183
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Naš in ogerski ministerski predsednik dogovorila sta glede na delo, ki še čaka ogerski državni zbor, da se delegacije skličejo v 22. dan t. m. — Med temi deluje strajno odbor za nov kazenski zakon in kolikor se da posneti iz dosedanjih razprav, zna nov načrt rešen biti v odseku v primeroma   kratkem času.
Levičarji in izrekoma velik prerok v Izraelu, Eduard Suss; znašli so si novo trobento, s katero se obračajo zoper državnozborsko večino.
Akademija znanosti imela je te dni svoj redni letni zbor in navzoč je bil tudi nadvojvoda Eainer kot kurator akademije. Ta imel je prvi, kakor naravno zanj od druge strani pripravljen nagovor, v katerem častno omenja umrlega člena akademije cesarjeviča Rudolfa, vrh tega pa je v govoru sledeči stavek: „Ža-libog se mora izreči, da se je pričel boj zoper prosveto in napredek, to da, nadejati se hočemo, da bode ta prikazen kmalu minula."
Naravno je, da tisti, ki so ta stavek uvrstili v nadvojvodov govor, z njega to bero, kar so z njem pred svetom nameravali, in zato bero iz tega stavka obsodbo verske šole, opirajoč se na ono podtikanje, s katerim jim je edino mogoče boriti se zoper dejanski namen verske šole, to je glede ogromne večine avstrijskih državljanov zoper kršansKo odgojo. — Besede iz nadvojvodovih ust glase sa tako splošno, da se morejo obračati kakor koli, pa ker jih vse glasila levičarjev v lepem soglasji porabljajo zoper versko šolo ali prav za prav zoper kršansko odgojo, jim ni treba iskati druzega pomena, vendar pa je umestno tu zabelježiti judovsko-brezversko nesramnost in predrznost ki hoče celo o cesarski rodbini za unajni svet kazati razdvojenost in kazati nasprotje med cesarjem in enem nad-vojvodem. Ker na tem nihče ne dvomi, da je cesarjeva resna volja iz šol spraviti širjenje brezverstva, posebno potom neostrupenega poduka in pa verske odgoje. — Kaj pa Suss in vsi njegovi pristaši hočejo, to so pa dostikrat povedali na vsa usta. — Vidi se pa tudi v prikaznih vsih držav, kako žalosten sad rodi brezverska odgoja, pri nas že kažejo taki sledovi, najjasneje pa ram jih kaže Laška in Francoska.
Ogerska. — Deputacija podonavskega parniškega društva obrnila se je do ogerskega trgovinskega ministra Baros-a zarad podpore, pa ta je deputacijo neprijazno sprejel, ni obljubil zahtevane podpore, temveč žugal,   da bode  delal na ustanovitev novega podonav-
184
skega parniškega društva,   ako  bi sedajno društvo ne hotelo biti poslušno ogerskim ukazom.
Pri avstrijskem trgovinskem ministerstvu, kjer se je temu društvu načeloma obljubila državna podpora, napravilo je tako ravnanje Barosovo zelo nepovoljen utis. Pri razpravi državnega proračuna imel je naipisterski predsednik Tisza zopet odbijati ojstre napade skrajne opozicije, toda v zavesti gotove in ogromne večine vladi prijazne stranke, ni ravnal z opozicijo ravno laskavo ter tudi zagotavljal, da za slučaj njegove ostavke, gotovo ne pride do vladanja sedanja opozicija, ampak — reakcija, na katero bodisi z namenom ali brez aamena, deluje opozicija.
Srbska. Vznemirjenost povodom izgredov prejšnje nedelje se je polegla nekoliko, vendar pa se razvijajo sedanje razmere vedno in vedno v večjo negotovost. K vrhuncu prihajajo vse ruski vdane osebe, vse pa kar je služilo prejšnjim vladam, odriva se v kot. Bivši minister Garašanin zatožen je zarad hujskanja k nemirom in izgredom in je dejan v preiskovalni zapor. Ni dvomiti da bode gotovo tudi obsojen.
Vlada odpovedala železniškemu oskrbovalnemu društvu ta posel, ter prevzame vse srbske železnice v državno upravo. Srbski vladni krogi trdijo da ima to biti prvi korak za vredjenje tamošnjega državnega gospodarstva, ter da je za to ta korak v prvi vrsti pomenljiv za srbsko denarno gospodarstvo.
Francoska. — Predsednik republike Carnot nastopil je potovanje v severne okraje Fraucoske, posebno zato, da bi popravljal ono, kar je tam za stvar republike pokvaril Boulanger, ker ravno severni okraji so bili glavna zaslomba Boulanger-jevega rovanja zoper sedajne republikansko upravo.
Z včerašnjega dne brzojavlja se o tem potovanji iz Pariza : Predsednik Carnot govori' je včeraj v Ca-laisu pri ujeinu na čast priredenerau obedu govor, v katerem je najpred potrjeval, da so zgradbe novega pri-tišja izvršene v resnici krasno in potem je rekel, da ima republika pravico ponosna biti na take uspehe. Nesrečni preroki, ki so dolžili republiko, da javno imetje trati, ne bodo zabranili, da je postalo pristauišče v Ca-lais-u biser našega pomorskega posestva, ravno tako malo, kakor so mogli zabraniti vspeh razstave; enega dne bodo sami spoznali, da republika moderni družbi dovaja najmogočnejše elemente, dela napredku in blagostanju.
Govor predsednikov sprejet je bil z živahno pohvalo.
Amerika. — V Pensilvaniji, izrekoma v bližini mesta in v mestu Johnstown, nastala je grozovita nesreča vsled tega, ker je v veliki zagradi naberana voda pretrgala bregove. Vodni reservoir bil je na izhodni  strani mesta in je meril v dolžini 8 kilometrov
v širjavi pa blizo 3 pol kilometre. Nesreča zgodila se je dne prvega junija opoludne. Valovi predrli so v mestu Johnstown na poti poderajoči hiše tako da ljudje niso imeli časa rešiti se. Število porušenih poslopij ceni se na več tisuč. Dohod k večini preplavljenih hiš ovira železniški most speljan čez reko. Vrh tega nastal je v tej skupini hiš požar, ki gotovo zopet pokonča na stotine ljudi. Požar še ni pogašen. Nihče ne more v mesto, ker je popolnoma obdano z vodo. Vse reke v Pensilvaniji, v Maryland, Virginiji in Zahodni Virgi-niji, so preplavile bregove in pritlično ozemlje in od vseh strani prihajajo naznanila o grozovitih škodah.
Promet na Pensilvanski železnici je pretrgan, mostovi in cestovodi ho razdejani, na več mestih železniški tir spodkopan. Dne 2. t. m. biv.ojavlja se z Novega Jorka: Vsled povodnji prišlo je ob življenje 8—10,000 ljudi, škoda se ceni na 25 milijonov dolarjev.