij o državi v katero se
odpravljate?
Ja, če takšnih informacij ne
boste dobih s pomočjo tega
imenika, potem bo že rahlo
nerodno. Iskalniki in imeniki
so namreč urejeni po vrsti po-
dročij, od umetnosti, zabave,
Interneta, nakupovanja in tu-
rizma, do novic, financ, gos-
podarstva ter državnih institu-
cij. Če vam to ni dovolj, lahko
iščete neposredno, preko
ključnih besed in skoraj pre-
pričan sem, da boste nekje
našli takšen iskalnik, ki vam
bo vrnil želene informacije.
Strani so tudi uvrščene glede
na njihovo uporabnost, ki jo
tukaj ponazarjajo z IQ števil-
ko. Od tod tudi naslov.
Za tiste, ki se jim res mudi,
je na voljo izbor najboljših
med najboljšimi. Čeprav
lahko zase rečem, da redno
in v precejšnem obsegu vi-
sim na Internetu, sem odkril
cel kup iskalnikov, za katere
se mi še sanjalo ni, da sploh
obstajajo. In to na vsakem
področju. Med pisanjem te-
ga članka sem povsem slu-
čajno naletel na nekaj imeni-
kov, ki se ukvarjajo s stranmi
z največ obiska na spletu. In
odkril, da je na vsakem po-
dročju poleg tistih strani, ki
jih vsi poznamo, še vsaj pet
podobnih strani s skoraj ena-
kim obiskom.
To je stran, ki se jo splača
uvrstiti med priljubljene po-
vezave. Če ne zaradi drugega,
vsaj zaradi dejstva, da pred-
stavlja dobrodošel izhod v ti-
stih trenutkih, ko ostanemo
brez ideje, kam naj se še obr-
nemo oziroma, na katero po-
vezavo bi se bilo dobro poda-
ti, ko odpovedo tiste, ki jih
poznamo.
Vasja Ocvirk
vasja@kibla.org
TEMA TEDNA
15
Varujte se klopov
Na Celjskem letos 11 primerov klopnega meningitisa in 135 okužb z boreliozo - V gozd le dobro zaščiteni
v zadnjih petih letih (1995
do 1999) so na širšem celj-
skem območju registrirali
221 primerov klopnega me-
ningoencefalitisa in 1900
primerov lymske borelioze.
Obe bolezni sta neprijetni in
nevarni, pravo zaščito s cep-
ljenjem pa je za sedaj mogo-
če dobiti le pred klopnim me-
ningitisom, to je virusno bo-
leznijo možganske ovojnice
in centralnega živčnega si-
stema. Proti okužbi z bore-
liozo pri nas še ni cepiva,
zato mora za svojo varnost
vsak poskrbeti sam.
Lani je bila sicer obolevnost
za klopnim meningoencefali-
tisom nekoliko nižja kot pred-
lani in precej nižja kot znaša
povprečje zadnjih petih let. V
Zavodu za zdravstveno vars-
tvo Celje so registrirali 17
obolelih, kar je za devet manj
kot leta 1998. Največ bolni-
kov je bilo z območij uprav-
nih enot Žalec in Velenje, v
Celju je bil registriran le en
primer. Zadnji dve leti nekoli-
ko upada tudi obolevnost za
lymsko boreliozo, vendar je
po pogostosti pojavljanja še
vedno na četrtem mestu med
infektivnimi boleznimi. Leta
1998 so v zavodu registrirali
376 primerov te bolezni, lani
je bilo prijav 376, največ z
območja žalske in celjske
upravne enote. Do 7. julija
letos je bilo na območju celj-
ske regije zabeleženih 11 pri-
merov klopnega meningoen-
cefalitisa in 135 primerov bo-
relioze.
Klopi so že povsod
Zaradi še vedno visoke obo-
levnosti s klopnim menin-
goencefalitisom in še zlasti
lymsko boreliozo so v Zavodu
za zdravstveno varstvo Celje
pripravili preventivno akcijo.
Na posebnih lističih, ki naj bi
dosegli vsaj vsakega tretjega
prebivalca v regiji, opozarjajo
na ukrepe, s katerimi se lahko
ljudje zaščitijo pred obema
boleznima. »Želimo, da bi
vsakdo uspel še pravočasno
prepoznati zgodnje znake bo-
lezni, predvsem pa moramo
prebivalce seznaniti s pome-
nom preventivnih ukrepov,«
poudarja mag. Alenka Skaza
Maligoj, dr. med., vodja služ-
be za epidemiologijo v zavodu
za zdravstveno varstvo.
Klopi so že povsod, zlasti v
gozdni podrasti in grmovju
vlažnih mešanih gozdov, pred
njimi pa nismo varni niti v
mestnih parkih. Drobnih živa-
lic je iz leta v leto več, saj jih
pretople zime ne pomorijo,
zaradi več dežja spomladi in
poleti pa se še bolj razmnožu-
jejo. Vsi klopi niso okuženi.
Po nekaterih raziskavah je v
Sloveniji z virusom klopnega
meningoencefalitisa okuže-
nih 10 do 30 odstotkov klo-
pov, s povzročiteljem borelio-
ze pa kar polovica. Klopi so
najbolj aktivni v toplih mese-
cih, takrat pa je v gozdovih
tudi največ ljudi. Zato naj po-
gosti obiskovalci gozdov po-
skrbijo za cepljenje, saj je to
najboljša zaščita pred okužbo
z virusom klopnega meningi-
tisa. Cepijo se lahko skoraj vsi
ljudje, otroci pa morajo biti
stari najmanj eno leto. Najpri-
mernejši so sicer zimski me-
seci, saj poteka cepljenje v
treh korakih, to je s tremi
injekcijami cepiva, vendar se
je proti klopnemu meningiti-
su še vedno mogoče cepiti. Pri
tem pa se morajo ljudje zave-
dati, da bodo najboljšo zašči-
to dosegli šele po štirih tednih
oziroma po drugi injekciji.
Mnogi so namreč prepričani,
da bodo pred boleznijo varni
že takoj po prvem cepljenju.
Tretji odmerek cepiva pride
na vrsto šele čez eno leto, po
njem pa zaščita deluje tri do
pet let, odvisno od organizma.
Žal pa cepljenje ni ravno po-
ceni. Brezplačno je le za voja-
ke ter tiste študente in dijake,
ki so zaradi šole povezani z
gozdom, prav tako morajo de-
lodajalci plačati cepljenje
vsem delavcem, ki svoje delo
opravljajo v gozdu. Vsi ostali
morajo za prvi odmerek cepi-
va plačati 4.000 tolarjev, za
drugega in tretjega pa 3.800
tolarjev. Lani so v celjskem
zavodu cepili približno 1.200
oseb.
Ob okužbi takoj
k zdravniku
Proti okužbi z boreliozo pri
nas še ni cepiva. V Ameriki ga
sicer že uporabljajo, vendar je
tam bakterija bolezni drugač-
na kot v Evropi. Na osnovi
njihovega cepiva znanstveniki
že iščejo in testirajo cepivo za
boreliozo na stari celini, zato
ga lahko v naslednjih letih
pričakujemo tudi pri nas. Do
takrat pa se pred boleznijo
lahko zaščitimo na en sam
način - s primernimi oblačili
in obutvijo.
Za sprehode v gozd zato ob-
lecite dolge hlače, ki naj bodo
v spodnjem delu stisnjene, da
nam klopi ne zlezejo pod
hlačnice, in majice z dolgimi
rokavi. Najprimernejša obu-
tev so škornji. Vse odkrite de-
le je treba namazati z zaščitni-
mi sredstvi. Pri tem je treba
skrbno prebrati navodila proi-
zvajalca, saj ni dovolj, če se
namažemo le enkrat na dan.
Po prihodu domov se je treba
temeljito pregledati. Klop se
najraje pritrdi na nežnejših
mestih na koži. Če ga pravoča-
sno odkrijemo in pravilno od-
stranimo, je možnost okužbe
manjša. Klopa najbolje od-
stranimo s pinceto, nikakor
pa ga ne smemo mazati z ol-
jem in bencinom. Kadar se na
mestu, kamor se je klop prise-
sal, v sedmih do štirinajstih
dneh pokaže rdeč madež, ki se
postopno širi, od sredine pa
počasi bledi, je to prvo zna-
menje borelioze. Bolnik mora
nemudoma poiskati zdravniš-
ko pomoč. V tem obdobju je
bolezen uspešno ozdravljiva z
ustreznimi antibiotiki. Če
zdravniške pomoči ni in se
bolezen razvije, se lahko v
kasnejšem obdobju (tudi več
mesecev ali celo več let po
okužbi) pokažejo resnejši
zdravstveni zapleti.
.. JANJA INTIHAR
V Sloveniji so lani zabeležili 150 primerov klopnega
meningoencefalitisa -in 2.467 primerov lymske borelioze. V
celjskem zavodu za zdravstveno varstvo predvidevajo, da je
na terenu več obolenj, kot jih zdravniki prijavijo. Zato jih
pozivajo k doslednemu poročanju o vsakem primeru ene ali
druge bolezni.
Ljudje se klopov (še) ne bojijo
Poletje je čas za sprehode in druge
športne dejavnosti v naravi, kjer pa
preži kar nekaj nevarnosti. Med naj-
nevarnejšimi je klop. Okuženi klopi
namreč prenašajo povzročitelje re-
snih bolezni.
Mimoidoče smo povprašali, ali se
bojijo klopov in ali za večjo varnost
uporabljajo zaščitna sredstva.
Polona Koštomaj, študentka: »Bo-
jim se klopov, vendar obstaja že do-
volj zaščitnih sredstev. Če se namažeš
z zaščitno kremo, menim, da ni ne-
varnosti. Zaradi klopov ne hodim
manj v gozd.«
Marija Radič, medicinska sestra:
»O klopih vem veliko zaradi svojega
poklica. Ker ne hodim v gozd, zaščit-
nih sredstev ne uporabljam. Menim,
da so sredstva dovolj učinkovita.«
Brane Godnik, kinooperater: »S
klopi nimam slabih izkušenj, zato se
jih ne bojim. Zaščitnih sredstev ne
uporabljam in med sprehodi v naravi
upam na srečo.«
Simona Rebevšek, frizerka: »Če
grem v gozd, uporabim zaščitno
sredstvo, ki je po mojem dovolj učin-
kovito. Trenutno raje ne grem v
gozd, čeprav lahko dobiš klopa tudi v
parku.«
Tjaša Kisovec, dijakinja: »Klopov
se ne bojim in zato ne hodim manj v
gozd. Tudi zaščitnih sredstev ne upo-
rabljam.«
Marko Rajkovič, študent: »Klopov
me ni strah, zato še zmeraj preživim
dosti časa v gozdu. Zaščitnih sredstev
ne uporabljam, ker sem cepljen proti
klopnemu meningitisu.«
Roman Lebič, elektrikar: »Mene se klopi ne
primejo, zato se jih ne bojim in ne uporabljam
zaščitnih sredstev«	Š. OSET, M. GOTAL
VSPOMIN
Mirko Vivod
»Bil je človek v najlepših
letih. Na glavi je imel bujne
sive lase, zaradi česar se je
deklicam zdel zelo šarman-
ten. Česal se je strogo nazaj
in zadaj nekoliko na greben,
kot so bile takrat v modi
frizure >a la coq<. Nosil je
modna očala v zlatih okvir-
jih, oblečen pa je bil vselej po
zadnji modi, v temno sivo ali
črno obleko, belo srajco in
elegantno kravato. Čevlji so
se mu vselej svetili do visoke-
ga sijaja. Bil je največji gent-
leman med profesorji.«
Tako sem svojega profesor-
ja francoščine leta 1996 opi-
sal v knjigi: »Na celjski gim-
naziji zvoni«, vendar takrat
nisem vedel, da so mu bujni
lasje posiveU kar čez noč. V
italijanskem zaporu!
Profesor Vivod je izhajal iz
zelo znane laške družine. Oče,
ki se je ukvarjal s trgovino in
pekarijo je obupal nad življe-
njem, ko je podjetje začelo pro-
padati. Sin Mirko, ki je med-
tem v Ljubljani končal gimna-
zijo in romanistiko (francošči-
na, latinščina, grščina), a je
prvo službo, kot »generacija
pred zaprtimi vrati« razočara-
no sprejel v daljnem Bolu na
Braču, je ob tem spoznanju in
očetovem dejanju začel verjeti v
pravičnejši družbeni red, ki so
ga oznanjali komunisti. Postal
je njihov.
Druga svetovna vojna gaje
zatekla na Rakeku, kjer so ga
Italijani, kot zavednega uči-
telja, ki je svojim učencem
dajal preveč domačih nalog
iz domoljubja, kmalu zaprli
in ga v ljubljanskih zaporih
izkoričah tudi za prevajalca.
Tam je spoznal Juša Kozaka,
kar lahko preberemo v Koza-
kovi zgodbi »Lesena žlica«.
Iz tega zapora so vozili na
streljanje skoraj vsak drug
večer. Neke noči je osivel.
V internaciji je ostal do
italijanske kapitulacije. Po-
tem se je vrnil na Rakek,
kjer je stopil v stik s partiza-
ni in v Gubčevi brigadi ostal
do konca vojne. Iz časov, ko
je bil partizanski štabni pi-
sar in prevajalec, je znana
zgodba, kako galantno je
komuniciral s člani angleš-
ke misije in sogovornike na-
slavljal z gospodi, zaradi če-
sar partizanskemu mišlje-
nju ni bil čisto po meri, pa so
mu dali puško v roke in ga
poslali na položaj.
Po zmagi je odšel naravnost
v Beograd na generaštab in
vse pogoje je imel, da bi tam
ostal dalj časa. A glej ga zlom-
kal Beseda je dala besedo in
»gospoda profesorja« so vojaš-
ke oblasti sicer povzdignile v
kapetana jugoslovanske voj-
ske, a odslovile za zmeraj.
Izgledalo je, da se je'skre-
gal z belim kruhom, vendar
je leta 1946 uspel dobiti služ-
bo ravnatelja na gimnaziji v
Brežicah. Ponesrečen ukor
nekemu dijaku, za katerega
seje izkazalo, daje predsed-
nik ljudske mladine in ka-
snejši politik doktor Ivan Kri-
stan, pa ga je spravil ob polo-
žaj, za nameček pa so ga
izključili še iz partije.
Od takrat je začel drugače
gledati na svet okoli sebe ter
postal neke vrste socialdemo-
krat sodobnih nazorov, le da je
prezgodaj kikirikal. Kljub te-
mu je tri leta raunateljeval na
Nižji gimnaziji v Skjvenski Bi-
strici in v šolskem letu 1950/51
prišel za pnjfesorja francošči-
ne na Prvo gimnazijo v Celje.
Profesorja Vivoda se bivši
dijaki spominjamo kot stro-
gega in pravičnega profesor-
ja, ki nas je veliko naučil, bil
družaben in galanten gos-
pod, zaradi česar smo ga spo-
štovali in imeli radi. Bil je
svetovljan, ki nam je ob urah
francoščine povedal še to in
ono o svetu na drugi strani
železne zavese in med zano-
snim prepevanjem »marse-
jeze«, tik.ob pisarni ravnate-
lja Tineta Orla, smo začutiU
njegove kritične poglede na
takratno demokracijo socia-
lističnega tipa.
Poleg fakultetnih predme-
tov je obvladal še špansko,
italijansko in angleško, nemš-
ko pa je znal še od doma. Vodil
je krožke romanskih jezikov in
če ni bilo dovolj prijavljenih, je
učil kar svoje profesorske kole-
ge. Prevajal je Jacinta Bena-
venteja, Ramona del Valle-
Inclana, ter iz angleščine pre-
vedel znano komedijo »Draga
Ruth«, ki so jo igrali tudi v
celjskem gledališču.
Na Prvi gimnaziji je ostal
do leta 1964, zadnji del ak-
tivnega službovanja pa je
prebil kot direktor Centra za
poučevanje tujih jezikov v Ce-
lju, kjer seje leta 1970 upoko-
jil. Celjski natakarji se ga
bodo verjetno spomnili, saj
jim je še vrsto let po upokojitvi
vbijal v glave italijanščino
na Srednji gostinski šoU.
Dolga leta je bil poročen z
ugledno profesorico Zoro Vi-
vod, ki jo je spoznal v partiza-
nih na Notranjskem, po loči-
tvi, star že štiriinšestdeset let,
pa se na novo poročil z veliko
mlajšo bančno uslužbenko iz
Maribora, vendar je zakon
trajal le nekaj let. Iz Maribora
seje oglašal v pismih bralcev,
se hudoval čez politične povz-
petnike tedanjega režima,
odločno podprl akterje v aferi
JBTZ, dokler ga ni leta 1992
zadela možganska kap, vrnil
se je v Celje in prizadet od
bolezni živel v tamkajšnjem
Domu upokojencev, takorekoč
nasproti svoje gimnazije, ki jo
je imel tako rad. Tam smo ga
srečevali, saj je bil do konca
bistrega duha. prebiral tujo
literaturo in je rad prihajal na
obletnice matur, kamor smo
ga bivši dijaki radi vabili.
Preteklo sredo ga je hčerka
Zaza, pospremljenega le z
besedami domačega župni-
ka, pokopala v družinskem
grobu v Laškem.
MARJAN MARINŠEK
16
ŠPORT
v Velenju deževale pohvale
Velenjski organizatorji omogočili atraktivno Revijo skokov - Junak Japonec Jamada, nasi v ozadju
14. Revija sl<.oi<ov Velenje
tokrat žal ni bila izpeljana
po prvotnem programu, saj
je organizatorjem ponagaja-
lo vreme, vseeno pa so si
prislužili kopico pohval. V
zadnjem mesecu jim je na-
mreč uspelo odlično pripavi-
ti skakalnico, ki je povečana
in posodobljena v iztek v
dveh dneh zvabila skoraj 7
tisoč obiskovalcev.
Nočni tekmi sta bili pose-
ben magnet za gledalce, ki so
videli številne dobre skoke,
žal pa so ostali prikrajšani za
popolne užitke, kajti drugi
dan tekma za Pokal Gorenja ni
bila izpeljana v celoti. Močan
naliv in veter sta preprečila
drugo serijo in marsikoga tudi
odvrnila od obiska. Prvi dan
prireditve je bilo vreme precej
bolj naklonjeno tekmoval-
cem, zato so bili nekateri sko-
ki ekstremno dolgi, čeprav je
sprva kazalo drugače.
Jamada se
predstavi
Vodstvo tekmovanja na za-
četku skokov za Rudarsko sve-
tilko novemu objektu očitno
še ni najbolj zaupalo. Drugače
si nizkega naleta ni moč razla-
gati. Skoki so bili sicer bistve-
no daljši kot prejšnja leta, a
kaj, ko je bilo jasno, da je
mogoče povsem brez težav
pristati povsem v bližini dna.
Najdaljši v uvodnem nastopu
je bil Ljubljančan Jure Ra-
delj, ki je bil med tistimi z
najhitrejšimi smučmi na zale-
tišču. To prednost je znal iz-
koristiti in je pristal pri 88
metrih in pol, toda zaradi te-
žav z opremo je podrsal in
izpadel iz boja za sam vrh.
Radelj je sicer med vsemi na-
šimi deloval najbolj zaneslji-
vo, vendar tokrat v Velenju res
ni imel sreče. V drugem po-
skusu je sicer bistveno popra-
vil vtis, saj je silovito odrinil
in pristal pri 94 metrih. Ocene
niso bile najboljše, vseeno pa
je prevzel vodstvo, ob koncu
pa ni bil preveč navdušen nad
končnim 10. mestom. Naj-
boljši Slovenec je bil tako
Damjan Fras (4.), ki je »eks-
plodiral« v drugi petkovi seriji
in ponovil Radijev dosežek,
nekoliko slabši nastop v prvi
pa mu je preprečil vzpon na
stopničke. Za njim je zaostal
tudi najdaljši po prvem skoku
Roland Auderieth, vodilna Ja-
ponec Hiroky Jamada in še
en Nemec Kai Bracht pa nista
popustila, temveč sta v medse-
bojnem dvoboju prikazala si-
jajno predstavo. Všečnejša,
predvsem pa bolj kakovostna,
je bila Japončeva. 18-letnik iz
Hakube je namreč že v prvi
seriji, podobno kot tekmec, le
za pol metra zaostal za naj-
daljšimi, v odločilnem skoku
pa je pokazal razkošen talent
in postavil nov rekord skakal-
nice 96 m. Okrog 5 tisoč gle-
dalcev je bilo navdušenih,
zmagovalec prav tako, podob-
no so se počutili prireditelji,
ki so dobili potrditev o odlič-
nosti prenovljene naprave.
Vreme proti
»stotici«
Zaradi dolgih skokov v dru-
gi seriji petkove tekme, so
mnogi že začeli razmišljati o
še daljših poletih. »Ali bomo
jutri videli celo polet dolg 100
m,« so se spraševali in se vese-
lili sobotnega boja za najvišja
mesta. Toda skakalce je v so-
botni večer pospremil naliv,
ki ga je »popestril« še veter;
razmere so bile katastrofalne
in dokazali so se lahko samo
neustrašni tekmovalci. Neka-
teri so stavili na najbolj slovi-
to ime letošnje Revije skokov
Finca Tonija Nieminena, ki
je prvi dan osvojil 3. mesto.
Nykaenenov naslednik svojih
trenerjev in navijačev res ni
razočaral, saj je bil z 92 m
drugi najdaljši, a kaj ko se je v
med letom čez hrbet skakalni-
ce preveč lovil, kar ga je stalo
višjih ocen za slog in tudi
boljše uvrstitve. Pravo nas-
protje je bil še en Skandinavec
- David Andersen. Norvežan
je bil dva metra krajši, toda
uspel mu je najlepši skok in ga
popeljal na 2. mesto, za celo
1,5 m daljšega Finca Akselija
Lajunena. Višje ni mogel nih-
če, saj je bila zmaga rezervira-
na za Hirokyja Jamado. Mladi
Japonec je bil spet najbolj po-
gumen in je v skoraj nemogo-
čih razmerah vnovič preskočil
vso konkurenco ter si zagoto-
vil tudi skupno zmago. Po
koncu prve serije je bil vsem
bolj ali manj jasno, da druge
ne bo mogoče izpeljati, kajti
vreme se je še poslabšalo. Ži-
rija s tehničnim delegatom
Sandrom Pertilejem, njego-
vim asistentom Johanesom
Voukom in Jožetom Ograjenš-
kom na čelu je odločila, da
nima pomena siliti v nesrečo.
»Škoda, da nam višja sila ni
dovolila še atraktivnejšega za-
ključka. Vsi strokovnjaki so se
strinjali, da bi v normalnih
razmerah morebitni skok
okrog 100 m minil brez posle-
dic,« je žaloval predstavnik za
stike z javnostmi Srečko Meo-
lic, ki pa je bil kljub nepopol-
ni tekmi zadovoljen s priredi-
tvijo: »Na srečo so deževale
tudi pohvale in prepričan
sem, da se bodo mnogi pri-
hodnje leto z veseljem vrnili
na tekmo celinskega pokala.«
Med dekleti
Avstrijke
Naši so se v težavnih razme-
rah odrezali še slabše kot prvi
dan. Spet je bil najboljši Dam-
jan Fras, vendar 7. mesto v
sicer solidni, a še zdaleč ne
vrhunski konkurenci, ni tisto,
kar smo od njega pričakovali
po prikazanem v petek. Bližje
vrhu je bil takoj po odskoku
Jure Radelj, ki pa se je zaradi
velike višine ustrašil predolge-
ga skoka, zato ga je skrajšal in
pristal pri 90 m s slabimi oce-
nami za slog. Navijači naših
»oriov« tako po zmagah Peter-
ke in Žonte v prejšnjih sezo-
nah, tokrat niso prišli na svoj
račun. Žonta je bil sicer dokaj
blizu stare forme, ampak dru-
ga serija prvega dne je bil zanj
usodna, kajti po pristanku pri
92 m je grdo padel, na srečo pa
se ni huje poškodoval.
Prizadevni organizatorji so
uspeli pripraviti tudi eksibi-
cijsko tekmo deklet, med nji-
mi pa so Avstrijke trenutno
brez prave konkurence. Obe
zmagovalki - petkova Sandra
Kaiser in sobotna Eva Gan-
ster - sta v skupnem seštevku
dokaj prepričljivo opravili s
konkurenco. Na repu razpre-
delnice sta se znašli naši pred-
stavnici Tanja Volčjak in Sa-
bina Pevc. Volčjakova je sicer
za korak pred Pevčevo, a zaen-
krat daleč od tekmic. Morda
se bodo razmere v ženskem
skakanju spremenile že do Re-
vije skokov v Velenju prihod-
nje poletje.
TOMAŽ LUKAČ
'^r^^hoto: GREGOR KATIČ
Rezultati - za Rudarsko svetilko: 1. Hiroky Jamada (Jap)
254,0 točk (88, 96m), 2. Kai Bracht (Nem) 250,5 (88,92), 3.
Toni Nieminen (Fin) 247,0 (87,5, 92), 4. Damjan Fras (Slo)
244,0 (86,94), 5. Roland Auderieth (Nem) 241,5 (88,5, 92), 6.
Nakamura Kazumiro (Jap) 240,5 (85,5 90,5). Pokal Gorenja:
1. Hiroky Jamada 127,0 (93,5), 2. David Andersen (Nor) 126,0
(90), 3. Akseli Lajunen (Fin) 124,0 (91,5) in Kai Bracht 124,0
(90), 5. Peter Koštial (Svk) 123,0 (89,5), 6. Toni Nieminen
122,5 (92). Skupno: 1. Hiroky Jamada 381,0, 2. Kai Bracht
374,5, 3. Toni Nieminen 369,5. Ekshibicija - ženske, 1. dan: 1.
Sandra Kaiser 169,0 (74,73), 2. Eva Ganster (obe Avs) 159,5
(68,5, 72), 3. Michaela Schmidt (Nem) 143,5 (63,73). 2. dan:
1. Eva Ganster 98,0 (80), 2. Daniela Iraschko 90,5 (77), 3.
Sandra Kaiser (vse Avs) 87,0 (75).
Prvi uradni slcok na odlično pripravljeni skakalnici je
opravil domačin Rolando Kaligaro.
