-----    265    -----
Dopisi.
Iz Prage 11. avg. = (Naše sedanje razmere. — Učilnica za kmetijstvo v Lobozici.) Sprejmite par vrstic iz zlatne Prage, ker je pošta zopet odprta. Preživeli smo strašen čas, čegar spomin leta in leta ne bojo izbrisali. Naj kilavi centralistični časniki še kterikrat žalijo narod „česke korune", segli jim bomo čez ves njih škilasti obraz! Boga pa bomo hvalili, kadar zapusti deželo našo sovražnikova armada in se znebimo nadlog, s kterimi vojska tlači deželo. Nekaj pa smo se vendar tudi naučili v tem bridkem času, in to je, da tudi
------    266------
brez birokracije se svet naprej giblje; ostal nam je samo župan z mestnim odborom,  in vse je bilo, saj ta čas, v lepem redu.   In tako je bilo tudi drugod po deželi, kjer so uradnije zapustile mesta. Posebno pa bi bili ministerstvu hvaležni, ako nam kmalu grofa Lažanskega vzame;   saj je že dosta dolgo  namestoval deželnega glavarja.    Grof Lažanski  je,   kakor   še   drugi   deželni glavarji,   mož iz Schmerligove dobe:  taki  pa,   če tudi imajo prav dobro voljo, niso več posihmal sposobni za deželne glavarje, kar je septemberski manifest končal  Schmerlingov   centralizem.    Navada  je   železna srajca — toraj naj si spoznovalci Schmerligove sisteme ne silijo biti, kar po dolgi razvadi biti ne morejo. — Ker vem,   da je „Novicam"  zelo mar za to,   kako so kmetijske šole po svetu osnovane,  naj vam naznanim sledeče: Na grajščini kneza Schwarzenberga v Lo-bozici se je natihoma kmetijska šola  pričela in sicer že  jeseni   1865.   leta,   ktero je    konec junija  pražka komisija ogledala  in zelo   pohvalila.    V   tej   šoli je  9 učencev,   ki se   za   svoj   prihodnji   kmetijski poklic tu podučujejo.    Vsak učenec ima en jarem volov za delo in oskrbovanje.    Učenci   stoje   pod   neposrednjo skrbjo grajščinskega oskrbnika,   vrlo razumnega  mož&,  kteri ne skrbi samo za njih izobraženost v raznih kmetijskih opravilih, ampak tudi zato, da se tudi lepo in pošteno obnašajo.    Večkrat na  teden in   sicer  zvečer  posebno pozimi,  po navadi v sredo in soboto,  dobivajo po dokončanih navadnih kmetijskih opravilih, teoretični poduk, ki ga jim daje visi oskrbnik Osumbor. S tem, daje knez svojemu višemu   oskrbniku  imenovane  učence  v kmetijstvu praktično in teoretično podučevati dovolil, kako se d& poljedeljstvo boljše in skrbnejše obdelovati in na višo stopnjo  povzdigniti, je  kmetijskemu ljudstvu  vse okolice jako  jako   vstregel,   in   za  to  dobroto  mu ne moremo  dostojne hvale  izreči.    Ta  šola  pa  ne   prizadeva niti posestniku grajščine niti staršem učencev  nikakoršnih   stroškov.    Učenci   se  podučujejo brez vseh stroškov,   in   dobivajo   tudi  stanovanje, j6d in plačilo enega hlapca, čegar opravila, razun naj-težih del,   tudi opravljajo.   —   Ali  bi se ne dalo tacih učilnic tudi   po  Slovenskem  osnovati.    Mislim,   da  se ukaželjnih mladenčev  ne  bode  manjkalo, — da bi   bilo   le  tudi   blagih  grajščakov,   ki   temeljitega nauka privoščijo mladini naši.
