^ wA HLŽs X naših daljnovodih se sedaj spet pretaka dovolj električne energije. Prisilne teme ni več. Smo storili dovolj, da se ne bo naenkrat spet pojavila ... ?— Foto: F. Perdan ^o XXVI. Številka 96 obč. konference SZDL Iftjce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ~ Izdaja CP Gorenjski tisk s Mi "lavni urednik Anton Miklavčič Zgovorni urednik Albin Učakar ^ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE D"E LOV NEGA L J U D S T VA ZA GORENJSKO Kranj, sobota,15. 12. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra'1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Nevzdržne razmere h Ifcnomski šolski center, Delavska univerza in ^ja šola za organizacijo dela v Kranju so se jjfvdi pomanjkanja in neustreznih prostorov I^Šli v težavah, zaradi katerih je ogroženo ^dljnje delo in obstoj teh ustanov — V javnih opravah naj bi preučili predlagano rešitev wetariata koordinacijskega odbora za gradnjo šol in vrtcev Ci • S) r • v.9^stev občinskih družbe-s^Jitičnih organizacij (sindikata, L^tične zveze in mladine) v Je znana že dlje časa. Celotni liu^t. predvsem pa nekatere učil-8o trenutno v takšnem stanju, ■itv® Nevarnost, da se porušijo. Zato Ijs *uniljivo, da so ogrožena življe-^ Mladih, ki obiskujejo to usta-fiije Šolski center Iskre pa se sre-Sh8- Podobnimi težavami zaradi |tiojr?jhnih prostorov. Znano je, da 'O0 vsako leto odkloniti precej talentov za študij na tej šoli. *t c {nanjše niso težave, s katerimi ^ečuje kranjska Delavska uni-Njena vloga se je v zadnjem V 'hočno okrepila. Delavska uni-ta * je namreč postala ustanova, ki ^^ogoča izobraževanje odraslih. Sol- 'ma v Pr°8ramu družbe-lltiČno in ekonomsko izobraže-Je in organizacijo pouka za odra- sle, ki nimajo dokončane osemletke. Z nedavnim podpisom družbenega dogovora o kadrovski politiki v kranjski občini so se njene naloge še povečale. V kranjski občini namreč kar 40 odstotkov zaposlenih nima dokončane osnovne šole. Za uresničitev takšnega programa Delavska univerza nima ustreznih prostorov. Letos so na primer zaradi pomanjkanja prostorov morali zavrniti dva oddelka odraslih za osnovno šolo. S podobnimi problemi se srečujejo tudi v Višji šoli za organizacijo dela v Kranju. Ustanova nima prostorov za redno in predvideno razširjeno dejavnost in ima že zdaj učilnice na raznih krajih v mestu. Sekretariat koordinacijskega odbora za gradnjo šol in vrtcev v občini je razpravljal o problematiki omenjenih treh ustanov. Ugotovil je, da so pogoji in razmere, v katerih delujejo, nemogoči. Zato je predlagal začasno rešitev, o kateri naj bi spregovorili v javni razpravi. Predlog sekretariata je, da bi se po otvoritvi osnovne šole Vodovodni stolp v Kranju vsi oddelki sedanje osnovne šole Simon Jenko preselili v novo šolo. V izpraznjene prostore sedanje osnovne šole Simon Jenko pa naj bi se preselila Ekonomski šolski center in Delavska univerza Kranj. Višja šola za organizacijo dela bi začasno dobila del prostorov Ekonomskega šolskega centra in Delavske univerze. Podpredsednik kranjske občinske skupščine in član sekretariata koordinacijskega odbora Janez Sušnik je pojasnil, da gradnja šol in vrtcev v* kranjski občini poteka po programu. Letos so bili odprti vrtci v Cerkljah, na Klancu in v Bitnjah in osnovne šole v Besnici, Naklem, na Kokrici, Orehku in v Trbojah. Tik pred otvoritvijo so tri centralne šole: Posebna osnovna šola, osnovna šola Vodovodni stolp in osnovna šola Pre-doslje. Pouk v teh šolah se bo začel v drugem polletju tega šolskega leta Dedek Mraz na sejmu , v Kj ^av«kem logu v Kranju bodo d t °dprli XIV. novoletni sejem, ki ^t aJal do 26. decembra. Podobno ^ ^ejšnja leta bo tudi na tem Vk ?^rog NO trgovskih podjetij in I^L^ikov obiskovalcem ponudilo gospodinjske aparate, ple-sr*iuči in smučarsko opremo, \ ^°bile in drugo blago s posebej Popustom. Elanove smuči ozi-opremo bo na sejmu prodajalo" |Qje Zarja Jesenice. Ifk srn° že pisali, so se na upravi \ a letos odločili za novost. Vsak 16. uri bo na sejmu sodeloval dedek Mraz s kratkim programom iz Rdeče kapice. Obiskovalci sejma bodo lahko kupljena darila za najmlajše posredovali dedku Mrazu. Da bi bil videz sejma čimbolj predpraz-ničen, je uprava sejma razpisala tekmovanje med razstavljavci. Tiste, ki bodo svoje razstavne prostore najlepše okrasili, bodo nagradili. Povedali so tudi, da bo sejemska hala ogrevana, da so vse prostore razprodali razstavljavcem in da bodo vstopnice po 5 dinarjev. Zunanjega zabaviščnega prostora pa letos ne bo. A. Z. — torej 3. februarja 1974. Tehnični prevzem omenjenih treh šol pa bo konec tega leta. Razen tega je v gradnji vrtec v Stražišču za 150 otrok, končani pa so projekti za vrtec na Planini, kjer bo prostora za 100 otrok. Za varstvo otrok bodo preurejeni tudi prostori v šolah v Dupljah in v Voklem. V drugi fazi uresničitve programa je predvidena gradnja prizidka k osnovni šoli v Stražišču, na Planini, Jezerskem in v Šenčurju ter gradnja osnovne šole na Primskovem. S tem bo program, sprejet na referendumu maja 1970, uresničen in celo razširjen. Pojasnjeno je bilo, da s predlagano rešitvijo za omenjene tri ustanove v občini sprejeti program na referendumu ne bi bil okrnjen. Sprememba bi nastala le v novi osnovni šoli Vodovodni stolp. Če bi se vanjo preselili vsi oddelki sedanje osnovne šole Simon Jenko, bi bil pouk v tej šoli dvoizmenski. Organizirano bi bilo šolsko varstvo otrok. Prostora bi zmanjkalo le za varstvo okrog 60 predšolskih otrok. Pri tem pa je podpredsednik Sušnik poudaril, da je bil izven programa gradnje šol in vrtcev na območju krajevne skupnosti Vodovodni stolp usposobljen vrtec Ciciban, ki že ima v varstvu predšolske otroke. Rekel je, da bo z izgradnjo nekaterih vrtcev v prihodnjem letu izpolnjen predvideni program organiziranega varstva otrok v občini. Prihodnje leto bo namreč v organizirano varstvo vključenih 20 odstotkov vseh predšolskih otrok v občini. Trenutno je v občini v varstvu 1250 otrok ali 17,12 odstotka, v mestu pa 27,20 odstotka. Prihodnje leto pa bo v občini v organiziranem varstvu 21,67 odstotka vseh predšolskih otrok, v mestu pa 34,91 odstotka. Glavni razlog, da sekretariat koordinacijskega odbora za gradnjo šol in vrtcev v občini predlaga občanom takšno rešitev, so kot rečeno nemogoči pogoji, v katerih delujejo omenjene tri ustanove. Po drugi strani pa ta hip ni denarja za gradnjo novih objektov. Po predračunih in sedanjih cenah bi gradnja novega Ekonomskega šolskega centra veljala 1,8 milijarde starih dinarjev, gradnja prostorov za normalno in predvideno dejavnost Delavske univerze okrog 1,2 milijarde in gradnja prostorov Višje šole za organizacijo dela okrog 1 milijardo starih dinarjev. Tako ustanove same kot občina so v zadnjih letih skušale rešiti ta problem z udeležbo lastnih sredstev in s pomočjo drugih skupnosti, republike in organizacij. Zal do danes tega ni bilo moč uresničiti. Trenutno kaže, da bo prihodnje leto le Šolski center Iskre začel graditi prostore na Zlatem polju. Sedanja predlagana začasna rešitev sekretariata koordinacijskega odbora je torej ta hip edina in po mnenju strokovnjakov nujna, sicer omenjene tri ustanove že v bližnji prihodnosti ne bodo imele pogojev za normalno delo in uresničitev začrtanih programov. Zato koordinacijski odbor in vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini upajo, da bodo občani predlagano rešitev podprli. A. Zalar Dobro leto pred smrtjo je Stane Sever izrazil ieljo, da bi dobil staro hrastovo deblo, iz katerega bi si sam izklesal Cankarjevega hlapca Jerneja ali kralja Matjaža. Ker je prerana smrt preprečila Severjevo zamisel, mu sedaj njegovi prijatelji iz Škofje Loke in Slovenski oktet uresničujejo ieljo. Kipar samouk Peter Jovanovič iz Zetine je iz 500 let starega hrasta izklesal hlapca Jerneja, ki naj bo trajen spomin na velikega gledališkega igralca, mojstra slovenske besede in nepozabnega Staneta Severja. Odkritje spomenika bo v torek, 18. decembra, ob 17. uri pred občinsko skupščino v Škof ji Loki. Slavnostni govornik bo član CK ZKS Slovenije dr. Boris Mayer. Ob 18. uri pa bo v dvorani kina Sora spominski koncert Slovenskega okteta in podelitev nagrad Sklada Staneta Severja. (lb) — Foto: F. Perdan 5. STRAN: Kako bomo oblikovali skupščine družbenopolitičnih skupnosti? XIV. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU OD 1 00 26. DECEMBRA 1973 Premalo realno Ekonomski svet slovenskega izvršnega sveta je ocenil izhodišča družbene gospodarske politike in okvire razvoja Slovenije v prihodnjem letu. Menil je, da je preoptimistično pričakovati, da se bodo gospodarska gibanja v prihodnjem letu odvijala tako ugodno kot predvidevajo izhodišča izvršnega sveta, ker ni videti prvin, ki bi lahko bistveno povečale družbeni proizvod, akumulacijo in izboljšale produktivnost dela. Podobnega mnenja so bili tudi na seji sveta za družbenoekonomske odnose republiške konference SZDL. Lahko si oddahnemo S popravilom dveh okvar pred dnevi v termoelektrarni Trbovlje in s ponovnim obratovanjem termoelektrarne Šoštanj III se je elektroenergetski položaj v Sloveniji toliko izboljšal, da si lahko nekoliko oddahnemo. Se vedno je sicer potrebno varčevanje in še naprej veljajo nekatere omejitve, vendar so ta hip v velikih težavah v drugih republikah. Posebne ukrepe so sprejeli v Hrvatski in Srbiji. Srbski izvršni svet, ki je sicer grajal Beograjčane, ker ne spoštujejo varčevalnih ukrepov, je po drugi strani izrazil pomislek, če je skrajšanje televizijskega programa TV Beograd res najboljše. Menili so, da bi to prej škodilo kot koristilo. Za skrajšanje TV programa se je odločila tudi ljubljanska televizija. In sicer bodo prvi in drugi program in program koprskega studija skrajšali skupaj za 170 minut na dan. Skrbeti za varnost Ob 25- letnici vojaškega teoretičnega Časopisa Vojno delo je vrhovni komandant oboroženih sil SFRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito sprejel glavnega urednika časopisa polkovnika Mihajla Vučiniča in mu odgovoril na več vprašanj. Med drugim je poudaril, da nikomur ne smemo dovoliti, da bi s kakršnimkoli izgovorom slabil obrambno moč in varnost države. 30 let IX. korpusa 21. decembra pred 30 leti je bil ustanoveljen IX. korpus NOV Slovenije, ki je s svojimi enotami deloval večji del na Primorskem in je veliko prispeval k osvoboditvi tega dela Slovenije. Obletnico bodo letos slovesno proslavili v Lipici na dan J L A. Na slavnostni akademiji bo govoril predsednik slovenske skupščine Ser-gej Kraigher. Več premoga Predsednik srbske gospodarske zbornice je v pogovoru z gospodarstveniki niškega območja napovedal možnost za večjo prodajo premoga iz Srbije Sloveniji. Predstavniki Slovenije so namreč pripravljeni preučiti odobritev ugodnejših cen. To bi prispevalo k stabilizaciji rudarskih podjetij v Srbiji. Krajše učne ure? Prosvetni svet Hrvatske je priporočil republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo, naj bi šolam dovolili, da bi zaradi sedanje kritične energetske situacije v republiki Hrvatski trajale učne ure v osemletkah in srednjih šolah manj kot 45 minut. Predlagajo tudi, naj bi polletne počitnice združili z novoletnimi prazniki. Nadpoprečni uspehi V zunanjetrgovinski jne-njavi so bili letos doseženi nadpoprečni rezultati. V U mesecih se je izvoz povečal za 28, uvoz pa za okrog 39 odstotkov. To je precej več kot je predvidevala letošnja resolucija. Lahko pričakujemo, da bo letošnji izvoz večji za okrog 25 odstotkov uvoz,pa za okrog 30 odstotkov. Ob dnevu JLA, 22. decembru, bodo vojaki in starešine vojašnice Staneta Zagorja iz Kranja obiskali številne kranjske delovne kolektive. Obiski vojakov in starešin so se že začeli. V sredo je večja skupina fantov v sivozelenih uniformah obiskala tudi ČP Gorenjski tisk v Kranju. Predstavniki podjetja so vojake seznanili z glavnimi značilnostmi delovne organizacije ter jih popeljali skozi proizvodne prostore. (Jk) — Foto : F. Perdan Izobraževanju komunistov največ pozornosti V sredo je bila v Tržiču 2. redna seja novoizvoljenega komiteja občinske konference ZKS Tržič. Na seji so obravnavali in sprejeli delovne programe posameznih komisij občinskega komiteja in konference do 10. kongresa ZKJ. V programih komisij ima najpomembnejše mesto idejno in politično izobraževanje komunistov, ki se bo v izobraževalni sezoni 1973/74 odvijalo v različnih oblikah. Občinska konferenca ZKS Tržič bo skušala k izobraževanju pritegniti čim več komunistov. Izobraževalni program obsega 24 tem. Obravnavale jih bodo posamezne osnovne organizacije ZK. Razen tega so v programu seminarji za vodilne organe ZK, politična šola, debatni krožki itd. Zanemarjeno tudi ni individualno izobraževanje komunistov. Uresničevanje zastavljenih programov ni le naloga občin-, ske konference ZKS in komiteja, temveč tudi drugih družbenopolitičnih organizacij in še posebno Delavske univerze Tržič. Na sredini seji komiteja so imenovali komisijo za kadrovska vprašanja pri komiteju občinske konference ter komisijo za splošni ljudski odpor. Prav tako so potrdili predloge za organe konference, predvsem komisije. -jk. Mladinska organizacija si pomaga iz težav Zadnje čase je bilo v Tržiču več razprav in sestankov, na katerih so razpravljali o položaju občinske organizacije zveze mladine Slovenije Tržič in težavah, v katerih se je organizacija znašla. Delo vodstva občinske organizacije ni najboljše, kar negativno vpliva na delo drugih organov občinske organizacije zveze mladine in tudi na delo aktivov po terenu, delovnih organizacijah in šolah. V razpravah niso sodelovali le mladinci iz vodstva občinske organizacije ter predstavniki aktivov, temveč tudi predstavniki komiteja občinske konference ZKS ter sekretar republiške konference ZMS Zdenko Mali. Delo občinskega predsedstva in komisij ni bilo najboljše. Posamezniki nalog niso jemali resno in jih neopravljene prepuščali sodelavcem, ki pa so bili že tako obremenjeni. Reorganizacija mladinske organizacije in kadrovske spremembe so torej nujne. Vse to mora biti urejeno do konca leta. Januarja bo namreč o položaju in vlogi tržiške mladinske organizacije spregovorila konferenca in razpravljala tudi o kadrovskih spremembah. V torek, 4. decembra, je bila seja Nova imenovanja Na zadnji seji občinske skupščine v Škofji toki so imenovali več novih odborov oziroma njihovih predsednikov. Najprej so potrdili sestavo pripravljalnega odbora za ustanovitev občinske požarne skupnosti. Za predsenika je bil imenovan Mirko kovač. * Zatem sp imenovali pripravljalni odbor za ustanovitev skupnosti otroškega varstva v škofjeloški občini. Predsednik je Niko Sede j. Na seji so odborniki razrešili dolžnosti predsednika in tajnika odbora Po stezah partizanske Jelovice Ivana Franka-Iztoka in Janeza LuŠino. Oba sta prosila za razrešnico zaradi preobremenjenosti. Za novega predsednika so imenovali Staneta Krapeža. Ker prihodnji mesec škofjeloška občina praznuje svoj praznik, so odborniki izvolili tudi odbor za organizacijo praznovanja. Odbor ima 10 članov, predsednik pa je Lojze Malovrh. -lb Popravek Ko smo preteklo soboto pisali o nenavadnem skladišču pod platneno streho, ki ga je na Laborah pri Kranju postavila tovarna Sava, se je v sestavek vrinila neljuba pomota. V zadnjem stavku piše, da je šotor uvožen iz Nemčije. V resnici ga je izdelala tovarna Induplati Jarše. predsedstva občinske konference ZMS, na katero so povabili tudi predstavnike aktivov in predstavnike komiteja ZKS ter republiške konference ZMS. Dogovorili so se, da mora biti do 24. decembra končano evidentiranje kandidatov za občinske organe zveze mladine po mladinskih aktivih. Za uresničitev te naloge so odgovorni predsedniki aktivov. Do konca leta pa mora predsednik občinske organizacije ZMS Tržič Jože Klofutar izdelati kritično oceno dela in aktivnosti /mladinske organizacije ter analizirati odgovornost, ki jo imajo za nastali položaj posamezniki. Januarja pa se bo, kot že povedano, sestala občinska konferenca zveze mladine. Razpravljala bo o oceni dela ter izvolila izpopolnjene organe občinske konference zveze mladine Tržič. -jk Kranj, 14. decembra — Občinska konferenca socialistične zveze J^ danes sklicala. celodnevni posvet predsedniki in sekretarji krajevnih organizacij SZDL v občini. Pogovarjali s se o pripravah na volitve. Pri občinskem sindikalnem svetu se je v začetku tedna sestala komisij za življenjske in delovne pogoje. Razpravljali so o ozimnici in letovanj socialno ogroženih članov ter o varstvu pri delu. Za torek popoldne je sklicana 54. skupna seja obeh zborov kranjsk® občinske skupš^ne. Na dnevnem redu je med drugim poročilo o del krajevnih skupnosti v občini za leto 1972 in podelitev priznanj in najboljšim krajevnim skupnostim. Razpravljali naj bi tudi o rezultatih spodarjenja v letošnjih devetih mesecih in o učnih uspehih na osnovnih , srednjih šolah v minulem šolskem letu. Razen tega je na dnevnem redu tu predlog odloka o organizaciji in varnosti prometa na javnih smučiščih. A. Z. V četrtek so se na posvetu sestajj predsedniki krajevnih organiza^ --———socialistične zveze iz radovlji*' občine. Razpravljali so o operativnem programu nalog v pripravah na volj"V v prihodnjem letu in o organizaciji javne razprave o osnutku statuta rad° ljiške občine. Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze je v sredo pop na seji razpravljal o prvih razultatih ankete, ki so jo poslali 1500 občanom občini in s katero so želeli evidentirati možne kandidate za skupščin^ in druge organe v občini. Čeprav podatki iz ankete še niso obdelani, so tovili, da bodo lahko evidentirali vrsto kandidatov za delegacije in posantf-Z" organe. Za 21-članski bodoči občinski svet so na primer dobili okrog 400 ka" didatov, za možne kandidate za predsednika enotnega zbora združenega de' bodoče občinske skupščine so občani predlagali okrog 40 kandidatov, 1 predsednika zbora krajevnih skupnosti pa okrog 50. Nič manj predlogov * možne kandidate ni bilo za predsednika občinske skupščine, za predsednik občinskega sveta, za predsednika občinske konference SZDL, občinskega si", dikalnega sveta itd. — Izvršni odbor je nadalje ocenil, da je treba še napr,| razvijati stike s prijateljsko občino Brus v Srbiji. Ugodno so ocenili tu® izvedbo oziroma potek referenduma v krajevni skupnosti Ljubno, hkrat1 P menili, naj bi se v prihodnjem obdobju krajevne skupnosti v občini " odločale za razpise referendumov oziroma različne obremenitve občan®; Nazadnje so sprejeli sklep, da se pri občinskem odboru zveze združenj borc^ ustanovi koordinacijski odbor za ustanovitev sklada za civilne pogrebe občini. Odbor naj bi preučil tudi organizacijo civilnih pogrebov. A. 2. V torek, 11. decembra, in v&gj, 14. decembra, so se na sedežu ob -----— skega sindikalnega sveta v SK jj Loki zbrali predstavniki osnovnih organizacij sindikata v občini. Pogovarja so se o organiziranosti sindikata v občini in o možnostih za ustanovi občinskih sindikalnih konferenc po posameznih strokah. Včeraj, 14. novembra, dopoldne je bila 4. seja pripravljalnega odbora^ ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti v Škofji Loki. Obravna^ so izhodišča za usmerjanje vročenih sredstev za stanovanjsko gradnjo, izVVI)e so odbor vlagateljev in govorili o oblikovanju skupščine samoupr® stanovanjske skupnosti. Komite občinske konference ** Tržič je na sredini seji sklenil P 0) vzeti pokroviteljstvo nad r0?9 iJd ki bo organizirana v paviljonu NOB Tržič in bo prikazovala obdobje 9. in 10 kongresom ZKJ. Razstava, ki jo pripravlja galerija pri Dela* jj univerzi Tržič, bo odprta v dneh 10. kongresa ZKJ. Člani komiteja so j" sklenili, da bo zasedanje občinske konference ZKS v sredo, 26. dece&v.-e Konferenca naj bi med drugim sprejela delovni program občinske organih* ^ ZK, izvolila organe konference in tržiške člane medobčinskega sveta . Gorenjsko. Na konferenci bodo razpravljali tudi o poslovniku medobčinsK e sveta ZK za Gorenjsko. . jj. V ponedeljek je bila v Tržiču skupna seja predsedstva občinskega ja kalnega sveta, predsedstva občinske konference Zveze mladine in koj®1* Aj občinske konference ZKS. Sklicatelj skupnega sestanka je bil ob'cin sindikalni svet, ki je nanj povabil tudi člane komisije za dmžbenoekonoin j, odnose pri komiteju mladine. Na sestanku so razpravljali o novi organi. ranosti sindikata in mladine. Ugotovili so, da je pri novi organiziranosti o . organizacij še precej nejasnosti in bodo zato potrebni še takšni razg°v V četrtek je bila v Tržiču seja sveta za urbanizem, gradbene in nalne zadeve pri skupščini občine Tržič. Člani sveta so razpravljali o Z{1 dalnem načrtu B-3 v Bistrici pri Tržiču. -J*1 Kranj Radovljica Škofja Loka m * • ^ I rzic V ospredju pozornosti tega tedna so obisk predsednika zveznega izvršnega sveta Djemala Bijedića, Brandtovo potovanje v Prago in kajpak tudi bližnje-vzhodna kriza, s katero je mogoče na neki način povezati tudi obisk ameriškega zunanjega ministra Kissingerja v Evropi. BIJEDIĆ V VARŠAVI: Obisk predsednika zveznega izvršnega sveta Djemala Bijedića na Poljskem sodi v normalen okvir sedaj že dodobra utečenih medsebojnih stikov med obema državama. Bijedić na Poljskem Značilno za to sodelovanje so predvsem precej tesni gospodarski stiki, za katere menijo, da jih je vsekakor mogoče še izboljšati, še posebej na področju industrijske kooperacije. Ni ostalo neopa-ženo, da je z Djemalom Bijedi-ćem odpotovala na obisk tudi močna skupina v ekonomskih strokovnjakov, ki bodo sodelovali neposredno v določanju taktičnih sklepov strateško že precej naravnega okvira gospodarskega sodelovanja. Tudi politični odnosi so dobri, pri čemer se stališča ujemajo pri skoraj, vseh pomembnejših med- narodnih vprašanjih. Nekatere razlike, ki So skoraj nujne glede na različen položaj obeh strani (ena je pripadnica bloka, druga pa neuvrščena), ne morejo resno vplivati na dobre odnose. PODPIS SPORAZUMA V PRAGI: Odnosi med Zvezno republiko Nemčijo in. Češkoslovaško bodo s podpisom sporazuma o normalizaciji odnosov, opravil ga je v Pragi nemški kancler Willy Brandt, nedvomno dobili, drugačno veljavo. Predvsem bodo odprli nove možnosti za sodelovanje med obema državama, ki je bilo doslej precej obremenjeno z dediščino preteklosti. Ta dediščina je že stara, vleče se od zlokobnih dni tako imenovane Miin-chenske pogodbe, kjer so na papirju odločili usodo precejšnjega dela Češkoslovaške. Podpis sporazuma o normalizaciji odnosov med Zvezno republiko Nemčijo in ČSSR pa je treba gledati tudi kot sestavni del popuščanja napetosti med vzhodom in zahodom in nadaljnjim uveljavljanjem Brandtove vzhodne politike. Ni namreč naključje, da bo sledilo vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Prago in Bonnom še navezava diplomatskih odnosov med Bonnom ter Budimpešto in Sofijo. To pomeni vsekakor širše odpiranje in politično potezo, ki bo imela daljnosežnejše posledice za bodoče evropske odnose. PRED ŽENEVSKO KONFERENCO: Kljub temu, da tega še nihče ni javno potrdil, je že zna- nji i' no, da se bo konferenca o *\vj njem vzhodu začela v Ze» 0 18. decembra, ni pa še /Nejasno, kdo vse bo na njej loval in predvsem v k®* vlogi? ^ Konference se bo udeležil & generalni sekretar svetovn« ^ ganizacije Avstrijec dr. j* Ie Waldheim. Zelo verjetno je, <%l bo v krogih konference tudi ameriški zinanji min!ll(ii Henry Kissinger, tam pa bo JJj njegov sovjetski kolega An®1 Gromiko. m Toda to je malo vse, o mogoče s precejšnjo gotovo® Q trditi, vse drugo pa je še ve" zavito v oblake skrivnosti no namreč še vedno ni, kdo j, bo sodeloval z arabske Glede tega je še posebej *anin!0p' vprašanje palestinskega z*8* „i stva, čigar usoda prav tako določena. Tu je mogoče in treba °P°Jj$ riti na vlogo jordanskega »*JLe Husseina, ki ima glede Palef% svoja stališča in mnenja. tfi zdaj niso usklajena s sta"* predstavnikov palestinske 08 0 bodilne organizacije in vel vprašanje je, če jih je sploh goče. Preprosto rečeno gre tole: kdo naj govori v imen« 1 a lestincev, kdo naj jih za^0^ Kralj Hussein in Jordanija* stinska osvobodilna organih® ali kdo tretji? gi0 In čeprav je to vsekakor z^0t zamotano vprašanje, pa nikjj.^o, ni mogoče reči, da bi bilojgjU ki bega opazovalce na Bli^p* vzhodu. Za konferenco sai®° ^ menijo, da bo trajala nekaj secev, morda pa kar celo leto* Dobri rezultati in tudi pomanjkljivosti J^dobčinski svet zveze komu-j 8tov za Gorenjsko je pod vodjam sekretarja Martina Košir-. v torek na razširjeni seji J družbeno-politične raz- na Gorenjskem pO pismu [jjdsednika Tita in izvršnega »lr°Ja predsedstva ZKJ ter je' seje CK ZKS. Ugotovljeno h b»lo, da so bili komunisti na jJ^njskem v zadnjem obdobju J* svojem delu uspešni, da so j*psikje dosegli dobre rezultate, Pa se ponekod še vedno pomanjkljivosti. aj družbenopolitične ^«>nere so tako v organizacijah komunistov kot zunaj njih enili vseh gorenjskih obči-ta tem ocenjevanju so od-^tv®H tako pojave lokalizma, H0l nerazvite samoupravne od-in druge slabosti. Ponekod Ma zato P"6*0 do zame- ji v v občinskem vodstvu, drug-jJ** so bili glede tega morda ^alo dosledni. Povso'd pa so premalo pogledali in ocenili razmere v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih oblikah družbenopolitičnega delovanja. Sicer pa je bila osrednja gorenjska politična akcija v zadnjem obdobju uresničevanje ustavnih dopolnil. Kaže, da bodo na tem področju naloge dosledno izpeljane. Marsikje so tudi že izvedli samoupravno delavsko kontrolo, vendar pa je okrog slednje še precej nejasnosti. Tudi samoupravne interesne skupnosti so ponekod že zaživele. Vendar pa jim bo v prihodnje treba posvetiti večjo skrb glede kadrovske in vsebinske ureditve. Ocena je bila, da smo manj zadovoljni lahko z uresničevanjem davčne politike, predvsem na tistem področju, ki zadeva odkrivanje in kaznovanje gospo- darskega kriminala in podobnih kaznivih dejanj. V prihodnje bo na tem področju potrebno večje sodelovanje inšpekcijskih služb z upravo javne varnosti in pravosodnimi organi. Tudi delo komisij za ugotavljanje izvora premoženja bo treba poživiti. Ena od pomanjkljivosti se kaže tudi na področju gospodarstva. Pobude medobčinskega sveta, da bi bilo treba na tem področju stremeti k združevanju in povezovanju, niso bile uresničene, zato to vprašanje ostaja kot ena od nalog tudi za naprej. Podobno kot na predzadnji seji sveta gorenjskih občin, so tudi na seji medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko podprli pobudo, da se na Gorenjskem ustanovi posebna strokovna organizacija, ki bo preučevala gospodarska gibanja, načrtovanje, urbanistično planiranje in druge dejavnosti, pomembne za celotno Gorenjsko. A. Žalar Preučiti vzgojo in izobraževanje finska konferenca zveze komunistov v Radovljici je razpravljala o ^ogah komunistov na področju vzgoje in izobraževanja in ocenila delo v zadnjem letu 7 1 jj idejnostjo pouka v naših šolah {j Vedno ne moremo biti zadovoljni. J pe za to, da bi se v šolah učil t ^Ksizem kot predmet, marveč za ' da >o marksistična miselnost [j|evala vsak predmet. Prav bi 3 da bi se šole v občini sploh bolj J^'e in navezale tesnejše stike z 8tl0vnimi organizacijami Po drugi Jfli pa v radovljiški občini že i/aJ let beležijo zelo majhen osip encev na osnovnih šolah in so na Najbolj jih zanima Razvoj občine iztekli teden je bil v Mladinskem V Bohinju seminar za vodstva Jonskih aktivov v delovnih tipizacijah, krajevnih skupnostih oU^olah. Seminar je pripravila C^ska konferenca ZMS Škofja jj* za svoje člane. Udeležilo se ga »J mladincev. i iJ?ed obravnavanimi temami je Jj^lj pritegnilo predavanje pred-V1- občinske skupščine Toneta Onaria, ki je govoril o razvoju , Vi i 0 obeine- v razpravi, ki je ^al 80 se mladinci najbolj zaniha fa PereCa vprašanja gospodar-v kulture in šolstva v občini. Ker ^o im Popoldnevu predsednik ni HI8®' odgovoriti na vsa vprašanja ker so menili, da razvoj M "j1® zanima tudi širši krog C lne> so se odločili, da bodo že or.etnbra organizirali javno tribuno v,2v?ju občine. (Ja.,javni tribuni bodo tudi obrav-*0v Problematiko mladinskih ple-L v škofjeloški občini. Mladi se Pogovorili o tem, kje naj bi % • » kdaJ in kdo naJ bi Jih Pri" ti|jPr®vi. Že na seminarju so pouda-da morajo plesi biti zares mla-in se nikakor ne smejo t>0 ženiti v veselico s popivanjem. V dvoran* ne t)f^eleženci seminarja so tudi V gali' da naJ občinska kon-^ca čimprej pripravi predavanje Ss ®®m»nar, na katerem bodo C^i odgovoriti na vprašanje, 0 pritegniti mladega človeka k y v mladinski organizaciji. \ 8*lepe so mladinci tudi zapisali, vol?ki" z izbranimi temami zado-saj so našli odgovor na hLlJ*»a vprašanja, ki jih zanimajo, "bli?1 Pa so predlagali, naj bi takšno Wi ' izobraževanja organizirali za *rog mladih. L. B. tem področju med prvimi v Sloveniji in prvi na Gorenjskem. To sta dve ugotovitvi s torkove seje radovljiške občinske konference zveze komunistov, ko so razpravljali o nalogah komunistov v občini na področju vzgoje in izobraževanja. Ko so govorili o zelo majhnem osipu, so opozorili, da le-ta ne gre na račun popuščanja pri ocenjevanju, saj je znano, da zelo dobre učne uspehe dosegajo učenci radovljiške občine tudi na srednjih in višjih šolah. Menili pa so, da se v prihodnje ne bo dalo storiti kaj več, da bi osip še bolj zmanjšali. Ugodno so tudi ocenili prizadevanja za ustanovitev oddelkov srednjih šol v občini. Letos so na primer ustanovili oddelek ekonomske srednje šole. Bojazen nekaterih, da se ta poskus in prizadevanja ne bosta obnesla, se je izkazala za odveč. Ze prva redovalna konferenca je pokazala, da učenke v tem oddelku dosegajo zelo dobre uspehe. V razpravi so menili, da se bo glede organiziranosti in reorganizacije srednjega šolstva treba na Gorenjskem čimprej skupno dogovoriti. Podatki namreč kažejo, da na Gorenjskem vsako leto konča osnovno šolanje okrog 2000 učencev, prav toliko pa je tudi prostora v srednjih šolah na Gorenjskem. Da je glede tega treba čimprej najti skupni jezik, pa nenazadnje kažejo ugotovitve, da je za nekatere, srednje šole veliko zanimanje in lete vseh interesentov ne morejo sprejeti, po drugi strani pa je vse manjše zanimanje za poklicne srednje šole, ki že nekaj let ostajajo nezasedene. Večjo skrb v občini pa bo v prihodnje treba posvetiti tudi družbenemu izobraževanju. Na področju seznanjanja občanov z ustavnimi spremembami je bilo premalo narejenega. To se zdaj kaže tudi tako, da vsi samoupravni sporazumi v delovnih organizacijah ne bodo podpisani do konca leta. Nazadnje so na konferenci imenovali posebno komisijo, ki bo napravila akcijski program vzgoje in izobraževanja in nalog komunistov n« tem področju v občini. V drugem delu konference so člani ocenili delo in družbenopolitične razmere v občini po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. V tem delu je bilo slišati mnenje, da maratonske razprave o združevanju v lesni industriji in trgovini v občini že predolgo trajajo in da bi bil že čas, da se na tem področju kaj naredi. Glede združitve hotela Grajski dvor z IBM centrom oziroma šolo pa so menili, da takšna združitev najbrž ni najboljša. Sicer pa so po obširnem poročilu sekretar- ja komiteja občinske konference ZK Matije Marklja in po razpravi sklenili, da bodo prečiščeno poročilo in oceno o delu, usklajeno z ugotovitvami medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, posredovali vsem sekretarjem osnovnih organizacij ZK v občini. A. Zalar OBVESTILO Obveščamo lastnike motornih vozil, ki jim poteče veljavnost prometnega dovoljenja še v tem letu ali registrirajo ftovo motorno vozilo, da začne v ponedeljek, 17. decembra, poslovati v pritličju občinske stavbe blagajna, kjer bodo stranke pred podaljšanjem ali novo registracijo vplačale gotovinske dajatve (cestno pristojbino in davek na posest motornih vozil). - Pri upravnem organu, ki registrira motorna vozila (soba w<,-drugo nadstropje), bo mogoče registrirati samo s potrdilom, da so predpisane dajatve (vključno obvezno zavarovanje) plačane. Prosimo občane — lastnike motornih vozil, da upoštevajo nastalo spremembo, da ne bo nepotrebnih nevšečnosti. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Gradnja stanovanj v jeseniški občini Na minulem aktivu komunistov na Jesenicah so razpravljali o stanovanjski gradnji v jeseniški občini. V poročilu in v razpravi so poudarjali predvsem nujnost, da čimveč delovnih organizacij jeseniške občine izdela program stanovanjske gradnje. Stanovanjski problemi so na Jesenicah kljub številnim na novo zgrajenim stanovanjem še vedno dokaj pereči. V jeseniški občini so lani zgradili 102 družbeni stanovanji, letos bi jih Višje štipendije Temeljna izobraževalna skupnost Kranj je na svoji zadnji skupščini sklenila občutno povišati štipendije svojim štipendistom. Že v lanskem šolskem letu so se štipendije povečale za 20 odstotkov, vse večja rast življenjskih stroškov in ne nazadnje tudi primerjava štipendij z drugimi štipenditorji pa je zahtevala zvišanje štipendij tudi v letošnjem šolskem letu. Odločili so se za 35-odstotno povečanje. Odstotek sam pa ne daje prave slike, saj je to le poprečje. Spremenjeni so tudi vsi trije elementi, ki določajo štipendijo. Drugačna je po novem osnova, ki se določa po letnikih, nova je lestvica* družinskega dohodka in pa dodatka za učni uspeh. Za srednje šole so nove štipendije med 400 in 480 dinarji, za višje in visoke šole pa med 480 in 560 dinarji. Lestvici za ostala dva elementa, ki tudi sestavljata štipendijo, namreč dohodek družine in pa učni uspeh, pa sta prirejeni tako, da sta najbolj ugodni za najboljše študente iz socialno šibkih družin. Ce je dohodek na družinskega člana do 500 din mesečno, se štipendija poveča kar za polovico, pri dohodku do 1000 din mesečno na člana družine pa le za 10 odstotkov. Zelo spodbuden je tudi dodatek na učni uspeh. Odlični študenti srednjih šol dobe 100 do 220 din dodatka odvisno od letnika, študenti višjih in visokih šol pa od 260 do 500 din dodatka. Student lahko dobi dodatke le za dober, prav dober in odličen uspeh. Po teh novih merilih se bo štipendija zares dobrim študentom posebno iz socialno šibkih družin povzpela na okoli 1000 do 1300 din mesečno, večinoma pa se bo štipendija za višje in visoke letnike gibala med 500 do 1112 din, poprečna pa okoli 850 din. V srednjih šolah bodo štipendije od 450 din do 830 ali poprečno okoli 580 din. Tolikšne štipendije so se tudi približale štipendijam republiške izobraževalne skupnosti. Stipendije za osnovnošolce, ki jih v zadnjem času podeljuje TIS učencem, ki se bodo odločili za pedagoški poklic, pa znašajo to šolsko leto 200 din na mesec. L. M. morali 126, zgradili pa so jih 92, medtem ko so jih dogradili 64. Tako se je letos 156 prosilcev vselilo v nova stanovanja. Letos niso dogradili stanovanj v trojčkih v Kranjski gori in nadzidali starih želežniških blokov. Računajo, da bodo 55 nedograjenih stanovanj v letošnjem letu dogradili prihodnje leto. Program izgradnje stanovanj za prihodnje leto predvideva 135 družbenih stanovanj in 90 zasebnih hiš. Največ stanovanj bo v obeh stolpnicah na Jesenicah — skupno kar 208 — ter v trojčkih v Kranjski gori. Med kupci stanovanj v jeseniški občini je med prvimi jeseniška Železarna. Lani je kupila 69 stanovanj ali kar 67 odstotkov vseh stanovanj, letos pa 110 stanovahj ali 70 odstotkov vseh zgrajenih stanovanj v jeseniški občini. Med večjimi kupci v letošnjem letu je na drugem mestu Kvarner ekspress iz Opatije, ki je za svoje zaposlene kupil kar 6 stanovanj, na tretjem mestu je SGP Sava Jesenice s 5 stanovanji, sledi Temeljno izobraževalna skupnost s 3 stanovanji, po 2 stanovanji pa je kupila Iskra na Blejski Dobravi, Lek Ljubljana, Carinarnica Jesenice, Zveza borcev NOV, Vatrostalna Zenica ter 3 stanovanja zasebni kup- ci. V letošnjem letu so dobile eno stanovanje Gorenjka, Universal in Lekarna Jesenice. V prihodnjem letu bo Železarna odkupila. 87 stanovanj za svoje delavce, ZZTP Ljubljana in Bolnica Jesenice po 12 stanovanj, Projekt Kranj 8 stanovanj, prav toliko tudi Vatrostalna Zenica in Carinarnica Jesenice, 7 stanovanj bodo kupili v Iskri in UJV Kranj — Jesenice, po 6 stanovanj pri Kovinarju, TIS in SGP Savi, 4 stanovanja pri Viatorju — TOZD Jesenice, 3 stanovanja skupščina občine, Vodovod, po 2 stanovanji Pletenina Ljubljana, ELIM Jesenice, trgovsko podjetje Zarja in Universal Jesenice. Eno stanovanje bodo kupili pri Univit Ljubljana, Športmetalu Jesenice, Stanovanjskem podjetju Jesenice, ZIC Jesenice, Gorenjki in Zdravstveni šoli Jesenice. Po skupnih podatkih sta bili leta 1972 dograjeni in prodani 102 stanovanji, letos 156 stanovanj, prihodnje leto pa bo v gradnji 271 stanovanj. Od vseh stanovanj jih je največ — 266 — odkupila Železarna. Zasebna gradnja je v zadnjih letih zaostajala. Lani in letos bi morali dograditi 130 zasebnih hiš, dogradili pa so jih le 54. D. Sedej OZD Gorenjska predilnica Škofja Loka ponovno razpisuje nasledn ja prosta delovna mesta: vodje fakturnega oddelka Pogoj: srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 3 leta ustrezne prakse; vodje statistike Pogoj: srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 3 leta ustrezne prakse. Poseben pogoj je poskusni rok 3 mesece. Prijave sprejema kadrovski oddelek Gorenjske predilnice 15 dni po objavi v časopisu. Razpisna komisija pri Veterinarski postaji Radovljica razpisuje prosto delovno mesto diplomiranega veterinarja po možnosti živilske smeri Pogoj: končana veterinarska fakulteta Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Pismene ponudbe s potrebnimi dokazili sprejema razpisna komisija Veterinarske postaje Radovljica 10 dni po objavi. Zaradi adaptacije smo našo poslovalnico MANUFAKTURA Radovljica začasno preselili v Cankarjev drevored. Cenjene kupce obveščamo, da imamo tudi sedaj bogato izbiro metrskega in drugega tekstilnega blaga. Mmuriia ^L E S C E w J% CJj. - n Sobota, 15. decembra 1973 ljubljanska banka Dragi mladi prijatelj J Cisto sam in pozabljen sem. Se še spominjaš časov, ko sva bila * neločljiva prijatelja in si mi vsak dan podaril kakšen dinar? Za kaj si že rekel, da varčuješ? Za smuči, kolo, novo žogo, šolski izlet, pripravljaš presenečenje za mamo? Pozabil sem. A ti se boš prav gotovo domislil. Ne morem si predstavljati, da ti v resnici ni več zame in imaš raje cenene igračke in zabave. Morda se motim in je vmes kaj drugega. Si bil bolan? Veš, v Ljubljanski banki naju že dolgo pričakujejo in sprašujejo, zakaj me ne prineseš izpraznit, da bi bila tvoja vloga na hranilni knjižici večja in bi si lahko prej kupil stvari, ki si jih želiš. Pridi kmalu! Nestrpno čakam, da pojdeva skupaj v banko. Tvoj hranilnik L U KADROVSKA SLUŽBA Sapa Uraru industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Zaradi reorganizacije podjetja po TOZD razpisujemo prosti vodilni delovni mesti: 1. DIREKTORJA TOZD vzdrževanje, energetika, transport Pogoj: visoka strokovna izobrazba strojne smeri z najmanj 10 let prakse na strokovnih, od tega najmanj 4 leta na vodilnih delovnih mestih v gospodarskih organizacijah, aktivno znanje enega svetovnega jezika, da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti za vodenje temeljne organizacije združenega dela, da se je s svojim dosedanjim delom aktivno vključeval v razvoj in utrjevanje samoupravne socialistične družbene ureditve 2. DIREKTORJA TOZD prodajna organizacija SAVA Pogoj: •visoka strokovna izobrazba tehnološke ali ekonomske smeri z najmanj 10 let prakse na strokovnih, od tega najmanj 4 leta na vodilnih delovnih mestih v gospodarskih organizacijah, aktivno znanje enega svetovnega jezika, strokovni izpit za opravljanje zunanje-trgovinskih poslov, da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti za vodenje temeljne organizacije združenega dela, da se je s svojim dosedanjim delom aktivno vključeval v razvoj in utrjevanje samoupravne socialistične družbene ureditve Prijave z zadnjim šolskim spričevalom* s prepisom zadnje odločbe o zaposlitvi ali drugimi dokazili o dosedanji praksi in usposobljenosti sprejema kadrovska služba podjetja, Kranj, Škofjeloška 6, do vključno 25. decembra 1973. V tem roku so kandidatom v oddelku za zaposlovanje na voljo dokumenti o organizacijski strukturi službe vzdrževanja, energetike in transporta ter službe prodajne organizacije Sava, opis delovnih mest, letni gospodarski načrt podjetja ter drugi organizacijski predpisi v zvezi s tema dvema delovnima mestoma. O izbiri' kandidata bomo pismeno obvestili v 10 dneh po opravljeni izbiri. Razglašamo prosti delovni mesti: 1. POMOČNIKA DIREKTORJA nabavne službe Pogoj: zaključena visoka strokovna izobrazba strojne ali ekonomske smeri, uspešna praksa na enakem ali podobnem delovnem področju, sposobnost organiziranja in vodenja delavcev v strokovni službi za uspešno delo in skladno urejanje samoupravnih odnosov, aktivno znanje enega svetovnega jezika 2. VODJE GRADBENO-MIZARSKE DELAVNICE Pogoj: gradbeni inženir z uspešno prakso na odgovornih delovnih mestih v gradbeništvu ali gradbeni tehnik s pooblastilom za odgovornega vodjo izvajanja gradbenih del in uspešno prakso na odgovornih delovnih mestih v gradbeništvu, sposobnost organiziranja in vodenja delavcev gradbene skupine in mizarske delavnice za uspešno delo in skladno urejanje samoupravnih odnosov. Možnost nastopa dela takoj ali po dogovoru. Ob nastopu dela je organizirano uvajanje v poskusnem roku. Prevozne stroške povrnemo v višini nad 40 din. Ponudbe za zaposlitev sprejema kadrovska služba podjetja do 20. decembra 1973, Kranj, Škofjeloška 6. Še marsikaj bo treba narediti Krajevna skupnost Poženik pri Cerkljah se že nekaj let zelo prizadeva, da bi izboljšala življenjske pogoje občanov. V preteklih letih je največ skrbi posvetila gradnji trafo postaje in novega električnega omrežja, gradnji mostov in obrežnih škarp potoka Pšata, v zadnjem letu pa tudi gradnji kanalizacije in modernizacije cest. V drugem letu tekmovanja »akcij krajevnih skupnosti« je za opravljeno delo v občinskem merilu zasedla tretje mesto in bo za nagrado prejela 5000 dinarjev, njen predsednik Alojz Čimžar pa posebno priznanje, V naslednjih letih krajevno skupnost čakajo še .velike naloge. Je namreč ena izmed redkih krajevnih skupnosti, ki nima prostora, kjer bi se lahko sestajali in razvijali stojo dejavnost, kulturno-zabavno življenje in drugo. Nobena od treh vasi, ki gravitirajo na območje dela te skupnosti, nima telefona, ne trgovine, gostinskega lokala ali kaj drugega. Prav zato'so prizadevanja krajevne skupnosti in njenih občanov, da bi izboljšali življenjske in delovne pogoje, tem bolj razumljiva. Omenimo naj, da so pred dnevi vaščani Pšate uredili kanalizacijo v dolžini sto metrov. Dela so bila nujna, ker jim je voda večkrat udarila v stanovanjske in kletne prostore pa tudi po krajevni cesti se je razlivala in jo razkopavala. Vrednost opravljenih del znaša prek 4 stare milijone. Vse so opravili s prostovoljnim tlelom, le betonske cevi, premera 60 cm, je plačala krajevna skupnost. Sedaj vaščani Pšate zbirajo denar za asfaltiranje ceste Cerklje—Pšata v dolžini 1400 m. V krajevni skupnosti pa se tudi že dalj časa zavzemajo za to, da bi uredili in usposobili cesto za avtobusni promet, ki bi povezovala vasi Šmartno—Poženik—Pšato, Grad in skozi Dvorie na obstoječo cestno povezavo. V Smartnem pa bi radi modernizirali cesto tudi skozi vas Glinje do Zaloga. V načrtu pa imajo še več drugih del. - an Načrt že skoraj v celoti uresničen Na sredini seji občinske skupščine v Škofji Loki so odborniki najprej poslušali poročilo o poteku gradnje šol v občini. Večina programa, ki ga Radi bi boljšo cestno povezavo Prebivalci Praprotne police v teh dneh živahno ražpravljajo o tem, kako bi si izboljšali cestno povezavo z drugimi kraji. Pred leti so usposobili okoli 1500 m ceste, da je v vas lahko pripeljal avtobus zaradi pre-šolanja otrok na centralno šolo v Cerklje. Ozka in slabo utrjena cesta sedaj terja modernizacije. Zavzemajo seza to, da bi ta del ceste asfaltirali. Naložba bo velika in sami ne bodo mogli zbrati toliko denarja. Vaščanom, v glavnem se ukvarjajo s kmetijstvom, pa se obeta še ena cestna povezava s Cerkljami, in sicer mimo fazanarije. Krajevna skupnost Cerklje je namreč letos končala dela na nekaj več kakor 1 kilometru ceste na relaciji Cerklje—Vasca-fa-zanarija. V bodoče bi bilo treba cesto povezati še do Praprotne police. Cesta, ki bo vsaj še nekaj časa makadamska, bi prebivalcem teh krajev predvsem omogočila krajšo povezavo s Cerkljami in razbremenila glavno cesto. -an Gradnja gre h koncu Svet za otroško varstvo pri Temeljni izobraževalni skupnosti Kranj je na svoji seji poslušal poročilo o napredovanju preureditvenih del na osnovni šoli v Voklem in v Dupljah. Dela na osnovni šoli v Voklem, kjer bosta tudi dva oddelka za predšolsko varstvo, gredo že h kraju, saj stene že belijo, nared pa je že tudi centralno ogrevanje in druge napeljave. Če ne bo večjega pomanjkanja električne energije, bodo prostori nared v januarju, učenci, ki se zdaj začasno uče v neprimernih prostorih, pa se bodo sem preselili po zimskih počitnicah. Preureditev šole v Voklem bo veljala 1,40 milijona novih din, pri tem pa stroški za nakup opreme še niso všteti. Medtem ko je osnovna šola Šenčur že kupila opremo za šolske prostore, pa je treba opremo za dve igralnici in druge prostore predšolskega oddelka še kupiti. Po načrtu gradnje šol in vrtcev v občini je bil v Vogljah predviden le en oddelek predšolskega varstva, na željo prebivalcev pa je bil dodan še eden, vendar pa so se prebivalci obvezali, da bodo k sredstvom za šolo in vrtec, ki se grade s prispevkom vseh občanov, prispevali svoj delež, in to v lesu. Izkupiček za prodani les bo torej prispevek prebivalcev Vogel j k razširjenemu programu gradnje v Vogljah., Program gradnje, izglasovan z referendumom, so razširili na željo prebivalcev tudi v Dupljah. Tudi tu bo v nekdanji šoli urejen oddelek predšolskega varstva z dvema igralnicama, eno več kot je bilo predvideno. Tudi tu so se prebivalci zavezali prispevati sredstva za razširitev programa. Vrtec v Dupljah bo veljal brez opreme 490.000 novih din, nared pa bo v marcu prihodnje leto. Tako v Dupljah kot v Voklem bodo našli varstvo v vrtcu vsi otroci, ki jih bodo starši vpisali, kar bo seveda nekaj izjemnega v kranjski občini. Tudi Naklo čaka na svoj vrtec, zanj so predvideli staro osnovno šolo, vendar pa je svet za otroško varstvo sklenil, da je treba premisliti, ali ne bi bila cenejša nova gradnja kot pa draga preureditev. L. M. je pred dobrimi petimi leti sprejela občinska skupščina, je že uresničenega. Zgraditi je treba le še Štiri učilnice pri osnovni šoli Cvetko Golar na Trati. V tem času so zgradili telovadnico pri osnovni šoli v Železnikih, osnovno šolo v Gorenji vasi in v Škofji Loki. Po planu je bilo za te gradnje predvidenih 12 milijonov dinarjev. Naraščanje cen gradbenega materiala, obrtniških storitev in spremenjen program gradnje pa so zvišali stroške na 21 milijonov dinarjev. Zato si je bilo treba denai- za dokončanje šole v Škofji Loki izposoditi. Konec junija pa je usahnil tudi samoprispevek občanov, ki so za gradnjo šol prispevali po 1 odstotek od osebnih dohodkov, in prispevki delovnih organizacij, ki so dajale v blagajno za gradnjo po 0,8 odstotka od neto izplačanih osebnih dohodkov. Zato se je občinska skupščina dogovorila z delovnimi organizacijami za podaljšanje plačevanja prispevka za dve leti. Delovne organizacije sedaj vročajo za gradnjo šol po 1 odstotek od neto izplačanih osebnih dohodkov. Samoupravni sporazum o plačevanju prispevka za izobraževanje je že podpisalo 86 od stotih delovnih organizacij. 5 podjetij pa zahteva za podpis posebne pogoje. Kot so menili na seji se je treba s predstavniki vodstev in samoupravnih organov pogovoriti in uskladiti interese. Teže pa bo s tistimi podjetji, ki imajo v škofjeloški občini le manjše obrate. Čeprav se je večina delovnih organizacij odločila za plačevanje prispevka, svojih obveznosti ne morejo rtC poravnati. Zakonski predpis naIILv prepoveduje odvajanje prispe^* y za gradnjo šol in drugih obj®*1 splošnega pomena iz dohodka, t® več jih je treba plačati z denarj® ki se zbira v skladih skupne P.°rjjj V primeru, da delovna organizam, v skladu nima denarja, obvaznos ne more poravnati iz drugih vij0,^ Zato letos odbor za gradnjo So'.