Judoisti zasedli Kokarje
Na pobudo celjskega judo
kluba Sankaku je postalo
Kokarje poletni tabor mlajših
judoistk in judoistov iz vse
Slovenije in nekaterih evrop-
skih držav. Prvega dela pri-
prav se je v taboru Kokarje
udeležilo 52 mladih tekmo-
valcev, starih do 12 let.
V idilično okolje so prišli
tudi Italijani iz Vidma in Tr-
sta, izmed domačinov pa od-
lične pogoje za delo izkorišča-
jo Celjani, Jeseničani, Ptujča-
ni in Korošci. Treninge vodi
dokazani strokovnjak Marjan
Fabjan s pomočjo Regine Jer-
neje, Maje Šuster in Milene
Lovato. Specializirani trenin-
gi se odvijajo v montažni dvo-
rani, ostale aktivnosti pa v
naravi. V začetku tedna so
najmlajše tekmovalce nasle-
dili kadeti in mladinci, ki se
pripravljajo na bližajoča se
evropska prvenstva v svojih
kategorijah. Izmed tujcev so
bili najbolj navdušeni Italija-
ni, ki so svoje rojake obvestili
o dobrih pogojih za trening,
zato se jim bodo nekateri še
pridružili. V njihovi odpravi
je tudi evropska mladinska pr-
vakinja, Laura Buchi. V Ko-
karju je tudi ena izmed evrop-
skih velesil - Romunija, ki bo
letos gostiteljica EP za kadete
v Oandeu 22. in 23. julija. Na
to prvenstvo se v osrčju Sa-
vinjske doline pripravljajo tu-
di Bolgari pod vodstvom priz-
nanega trenerja Atanasa Ger-
čeva, ki bo med drugim pri-
pravljal tudi članici Sankaku-
ja Nives Pere in Lucijo Polau-
der. Na EP bosta še dva Celja-
na, člana Iva Reye, Borut Lak-
ner in Klemen Ferjan.
Kokarje bo gostilo judoiste
še ves prihodnji teden, med-
tem pa tam že kujejo načrte za
prihodnje sezone, ko namera-
vajo k sodelovanju povabiti še
več strokovnjakov, ki bodo
poskrbeli za številčnejšo ud-
ležbo.
JOŽE KUZMA
III. osnovna šola Celje,
Vodnikova 4
objavlja prosto delovno mesto
UČITELJA ŠPORTNE
VZGOJE-MOŠKI,
za določen čas z možnostjo za nedoločen čas.
Na razpolago je garsonjera.
Prijave z dokazili pošljite v osmih dneh po objavi na naslov šole.
Zaostala za I
željami
Plavalka celjskega Mai
rinesa Neptuna Urška Roj
ni izpolnila želja, pred.
stavljenih pred odhodonS
na EP v Helsinke. Plavala
je sicer solidno, toda nav'
dušila ni in zato zaostala
za osnovnim ciljem - polfj.
na lom.	]
Že v svoji paradni disci.
plini 200 metrov delfin, ki
je bila na sporedu kot njena
prva, ni nastopila tako, koj
si je zamislila. Upala je na-
mreč celo na izpolnitev E
olimpijske	norme
(2:15,00), za njo pa je zaa
stala skoraj za 2 sekundi iž
pol. Državni rekord je sicei
zgrešila le za 8 stotink, take
da je rezultat zelo dober
toda občutki pred prvens
tvom očitno niso bili pravi
in s potjo v Sydney ne bc
nič. Podobno kot v delfino-
vem slogu, je plavala tudi m
400 m prosto, ki je bilj
nekoč njena paradna disci
plina, danes pa je šele na 2
mestu. Čas 4:25,17 je sicei
soliden, a v evropskem me'
rilu nič posebnega, zadosto;
val pa je za 21. mesto. Mor-
da bi ob zelo podobnih uvr
stitvah v obeh panogah ve
Ijalo razmisliti tudi o dru
gačni strategiji: več pozor
nosti nameniti prostemi
slogu, ki ga je Urška Roš \
zadnjih sezonah vendarli
nekoliko zapostavila. O te
možnosti je razmišljala tud
sama: »Verjetno bi se izpla
čalo bolj posvetiti kravlu
čeprav je tehnika precej po
dobna delfinovi, tako di
kakšnih bistvenih razlik i
načinu treninga ni,« men
Roševa.	T. L,
TOPLICE DOBRNA
SAMOPLACNISKE SPECIALISTIČNE AMBULANTE
v TOPLICAH DOBRNA:
ORTOPEDSKA
ordinirata specialista ortopeda iz Ortopedske bolnišnice
Valdoltra, enkrat mesečno ob petkih od 16.-19. ure in ob
sobotah od 8.-11. ure, Boris Poberaj, dr. med. in Matej
Končarevič, dr. med., vsak drugi torek ordinira specialisl
ortoped z Ortopedske klinike v Ljubljani asist. mag. Lud-
vik Travnik, dr. med., in specialistka ortopedinja Ksenija
Šimnovec, dr. med.
TRAVMATOLOŠKA
vsako sredo od 17.00 ure ordinirata specialista kirurga:
doc.dr. Radko Komadina, dr. med. in Božidar Buhanec,
dr.med. S specialistoma se lahko dogovorite za manjše
kirurške posege.
GINEKOLOŠKA
ordinirajo specialisti za ginek. in porodn.: vsak torek od
13.00 ure: mag.sc. Milan Bekčič, dr.med., vsako 1. in
3. sredo v mesecu od 15.00 ure: Filip Simoniti, dr. med.,
vsak četrtek od 15.00 ure: EditaArh, dr. med.
INTERNISTIČNA
vsak četrtek od 14.00 ure ordinira specialistka interne
medicine, Alenka Forte, dr. med.
UROLOŠKA
vsak torek in četrtek od 15.00 ure ordinira specialist ki-
rurg urolog, prim. Nado Vodopija, dr.med.
ZAOŽiUE
vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 15.30 ure, ordinira
specialist, mag.sc. Andelo Vučaj, dr.med.
v zdravstveni službi Toplic Dobrna, d.d.
osebno ali po telefonu 03 / 78 08 141
ŠPORT
17
V zgornjo polovico
Konec tedna se s tekmami 1 /16 finala pokala NZS pri nas začenja nova
nogometna sezona
Razmere na slovenskem
nogometnem prizorišču se
med Eurom 2000 niso bistve-
no spremenile. Prvi favorit
za oba naslova, tako pokal-
nega kot prvenstvenega, os-
taja Maribor Pivovarna Laš-
ko, najresneje naj bi ga
ogrožala HIT Gorica, morda
tudi Olimpija. Predstavnika
s Celjskega - velenjski Ru-
dar in CM Celje Publikum
napovedujeta boj za uvrsti-
tev v zgornjo polovico pr-
venstvene lestvice.
Prav v tem delu lahko priča-
kujemo tudi največjo gnečo,
saj imajo podobne želje tudi
Primorje, Mura in celo Dom-
žale ter novinec Koper. Tabor
Sežana si želi obstati v prvoli-
gaški druščini, s Koroške pa
Oravograjčani in Prevaljčani
zaenkrat ne napovedujejo nič
senzacionalnega, zato jih ne-
kateri uvrščajo celo v krog
kandidatov, ki se bodo borili
za obstanek. Toda prvenstve-
ne želje so trenutno potisnje-
ne v ozadje, kajti sezona se bo
začela s pokalnimi obračuni,
med katerimi bo samo en pr-
jvoligaški.
Kdo bo domačin?
CM Celje Publikum je zad-
nja leta v pokalnem tekmova-
nju že jeseni naletel na neu-
godne nasprotnike, žreb pa
jmu ni bil naklonjen niti letos,
saj mu je namenil Olimpijo,
ki računa na preporod. Morda
ie priložnost rumeno-modrih
v nevtralnem igrišču, saj bo
Dlimpija zaradi izgredov svo-
ih navijačev Celjane pričaka-
la v Šmartnem ob Paki. Gostje
bodo na tribunah zanesljivo
imeh tudi svoje navijače, po-
dobno velja za »domačine«,
saj jih vodi Šmarčan Bojan
Prašnikar. Sodeč po doseda-
njih pripravljalnih tekmah, se
obeta zanimiv obračun ekip,
ki sta vse bolj učinkoviti. Olim-
pija je očitno nekoliko moč-
nejša kot lani, za Celjane zaen-
krat kaj podobnega še ni moč
trditi, čeprav je moštvo izku-
šenejše in vsaj nekoUko bolj
kakovostno, kot v prejšnji se-
zoni. Konkurenca v napadu bo
izjemno ostra, saj sta Oliver
Bogatinov in posojeni (tako
kot Boštjan Žnuderl) Damir
Pekič dokazala, da sta velika
potenciala, Aljoša Sivko pa
bo verjetno v rahli prednosti.
Tisti pa, ki je najbolj navdušil,
lie že zapustil Skalno klet. Gre
seveda za Edina Šaranoviča,
ki ga s Sarajevom še veže po-
godba. Sprva je bila njegova
cena še sprejemljiva za Celja-
ne, nato pa je po nekaterih
jzvrstnih predstavah krepko na-
rasla. Na Koševu so zanj želeli
kar 200 tisoč DEM odškodni-
ne in pogajanj je bilo konec.
Po dobri predstavi CM Celja
Publikuma proti Mariboru Pi-
vovarni Laško, se ljubitelji no-
gometa že sprašujejo, kakšna
bo celjska igra po odhodu Ša-
ranoviča, ki je bil ključni mož
in je pogosto zvabljal aplavze
s tribun. Morda ga bo nado-
mestil Slobodan Sudec, ki že
ima izkušnje s Skalne kleti,
letos pa se je ponudil kar sam,
zato verjetno od njega ne gre
pričakovati nič posebnega, če
bo sploh ostal ob Savinji. Ne
glede na končno podobo igral-
skega kadra (odšli so Ulaga,
Mitič in Romih), se trener Ma-
rijan Pušnik ni ločil od začr-
tane strategije: »Vselej bomo
skušali igrati odprto in napa-
dalno. Prvi obrisi naše igre so
že vidni, prepoznavnost pa
naj bi dosegli predvidoma čez
tri mesece. Če nam to uspe,
bom zadovoljen, še bolj pa,
če bomo na Skalno klet priva-
bili več gledalcev,« upa Koro-
šec. Pokalna tekma z Olimpi-
jo sicer ne bo usodna, bi pa za
CM Celje Publikum v prime-
ru zmage pomenila odlično
izhodišče.
Rudar oslabljen
Nogometaši velenjskega Ru-
darja so s pripravami na novo
sezono pričeli 19. junija, gle-
de na sedanji igralski kader pa
je že jasno, da bo ekipa precej
slabša od tiste, s katero so
»knapi« v lanski sezoni osvoji-
li tretje mesto. Moštvo bo na-
mreč oslabljeno za štiri stan-
dardne člane prve enajsterice.
Damjan Gajser se je vrnil k
Muri, Granič je postal član
ljubljanske Olimpije, Vidoje-
vič je okrepil novega prvoliga-
ša iz Kopra, podobno pa velja
tudi za Robija Oblaka, ki je
odšel v Sežano. Prišlo je tudi
do spremembe na trenerskem
stolčku in čeprav se je o zame-
njavi Braneta Oblaka veliko
govorilo že v pretekli sezoni je
odločitev uprave kljub vsemu
nekoliko presenetila navijače.
Na Oblakovo mesto je prišel
dolgoletni trener Korotana, To-
ni Tomažič, ki je z omenje-
nim Koroškim prvoligašem na-
pravil ogromno. Tomažič je
podpisal dveletno pogodbo z
možnostjo podaljšanja za na-
daljnji dve sezoni. Praktično
edina prvoligaška okrepitev Ru-
darja je Roman Plesec, bivši
igralec Korotana, ki bo skušal
nadomestiti odhod Gajserja.
Res, da treninge Rudarja obi-
skuje še en igralec, ki je prišel
iz prvoligaškega moštva. Gre
za Velenjčana Alena Mujano-
viča, ki je v pretekli sezoni
igral v Ajdovščini, vendar Pri-
morje zanj še ni izdalo izpi-
snice in že sedaj je jasno, da ta
obetavni napadalec ne bo na-
stopil v nedeljo, ko bodo no-
gometaši Rudarja v tekmi šest-
najstine finala pokala Sloveni-
je gostovali v Mariboru pri
ekipi Železničarja. Vse ostale
Rudarjeve okrepitve, Spreča-
kovič, Dragič, Mujakovič in
Milanovič, so Rudarjevi igral-
ci, ki so se vrnili iz drugoliga-
ša Esotecha. Prav zaradi števil-
nih odhodov kvalitetnih igral-
cev je novi strateg previden v
napovedih pred pokalno tek-
mo: »Še kako se zavedamo, da
nam na Taboru ne bo lahko.
Res, da je ekipo Železničarja
zapustilo nekaj kvalitetnih igral-
cev, vendar bodo to vrzel za-
nesljivo skušali nadoknaditi.
Imajo tudi novega trenerja Ma-
rina Bloudka, zato se bomo
morali pošteno potruditi, da
se uvrstimo v nadaljne tekmo-
vanje.« Uprava kluba se je pred
sezono zavestno odločila, da
bo ekipo pomladila, predvsem
zaradi varčevalnih ukrepov.
Nobena skrivnost ni niti poda-
tek, da so v Velenju za skoraj
tretjino znižali proračun klu-
ba, zato so tudi cilji v prvens-
tvu precej nižji od lanskih, ko
je Rudarju pred nosom ušla
uvrstitev v pokal UEFA. »Lan-
ske rezultate bo s to mlado
ekipo, ki je v tem trenutku še
neuigrana, zelo težko ponovi-
ti. Naš cilj je sredina lestvice,
čeprav osebno upam, da lahko
storimo še kaj več,« je še dodal
Toni Tomažič, ki v pokalu in
začetku prvenstva zagotovo ne
bo mogel računati tudi na us-
luge Lavriča, ki so mu opreri-
jali meniskus, ter že dalj časa
poškodovane, Binkovskega,
Zemljiča in Goloba. Po bese-
dah Tomažiča tej ekipi manj-
kata libero ter vsaj še eden
napadalec, tako da bodo na ti
mesti še skušali pripeljati kak-
šno okrepitev. Morda je reši-
tev v konici napada 22-letni
Hrvat Stjepan Dokič, ki je na
preizkušnji, sicer pa zaenkrat
Rudar v moštvu nima niti ene-
ga registriranega tujca.
Edini predstavnik s Celjske-
ga, ki v pokalnem tekmovanju
nima nikakršnih možnosti za
napredovanje je Vransko, ki je
v prejšnji sezoni suvereno opra-
vilo s konkurenco v MNZ Ce-
lje in se uvrstilo v 111. ligo.
Čeprav je trener Maribora PL
Matjaž Kek skrajno previden,
si je težko zamisliti, da bi
lahko Vransko presenetilo ude-
leženca lige prvakov. V Savinj-
ski dolini bo šlo prej za nogo-
metni praznik kot za kaj dru-
gega, domačini pa se z'aveda-
jo, da proti renomiranemu nas-
protniku nimajo možnosti za
senzacijo. »Veseli bi bili, če bi
dosegli zadetek, prejeli pa bi
jih manj kot 5,« je realen tre-
ner Tomi Druškovič, ki je še
lani s 35 leti tudi igral, o
letošnjih nastopih pa bo še
premislil.
TOMAŽ LUKAČ
DEJAN OBREZ
Foto: GREGOR KATIČ
Ostali pari 1/16 finala po-
kala NZS - 16.julij: Pohorje-
Mura, Puconci-Domžale, Kor-
te-HIT Gorica, Bled-Dravo-
grad, Ivančna Gorica-Koro-
tan, Renče-Primorje; 6.av-
gust: Aluminij-Bela Krajina,
Tolmin-Bakovci, Boč-Paloma,
rriglav-Odranci, Elan-Po-
brežje, Nafta-BeUinci in Ja-
dran Šepič-Šentjur.
Mladi nogometaši Publi-
kuma, stari do 16 let, so
nastopili na močnem turnir-
ju v Leipzigu, kjer so med
100 ekipami iz 51 držav iz-
padli v četrtfinalu. Po stre-
ljanju 11-metrovk jih je iz-
ločil angleški Halifax tovvn
s 6:5 (0:0). Pred tem so ug-
nali danski klub Ringksi-
bir, švicarski Ziirich in
nemški Hohnstadter.
Marijan Pušnik - vse bližje
obljubljeni igri
Čeplalcova še upa
Velenjska atletinja Jolan-
da Čeplak je na tekmovaju
evropskega pokala v prvi li-
gi reprezentanci Slovenije pri-
borila zmago v teku na 800
metrov. Rezultat 2:03,00 ji
sicer ne zagotavlja poti na
olimpijske igre, a je forma
očitno zelo dobra.
Čeplakova je namreč zmaga-
la brez večjih težav, .vodila je
od štarta do cilja, ko je nareko-
vala tempo, njeno 1. mesto pa
ni bilo ogroženo niti za trenu-
tek. In ker je tekla lahkotno,
lahko v prihodnjih dneh priča-
kujemo naskok na olimpijsko
normo. Za Sydney bo potreb-
no teči 2:00,50, po dvoteden-
skem treningu in državnem pr-
venstvu v Kranju pa lahko pri-
čakuje tudi tek, s katerim bi si
zaogtovila pot v Avstralijo.
Tja bo zagotovo potoval Gre-
gor Cankar, ki je že bil v
vrhunski fomi, vendar se je
poškodoval na mitingu v Lo-
zani. Kot je napovedal, je ta-
koj, ko je začutil bolečino v
gležnju, prenehal s tekmova-
njem, ki v primerjavi z olimi-
pijskimi igrami ne pomeni
nič. Sicer pa je Gregor Can-
kar najvišje uvrščeni Slove-
nec na svetovni lestvici, ki jo
je po vzorii teniške in kolesar-
ske pripravila mednarodna at-
letska zveza. Naš najboljši at-
let je med vsemi skakalci v
daljino uvrščen na 6. mesto,
pred njim so le Kubanec Ivan
Pedroso, Jamajčan James
Beckford, Španec Yago Lame-
la, Avstralec Jaimo Taurimo
in Američan Eric Walder.
T.L.
Povečana zbirka
Strelska družina Dušan Po-
ženel iz Rečice pri Laškem je
tudi na drugem delu državne-
ga prvenstva v Ljubljani »pos-
pravila« kopico odličij in iz-
polnila vse zastavljene cilje.
Rečičani so skupno osvojili
21 odličij, od tega kar 14 zla-
tih, še posebej pa so navdušili
mlajši tekmovalci, ki so bili
izjemno natančni. »Člani naše
družine iz Zidanega mosta so
imeli še posebej mirno roko.
Vojka in Simon Matek, Dam-
jan Ojsteršek in Jasmina Gori-
šek so očitno zelo dobro treni-
rali, saj so se odlično odreza-
li,« je pojasnil predsednik re-
čiške strelske družine Vinko
Lavrinc. Simon in Vojka Matek
sta bila še posebej uspešna.
Prvi je osvojil naslova državne-
ga prvaka v pionirski konku-
renci, druga pa si je v članski
konkurenci z malokalibrskim
orožjem pristreljala zlato in
bron. Državni prvak je postal
tudi Cevto Ljubič iz Slovenskih
Konjic, ki je bil najnatančnejši
v streljanju s pištolo proste
izbire.	T.L.
Vivod srebrn
Branko Vivod je na dva-
najstem EP v atletiki za
veterane osvojil svojo tri-
najsto medaljo na velikih
tekmovanjih. V skoku v
višino je v kategoriji od
55-60 let z novim veteran-
skim državnim rekordom
175 centimetrov osvojil sre-
brno odličje.
Celjski skakalec v višino
je dober rezultat napovedal
že z odličnim skakanjem
na državnem prvenstvu v
Ljubljani, v Jyvaeskyli pa
je le potrdil dobro priprav-
ljenost. Od njega je bil bolj-
ši le domačin Asko Peso-
nen. Finec je bil edini, ki je
višino 175 cm preskočil v
prvem poiskusu, naš rekor-
der in Ukrajinec Jelno pa v
drugem, zato sta se oba oki-
tila s srebrom. »Vesel sem,
da sem po tako izenačenem
boju prišel do kolajne, ki
sem-si jo želel. S tem sem
izpolnil glavni cilj sezone
in ohranil stik s svetovnim
vrhom, kar mi daje upanje
za naslednje velilče tekme,«
je dejal Vivod.	T.L.
O ^00	0| lOMO o
Največji z najboljšimi
s slavnostnim podpisom po-
godbe sta se direktor največje
slovenske proizvajalke piva
in pijač. Pivovarne Laško,
Tone Turnšek in predsednik
državnega in pokalnega pr-
vaka, NK Maribor PL, Jože
Jagodnik obvezala, da bosta
sodelovala vsaj še eno leto. V
dosedanjih sedmih sta klub
in pokrovitelj prestala globo-
ko krizo in se veselila nasto-
pov v elitni ligi prvakov.
»Zavedamo se, da bi Mari-
borčani lahko v podobni obli-
la sodelovali tudi s kakšnim
drugim pokroviteljem, toda 7
let smo skupaj in ostajamo
partnerji, kar si štejem v čast,«
je med drugim povedal Tone
Turnšek, ki s Pivovarno Laš-
ko ostaja »boter« blejskih ve-
slačev, laških košarkarjev, celj-
skih rokometašev in seveda
»vijoličastih« iz Ljudskega vr-
ta. »Naj ne zveni plehko, toda
brez glavnega pokrovitelja bi
mariborski klub ne bil to, kar
je,« je svoje razmišljanje pred-
stavil Jože Jagodnik, ki tudi
ni varčeval s komplimenti na
račun partnerja: »Gre za eno
naših najuspešnejših podjetij,
ki ga vodi prvi mož slovenske-
ga športa Tone Turnšek. Pod-
pis pogodbe s Pivovarno Laš-
ko je nova točka v stabilnosti
kluba!«
Pogodba obe strani veže do
konca junija prihodnje leto, o
njenih podrobnostih pa niso
želeli govoriti. V primeru po-
novitve lanskih uspehov bi Pi-
vovarna Laško NK Maribor
podprla z enakim finančnim
vložkom kot v prejšnji sezoni
- baje gre za okoli 500 tisoč
nemških mark. Sicer pa so se
Mariborčani uspeli dogovoriti
o sodelovanju tudi z Zlatkom
Zahovičem, prvim zvezdni-
kom slovenskega nogometa,
ki je državnim prvakom dovo-
lil uporabo svojega imena za
naziv nogometne šole v štajer-
ski prestolnici. »S tem bomo
najbrž privabili še več mladih
nogometašev in upam, da nam
bodo s podobnimi potezami
sledili tudi drugod v Sloveni-
ji,« meni Jagodnik.
TL., Foto: G. KATIČ
Tone Turnšek (levo) in Jože Jagodnik: »Skupaj v dobrem in
slabem!«
ŠPORTNI
KOLEDAR
iHmK,i4.y.-
Konjenišfvo
Velenje: Mednarodni CSI-B
turnir v preskakovanju ovir
(tudi v soboto in nedeljo).
{66WA,1j!.7.-
Nogomet
1/16 finala pokala NZS -
Vransko: Vransko-Maribor Pi-
vovarna Laško (17.30).
HatUAJAJ.—
Nogomet
1/16 finala pokala NZS -
Maribor: Železničar-Rudar (V),
Šmartno ob Paki: Olimpija-
CM Celje Publikum (obe 17.30)
18
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Kompolčane
razburilo
šolsko
ministrstvo
Na prispevek o razburjenju
staršev osnovnošolskih otrok
v Kompolah, bi pred napove-
danimi dodatnimi protesti ra-
di povedali dvoje: po pogovo-
rih med gospo državno sekre-
tarko Angelco Likovič in žu-
panom občine Štore gospo-
dom Francem Jazbecem je
ministrstvo za šolstvo in
šport za šolsko leto 2000/
2001 že 5. 7. 2000 odobrilo 4
čiste oddelke, in to kljub
dejstvu, da je z zakonodajo
predpisani normativ za obli-
kovanje kombiniranih oddel-
kov 21 učencev in bi na po-
družnici morala biti 2 kom-
binirana oddelka. Četudi se
na ministrstvu zavedamo
upada števila rojstev v občini
Štore in okolici, in smo že v
preteklosti v pogovorih z gc"-
podom županom in predstav-
niki občine ter obeh osnov-
nih šol prosili pristojne, naj
začnejo iskati ustrezne reši-
tve (ob predpostavki, da na-
men ministrstva nikakor ni
zapiranje podružnic v manj-
ših krajih), smo šolo in obči-
no opozorili, da bo oblikova-
nje kombiniranih oddelkov
ob nespremenjenem številu
učencev nujno. Ministrstvo je
namreč ob vsem razumeva-
nju za posamezne probleme
dolžno gospodarno ravnati s
proračunskim sredstvi in de-
lovati v skladu z zakonodajo,
ki jo je sprejel Državni zbor
Republike Slovenije.
TONE VRHOVNIK STRAKA,
predstavnik Ministrstva za
šolstvo in šport za odnose z
javnostmi
Celje - zelene
površine 11
Podpisniki pripomb in
predlogov smo dobili odgovor
Zavoda za zaščito kulturne in
naravne dediščine Celje in od-
govor gospoda župana. Ne
vem, ali so bile krive »netoč-
nosti«, ki sem jih menda na-
vedla v vašem časopisu, ali pa
vseeno obstajajo, ne glede na
čudno zakonodajo, osnovna
pravila vljudnosti, ko dobiš
odgovor, če si le dovolj vztra-
jen.
Na žalost Zavod nima za-
konske osnove za postopanje
(čeprav se z našimi pripom-
bami strinja). Na kratko je
bistvo odgovora (citiram);
»Urejanje zelenih površin s
tako ali drugačno vrednost-
jo... je stvar urbanističnega
urejanja in načrtovalnega
koncepta mesta kot celote...
Žal tovrstnega planskega do-
kumenta urbanistične zasno-
ve za mesto še vedno nima-
mo izdelanega.« Torej lahko
samo upamo, da veljajo pra-
vila upoštevanja večine in
bodo morda naše pripombe
in predlogi dosegli to, kar bi
z lahko>o uredil zakonski
akt, saj v tem primeru tovrst-
nih razgrnitev sploh ne bi
bilo.