V Buda-Peštu. — Naj po popisu budinskega mesta sedaj še pristavim , da Budin (Ofen) s starim Bu-dinom vred blizo 70.000 stanovnikov šteje, kteri, razun nekaj prebivalcev srbskega mesta, vsi nemško govorijo, mladež pa tudi magjarski; šole in uradnije v Bu-dinu so poslednja leta popolnoma magjarske , celo na nektere prižnice se je že jela magjarščina vrivati. — Ne morem se zdržati, da ne bi omenil pogovorov, ktere sem nedavno v neki družbi budinskih nemcev na lastna ušesa slišal. Jedro teh pogovorov je bilo, da budinski prebivalci in vsi Nemci na Ogerskem so dolžoi, na vso moč na strani Magjarov stati ter Magjare v njihovih tir-jatvah za popolno dosego 18481etnih postav neprenehoma podpirati. Eden izmed te družbe ni mogel svojih pajdašev zadosti zagotovljati, kako močno ga veseli, da sliši svoje otroke magjarski govoriti, da-si tudi sam ma-gjarskega jezika ne razume; pa je že tudi prestar, da bi se ga še mogel naučiti; hudoval se je, da se pred 1848. letom ni na to gledalo, da bi se bila v budinskih šolah mladež v magjarščini podučevala. Eden sosedov ga pa tolaži, da v 10 letih bode v Budinu vse drugače, da v 10 letih bo v Budinu malo takih stanovnikov, kteri bi magjarski ne govorili. — Potem je krenil pogovor na hrvaške poslance, kteri so prišli v dogovor z Magjari v Pest. Sila grozne pšice so zdaj letele na uboge Hrvate, da se niso hoteli na milo
in nemilo Magjarom podvreči, — da za hrvaško deželo samoupravo in popolnoma narodno enakopravnost z Magjari tirjajo, — da so tako drzni, da se magjarskim zahtevam zoperstavljajo, da nočejo magjarske vlade (magjarskega ministerstva) za trojedino hrvaško kraljevino itd.; — ti hrvaški siromaki bi morali glada poginiti , ako bi jih ogerska dežela ne podpirala! — in tako je pšica sledila pšici, ne vem kako dolgo, ker nisem mogel tacega obrekovanja dalje prenašati, ter sem se raje iz združbe izmuzal.
Od kranj8ko-štajarske meje 9. avgusta. — Juri Sveteč, stražaj na južni železnici štev. 272. blizo Hrastnika, je predsinočnjim strašno smrt storil. Ker morajo ubogi stražaji po tri in še več dni neprenehoma čuvati, je Sveteč brž ko ne zadremal; ko pa sliši vozove pri-grometi, hotel je čez železnico še priti, se pa na šiaah spodtakne, pade in vozovi grejo čez-nj. Grlava mu je bila odtrgana, nog6 in roke kakor odsekane, ves život tako razkosan, da so z lopatami kose in ostanke pobirali. Po več dni zaporedoma noč in dan čuvati, se ne izuti niti izsleči, toliko časa nikoli mirno zaspati, to je vendar od več, in razodeva malo usmiljenja tistih, ki so tako službo vpeljali. Delajte kolodvore manj gizdave ali jih ne predelujte tako pogostoma, pa si lahko prihranite denarja, da več stražarjev v službo vzamete, ki  ne   bojo trpeli kakor živina!
Iz Črnomlja 9. avgusta. J. K. — One dni, ko se je o napravi črne vojske mnogo govorilo, je govorica ta naše bele Kranjce zelo osupnila, kajti žalostni časi, ktere so že preživeli, so jim še vedno pred očmi. Se bolj so ženice žalovale, misle, da gospodarji bodo morali delj Časa dom in gospodarstvo zapustiti; ene so jokale, druge se z možmi spravljale, tretje še celo obupajo žugale, da kadar mož gre na črno vojsko , gre* ženka v vodo. Lahko tedaj presodite, kako smo deželnemu odboru in ljubljanskim mestjanom hvaležni, da so odvrnili to nadlogo. — Ponočne straže so pri nas zel6 ostre. Na špijone se jako pazi. V dokaz tega naj je častitim bralcem to-le: Pred 8 dnevi se je ključarski agent iz bližnje fabrike gradaške v noč tukaj zamudil. Siromak je gluh in mutast. Straža ga vjame, popraša: kdo da je? Siromak se ve, da odgovoriti ni mogel; začele so palice po njem padati. Revež je bil tepen — zato, ker ne znd govoriti. — Vreme je sicer za naša ilovičina zemljišča ugodno, vendar imamo dežja dovelj že do sv. Mihela. — V naši farni cerkvi se nov veliki oltar napravlja; res treba ga je bilo že zdavno. Drugi pot kaj več o njem , ko bomo videli, kakošno da je delo. — Preteklo nedeljo jo je tukajšnji odvetnik in notar g. dr. Valentin Preveč v Kamnik na Go-rensko odrinil. — Včeraj ob poli ene popoldne smo tukaj potres čutili od zaboda proti izhodu. Z Bogom!
S Slapa pri Vipavi. — (Ledeniki v slapenskem gozduj V nekaj letih so na raznih krajih gozdnatega Nanosa ledenike našli, letošnjo pomlad tudi v sla-* penksem gozdu. Ker se ledu v sedanjih časih dosti porabi in se za-nj tudi gotovi denarci potegnejo, imajo ledeniki veliko važnost in sicer največo za tiste srenje, ki jih imajo na svoji zemlji. Vladen je tedaj tudi sla-penski, da o njem besedico spregovorim, Slapencem v spodbudo in posebno srenjskim možem v prevdarek.