^ delovnih organizacij še ni dobil n^ dinarja. Odborniki so predlagaj'' *, vse delovne organizacije ob zak 1J nem računu denar za šole takoj d 1 v sklade skupne porabe. ^ Žirovci so se za krajevni sanj prispevek odločili 25. novem" 1970. leta. Z zbranim denarjem, k'Jj bodo zbirali 7 let, bodo sofinanC"* gradnjo telovadnice, 4 učilnic kabineti in gradnjo vzgojnovarst ne ustanove. L. Bogat« Proslava v Šenčurju V počastitev dneva republik® 'jj 20-letnice krvodajalstva so kraje^p organizacija SZDL Šenčur, Svoboda in organizacija urf križa Šenčur pripravili 28. novem1^ slavnostno akademijo. Slavno«* fovornik je bil domačin in prvob0' 'rane Štefe-Miško, v kulturne" programu pa so sodelovali Pe^jg zbor in recitatorji osnovne »v Stanko Mlakar, člani Svobode » pevci iz Srednje vasi. Na akader™ je krajevna organizaicja h križa podelila odlikovanji dve" krvodajalcema, 15 krvodajalcev^ je dobilo značke. Mladi C,atj rdečega križa so ob tej priložn^ uprizorili tudi enodejanko. i P. Gorenj Korak dlje V gorenjski regiji se na leto rodi okoli 2900 otrok, na žalost pa se ž® v prvem letu življenja pokaže, da niso vsi zdravi. Med živorojenii" otroci jih namreč kakih 9 do 15 dobi od porodu možganske poškodbe »J v prvih letih življenja jih umre polovica. Preživeli otroci s cerebrain motoričnimi motnjami, kot jih imenujemo, pa se zdravijo, če so nuj telesno in duševno prizadeti, v posebnih zavodih, pri zmerneje prizad tih pa se tudi v dispanzerjih z zdravljenjem dosegajo kar lepi uspehi- Dispanzer za mentalno higieno in neuropsihiatrijo v Kranju J® začel zdraviti otroke s cerebralno motoričnimi motnjami nekako p***. dvema letoma. Ta medicinska teamska skrb je bila zelo uspešna, zd^J pa bodo v skrbi za otroke invalide v Kranju napravili še korak dlje. Društvo za pomoč duševno in telesno prizadetim otrokom Kranj' Dispanzer za mentalno higieno pri ZD Kranj, Center za socialno de Kranj in TIS Kranj so se zmenili za večjo in učinkovitejšo skrb za nja invalide. Ko bo v začetku prihodnjega leta gotova nova stavba pose'on osnovne šole na Zlatem polju, bodo tu odprli tudi oddelek za predšols cerebralno motorično prizadete otroke, kjer bodo ti mali invalidi v st j rosti od treh do šestih let deležni poleg medicinske tudi pedag°šK skrbi. , i »V kranjski občini se na leto rodi od 4 do 6 tako Pr*za4et[fl otrok,« pravi ravnateljica posebne osnovne šole Kranj prof. AnK^ Zevnikova. »Medicinske skrbi so bili ti otroci sedaj deležni dispanzerju, zdaj pa bomo zanje skrbeli v predšolskem oddel** V ta oddelek bodo sprejeti le otroci, ki so se poprej zdravili dispanzerju. Trenutno bo v oddelku osem otrok.« Oddelek bo seveda precej drugače opremljen kot redne vzgojn? varstvene ustanove, saj bo večina otrok na invalidskih vozički*1^ potrebna bodo posebna ležišča, drugačne mize itd. Tudi osebje te vrst varstvenega oddelka bo povsem drugačno kot je sicer v vrtcih: P°l * ortopedagoga, delovnega terapevta, fizioterapevta, medicinske se*tr in negovalk, ti bodo stalno zaposleni, bodo za te otroke občasno skrb® še logoped, ortoped, pediater, pedonevrolog, psiholog in drugi. Škrat* • oddelek bo pravcata »zdravstvena ustanova«. Sredstva za delovanj tega oddelka naj bi prispevala TIS in pa Komunalni- zavod za social" zavarovanje. q0 »Oddelek bo seveda priključen - posebni šoli, kjer " objektivni pogoji za pedagoško obravnavo teh otrok poleg drf medicinske. Skrb za predšolskega otroka s cerebralno ričnimi motnjami se bo seveda zelo poznala pri poznejši čitvi takega otroka na posebno osnovno šolo ali pa, če šol®®^ ne bo zmožen, v oddelke za delovno usposabljanje, ki na šoli že obstajajo.« pravi ravnateljica prof Zevnikova. Zato b* f' preselitvi v novo stavbo vsekakor morali stare prostore, kjer so ze delavnice, obdržati, da bi se vanie lahko vključevali otroci iz Pr<*%0 skih oddelkov, ter otroci iz zavodov v Crni in v Dornavi, ki se "0<*°te\i usposabljanju vrnili v kranjsko občino, ter seveda otroci, ki v te oddelkih že so. »2e dlje časa uspešno sodelujemo s kranjsko Puškarno, pa se dogovarjamo še s tovarno Sava, da bi določeno delo opravljali v naših delavnicah za usposabljanje. Na enak n* pa bomo sodelovali tudi z Gorenjskimi oblačili, ki bodo prev«® patronat nad našo šolo.« Oddelek predšolskega varstva cerebralno motorično prizadetjjj otrok v Kranju bo vsekakor pomemben korak ne le pri odpravljanj socialnih razlik med ljudmi, pač pa potrditev humanitarnih načel na družbe, da je treba enako skrbeti za vse njene člane tako zdrave K prizadete — ne le deklarirano — ampak tudi v praksi. lm j IT STROKOVNI ^ J NASVET! 1 f o ravnanju, brušenju in vzdrževanju motornih žag JONSEREDS A (Švedska) 17. decembra od 16. do IS. ure 22. decembra od lH. do IS. ure v paviljonu MIRKA na novoletnem sejmu i L v Kranju Na novoletnem sejmu v Kranju razstavlja in prodaja svoje izdelke Znižane cene do 60 % GORENJSKA OBLAČILA KRANJ Ugoden nakup ženskih oblek, plaščev, kostimov in kril. Kako bomo oblikovali skupščine družbenopolitičnih skupnosti? vif Se dobre pol leta nas loči od |jti!te.v v skupščine družbenopo-je skupnosti. Nova ustava tem področju začrtala ne-iist®l>e novosti. Kaj je delegatski htj kaj so delegacije in dele-Ws ni'bova vloga, v0dn e ^odo priprave in kdo bo lej" celotni volilni postopek ter ^•»ekatera vprašanja so bila še j. Nedavnega več ali manj ne-Zaprosili smo člana iz-fWga °dbora republiške kon-K 6 .8°cialistične zveze Jože-» nekai več pove o j^Prašanjih. Odzval se je naši Niiu!1 *n uPamo» da bo njegov 'ilh) ek pomagal razjasniti vo-yl Postopek. «lce °8nutku nove zvezne in sloven-(i jj 8tave smo zapisali, da je delov-Dogjj^ek v združenem delu temeljni litjjec družbenoekonomskega in po-sistema. Delovni ljudje nj^pčujemo tak svoj položaj organa®111 v temeljnih samoupravnih gostih; to je v temeljnih organi-iff* združenega dela, krajevnih Hjjj eresnih samoupravnih skupno-V. družbenopolitičnih organizator' društvih in drugih združenjih. C, •lrani v teh oblikah delovanja Si?rjamo P°g°je možnosti, da P°8tanemo nosilci samo-tjj'janja kot posebne oblike obla-.lavskega razreda v naši sociali-^ l^nioupravni skupnosti. \ t ? organizirani in naslonjeni ^av •? usmer'tev razvoja samo-Nnp družbenih odnosov smo 1 tudi neposredni organizatorji ?Jalci političnih, kadrovskih in Heg ?.cijskih priprav za volitve katerih delegati bodo se-\ A. splošni zbor združenega fq0bčinske in republiške skupšči-L j njih pa bo sestavljena tudi de-'HjJ,a Za zvezni zbor skupščine ^ !z Slovenije. f----s II' Novosti v skupščinskem sistemu ^^ v se podrobneje seznanimo s am* na vo^tve» si oglejmo ne-oriw ^aČela delegatskega sistema u°80v v njem. Odlaganimi ustavnimi rešit-Precej spreminja skupščinski Spremembe so predvsem v ^lov nJu skupščin in v njihovem % aJju. Dosedanje izkušnje v 8kupščin v družbenopolitičnih »tih (v občini, republiki in fe-\ .3») in izkušnje v delu odborni-Poslancev, so pokazale na Njhv 8lab°sti. Bili smo priča pre-povezanosti med delovnimi NS. in njihovimi predstavniki v ^tjj'nah. Zato so bili premalo pri-m tudi interesi delovnih ljudi pri V Vanju družbenih odločitev. Pri tudi za vprašanja zastopa- da v našem druž-dn ntičnem sistemu oblikujemo J ^ upŠČinski sistem, ki bo zagoto- v , j)0lSnifevanje ustavno opredelje-Phrtl? aJa delavskega razreda in ^,qelovnih ljudi. ^JhtVe.na novost v skupščin-d ?*8temu ie» da uvajamo ^delegatski sistem in odnose. u®imo najprej poenostavlje- no opredeliti nekatera načela delegatskega sistema. Delegatski sistem in odnosi v njem omogočajo: — sodelovanje širšega kroga ljudi pri odločanju o družbenih vprašanjih; — prisotnost interesov delovnih ljudi in temeljnih samoupravnih skupnosti v skupščinah in drugih organih, kjer se sprejemajo družbene odločitve; — pri odločanju bodo neposredno udeleženi delavci iz proizvodnje, ženske, mladina in drugi v takšnem razmerju, kot je njihova udeleženost pri ustvarjanju družbenih dobrin; — pri družbenih odločitvah o posameznih vprašanjih bodo sodelovali delovni ljudje, ki ta vprašanja poznajo iz strokovno-poklicnih usmeritev ali iz osebnih nagnjenj do opredeljevanja, izoblikovanja in razreševanja določenih družbenih vprašanj; — sistem nadalje omogoča, da se natančno opredeli odgovornost delegata glede na sredino, ki ga je izvolila ali delegirala v posamezni organ, glede njegovega dela v tem organu in glede družbe kot celote; — delegatska razmerja pa zagotavljajo in omogočajo tudi stalen in neposreden stik delegatov z delovnimi ljudmi v tako imenovani bazi — torej v temeljnih organizacijah združenega dela, v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, občini itd. Se bi lahko naštevali, toda za naše razumevanje delegatskega sistema * in odnosov so ta načela najznačilnejša. Poskušajmo zdaj odgovoriti na vprašanje, kako smo ta načela izoblikovali za praktično uporabo. Rekel sem že, da je bistvena novost v skupščinskem sistemu, da uvajamo vanj delegatski sistem in odnose. Druga pomembna novost v skupščinskem sistemu pa je izvolitev delegacije temeljne samoupravne skupnosti. Ustava pravi, da delovni ljudje v TOZD, KS in drugih samoupravnih skupnostih izvolijo delegacijo, prek katere bodo delovni ljudje sodelovali pri odločanju v občinskih, republiških in zvezni skupščini, nadalje v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v drugih družbenih organih zunaj delovne organizacije ali druge skupnosti. Zakaj bomo pravzaprav volili delegacijo? Zato, ker bomo z njenim delovanjem lahko uresničevali načela delegatskega sistema in odnosov. Prav na ta način lahko zagotovimo, da bo zdaj v skupščini namesto enega odbornika delovalo toliko delegatov, kolikor bomo izvolili članov delegacije. To pomeni, da se bo posamezne seje skupščine udeležil tisti član delegacije, ki ga bo delegacija določila na sejo skupščine. Določila pa bo tistega člana, ki bo poznal problematiko, ki bo takrat na dnevnem redu in bo zato lahko najbolje sodeloval pri razpravi in pri odločanju. Se to! Število članov delegacije bo določila vsaka temeljna samoupravna skupnost po svoji presoji. Ctenova za to so določeni interesi samoupravne skupnosti ali organizacije oziroma bolje rečeno interesi delovnih ljudi v njej. Tako smo si zagotovili možnost, da so v delegaciji zastopani vsi interesi delovnih ljudi in tudi delegati iz vseh struktur; od delavcev — neposrednih proizvajalcev, žensk, mladine, izobražencev itd. Prav zato je zdaj pomemben sestav delegacije in ne več sestav skupščine, kajti skupščina bo sestavljena iz delegatov — članov delegacije. Z drugimi besedami to pomeni, da bodo skupščine takšne, kakor bodo pač sestavljene delegacije. Zato mora biti naša pozornost usmerjena h kadrovskemu oblikovanju delegacij. In kako naj razumemo delegatske odnose? Gre predvsem za določitev neposredne odgovornosti delegata do delegacije oziroma do delovnih ljudi v delovni, krajevni ali drugi skupnosti in njegove odgovornosti do skupščine, v kateri deluje. V praksi bo to videti tako, da bo ob nesporni samostojnosti v delovanju, delegat moral" v skupščino prenašati sklepe, pripombe in predloge, ki so se izoblikovali v sredini, iz katere izhaja. Po seji pa bo moral delegacijo seznaniti s sklepi skupščine in bo z ostalimi člani delegacije tudi neposredno odgovoren za izvajanje sklepov. Iz vsega povedanega lahko povzamemo, da je delegacija eden tistih temeljev skupščinskega sistema, ki omogoča uresničitev delegatskih načel in odnosov. To pa je tudi osrednji kamen v mozaiku samoupravnih odnosov, ki opredeljujejo položaj, vlogo in naloge delovnih ljudi v samoupravnem socialističnem sistemu. Priprave na volitve v_II-J Če bomo hoteli uresničiti nov skupščinski sistem in odnose v njem in če bomo hoteli, da bodo družbene odločitve resnični odraz interesov in potreb vseh delovnih ljudi in v skladu z družbeno usmeritvijo našega nadaljnjega razvoja, se bomo morali vsi z zvezo komunistov na čelu aktivno in odgovorno vključiti v volilne priprave. Prihodnje leto bodo volitve delegacij in drugih teles, ki bodo oblikovala občinske in druge skupščine. Socialistična zveza, kot demokratična zveza posameznikov in družbenopolitičnih in drugih organizacij, je po ustavi določena, da organizira in vodi celotno volilno aktivnost. Kadrovske in organizacijske priprave ter vsebinsko opredelitev politične aktivnosti za volitve izvajajo v TOZD in nekaterih skupnostih sindikalne organizacije oziroma njihova vodstva, v krajevnih in drugih skupnostih pa organi krajevne organizacije SZDL. Osnovne sindikalne organizacije in organizacija socialistične zveze v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih oblikujejo koordinacijske odbore za volitve. Ti so odgovorni za enotno -in usklajeno politično aktivnost vseh družbenopoli- Jože Kavčič tičnih organizacij, ki delujejo v katerikoli delovni organizaciji ali krajevni skupnosti. Koordinacijski odbori za volitve so sestavljeni iz delegatov vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, ki delujejo v posamezni skupnosti. S tem je zagotovljeno dogovarjanje in usklajevanje vseh sodelujočih v akcijah, ki so sestavni del celovitih priprav na volitve. Njihova naloga ie predvsem, da organizirajo sestanke delovnih ljudi, na katerih bodo evidentirali možne kandidate za delegate, in da skličejo kandidacijsko konferenco, na kateri bodo delovni ljudje neposredno določili delegate za člane delegacije. V občinah in republiki so zaradi podobnih nalog, kot jih imajo koordinacijski odbori za volitve, ustanovljene volilne komisije in koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja, ki delujejo pri občinski konferenci SZDL. Ti organi so še posebej odgovorni za organizacijo in izvedbo kandidacijske konference v občini. Tu namreč teče postopek za kandidiranje članov družbenopolitičnega zbora (sveta) in za delegacijo zveznega zbora skupščine SFRJ iz Slovenije. Poleg tega pripravljajo predloge za možne kandidate, ki naj bi opravljali najodgovornejše funkcije v občinskih oziroma v republiški skupščini. Posebej moram opozoriti, da se kmetje, obrtniki ali tisti, ki opravljajo druge samostojne poklice, prav tako organizirajo v svoje skupnosti in izvolijo svoje delegacije. Te skupnosti se oblikujejo pri zadrugah ali drugih združenjih teh delovnih ljudi. Občinska konferenca SZDL oziroma njen izvršni odbor da pobudo za oblikovanje skupnosti in imenuje poseben odbor, ki bo v teh skupnostih vodil kandidiranje za člane delegacije. ---\ Naloge, ki nas čakajo v_I---/ Do volitev nas loči še dobre pol leta. Do takrat je treba izpeljati celoten kandidacijski postopek in opraviti druge priprave. Kaj je torej osrednja naloga v tem zadnjem in obenem najpomembnejšem obdobju? 2e dobro leto se kadrovsko pripravljamo na volitve. Uresničujemo sistem stalnih kadrovskih priprav, ki terja, da moramo že precej pred volitvami evidentirati možne kandidate za pomembne družbene funkcije. To pomeni, da evidentiramo vse tiste delovne ljudi, ki so si z družbenim delovanjem pridobili ugled med ljudmi in v okolju, kjer živijo in delajo, ali v širšem merilu. Čeprav po delegatskih načelih oblikovanja skupščin pridejo v po-štev za delegate vsi delotni ljudje, moramo v tem prvem obdobju uveljavljanja novega skupščinskega sistema posvetiti posebno skrb prav kadrovanju v delegacije. Evidentirati moramo tiste delovne ljudi, ki bodo hkrati imeli vse lastnosti zahtevane v kadrovskih načelih in merilih. Imeti morajo moralne in politične kvalitete in morajo izhajati iz vrst delovnih ljudi določenega okolja. Biti morajo takšni, da bodo resnični nosilci in prenašalci interesov in potreb delovnih ljudi. Zato moramo v tem obdobju (do kandidiranja) smelo in odgovorno predlagati in evidentirati najboljše delovne ljudi za možne kandidate. Prav v razpravah o statutih občine, krajevnih skupnosti, TOZD in drugih skupnosti je priložnost, da demokratično in javno oprav imo to odgovorno dolžnost. Nazadnje naj ugotovim, da je le od nas odvisno, kdo bodo naši delegati, kako bodo delovale naše skupščine, kakšni sklepi bodo sprejeti, kako bodo delovali ostali samoupravni organi in kako bodo delovale naše politične in druge organizacije. Od tega pa bo odvisen tudi-samoupravni socialistični razvoj naše družbene skupnosti. TIP 125 PZ 750 M 750 L Z —101 1300 1300 L 1500 F Malopr. cena • fcco Ljubljana. 