Ker je ta večina iz zapisa
»Predlog stališč do pripomb in
predlogov na osnutek spre-
memb in dopolnitev zazidal-
nega načrta Otok I - Savinjsko
nabrežje« premalo vidna, ko-
ristim priložnost, da še enkrat
opozorim na dejstva, kar mi je
župan omogočil s tem, ko mi
je s svojim odgovorom poslal
zgoraj omenjeni zapis, ki je
bil obravnavan na Mestnem
svetu. Iz zbranih pripomb in
predlogov je na videz razvid-
no, da je vse, kar si menda
želijo prebivalci v neposredni
bližini ogroženega parka, po-
večanje parkirišč. Po mojem
mnenju na tem območju po-
manjkanje parkirišč sploh ni
pereče v primerjavi z nekate-
rimi drugimi mestnimi prede-
li. Problem je napihnjen iz-
ključno zaradi nameravanega
posega. Ne glede na to, pa
seveda dopuščam tudi drugač-
ne poglede od svojih, kar pa
ne spremeni spodaj naštetih
dejstev.
Dejstvo je, da bo na tem
območju prišlo do problemov
parkiranja, saj bo slepa ulica,
ki je občasno omogočala po-
možno parkiranje, postala do-
vozna ulica za gradbeno me-
hanizacijo. Najbolj bodo oš-
kodovani ljudje v Kajuhovi 10
in 8 , saj bodo morali zaradi
novogradnje žrtvovati zeleni-
co, ki se bo spremenila v par-
kirišča, obstoječa parkirišča
pa bodo zaradi novogradnje
izgubili.
Dejstvo, ki ni razvidno iz
zgoraj omenjenega zapisa
»Predloga...« je, da so bili sta-
novalci Kajuhove 10 in 8, kjer
je 16 stanovanj, v celoti (s
podpisi) proti posegu v park.
Zanimivo je, da v Supra stanu
tega niso omenil. Govorijo sa-
mo o tem, da gradnji ne opo-
rekajo stanovalci Kajuhove 7.
Dejstvo je tudi, da o soglasno-
sti v Kajuhovi 7 ne vemo nič.
So res vsi za gradnjo ali pa se
jih je nemara nekaj vzdržalo
»ker je tako ali tako že vse v
naprej odločeno«? Torej se
glede na podatke iz omenjene-
ga zapisa »Predloga...« z grad-
njo strinjajo kvečjemu ljudje
v 32 stanovanjih.
Proti pozidavi parka pa je
bilo 60 podpisnikov iz nepo-
sredne in bližnje okolice, kar
pa spet ni razvidno iz zapisa.
Če se osredotočim samo na
neposredno okolico, ki je bila
vključena v javno razpravo, se
je 63 stanovanjskih enot s
podpisi stanovalcev opredeli-
lo proti zazidavi parka (Kaju-
hova 11 -32 stanovanj; Kaju-
hova 9- 15 stanovanj; Kajuho-
va 10 in 8 - 16 stanovanj).
Generalno stališče do pred-
logov in pripomb je takšno, da
se načrtovalec investicije uk-
varja s kaotičnimi predlogi o
dodatnih parkiriščih, stano-
vanjska zadruga Supra stan
mu je pri tem v pomoč, o
ostalih pripombah pa, kot da
jih ni. Iz kakšnih razlogov se
bo tokrat spregledalo večino?
Je posredi denar?
Celje, koliko zelenic boš še
pozidalo, preden se boš zbu-
dilo? Ali ni bil zeleni, s kosta-
nji osenčeni športni štadion,
kjer se danes nahaja napol
prazna parkirna hiša, dovolj
velika napaka? Smo res vsi
naredili vse, kar je v naši mo-
či?
ALENKA FURLAN,
Kajuhova 11, Celje
Kaj imajo
jezuiti z
vandalizmom?
Za uvod povzemamo besede
podsekretarja v ministrstvu za
kulturo Matjaža Jarca: »Re-
publika Slovenija je zavzela
stališče, da je treba voditi ak-
tivno medijsko politiko.«'
Če pa beremo članke novi-
narke Bojane Jančič, ki v celj-
skem Novem tedniku piše o
črešnjiški šoli, lahk ougotovi-
mo, da bo potrebnih še vsaj 50
let, da bodo novinarji dojeli,
kaj je to »aktivna medijska
politika«. Vzgojeni v duhu, da
pač morajo biti trobila oblast-
nikov, bodo trobili v levo, pa
spet v desno, odvisno od tega,
katera politična opcija je na
oblasti. Neodvisni bralec naj
brez nadaljnjih pojasnil pre-
sodi o tem, da se novinarki
zapiše, da smo krajani Čreš-
njic izsilili ponovitev razpisa
za oddajo propadajoče šole v
najem. Smo mar šli s kosami
in vilami nad občinsko upravo
v Vojniku? Smo grozili občin-
skim svetnikom? Smo županu
razstrelili avtomobil? Ne, nič
kaj takega nismo naredili.
Edina grožnja (če to sploh je
grožnja) je bila, da bomo o
vseh nepravilnostih, ki so se
zgodile v zvezi z našo šolo,
obvestili medijski prostor. Te-
ga nam ni bilo treba storiti, saj
je prevladala razumnost ob-
činskih svetnikov, pa tudi žu-
pana, ki je končno uvidel, da
se Slovenija približuje pravni
državi in da je tudi lokalna
uprava dolžna skrbeti za to, da
bomo državljani na vseh nivo-
jih upoštevali in spoštovali za-
kone in predpise.
Bili smo zadovoljni. Že v
naslednjem hipu pa novinarka
po nas zlije gnojnico. Z iztrga-
nimi citati iz pisem, neresnič-
nimi podatki, bombastičnimi
zapisi, kaj je izjavil eden od
krajanov, vse skupaj pa zavito
v celofan prijaznosti, objavi
zapis, ki z objektivnim poro-
čanjem o neki zadevi nima
nobene zveze. Zdaj pa po vr-
sti:
Dne 18. maja 2000 gospa
Bojana zapiše: »Šola bo dom
jezuitov«, in pove, da bo OŠ
Črešnjice dobila v brezplač-
ni najem družba jezuitov, v
zapisu z dne 27. junija pa, da
je večina krajanov glasovala
za brezplačno oddajo šole
jezuitom. Očitno gospod žu-
pan gospe Bojani ni pojasnil
tega, kar je pojasnil v svojem
dopisu nam krajanom, da
občinski svet z »oddajo« ne-
premičnine soglaša in da je
seznanjen, da gre v tem pri-
meru za brezplačen prenos
lastništva. Takšnemu zavaja-
nju gospa Bojana v podnaslo-
vu pravi »Lepa beseda...«, na-
šemu legitimnemu zahtevku,
da je treba brezplačen pre-
nos lastništva izpeljati sklad-
no z Zakonom o lokalni sa-
moupravi, pa pravi izsiljeva-
nje in ploha žaljivk. Prav nič
je ne moti, da je gospod žu-
pan uvrstil na sejo občinske-
ga sveta (15. junij) predlog
sklepa, ki je popolnoma dru-
gačen od »dopolnitve« z dne
28. junija. Že. iz same »do-
polnitve« pa je razvidno, da
je tisti, ki je nekaj izsiljeval,
gospod župan, v nobenem
primeru pa ne mi krajani.
Skoraj neverjetno se zdi, da
je na občinski seji prisotna
poročevalka in avtorica zapi-
sa z zgoraj navedenim naslo-
vom tako površna, da za
mnenje ne povpraša nobene-
ga na seji prisotnega krajana
niti ne omeni mnenja odvet-
nika, nadzornega odbora in
sodelavca službe za lokalno
samoupravo. V popolnosti se
strinjamo, da smo v drugem
pismu, ki smo ga naslovili na
občinski svet, uporabili do-
kaj ostre besede, ki pa jih
lahko v vsaki podrobnosti
zagovarjamo. Od kod gospe
Bojani besede, da krajani
»tako ostro nastopamo proti
svetnikom, ki smo jih sami
izbrali na volitvah«? Dejstvo
je, da smo bili, ob sporočilu
župana, da je za Občino Voj-
nik v zvezi z brezplačnim
prenosom lastništva šole na
RKC zadeva končana, ogor-
čeni. Po tako »strpnem in
razumevajočem« odnosu žu-
pana in ob popolnoma ja-
snem dejstvu, da zadeve v
zvezi s šolo niso šle po nor-
malnih pravnih poteh, nam
je, seveda, »zavrela kri«.
Dejstvo je, da si krajani Čreš-
njic, Podgorja pod Čerinom
in Brdc želimo, da bi se v
nekdanji osnovni šoli Čreš-
njice spet kaj dogajalo in da
šola ne bi bila prepuščena
milosti in nemilosti narave.
S podobno vsebino kot je v
podnaslovu: »Imate boljši
predlog«, nam očitajo, da vse
predloge za oddajo šole v
najem mi enostavno zavrača-
mo. Resnica pa je popolno-
ma drugačna. Vsi dosedanji,
kandidati ta najemništvo si
imeli predvsem v 'mislih
vprašanje, kako bi z naje-
mom šole, predvsem brez-
plačnim, zadovoljili le svoje
osebne koristi, pri tem pa so
povsem zanemarili dejstvo,
da so krajani z lastnim de-
lom in samoprispevki več let
vzdrževali šolo ter si zato
želijo takšnega najemnika,
ki bo deloval v dobrobit kra-
janov. Krajani želimo ponov-
no povedati, da nismo proti
temu, da bi šolo dobil v brez-
plačni najem provincialat
Slovenske province Družne
Jezusove. Če ne bo ugodnej-
ših ponudnikov, temu brez-
plačnemu prenosu lastništva
ne bomo nasprotovali, seve-
da pa bo moral vsak od po-
nudnikov krajanom jasno
predstaviti svoj program de-
la in plan vlaganj v objekt, da
nam bo po več kot desetih ali
dvajsetih letih šola še vedno
v ponos. Zato, gospa Bojana,
ne pišite, da lahko šola po-
stane sramota zaradi nespo-
sobnosti ene ali druge strani.
Prav dobro se zavedamo svo-
jih pravic in pristojnosti, za-
to v bodoče o nesposobnosti
pišite le o tistih, ki odločajo
o tem, kaj se bo z osnovno
šolo v Črešnjicah dogajalo,
torej o tistih, ki smo jim na
volitvah zaupali, da uprav-
ljajo naše občinsko premo-
ženje in ki so tudi plačani za
to delo Če naše zaupanje izi-
gravajo in če celo ne spoštu-
jejo zakonov, potem zapišite
tudi to.
Krajani naselij Črešnjice,
Podgorje pod Čerinom in
Brdce
PREJEU
SMO
»Turistične«
muce
Modra ženska - Marguerite
Vourcenar se je imenovala - je
svojčas zapisala: »Ko se vsi
resni izračuni izkažejo za na-
pačne, ko niti filozofi nimajo
več ničesar, kar bi nam pove-
dali, je dovoljeno obračanje k
slučajnemu ščebetanju ptic in
dalj njemu ravnotežju zvezd«.
Megleno čuteč, da »nekaj ne
štima« (vse imam, a duša je
tako čemerna), si sodoben člo-
vek izmišlja velike projekte in
mrzlično hiti k zastavljenemu
cilju. Zelenih jas s svobodnimi
živalmi, teh redkih naših vezi z
jedrom Univerzuma, v tej na-
glici niti ne opazi. In ko na
zastavljeni cilj pride, nič ne
vidi - razen novega cilja.
Tudi na poletne počitnice ev-
forično drvi in od njih veliko
pričakuje. Lastno uspešnost bo
tudi tam potrdil in zbral novo
energijo za nove »velike« cil
Zanesen z lastno pomembno
jo in z velikimi načrti ne
opazil nekega trpečega bitje
ki bi mu lahko pomagalo do
či življenjski smisel. Da, m
pripadnik naše vrste je nel(
na počitnice prišel z muce
In ko se mu je nenačrtova
ponudila priložnost, da obii
še neko prestižno počivališč
drugi deželi, mu je bil rr
odveč. Pustil ga je na oh
Tako so nastale »turističi
muce. Tri mesece živijo
nežnosti tistih, ki so tam bi
velikih načrtov, in devet me
cev neslišno umirajo od lal
te. Če bi nahranil in pobožal
čisto bitje, se potopil v topli
njegovega pogleda, bi č\o\
spoznal najvišjo sintezo n
nosti in potrpežljivosti, h
ležnosti in samospoštovar
Nenavadna svetloba bi mu (
sijala srce in um. Potem
odkril pozabljeno skrivn
ščebeta ptic in zaznamoval r
notežje zvezd. Odkril bi ve^
kažipote v labirintu življer
Ker tega ni storil, ga čaka
prijetno spoznanje: izračuni
napačni. Denar ne prinaša i
tranje svetlobe niti ne pod
šuje človeškega trajanja. B
me je težko - kažipota ne r
de.
Tisti, ki se na življenje sp
najo, ne bodo hiteli na po-
niče. V miru bodo poskrt
za rastlinice in živali, od n
odvisne - vedo, da je boleč
tistih, ki molčeče ljubijo, '
morje globoka, kot nebo vi
ka. Mimogrede bodo nahra
li nekega nikogaršnjega mu
pozdravili štorkljo, ki je gn
dila na nekem telefonsk
drogu, srečali lastni obra;
gorskem potoku in v čist
gozdu s svobodnimi živa
spoznaval čarovnijo življei
Na počitnice, kot vsepovs
bodo prišli tiho (višji člo^
se drži zadaj) in vsak dan
strili neposredno čutenje
be. Skrb za nedolžna bitja
trpijo, bo zvišala moč čute
življenja. Njihove oči bodo
naprej žarele.
TANJA DOKLER, pi
Ekološko-kulturoloi
društvo J
MALI OGUSI - INFORMACIJE
19
20
MALI OGLASI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
21
22
KRONIKA
Pritisnili bodo na prometne kršitelje
Urad za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje je v ponedeljek na tiskovni
konferenci predstavil poročilo o številnih kršitvah prometnih predpisov v conah za pešce ter
ukrepe, s katerimi bodo skušali izboljšati razmere.
Na neprometnih površinah v središču Velenja so v zadnjem času ugotovili precejšnje
povečanje kršitev, predvsem vožnje z motornimi kolesi, kolesi in kolesi z motorji. Dnevno so
našteli od 60 do 80 nevestnih voznikov, ki ogrožajo pešce, še posebej otroke.
Zato je vodstvo Mestne občine Velenje v sodelovanju s policijo, SPV, ZŠAM in njihovo javno
komunalno stražo sklenilo odločneje ukrepati proti večinoma mladoletnim kršiteljem. V skladu
z zakonom jim bodo^lahko za šest mesecev odvzeli motorna vozila, predelana motorna kolesa in
kolesa z motorjem pa na stroške lastnika vrnili v prvotno stanje. Na kršitelje bodo pritisnili tudi
z izterjavo kazni.	JOŽE MIKLAVC
NOČNE
CWrKE
•	v torek, 4. julija popoldne,
je na policijo poklicala Gabri-
jela z Ostrožnega, ker naj bi jo
fizično ogrožal njen bivši. Ko
so policisti opravili »rekon-
strukcijo« dogajanja, so ugo-
tovili, da je bila pri prepiru in
pretepu agilna tudi Gabrijela.
•	V sredo, 5. julija ponoči, je
za intervencijo zaprosil Dušan
S. iz soseske Pod kostanji.
Povedal je, da je njegovega
mladoletnega sina pretepel so-
sed. Začelo se je tako, da so
fantje med bloki brcali žogo,
ta pa je med igro poletela čez
ograjo na ozemlje Aleksandra
J. Ta je ravnal skladno s svoji-
mi prepričanji in Dušanovega
sina oklofutal.
•	Naslednjo noč so bile sosed-
ske zdrahe tudi v soseski Pod
gabri. Tam sta se grdo gledala
in zmerjala soseda Janko G. in
Ivica J. Janko se je med prepi-
rom tako hudo spozabil, da je
Ivico udaril.
•	V četrtek ponoči je Drago K.
haral po lokalu Casablanca.
Ko je že razbil nekaj inventar-
ja, je prispela patrulja in raz-
grajača umirila ter mu sveto-
vala, da je najbolje, če gre
domov. In je šel.
•	V petek ponoči je bil v Jan-
kovi pretep. Tepla sta se dva,
ki se zelo dobro poznata, ata
Konrad in njegov sin Marjan.
•	Na Črtomirovi ulici na Os-
trožnem je v soboto popoldne
nekdo izdatno kršil javni red
in mir. Očividci so v kršitelju
prepoznali Božidarja P., ki je
tam vpil, se jezil in proti Duša-
nu R. vrgel metlo.
•	V soboto zvečer je bilo ne-
varno na Frankolovem, kjer je
alkoholno podprti Božidar T.
v domačem okolju udaril svo-
jo soprogo, za vrat stiskal svo-
jo hčerko in med besnenjem
razbijal inventar. Ker ni kaza-
lo, da se bo ohladil, so ga dali
na hladno.	M.A.
Poškodba na višini
v petek, 7. julija dopoldne, se je v Svetem Lovrencu,
pripetila delovna nezgoda s hujšo telesno poškodbo.
Delavec Elektra, 32-letni Damjan Š., je s sodelavci zamenjeval
no^lni električni drog, postavljen na travniku. Na vrhu droga je
privezoval žične vodnike, njegov sodelavec pa se je s tovornjakom'
premaknil, da bi spremenil lokacijo. Pri manevriranju je z zadnjim
delom kesona zadel v električni drog, ki je zanihal. Plezalni pas in
plezalke, s katerimi je bil Damjan Š. privezan na drog, so pri sunku
popustile in mu pri rotaciji povzročile zlom desne noge. M.A.
OBČINA BRASLOVCE
Braslovče 22, 3314 Braslovče
OBVESTILO O RAZPISIH ZA
RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA
Enote malega gospodarstva ter pravne in fizične osebe
obveščamo, da potekajo naslednje objave za razvoj malega
gospodarstva:
1.	do 23. 7. 2000 - Sklad za razvoj malega gospodarstva, Trubar-
jeva 11, 2000 Maribor (tel. 02/234-12-64, 02/234-12-66,
02/234-12-60, e-mail: bostjan.vidovic@gov.si (Ur. list RS,
št. 57/00; razne objave, stran 5548)
2.	do 23. 7. 2000 - Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj,
Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega
podeželja, Škrabčevtrg 9a, Ribnica; tel. Štefka Krkovič - 861-
953 in Snežana Čanak 178-37-59 (Ur. list 57/00, razne obja-
ve, stran 5549)
3.	do 24. 7. 2000 - Pospeševalni center za malo gospodarstvo.
Dunajska 156, Ljubljana, tel. 061-189-18-70, 061-189-18-84,
• internet http/v\ww.pcmg.si; (Ur. list RS 57/00; razne objave,
stran 5551)
4.	do 24. 7. 2000 - Pospeševalni center za malo gospodarstvo.
Dunajska 156, Ljubljana, tel. 061-189-18-70, 061-18918-84
(Ur. list RS 57/00; razne objave stran 5552)
VIGRADd.o.o., Celje
Razpisuje
Prosto delovno mesto za:
VOZNIK - SERVISER WC KABIN
(ena oseba)
Za razvoz in servis mobilnih wc kabin
Pogoji:
-	delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev
s poskusno dobo dveh mesecev, možnost podaljšanja
-vozniški izpit B, C in E kategorije
-	končana IV. stopnja šolske izobrazbe
-	pričetek dela takoj oz. po dogovoru
-nekadilec
Pisne prijave pošljite do 21. 7. 00 na naslov:
VIGRADd.o.o. CELJE,
Cesta na Ostrožno 101, p.p.305, 3001 CELJE
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8. dneh po sprejeti odločitvi.
MINIKRIMICI
Razbijal svetilke
v noči na 4. julij se je pred
telovadnico pri Osnovni šoli Bi-
ba Roeck na Kajuhovi cesti v
Šoštanju nahajal neznani stori-
lec, ki je metal kamenje v 4
svetilke javne razsvetljave in jih
razbil. Omenjeno šolo je oško-
doval za okoli 200 tisoč tolarjev.
Vlom V zapuščeno
hišo
v času od 4. junija do 3.
julija je neznani storilec vlo--
mil v zapuščeno stanovanjsko
hišo v Petrovčah. V notranjo-
sti je ukradel aparat za spajka-
nje, 4 ročne vezenine, 10 ko-
sov posteljnine, 4 namizna pre-
grinjala in 3 ročne žage. Last-
nik Maksimiljan L. je oškodo-
van za okoli 60 tisoč tolarjev.
Ključ se mu je sam
ponujal
v torek, 4. julija dopoldne, je
nekdo odklenil stanovanje v sta-
novanjskem bloku na Kraigher-
jevi ulici v Celju. Ključ je našel v
ključavnici poštnega nabiralni-
ka, v stanovanju pa je ukradel
mobilni telefon Siemens, last-
nika Andraža P. pa oškodoval
za okoli 20 tisoč tolarjev.
Odpeljal
smrekovino
v času od 3. do 4. julija je
neznani storilec kradel v goz-
du na Bohorju. Iz skladišča
lesa ob gozdni cesti je odpeljal
9,5 kubičnega metra smreko-
vega lesa. Gozdno gospodars-
tvo Brežice je oškodovano za
okoli 115 tisoč tolarjev.
Telekomovi kabli
Prve dni julija so delavci
podjetja Halcom polagali tele-
fonski kabel ob Cesti na Rifnik
v Šentjurju, 4. julija zjutraj pa
so opazili, da je nekdo z lese-
nega koluta odvil in ukradel
55 metrov debelega kabla, na-
slednjo noč pa še 71 metrov.
Podjetje Telekom Slovenije,
enota Celje, je oškodovano za
okoli 550 tisoč tolarjev.
Na Cesti Kozjanskega odre-
da v Šentjurju, kjer podjetje
Halcom opravlja dela za Tele-
kom, pa je v minulih dneh
zmanjkalo 270 metrov tele-
fonskega kabla v vrednosti oko-
li 200 tisoč tolarjev.
Vlom V Teater
v času od 2. do 4. julija je
neznani storilec vlomil v pro-
store gostinskega lokala Tea-
ter na Ljubljanski cesti v Ce-
lju. Ukradel je 10 steklenic
žganih pijač, lastnika Tomaža
S. pa oškodoval za okoli 40
tisoč tolarjev.
Sadil bo tuje
ciprese
v noči na 5. julij je v ograje-
nem nasadu v Bevčah neznanec"
ukradel 136 mladih cipres,
visokih od 40 do 150 centi-
metrov. Bogomira D. je oško-
doval za okoli 100 tisoč tolar-
jev.
Izkoristil trenutek
v sredo, 5. julija zvečer, se
je na oddelku pohištva v trgov-
skem centru Keros v Rogaški
Slatini nahajal tat, ki je izkori-
stil kratko odsotnost prodajal-
ca, segel v registrsko blagajno
in odnesel za približno 270
tisoč tolarjev denarja.
Okradel
dobrodelca
v sredo, 5. julija popoldne,
je Bojan Š. skrbel, da bi bili
ljudje v Malih Grahovšah pre-
skrbljeni s pitno vodo. S to-
vornjakom je vozil vodo iz
Laškega, kjer je zajetje, na Vrh
nad Laškim. Ko se je okoli
17.40 ure z vozilom ponovno
odpeljal po vodo, je črpalko
pustil pri zajetju, to pa je izko-
ristil nekdo, ki je črpalko ukra-
del, Bojana pa oškodoval za
okoli 50 tisoč tolarjev.
Zmikavt
v četrtek, 6. julija dopold-
ne, je nekdo na Prešernovi
ulici v Celju sledil Jožefi B. iz
Rečice ob Paki. Ko se ji je
približal, je z njene platnene
torbe neopazno ukradel de-
narnico z denarjem in doku-
menti ter jo oškodoval za oko-
h 35 tisoč tolarjev.
V odsotnosti
v sredo, 5. julija popoldne,
je neznani storilec izkoristil
kratko odsotnost Evrokomove
delavke Bernarde Č. iz Spod-
njih Grušovelj. Iz pisarne v
Levcu je ukradel njeno denar-
nico, v kateri je imela denar,
dokumente in medicinsko na-
pravo. Bernarda Č. je oškodo-
vana za okoli 60 tisoč tolarjev.
Objestnež
Iz same objestnosti se je v
noči na četrtek nekdo lotil ba-
krenih žlebov na farni cerkvi v
Vojniku. Odtrgal in poškodoval
je okoli 5 metrov žlebov, s tem
pa vojniško župnišče oškodoval
za približno 50 tisoč tolarjev.
Taborniki ob kanu
v noči na 6. julij se je na
obrežju Žolniškega jezera po-
tikal nekdo, ki ga je zamikal
kanu, privezan ob vodi, in ga
ukradel. S kanujem so se po
jezeru vozili taborniki iz Kra-
nja, ki so s to tatvino oškodova-
ni za okoli 100 tisoč tolarjev.
Vstopil, ukradel
Prve dni julija je nekdo vsto-
pil v tujo stanovanjsko hišo v
Šmihelu nad Mozirjem. Vsto-
pil je s slabimi nameni, saj je v
notranjosti poiskal in ukradel
3.500 mark gotovine, last Ju-
rija Š.
Od zadaj v
Bizeljčana
v petek, 7. julija dopoldne,
je neznani storilec neopazno
vstopil skozi odklenjena zad-
nja vrata gostinskega lokala
Bizeljčan na Cesti XIV. divizi-
je v Štorah. Iz tamkajšnje pi-
sarne je odnesel žensko torbi-
co z vso vsebino, za gostilno
pa jo je odvrgel. Seveda je še
prej iz torbice vzel denarnico
z denarjem in raznimi doku-
menti. Lastnica Cvetka M. je
oškodovana za okoli 80 tisoč
tolarjev.
Kradel V bolnišnici
v noči na 7. julij je neznani
storilec kradel v bolnišnici v
Topolšici. Iz nočne omarice v
sobi za bolnike je ukradel de-
narnico z denarjem in doku-
menti. Šefik B. je oškodovan
za približno 45 tisoč tolarjev.