Ker je omenjeni ledenik na slapenski zemlji, imajo le Slapenci pravico do njega, le oni smejo led sekati, ga iz jame iznašali in odtod v Trst ali kam drugam prevažati; še le, če oni to delo drugim prepustijo, bodisi ker ne morejo zadosti delavcev vanj pošiljati ali ker nimajo zadosti volarjev in konjarjev, da bi led v Trst prevažali, smejo tudi drugi pri tem delu denar služiti. Al Slap ni tako slab, da bi moral ledenik tujcem prepuščati.    Slap ima   dovolj krepkih in zato spo-
           267     
sobnih delavcev , ki bi radi tiste lepe denarce na dan služili; slapenskim fantom, ki so ko rosa, in tudi možem je milo pri srcu, videti druge v delu, sami pa morajo domd z družinico v revah in nadlogah roke križem držati in pohajati, ker na polji nimajo o poletnem času več toliko dela. Na Slapem je tudi dovolj volarjev, ki bi s svojimi voliči radi za tako plačilo vozili, in konjarjev, ki bi se tudi ne branili s parom konj 15—18 gid. na dan zaslužiti. Pa pri takih rečeh je treba tudi moža, ki velikemu kupcu led po dogovorjeni ceni v Trst prodaja, od njega denar dobiva in sekače in nosače plačava. Vprašam: Ali bi ne mogel biti tudi ta Slapenec? <5e si ne upa en sam vsega prevzeti, naj se združita dva, trije ali štirje premožniši in videli bodo, kake dobičke bo sopet to donašalo.
Tedaj Slapenci! zdramite se, glejte, kako se vam denar kaže, le treba je, da ga znaste prijeti. Pomnite Vodnikovih besed, ki pravi:
Glej stvarnica vse ti ponudi, Le jemat' od nje ne zamudi, Leniga čaka
Strgan rokal, Palca beraška Prazni bokal.
Slehern vas si pri tem lahko svoje okolščine zboljša. Vi dvanajsteri pa, ki ste izvoljeni, da čujete nad blagrom svojih sosrenjčanov, prevdarite dobro, ali bi se ne moglo vse to zgoditi; na strani vam stojita moža previdna, skušena in za vas blagor uneta. Pazite, kaj vam svetujeta vaš visokočastiti farnik g. M. Koder in vaš mnogospoštovani župan g. J. Frjančič! Ce do zdaj niste pravega zadeli, glejte, da hitro popravite; k temu imate tudi denarno pripomoč, saj je že nekaj v vaši blagajnici. — O tem še kaj pri priložnosti, če bo drago.
France Frjančič.
Iz Ljubljane. To, da se je menda po naključbi na Dunaji snidlo več slovanskih veljakov, dela dunajskim centralističnim časnikom grozen nemir. Raznesli so te dni celo njihov program, po kterem je namenjeno, Avstrijo to stran Litave v tri skupine (grupe) razdeliti, vsako s svojim skupinskim deželnim zborom, tako, da bi Češka, Moravska in Šlezka delala eno skupino, Galicija s Bukovino drugo, in vse druge dežele tretjo skupino. Mi Slovenci bi po tem takem spadali z nemškimi Korošci, Stajarci, Avstrijanci, Salcburžani in Tiroljci v eno skupino. — Ne verjamemo, da bi v vsem tem le drobtinica resnice bila; po vsi podobi je to vse gola zmišlija ali časnikarska raca, ki splava po vodi, kakor mnogo druzih; saj ni mogoče, da bi nas Slovence naši slovanski bratje, in to brez naše vednosti in volje silili v družbo, v kteri bi se nam po vsi priliki slabeje godilo, ko njega dni v rajnem dunajskem reichsratu; kajti ondi smo imeli v družbi s Cehi, Poljaki in Kusini vsaj tovarše svojega trpljenja; a zdaj bi mi stali proti ogromni nemški večini sami. Iz te moke ne bo kruha! V tako združbo mi Slovenci nikdar ne privolimo; temveč bi glasen protest povzdignili že proti sami misli. — Ako se ima Avstrija po historičnih skupinah ustroja-vati, imamo mi svojo notranje-avstrijsko skupino; vendar smo tudi te trdne misli, da močneja ko stara hi-storija je še stareja pravica narodnosti. Naj ne zabijo možje, ki imajo odločen glas zastran avstrijske osode, da narodnost je geslo, ki giblje sedanji svet; naj ne rabijo, koliko stiske, škode in nesreče je prestala Avstrija , ker se je ideji narodnosti trdovratno ustavljala. Videant consules!
— V četrtek je potoval svetli nadvojvoda Albrecht tz velikim spremstvom viših vojakov skozi Ljubljano na Laško. Na kolodvoru so se mu razun mnoge vojaške gospode poklonili  gospod deželni  poglavar,  milostljivi
knezoškof, gospod župan z mestnim odborom. Poslovil se je slavni nadvojvoda od mestnega odbora s temi-le prijaznimi besedami: „Veselo je vselej priti v mesto, ktero se o patriotizmu tako odlikuje kakor Ljubljana."