53.509,70 27.694,35 29.028,35 49.997,40 46.618,35 49.550,35 57.893,35 Pri nakupu za devize dinarska protivrednost deviz 45.930,80 44.150,75 41.343,80 43.924,20 48.152,40 Prevoz din 680,— 680,— 680,— 680,— 680,— stara lena dc^f decembra 1973 ■ JSllPii » - i 5| 3551 flal 11Mt Fvijl M jjgji mmmmmmmmmmmm^m&mt^ mmmmmmmm dobava takoj Slovenija avto 10 % popust za devize Svetina - Povše: Ukana Romanu Toneta Svetine Ukana že dolgo priznavajo umetniško moč in adekvatnost z Tiašo NOB. Janez Povše je roman dramatiziral, vsaka dramatizacija pa mora biti v osnovi vendarle enakovredna predlogi. Tokrat je bilo delo toliko bolj težavno. Že zaradi obsega, pa tudi zato, ker je bilo potrebno iz množice nastopajočih v knjigi izbrati najbolj karakteristične junake in nastopajoče, ki so s svojimi besedami in z dejanji omogočili razplet druge svetovne vojne. Povše, kot dramaturg, je bil kos nalogi toliko bolj, ker je pisal gledališko delo še posebej za potrebe Prešernovega gledališča. Vendar je s tem delom, pa tudi kot režiser, s ' svojimi sodelavci yeliko pripomogel k ravni tako imenovanega in nikjer statuiranega profesionalno-amater-skega gledališča. Ker je roman zelo bran, se seveda toliko bolj vsiljujejo primerjave z dramatizacijo. Povedati pa je treba, da je Povše sicer upošteval potek dogodkov v romanu, osebe in besedilo, hkrati pa je njegovo delo samostojno izbrano in podrejeno gledališki dramaturgiji. Iz kronike-romana je nastala predvsem drama, ki ni vezana na čas, razen seveda, da obravnava dogodke NOB. Pisatelj sam je povedal, da bi iz prevoda v ruščino ta drama ne mogla nastati, ker zaradi kolikor toliko objektivne obdelave tistega časa in dogodkov, kritičnosti ter ne črno-belega karak-tiziranja oseb, tega besedila enostavno niso objavili. Režijski koncept je vezan že z dramatizacijo, vendar sta režiserju do predstave, kakršna je bila, mnogo pripomogla tudi scenograf Sašo Kump in kostumografka Anja Dolenc. Prvi z enostavno, stilizirano, s samo strukturo scene, ki je enkratna ~ in verjetno edino mogoča za vizualen vtis hkratnega z govorjeno besedo. Vsaka drama je namreč uprizorjena, lahko bi rekel, filmsko. Reprospektive, futurizem, sedanjost, misel, hotenje in dejansko stanje je v obliki, kakršno nam je pokazala predstava, dejansko enkraten dogodek. Pri nastopajočih je bil prvi vtis morda kot da niso intelektualno kos osebam, ki jih predstavljajo, ko pa so pozabili, da »igrajo«, so bili, vsaj večina njih, iz predstave v predstavo boljši. Vlado Uršič, major gestapa, je gotovo igralsko najbolj popolna osebnost v tej igri, samoinciativen in suveren. Podobno je z geperalom, Jožetom Kovačičem, ki prav sedaj praznuje svojo 30-letnico gledališkega udejstvovanja. Zlasti je prepričljiv v drugem delu že kot pojava, obenem pa grozljivo resničen v monologih o Nemčiji, o vojni nasploh in v odnosu do sveta. Stotnik Knie-cki je v primerjavi z romanom izrazito neizdelana figura, zato tjidi Zdenko Radženovič ni mogel pokazati drugega, kot da je generalov in majorjev telesni stražnik. Hrast in Valjhun sta dvojica nasproti partizanom, sodelavcem Gestapa, vendar s svojo politično ideologijo. Mirko Cegnar je nehvaležno, vendar zanimivo vlogo odigral korektno, Jože Sodnik pa je vlogi dodal še videz neodločnosti slovenskega človeka v času, ki je terjal opredelitev, takšno ali drugačno. On in Cveto Sever, komisar Gorazd, sta od mlajših igralcev gotovo najbolj sugestivna. Sever v zboru partizanov prednjači z interpretacijo. Jože Vunšek in Tine Oman sta igralca, ki znata vsaki odigrani vlogi dodati svoj pečat. Tone Dolinar, Jože Urankar, Miha Štefe in Zvone Kozina so naredili, ~ kar so mogli. Vloge niso izrazite, vendar potrebne, kot komorni zbor so bili učinkoviti. Biba Uršič, kot Ana, skorajda osrednja osebnost, se je trudila to biti, vendar ji vedno ni uspelo. To je vloga, ki je izrazito soodvisna od soigralcev vseh treh taborov: Nemcev, partizanov in narodnih izdajalcev. Problematična pa je vloga Mile Valenčič, ki je bila čudovita na odru, vendar besedilo, ki ga je morala povedati, ni materinsko, ne slovensko po občutju. Odigrala je partizansko mater, besedilo pa, ki ga omenjam, je v knjigi prekletstvo nad izdajalci bosanskega partizana Keća, podobno naricanju. Ukana na odru ne zaostaja za Ukano v knjigi. Se lepše pa je, da je prav ansambel PG zmogel ta velikopotezni načrt uresničiti. Ob tem spozanju tudi kritični pomisleki, ki se morda pojavijo, niso pomembni. Zlasti še, ker lahko mirno zapišem, da je predstava bila povsem enakovredna in tudi boljša od marsikaterega gostovanja osrednjih slovenskih gledališč. J. Poštrak Partizanska skupina z gestapovskim vrinjencem v gledališki upriz°rL Svetinove in Povšetove UKANE. Od leve na desno: komisar Gorazd C VE1, SEVER, oficir stare jugoslovanske' vojske MIRKO CEGNAR, oficir JOŽE URANKAR, komandir Orlov TINE OMAN, komandant TO/ DOLINAR, partizanska mati MILA VALENČIČ, Vojko MIHA ŠT&' (debitant) in komisar ter pripadnik VOS ZVONE KOZINA. Za nenavadno obliko sodelovanja so se odločili osnovna šola Simona Jenka v Kranju in pa prodajalna Baby trgovskega podjetja Elita v Kranju. V tej otroški trgovini namreč razstavljajo učenci iz razredov, ki jih poučuje likovna pedagoginja Jolanda Pibernikova, okoli 40 risb v različnih tehnikah. Slike so izdelali učenci pri rednem pouku, na idejo, da bi jih razstavili prav v otroški trgovini, pa je prišel aranžer Janez Košnik, ki je razstavo z veliko mero okusa tudi postavil. Ideja je tako posrečena, da so se v Eliti odločili, da bo tam razstava stalna, izdelke pa bodo občasno zamenjali z novimi. — L. M. — Foto: F. Perdan GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostnozgodovfnska zbirka. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava SODOBNA LIKOVNA PRIZADEVANJA NA GORENJSKEM III. V stebriščni dvorani Mestne hiše pa je na ogled razstava fotografij Jake Copa KOZOLEC NA SLOVENSKEM. V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici št. 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in republiška zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih pa je na ogled razstava PARTIZANSKA SANITETA V SLOVENIJI. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi je razstava ilustracij ob Prešernovih pesnitvah. Razstavne zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. ure razen ponedeljka. Jaka Čop: Kozolec na Slovenskem Sinoči so v Mestni hiši v Kranju odprli razstavo Jaka Copa Kozolec na Slovenskem. Razstava bo odprta do 7. januarja 1974. Kozolci, relikti prastare preteklosti, žilavo zraščeni s slovensko pokrajino in nepogrešljivi gospodarski objekti slovenskih kmečkih domov, se starajo, propadajo v krajih, kjer njive prerašča plevel, in se pomlajujejo z novimi materiali tam, kjer je kmetovanje še živo, kjer okrog njih zdaj ropotajo traktorji ali vsaj motorne kosilnice. Jaka Cop, ki je skozi objektiv svojega fotoaparata opeval doslej predvsem skalni svet naših vršacev, se je tokrat spustil v dolino, na polja, v vasi. Zamikale so ga svojevrstne arhitektonske konstrukcije, izdelane iz pravokotno se križajočih navpičnih in vodoravnih drogov, ki so ali prazne, kot ogromne harfe, postavljene ven v naravo in pokrite, da jih dež ne zmoči, le veter se lovi v njihove late, ali pa polne, da se skeleta sploh ne vidi, zabasane z zlatimi žitnimi snopi ali z dišečim senom. »Srečal sem kozolce tudi visoko v gorah, na nekaterih naših planinah, zato sem postal pozoren nanje, zato sem se jih lotil,« pravi Jaka Cop. Prehodil je velik del Slovenije in pokukal tudi za mejo, nič mu ni ušlo, nobena podrobnost, nobena značilnost, njegovo oko je skozi objektiv fotoaparata videlo vse tisto, kar mi, ki vsak dan hodimo mimo teh arhitektonskih mojstrovin — izdelkov preprostega slovenskega človeka, ne vidimo. Preveč jih je, v gozdu ne vidimo dreves, in preblizu so nam, zrasli smo z njimi, navadili smo se jih videvati vsak dan kot nekaj poysem običajnega, kot nekaj, kar mora biti, kar preprosto je, zato se ne vprašamo, kako in zakaj. In zato mora priti Jaka Cop s svojim bistrim očesom in s svojimi izdelki, s kozolci, ujetimi na fotografski papir, s skupinami teh kozolcev, z detajli, z oblikami iz vseh naših pokrajin — da jih vidimo, da smo kar naenkrat začudeni nad njihovo lepoto, da se kar naenkrat zavemo, kaj pravzaprav imamo. In potlej ugotovimo, da teh, do skrajnosti preprostih in do skrajnosti funkcionalnih priprav za sušenje žita, trave, detelje, koruze, praproti itd. drugje po svetu ni, da so kozolci res naši, res slovenski, da jih celo po vsem slovenskem " etničnem ozemlju ni (npr. na Štajerskem, v Prekmurju, na Primorskem okrog Gorice in Trsta), da pa jih najdemo ponekod na Koroškem in vzhodnem Tirolskem. In tedaj se zavemo tudi, da še zdaj ne vemo točno, zakaj Slovenci imamo kozolec in zakaj ga ni marsikje tam, kjer so podobni klimatski in splošni geografski pogoji za kmetovanje. Jaka Cop se je kozolcev, ko jih je začel opazovati, lotil sistematično. Vedel je, da je njihova osnovna funkcija sušenje, zato je začel z ostrpicami, ki — postavljene v vrsto in povezane z vodoravnimi latami — pomenijo najbrž začetno fazo v razvoju kozolca. Potem nam pokaže primitivne, zasilne, le za nekaj časa postavljene kozolce, za njimi različne oblike stegnjenih kozolcev in šele potem dvojne kozolce, toplarje, k', oblikovno najlepši, posebno tisti Dolenjskem, in pri katerih J, primarni funkciji sušenja do«aJ( včasih manj, v glavnem P® ^ močno poudarjena sekund0' funkcija, to je shranjevanje ne terih kmetijskih pridelkov. J | In najbrž ni zgolj naključje, , nam je Jaka Cop na začetku PfJ stavil podrte, požgane, razpadaF, kozolce, njihove ostanke pTO prav, na koncu pa nove, po vojni postavljene kozolce, nareje^ novimi materiali (beton, ploČeV^ železo, salonit). Oboje je da", resničnost: kjer kmetovanja ni vtj tam so kozolci odveč, tam lK umirajo, kjer pa se obdelovg zemlje modernizira, kjer je pridel*^ na enaki površini vse več, tan!te. tudi kozolci pomlajujejo, čas va tako. A. Triler Analiza kulturnega stanja v občini Na 7. seji skupščine kulturne skupnosti Jesenice so razpravljali o osnutku novega statuta, ki zajema vse novosti na področju samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja ter o osnutku začasnega sporazuma o ustanovitvi temeljne kulturne skupnosti občine Jesenice. Sklenili so, da bodo dali oba dokumenta v javno razpravo organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, kulturnim ustanovam in društvom ter kulturnim skupinam. Javna razprava bo'trajala do 15. januarja. Na Jesenicah so z razpravo o obeh osnutkih pohiteli, saj so o teh razpravljali že pred več meseci. Že tedaj so sklenili, da bodo poskušali biti čimbolj ustvarjalni in da bodo poiskali najbolj izvirne rešitve. Na zadnji seji so razpravljali tudi o delegatskem sistemu ter sprejeli analizo o kulturnem stahju v občini, ki jo je izdelala posebna skupina pri jeseniški delavski univerzi. Analiza jim bo rabila za osnovo pri nadaljnjem načrtovanju in programiranju ter reševanju problemov. Uresničevanje in izboljšanje kultur- nega stanja pa bo veljalo Pr denarja, saj so marsikje še ve problemi. Ob koncu so sprejeli še reb®1 ^ proračuna skupnosti. Domen"' ^ se, da bodo sredstva dobili vsi 1 ki dosledno uresničujejo svoje P j, grame, tistim pa, ki le-teh ne ure čujejo, pa bodo že prej določen* namenjena sredstva odvzeli. ^ g Premieri na je' seniškem odr" rr0n« V amaterskem gledališču ' Cufar se pripravljajo na dve Pr ^ eri, ki jih bodo uprizorili še v uri mesecu. Predvidoma 23. decenV^ bo premiera kriminalke ™ Christie Deset zamorčkov. Del ražiral Bojan Cebulj. p Najmlajši igralci jeseniškega pa bodo za novoletno jelko zaig£\v. pravljici Užaljeni medvedek. Ijico režira Stanka Geršakova- I(Lji že druga otroška igrica v let0; sezoni. D-s' KOVIN OTF H NA BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE na NOVOLETNEM SEJMU v Kranju od 16. do 26. decembra TELEVIZORJI ISKRA ARIES NOVOLETNI POPUST k 12 % k W ZAMRZOVALNIKI W I LTH I 200, 300, 380 litrov ■ 1 po STARIH CENAH M J KREDIT BREZ 1 POROKOV 1 DO 10.000 din BREZPLAČNA l DOSTAVA k T PEClZA ^ W CENTRALNO 1 f OGREVANJE BUDERUS STADLER TAM I FEROTHERM L Z NOVOLETNIM i ^ POPUSTOM A ^RADIATORJI^ PRIBOR ZA CENT. OGR. L POSEBEN POPUST L PRI NAKUPU J ^Z GOTOVINO ^ J NOVOLETNI ^ POPUST 1 ŠTEDILNIKI 1 PRALNI STROJI HLADILNIKI J L ZAMRZOVALNIKI! k |.i.i j in ■ ^m Poskočni kazalec skritega radarja V nedavni akciji so jeseniški miličniki preverjali, kako vozniki osebnih vozil izpolnjujejo odredbo o omejitvah hitrosti — Merilec hitrosti na Hrušici pri Jesenicah in na Koroški Beli — Vozniki so večinoma plačevali kazen brez hujših razburjanj, le zadnjega, ki so ga bili ustavili v akciji, je izguba 50 dinarjev tako prizadela, da se bo zaradi hudih besed in žaljenja kaj kmalu napotil še k sodniku za prekrške Bila je sreda, čas po kosilu. Sonce « J® Že zdavnaj poslovilo, prišel je v xje neprijazno mrzli veter. teH ^ na hrušici pri Jesenicah ni bilo veliko avtomobilov — dokV eno ne v drugo smer- Bila je bik' Prožnost, da jeseniški milič-|0 1 preizkusijo voznike avtomobi-doH - jna prazni cesti kaj radi 0,. nekaj več plina. Pri tem se ne 3 lr®jo na omejitev, ki je nakazana z akom o omejitvi ali s tablo, ki j^oča, da cesta pelje skozi naselje. Hek • Hrušici pri Jesenicah je bilo že $ Kaj nesreč, tudi takih, katerih b v®, so bili nedolžni pešci. Na CearJ0' nimajo najbolje urejenega ihK- . • Pred kakim preveč divjim hitrim voznikom morajo zato večji^ t poskakati v obcestni jarek. jjjav ^u so vozniki večkrat nemilostih ' 8aJ jih razmeroma prazna in še • ra cesta iz kranjskogorske k ®ri spodbuja, da s polno hitrostjo Vozijo tudi Hrušico. BREZOBZIRNO j PREHITEVANJE jj n tako so jeseniški miličniki na l Ušici merili hitrost, ustavljali in jaznovali. Tako na Hrušici kot Ve8?eje na Koroški Beli so zel° alt - 0 °Pravili svoje delo. Bila je ^ahJa' 0 ve<^no grozljivejših števil-veliif° smrtnih nesrečah zaradi pre-Ha *® hitrosti, še kako tudi potrebuje v ®nda smo si vsi edini v tem, da ob ki prekorači tisto hitrost, kateri bi lahko še pravočasno pr f1 ab ustavil, potencialni morilec, bo ■ a^il jo bo danes, prekoračil jo teatri in naslednji dan, precenju-?ar ^ svoje sposobnosti bo Hj* prevelike hitrosti četrti dan otrJJJ prevozil ostarelo ženico ali Birat' ne bosta mogla hitro rea-He 11 in se umakniti. Da seveda niti ^menjamo vseb naštetih drugih v02j^®sti nesreč zaradi podivjanega y sredo, 5. decembra, so ^JiJičniki na cesti na Hruši-in na Koroški Beli ter na Javorniku ustavili skupaj 60 voznikov zaradi preko-r«čitve dovoljene hitrosti £lede na omejitev. Od tega J® bilo 7 tujcev, med njimi ® Italijani in 4 Avstrijci. Akcijo so izvedli zato, da bl preverili, kako vozniki upoštevajo odredbo o orne-„ Jitvah hitrosti. V času akcije je prevozilo cesto v obeh smereh okoli 2000 vozil. Iz tega sledi, da Število prekrškov pravzaprav ni vznemirljiva, pa vendar se še vedno premalo Rožnikov zaveda, da je upoštevanje omejitve pred-vsem v prid splošni varnosti, tako njihove kot drugih soudeležencev v prometu. I I Pri tem naj omenimo, da s° za naše zdomce in za tujce, ki prihajajo k nam, razdelili po bencinskih črpalkah ter mejnih prehodih Posebne lepake, na katerih $ 80 navodila oziroma obvestila v petih jezikih s karto 8'ovenije. Na teh lepakih je °*načeno, da je na magi-8tralnih in regionalnih ce- i 8tah v Sloveniji hitrost 0|hejena na 100 kilometrov na uro, na vseh ostalih Cestah pa na 80 kilometrov j*a uro. Izjema je avtomobilska cesta Vrhnika—Po-ftojna, kjer hitrost ni omenjena.__D. S. Tako so miličniki ustavljali ob cesti več ur skupaj, do trde teme. S teptanjem, mencanjem so premagovali strupen mraz, mene pa je večkrat zaneslo v prvo varno zavetje. Na Hrušici so v dveh urah ustavili nekaj avtomobilov. Merilnik hitrosti so postavili ob vznožju klanca, nekaj sto metrov stran pa so stali s »stop« tablicami. Čeprav ovinek na koncu Hru-šice ne dovoljuje prevelike hitrosti, je kaj kmalu kar prižvižgalo izza ovinka. Fant v fičku se je najbrž vežbal za kakšen avtomobilski rally, drugače si ni mogoče razlagati njegove vneme pri tiščanju na pedal. Domačin in verjetno izkušen maček, kar se merilcev in miličniških patrol tiče, je neznansko zaviral, ko je opazil modro-beli avtomobil. A mu zvijačnost — zaviral je postopoma, sila premeteno — ni bila v pomoč. Kazalec na radarju je le prehitro poskočil in edino, kar bi mu lahko priznali je le to, da je imel odlične zavore. Nekaj časa smo čakali na naslednjo samozavest za volanom. Vmes je bilo treba kaznovati še nekaj voznikov, ki se jim je preveč mudilo. In seveda, pripeljal se je v lepem belem vozilu, ljubljanske registracije. Bil je res na silo samozavesten, saj je — meni nič, tebi nič — prehiteval nekaj metrov pred miličniškin* avtomobilom. Z nekaj več kot 80 kilometri na uro je švignil mimo radarja, a je takoj zatem moral pred tablico »stop« preizkusiti tudi svoj zaviralni sistem. »NISEM PREKORAČILA HITROSTI 1« Večina ustavljenih voznikov ni negodovala ali ugovarjala. Vsaj pred miličnikom ne, pozneje so si že najbrž dali duška zaradi izgubljenih 50 dinarjev. Tisti pa, ki niso verjeli, da so hitrost prekoračili (vozite lahko 66 kilometrov na uro, ker toliko še tolerirajo), so se na merilcu hitrosti lahko prepričali. A takih, kot rečeno, ni bilo veliko, ker najbrž vsak, malo bolj izkušen voznik natanko ve, koliko je bil vozil. Po dveh urah smo zapustili Hrušico in se preselili na Koroško Belo, na cesto pred valjamo. Tudi smer z Jesenic omogoča precejšnjo (nedovoljeno) hitrost, zato so imeli miličniki v naslednjih urah nemalo dela. Ha, tu, pred valjamo je bilo tako, kot da bi naleteli na povsem druge voznike! Nekateri so mirno plačevali, drugi, ki radarja niso bili opazili, so se že začeli prerekati, češ, kako bošx ti, takole na oko precenil, s kašno hitrostjo sem se ti bil približeval! Bilo je malo pregovarjanj, iskanja dokumentov, zmigovanja z rameni, drhtečih prstov. V nekaterih primerih so se sopotnice brezuspešno nasmihale na prošnjo, »saj ne bo nikoli več«. Da, tudi to sem bila opazila, da nekaterih mater čisto nič ne gane in prevažajo svoje otroke vztrajno na prvih sedežih, v naročjih. Dojenčku na prvem sedežu minulo sredo najbrž ni bilo nič, v prihodnje pa se čisto lahko zgodi,"da bo moral oče tako zavreti, da ga bo odneslo v šipo! Potem se je pripeljala tovari-šica v »hrošču« in ker je vozila več kot 70 kilometrov na uro, so jo ustavili. m ... »Nisem vozila toliko,« je bila rdeča v obraz, ko pa so ji vljudno pojasnili, da se lahko prepriča, je bila izzivalna naprej. »50 jurjev imam, če jih seveda lahko zamenjate,!