Puder in mascare
Minuli petek popoldne se j^r
v trgovini Drogerie Markt v,
centru Interšpar na Mariboj,;
ski cesti v Celju nahajal nek-,
do, ki je izkoristil zmanjšano
pozornost prodajalk in s pra
dajnih polic ukradel 70 pu.
drov različnih znamk in 12o
mascar za trepalnice v skupni
vrednosti 372.630 tolarjev.
Užival bo V
mehurčkih
Koncem prejšnjega tedna je
nekdo vlomil v nedograjeno
stanovanjsko hišo na Trnovelj.
ski cesti v Celju. Kar precej se
je moral namučiti, da je iz
hiše spravil kotno kopalno kad
z vsemi priključki za vodno
masažo, najverjetneje pa je
imel pomočnike. Namesto Ro-
berta S., oškodovanega za okoli
360 tisoč tolarjev, bo v tej kadi
užival nekdo drug. M.A?
Poajetje nT&RC d.o.o., ■
direktor: Branko Stamejčič.*
Poslovni sekretar: Suzana Robe^
Podjetje opravlja časopisno- m
založniško, radijsko in agencijski
tržno dejavnost. Naslov: Prešernova
19, 3000 Celje, f i
telefon (063) 422-50, j
fax: 441-032,	I
Novi tednik izhaja vsak četrtek|
Cena izvoda je 300 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek. I
Mesečna naročnina je 1000 tolarje^
Za tujino je letna naročnina 24.00C
tolarjev. Številka I
žiro računa: 50700-601; 106900^
Nenaročenih rokopisov j
in fotografij ne vračamo. <
Tisk: Delo, Tisk časopisov in?
revij d.d., Ljubljana. Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik. |
Novi tednik sodi med proizvode^
za-katere se plačuje 8% davek|
na dodano vrednost.
NOVIfiDNIK
Odgovorna urednica:
Milena Brečko-Poklič^ |
Urednica Novega tednika: I
Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Janja
Intihar, Bojana Jančič, Brane J
Jeranko, Gregor Katič, Sebastijan
Kopušar, Urška Selišnik, ivanaj
Stamejčič,	H
Tajnica uredništva: Mojca Matot.
Tehnični urednik: Franjo 1
Bogadi, Računalniški prelom:
Robert Kojterer, Igor Šarlah. 3
Oblikovanje: Minja Bajagič. I
E-mail uredništva: I
tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega
uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
imimi
Odgovorna urednica: ;i
» Nataša Gerkeš-Lednik. '1
Uredništvo: Simona Brglez, <|
Vesna LejiČ, Nataša Leskovšek,!
Sergeja Mitič, Mateja Podjed, i
Tone Vrabl.	I
Glasbeni urednik: Stane Špegell
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia (za oddaje v živo):
4900-880, 4900-881 1
E-mail: radio@nt-rc.si
'MmiM
Opravlja trženje oglasnega |
prostora v Novem tedniku in d
Radiu Celje ter nudi ostale j
agencijske storitve. ?
Vodja Agencije: Franček Pungerči^
Propaganda: Valter Lehen, Vojko]
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Matjašič; J
Telefon: 063/422-50
fax: 441-032, 443-511 j
Sprejem oglasov po elektronskr
pošti: agencija@nt-rc.si J
KRONIKA
23
Menjave na stolčkih,
priložnost za obisk
Predstavitev novega direktorja PU Celje Eda Mlačnika je nekoliko zasenčila
skrivnostna aktovka, polna denarja
Po zadnjih kadrovskih spre-
niembah v vrhu slovenske po-
licije, ki so se dotaknile tudi
celjske policijske uprave, so
prejšnji teden PU Celje obi-
skali prvi možje naše policije
in to priložnost izkoristili tudi
za pogovor z novinarji, poro-
čevalci s celjskega območja.
Iz Ljubljane so v petek Celje
prišli Marko Pogorevc, gene-
ralni direktor slovenske poli-
cije, Stanislav Veniger, di-
rektor uniformirane policije,
Dušan Mohorko, novi direk-
tor urada kriminalistične po-
licije ter Miran Koren, na
notranjem ministrstvu zadol-
žen za stike z javnostmi.
Vsi štirje so s celjsko policij-
sko upravo bolj ali manj pove-
zani. Pogorevc je svojo po-
klicno pohcijsko pot začel prav
na takratni UNZ Celje oziro-
ma PP Celje, Veniger je prav
tako začel v celjski pohcijski
upravi in z leti napredoval vse
do (takratnega) načelnika UNZ
Celje, Mohorko je z mesta
direktorja PU Celje pred krat-
kim odšel na ministrstvo in
postal prvi mož v kriminali-
stični policiji. Koren pa je bil
pred let v celjski pohciji poob-
laščenec za stike z javnostmi.
Glavni namen obiska oziro-
ma novinarske konference je
bila formalna predstavitev Eda
Mlačnika, ki je z odhodom
Mohorka postal direktor Poli-
cijske uprave Celje, njegovo
dosedanje mesto načelnika Ope-
rativno komunikacijskega cen-
tra pa bo v kratkem (uradno)
zasedel Peter Očkerl, doseda-
nji komandir PP Žalec in »člo-
vek z dolgoletnimi izkušnja-
mi na vseh nivojih v policiji«,
kot se je v petek o njem izrazil
generalni direktor Marko Po-
gorevc. Ob imenovanju Mlač-
nika za direktorja PU Celje je
Pogorevc dejal, da se celjski
upravi tudi v prihodnje pišejo
lepi časi, ob tem pa poudaril,
da bodo na ministrstvu tudi v
bodoče kadrovali predvsem lju-
di iz stroke, z bogatimi izkuš-
njami, ki so kot taki dobri
poznavalci policijskega dela v
vseh delih in na vseh ravneh.
Prav takšen je Edo Mlačnik, ki
se je od leta 1972, ko je vstopil
v policijske vrste, dodobra
spoznal s posameznimi opra-
vili in funkcijami na hierar-
hični lestvici v okviru lokalne
policijske organizacije.
Edo Mlačnik je na novinar-
ski konferenci dejal, da se z
njegovim prihodom na direk-
torsko mesto ne bo kaj bistve-
nega spremenilo, saj je bilo
dosedanje delo na upravi zelo
dobro, kot pomočnik direk-
torja uprave pa je tudi sam
sodeloval pri kreiranju politi-
ke na tej ravni. Za Dušana
Mohorka je bila ponudba iz
Ljubljane velik izziv, kot je
dejal in v nadaljevanju pouda-
ril, da si bo tudi kot direktor
urada kriminalistične službe
prizadeval predvsem za zako-
nitost, strokovnost in posle-
dično uspešnost dela. Da misli
zelo resno, je pokazal že kar
prve dni, ko je slovensko jav-
nost, politiko in policijsko or-
ganizacijo šokiral z odkritjem
ogromne vsote denarja, ki je
skoraj desetletje ležal na ura-
du kriminalistične službe, ni-
sta pa nikomur znana lastniš-
tvo in izvor. »To ni nobena
afera, gre za najdbo, katere
izvor moramo šele ugotoviti,«
je v petek dejal Mohorko in
ostro skritiziral tiste novinar-
je, ki na račun tega dogodka
zdaj kujejo »dobiček« in se pri
tem poslužujejo laži ter podti-
kanj. Povedal je še, da mu je
njegov predhodnik Pogačnik
ob primopredaji poslov pove-
dal za teh 2,5 milijona mark,
ter da mu ni znan izvor. »Nai-
ven kot sem, sem se začudil,
kako se kaj takega sploh lahko
zgodi, in to celo v samem
policijskem vrhu. Bil sem
osupel, o tem sem takoj obve-
stil generalnega direktorja Po-
gorevca. Potem smo se v ož-
jem vodstvu odločih, da o najd-
bi obvestimo še ministra in
vso slovensko javnost,« je med
drugim povedal novi direktor
urada kriminalistične službe.
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIČ
Policijska postava na petkovi novinarski konferenci (z leve): Edo Mlačnik. Dušan Mohor-
ko, Marko Pogorevc in Stanislav Veniger.
Radarske kontrole bodo
o v petek, 14. julija dopoldne, na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju celotne regije,
O v soboto, 15. julija dopoldne, na območju Celja, v
popoldanskem času pa na območju Rogaške Slatine,
O v nedeljo, 16. julija dopoldne, na območju Velenja,
popoldne pa na območju Slovenskih Konjic,
O v ponedeljek, 17. julija dopoldne, na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na olimočju Velenja,
O v torek, 18. julija dopoldne, na območju Žalca, popoldne
pa na območju Šmarja pri Jelšah,
O v sredo, 19. julija dopoldne, na območju Šentjurja pri
Celju, v popoldanskem času pa na območju Ce^a ter
O v četrtek, 20. julija dopoldne, na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju celotne regije.
GORELO JE
Velika škoda v
Glinu
V petek, 7. julija okoli
20.30 ure, je nastal požar v
podjetju Glin v Nazarjah.
Zagorelo je na napravi za
odsesavanje prahu nad obra-
tom, kjer izdelujejo iverice.
Zgorel je filter klimatske na-
prave s pripadajočo opremo,
gmotna škoda, v kateri je
menda vštet izpad proizvod-
nje, pa znaša kar 40 milijonov
tolarjev. Kaj je bilo narobe s
klimatsko napravo, bodo ugo-
tovili v prihodnjih dneh.
Nesrečen dan za
felicrio
v petek, 7. julija zvečer, je
zagorelo na osebnem avto-
mobilu škoda felicija.
S tem vozilom se je pred
zapornicami na Teharski cesti
v Celju ustavila voznica Olga
B., ki je ugotovila, da je z
avtomobilom nekaj narobe.
Preiskovalci so ugotovili, da
je dim in požar povzročil kra-
tek stik na električni napeljavi
vozila, gmotna škoda pa znaša
okoli 60 tisoč tolarjev.
Gorela cipresa
Pred vhodom prizidka k
osnovni šoli v Vojniku je 7.
julija popoldne začela goreti
cipresa.
Požar se je s ciprese razširil
na srebrno smreko, vnel pa se
je tudi leseni del nadstreška
prizidka. Zaradi hitre inter-
vencije občana Antona P. in
vojniških gasilcev je nastalo
le za 30 tisoč tolarjev škode.
Požar so povzročili neznani
objestneži, ki so zažgali ci-
preso.	M.A.
Velenjski šoferji na^
Predstavniki Združenja šoferjev in avtomehanikov
Velenje so se pretekli teden udeležili državnega tekmova-
nja voznikov v Kranju, kjer so se v vseh kategorijah
uvrstili med deset najboljših.
Pred tem so uspešno nastopili tudi na regijskem tekmova-
nju v Celju, kjer so v teoretičnem poznavanju cestno
prometnih predpisov, prometnega kodeksa ter varstva pri
delu dosegli ekipno drugo mesto, med posamezniki pa sta
bila Peter Kavšek prvi ter Alenka Mežnar druga.
V tekmovanju s tovornimi vozili sta ekipno uvrstitev na
drugo mesto dosegla Tine Skočaj in Hilarij Vanovšek, ki je
med posamezniki dosegel prvo mesto. Ekipno prvo mesto v
kategoriji avtobusov so osvojili vozniki Robi Novosar, Štefan
Orter in Janko Pučnik, slednji je bil prvi tudi v posamični
konkurenci.
Člani ZŠAM Velenje se bodo v četrtek, 13. julija, srečah na
šoferski paradi po ulicah Velenja, kjer bo tudi zaključno
družabno srečanje.	JOŽE MIKLAVC
PROMETNENEZGODE
Smrtna V križišču
Na glavni cesti v naselju
Teharje se je v četrtek, 6.
julija zvečer, pripetila nez-
goda, v kateri je ena oseba
izgubila življenje.
Roman R (25) iz Celja je
vozil motorno kolo iz smeri
Štor proti Teharski cesti v Ce-
lju. V križišču s Teharsko ce-
sto se je razvrstil na vozni pas
za naravnost, takrat pa je po
prednostni cesti, iz smeri Ki-
dričeve ulice, pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 20-let-
ni Tomaž Š. iz Štor. Voznik
motornega kolesa je zaviral,
pri tem je izgubil oblast nad
vozilom in trčil v osebni avto-
mobil. Pri trčenju je Roman P.
padel z motorja in utrpel tako
hude poškodbe, da je umrl na
kraju nesreče.
Zaviral, padel, trčil
Na glavni cesti zunaj na-
selja Arja vas se je v četrtek,
6. julija zvečer, pripetila nez-
goda, v kateri se je ena oseba
hudo telesno poškodovala,
na vozilih pa je škode za
okoli pol milijona tolarjev.
Dragan T. (43) iz Velenja je
vozil osebni avtomobil po iz-
vozu z avtoceste proti glavni
cesti Arja vas - Velenje. V kri-
žišču je zavijal levo proti Veli-
ki Pirešici, takrat pa mu je z
leve strani pripeljal voznik mo-
tornega kolesa, 24-letni Bran-
ko V. iz Celja, ki je, da bi
preprečil trčenje, zaviral, pri
tem pa padel po vozišču, trčil
v zadnji del osebnega vozila in
se hudo telesno poškodoval.
izgubil oblast nad
vozilom
Na avtocesti, zunaj nase-
lja Žepina, se je v petek, 7.
julija ob 1.30 uri, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poško-
dovana, na vozilu in cest-
nem objektu pa je škode za
okoli 700 tisoč tolarjev.
Marko J. (28) iz Maribora je
vozil osebni avtomobil po av-
tocesti iz smeri Dramelj proti
Celju. V bližini viadukta Žepi-
na je izgubil oblast nad vozi-
lom, trčil v odbojno ograjo,
kjer ga je odbilo na drugo
stran vozišča, tam pa je trčil v
betonsko ograjo. Voznik Mar-
ko J. je utrpel hude telesne
poškodbe, njegovi trije sopot-
niki pa niso bili ranjeni.
Nesreča pri
prehitevanju
Na regionalni cesti Žiče -
Poljčane, zunaj naselja Spod-
nje Laže, se je v petek, 7.
julija ponoči, pripetila nez-
goda, v kateri je bila hudo
ranjena ena oseba, na vozi-
lih pa je škode za približno
550 tisoč tolarjev.
Boris R. (24) iz Poljčan je
vozil osebni avtomobil po re-
gionalni cesti iz smeri Zbelo-
vega proti Poljčanam. Zunaj
naselja Spodnje Laže je pred
dolgim levim ovinkom prehi-
teval osebno vozilo, takrat pa
je iz nasprotne smeri pripeljal
voznik motornega kolesa, 17-
letni Matjaž F. iz Loč. V trče-
nju, ki je sledilo, je voznik
motornega kolesa utrpel hude
telesne poškodbe.
Obležal pod
traktorjem
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Vršna vas se je v nede-
ljo, 9. julija popoldne, pripe-
tila nezgoda, v kateri je ena
oseba utrpela hude telesne
poškodbe.
Franc Č. iz Vršne vasi (55) je
vozil neevidentiran kmetijski
traktor (brez varnostnega loka
oziroma kabine) iz smeri Ško-
fije proti Vršni vasi. V blagem
levem ovinku je nenadoma za-
peljal levo z vozišča, kjer se je
traktor prevrnil, voznik pa je
obležal pod njim, hudo tele-
sno poškodovan.	M.A.
24
ZANIMIVOSTI
Politični prilisici zaradi nogometa
»Zdaj pa mi je tega dovolj.
Prav zato, ker mi je vsega
dovolj, sem podpisal listino o
delnem kulturnem molku, na
kateri smo Boris Kobal, Tone
Fornezzi-Tof, Gojmir Lešnjak
in jaz. Po vzgledu najdaljše-
ga kulturnega molka v zgo-
dovini človeštva, slovenski
kulturniki od leta 1941 do
1945 niso hoteli ustvarjati za
okupatorja, kulturno bomo
molčali, če se bodo vrstili pri-
tiski novih oblasti na svobo-
do ustvarjanja in pritiski na
svobodo medijev.
Pomislite, že nekaj dni mi
telefonirajo in politično gro-
zijo zato, ker sem imel v svo-
jem radiu Ga-Ga razgovor s
Francetom Bučarjem in to
sploh ne o politiki, ampak o
čisto navadnem nogometu,« je
dejal eden od najbolj znanih
Slovencev, rojen v Celju, hu-
morist in imitator Sašo Hri-
bar. »Ne vem, kaj jim ni bilo
všeč, toda vsi hočejo, da radio
Ga Ga preprosto izgine, ker
jim gre preveč v nos.«
Pritrdil mu je eden od naj-
bolj priljubljenih slovenskih
pevcev Andrej Šifrer: »Sašo,
jaz poznam to mučenje. Kar
nekaj pesmi so mi hoteli umak-
niti s programov. Nekatere za-
to, ker sem pel o Bogu in petju
cerkvenih zvonov, zadnja med
njimi, Martinov lulček, pa prejš-
njemu režimu ni bila všeč za-
to, ker je bila zanj preveč
pohujšljiva. Vedno se najdejo
ljudje, ki so bolj papeški od
papeža.« Nakar je Hribar po-
vedal zgodbo o gospodu Loj-
zetu Peterletu, ki je tako re-
koč njegov sovaščan (Hribar
zdaj že dolgo živi v Grosup-
Iju), in ki je na zadnjem obi-
sku med Slovenci po svetu
marsikateremu med njimi za
takrat, ko pridejo Peterletovi
na oblast, obljubil ugledno me-
sto, nekaterim kar ministrsko.
»Zdaj so na oblasti, gospod
Peterle pa je raje odšel na tuje,
saj je zvedel, da prihajajo po
plačilo v Slovenijo nekateri
od teh izseljencev.«
Bo pa na Celjskem, točneje,
v Rogaški Slatini, sredi julija
izbruhnil najbolj pomemben
slovenski družabni dogodek,
ki ga nekateri slovenski vel-
možje čakajo že vse od lanske-
ga, samo da ne bi zamudili
rezervacij. To je Elitni Anin
ples v Kristalni dvorani Zdra-
vilišča Rogaška Slatina. Prve-
ga so odplesali daljnjega 1892
leta. Res je, da ga organizirata
Erna Marinc-Gobec in Lea
Ostrožnik, res pa je tudi, da
ima roko nad njim še vedno
Franci Križan, eden od v.d.
direktorjev Slovenske nacio-
nalne turistične organizacije,
ki se je pravkar vrnil iz udob-
nega lenarjenja ob Sredozem-
skem morju, bil je na dopustu
v Tunisu. Kaj prida novosti
tudi letos ne bo, kajti organi-
zatorji hočejo, da bi bilo vse
tako, kot je bilo nekdaj, vča-
sih celo mislimo, da bi sode-
lujoče radi oblekli v nekdanja
oblačila. No, nekaj novega pa
le bo. Tokrat bodo, je pač leto
2000, dali še poseben pouda-
rek kulinariki. »Tako dobro se
tukaj še ni jedlo,« pravijo or-
ganizatorji. Novo je tudi to,
da bo več svetlobnih efektov
in to v sami Kristalni dvorani,
pa tudi v Zdraviliškem parku,
tako da bodo imeli kaj od
plesa tudi gostje zdravilišča in
domačini, kajti v dvorani je
prostora za samo 120 gostov.
Kot smo izvedeli, so polovico
vstopnic prodah že prvi dan.
Plesalci bodo morali imefi le-
tos dobro kondicijo, vsaj tak-
šno, kakršno ima dr. Krešo
Puharič, profesor, ki je bil na
vseh dosedanjih plesih in ki
ima navado, da že na koncu
plesa rezervira prostor za na-
slednje leto, kajti tokrat bosta
igrala kar dva orkestra. Naj-
prej bo od 21. do 23, ure
večerja in kuhurni program,
nato pa bo do pete ure zjutraj
nepretrgana glasba. Tega tudi
Kristalna dvorana v starih ča-
sih, ko glasbeniki niso toliko
počivali kot dandanes, ni poz-
nala.
Kljub temu, da Križan noče
povedati imen tistih, ki bodo
prišli na ples, pa smo le izve-
deli, da bo letos prvič zaplesal
odgovorni urednik Dela Mitja
Meršol, imenovan Lord, da
bosta zelo težko manjkala rek-
tor mariborske Univerze dr.
Ludvik Toplak in njegova so-
proga Evita. Marsikatera da-
ma je že zdaj zavistna v priča-
kovanju, kaj bo tokrat oblekla
vedno vitka in elegantna Evita.
Izvedeli smo, da ima direk-
tor M Cluba Marjan Gaber-
šek še eno orožje v rokah za
svoj naj in sploh teniški turnj^
za katerega je že gkoraj v^
pripravljeno. Če bi svoj obisj
odpovedal po zadnjih anketa|
še vedno najbolj priljubijo
hrvaški politik, predsednik Stj.
pe Mesič, bi ga zamenjal dru
gi najbolj priljubljeni, to j^
predsednik vlade Ivica R^
čan. Ta zna igrati tenis, ^
sicer dobro, kajti na zadnjeij
turnirju, na katerem sta igralj
z Marjanom Gaberškom (to j(
bilo na danes že legendan^
Rogli - takrat so jugoslovanslj
časniki zapisali, da se je nj
Rogli rušila Jugoslavija, me(|
krivci pa so omenjali tudi ug
lednega udeleženca turnirja,
ki ga je organiziral Maribot
čan Darko Žlebnik, ta se j{
pozneje vpisal tudi v listo slo
venskih pisateljev, ameriške
ga veleposlanika Warrena Zi
mermanna), ga je Marjan glad
ko premagal. Morda je zda
postal kaj boljši.
mu NINA kavran-adlešK
Dober ulov
Fotografija Dober ulov avtorice Alje Miklavc, študentke ekonomije iz Velenja, je bila posneta
v Červarju. Srečen ribič je Vojko Stopar, ki je Novi tednik najprej uplenil, nato pa še prebral v
Premanturi pri Poreču, kjer je na zasluženem dopustu.	PP
W^BE[lGAMKfA
REPORTAŽA
25
Ne za izbirčne - za pametne
Petkova hrana z ekološke kmetije - Zakaj tako malo zanimanja za nove izzive?
o ekološkem oziroma bio kmetovanju je bilo že veliko
govora, a žal vse prevečkrat v negativnem pomenu. Vzrok za
to so bili in so še mnogi spletkarji, ki pod pretvezo zdravih
izdelkov, ki naj bi nastali na najbolj naraven način, prodaja-
jo marsikaj. Za razliko od njih pa obstajajo tudi kmetovalci,
ki svoje i^elke prodajajo pod blagovnimi znamkami, ki
jdajejo nekakšno zagotovilo, da so le-ti vzgojeni, pridelani ali
pripravljeni po karseda naravni poti. Pridobitev tovrstnega
»žegna«, če se lahko tako izrazimo, ni enostavna. Po vpisu v
register na Zavodu za kmetijstvo lahko pridelovalec šele po
treh letih dobi status ekološke kmetije.
Eden takšnih je tudi Vladi-
mir Petek, ki na svojih devet
in pol hektarih zemlje v Strmci
nad Laškim goji pšenico piro,
sadno drevje, zelišča in gove-
do. Za ekološko pridelavo ozi-
roma rejo se je med drugim
lodločil tudi zaradi novih us-
meritev na tem področju, ki
onemogočajo kmetovanje na
konvendonalni način. Vzrok
za to je velika konkurenca
doma in v tujini, ki zahteva
novo obliko izkoriščanja manj-
ših površin. »Naše njive in
pašniki so večinoma v hribo-
vitih predelih, zato ne more-
jno doseči večjih donosov ozi-
roma količin, ker so možnosti
za to pač omejene,« je pojasnil
petek, ki sodeluje tudi z ljub-
ljanskim Lekom, za katerega
prideluje ameriški slamnik. V
jstarem kmečkem sadovnjaku
nad hišo goji razhčno sadje
Starih sort, iz katerega pride-
luje tudi sokove in suhe krh-
Ije. Vladimir pravi, da se je za
naravno pridelovanje odločil
povsem intuitivno, brez kakr-
šnegakoli nagovarjanja strokov-
nih služb. »Iščem nove poti,« je
dejal, »čeprav se takšna misel-
nost pri nas na splošno še ni
uveljavila. Dejstvo je, da je
Industrijsko pridelane hrane pre-
več, zato se v Evropi vedno bolj
Usmerjajo k zmanjševanju ko-
ličin in povečevanju kakovosti
tovrstnih izdelkov. Časi, ko je
bilo treba ljudi zgolj nahraniti,
BO minili. Ljudje vse bolj iščejo
tdravo hrano, kar že zdavnaj ni
reč le modna muha, ampak
flejansko potreba.«^
Odziva ni bilo
Vendar pa se tega pri nas
taenkrat bolj malo zavedajo
Xidi sami pridelovalci hrane.
kar dokazuje podatek, da se
na primer v Laškem in okolici
le redki posamezniki odloča-
jo za ekološko kmetovanje.
Leta 1984 je Vladimir prvič
organiziral srečanje, kjer naj
bi se ti pridelovalci povezali
in si tako medsebojno poma-
gali in svetovali. »Odziva sko-
rajda ni bilo, saj sta takrat
prišla le dva ali trije zaintere-
sirani in pa dr. Tasič, ki vodi
združenje ekoloških pridelo-
valcev Deteljica, katerega član
sem tudi sam,« je povedal Vla-
dimir, ki ga večina bolj pozna
kot občinskega svetnika. V re-
gister tovrstnih pridelovalcev
se je vpisal pred devetimi leti,
zlasti po zaslugi dr. Tasiča, ki
naj bi po njegovem mnenju
precej pripomogel k širjenju
ekološke zavesti v naših kon-
cih.