—  Komisija zarad kolere je v nedeljo imela drugo sejo, v kteri je posebno za to šlo, da se oskrbi bolnišnica za kolera-bolnike, ako bi utegnila bolezen v Ljubljano priti. Ker zeleni vitrijol najbolj vzame smrad gnojniščem, kanalom itd., in ker je zoper vsako kužno bolezin in tudi zoper kolero poglavitna pomoč to, da se zatare povsod smrad, bode komisija razglasila poduk, kako se zeleni vitrijol, ki je prav dober kup, rabi v taki potrebi.
—  Po naznanilu c. k. deželnega vojaškega poveljstva se je med voli, ki so za živež cesarske armade nakupljeni, na Ogerskem in v doljni Avstrii zel6 hudo goveja kuga prikazala in že veliko goved pomorila. C. k. vojno ministerstvo je vse cede, v kterih so bolni voli, v ostro prepoved dala, da se obvaruje razširjenje te grozovite kuge, ki je večidel naslednica vojskiL   Bog obvari Avstrijo še te nadloge!
—  Gosp. dr. Gregorič pride za vodja in zdravnika v bolnišnico za sifilitične ljudi v Pakrac v Slavonii.
—  Ljubljanske vojaške bolnišnice se praznijo, ker ne dohaja več sila ranjenih iz Laškega; ker pa tudi vojaški zdravniki nimajo opravila na bojiščih , so začeli sprejemati bolnišnice, kjer so dozdaj bili drugi, nevojaški zdravniki. Na Goričane v škofov grad so danes poslali nekoliko bolehnih oficirjev. — Ker ni bilo zadosti operaterjev, je g. dr. Fux, primari kirurgičnega oddelka naše bolnišnice, bil večkrat na pomoč ranjenim vojakom, ki so ležali v vojaški bolnišnici na strelišču in je deloma tu, deloma v svoji bolnišnici, kamor so začasno bili vojaki preneseni, naredil srečne operacije; tako je enemu na prednjem delu noge izsnel člen (po Chopartovi amputacii), druzemu je umetno izsnel srednji in kazalni prst, da je ranjencu ohranil palec (najvažnejši del roke) in pa mali in primažinčni prst; mnogim je izrezal treščice od kosti, varovaje pokostnico itd.
—   V zboru novih odbornikov in namestnikov trgovske in obrtnijske zbornice 9. dne t. m. je g. V. C. Zupan za predsednika, g. J. N. Horak za podpredsednika izvoljen. Po takem je tedaj po dolzih homatijah zbornica na novo ustanovljena v udih in glavah.
—  Štiri kompanije kranjskih deželnih strelcev štejejo 512 mož. Od enega njih udov 3. kompa-nijo smo prejeli sledeče slovo za razglas v „Novicah": „V kratkem se ločimo od vas, da gremo nad sovražnika in branimo mejo slovensko. Za tega voljo se Vam, dragi rojaki, priporočamo, da prosite ljubega Boga za nas, da se srečno bojujemo za blagor Avstrije in domovine. Z Bogom očetnjava! Hajdmo, hajdmo v boj  — za dom in venec svoj !"
Jože Vesel.
—  Iz Pueble v Mehiki se nam piše žalostna novica, da avstrijski četi iz Matamorosa, ki je bila prednja straža brigade Olvere, je pri napadu sprevoda 2. julija bilo 120 mož ubitih, vsi ostali pašo vjeti. Ne enega oficirja ni nazaj. Brž ko ne je izdajstvo te nesreče krivo. Vrednost oropanega blagd in denarja znaša čez 2 milijona pesos-ev. Velika nesreča za cesarstvo mehikansko, ki se mu že tako hudo godi. Cesarica gre v Pariš, Bruselj in na Dunaj, da bi pomoči dobila za mehik. cesarstvo.
—  Ravno kar nam je došel dopis, iz kterega vidimo, da je naš rojak gosp. Henrik Penn prevzel vredništvo novega časnika „Oesterr. Gartenlaube" v Gradcu, ki začne izhajati septembra meseca. — Nam ta  novica   ni nič kaj   po godu  zato,   ker   pričakovano
slovensko  gledišče v Ljubljani izgubi po  takem glavno
osebo.
— ^Glasnik" piše v listu 8. iz Celovca, da v seji družbe sv. Mohora 12. julija je sklenil odbor: tiskanje vseh družbinih bukev za prihodnje leto prepustiti sloveči Blaznikovi tiskarnici v Ljubljani, ker med vsemi poprašanimi tiskarnicami bukve najcenejše tiska. — Iz celovškega „Glasnika" prepišemo te vrstice le „ad notam tistim, kterim je beseda »najdražje" priljubljena.
-----   268   -----