« »Lahko, tovarišica!« »Ja, pa nisem in nisem vozila,« se je prerekala kakih pet minut, ravno toliko časa, da so radar spet pripravili za novega voznika. In ko so tudi naslednjega ustavili, se je zvita, kakor je bila, hotela prepričati. Ker to seveda ni bilo več mogoče, je postala še bolj togotna in zajedljiva. Le, ko so ji ponudili ponovitev vožnje, je zapihala in jezno plačala mandatno kazen. VOZNIK »AtjDIJA« SE RAZBURI Ko je šla akcija že h kraju in ko smo se preselili še na drugo stran ceste je bila že trda tema. Marsikaterega voznika so ustavili tudi zaradi tega, ker mu ni gorela luč in bili strpni do vseh, ki so žarnico lahko takoj zamenjali. Niso pa bili strpni do voznika zelenega »audija«, ki ga je »stop« tablica kar odnesla iz avtomobila. Ob opozorilu, da mu ne gorita kar dve luči, se je strahotno razburil. Izstopila je tudi njegova sopotnica in mu bila v veliko pomoč ob tej silni jezi. »A, bom popravil, ne misli, ne misli! Stokrat in stokrat mi luč že ni gorela — saj sem vendarle že deset let voznik! — a v koloni zares nisem opazil, da mi ne gori!« je tulil sredi ceste in udarjal s pestjo po luči in ob vsakem udarcu je pomežiknila, potem pa spet ugasnila. Ko se je umaknil s cestišča, se je strokovnjaško lotil popravila. Pri tem ni izbiral besed in neprestano spraševal živčno sopotnico, če si je zapomnila številko miličnika. Ta mu je vdano prikimavala, grozila s pestjo in začela pripovedovati neslane šale. Voznikovih izrazov, prispodob bi ne mogli zapisati, ker jih niti najmanj ni izbiral. »Jaz, jaz,« je komaj prihajal do sape, »jaz vam bom že pokazal! Tolikokrat so me že kaznovali — saj sem vendar že deset let na cesti! — da vem, kaj je kaznivo in kaj ni. Čakajte me, barabe!« Miličniki so bili tiho, le prijavo k sodniku za prekrške so še napisali. Akcijo so bili ob uri končali in se odpeljali. »Hja,« je rekla vrla sopotnica, »hja, jih vidiš, zdaj p# gredo!« »Jim bom že pokazal,« je zaklel voznik in se neznansko trudil z vstavljanjem nove žarnice. Tako se je končala akcija tisto sredo, ob zavijanju vetra in strupenem mrazu. Akcija, ki je ne nazadnje tudi pokazala, da se nekateri še vedno ne zavedajo, da sta za varnost vseh udeležencev prometa še kako potrebna primerna hitrost in vozilo brez pomanjkljivosti. D. Sedej Ustavil šele peti avtobus V sredo, 12. decembra, že pred šesto uro nas je čakalo več potnikov na avtobusni postaji Polica. Približno ob 6. uri običajno pripelje Transturistov (ne brzi) avtobus iz Radovljice proti Kranju. Tokrat žal ni počakal na postaji in ni pobfal potnikov. Nekako ob 6.10 je pripeljal avtobus Creine. Bil je skoraj prazen. Toda ni hotel ustaviti in pobrati že premraženih pet potnikov. < Kmalu nato je pripeljal Sapov avtobus in ni ustavil. Okoli 6.30 zopet Sapov avtobus in kljub zaustavljanju ni počakal. Šele za njim smo končno nekako nasilno zaustavili Transturistov avtobus. Torej je šele peti avtobus ustavil na postaji. In posledice? Vajenec, ki bi moral ob 6.15 iz Kranja v Škof jo Loko v šolo, je zamudil prevoz in šolo. Zaskrbljen učenec je zamudil šolo v Kranju. En potnik je zamudil Transturistov brzi iz Kranja za Zagreb in dva druga potnika sta zamudila na delo. Vsi smo čakali skorai tričetrt ure na mrazu, na veliko milost petih šoferjev, da nas poberejo. Na avtobusni postaji v Kranju sem povedal prometniku in kontrolorju, kaj se je zgodilo. Moram reči, da sta z razumevanjem sprejela moje pripombe in dejala, da bi morali vsi avtobusi ustaviti po voznem redu, čeprav nekateri šoferji avtobusov (ne brzi) pravijo, da na Polici nimajo postaje. Sicer je pa znano, da nekateri šoferji delajo preveč po svoje in samovoljno na škodo drugih šoferjev, svojega podjetja ter vseh potnikov. Mislim, da ni odveč omeniti, da na avtobusno postajo na Polico hodijo »vozači« iz vasi Polica, Okroglo, spodnjega dela Pivke in gramoznice. Dnevno se jih vozi okoli 50 na delo, v šolo ali po opravkih. Ali avtobus počaka ali ne, to je kot kaže šoferjeva volja, ne pa šoferjeva dolžnost. Številni potniki ne zahtevamo, da imajo vsi avtobusi postanek na Polici. Lokalni avtobus Kranj—Duplje—Kranj, ki pelje enkrat na uro, pa še daleč ni dovolj za vse potrebe iz omenjenih vasi. Posebno ob tistih urah, ko se vozijo na delo, v šolo in potem ko se vračajo. Zato zahtevamo, da avtobusi, ki po voznem redu morajo postati, le ti ustavijo, nalože ali razlože potnike vedno in redno. Anton Grašič Na Gorenjskem je letošnjo zimo oživelo več umetnih drsališč. Kjerkoli je vsaj malo večja zaledenela površina, ne manjka drsalcev. Dobrodošli so potoki, mlake, bajerji itd. Pravega drsališča si vsak kraj za zdaj še ne more privoščiti ... Letos so med tistimi, ki so prikrajšani za veselje na ledeni ploskvi, tudi Tržičani. Ledu na drsališču za Virjem še ni in ga, kot kaže, še nekaj časa ne bo, čeprav so možnosti za ureditev ledene ploskve. Marsikdo jo je že z drsalkami prek rame primahal za Virje, vendar je odšel z dolgim nosom in potešen z obljubo: malo potrpite, saj bo led takoj, ko bo mogoče. Tržičani so se namreč odločili, da bodo drsališče za letošnjo zimo razširili in uredili. Starega so že med letom »raz-montirali« in pravočasno pripravili vse potrebno za novega. Precej vode v tržiški Bistrici je že preteklo, odkar je domače gradbeno podjetje z buldožerji uredilo zemljišče in s tovornjaki navozilo na prostor, pripravljen za drsališče, tone in tone gramoza. Hokejisti in drugi prijatelji drsanja in hokeja so prostovoljno izkopali jame za vgraditev nosilnih stebričev, na katere bo pritrjena ograja ali po hokejsko »banda«. Graditeljem novega drsališča je pomagal tudi sindikat. Odštel je nekaj sto tisočakov za nakup potrebnih cevi. Tudi les za ograje je po pripovedovanju že pripravljen. Tistih, ki bi morali pripraviti vse potrebno, da bi se lahko napravil še led, pa že nekaj časa ni od nikoder. Kljub številnim posredovanjem in prošnjam. Za konec naj povem še to, da pa je na naslov hokejskega kluba Tržič že prišel račun Splošnega gradbenega podjetja Tržič za doslej opravljena in — nedokončana dela. Številka, napisana v računu, je precej visoka, saj presega 4 (štiri) stare milijone dinarjev, o urejenem drsališču pa ni ne duha ne sluha. Sklepam, da je nekaterim ljubše pravilo »najprej plačilo, potem pa delo« kot pa: najprej delo, potem pa plačilo!« v I Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ objavlja prosto delovno mesto upravnika delavskega doma v Stražišču Pogoji: srednja strokovna izobrazba in najmanj 10 let delovnih izkušenj, v poštev pridejo samo moški kandidati, organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki ustrezajo zahtevam tega delovnega mesta, rnoralno-pplitične lastnosti, ki ustrezajo tej funkciji, da ni bil obsojen za kaznivo dejanje in da ni v kazenskem postopku. Vsa pojasnila lahko dobite pismeno ali ustno v kadrovskem sektorju podjetja. Kandidati naj oddajo pismene ponudbe ali se osebno zglasijo v kadrovskem sektorju do vključno 25. decembra 1973. Štiriletnemu otroku že s težavo kaj prikrijete, Se posebno brezuspešno ga boste prepričevali o tistih stvareh, ki jih dobro pozna. Ve za domala vse vaše navade in običaje in če ga boste s premišljeno majhno lažjo skušali pretentati, ste se hudo zmotili. Taktika Naša Mateja hoče vedno ven, v bližnje mesto, k sosedom ali preprosto na vrt. Če utegnemo, jo seveda odpeljemo, če pa to ni mogoče, mora ostati v varstvu doma. Zelo dobro ve, kdaj se kdo odpravlja iz hiše, pa naj si razčesava lase v predsobi ali odpira omaro za obleko. Tistega potem vzame »na piko« in hudo spreten mora biti, da ji dopove, da se prav kmalu vrne' in naj si za tisti čas ogleda na televiziji imenitno risanko. Mateja potem pridrvi k televiziji, jo ugasne in pravi, da jo bo gledala potem, da bo počakala. _— »Mateja, grem na sejo,« je moj običajen odgovor, ona pa: »Saj vem, potem te pa spet pet ur ne bo!« In že začne iskati svoja oblačila in ne zadrži je niti nagajiva psička Urša ne maček Šeki, ki sta si ravno tedaj v laseh. Srečanje med mačkom in psičkom je zanjo posebno doživetje, ker maček vedno zmaguje, saj ne beži, ampak se samo dostojanstveno umika. Potem drugič jo hočem prepričati, da grem k posebno hudobnim stricem in tetam, ki grdo gledajo in so zelo neprijazni. »Daj no, kaj se zmišljuješ, saj vem, da greš na sejo!« Tretjič spet grem na servis in ji dopovedujem, da otroci ne morejo v delavnico in da bo morala sama zunaj počakati. »Kaj se lažeš, a zadnjič sem pa bila lahko zraven, a!« , Še posebno nerada pa jo jemljem v trgovine, ker tam uganja pravi direndaj in so ji obvezno samo bonboni premalo. Če vzamem košaro in rečem, da jo jemljem s seboj kar tako, se ne da: »Veš, da vem, kam greš! Misliš, da sem tako neumna?« D. S. _> |izbrali smo| En model za vso družino! Tržiški PEKO je izdelal udoben visok čevelj model AMIGO v velikostih od št. 27 do 46; zgoraj rjav boks, spodaj krep guma. Dobite jih v vseh poslovalnicah PEKA. Cena: od 209 do 339 din Da ga ne bo ne prepihalo, ne premočilo, bomo našega malega za zimo oblekli v takš-negale pajaca. V rumeni, rdeči in modri barvi, v velikostih od 1 do 4 let jih imajo v Škofjeloški NAMI. Cena: 231 din Našemu očetu, ki se rad poda v gozd, k reki, bi prav gotovo prišel prav topel volnen zimski površnik. V sivi barvi jih imajo v blagovnici KOKRA. Cena: 385 din Ce na* otrok kate vsaj malo veselja do glasbe, je prav, da še majhnega spodbujamo pri tem njegovem talentu. Na metalofo-nu se otrok nauči lestvice, uri sluh in lahko celo zaigra preprostejše skladbice. Po znižani ceni jih imajo na Kokrinem oddelku glasbil v I. nadstropju GLOBUSA. Odločite se pa lahko za prav tako poceni C-blok flavto. Cena: 45 din w 3% cg* I marta h lodgovarjaf Almira J. iz Kranja — Imam drap volno, iz katere bi rada moderno jopico. Uporabila bi tudi temno rjavo volno, samo kako? Stara sem 18 let, visoka 171 cm in tehtam 59 kg- Marta — Jopica je dolga, spodaj rahlo razširjena. Ima širok šal ovratnik v patentu in dvoredno zapenja-nje. Rokavi so nekoliko širši in stisnjeni s patentom. Žepi so kombinirani z rjavo volno, tak pa je tudi zgornji del prednjih delov. Gumbi so temno rjavi leseni. I družinski^ pomenkiM Če okna ali vrata slabo tesnijo, lahko skozi te špranje uide tudi do 30 odstotkov sobne toplote. Če se na to niste spomnili v jeseni, ste se gotovo sedaj, ko od oken ali vrat neprijetno piha. V trgovini kupite sa-molepljivi trak iz penaste gume in oblepite okvire oken in vrat. Izdatek za trak se ob dragi kurjavi vsekakor izplača. Marsikdaj tudi doma krojimo za otroke pelerine iz plastičnega materiala ali iz bombaža prevlečenega s plastiko. Šivanje s takim materialom pa pogosto predstavlja prav trd oreh za šiviljo. Dva kosa bomo veliko laže sešili skupaj, če prej robove premažemo z naoljeno krpico. Za šivanje pa moramo uporabljati sintetični sukanec. Če bomo tako ravnali, bodo šivi veliko bolj držali. r -v Seksualni prestopki Pod tem pojmom običajno razumemo različne oblike neprilagojenega seksualnega življenja, ki pa se s psihološkega stališča med seboj bistveno -razlikujejo. , Mi se bomo dotaknili problematike, ki je odsev čustvenih motenj, v tem okviru pa tudi prostitucije, saj je mlado dekle, ki prodaja svojo spolnost za denar, tudi emocionalno oškodovana. Vendar pa vsaka oblika neprilagojenega seksualnega življenja ne vodi nujno v prostitucijo. Vedeti moramo, da se lahko spolnost zlorablja kot nadomestilo za prikrajšanost na drugih življenjskih področjih. Do tega lahko pride pri dekletih, ki se stalno in v toliki meri čutijo osamljene in zapuščene, da jih to neprestano notranje zaposluje, vznemirja in ustvarja občutek prikrajšanosti in prizadetosti. To pa jih seveda ovira pri navezovanju prijateljskih vezi in odnosov ter stikov z okolico, pri čemer bi se lahko čutile čustveno sprejete in zaželene ter bile deležne pozornosti in priznanj. Na drugi strani pa prekomerno hrepenijo po priznanju, pozornosti in ker se ne znajo braniti, lahko pride do tega, da dekle ne bo znalo prav presoditi zanimanje kakega moškega zase. Ce je dekle še lepo, bo zanimanje za telesno privlačnost zamenjalo z zanimanjem za svojo osebo in razmerja, v katera se bo spuščalo, jo bodo kaj kmalu razočarala. V takih ddnosih namreč manjka globlja navezanost in povezanost med partnerjema. Med njima je komaj kaj resnično dolgotrajnejših skupnih interesov in potreb. Stalna razočaranja povečujejo bojazni in večajo hrepenenje po priznanju, pozornosti in naklonjenosti. To žene dekleta v pogoste površne spolne stike, ki ne morejo trajati dolgo iz že prej naštetih vzrokov. .Pri takšnem načinu seksualnega življenja pa se kaj rado primeri, da dobi dekle za svojo telesno pripravljenost kakšno darilo in od jemanja darila do prave prostitucije ni več dolga pot. Pri tem pa so dekleta nesposobne resničnega in polnega doživljanja spolnega odnosa. Čustveno moteni mladi ljudje torej seksualnost izrabljajo za iskanje nadomestnih zadovoljitev, posebno če čutijo prikrajšanost v priznanju, erotično prikrajšanost in prikrajšanost v socialnem kontaktu oziroma sožitju. Janez Rojšek, dipl. psiholog L. J TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ za jesensko-zimske dni nudimo toplo, posteljnino in žepne robce v prodajalnah Kranj, Kamnik in Tržič. SUPER TEAM alpina ski show VAM NUDI 5% pOpilSt za vse vrste pohištva in bele tehnike, plačano z devizami. Obiščite nas v specializiranem salonu kuhinjske opreme na Titovem trgu v Kranju in novem salonu na Primskovem, kjer boste na 1200 k v. metrih razstavne p0' vršine našli raznovrstno pohištvo za vsak žep. Posojilo brez porokov, dostava brezplačna. SE PRIPOROČA lesnina __KRAN^ CE.njjp.AL ' Tudi letos smo za vas pripravili prijetna silvestrovanja v naših hotelih in restavracijah: V hotelu BOR in GRAD v Preddvoru: Cene: — v restavraciji hotela BOR 210 din — v GRAJSKI KLETI in KEGLJIŠČU 150 din Posebna priložnost za zaključeno družbo v LOVSKI SOBI hotela GRAD 150 din Rezervacije sprejemamo v hotelu ali telefonično št. 45011, 45080, 45097. V hotelu KAZINA na Jezerskem: 160 din 180 din 200 din Ugodne avtobusne zveze, rezervacije tel. 44007. V hotelu EVROPA v Kranju: 170 din Na voljo imamo tudi ležišča, tel. 21-123. V restavraciji PARK v Kranju 180 din Restavracija je lepo preurejena, tel. 22-511.. Pričakujemo tudi vašo rezervacijo. ž®doravno: 1. nezaupanje, dvom, 7. nenadna srfna slabost, J3. aparat, 15. nekdanja papeSka palača iz v sedaj muzej, 17. pijača starih Slovanov, 18. izvleček, sok, izvarek; bistva 20. star Hal* Kr'I)0, m°rska ožina med Zelandijo (Danska) in pokrajino Skane (južna Svec' , 23. ju-, ®*'nja romana Andersena Nexoeja, 25. mesto v srednji Dalmaciji ob izlivu Cetine v morje, 26. del Pnega sveta, s treh strani obdanega z vodo, 28. znak za kemično prvino lantan, 30. ime slovenskega z a"i8ta Bertonclja, 31. italijansko mošjto ime (»rimski«), 32. ara, .pred u jem, 34. skrb, 36. potrebščina „i .'""'anje, 39. grobo domače sukno, 40. znak za kemično prvino natrij, 42. prebivalci Istre, 44. danski ■ 'adatelj, August, tudi kraj v centralni Siciliji, 46. ženska, ki redi npr. domače živali, 48. koroSki jjaz za belkastega vola, 50. majhen aga, 52. grško mesto v Tesaliji, 54. medmet bolečine, 55. daljSa niik6^8 za kope, vrhove, kuclje, 57. rastlina vetrnica, kosmatinec, 59. običaj, 60. izdelovalec dragoce-nih Predmetov. N p®vP>eno: i. kratica za Slovenski narodnoosvobodilni svet, 2. model, obrazec, kopito, 3. pripovedna Za l?'tev'.4 propozicija, v slovnici nepregibna beseda, 5. pripadnik germanskega plemena, tudi kratica n 8*andinavsko letalsko družbo, 6. svete verske knjige starih Perzijcev, Zarathustrov nauk, 7. rodovne L, 'P.nost na Škotskem in Irskem, 8. reka v Kolumbiji, pritok Guaviare, 9. kratica za Ix>Ske tovar-„j.Hadilnikov v Škofji Loki, 10. tovarna pisarniških potrebščin v Celju, 11. prva pevka, pevka glav-°Pernih vlog, 12. vetrc, 14. ime slovenskega pesnika Aškerca, 16. našitek, našivek, 19. kavin nado-ketn 'Z Pražen'h korenin rastline potrošnika, 22. umobolnica, prebivališče norcev, 24. znak za otfi no Prvino aluminij, 27. zdravilna rastlina, rod mmenocvetnih košaric, iz katerih delajo vino t, ®novee, 29. kraj v centralnem Iranu ob reki Namaki, 33. zvezna država na jugovzhodu ZDA, 34. 