Vladimirjeva kmetija ima tre-
nutno naziv ekološke kmetije
v prehodu, kar pomeni, da še
nima certifikata za dodelitev
blagovne znamke in s tem do-
voljenja za prodajo ekološko
pridelanih izdelkov. To naj bi
bili vsi pridelki, vzgojeni brez
kemičnih gnojil. Slednje na-
domeščajo z različnimi narav-
nimi komposti, hlevskim gno-
jem ali zelišči - za odstranje-
vanje škodljivcev. Zavod za
kmetijstvo redno nadzira ka-
kovost tako pridelane hrane in
se pri tem precej opira na
izkušnje naši sosedov, Avstrij-
cev in Nemcev. »Oko strokov-
njaka lahko takoj zazna, da je
pridelek npr. pretirano temne
barve,« je pripovedoval Vladi-
mir, »kar pomeni preveč do-
danega dušika ali kaj podob-
nega. Tak pridelek je na prvi
pogled lepši kot denimo kr-
mežljava jabolka, ki so dobila
manj hranil. Solate in sadje,
ki se bohoti na policah trgo-
vin, je pridelano s kemijo, kar
ne more biti zdravo.«
Zbutično ponudbo
v Evropo
Kot svetnik skuša občinsko
pohtiko, kot sam pravi, preu-
smeriti in ljudi prepričati, naj
podprejo takšno kmetovanje
in naredijo korak naprej. »Ne
moremo konkurirati evrop-
skim gigantom, ki imajo samo
v enem kosu okoli 100.000-
hektarska polja. Na tržišču se
bomo lahko predstavljali le s
svojo specifičnostjo v obliki
delikatesne oziroma butične
"ponudbe. Le tako bomo našh
svoje mesto v tem ogromnem
prostoru, kjer je vsega na pre-
tek,« je menil Vladimir. Tak-
šna hrana bo razumljivo tudi
nekoliko dražja, saj si mora
pridelovalec na ta način zago-
toviti svoj obstoj. Vendar pa je
bil Vladimir prepričan, da ce-
ne vendarle ne bodo pretira-
ne. Seveda pa bo moral vsak
kupec paziti na to, kaj in kako
bo kupoval ter nenazadnje tu-
di pri komu. »Shšati je, da je
med ekološkimi pridelovalci,
zlasti iz zahodne Evrope, vehk
osip zaradi spoznanja, da so
tukaj trši pogoji, bistveno manj-
še količine pridelkov in s tem
v povezavi manjši dobiček.
Tako si je marsikdo tudi pre-
misUl in se vrnil nazaj na star,
konvendonalni način kmeto-
vanja,« je povedal Vladimir in
dodal, da je vse odvisno od
tega, ali za kmetovalca to pred-
stavlja glavni vir dohodka.
Konoplja za
damsko perilo
Zaradi velikih presežkov
kmetovalce v tujini v zadnjem
času vse bolj usmerjajo tudi v
pridelovanje industrijskih rast-
lin, zlasti oljne repice, ki jo
uporabljajo za izdelovanje bio
oziroma ekološke nafte. Kdo
bi si mislil, da lahko iz rastli-
ne dobiš pogonsko gorivo! Pri
nas je takšno združenje Izvir,
ki ima sedež v Murski Soboti.
Zgolj za proučevanje skupaj z
Biotehniško fakuheto iz Ljub-
ljane gojijo industrijsko ko-
nopljo na enem hektarju zem-
lje, pri čemer sodeluje tudi
Vladimir. »Nedavna izkušnja s
konopljo je bila zelo slaba,« je
povedal, »ker je ministrstvo za
notranje zadeve te nasade po-
žigalo. Pri nas se to izjemoma
ni zgodilo, tako da smo edini
lahko pospravili pridelek.« Po
njegovih besedah naj bi imela
ta konoplja zelo dobre lastno-
sti, kar je v nasprotju z vses-
plošnim stereotipom, da gre
za travo, ki jo na različne
načine uživajo ljubitelji opoj-
nih substanc ali za nekatere -
narkomani. Industrijska ko-
noplja je pri nas dokaj pozno
odkrita avtohtona rastlina, če-
prav so jo ljudje pridelovali že
v davnini. Zadnjih nekaj de-
setletij se je vzgajanje le-te
opuščalo zaradi vdora sinte-
tičnih tkanin, ki so izpodrini-
le konopljo. Danes ta rastlina
znova postaja cenjena. Iz ne-
doraščene, zelene konoplje iz-
delujejo celo najnežnejše dam-
sko perilo.
Ponudbo, da bi tudi sam
poskusno gojil konopljo za
izdelavo tekstilnih izdelkov,
je Vladimir odločno zavrnil z
utemeljitvijo, da je bolje ime-
ti nasad na enem mestu - zara-
di večje preglednosti in varo-
vanja, ki ga predpisuje notra-
nje ministrstvo. Za vse tiste, ki
imajo pomisleke, še podatek,
da ta pridelek ni primeren za
kajenje ah kaj podobnega, saj
ta vrsta konoplje ne vsebuje
zadostne količine THC, učin-
kovine, ki povzroči občutek
omamljenosti.
Govedo, ki koti v
snegu
Da bi čimbolj izkoristil trav-
nate površine na svoji zemlji,
se je Vladimir nedavno odlo-
čil, da iz Nemčije uvozi viso-
kogorsko škotsko govedo, ki
pa je trenutno še v karanteni. S
svojo dolgo grivo, ki pokriva
tudi oči, bo prav gotovo vzbu-
dilo zanimanje mimoidočih.
Sicer pa so to živah, ki ne
prezimujejo v hlevu, ampak
se vse leto pasejo na prostem.
Vladimir je pojasnil, da krava
teli v sneg, tudi pri minus 20
stopinjah. »To so živali, ki so
prilagojene za življenje v na-
ravi,« je pripovedoval. »Tudi,
če jim ponudiš hlev, ne gredo
vanj. So pa izredno ljubke
živalce, čeprav imajo divji vi-
dez,« je z nasmehom dodal.
Govedo raste počasi, pridela-
va mesa pa je skromna. Meso,
ki je temnejše barve, ima po-
doben okus kot divjačina, ce-
na le-tega pa je za 30 do 40
odstotkov višja od običajnega
mesa. Vladimir pravi, da si ne
beli glave s tem, kdo bodo
bodoči kupci. Za to govedo se
je odločil iz preprostega raz-
loga - da poskusi nekaj nove-
ga. Tako se letos ne bo več
ukvarjal z vprašanjem, kam z
odvečno krmo, pravi, saj bo
govedo samo »počistilo« trav-
nike. »Živali so si že v pradav-
nini same iskale hrano, in ta-
ko naj tudi ostane,« je dejal
Vladimir, ki si z dušo in tele-
som prizadeva čimbolj osve-
stiti ljudi, da je narava tista, ki
odloča o našem preživetju in
ne mi sami.
Kdaj bodo/bomo tako zače-
li razmišljati tudi ostali, je
verjetno le še vprašanje časa,
čeprav se marsikdo že zaveda,
da naš organizem ni stroj, ki
bi v vseh pogojih brezhibno
deloval. Že z majhnimi spre-
membami lahko veliko dose-
žemo. Vzemimo za primer pre-
hranjevanje. Jesti je treba z
glavo! Statistični podatki ka-
žejo, da ima vse preveč Slo-
vencev težave s prekomerno
težo, med njimi pa je tudi
ogromno otrok. Kaj je lahko
boljšega kot slasten hambur-
ger, hrustljav krompirček, za
konec pa sladka jabolčna pita
ah sladoled? Nekaj časa se je
veliko govorilo tudi o »slow
food« restavracijah po svetu,
ki so bile nekakšno orožje, če
se lahko tako izrazimo, v boju
proti hitri hrani, nabiti z maš-
čobami in ogljikovimi hidra-
ti. »Človek mora paziti, kaj
je,« je prepričan Petek. »Želo-
dec lahko prelisičiš z drugač-
no hrano, ki te nasiti, kljub
temu, da je poješ manj, poleg
tega pa z zdravo prehrano de-
laš uslugo telesu. Kljub temu,
da ti notranji čut narekuje dru-
gače, se moraš prepričati, da
je tudi hrana, ki na prvi pogled
ni tako privlačna, pravzaprav
dobra in lahko v njej uživaš.«
- BOJANA JANČIČ
Vladimir Petek pred poljem, na katerem goji piro - vrsto
pšenice, ki se od običajne razlikuje po tem, da je ovoj okoli
zrna precej trši.
Na prvi pogled divje, v resnici pa povsem krotke živalce.
26
NAŠI KRAJI IN UUDJE
V stiski si podajo roke
Na Lokarjah so proslavili stoletnico gasilskega društva
PGD Lokarje je bilo usta-
novljeno pred sto leti, danes
pa ima sto članov v štirih
moških desetinah (2 desetini
do 30 in 2 nad 30 let), od leta
1994 imajo tudi žensko deseti-
no in pet mladinskih desetin,
ki so lani uspešno nastopile
na občinskem tekmovanju.
Ob jubileju so minulo sobo-
to pripmvili slavnostni občni
zbor, kjer so podelili društve-
na, občinska in državna priz-
nanja ter predstavili bilten, prev-
zeli in blagoslovili so novo ga-
silsko vozilo in odkrili fresko
gasilskega zaščitnika sv. Flor-
jana na steni gasilskega doma,
ki jo je narisal gasilec iz Loka-
rij Danijel Markošek. Vozilo
in fresko je blagoslovil dekan
Mirko Zemljič iz Šentjurja.
V jubilejnem letu so veliko
postorili pri ureditvi okolice
gasilskega doma, kjer so po-
stavili novo tribuno ob prire-
ditvenem prostoru na prostem,
zasadili cvetje in vzorno po-
skrbeli za zunanji in notranji
izgled. Ob proslavi so pripra-
vili veliko gasilsko parado s
sodelovanjem gasilcev iz GZ
Šentjur ter GZ Slovenske Ko-
njice, Vojnik-Dobrna in Šmar-
je pri Jelšah. Kot gostje so
sodelovali tudi gasilci iz nemš-
kega mesta Kirschausna. Druš-
tvi sta pobrateni in bodo lo-
karski gasilci prihodnje leto
sodelovali na 100 letnici druš-
tva v Nemčiji.
V pozdravnih nagovorih so
sodelovali župan občine Šent-
jtir Jurij Malovrh, predsed-
nik Gasilske zveze Slovenije
Ernest E6ry in drugi. Podelili
so 49 pisnih zahval ljudem in
organizacijam, ki so pomaga-
le pri razvoju gasilstva v Lo-
karjah in se spomnili 72 bo-
trov, katerih prispevek je vlo-
žen v novo gasilsko vozilo.
Podelili so tudi 28 društvenih
priznanj, 16 občinskih in 24
republiških, ki so jih prejeU:
republiško odlikovanje 3. stop-
nje Karel Jagodič, Martin Tre-
bovc in Franc Korenjak ter iz
Nemčije Hans Joachim Barz,
Manfred May, Michael Rot-
hermel in Hermine Rantschi-
gei; 2. stopnje Branko Klanj-
šek, Janko Pušnik, Jože Mast-
nak-Marjan in Jani Guzej ter iz
Nemčije Franz Rantschigei in
Werner Trares ter 1. stopnje
Janez Hladnik. Republiško pla-
menico 3. stopnje so dobili
Jože Župane, Jože Povalej, Jo-
že Košec, Ivan Jug, Matjaž Ti-
selj, Danijel Markošek in Jože
Čelič ter 2. stopnje Ludvik
Doberšek st., Jože Vrečko in
Jožef Gajšek.
Predsednik PGD Lokarje
Martin Trebovc: »Sto let smo
čakali na jubilej, ki smo ga
pripravljali nekaj mesecev.
Hvala krajanom KS Blagovne
in zaselkov, kajti brez njihove
pomoči ne bi bili tako uspe-
šni. Hvala občini in vsem dru-
gim, ki so nam pomagali zdaj
in nam pouiagajo ob drugih
akcijah.«
mmmmmmmm t.vrabl
Uspešni gasilci iz Socke
Na gasilskem tekmovanju, ki ga je ob krajevnem prazniku
Nove Cerkve priredilo Prostovoljno gasilsko društvo Frankolo-
vo, sta članski ekipi PGD Socka osvojili prvo in tretje, ekipa
članic pa drugo mesto v svoji konkurenci. Po končanem
tekmovanju so se vse tri ekipe udeležile tudi tekmovanja v
Žalcu in osvojile drugo mesto v ženski ter prvo in četrto mesto v
moški konkurenci. Uspeh ni izostal tudi na nočnem tekmova-
nju, kjer so gasilci iz Socke zlahka premagali ostale tekmovalce
in si prislužiH tudi prehodni pokal.	E.Č.
Ločiški gasilci imajo avtocisterno
Prostovoljno gasilsko društvo Ločica pri Vranskem je na nedeljski slovesnosti prevzelo v
uporabo avtocisterno.
Predsednik PGD Ločica pri Vranskem Ivan Jerman se je zahvalil vsem petnajstim botrom za
pomoč pri nakupu in obnovi vozila. Tudi predsednik občinskega poveljstva občine Vransko
Milan Urankar je izrekel vse priznanje članom tega društva, prav tako pa tudi podpredsednik
Gasilske zveze Žalec Dušan Pungartnik. Župan občine Vransko Franc Sušnik je nato izročil
ključe avtocisterne predsedniku Ivanu Jermanu, ta pa šoferju Francu Urankarju. Na koncu je
avtocistero blagoslovil vranski župnik Jože Turinek.	T. TAVČAR
Poveljnik PGD Šešče Marjan Sitar je izročil ključe novega vozila šoferju Borisu Podkoritni
Ob SO-ietnici novo vozilo
Prostovoljno gasilsko druš-
tvo Šešče letos praznuje 80-
letnico uspešnega delovanja.
Na nedavni slovesnosti so PGD
Šešče in predsedniku Andreju
Zobovniku podelili odlikova-
nja Gasilske zveze Slovenije L
stopnje. Okroglo obletnico so
zašpilili s prevzemom novega
gasilskega avtomobila Merce-
des GV 1, ki je prvi tak v
Gasilski zvezi Prebold.
Po paradi, v kateri so poleg
dmštev GZ Prebold sodelovala
tudi sosednja gasilska dmštva, je
predsednik društva iz Šešč An-
drej Zobovnik orisal društvene
mejnike v vseh osemdesetih le-
tih. Ustanovljeno je bilo leta 1920,
že naslednje leto je kupilo prvo
ročno brizgalno. Novo motorno
brizgalno so kupili leta 1936,
ponovno pa leta 1970, ko so
razvili tudi društveni prapor. Pr-
vo vozilo so kupili leta 1974, leta
1991 pa je bil odprt gasilski dom.
Po osemdesetih lerih so ta-
ko dobili najsodobnejše gasil-
sko vozilo, za katerega soi
šteli 7,6 milijona tolarjev.!
nar je prispevalo 52 botrov
12 sponzorjev, glavna pokrc
telja pa sta bila GZ Prebold
Občina Prebold. Ključe no
ga vozila je poveljnik GZ P
bold Branko Verk izročil]
veljniku šeškega društva W
janu Sitarju, ta pa prvei
vozniku Borisu Podkoritnil
Vozilo je blagoslovil prebo
ski župnik Franc Serec.
T TAVČi
Gasilci v Šentrupertu z novim vozilom
Člani Prostovoljnega gasilskega društva
iz Šentruperta nad Laškim, ki bodo prihod-
nje leto slavili 20-letnico delovanja, so na
sobotni prireditvi prevzeli v uporabo novo
orodno gasilsko vozilo znamke Mercedes.
S tem dogodkom se je uresničila nekajletna
želja tamkajšnjih gasilcev, da bi za svoje učin-
kovitejše delovanje posodobili vozni park in
postopoma zamenjali 27 let staro orodno v(
lo z novim.
S pomočjo Gasilske zveze Laško, Ob£
Laško, številnih donatorjev, botrov in to
nov, jim je uspelo zbrati več kot sedem mil
nov tolarjev, kolikor je vozilo tudi stalo. Kij'
vozila je predstavnikom gasilskega druS
simbohčno izročil župan občine Laško J
Rajh. Čeprav je organiza
jem prireditve in dmžabn
srečanja, v katerem so na:
pili pevci MPZ iz Šentrupe
glasbena skupina Utrinek, s
pina harmonikarjev Mladi S
trupertčani, ansambel Zas<
in predstavniki gasilskih '
štev laške občine in sosed)
ga kraja Kalobje, ponaga;
vreme, niso skrivali zadovc
tva nad pomembno pridi
tvijo.
VLADO MAf
Srečanje gasilskih pevskih zborov
Na 16. republiškem srečanju gasilskih pevskih zborov in
skupin v Gornji Radgoni se je predstavilo 18 gasilskih
pevskih zborov in skupin, med njimi s celjskega območja
Gasilski pevski zbor občine Kozje, Kvartet Svit PGD Bevče
pri Velenju, MoPZ PGD Zreče (na posnetku) in MoPZ PGD
Lokrovec-Dobrava.
Vsem sodelujočim pevskim zborom in skupinam je v imenu
organizatorjev Sklada RS z ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Območna izpostava Gornja Radgona in PGD Gornja Radgona,
podelil priznanja predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest
E6ry. Srečanje so zaključili s skupnim nastopom vseh zborov,
na katerem so zapeli gasilko himno. Teče mi vodica in
Zdravico. Prihodnjo leto bo srečanje v Šmartnem pri Slovenj
Gradcu.
LUDVIK KRAMBERGER
NASI KRAJI IN UUDJE
27
V znamenju ljubezni
Jan flestenjak je na večeru v Majolki navdušH Celjane
Prejšnjo sredo je v okviru
prireditev Poletje v Celju -
knežjem mestu celjska Ma-
jolka gostila pevca Jana Ple-
stenjaka, ki je ob spremljavi
kitarista Boštjana Andrejca
zapel nekaj starih uspešnic
in pesmi z nove CD plošče
Amore mio.
Občinstvo je Jana sprejelo z
velikim navdušenjem in se od
njega poslovilo z bučnim a-
plavzom. Jan, novopečeni Pri-
morec, trenutno po vsej Slo-
veniji promovira svoj nov pro-
jekt.
Kakšen vtis je nate naredi-
la celjska publika?
Enkraten. Mogoče je to, da
ljudje sedijo in poslušajo, za
izvajalca še dodaten izziv, saj
ne gre samo za ples in žur,
ampak lahko poslušalcem kak-
■ šen trenutek podaš tudi intim-
no, bolj emocionalno.
Zakaj si za svoj novi dom
izbral ravno Strunjan?
Zaradi tamkajšnjega načina
življenja, podnebja, hrane in
ljudi. Morje me navdihuje za
ustvarjanje. Ko se zbudim, za-
gledam brezmejno morje. Ne
maram omejitev pri ustvarja-
nju in v življenju.
Imaš prav posebno sosta-
novalko...
To je moja psička Aja, ki se,
tako kot jaz, najraje vozi z
motorjem.
Poletje je čas za počitek,
morje in sonce. Verjetno se
bo tudi tebi po napornem
delu in promociji plošče pri-
legel počitek. Se odpravljaš
kam na počitnice?
Zame so že počitnice, če
lahko eno uro sedim s prijate-
ljem Mariom, s katerim sva
skupaj na morju, in z njim
spregovorim dva stavka. Ma-
rio je kmet, ki mi pomaga pri
urejanju vrta, in moj dober
prijatelj, od katerega se zelo
veliko naučim. Če bom imel
čas, se bom odpravil na otok
Vis.
Obstaja morda kakšen po-
seben kraj, dežela, kamor bi
želel odpotovati?
Moj oče je bil pilot, zato
sem kot otrok videl več kot
pol sveta. Ugotovil sem, da
imaš žur v glavi. Lepo se lahko
imaš kjerkoli.
Kaj pa ljubezen? Vse se
vrti okoli nje, z njo je pove-
zan tudi naslov zgoščenke
Amore mio - ljubezen moja.
Ta plošča je v znamenju ene
velike ljubezenske zgodbe, ki
je bila v mojem življenju. Ta
zgodba je polna smeha in tudi
solz, ko se je končala.
Se spomniš svoje prve lju-
bezni?
Ko sem bil star tri leta, sem
bil zaljubljen v svojo šestletno
sosedo Andrejo. Nekega dne
sem jo prijel za roko in jo
odpeljal za hišo. Tam sem ji
pokazal nekaj, česar ji ne bi
smel. Dobil sem klofuto. Še
danes mi je nerodno, ko jo
srečam.
Sta z Ivano Spagno še ved-
no par?
Ne. Skupaj sva bila kakšno
leto. Bilo je lepo, vendar sva
pred dvema mesecoma kon-
čala.
Kdo te je navdušil za igra-
nje kitare, petje in glasbo
nasploh?
Doma so me naučili, da
znam uživati v stvareh, ki so
okrog mene. Ko sem bil star
pet let, je moj brat začel igrati
kitaro. Kot mlajši bratec sem
hotel početi vse, kar je počel
starejši, zato sem začel igrati
kitaro. Bil sem mogoče bolj
vztrajen kot on. Brat se je
podal na slikarsko pot, jaz pa
na glasbeno.
Se ob glasbi ukvarjaš še s
kakšnimi drugimi dejavnost-
mi?
Zanima me ogromno stvari,
najbolj pa si želim voziti reli.
Seatova ekipa mi je ponudila
dirkalni avto in se bom lahko
vozil naokrog.
Nekje sem zasledila, da je
tvoja želja nekoč ustanoviti
svojo glasbeno šolo. To še
vedno drži ali imaš za pri-
hodnost kakšne druge načr-
te?
Zelo rad pomagam z nasve-
ti, nimam pa dovolj potrplje-
nja, da bi se res ukvarjal z
učenjem. V popularni glasbi si
želim usmerjati ljudi, ki ne
vedo, v katero smer bi šli,
kakšen stil bi jim najbolj us-
trezal. Na začetku ima vsak
glasbenik s tem težave. To je
delo producenta, ki me zelo
zanima. Vsekakor bom s pet-
jem nadaljeval, saj mislim, da
me čaka še veliko izzivov.
SABINA KRANJEC
- Foto: GREGOR KATIČ
Le tako naprej!
Svoje dosedanje delo in pri-
zadevanja je javnosti pred-
stavilo Območno združenje
IRK Laško, ki je predložilo
I tudi program dela za letos. V
ospredje so postavili uredi-
tev delovanja nekaterih oko-
liških krajevnih odborov, pri-
zadevanja za ohranitev člans-
tva oziroma zagotovitvi še
večjega števila krvodajalcev.
V prihodnj e načrtuj ej o osem
krvodajalskih akcij, ob 45-let-
nici pa bodo za vse krvodajal-
ce Šentruperta, Rimskih To-
plic z okolico in Radeč skupaj
s Krajevnimi organizacijami
RK organizirali tudi skupno
srečanje. Da bi še razširili za-
vest o pomembnosti prepreče-
vanja razhčnih obolenj, bodo
v ta namen za vse krvodajalke
organizirali pregled dojk, pri-
pravili ponudbo za uvajanje
-predavanj v šole, podjetja in
krajevne skunnosti. uvedli
(brezplačno preverjanje znanja
prve pomoči za že usposob-
L^jene ter pripravih izpite za
osmošolce. Obsežna program-
ska izhodišča med drugim za-
jemajo tudi skrb za starejše in
delo z mladino.
Sicer pa je bilo lani v tej
občini vpisanih 162 novih kr-
vodajalcev, skupaj pa so zbrali
485 litrov krvi. S 5,87 odstot-
ka na prebivalca je laška obči-
na med vodilnimi v Sloveniji,
med tukajšnjimi krajevnimi
organizacijami RK pa je bilo
lani na prvem mestu Svibno,
kjer je skoraj tri četrtine pre-
bivalcev članov Rdečega kri-
ža. Le tako naprej!
B. JANČIČ
Prva naslednja krvodajal-
ska akcija bo v četrtek, 20.
julija, od 7. do 10. ure v
Sentrupertu, ki bo tretja v
letošnjem letu. Kri boste lah-
ko darovali v tamkajšnji os-
novni šoli, poleg domačinov
pa vabijo tudi krvodajalce iz
Marija Gradca in Vrha nad
Laškim. Kri bodo namenili
za celjsko bolnišnico.
Kapelica v okras Pajkovim in
Šentlenartu
v nedeljo popoldne je bila
na Pajkovi domačiji v »Pri-
kladju«, na Vrhu nad Laš-
kim, slovesnost, ki jo je zaz-
namovala 20-letnica mašniš-
kega posvečenja domačina
Slavka Pajka in izpolnjena
več kot 50-letna želja očeta
Karla ter ostalih domačih po
izgradnji kapele.
Blagoslov kapele, posveče-
ne sv. Janezu Bosku, je ob
somaševanju laškega župnika
in dekana Jožeta Horvata, Slavka
Pajka in še petih duhovnikov
salezijanskega reda različnih
župnij, vodil prof. dr. Alojz
Slavko Snoj, vikar salezijan-
skega inšpektorja in dekan Teo-
loške fakuhete v Ljubljani.
Slovesnosti so prisostvovali
številni sorodniki Pajkovih, prav
tako pa tudi vsi, ki so sodelovali
pri izgradnji kapele, ureditvi
okolice ter številni obiskovalci
od blizu in daleč. Med gosti sta
bila tudi župan občine Laško
Jože Rajh in poslanec v Držav-
nem zboru RS Peter Hrastelj.
Življenje očeta Karla, ki je
bilo večkrat na veliki preiz-
kušnji, je v svojem nagovoru
doživeto orisal Miha Jelene,
ki je tudi navedel razloge za
postavitev kapelice, v katero
so vpeti liki sv. Janeza Boska v
osrednjem delu, Marije Po-
močnice na levem in blažene-
ga Antona Martina Slomška
na desnem vitražu. Idejni na-
črt je izdelal Karli Fantinatto.
Dejal je še, da kapela ne bo le
okras Pajkovi domačiji, am-
pak celotnemu Šentlenartu.
Oče Kari se je zahvalil vsem,
ki so sodelovali pri njeni iz-
gradnji in pri ureditvi okolice.
VLADO MAROT
»Korajža velja« na Vranskem
Ob izjemno uspešnem za-
ključku šolskega leta so v
Osnovni šoli Vransko pri-
pravili slovesnost, na kateri
so podelili pohvale in priz-
nanja učencem od 1. do 7.
razreda, osmošolci pa so jih
dobili na valeti. Učenci so se
udeležili prav vseh tekmo-
vanj v znanju in poleg šte-
vilnih bronastih in srebrnih
osvojili kar štiri zlata priz-
nanja.
Visoke državne uvrstitve so
dosegli učenci z raziskovalni-
mi nalogami na računalniških,
zgodovinskih in naravoslovnih
natečajih. Šola uspešno sode-
luje tudi v mednarodnem pro-
jektu, med drugim se je letos
predstavila s projektom Timko
v Gradu, v okviru EKO šol pa je
prejela že tretjo zastavo.
Šola vsako leto najboljšim
osmošolcem, ki poleg odlič-
nega uspeha dosežejo največ
na tekmovanjih v znanju, in so
tudi sicer vzorni učenci, pode-
li naslov ekofrajer in jih na-
gradi. Letošnji ekofrajerji in
ekofrajle so Matic Goropev-
šek, Mirjam Sedeljšek, Jerca
Vranič in Anja Farčnik.
Najuspešnejše leto doslej so
zato na vranski šoli proslavili
na poseben način. Za zaklju-
ček je šola pripravila priredi-
tev Korajža velja v okviru Stu-
dia H, na kateri so se predsta-
vili mladi pevski talenti od 1.
do 9. razreda. Na koncu so
seveda izbrali najboljšo po-
pevko po ocenah občinstva in
strokovne žirije. To je bila
Nina Mak s pesmijo Alenke
Lesjak.
T. TAVČAR
Prej sramota, zdaj okras
Rogatca
v Rogatcu so konec tedna predali namenu celovito pre-
novljeno staro trško hišo, v kateri so 3 velika stanovanja, v
novejšem prizidku pa bodo začeli jeseni urejati še štiri
stanovanja.
Trško jedro Rogatca je zaščiteni kulturni spomenik, omenje-
na hiša (na fotografiji) pa med najstrožje varovanimi. Občina je
odkupila dotrajani objekt od zasebnika za 7,5 milijona tolarjev
ter skupaj s stanovanjskim skladom iz Šmarja pri Jelšah, ki je
pridobil republiški kredit, vložila 23 milijonov. Tako je postala
hiša v bližini muzeja na prostem okras kraja, ki ima velike
turistične načrte.	bJ
28
NASVETI
VSAK ZAR IMA SVOJ ČAR
Kosilo sredi
domačega vrta
Priprava jedi na žaru je
postala v toplih dneh že ne-
deljski običaj. Na vsakem
travniku, ob vodi in na vrto-
vih diši po oglju, pečenih
ribah, pečeni zelenjavi in pe-
čenem mesu. Kadar je vroče,
postane kuhinja prava ječa
za gospodinjo. Koliko lepše
je kuhati na prostem, v sen-
ci, čeprav le na domačem
vrtu. Pečenje na žaru na pro-
stem ponavadi prevzamejo
moški. Poleg žara lahko ku-
hamo tudi v kotličku nad
zakurjenim ognjem.
Naravni Žari
če nimate doma pmvega ža-
ra, si ga napravite sami. V
zemljo skopljemo 10 do 20
cm globoko jamo. Če pa so tla
pretrda, naberemo kamne in
jih zložimo v ognjišče, ki je na
eni strani odprto. Na ognjišče
oziroma nad jamo položimo
rešetko. Lahko je tudi rešetka
iz peči, mreža iz štedilnika ali
železen in očiščen predpraž-
nik za brisanje čevljev. Na
improviziranem žaru pečemo
zelenjavo, klobasice, hrenov-
ke, safalade, pečenice, zarebr-
nice ali zrezke. Tudi ribe lah-
ko pripravimo na žaru, le na
mrežo položimo kos alumini-
jeve folije, da se riba ne prime
paličic. K mesu prija v žerjavi-
ci pečen krompir. Posamezne
krompirje zavijemo v folijo,
potisnemo v žerjavico, pečeni
pa so nekako v pol ure. Za
poobedek spečemo na žaru v
foliji zavita jabolka in banane.
Zari Z rešetkami
Nekaterim zadostuje pre-
prosta rešetka, ki jo postavijo
na dva kamna, drugi si omisli-
jo umetelne naprave, ki pa
imajo navsezadnje tudi samo
rešetko in prostor za žerjavico.
Kako zakurimo? Zmečka-
mo papir, ki ga obložimo s
trskami, na vrh damo oglje v
obliki piramide. Lahko si po-
magamo s kosmom vate, ki ga
prepojimo s špiritom. Nikoli
pa ne zalivamo oglja z benci-
nom. To je nevarno.
Ker potrebujemo za žar
žerjavico in ne plamenov,
ogenj zakurimo pravočasno,
se pravi približno 30 minut,
preden nameravamo začeti s
peko.
Poznavalci priporočajo, da
obložimo dno žara z aluminij-
sko folijo. Če so v dnu žara
luknje za boljšo vleko, prebo-
demo folijo na tistih mestih.
Na folijo naložimo plast sred-
nje debelih kamnov. Šele na
kamenje pride oglje.
Po 20 minutah se oglje pre-
vleče s sivkastim pepelom.
Takrat ga porazdelimo po
dnu žara. Šele sedaj pokrije-
mo žar z rešetko. Ko se rešet-
ka zelo segreje, začnemo po-
lagad meso. Če ne jemo pe-
čenega mesa sproti, ne potre-
semo oglja pod vso rešetko.
En del pustimo prazen, tam
bomo hranili pečeno meso
na toplem, ne da bi se pri-
smodilo.
Pečemo nad vročo žerjavico,
da se pore v mesu hitro zaprejo
in ostane meso sočno. Tako se
ohranijo dragocene beljakovi-
ne. Jedi z žara so zelo zdrave.
Meso solimo vedno šele tedaj,
ko je že pečeno, sicer izgubi
med pečenjem preveč soka in
postane vlaknato.
Meso, pa tudi rešetko žara,
pred pečenjem premažemo z
oljem.
Meso bo sočno in okusno, če
ga pred pečenjem za nekaj ur
položimo v marinado. Pripravi-
mo jo iz olja, sesekljanih zelišč,
začimb, lahko pa prilijemo še
kanček vina ali vinjaka.
Če pazimo na linijo ali na
zdravje, lahko pečemo tudi
brez maščobe. Vendar je jed
potem bolj pusta.
Za dietno prehrano zavije-
mo meso v kos aluminijske
folije. Ne bo se tako zapeklo,
vendar bo čas peke daljši. Tu-
di Yibe zavijemo v folijo, da
ostanejo cele.
Zidana ognjišča
za žar
(nelcaj možnosK)
1.	Iz desk sestavimo okvir
brez dna. Okvir zapolnimo z
gosto mrežo, ki naj bo malo
dvignjena od tal. Na sredino
mreže postavimo okrogel
žar. Obdamo ga z debelimi
okroglimi kamni, površina
naj bo čimbolj ravna. Okrog
takšnega žara lahko sedimo
kot okrog mize.
2.	Najpreprostejši žar lah-
ko izdelamo iz starega ko-
vinskega soda. Sodu odreže-
mo dno, v pokrov pa izvrta-
mo nekaj lukenj. Na obroč
okrog pokrova postavimo re-
šetko in že lahko zakurimo
ogenj.
3.	Če se lotimo zidave vrtne-
ga ognjišča, potrebujemo
približno 500 navadnih pol-
nih zidakov, dve vreči cemen-
ta, pet vreč peska, dve vreči
mivke, 8 m traverz, debelih 1
cm in širokih 3 cm, železen
žar, lesene deske za delovno
površino in za sedenje.
Izberemo zemljišče, kjer
bo stal žar, zarišemo obrise
in izkopljemo nekaj centi-
metrov globoko za temelje.
Izravnamo neravnine. Polo-
žimo opeke, da si laže zami-
slimo obris ognjišča. Z vrvi-
co in količki zaznamujemo
obrise, nato umaknemo ope-
ke in začnemo zidati. Prva
plast zidakov naj se suši vsaj
2 uri, preden nadaljujemo
zidanje. V sredini sprednjega
predelka vzidamo traverze,
ki bodo podpirale kurišče,
pod njim pa bomo imeli
shrambo za drva, oglje in
trske.
Koriički '
Ker pa je žar stvar, ki se j,
človek sčasoma preobje, sktt
hajte v naravi še kaj drugega.
vzoru popotnih pastirjev postj
vite kotel nad ogenj in skuhajt,
v njem okusen golaž ali juh(t
Namesto kotlička vzamert^
aluminijast lonec, obesimo p,
ga na navadno verigo, ki j,
kupimo v trgovini z železninq
Iz treh palic postavimo trdii(
stojalo, na katero pripnemo vi
rigo. Lonec obesimo šele tedi
ko ogenj dogori v žerjavico.
BOJAN SEŠ^
DOBROTEZREŠETKE
Sadni ražn jiči
Mesne ražnjiče pozna vsak, za sadje na žaru pa nemara še
niste slišali. Zanje potrebujemo na kocke narezano sadje:
ananas, breskve, marelice,, za okras pa še kako vloženo ali
svežo češnjo, limone in sladkor. Za druge ražnjiče vzamemo
paradižnik, bučke, hrenovke, slanino, kocke govedine. Po-
trebujemo še olje, sol, poper in zeliščno omako.
Na paličice nabadamo sadje v mešanem vrstnem redu. Nato
pokapamo nabodalo z limoninim sokom. Na druge paličice
nabadamo kose hrenovk, ovite v slanino, kolesca paradižnika,
kose bučk, kocke govedine. Sadne ražnjiče potresemo s slad-
korjem, mesne pa mažemo z mešanico olja, soli, popra in
zeliščne omake. Ražnjiči so pečeni, ko je slanina hrustljava in
sadje pokrito s karamelno glazuro.
Riba nad ognjem
' Za 6 oseb potrebujemo: 6 srednje velikih rib, sol, oljčno olje,
sok ene limone, 2 zrna strtega česna, poper, 1 žlico bazilike, 1
žlico sesekljanega zelenega peteršilja.
Ribe očisdmo, oplaknemo in solimo. Iz olja, soli, česna,
limoninega soka, popra in sesekljanih zelišč pripravimo mari-
nado. Nato ribe premažemo z marinado. Lahko pa jih tudi
natremo s soljo, poprom in oljem. Lesene palice ovijemo z
aluminijevo folijo in nanje nataknemo ribe. Palice zataknemo v
tla, da poševno stojijo nad žerjavico. Ribe pečemo 30 do 40
minut. Ves čas jih tudi počasi obračamo. Prav tako lahko
pripravimo ribe, ki jih nato spečemo na železni rešetki nad
žerjavico.
DOBROTE S KOTUČKA
Golaževa juha
Za 8 do 10 oseb potrebujemo: 500 g klobase, 8 žlic olja, 50(
g čebule, 750 g zelenih paprik, 5 vrečk golaževe juhe, sol
poper, papriko v prahu.
Na kocke narezano klobaso popečemo na olju. Dodanit
kocke čebule ter na rezance zrezano papriko. Pražimo l(
minut. Juho zmešamo po navodilu s petimi litri vode ter jo ^
začinimo. V kotličku jo kuhamo 30 do 45 minut. Vmes j(
mešamo, da se juha enakomerno pregreje.
Podobno lahko v kotličku skuhamo tudi gobovo juho iz gol^
ki smo jih sami nabrali v gozdu oziroma iz gojenih gob kot S(
ostrigarji, šampinjoni in gobe šitake.
DOM IN VRT
Oskrba rastlin
v času rasti
Oskrbo rastlin v poletnih
mesecih lahko razdelimo na
nekaj postopkov. Vsak nam
^ pomaga, da rastline boljše
rastejo, prenašajo sušo in
naredijo nove rastne in cvet-
ne zasnove za naslednje le-
to. Ob tem pa ne smemo po-
zabiti, da je pravilno oskrbo-
vana rastlina bolj odporna
in zdrava.
Balkonsko cvetje potrebuje
ob vodi redno dognojevanje z
mineralnimi gnojili. Katero
znamko in vrsto uporablja-
mo, je odvisno od rastlin in od
naših navad. Kakovost gnojila
ni odvisna le od reklame in
cene. Sam uporabljam Peters
hitro topno gnojilo v razmerju
15 gramov na 10 litrov vode,
vsake 4 dni. Na najbolj pogo-
sto zastavljeno vprašanje, ali
je boljše zalivanje zjutraj ali
zvečer, odgovarjam, da sam v
vročih dneh zalivam tako zju-
traj kot tudi zvečer. Še posebej
to velja, ko so rastline že večje
in imajo veliko cvetnih na-
stavkov. Odcvetele cvetove
sproti odstranjujmo, ker s tem
vzpodbudimo rast novih.
Na vrtu odcvetelim rastli-
nam odstranimo cvetove in
posušene liste. S tem jih lah-
ko vzpodbudimo, da do jese-
ni še enkrat vzcvetijo. Lep
primer je ostrožnik (Delphi-
nium), ki je sedaj že odcve-
tel. Če odstranimo staro cvet-
no steblo in ga pognojimo.
nam bo ponovno vzcvetel i
začetku jeseni. Opisano velji
tudi za vrtni šlajer (Gypsoft
hilla), nekatere vrste nage|
nov, kadulj (Salvija) in še bi
lahko našteval.	"
V teh vročih in sušnih dnd
je potrebno rastlinam zagotj
viti tudi vodo. Najboljša f
deževnica, ker je mehka (brd
rastopljenih mineralov) in z?
stonj. Če je nimamo, zalivaj
mo z vodo iz podtalnice ali ii
vodovoda. Zadnja možnost |
najdražja in jo uporabljajnii
le v izrednih razmerah. Mon
bi na kratko ponovil staro v
narsko modrost, ki pravi, )
je bolje zaliti rastlino enki
obilno kot trikrat premal
Pravilno zalita rastlina in
zemljo namočeno v globii
vsaj 20 cm ali več. Po zaliv
nju je v tleh dovolj vode in
zemljo naslednji dan še pi
rahljamo, nam rastline ni p
trebno ponovno zalivati k
nekaj časa. Skromno, krati
zalivanje (le 1-2 cm v globin
pa pomeni, da moramo za
vati vsak dan, ker voda podd
vi izhlapi iz zemlje. Če prera
čunamo porabo vode za ob
primera v daljšem časovneB
obdobju, ugotovimo, da je p«
raba vode približno enalU
rastline zalite po prvem nai
nu pa so vseeno lepše in bo
bujne.
GORAZD MAUB
Vrtnarska šola Celj
-. ...••.'.••..■-".•S':.- • - -	.............V;
! BIO
i KOLEDAR ^
Sejte, presojajte, sadite, zalivajte,
negujte rabine; rohljofte in
prezračujte Ho, pobirajte in predelujte
pridelke v času, ki je najugodnejši zo
posomezne tipe rosttin in ki je
rozviden iz koledarja.
NASVETI
29
ZDRAVNIKSVETUJE
Patološki jetrni testi
Bralec V. iz Šentjurja: Pri
specialističnem pregledu
so mi ugotovili povišano
sečno kislino in povišane
jetrne teste. Izvedel sem, da
je zadevo možno urediti s
pravilno prehrano in alko-
holno abstinenco, zato pro-
sim za nasvet. Star sem 35
let, zato me. omenjeno zvi-
šanje še bolj skrbi.
Jetra so kemična tovarna,
ki stalno predeluje različne
snovi, ki nastajajo v telesu
ali pa jih vanj vnašamo. Tu-
di alkohol je ena od pogo-
stejših snovi, s katerimi
obremenjujemo presnovo
jeter. Alkoholna okvara je-
ter se lahko pojavi že po
kratkotrajnem, a intenziv-
nem uživanju alkohola, ali
pa*Šele po dolgotrajnem pit-
ju velikih količin alkohol-
nih pijač. Verjetnost nastan-
ka okvare je večja, če alko-
hol uživamo v večjih količi-
nah dolgo časa in če uživa-
mo premalo polnovredne
hrane. Kako hitro bo alko-
hol okvaril jetra, je pogoje-
no tudi z gensko osnovo.
Alkohol je kalorično, a
biološko revno hranilo, saj
ne vsebuje nobenih hranil,
tako da govorimo o praznih
kalorijah (odsotnost vitami-
nov, beljakovin, ogljikovih
hidratov). Ne okvari samo
•jeter, temveč tudi druge or-
gane. Pogoste so okvare
možganov, zvišuje tudi krv-
ni tlak. Okvara jeter se zač-
ne z vnetno spremembo (he-
patitis), napreduje pa tako.
da se jetra zamastijo in
končno preidejo v cirozo
(namesto propadUh celic se
razmnoži vezivno tkivo). V
fazi vnetja propadajo posa-
mezne jetrne celice. Ob tem
se sproščajo v kri različne
sestavine, ki jih dokazuje-
mo z laboratorijskimi prei-
skavami. Ponavadi so to raz-
hčni encimi. Količina in ob-
lika teh snovi je odvisna od
načina in velikosti okvare. V
laboratorijih najpogosteje
določamo nivo Transaminaz
( T ) : AST, ALT in gamaGT .
Najverjetneje so te preiska-
ve določili tudi vam. Če je
gama GT povišan, je najver-
jetneje alkohol glavni kri-
vec za okvaro.
Pri hujših okvarah se poja-
vijo različni znaki, ki sprem-
ljajo bolezen: izguba apeti-
ta, slabost, napetost trebuha,
tremor, žeja, suha usta, utru-
jenost, zmedenost. Ob na-
predovanju bolezni se pojavi
bruhanje, tudi kavaste snovi.
To je kri, ki se je nabrala v
želodcu in se spremenila pod
delovanjem želodčnega so-
ka. Pojavi se slabokrvnost in
rumen kolorit beločnic,
sluznic in kože. Urin postane
temno rumen. Napredovanje
bolezni spremljajo še drugi
različni znaki, ki ne obetajo
nič kaj dobrega.
Zdravljenje je v začetku
bolezni enostavno in uspe-
šno. Takojšnja opustitev pit-
ja alkohola je obvezna. Die-
ta pa naj vsebuje veliko og-
ljikovih hidratov, da se zau-
stavi razgradnja beljakovin.
Vitamini so zelo pomem-
bni, zlasti tisti, ki jih vsebu-
je pivski kvas. Dodatno pri-
poročamo uživanje večjih
količin BI vitamina in folne
kishne. Pogosto je zaradi
odvisnosti od alkohola po-
trebno zdravljenje tudi pri
psihiatru.
Če imate tudi vi zdravstve-
ne težave in ne veste, kako
ravnati, pišite na Novi ted-
nik, Prešernova 19, Celje s
pripisom Zdravnik svetuje
in strokovnjaki iz Zdravs-
tvenega doma Celje vam bo-
do odgovorili.
Prim. JANEZ TASIČ,
dr.med., spec.int. kardiolog
IŠČEMO DOM
Več informacij o izgubljenih živalih lahko dobite v zavetišču in hotelu za male
živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah ali na telefon 749-06-00 ter na spletnih straneh
http://come.to/zonzani.
V Šoštanju so L julija našli triletno
križanko.
V Kozjem so 7. junija našli dveletnega
križanca.
^a Polzeli so našli tri leta
starega križanca.
Dom išče tudi nemški ovčar, leto in pol
star samec.
MOJAPOKOJNINA
Odgovori o upokojevanju
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zavaro-
vanju, ki velja od 1. januarja
2000, je prinesel v slovenski
pokojninski sistem veliko
sprememb. Čeprav se bodo
določila zakona uveljavljala
postopoma v naslednjih de-
setih letih, marsikoga že se-
daj zanima, kdaj se bo lahko
upokojil. V sodelovanju s Pe-
trom Šalejem, vodjo oddelka
za pokojninsko in invalid-
sko zavarovanje pri celjski
enoti ZPIZ, bomo odgovarjali
na vaša vprašanja. Pošljite
jih na Novi tednik, Prešerno-
va 19, Celje, z oznako Pokoj-
nina.
Rojena sem 2. 7. 1941. Le-
tos, 3. avgusta, bom imela 15
let delovne dobe. Rodila sem
sedem otrok. Zanima me,
koliko mesecev olajšav za
otroke mi pripada leta 2000,
in koliko leta 2001 pri upo-
kojitvi?
Že v preteklosti smo poznali
več možnosti starostnega upo-
kojevanja, kar je povzel tudi
novi Zakon o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju,
ki določa minimalne pogoje
starosti in pokojninske dobe,
ki jih mora zavarovanec izpol-
niti, da lahko pridobi pravico
do starostne pokojnine. Zako-
nodajalec je določil, da žen-
ska, ki ima najmanj 15 let
zavarovalne dobe, lahko pri-
dobi pravico do starostne po-
kojnine pri 63 letih starosti.
Tovrstni pogoj bo začel veljati
v letu 2008, medtem ko je v
prehodnem obdobju zahteva-
na starost ob enaki zavaroval-
ni dobi v letu 2000 60 let in 4
mesece, v letu 2001 60 let in 8
mesecev, v letu 2002 61 let ter
tako dalje, vse do že omenje-
nega 63. leta starosti. Predpi-
sana starostna meja se lahko
znižuje zavarovanki ali zava-
rovancu oz. očetu ali materi
za vsakega rojenega ali posvo-
jenega otroka, ki ima sloven-
sko državljanstvo in za katere-
ga je skrbel in ga vzgajal vsaj 5
let.
Višina znižanja starostne
meje na tej podlagi je odvisna
od števila otrok, za katere sta
starša skrbela. Večje število
otrok vpliva načeloma na večje
možno znižanje starostne me-
je, ki pa ni neomejeno. Za
enega otroka znaša 8 mesecev,
za dva 20 mesecev za tri 36
mesecev, za vsakega naslednje-
ga pa se znižanje starostne me-
je poveča za 20 mesecev. Tako
kot poznamo prehodno ob-
dobje pri pogojih upokojeva-
nja, poznamo tovrstni prehod
tudi pri znižanju starostne me-
je, ki jo bo mogoče uveljavlja-
ti postopoma. V letu 2000
znaša znižanje za enega otro-
ka 15 dni, za dva otroka mesec
in 8 dni, za tri otroke dva
meseca in 8 dni, za štiri otroke
tri mesece in 15 dni, itd.. V
enakem obsegu se bo delež
dopustnega znižanja poveče-
val vsako leto vse do leta 2015,
ko bodo veljala znižanja v ce-
loti. Na račun starševstva se
ženski minimalna upokojitve-
na starost zniža največ do 56
leta starosti, moškemu pa do
58 leta starosti. Starša se med
sabo sporazumno dogovorita,
kdo bo uveljavljal znižanje
starostne meje. Če se ne more-
ta sporazumeti, bo do zniža-
nja starostne meje upravičen
tisti, ki je v pretežni meri
uveljavljal pravico do staršev-
skega dopusta (porodniški do-
pust ter dopust za nego in
varstvo otroka). Če dopusta ni
uveljavljal nobeden od njiju,
je do znižanja starostne meje
upravičena ženska.
Bralka bi se po danih podat-
kih lahko upokojila 1. 1. 2001,
kajti v tem letu sovpadata tako
pogoj starosti kot pokojnin-
ske dobe, upoštevajoč zniža-
nje starostne meje za sedem
otrok v letu 2001. V letu 2000
se starostna meja za sedem
otrok lahko zniža največ za
sedem mesecev in osem dni,
vendar v konkretnem primeru
to znižanje nima učinka, ker
pogoj starosti v tem letu ni
izpolnjen.
Relativno malo zavarovan-
kine pokojninske dobe ob še
vedno aktivnem zavarovanju
daje slutiti, da verjetno ob
rojstvu vseh svojih otrok oz. v
njihovem prvem letu starosti
ni bila zavarovana. Veljavni
zakon o pokojninskem in in-
validskem zavarovanju vsebu-
je določbo, ki pravi, da se v
zavarovalno dobo šteje čas
očetu ali materi (tistemu, ki
prvi vloži zahtevek), če ni bil v
času otrokovega prvega leta
starosti zavarovan. V navede-
nem času je moral otrok imeti
stalno prebivahšče v Sloveniji
in biti slovenski državljan. V
primeru, da je bila bralka ne-
zaposlena in so izpolnjeni
opisani pogoji, je smiselno
vložiti zahtevek za ugotovitev
zavarovalne dobe v času skrbi
za otroka. Na Zavodu pokoj-
ninskega in invalidskega zava-
rovanja Slovenije OE Celje ji
bo v zavarovalno dobo prizna-
no enoletno obdobje za vsake-
ga posameznega otroka, če v
tem času ni bila zavarovana na
drugi podlagi.
RAČUNALNIŠTVO
internet trgovina
Medtem ko obseg elek-
tronskega trgovanja po sve-
tu še vedno hitro narašča, se
Slovenci vanj še vedno
vključujemo predvsem kot
potrošniki. Očitno sloven-
ska podjetja še vedno niso
spoznala možnosti sodob-
nega trgovanja in se zato še
vedno nekako odmaknjeno
in s previdnostjo dotikajo
potrošnikov preko sloven-
skega dela spleta.
Pri postavljanju elektronske
trgovine imamo na voljo tri
možnosti:
-	naročimo izdelavo svoje
lastne e-trgovine,
-	izboljšamo že obstoječo
internet predstavitev s funkci-
jami elektronske prodaje,
-	vključimo se v že obstoječo
elektronsko trgovino in tako s
pomočjo partnerja prodajamo
lastne izdelke oz. storitve.
Najbolj enostaven začetek
je vsekakor zadnja možnost,
kjer vso odgovornost in oskr-
bovanje prevzame lastnik že
obstoječe elektronske trgovi-
ne. V primeru prvih dveh
možnosti pa potrošnikom ne
bomo omogočili le vpogleda v
našo ponudbo, temveč tudi
takojšen nakup.
Na slovenskem delu spleta
je vsak dan več kot 200.000
potencialnih potrošnikov in
prav gotovo jih bo internet
stran, ki poleg predstavitve iz-
delkov in podjetja nudi tudi
takojšen nakup, pritegnila
bolj kot le gola predstavitev
podjetja. S tem si lahko moč-
no razširimo krog potrošni-
kov in kar je najbolj pomem-
bno, stroški takšne prodaje so
bistveno manjši od klasične.
Lepa lastnost elektronske tr-
govine pa je tudi, da je trgovi-
na odprta non stop.
Vse skupaj pa vendarle ni
mogoče doseči brez nepreki-
njenega dostopa do Interneta
ter kakovostne programske in
strojne opreme. V Sloveniji je
veliko podjetij, ki se ukvarja-
jo z nudenjem takih storitev,
vendar pa nam večina teh ne
more ponuditi vseh storitev,
ki jih potrebujemo. Zato je
. potrebno biti pri izbiri ponud-
nikov pazljiv in se prej posve-
tovati s kakšnim strokovnja-
kom, če sami nismo najbolj
razgledani na tem področju.