37 Angleškem odprta kočija z vzdolžno ali prečno postavljenimi sedeži, 35. glavno mesto Burme, pljajvečja tovarna v Kranju, 38. avstrijski kraj pod Kor. Alpami, jugozahodno od Gradca, 41. *Ha mera- ime slovenske slikarke Kobilce, 45. makedonski narodni heroj, Mirče, 47. ime ajnenitega ameriškega režiserja Kazana, 49. srednje dalmatinski otok z milim podnebjem in kraj Uvi,.1otoku, 51. krilo, oddelek rimske legije, 53. kurir, tekač, 56. Jurij Dalmatin, 58. alpski vrh v ■ c®rskem kantonu Graubuenden. J^eSitve pošljite do četrtka, 20. decembra, na naslov: Glas, Kranj, r*oše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, din, 3.: 30 din. LSty.dij. 7. phalec, 13. opereta, 14. revizor, 16. ral, 17. Lamberg, 19. dno, 20. anis, 22. Karlo, 23. sram, ^acek, 26. raki, 27. tara, 28. aker, 30. kanta, 32. ar, 33. DU, 35. irada, 37. Ar t a, 39. utor, 41. 5?7 ,A' 43 SinaJ- 46- Ivka- 47- l,ano- 49- karo- 50- nav.51 • potreba, 53. NEP, 54. Orinoko, 56. klobasa, ' *rakan, 59. serost smo 138 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Pavla Rznožnik, 64223 Poljane 9 dihv ko 1.0.15 Glasbeni drobiž od tu in tam, 11.15 Z Aaini doma in na poti, 12.10 Melodije za opoldan. 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Cez travnike n Polja, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmi-J° in besedo po Jugoslaviji, 15.40 Pojo naši ■ °Pemi peVci, 16.00 Vrtiljak, 16.45 S knjižnega "Ka, 17.10 Kitara v ritmu, 17.20 Gremo v kino, l^ftn se 'st' Naš f?ost' ,, 00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansam-Wom Atija Sossa, 20.00 Radijski radar, 21.00 z Ireno Kohont, njenimi gosti in Plesnim °r«estrom RTV Ljubljana, 22.20 Oddaja za ■J^e izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v n°vi teden g^f^Program S*' Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 ^""asli tako — kako pa mi, 14.20 Majhni psambli, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Iz cve-dobe lepih melodij, 16.00 Pet minut hu-P°rja, 16.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubka, 16.40 3000 sekund radia Student, 17.40 mi, 17.50 S pevcem Jankom Ropretom, . 00 Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Revija JUR08lovanskih pevcev zabavne glasbe Iv iG^Jlprogram Znanost in družba, 19.20 Salzburški festi-1973, 22.00 Sobotni nočni koncert, 22.55 Iz "'»venske poezije O NEDELJA, 16. DECEMBRA j-OO Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke: gubljena medalja, 8.37 Skladbe za mladino, l' . ®e pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših Jjajev, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pobijajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, y 05 Humoreska tega tedna — L Pirandello: Orlf Za Melodije z velikimi zabavnimi 17ncStr'' ^05 Nedeljsko športno popoldne, '•05 Nedeljska reportaža, 17.25 Popularne ne melodije, 18.(X) Radijska igra J. O'Don-q®,: Geronimo, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 22®®bene razglednice, 20.00 V nedeljo zvečer, 9o ® Zaplešite z nami, 23.05 Literarni nokturno Jazz za vse program " 5 Zvoki za nedeljsko jutro, 8.40 Glasbeni \ °zaik, 9.35 Nedeljski sprehodi, 12.00 Opolzki cocktail, 13.20 Listi iz albuma lahke «'®sbe, 14.00 Pop integral, 15.00 Nedelja na au' 202, 18.45 Naši kraji in ljudje ^etji program j ' ° Večerna nedeljska reportaža, 19.15 »airio, kar ste izbrali, 22.55 Iz slovenske Poez1Je O PONEDELJEK, 17. DECEMBRA Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Uu?n 8vet pravljic in zgodb, 9.20 Pisana paleta Va glasbe, 9.40 Izberite pesmico, 10.15 Za 12 t °§ar nekaj, 11.15 Z nami doma in na poti, tii i? "Majhni ansambli v studiu 14, 12.30 Kme-,'fki nasveti, 12.40 S tujimi pihalnimi godbami, D '.J0 Priporočajo vam, 14.10 Amaterski zbori j»°J°. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav-PJ®J°. 15.40 Marijan Lipovšek: Druga suita za *°dala, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Koncert po željah poslušalcev, 18.15 Lahka glasba slovenskih 'Jtorjev, 18.45 Interna 469, 19.00 Lahko noč, 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta ^'aka, 20.00 Ruggiero Leoncavallo: Glumači, 2Pe,;a v 2 dejanjih, 21.15 Zvočne kaskade, 22.15 2g Uubitelje jazza, 23.05 Literarni nokturno, Popevke se vrstijo ki*^ Panorama zvokov, 14.00 Ponedeljkov "n*emkraž, 14.20 Pop telegrami, 14.35 Glasbeni atlete, 15.35 Melodije iz filmov in glasbenih 16.00 S knjižne police, 16.05 Slovenske ^"Pevke, 16.40 Rezervirano za mlade, 17.40 ^'a našega gospodarstva, 17.50 Z ansamblom p1.'va Štingla, 18.00 Izložba hitov, 18.40 S ,esnim orkestrom RTV Ljubljana fz zborovske zakladnice, 19.30 Joseph u^dn; Godalni kvartet v D-duru, op. 64/5, l ,50 Naš eksperimentalni studio, 20.35 Engel-Humperainck: Mavrska rapsodija, 21.15 22«; pri slovenskih skladateljih: Risto Savin, Iz slovenske poezije Dtore. 18. DECEMBRA g Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 jijdijska šola za srednjo stopnjo, 9.35 Komorni *>r RTV Ljubljana, 10.15 Ce se pleše, 11.15 Z ori!*11 doma in na poti, 12.10 Zvoki in barve Kestra Mario Riuz Armengol, 12.30 Kmetijski ''»veti, 12.40 Z domačimi ansambli, 13.30 Pri-^'očajo vam, 14.10 Ali jih poznate, 14.40 Na S; ' 8 Kitaro, 15.40 VVolfgang Amadeus Mozart: ponija v G-duru, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš »^"stek, 17.10 Koncertni oder za domačina in ^8ta, 17.45 Svet tehnike, 18.15 Z orkestrom l9n«en Dragon, 18.30 V torek na svidenje, L| °0 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansarn-0rri Jožeta Privška, 20.00 Slovenska zemlja v {«daja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Vlubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov Uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun Pri SDK v Kranju številka 51500-601-10152 — Telefoni; glavni Prednik, odgovorni urednik in "Prava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din, polletna din, cena za 1 številko 70 par. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 /72. pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — Pavle Lužan: Dan gospoda Iksa, 21.20 Melodije v ritmu, 22.15 Od popevke do popevke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Iz opusa Albana Berga Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.(K) Radijska šola za višjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob lahki glasbi, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Pop scene preteklosti, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Glasbena pričevanja, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti,, 20.55 Stravinski in Britten, 22.55 Iz slovenske poezije O SREDA, 19. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Otroške igre, 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Znane melodije — znani orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.00 Prenos I. polčasa nogometne tekme Grčija : Jugoslavija iz Aten, 15.00 Prenos II. polčasa, 16.00 Loto vrtiljak, 17.10 Predstavljamo vam zbor praških madri-galistov in Muzicho Antiquo z Dunaja, 17.45 Jezikovni pogovori, 18.15 S pop ansambli, 18.30 Naš razgovor, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Komorno glasbeni studio, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 S pevci jazza, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Srečanja melodij, 16.40 Novo, novejše, najnovejše, 17.00 Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S slovenskim pevcem Jernejem Jungom, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Rad imam glasbo Tretji program 19.05 Grieg in Delibes, 19^50 Vladimir Krajnjev igra Chopina, 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: Vasilij Mirk, 20.35 Deseta muza, 20.45 Moskovski komorni orkester, 21.15 Razgledi po sodobni glasbi, 22.55 Iz slovenske poezije 0 ČETRTEK, 20. DECEMBRA 4.30 Dobro iutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.35 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10. Popoldne za mladi svet, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.40-Poje sonranistka Gundula Janowitz, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Orgelska glasba Cesarja Francka, 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah, 23.30 Popevke in plesni ritmi Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Mehurčki, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Pojo slovenski pevci, 16.00 Okno v svet, 16.15 Lahke note, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Naš intervju, 17.50 Z majhnimi ansambli, 18.00 Sestanek ob juke-b*>xu, 18.40 Pop po svetu in pri nas IV etji program 19.05 Jules Massenet: Werther, odlomki, 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni concertino, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Stari zborovski mojstri, 21. Festival v Bregenzu 1973, 22.55 Iz slovenske poezije O PETEK, 21. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.35 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Teden dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Veliki zabavni orkestri v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Chopin v izvedbah slovenskih pianistov, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Operni koncert, 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca, 20.00 Top-pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Dober dan, 12.10 Izletniški kažipot, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.00 Solisti in ansambli jugoslovanske radiotelevizije, 15.35 Vodomet melodij, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba i/, studia 14, 16.40 Za mladi svet, 17.4(1 Odmevi z gora, lff.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Radijska igra — Jean-Charles Lom bard: V zgodovini kakor tudi v naravi ali Tako je govoril K. Marx, 20.05 Minute za Paganinija, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.55 I/, slovenske poezije V KRANJU Majerle Bojan in Novak Jožica, Gruden Jožef Marjan in Ušeničnik Marija V ŠKOFJI LOKI Miku ž Ivan in Maroh Terezija V TRŽIČU V KRANJU Vidmar Terezija, roj. 1919, Vrhovnik Ivana, roj. 1896, Milač Marija, roj. 1904, Klančar Janez, roj. 1917, Peneš Adolf, roj. 1942, Držaj Alojz, roj. 1905, Demšar Justin, roj. 1900, Benčar Hedvika, roj. 1911 V ŠKOFJI LOKI VTRŽlCU Kranj CENTER 15. decembra amer. barv. CS film. SKK-SUALNO SPOZNANJE ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital.-špan. barv. filma KOMPANJE-ROSI ob 22. uri 16. decembra amer. barv. film TARZANOV TAJNI ZAKLAD ob 15., 17. in li». uri. premiera amer. barv. filma FRENZY (BLAZNOST) ob 21-. uri 17. decembra ital.-špan. barv. film KOM PA-NJEROSI ob 16., 18. in 20. uri 18. decembra ital.-špan. barv. film KOM PA-NJEROSI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽ IC 15. decembra amer. film NAJBOLJ NEUMNI DNEVI STANL1A IN OLIA ob 10. uri, (rane. barv. film POLICIJSKO IZSILJEVANJE ob 16., 18. in 20. uri 16. decembra ital.-špan. barv. film PRIHAJA SABATA ob 14. in 18. uri, (rane. barv. film POLICIJSKO IZSILJEVANJE ob 16. uri. premiera angl. barv. filma KRALJICA ZA 1000 DNI ob 20. uri 17. decembra angl. barv. film KRALJICA ZA 1000 DNI ob 16. in 19. uri 18. decembra angl. barv. filpi KRALJICA ZA 1000 DNI ob 16. in 19. uri Tržič 15. decembra jug. barv. CS film SUTJESKA ob 17.15 in 19.45 16. decembra jug. barv. CS film SUTJESKA ob 14, 16.15 in 18.30 17. decembra amer. barv. film BOTER ob 17. in 20. uri KAMNIK DOM 15. decembra amer. barv. film BOTER ob 16. in 19. uri 16. decembra amer. barv. film BOTER ob 15. in 18. uri 17. decembra amer. barv. film VVINETOU V DOLINI SMRTI ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 15. decembra amer. barv. risani film PODVIGI SLAVNEGA MORNARJA POPA-JA ob 18. uri, amer. barv. film DOLARJI ob 20. uri 16. decembra amer. barv. risani film'PODVIGI SLAVNEGA MORNARJA POPAJA ob 16. uri, amer. barv. film DOLARJI ob 18. in 20. uri 18. decembra ital. barv. film APOKALIPSA JOE ob 20. uri Železniki OBZORJE 15. decembra ital. barv. film PREPOVEDANE STRASTI ob 20. uri 16. decembra slov. barv. film BEGUNEC ob 17. in 20. uri Radovljica 15. decembra ital. barv. film BRONTE ob 18. uri, amer. barv. film CRNI IZZIV ob 20. uri 16. decembra amer. barv. film NEZNANI JUNAK ob 16. uri, ital. barv. film SABATA, KONEC JE S TEBOJ! ob 18. uri, ital. barv. film BRONTE ob 20. uri 17. decembra jug. barv. CS film SUTJESKA ob 17.30 in 20. uri Jesenice RADIO 15. in 16. decembra madž.-ital. barv. film KNEGINJA CARDAŠA 17. in 18. decembra angl.-špan. barv. CS film SAM PROTI TOLPI Jesenice PLAVŽ 15. in 16. decembra angl.-špan. barv. CS film SAM PROTI TOLPI 17. in 18. decembra madž.-ital. barv. film KNEGINJA CARDAŠA Kranjska gora 15. decembra amer. barv. CS film LETALIŠČE 16. decembra špan.-angl. barv. film PAN-CHO VILLA Javornik DELAVSKI DOM 15. decembra amer. barv. film MESTO' V MRAKU 16. decembra amer. barv. CS film LETALI-, , ŠCE, amer. barv. CS film BRATA MAŠČEVALCA I ^ppp I' ■i 7T. ' ': SOBOTA, 15. decembra, ob 10. uri — D. Ra-dovič: KAPITAN PIPLFOX; gostovanje v Mengšu; ob 10. uri za izven premiera — J. Lutovvski: TRIJE SNEŽAKI; lutkovna igrica za otroke; ob 19.30 - I. Potrč: KREFLOVA KMETIJA; gostovanje v Gorjah; TOREK, 18. decembra, ob 16. uri — Žmavc: DOMAČA NALOGA NA POTEPU; predstavo za otroke trg. podjetja Merkur bo obiskal tudi dedek Mraz. .E .5 g =5 -g y «2 ** «S ** 4» 41 d, .Z 9> Jfi *> «8 .ts S o «.ti 4»C N.C ^ C NJ5 rfcS 00 1.0 OO c«^ te-o »-a ° „10 282354 10.000 60700 800 029524 150.000 49850 800 86960 800 115 60 192370 5.000 655 80 343010 5.000 33625 600 37295 600 , „„J1 50 35175 800 49351 600 35895 800 76781 600 21345 1.000 69401 800 q4]« 1000 30721 1.000 S Žločo - 088045 10.000 20 229805 10.000 82 30 66 20 79262 600 96 40 005662 5.000 492662 5.000 86777 800 3 10 228 60 09723 600 568 80 54193 1.000 258 100 04593 1.000 0798 200 83293 1.000 3378 300 592143 10.000 44898 600 08708 800 20 . 26388 1.000 94 20 408858 5.000 13354 600 110058 10000 59684 600 59 30 23314 800 79 30 24444 800 3839 500 277614 5.000 43899 600 109594 5.000 56169 l .000 O 1 SOBOTA, I O J 15. DECEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 XV v šoli (RTV Sarajevo), 15.25 Košarka Industromon-taža : Crvena zvezda — prenos (RTV Zagreb), 17.00 Daktari - serijski barvni film, 17.50 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.10 Gledališče v hiši, 18.40 Svetovno prvenstvo v rokometu za ženske — prenos finalne tekme (RTV Beograd), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.30 Festival pesmi J A (RTV Beograd), 22.00 Poročila, 22.10 Pravnuki — barvni risani film, 22.35 Colditz — serijski barvni film, 23.25 TV kažipot (RTV Ljubljana) 0 NEDELJA, 16. DECEMBRA 8.40 J. Hašek: Prigode dobrega vojaka Švejka — barvna nadaljevanka, 9.40 Po domače z Veselimi hmeljarji (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 11.00 Otroška matineja: Otroci naše šole. Enciklopedija živali, 11.45 Poročila, 11.50 TV kažipot, 14.30 Ljudje in zemlja, 15.30 Nizozemska folklorna oddaja — v barvah, 16.00 Umetniki pod cirkuško kupolo — barvna oddaja, 17.05 Mladi ^ mlade, 17.45 Za konec tedna, 18.05 Moda za vas — barvna oddaja, 18.15 Poročila, 18.20 Zgodba 0 slonu — sovjetski barvni film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.40 Filip na konju — serijska oddaja (RTV Beograd), 21.20 Jazz na ekranu (RTV Ljubljana), 21.35 Športni pregled (JRTX 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) rji PONEDELJEK, I 17. DECEMBRA 9.10 Odprta univerza (RTV Beograd^ 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli, 16.10 TV v šoli — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.30 Kurir Gregec — lutkovna serija, 17.45 Obzornik, Večer švicarske TV-barvne oddaje: 18.05 Mladi proti mladim, 18.55 De Moaresova hiša iz besed, 19.20 Aarberg, mesto in njegova preteklost, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, Nadaljevanje večera švicarske TV-barvne oddaje> 20.35 Morda kapitani — T V igra, 21.25 Glasovi iz Locarna, 21.45 Portret slikarja Varlina, 22.35 20 minut z Anno Identici, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) H TOREK, 18. DECEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV ZagrebX 11.00 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Čudežna kitara, 18.00 Risanka, 18.10 Obzornik, 18.25 Pevski zbor iz Škofje Loke — barvna oddaja, 19.00 Šolska TV: Nova matematika, 19.20 Vietnam — 2. del barvne oddaje TV Beograd, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Pogovor z velenjskimi rudarji, 21.25 H. Fallada: Sam med volkovi, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) 1 I SREDA, ^ I 19. DECEMBRA 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli, 15.45 Madžarski TV pregled (RTV BeogradX 17.50 Otroci naše šoje — serijski film, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Od filma do filma, 18.50 Marksizem, 19.20 Kaj hočemo: ob ustavnih in kongresnih razpravah (RTV Ljubljana), 19.45 Kozmetično ogledalo — barvna oddaja (RTV ZagrebX 20.00 TV dnevnik, 20.35 Točno opoldne — ameriški film, 22.00 Nokturno: Iskre v očeh — barvna oddaja, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) nn ^ I ČETRTEK, I W 1 20. DECEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV BeogradX 16.00 Šolska TV: Nova matematika (RTV Ljubljana), 16.45 Madžarski TV pregled Obiščite naš paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste Tudi letos boste na novoletnem sejmu v Kranju ugodno kupili jesensko in zimsko obutev vseh vrst s posebnim sejemskim popustom. Modno čevljarstvo Kern Stanko, Partizanska 5, Kranj (RTV Beograd), 17.40 Iz slovenske književnosti — S. Jenko. Jeprški učitelj — 2. del, 18.05 Obzornik, 18.25 Shane — serijski film, 19.15 Delavska TV tribuna, 19 45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na lo PRODAJAMO PO SEJEMSKIH CENAH: — pohištvo — kotle za centralno gretje STADLER in EMO — stavbno pohištvo JELOVICA — gradbeni material — gospodinjske stroje GORENJE, TV aparate — motorne žage JONSEREDS (Švedska) novoletna prodaja hladilnih skrinj LTH s posebnim popustom A Zavarovalnica Sava PE Jesenice posreduje prodajo osebnega avtomobila AUDI 60 L, reg. št. KR 239-46, letnik 1970. Prevoženih ima 50.000 km. Izklicna cena je 10.000 din. Ogled vozila je možen v AUTOCOMMERCU Ljubljana. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe do torka, 18. decembra 1973, do 12. ure Zavarovalnici Sava, PE Jesenice, M. Tita 16, v zaprti ovojnici z oznako »Ponudba«. ELEKTROTEHNA LJUBLJANA poslovalnica KRANJ vas vabi, da obiščete njen paviljon na NOVOLETNEM SEJMU v Kranju od 16. do 26. decembra 1,973 IZREDEN NOVOLETNI POPUST! \ Zmrzovalne skrinje BAUKNECHT .df^Br^T**^ 2901 stara cena 5915 din, nova cena 4095 din (jf |r] i mi nauTiii 355 1 stara cena 6955 din, nova cena 4437 din \SS8j/" ~ \ 455 1 stara cena 7449 din, nova cena 5436 din Motorne žage HOMELITE po izredno nizkih cenah! Termoakumulacijske peči, gospodinjske aparate, TV in radio aparate, elektromotorje, brusilne stroje in lestence — vse s sejemskim popustom. 0 « , K 1 Se priporočamo! prireja vsako soboto in nedeljo zvečer ples Igra priznani ansambel F. Zorka, poje Lidija Turnšek — prvi glas Gorenjske. Priznana domača kuhinja. Priporočamo se za silvestrovanje kamniška @ gorčica mmmMm VARA MUDI: Na novoletnem sejmu v Kranju POPUST 5 % KREDIT DO 15000 din DOSTAVA NA DOM prometno h mm j| hotelsko mm ^k turistično mm ^^ podjetje ^m mm viator ^ ljubljana VIATOR AKCIJE NEDELJSKEGA DNEVNIKA: 2 dni — Munchen, prednovoletno nakupovanje, odhod 21.12.1973 3 dni — smučanje v Mojstrani, odhod 8. februarja 1974 7 dni — smučanje v Dollachu (Avstrija), odhod 25. 1. 1974 2 dni — Pariz, odhod 16. 2.1974 STROKOVNA POTOVANJA: 3 dni — z letalom na mednarodni sejem svetil, tapiserij in salon pohištva v PARIZU, odhod 16.1.1974 2 dni — z letalom na mednarodni sejem pohištva v KĆLN, odhod 25. 1.1974 SILVESTROVANJE: 3 dni — Dunaj, odhod 31.12.1973 5 dni — Poreč, hotel PARENTIUM, odhod 29.12.1973 VARTEKS Kranj z mednarodno garancijo kvalitete vam nudi popolno zadovoljstvo v oblačenju. Cenjenim potrošnikom sporočamo, da smo prejeli nbvo pošiljko moških oblek, suknjičev, hlač, moških in ženskih plaščev v dovolj veliki izbiri. Priporočamo se za ogled in nakup. Na novoletnem sejmu v Kranju vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah Friporoča se MARKIČ KATARINA Bečanova 1, Tržič ŽIVIL.AI NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA »DANA« PELINKOVEC IN RUM 11 samo 21,50 din v vseh prodajalnah ** Veletrgovine ŽIVIl-A Kranj Obiščite nas tudi na NOVOLETNEM SEJMU i kjer boste lahko sJ&tttL^ nabavili raznovrstna -^jHS®** novoletna darila; ^Mo^ * postregli pa vas bomo tudi s priznano KAVO ŠIVIUA t Priporočamo se za obisk : in vam želimo prijetno praznovanje TRIM kabinet na Jesenicah Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu na Je- • ženicah je pred nedavnim pregledala \jvIM stezo v Završnici in ugoto-yila, da jo bo treba nekoliko obnoviti J? dopolniti. Ugotovili so tudi, da je 'KIM stezo v Završnici v minulem letu obiskalo več kot 5000 ljudi. Dogovorili so se, da si bodo prizadevali, bodo v prihodnjem letu v jesenski občini dobili vsaj še dve TRIM ?tezi, in sicer v zgornji savski dolini ln na Jesenicah. Jeseničani pa se bodo primerno ®2gibavali tudi pozimi, saj bodo v ;e4ovadnici TVD Partizana na Jericah kmalu opremili TRIM karnet. D. S. Brzopotezni šahovski turnir v Šenčurju . Mladinski aktiv in športno druš-y° Šenčur sta pred kratkim organima brzopotezni šahovski turnir, ,a katerem so sodelovali najboljši g»sti Šenčurja. Zmagala sta Ra-'repovedale »ilegalce«, zaposlovanje na tujem je v veliki meri potekalo e preko naših zavodov za zaposlovanje. Ni pa to veljalo za tako zelo iskane zdravstvene poklice. S takimi ukrepi so torej zahodne države že od lani skušale omejiti prihajanje tujih delavcev, vendar pa kot kaže, te omejitve niso bile učinkovite in so bili potrebni posebni zdaj decembra znani odloki. Vse te dežele pa poudarjajo začasnost teh odlokov in pa to, da se nanašajo na zaposlovanje novih delavcev. Vedeti je namreč treba, da so se v zahodnoevropskih deželah lahko bi rekli navadili tujih delavcev in bi v gospodarstvu zahodnih držav moralo priti do večjih pretresov, da bi jih začeli na veliko odpuščati. Je pa seveda jasno, da bi brez dela ostali najprej tuji delavci. Sedanji ukrepi so le nekake mere ekonomske stabilizacije za že prej sprejeto restriktivno politiko. Vesti o gospodarski rasti v nekaterih zahodnoevropskih deželah, ki naj bi bile v prihodnjem letu enake ničli, zvene morda preveč pesimistično, res pa je, da Zahodno Evropo krepko pesti inflacija, monetarna kriza in ne nazadnje tudi socialni nemiri. Ce se bodo najbolj pesimistične napovedi o suhi letini uresničile, se bo Zahodna Evropa morala sprijazniti tudi z brezposelnostjo. To je pa tudi za Jugoslavijo, ki ima v tujini čez milijon delavcev, pćjav vreden vse pozornosti predvsem iz dveh vzrokov. Od vseh zahodnoevropskih držav imamo le z Zah. Nemčijo sklenjen sporazum o zavarovanju delavcev pred brezposelnostjo, vendar pa s tem sporazumom naši delavci še niso dovolj seznanjeni. Ce pa delavci svojih pravic ne poznajo, jih seveda ne uveljavljajo. Druga plat napovedane recesije, ki ji lahko sledi tudi odpuščanje tujih delavcev, med njimi tudi jugoslovanskih, pa je njihova vrnitev domov. Ker velikega odpuščanja delavcev po mnenju pristojnih krogov za sedaj ni pričakovati, verjetno tudi ne bo posebnih težav pri zaposlovanju tistih delavcev, ki se bodo odločali za zaposlitev v domovini prav sedaj. Postopno vračanje delavcev, za kar si vsekakor pri nas že dolgo prizadevamo, bo potekalo brez težav, kar za nenaden prihod velikega števila kot posledice večjih odpustov, ne bi mogli trditi. Odločitev avstrijske vlade, da se bodo tuji delavci lahko zaposlovali v Avstriji le preko zavodov za zaposlovanje, pa je po mnenju naših pristojnih organov vse hvale vredna. Naša država si je namreč že dlje časa prizadevala za tak sporazum, vendar vse doslej brez uspeha. Ilegalno zaposleni delavci namreč nimajo takih pravic in socialne varnosti kot prijavljeni delavci. Samo letos v osmih mesecih se je v Avstriji zaposlilo prek 35.000 Jugoslovanov, od tega le okoli 1000 prek zavodov za zaposlovanje; številke same so dovolj zgovorne in zado-voljnost naše strani ob omenjenem odloku toliko bolj razumljiva. L. M. ■f ■ . rt---- . J Gorenjska za dan JLA Na Jesenicah bo osrednja prireditev ob dnevu JLA v petek, 21. decembra, zvečer v dvorani gledališča Tone Cufar. Organizirata jo občinska konferenca zveze mladine Jesenice in občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin. Ekipe osnovnih šol Tone Ćufar, Prežihov Voranc, Koroška Bela in Žirovnica, Tehnične srednje šole. Poklicne šole, Ekonomske srednje šole, gimnazije in doma učencev Železarsko izobraževalnega centra ter mladinskih aktivov Javornik-Koroška Bela, Kranjska gora, Iskra, Planika in Splošna bolnica Jesenice se bodo pomerile v poznavanju razvoja in obrambe naše domovine, obeh zasedanj AVNOJ in kočevskega zbora. Pred prireditvijo bo promenadni koncert jeseniške godbe na pihala pred Cufarjevim gledališčem. Razen tega se bodo v občini zvrstile še druge manjše prireditve v počastitev dneva JLA ter obiski graniČarjev. V Kranju se je praznovanje dneva JLA že začelo. Vojaki iz* vojašnice Stane Žagar že obiskujejo kranjske delovne kolektive. Razen tega bo do prazničnega dne več prireditev. 18. decembra ob 17. uri bo v domu JLA koncert pevskega zbora Iskra, dan kasneje ob isti uri pa v dvoranah občinske skupščine Kranj zbor enot teritorialne obrambe. 20. decembra ob pol osmih zvečer bo v Prešernovem gledališču za vojake in starešine predstava Ukane. Gledališče jo brezplačno podarja vojakom za praznik. 21. decembra dopoldne ob desetih bo v domu JLA sprejem za 100 pionirjev in 30 pionirskih mentorjev. Ob 18. uri pa v dvorani skupščine akademija v počastitev praznika. V kulturnem programu bosta sodelovala zbora Zarja iz Trbovelj in France Prešeren iz Kranja in recitatorji doma JLA. Ob isti uri se bo začela v domu JLA zabava in kulturni program za vojake in mladino. Na praznični dan bo ob 9. uri dopoldne svečanost v vojašnici Staneta Žagarja v Kranju, ob 20. uri pa družabni večer v domu JLA. Predstavniki delovnih kolektivov bodo obiskali tudi graničarske karavle v občini. Tudi v Radovljici pripravljajo za praznik naše vojske številne prireditve. Osrednja bo v četrtek, 20. decembra, ob 18. uri v festivalni dvorani na Bledu. Pripravljajo jo občinska konferenca zveze mladine Radovljica, vojašnica Andrej Žvan-Boris Bohinjska Bela in odbor ZRVS Bled. V kulturnem programu bodo sodelovali zbor iz Krope, pevci z Bleda, recitatorji DU Radovljica, vojaki, folklorna skupina Veriga Lesce in harmonikarji radovljiške Glasbene šole. Isti dan bo tudi športno srečanje vojakov in dijakov Gostinskega šolskega centra Bled. V petek, 21. decembra, ob 16. uri se bodo srečali v domu upokojencev Maistrovi borci radovljiške občine, 27. decembra ob 16. uri pa nad 75 let stari občani, ki so sodelovali v NOB. Organizatorja tega srečanja sta organizacija SZDL mesto in organizacija ZB. Osrednja prireditev v Škofji Loki bo 22. decembra v Loškem gledališču na Spodnjem trgu. Kulturni program pripravljajo vojaki in člani MKUD Gimnazija, organizator prireditve pa je občinska konferenca ZMS Škofja Loka. Dopoldanska prireditev bo namenjena vojakom in mladini, večerna pa drugim Ločanom. Šahovsko srečanje med sindikalno ekipo Peka in vojaki je bila prva prireditev v Tržiču za dan JLA. Prireditve se nadaljujejo danes. V tr-žiško občino bo prišel vojaški ansambel SMB 220 iz Kranja in sodeloval na proslavah na vseh treh osnovnih šolah, zvečer pa na večji prireditvi v Podljubelju, V petek, 21. decembra, bodo učenci obiskali karavle, na Bračičevi šoli pa bodo pionirje sprejeli v mladinsko organizacijo. Na sprejemu bodo tudi vojaki. Isti dan ob 18. uri bo vojake in starešine sprejel predsednik skupščine, na praznični dan pa bodo predstavniki delovnih kolektivov in občine obiskali graničarje v Medvodjah in na Ljubelju. J. Košnjek ________J Nenadoma pred avtomobil V torek, 11. decembra, se je ob 17.20 na cesti med Bledom in Lescami P1"1.' petila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Milan Čadež (roj-1921) iz Radovljice je vozil proti Lescam. V bližini Lesc mu je nasproti pravil' no po svoji levi prišla Albina Rajhard (roj. 1926) iz Lesc. Rajhardovo pa Je nekaj pred avtomobilom nenadoma zaneslo v desno. Voznik se ji je umikal v levo, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Avtomobil je Rajhardovo zadel, tako da je obležala huje ranjena. Zdravi se v jeseniški bolnišnici. Zadel deklico V sredo, 12. decembra, popoldne se je na Škofjeloški cesti v Kranj« pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Viktor KoS'r (roj. 1926) iz Zg. Bitenj je vozil proti Škofji Loki. V bližini križišča z JeŠetoy<> ulico je po levi strani ceste tekala skupina šolarjev. Ko jih je dohitel, f nenadoma iz skupine skočila pred njegov avtomobil 10-letna Irena Burgar }l Zg. Bitenj. Kljub zaviranju in umikanju v desno je avtomobil deklico zadel & zbil po cesti. Huje ranjeno so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L.M. Medvedi na Selškem še ne spijo Kljub hudemu mrazu, ki pesti srednjo Evropo, kosmatinci letos ponekod še niso legli k počitku. Poznavalci menijo, da je to nov dokaz v prid napovedim o dolgi in ostri zimi. Kakorkoli že — medvede na škofjeloškem ozemlju hlad ne moti. Čeprav bi morali tičati v brlogih, raje hla-čajo naokrog in dražijo lovsko žilico domačinov. V začetku decembra se je eden zadrževal tudi v poljanskem revirju. Člani LD Poljane so brž organizirali hajko, ga izsledili in menda ranili. Toda žival, kakor smo uspeli zvedeti, je prek GabrSke gore ušla k sosedom, v Selško dolino. »Da, slišal sem zanj,« pravi tajnik LD Železniki Marjan Pintar. »V nedeljo so na Martinj vrhu našli sveže, zelo jasne odtise tac, vendar krvi ni bilo. Vprašanje je, ali gre za isto zver, ali za kakšno drugo.« Ko smo spraševali dalje, je Pintar povedal, kako medved tam okrog ni nobena redkost. Manjši primerek, dva- do triletni »mladec«, si v selških loviščih, pod Ratitovcem, očitno zlahka najde dovolj hrane, saj noče in noče naprej. V minulih mesecih so se z njim srečali številni kmetje, gozdni delavci in celo šolarji, toda nikomur ni poskušal storiti nič žalega. Ker je miroljuben in neškodljiv, mu seveda ne strežejo po življenju. Ampak zadnje čase dobiva družbo. Kot poročajo opazovalci, je novi prišlek mnogo večji in težji. »Kaže, da najraje tiči v hostah ob vasi Rudno. Oni večer Sem ga videl. Čisto blizu sva bila; le kakih 30, 40 metrov proč, sredi travnika, je stal. Če bi streljal, ne bi mogel zgrešiti. A medvedje ,,sq z,zakonom zaščiteni. Uplen je dovoljen samo izjemoma, ko vaflJ privoli poseben organ občini uprave...« Selčane zdaj kajpak muči rado-vednost, koliko kožuharjev pravzaprav straši v njihovih gozdovih/ dva ali trije? Sicer pa so jih vajen1: Cez Selško dolino namreč vod1 znana »medvedja pot«, ki povezuj6 Notranjsko, vrhniški predel Poljansko dolino z Jelovico, bohinj' skim kotom in Pokljuko. Edin* nenavadnost je, kot rečeno, zamud® pri zimskem spanju. Zveri bržkone čutijo, da sneg prihodnjo spomlad zlepa ne bo skopnel, zato bi pred koncem sezone rade čim izdatneje napolnile svoje želodce. I. G. Tok ga je stresel V četrtek, 13. decembra, ob 11. se je v tovarni IBI v Kranju pripet)' la obratna nesreča. Električni moj" ster Janko Potočnik (roj. 1948 ) 9 Planine je skupaj z električarjetfj Bogdanom Razdrhom postavlja1 železno ploščo pod celico trafoposta; je v bližini tovarne. Pri delu pa se Je sklonil in se z glavo dotaknil varovalk z napetostjo 10.000 V, tako d» ga je tok vrgel ob tla. Z opeklinam1 po rokah in prsih ter z drugimi p0' škodbami so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Kranjska mladina na pohodu Včeraj je 35 mladincev iz kranjske občine in 5 vojakov krenilo na partizanski pohod iz Kranja prek Tržiča na Ljubelj in naprej na Kofce. Pohod je pripravila občinska konferenca zveze mladine Kranj, med udeleženci pa so tudi člani občinskega mladinskega vodstva, planinci, taborniki in jamarji. Mladinci in vojaki so pripravili sinoči kulturni program, preverili pa so tudi znanje vojaških in drugih veščin. Pohod sodi v okvir praznovanja letošnjega dneva JLA. Skupina 40 mladincev pa bo danes obiskala graničarje na Jezerskem. Razen planincev, tabornikov in jamarjev bodo v delegaciji tudi predstavniki mladinskih aktivov iz kranjske občine. „ „ v J- JPoštrak ,