Seveda pa se lahko odločite
tudi za drugo možnost in vso
potrebno opremo najamete.
Tako boste za svojo lastno in-
ternet trgovino vložili bistve-
no manj denarja.
Previdnost tudi ni odveč pri
nakupu programske opreme,
saj vam bo večina podjetij za-
trjevala, da je najboljši način
za postavitev elektronske tr-
govine nakup programske
opreme podjetja Microsoft, ki
je zelo razširjena na tem po-
dročju, vendar pa na srečo ni
edini ponudnik opreme tega
tipa. Na izbiro imamo tudi
druge programske pakete
(npr. Apache web ser ver), ki
so bistveno cenejši ali pa celo
zastonj.
Seveda pa nam sama inter-
net trgovina brez dodatnega
oglaševanja prav nič ne kori-
sti, klasično oglaševanje pa
nas lahko stane precej več kot
začetni stroški postavitve in-
ternet trgovine.
MARKO ZORKO
marko@bass.si
30
RADIO-FILM-TELEVIZIJA
Radijski barometer
Poletje na valovih Radia
Celje nas s temami, ki jih
izbiramo za program, ziblje
sem in tja, vendar nas niti
vročina niti osvežitve ne za-
zibljejo v informacijski sen.
Resda se dogodki ne nizajo v
takih amplitudah kot v ostalih
mesecih leta, zato pa se z naši-
mi mladimi pomočniki (prak-
tikanti) držimo pravila: če do-
godka ni, pa ga naredi sam!
Veliko (škodo) je naredila
suša, ki ji s svežimi podatki iz
posameznih občin dnevno sle-
dimo. Brskamo po zdraviliš-
čih na širšem celjskem ob-
močju in zbiramo podatke,
kaj tam počno gostje. Včeraj
(sreda) smo šli radijci z repor-
tažnim avto na Roglo, med
Pohorce, in se med javljanji v
dolino tudi mi naužili svežega
planinskega zraka...
Jutri nas boste slišali iz Laš-
kega, z največje slovenske tu-
ristične prireditve Pivo in cvet-
je... Pojutrišnjem...? Kdo ve,
morda se oglasimo prav iz
vašega domačega kraja, in prav
veseli bomo namiga, da se pri
vas dogaja kaj zabavnega, za-
nimivega, poletno prijetnega...
Saj - v provinci je fajn, a ne?
MP
KINO
Celjski kinematografi si pri-
držujejo pravico do spremem-
be programa.
Union: od 13. do 19.7. ob
18. komedija Deuce BigaIow
- Moški žigolo, ob 20. srhljiv-
ka Stigmata.
Mali Union: od 13. do 19. 7.
ob 20.30 psihološki triler Ko-
lesa.
Poletni kino (na dvorišču
Spodnjega gradu): od 13. do
16.7. ob 22. komedija Deuce
Bigalovv - Moški žigolo, od
17. do 19. 7. ob 22. srhljivka
Stigmata. (V primeru slabega
vremena so predstave v kinu
Union).
Kino Žalec: 15.7. ob 21. in
16.7. ob 20. znanstveno-fanta-
stična drama Misija na Mars.
(Od 17. 7. do 18.8. v kinu Žalec
ne bo predstav).
m Generalni direktor RTV Ja-
nez Čadež še vedno ni dobil
kupljenega reportažnega avta.
Čudo tehnike, ki si ga je omi-
slil, bo proizvajalec iz Nizo-
zemske v Ljubljano dostavil
šele jeseni. Draga igračka, za
katero je nacionalka odštela
debelih 8 milijonov nemških
mark, tako ne bo sodelovala
na letošnjih olimpijskih igrah.
Čadež si je v Sydneyu z repor-
tažnim avtomobilom, ki naj
bi bil lociran na enem od pri-
zorišč, obetal masten zaslu-
žek, kar je bil tudi eden izmed
argumentov za njegov nakup.
Tako pa je vse skupaj splavalo
po vodi. Razen seveda dragih
anuitet za plačilo kredita, ki
jih bodo zaposleni na RTV
čutili še lep čas.
• Uroš Slak, voditelj Odme-
vov na TVS, je, potem ko je
končal oddajo, olajšano izja-
vil: »Tako, zdaj grem pa na
dopust!«, kar za ta čas seveda
ni nič nenavadnega. A je pri-
stavil: »Potem pa me čaka živ-
ljenjska odločitev.« Le kakšna?
Se bo končno poročil, kar si
menda vroče želi njegova pri-
jateljica in kolegica voditelji-
ca Petra Kerčmar? Ali pa je s
pomembno odločitvijo mislil
prestop k POP TV, kamor ga,
kot še nekatere dmge vodite-
lje z nacionalke, vabi tudi biv-
ši RTV-jevec Tomaž Perovič.
Če bo bodoči magister prava
povabilo sprejel, bo nacional-
ka zanesljivo ostala brez dveh
voditeljev.
• Drago Balažič, ki je kot
urednik Tednika nasledil dol-
goletnega urednika in starega
televizijskega mačka Darka Ma-
rina, ima spet težave. Potem
ko so šele po grožnji, da bo
oddaja odpadla, le uredili de-
lovni prostor zanj in za njegove
sodelavce, mu zdaj grozi, da
bodo eno najbolj gledanih od-
daj, ki je, mimogrede tudi mag-
net za oglaševalce in z njo TVS
dobro služi, skrajšali na vsega
pol ure. Balažič na to seveda ne
pristaja. A če bo obveljala vo-
lja vsemogočnega urednika in-
formativnega programa Uroša
Lipuščka, Dragu ne bo preo-
stalo drugega, kot da se ji uklo-
ni. Ali pa, da se tudi on vrne
tja, od koder je prišel, h kon-
kurenci na POP TV.
•	Informativna oddaja TVS Vaš
kraj ima novo moč. Na ekranu
je kot voditeljica debitirala
Barbara Renčof. Njen nastop
je bil pač v slogu tiste znane
resnice, da prvič nikoli ni naj-
bolje, je pa nepozabno. Zasav-
ka Barbara, ki se je nedavno
preselila v Postojno, kjer bo
skrbela za dopisništvo, je kot
voditeljica informativnih od-
daj prevzela mesto, ki ga je
izpraznila honorarka Lidija Pre-
dovič. Menda je prenehala z
voditeljstvom, ker zanjo niso
poskrbeli z oblačili za nastop
pred kamero. Barbare dejstvo,
da voditelji manj gledanih in-
formativnih oddaj nimajo stili-
sta in nastopajo v svojih oblači-
lih, očitno ne moti.
•	Tomaž Terček, legendarna
televizijska osebnost, je šele kot
upokojenec vesoljni slovenski
javnosti razkril skrivnost, da je
svojo kariero začel kot radijski
napovedovalec v popravnem do-
mu v Radečah, kamor ga je
poslal oče, ki je hotel mladega
lumpa spraviti v red. Dandanes
očetje tega ne počnejo več, mla-
de nadobudne televizijske ka-
dre pa držijo na vajetih z dru-
gačnimi prijemi.
Kolesa
Režiser tega filma, Djordje
Milosavljevič, je imenovan
za balkanskega Quentina Ta-
rantina, zato pač reklama
poveže stvari in Kolesom re-
če balkanski Šund. (Te pri-
merjave so zelo popularne.
Počakajte, da pride na plat-
na Vincijev Poker.) Ali pri-
merjava drži?
Milosavljevič zlahka nape-
lje na in nato tudi pokaže zelo
grobo nasilje in s tem nasiljem
je povezano mnogo črnega hu-
morja in recimo, da so nekate-
ri kamermanski prijemi po-
dobni Tarantinovim, vendar
to ne zadostuje za dostojno
primerjavo. Tarantinove naj-
boljše strani ležijo nekje po-
polnoma drugje, prav tako Mi-
losavljevičeve. Res pa je, da
glede na to, da je tale film poln
stripovskih situacij (in režiser
je doma znan in nagrajen kot
ustvarjalec stripov, kar ima
svoj pomen), bi se dalo reči,
da je v tem pogledu rahlo
»šundovski«. S tem nočem tr-
diti, da je ves strip šund, tem-
več le to, da se prav tovrstna,
krvava, črnohumorna, akcij-
ska stripovska smer veliko-
krat opredeljuje tako. Oba re-
žiserja jo med ostalim posku-
šata v svojem poslu, filmu,
»oprati«, uveljaviti kot »umet-
niško« obliko, ki se ostalim
zlahka postavlja ob bok.
Največje pomanjkljivosti fil-
ma? Na trenutke nenaravni,
skorajda nesmiselni dialogi.
Zelo očitno vodenje akterjev v
nenavadne okoliščine, iz kate-
rih bi se lahko zlahka izkopa-
li, pa se ne - ker jim tega
režiser ne pusti, ker je pač
režiser hotel s postavljanjem
teh akterjev v te okoliščine
nekaj povedati. Iz česar sledi,
da je film včasih enostavno
zelo nelogičen. Niti dobri igral-
ci kot Ljubiša Samardžič (nje-
gova producentska hiša je pro-
ducirala film) ter legendarna
Neda Arnerič, Ana Dobra,
Dragan Mičanovič in Nikola
Kojo (ki v filmu ne zna spre-
govoriti črke r, dokler ne dobi
luknje v grlo) enostavno ne
morejo tega vtisa popravit
Seveda ob tem še nisem priš|
do boljših strani filma; toda d
želim to storiti, bi morda bil|
bolje najprej obdelati zgodbo^
Kot v Transilvaniji: vrem^
zanič, ceste prav tako, vozi^
odpovedujejo, ljudje so čud-
ni, edino možno prenočiš^
na deželi pa je v še bolj čud'
nem motelu, imenovanem Ko"
lo. Nemanja je prišel le obil
skat očeta in ga prosit za de.'
nar, toda zaradi poplavljeni
cest obtiči v odročnem motelu'
in druščina tam ga je očitno
zamenjala za serijskega
rilca, ki pobija v okolici. In sf
ga hoče iznebiti. Toda on n'
bo njihova žrtev. Pištolo imaj
In v želji dokazati, da ni mort
lec, kmalu ubije svojega prve
ga ječarja. Bo prej ubil ostalili
šest ali pa bodo oni ubili jij^
ga? Da ne govorimo o tem, ^
je serijski morilec še vednii
nekje v bližini, in da tudi nj|
gove namere niso povsem j|
sne?
Film se lahko gleda kot tri
ler, očitno. Toda njegova d
nova je politična prispodoba
Režiser - za nezainteresira«
povsem nevsiljivo - komenti^
dogajanje v zvezi z Jugoslaviji
in okoli nje. Tukaj je vpraša
nje nedolžnosti morilcev, vpra-
šanje, če je nedolžen kdorkol
od vpletenih, tukaj so zunanp
vplivi, in vprašanje prisile j
umor... in še več. Ta vidij
filma - resničnost, polidčna iij
drugačna, skrita pod trilerjenj
- je dober, dobro napravljen
Koliko se s katerokoli od rež«
serjevih interpretacij strinja-
te, pa je tretje vprašanje.
Film je približno dolDro let
dni star in od nastanka je pn
križaril ogromno različnih f(
stivalov, in bil opažen, kar a
druge besede za to, da je b
hvaljen, vendar nagrad ni dc
bil toliko... razen na domači!
festivalih (za režijo, za scena
rij, za najboljši žensko vlc
go...). Djordje Milosavljevi
sam je od tedaj pomagal napi
sati tudi scenarij za Nebešk!
vabo, ki smo jo pri nas videj
pred kratkim.	■
mmmmmm peter zupan
Gremo v kino!
Sandra Bullock je zaslovela z vlogo v filmu Hitrost (Speed)
tak je pravilni odgovor na prejšnji teden zastavljeno vprašanje.
Med kuponi s pravilnimi odgovori smo izžrebali nagrajence, k
bodo prejeli vstopnico za ogled enega od filmov iz spored
Celjskih kinematografov. Nagrajenci so: Mateja Sakelšek, Bre
zova ul. 2, Celje; Melita Knez, Galicija 20a, Žalec in Aleksand(
Medvešek, Zagrad 12g, Celje.
Nagradno vprašanje: Naštejte vsaj dva filma, v katerih j'
igrala Patricia Arquette, ki se pojavlja v Stigmati?	!
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, d
ponedeljka, 17. julija. Med pravilnimi odgovori bomo izžreba
li dobitnike treh vstopnic za ogled filma.
TY VODIC
31
32
TY VODIC
TY VODIC
33
34
TY VODIC
GLASBA
35
De ja Mušič vari pivo
v
Živi v tujini in pripravlja novo ploščo - Hujšanje je pozabljena zgodba
Deja Mušič pripravlja novo ploščo.
Ker se trenutno mudi v tujini, je tudi
njena nova založba iz Manchestra, vse
skladbe pa poje v angleškem jeziku.
Album se bo prodajal doma in v tujini.
Na svetovni trg bo poskusila prodreti z
dance skladbami in remixi svetovno
znanih D.J.-ev, nekaj pa bo tudi za
ljubitelje house glasbe. Na novi plošči
se bodo izkazali tudi nekateri Dejini
prijatelji.
V tujini nadaljuje z doma začetim in se
izpopolnjuje. Kot pmvi, se tam ni potreb-
no dokazovati, saj že nadarjenost veliko
pomeni. »Doma se moraš prerekati, pre-
rivati. Zaslužim si več, ker sem boljša,
kot sem upala. Vem, da sem sposobna,
zato zaupam vase in sem prepričana, da
bom še dolga leta lahko pela. V tujini
živimo skupaj z ekipo zato, da me spoz-
najo. Želijo me oblačiti moji osebnosti
primerno, mi ustvarjajo imidž, nov di-
zajn, ki naj bi bil naraven. Ekipa poskrbi
za vse. PeveČ skrbi samo za to, kaj in kako
bo pel.« Prihodnji mesec bo nastopila na
Melodijah morja in sonca kot gostja s
tremi glasbenimi prijateljicami iz Manc-
hestra. Čeprav se želi uveljaviti v tujini,
se je odločila, da obdrži svoje ime, ne
glede na to, kako ga bo kdo izgovarjal. Če
Mušič napišemo brez strešic, dobimo
Music, kar pomeni glasba.
Nedavno je dobila tudi tožbo z A kana-
lom, ki ji mora izplačati 20.000 nemških
mark odškodnine. »Končno je zmagal ma-
li človek,« pravi in upa, da je to tudi tožba
za druge, da si bodo upali na sodišče. Deja
je televizijo kanal A tožila, ker so ukinili
oddajo Lepota telesa, ki jo je vodila, ne da
bi jo o tem kakorkoli obvestili. Po pogod-
bi bi ji morali ponuditi drugo enakovred-
no oddajo, pa tega niso storili.
Poslovna ženska
Deja je tudi solastnica blagovne znam-
ke piva Captain in Green bear, ki ju delajo
po ameriški licenci in prodajajo po vsej
Sloveniji. Green bear - zeleni medved se
ji je zdela zelo zanimiva blagovna znam-
ka kot sinonim za zeleno Slovenijo, kar
je tudi barva naših reprezentantov. Deja
sicer ne pije alkohola, ko pa, ima najraje
pivo, ker ne kvari glasilk, pravi. »Posel
me zanima, čeprav me prej ni nikoli, ker
mi je bila glasbena in televizijska kariera
prva.« Lastniki pivovarne so s Celjskega,
čeprav je le-ta v Mariboru. Ker so se z
Dejo poznali že prej, so ji zaupali idejo in
takoj je bila za. '
Deja je že večkrat poskusila s hujša-
njem in se določen čas obremenjevala s
svojim izgledom. Zdaj ve, kaj hoče od
življenja, našla je svojo srečo in ni ji več
pomembno, kaj pravijo drugi ljudje.
»Ješ, ko si lačen, piješ, ko si žejen, stvari
se urejajo same od sebe. Ne obremenju-
jem se več s hujšanjem. Važno je, da sem
sama s sabo zadovoljna. Notranja lepota
se odraža tudi navzven.«
SIMONA BRGLEZ
EKSPRESEKSPRES
•	Eminem je z vrha britanske
lestvice s singlom »The Real
Slim Shady« na tretje mesto
porinil avstralsko pop prince-
sko Kylie Minogue in njen co-
me-single »Spinning Around«.
Drugo mesto angleške lestvice
je ta teden zasedla irska najst-
nica Samantha Mumba z R&B
popevko »Gotta Teli You«, v
ZDA pa se še vedno najbolj
prodaja in največkrat predva-
ja pesem »Be With You« Enri-
que Iglesiasa.
•	Nekdanja članica Spice Girl,
zadnji dve leti pa nadvse uspe-
šna solo artistka Geri Halli-
well, bo pod taktirko režiserja
Davida Greena odigrala eno
izmed vidnejših vlog angleš-
kem filmu »Therapy«.
•	Na glasbene lestvice se je
spet vrnil latino šarmer Julio
Iglesias. Njegova nova plošča
»Noche de Cuatro Lunes« se
odlično prodaja v obeh Ame-
rikah, Južni in Severni.
•	Čeprav se lani objavljeni in
še vedno precej aktualni al-
bum »Millenium« najpopular-
nejšega boy-benda na svetu
Backstreet Boys še ni poslovil
s svetovnih lestvic pa fantje na
Švedskem že pripravljajo
skladbe za nov, tretji album,
ki naj bi po napovedih založbe
Jive izšel septembra.
•	Peter Gabriel, nekdanji pe-
vec znamenitih Genesis, zad-
njih 25 let pa tudi nadvse čislan
vsestranski solo artist, je po
petih letih ustvarjalnega molka
objavil nov album »OVO«.
•	Vodilni bristolski drum&bass
Producent Roni Size skupaj s
svojo skupino Reprazent pri-
pravlja material za drugi al-
'^um, prvi po leta 1997 objav-
ljenemu »New Forms«.
•V torek je izšel najavni sin-
Ble »It Doesn't Matter« nove
plošče nekdanjega člana fa-
moznih hip-hoperjev Fugees
Wyclefa Jeana.
•	Westlife so skupaj z ameriš-
ko soul divo Mariah Carey v
Italiji posneli predelavo 16 let
stare uspešnice »Against Ali
Odds« Phila Collinsa. Single z
omenjeno pesmijo, ki naj bi
skupini Westlife pomagala pro-
dreti na ameriški trg, bo izšel v
začetku prihodnjega meseca.
•	V skupino M6tley Criie se je
po uspešno prestani operaciji
želodca vrnil bobnar Randy
Castillo, namestnica Samant-
ha Maloney pa spet ropota v
zasedbi Hole.
•	Ob trideseti obletnici smrti
Jimija Hendrbca bo 18. sep-
tembra na štirih kompaktnih
ploščah izšla zbirka 57 do sedaj
še neobjavljenih posnetkov.
•	Po končani turneji po ZDA
se bo v studio prvič po letu
1992, ko je objavil album
»Amused to Death«, spet zaprl
nekdanji basist in pevec legen-
darnih Britancev Pink Floyd
Roger VVaters.
•	Po premiernem prevajanju
najnovejšega singla »Ročk DJ«
Robbiea Williamsa na BBC-
jevem Radio One se je na nje-
gov elektronski naslov oglasi-
lo več tisoč ogorčenih fanov,
ki so skladbo označili za nje-
govo najslabše delo. Napove-
di poznavalcev razmer na sve-
tovni glasbeni sceni pa so pre-
cej drugačne, saj menijo, da se
bo pesem že prvi teden po
izidu - 31. julija - skoraj zago-
tovo zavihtela na sam vrh an-
gleške lestvice.
•	Britney Spears, Ricky Mar-
dn. Celine Dion, N'sync in še
nekaj znanih glasbenikov ter
filmskih igralcev bo posnelo
priredbe skladb, ki jih je po-
glavar rimsko-katoliške cerk-
ve lani objavil na v milijonski
nakladi prodanem ^ibumu »Ab-
ba Pater
•	Na štirimesečno turnejo po
ZDA in Kanadi so se te dni
odpravili Hanson.
•	Slash, nekdanji kitarist ročk
skupine Guns&Roses, odslej
deluje pod okriljem založbe
Koch Records. Septembra bo
izšel njegov nov LP izdelek, še
prej pa bo Slash z svojim ben-
dom odigral vlogo spremlje-
valne skupine na ameriškem
delu svetovne turneje velikih
AC-DC.
•	Charlie Watts, bobnar ročk
velikanov The Rolling Stones,
je skupaj s svojim prijateljem
Jimom Keltnerjem, prav tako
bobnarjem, posnel album, za-
polnjen z eksperimentalnim
jazzom.
•	Znani ameriški raper in film-
ski igralec Ice T bo svojo pet-
najsto obletnico prisotnosti na
svetovni glasbeni sceni obele-
žil z jagodnim izborom svojih
najboljših stvaritev. LP »Grea-
test Hits: The Evidence« bo
izšel 8. avgusta.
•	V ponedeljek bo končno le
izšel med ljubitelji sredinske-
ga popa težko pričakovan četr-
ti album »In Blue« najbolje
prodajane irske zasedbe zad-
nje petletke The Corrs.
•	Mlada ljubljanska skupina
Prospect je v samozaložbi iz-
dala svoj prvenec imenovan
»#1«.
•	Edina prava slovenska reg-
gae skupina Sunny Orche-
stra se po dobro sprejetem
prvencu »Tat zmikavt« priprav-
lja na izid novega albuma.
Zoran, Mare M., Andrej, Vili,
Marjan, Tibor in Mare P. so
že posneli večino skladb, kot
prva pa se je na single forma-
tu znašla poletna »Na Kari-
be«.
•	Celjski studio Life, kjer je
nastala tudi house popevka
»Nora Noč«, ki so jo poslušal-
ci Radia Celje prejšnji teden
izbrali za Jack pot - pesem
tedna, je objavil promo zgoš-
čenko s šestimi skladbami še-
stih izvajalcev, ki delujejo na
Celjskem. Poleg omenjene pe-
smi Tomaža Lajbaherja- Tom-
ya na »pomotu« najdemo pev-
ko Milo, dou Select, pevca
Kastela, skupino The Best in
pa remix skladbe »Dala sem ti
vse« nekoč najpopularnejše
celjske pevke Tatjane Dremelj.
•	Pri založbi Menart je izšel
odlični LP prvenec žalske pop
skupine Tabu.
STANE ŠPEGEL
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV
36
ZA AVTOMOBILISTE
Najskromnejši junij v
zadnjili štirih letili
Lanski junij je bil najuspe-
šnejši mesec v trgovini z no-
vimi avtomobili, saj je lan-
skega 1. julija začel veljati
sloviti DDV, ki je v avtomobil-
ske trgovine privabil tudi ti-
ste kupce, ki tega do tedaj
tega še niso imeli v načrtu.
Letošnji junij pa je bil priča-
kovano skromen, prodanih
je bilo 5996 avtomobilov, sko-
raj pol manj od lanskih 11.553.
Trgovci celo ugotavljajo, da
je bil letošnji junij najskrom-
nejši v zadnjih štirih letih.
V prvi polovici tega leta je
bilo v Sloveniji prodanih 37.134
avtomobilov, kar je za dobrih
27 odstotkov manj kot lani v
tem času. Na polletni ravni je
zanimiva razporeditev proda-
je po posameznih razredih.
Žal je tako, da je bila večina
avtomobilov oziroma 36,1 od-
stotka prodanih v najnižjem
razredu. Seveda ne gre za to,
da bi bili ti avtomobili slabi,
vendar je to pač najnižji avto-
mobilski razred, kar je dovolj
ilustrativno. V nižjem sred-
njem razredu je bilo letos pro-
danih 32,1 odstotka avtomo-
bilov, v srednjem 13,6 odstot-
ka in v višjem vsega 1,6 odstot-
ka. Z novimi enoprostorskimi
avtomobih se letos po sloven-
skih cestah vozi 4,7 odstotka
novih kupcev, s terenskimi pa
2,8 odstotka.
Omembe vredno je, da so
imele prodajni minus v letoš-
njih šestih mesecih predstavni-
ki skoraj vseh najpomembnej-
ših avtomobilskih znamk v Slo-
veniji. Renaultov posel je manjši
skoraj za petino, Volkswagnov
primanjkljaj je 38-odstoten,
medtem ko so lahko pri Fiatu
skoraj zadovoljni, saj je njihov
letošnji rezultat za malenkost
slabši od lanskega.
Na lestvici najbolje proda-
janih vozil v letošnjem letu
ostaja prvak dosedanji favorit
renault clio (skupaj 3608 vo-
zil), sledi mu fiat punto (2785),
na tretjem mestu pa je pristal
VW golf (2038). Samo junija
pa so se slovenski kupci naj-
bolj navduševali nad puntom
(462), medtem ko je bil clio
na drugem (415) in peugeot
206 (358) na tretjem mestu.
Potrjena razsodba, nižja Icazen
v Evropski uniji posebna komisija vestno
bdi nad vsemi določili, ki zagotavljajo eno-
ten evropski trg. Nemška korporacija Volks-
wagen jih je pred dvema letoma kršila in bila
obsojena na 102 milijona evrov kazni. Pri-
zivno sodišče je nedavno kazen znižalo na
90 milijonov evrov.
Pred časom, ko je bila italijanska Hra precej
manj vredna kot sedaj, so predvsem Avstrijci in
Nemci dokaj množično kupovah Volksvvagno-
ve avtomobile v Italiji, ker so bili tam pač
cenejši. VW je skušal to preprečiti zato je
uradnim trgovcem zabičal, naj ne prodajajo
vozila kupcem iz omenjenih držav. Komisija je
bila mnenja, da je šlo v teh primerih za grobo
kršitev pravil prostega trga in konkurence.
VW se je na razsodbo pritožil, vendar se je
sodišče strinjalo z razsodbo komisije, kljub
temu pa je kazen znižalo. Zaradi podobnega
početja naj bi potekala preiskava proti koncer-
nu DaimlerChrysler ter nizozemskim podruž-
nicam Opla, Peugeota in Renaulta.
Internet in GM
Internet prodira tudi v avtomobilsko industrijo, kar seve-
da ni nič izjemnega. Tako je največja avtomobilska tovarna
General Motors sporočila, da je za elektronsko trgovanje
oziroma prodajo avtomobilov preko Interneta porabila že
1,6 milijarde dolarjev. Hkrati pa pravi, da je prav na ta račun
privarčevala 800 milijonov dolarjev.
Pri General Motorsu so prepričani, da bodo lahko že leta
2003 preko Interneta naročeni avtomobil dobavili v približno
dveh tednih, razen v primeru, ko bi bil dobavni rok daljši od
dveh mesecev. Kot pravijo, naj bi bilo 80 odstotkov kupcev
njihovih avtomobilov pripravljenih naročiti avtomobil preko
Interneta, medtem ko imajo sedaj samo desetino takšnih
kupcev. Drži torej, da bo internet še zelo pomemben za
avtomobilsko industrijo.
Ford Credit v Sloveniji
Po nekaterih neuradnih po-
datkih smo v Sloveniji za no-
ve avtomobile, kupljene pre-
ko različnih oblik financira-
nja, lani porabili približno 325
milijonov nemških mark.
Nekako 80 odstotkov vseh
novih avtomobilov je bilo kup-
ljenih s pomočjo različnih vrst
posojil, medtem ko je bilo li-
zinškega najema za petino. V
razviti Evropi je to razmerje 60
proti 40 v korist posojil, med-
tem ko je lizing izjemno razšir-
jen predvsem v ZDA. Morda bo
Ford Credit, svetovna znana
finančna hiša, ki bo odslej de-
lovala pri podjetju Summit Lea-
sing Slovenija, spremenila tudi
trg v Sloveniji. Ford Credit bo
po novem na voljo pri vseh
pooblaščenih kupcih Fordovih
avtomobilov, pri čemer v pod-
jetju Summit Leasing Sloveni-
ja obljubljajo zelo enostaven
in kratek postopek. Zanimivo
je, da v tem primeru ne bo šlo
samo za posel s fordi, pač pa si
bo mogoče omisliti tudi avto-
mobile drugih znamk in celo
rabljena vozila.
Dizel osvaja Evropo
Avtomobili z dizelskimi motorji osvajajo Evropo, pred-
vsem njen srednji in zahodni del. To je tudi posledica nižjih
cen dizelskega goriva, pa davčne politike in še česa.
Zanimiv je položaj v Avstriji, saj so tam lani registrirali že 57,4
odstotka novih avtomobilov z dizelskim motorjem. V Belgiji je
bil lani ta delež 54,3 odstotka, v Španiji pa 50,8 odstotka. Precej
drugačne pa so številke recimo v skandinavskih državah. Tam je ■
bil lani delež avtomobilov z dizelskim motorjem zelo.skromen. i
Tako so lani na Danskem redstrirali 9,6 odstotka novih avtomo-!
bilov s tem motorjem, na Švedskem 7,2 in na Norveškem 8,2
odstotka. Evropsko povprečje oziroma povprečje v EU v letu
1999 je bilo 28,3 odstotka. Podatki za Slovenijo žal niso znani.
Novi V70 XC in prenovljeni S/V40
švedski Volvo je pred časom že
predstavil novi V70, avtomobil viš-
jega razreda v karavanski podobi.
Z njim je samo nadomestil prejšnjo
izvedenko V70, sedaj pa predstav-
lja tudi V70 XC, kar je oznaka za
različico cross country. Od običajne
variante V70 se XC razlikuje tudi
zaradi tega, ker je dva centimetra
daljši (473 centimetrov), širši in
tudi višji, medtem ko je njegovo
dno oddaljeno od tal 20 centime-
trov.
V70 XC je že na voljo (za približno
7,6 milijona tolarjev), za sedaj pa ga
poganja samo en motor. To je ben-
cinski petvaljnik z gibno prostorni-
no 2,4 litra (tako imenovani light
pressure turbo) in z 200 konjskimi
močmi pri 6000 vrtljajih v minuti.
Menjalnik je bodisi ročni bodisi av-
tomatski, avto pa ima tudi stalni
štirikolesni pogon z oznako AWD.
Druga novost iz Volva pa je pre-
novljeni srednjerazredni volvo V/S
40. Gre za limuzinsko in karavansko
izvedenko, ki so ji v primerjavi s
prejšnjimi različicami spremenili
prednje odbijače in luči (sedaj so
pokrite s tako imenovanim kristal-
nim steklom), spremenili so tudi
zadek oziroma zadnje luči. Prav ta-
ko je avto dobil novo oziroma izpo-
polnjeno prednjo premo, povečali
so medosno razdaljo in spremenili
oba koloteka. Kot pravijo, slovenski
trgovci z volvi že sprejemajo naroči-
la za prenovljeni S/V40, pri čemer
kaže omeniti tudi, da bo avto kmalu
dobil še dva nova dizelska motorja.
V osnovni razhčici je tako prenovlje-
ni S40 z 1,6-litrskim motorjem na-
prodaj za 3,8 in V40 s prav tako 1,6-
litrskim motorjem za 4,1 milijona
tolarjev.
V70XC
S 40
ZA AVTOMOBILISTE
37
Pestra jesen in leto 2001
Nemški velekoncern Volks-
vvagen, ki združuje kar osem
avtomobilskih tovarn (VW,
Audi, Škoda, Seat, Lamborg-
hini...). bo že prihodnje leto
postavil na cesto veliko novih
avtomobilov. Malo manj no-
vosti bodo imeli pri konku-
renčnem Oplu.
Tako je sedaj že jasno, da
prihaja velika limuzina, ki jo
za sedaj označujejo D 1. Ta naj
bi na cesto pripeljala v sredini
prihodnjega leta. Avto bo na-
stajal v novi tovarni v Dfesd-
nu, zanimivo pa je, da bo
konkuriral tudi avtomobilom
lastne hiše, recimo audiju A8.
Prihodnjo pomlad bomo do-
čakali tudi prenovljenega pas-
sata, ki bo med drugim dobil
3,7-litrski osemvaljnik, ki pa
bo na voljo v kombinaciji s
stalnim štirikolesnim pogo-
nom, kar bo znova konkuren-
ca audiju A6.
Za slovenski trg bo nedvom-
no pomembno rojstvo novega
pola, ki bo narejen na isti
osnovi kot je sedaj škoda fa-
bia. Predstavili ga bodo pri-
hodnje leto, na trge pa bo po
sedanjih napovedih pripeljal
šele leta 2002. Vse kaže, da so
pri VW po osmih letih, ko je
bila postavljena na ogled prva
študija, prižgali zeleno luč za
hrošča v kabrioletski varianti.
Avto je izjemno uspešen pred-
vsem v ZDA, manj v Evropi,
čeprav se prodajne številke tu-
di na stari celini v zadnjem
času nekoliko izboljšujejo.
Tudi zaradi tega se bo beetle v
roadsterski oziroma kabrio-
letski inačici najprej (leta
2002) pojavil na drugi strani
luže.
Veliko novega se nam v pri-
hodnje napoveduje tudi pri
Audiju. Naredili bodo po-
vsem novega audija AS. Videli
ga bomo prihodnje leto. Prav
tako bo narejen iz alurrtinija
(Audi Space Frame), pogon
bo po želji na vsa štiri kolesa,
od audija allroad quattro pa
bo dobil tudi zračno vzmete-
nje. Zanimivo je, da naj bi
vgrajevali tudi novi dvanajs-
tvaljni bencinski motor (W
12) z gibno prostornino 5,6
litra.
Za posladek se bo kasneje
pojavil tudi RS8 z motorjem,
ki bo ponujal 450 konjskih
moči. Spomladi prihodnje le-
to bo na voljo tudi prenovljeni
audi A4, morda pa bo bolj
pomembno, da bodo ponudili
še kupejevsko izvedenko tega
uspešnega avtomobila. Kasne-
je sledi še kabriolet, vendar je
to, kot rečeno, pomaknjeno v
bolj oddaljeno prihodnost.
Pri Volksvvagnovem po-
membnem konkurentu Oplu
bomo še letos jeseni videh
novo corso, ki bo večja od
sedanje različice. Na voljo bo
s štirimi bencinskimi in dve-
ma dizelskima motorjema.
Prav tako jeseni ali septembra
bomo dočakali (končno) no-
vo astro kupe, avto, o katerem
smo že kar nekaj napisali.
Zanimivo je, da bomo že na
oktobrskem pariškem avto-
mobilskem salonu videli tudi
kabrioletsko različico nove
astre.
Nov položaj varnostne blazine
Pri ameriškem Dephiju, družbi, ki izdeluje zelo veliko
sestavnih delov za* razhčne avtomobilske in druge hiše, so
predstavili novo zračno blazino za sovoznika. Prav bi bilo
reči, da so predstavili drugo mesto vgradnje tega varnostnega
pripomočka. Doslej je bila varnostna blazina za sovoznika
nameščena na zgornjem delu armature, po novem pa naj bi
bila na spodnjem, tako da bi hkrati bistveno bolj zaščitila tudi
sovoznikova kolena. Po sedanjih napovedih bodo varnostno
blazino na tem mestu preizkušali še nekako dve leti, šele
potem naj bi jo začeli serijsko vgrajevati v avtomobile.
Daeivoojeva legama bo morda nastajala pod Fordovim
patronatom.
Bo Ford res kupil
Daewooja?
Boj za nakup nekaterih
obubožanih in zadolženih
avtomobilskih tovarn, pred-
vsem južnokorejskih, se na-
daljuje. Pred nedavnim je
DaimlerChrysler sporočil,
da je postal lastnik 10 odstot-
kov Hyundaija, sicer naj-
večje južnokorejske tovarne
avtomobilov. Do tega je priš-
lo predvsem zato, da bi si
DaimlerChrysler izboril
t>oljši položaj za napad ozi-
roma nakup Daevvooja.
SJednji je do vratu v dolgo-
menda celo za 16 mili-
jard dolarjev.
V Južni Koreji predvsem
sindikati nasprotujejo prodaji
Daevvooja tujcem, saj pravijo,
da bodo ti najprej odpuščali in
nato reševali položaj.
Med tovarnami, ki se je prav
tako zanimala za nakup Dae-
vvooja, je bil tudi General Mo-
tors. Slednji je z Daevvoojem
pred leti že sodeloval, saj so v
Južni Koreji nastajali nekateri
avtomobili po ameriški oziro-
ma GM licenci.
Ford se je v tej dirki pojavil
zadnji in kot kaže povsem ob
pravem času. UpniM Daevvoo-
ja so namreč sporočih, da so
prav Fordu podelili izključno
pravico za nakup Daevvooja.
Zanj naj bi Američani odšteli
kar 6,9 milijarde dolarjev. Se-
daj mora Ford v šestih tednih
izoblikovati dokončno po-
nudbo in predstaviti program
razvoja Daevvooja. Zdi se to-
rej, da je Ford v tej dirki
vendarle zmagal.
Fordov ka v predelavi z imenom street.
Streetlca za polcušino
Na nedavnem torinskem avtomobilskem salonu je torinska oblikovalska hiša Ghia, ki je v
tesnem sorodstvu s Fordom, postavila na ogled tudi študijo majhnega roadsterja z oznako
streetka. Kot vsaj malo pove že ime, gre za avtomobil, ki so ga naredili na osnovi najmanjšega
forda ka. Vendar v tem primeru ne bo v mislih samo roadster, pač pa tudi kupe. Pri Fordu so skopi
s podatki o tem, kdaj naj bi avto zapeljal na cesto in koliko bo stal. Govorilo se je o ceni okoli 30
tisoč nemških mark, nič pa o datumu pravega rojstva. Bomo videli.
38
ZA RAZVEDRILO
v MODNEM VRTINCU
39
Eterično modno f rfoton je ■
od cveto do cveto
Letošnja poletna moda je ujela v svoja trendovska vzdušja veliko cvetja - od tistega z domačega vrta do tropskega
ali eksotično divjega, v znamenju atraktivnega Miamija
Poletna moda znova cveti
v velikem stilu! Si lahko za-
mislite letošnje počitnice
brez rožaste obleke, krila,
mikro bluzice, capri hlač ali
pa vsaj... Jasno, da ne. Pa
tudi ni razloga, da bi se cvet-
ličnim vzorcem oziroma ele-
gantni, pa tudi nadvse gla-
murozni novi romantiki po-
vsem odpovedali.
Čeprav navzven navdušeno
pokimate, pa v mishh morda
že vidite kakšnega modnega
svetovalca oziroma stilista, ki
vam .zgroženo žuga, da so gi-
gantski, živopisani cvetoči
motivi za vas (z odvečnimi
kilogrami, kajpada) dvakrat
debelo prečrtani.
Načeloma so res. Kaj pa cve-
toči detajli in dodatki? No, pa
smo skupaj. Ne le, da z estet-
skega zornega kota lahko, ce-
lo priporočljivo je na kakšni
rutici, torbici ali čevlju malce
»zacveteti« in se tako pridruži-
ti dehtečemu modnemu raz-
položenju tega trenutka.
Botanika in moda-
naveza, ki osvaja
In kakšen je pravzaprav ta
eterični, cvetoč vizualni tren-
dovski utrinek poletja 2000?
Dišeč po tropskih cvetlicah,
afriškem zelenju, klasičnem
angleškem vrtu, džungli, pro-
vansi, Mediteranu... je zadel v
polno, ob pravem času. Člo-
vek enaindvajsetega stoletja je
namreč vse bolj zasičen z vse
večjim pretokom informacij,
živi v svetu nenehnega in bli-
skovitega tehnološkega razvo-
ja, računalnik, ki ga popelje v
virtualni svet, je sredi bučnega
mesta, obkrožen z betonom,
asfaltom in smogom. Ljudje
nimamo več pristnega stika z
zemljo, naravo in življenjem,
ki v njej še diha.
Je zato nenavadno, če si že-
limo pred stresnim in kaotič-
nim vsakdanjikom znova poi-
skati zavetje v naravi - podeže-
lju ali kakšnem z zelenjem
poraslem otoku?
Film Beach in
Leonardodi
Caprio...
... kot ideja za pot v cvedični
modni raj.
Film Beach z Leonardom di
Capriom v glavni vlogi, pona-
zarja skrito željo slehernega
posameznika v naši družbi, da
bi jo kar nekam odkuril - z
željo, poiskati raj na zemlji.
Raj, pa v kakršnikoli vizual-
ni obliki naj bo, so že stari
slikarji in ostali umetniki vse-
lej povezovali s cvetjem. Tren-
dovski raj pa so si tokrat zami-
slili v cvetju tudi umetniki
škarij in šivanke - modni obli-
kovalci.
Cvetje krasi oblačila in
modne dodatke v najrazlič-
nejših oblikah, vzorcih in bar-
vah. Čuti se vpliv Daljnega
vzhoda, od koder prihajajo
čudovite, kot dih lahke svile-
ne obleke z eksotičnimi, stili-
ziranimi cvetličnimi motivi.
Tudi v ostala nežna poletna
oblačilca se je ujelo cvetje. To
so lahko vezene cvetlice, roč-
no poslikane, pošite s cvetlič-
nimi aplikacijami, zlasti na
večernih kreacijah. Izredno
veliko je tudi umetnega cvet-
ja, ki je zataknjeno za pas,
posamezni cvetovi oziroma
umetelni šopki pa lahko ka-
skadasto padajo ob vratu, po
celi dolžini obleke, oziroma
krasijo večerne pričeske.
Offliideie,
horienzije, vrtnice,
polonke,glicinije
... sodijo v vazo, na zofo, v
ali na omaro...
Če bi v reviji Moda-Arte opa-
zovali vzorce najbolj aktualnih
tekstilnih oziroma dekorativ-
nih materialov in ob njih napi-
se: arachnis flosaeris, cymbi-
dium, cattleya, dendrobium...
bi (razen, če slučajno niste flo-
rist) le s pomočjo botanične
enciklopedije seveda ugotovi-
li, da gre za orhi-
deje. Orhideja,
po simboliki sta-
re Kitajske cvet,
ki izganja ško-
dljive vplive in je
simbol plodno-
sti, je brez dvo-
ma vodilni cvet-
lični motiv leta.
Z njo pa se v sa-
mem vrhu pre-
pletajo hortenzi-
je, vrtnice, po-
tonke, glicini-
je...
Z njimi seveda
moda ne krasi le
oblek, z nekaj
umetnimi cveto-
vi, ki jih zalepi-
mo ali prišijemo
na tekstilno, pla-
stično, usnjeno
podlago - lahko
efektiio prenovi-
mo cekar za na
plažo, poletne sandale, ali celo
kopalke.
Vendar se cvetlična modna
kreativnost pri oblačilih še
zdaleč ne konča. Nadaljuje
se tudi pri urejanju naših
bivalnih prostorov. Cvetje
najdemo pri oblikovanju
vaz, pri steklu in porcelanu,
pri kuhinjskih dodatkih, s
cvetličnim dekorativnim
blagom so prevlečene sedež-
ne garniture, poslikano po-
hištvo...
Skratka, moda, ki jo tudi
tokrat lahko slišite večplast-
no, svetuje - bodite v cvetju!
Sami zase in skupaj z vašim
okoljem.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Oscar de la Renta
D&G: orhideje, svila in
resice.
Cvetje na nogah...
In cvetje na... Lahko se seveda poigrate tudi
z manj drzno različico - le enim cvetom,
zataknjenim za naramnice kopalk, svetuje-
mo k modelu Gianfranca Ferreja.
Posamezni veliki cvetovi - kot vzorec ali
aplikacija na temni osnovi so lahko
odličen detajl za optično usklajevanje
postave.
Anna Molinari
Mariella Burani: cvetlični vrt na krilu.
Nagradno vprašanje julija:
KDAJ SO BILA IZDELANA PRVA SONČNA OČALA?
A)	leta 1885
B)	leta 1969
Uganete, kaj je to? Moda, ki
napolni čevlje, kadar niso na
naših nogah, seveda. Cvet-
lični vzorec ni naključen,
trdi Salvatore Ferragamo.
40
KRONIKA S CEUSKEOA
Pohorska cesta novih herojev
Dan, ko so natocili v Zrečah vec vina kot vode - Dopoldan obračanje krme, popoldan na govorniškem odru - Na slovesni otvoritvi hotela Smogavc se je trlo pomembnih ljudi
v zadnjih dneh se je izjem-
no veliko ljudi zbralo v Zre-
čah, kjer so slovesno odprli
nov Hotel Smogavc. Odprtja
se je udeležilo na stotine Zre-
čanov in drugih Slovencev,
med njimi precej znanih lju-
di. Mize so se šibile zaradi
vseh mogočih dobrot, nata-
karji so natočili več pijače
kot je priteklo tisti čas iz
zreških pip vode.
Družina Smogavc je bila do-
slej znana po svojem gostišču v
pohorski vasi Gorenje, odslej
bo še po hotelu v središču Zreč.
Lastnik Ludvik Smogavc izvi-
ra iz okolice Oplotnice, njego-
va soproga Irena s kmetije v
Gorenju, kjer redijo živino, za-
to je prizadevnega Ludvika mo-
goče srečati tudi na traktorju.
Ludvik je začel uspešno pot
v gostinski šoli v Mariboru,
kjer je bil vajenec hotela Orel
(na otvoritvi v Zrečah je bil
posebno opažen nekdanji Or-
lov direktor Franc Kogovšek,
čiH osemdesetletnik, ki je ta-
koj opazil nadarjenost rosno
mladega Smogavca). Potem se
je vrnil na domačo kmetijo, ki
naj bi jo prevzel, vendar se je
po štirih letih odločil za dru-
gačno pot. Tako je postal šef
stare koče na Rogli in prvi
vodja hotela Planja, po dobrih
dveh letih je odšel za najemni-
ka v planinski dom na Osanka-
rici. Kmalu je kupil parcelo v
vasi Gorenje, kjer je nastalo
upoštevano gostišče. Odprli so
ga pred dvanajstimi leti ter po
nekaj letih povečali, lani pa
nadaljevali še z gradnjo hotela
v Zrečah. V zadnjem času je
postal uspešni Ludvik še dol-
goročni najemnik zreške pe-
karne Prijatli.
Njegova soproga mu pri go-
stinskem delu zelo veliko po-
maga, ljudje jo prav tako ceni-
jo zaradi lepega cvetja (to se je
na balkonih novega hotela po-
javilo že pred fasado). Star-
šem je v veliko pomoč hči
Tjaša, študentka portoroške
visoke šole za turizem, ki ima
za diplomsko nalogo seveda
temo o turizmu v Zrečah. S
turizmom živi od otroških let,
podobno kot njena bratec in
sestrica. Tretješolec Gregor,
ki je bil v času otvoritve hotela
s taekwondo klubom na Češ-
kem, ob koncu tedna pridno
pomaga pri pomivanju kozar-
cev, prvošolka Nina pa trdi,
da bo, ko bo velika »tako kot
Tjaša«. Družina se odpravi vsa-
ko leto na dopust ob morski
obali, sicer pa hodijo na izlete.
Tako Ludviku Smogavcu ni-
koli ne zmanjka energije. Zad-
nja leta ga poznajo še kot zav-
zetega predsednika KS Gore-
nje, ki sodeluje pri gradnji
tamkajšnjega večnamenskega
doma (s centrom za obšolske
dejavnosti), končujejo pomem-
bni vodovod, zgradili so pre-
cej cest ter še kaj.
V tropski vročini
v Smogavčevem sorodstvu
so nasploh uspešni ljudje. V
Slomškovi ulici, kjer so v zad-
njih dneh predali namenu Ho-
tel Smogavc, so odprli v začet-
ku leta Garni hotel Mak. So-
sednji Mak sta odprla Ludvi-
kova sestra Marija Makovec,
vodja Krekove banke v Zrečah
in njen soprog Stanko, direk-
tor sektorja investicij v Unior
Zreče.
Zakonca Makovec sta bila
med bolj opaženimi gosti ot-
voritve Hotela Smogavc, kjer
je Smogavčevim javno čestital
Maks Brečko, predsednik
upravnega odbora Slovenske
nacionalne turistične organi-
zacije in direktor delniške druž-
be Unior turizem. Med govor-
niki je bil prav tako Jože Ko-
šir, župan Zreč in poslanec
slovenskega parlamenta, ki so
ga izbrali v začetku leta za
lokalno osebnost desetletja. Za
župana je bil izvoljen drugič
zapored, z 82 odstotki volil-
nih glasov, kar je med najvišji-
mi odstotki v državi.
Zreče so majhno mesto in
županov dom je na hribčku s
pogledom na nov hotel. Košir-
jev^ družinska hiša je na robu
kmetije ženinih staršev, kjer
nastaja lep nov dom. Tam je
upoštevani župan prejšnji dan
kosil na travniku ter nato do-
poldan pred otvoritvijo obra-
čal krmo. Z opravljanjem
kmečkih opravil je začel šele
po poroki s soprogo Jelko,
uslužbenko Uniorja za proda-
jo na domačem trgu. To je
podjetja, kjer je vodil pred
začetkom poslanske zaposli-
tve proizvodnjo ročnega orod-
ja. Družina se trenutno odloča
za dopust na otoku Krku. Si-
cer pa opravlja starejši sin Iz-
tok, ki se je letos poročil,
podiplomski študij kemije,
mlajši Mitja je srednješolec.
Župan je v govoru poudaril
pomen turizma za Zreče, da-
nes druge najpomembnejše gos-
podarske panoge, ki doživlja
nov razcvet. To je dobro opa-
zil minister za malo gospo-
darstvo in turizem Janko
Razgoršek, ki je zbranim na-
pol v šali in napol zares dejal,
da se župan redi zaradi pola-
ganja temeljnih kamnov. Pri
tem je Razgoršek preimenoval
Slomškovo ulico, kjer sta oba
nova hotela, v »cesto herbjev«,
pri čemer je imel v mislih
tamkajšnje podjetniško pogum-
ne hotelirje in druge gospo-
darske dejavnike, med kateri-
mi je treba spomniti vsaj še na
Pekarno Težak.
Slovesnosti se je udeležilo
veliko duhovščine, blagoslo-
vitev hotela pa je opravil (v
družbi Slavka Krajnca, žup-
nika iz Gorenja) naslovni škof
dr. Vekoslav Grmič, ki je med
zbranimi uspešno prodajal svo-
jo novo knjigo. V kulturnem
delu programa so nastopili vo-
kalna skupina Dust, ansambel
Zreških 6 ter citrarka in voka-
listka Monika in Alenka He-
ričko iz Maribora.
Na prizorišču pomembnega
dogodka je bilo mogoče videti
številne znane obraze. S poseb-
nim spoštovanjem so pozdrav-
ljali nekdanjega direktorja
Uniorja Zreče Marjana Osole-
ta iz Celja, očeta zreškega tu-
rizma. V tropski vročini so
prav tako prišli direktor Pivo-
varne Laško ter športni delavec
Tone 1\irnšek, zdravnik prim.
Marjan Močivnik (specialist
za ledvične bolezni v dializ-
nem centru Zreče, ki je pred
kratkim praznoval 40-letnico
mature), videti je bilo mogoče
celo Borisa Butinarja (direk-
torja hotela Lucija v Portoro-
žu, ki ga dobro poznajo stotni-
je 100 kmečkih žensk na mor-
je), župana Prebolda in direk-
torja Ingrada VNG Celje Vinka
Debelaka.... Seveda, takšne ot-
voritve niso ravno vsak dan.
" BRANE JERANKO
Turistična družina s Pohorja. Zakonca Irena in Ludvik Smogain: ter hčerki Tjaša in Nina,
skupaj z ministrom za malo gospodarstvo in turizem Jankom Razgorškom, ki je prerezal trak
nove pridobitve Smogavčevih ter celotnih Zreč.
Iz zreške ulice novih herojev. Tik ob Hotelu Smogavc so odprli v začetku leta Gami hotel
Mak. Zgradila sta ga Smogavčeva sestra Marija in njen soprog Stanko Makovec. Na
fotografiji s sinoma Andrejem in Darkom.
Srečanje prijateljev. Nekdanji direktor Uniorja Zreče ter oče zreškega turizma Marjan Osole,
nekdanji direktor mariborskega hotela Orel Franc Kogovšek ter Ludvik Smogavc, ki je začel
kot vajenec v omenjenem hotelu (z leve proti desni).
Župan Zreč in poslanec Jože
Košir.
Škof dr. Vekoslav Grmič.