Amerikanski Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. I številka. Joliet, Illiiiois-i, O. avgusta, leta, JLDOl. Imetnik X.. generalni strajk JE PROGLAŠEN. ^ Hoboto, 10. avgusta, zvečer *b sesti uri stopi ukaz za gen. fctrajk v veljavo. Shaffer se nadeja, Minn:, 4. avgusta. — ''r* d e ed n i if'A na al 'ga ni a ted" A k s o o i a - *kod*' ^ }' gospod Shaffer, je izdal poziv ^^ ^Z^T TT • * i v. zala evoto 30.000 dolarjev. Ceste "generalni štrajk veeb delavcev ' T , . . i«H0 v , . , vv . med Lake in Eleveth avenu« »ta •> »'», železa in ploscevme, ki so v, , . . . člailj nie • i;, tako poškodovani, da je za dlje časa "ezflxj 01ganizacije. . raj t j- p,.ometi Od leta 1897 zatne v soboto zvečer ob 0. uri. v . ' . „ ... , V ni- , • • ženi bilo v Duluthu tolike povod- pondeljek jutro ne poide noben .... ... Slan Ai » a , t^. , ■ • nji, kakor zadnji mesec. ' n Alma. Ass. na delo. Doslej je J ' J blio na štrajku 55,000 delavcev, * "oboto s« tem pridruži še 100,000 'judi. strani trulta in na strani de-*8kih voditeljev ee razširja mne-ktrajk bo tako dolgo trajal, da 0 stranka popolnoma poražena. Poziv na štrajk se glasi tako-le: "Bratje! Uradniki bilijonskega rusta se zoperetavljajo priznati Un'jo in njene člane. Izvrševalni *v*tnaše organizacije je sklenil enoosno, pozvati ve« unijek« člane in delavce, ki so nam prijazni in Naklonjeni, da naj nehajo delati in "am tako pomagajo boriti ee za pra-Vlce dela. Mi se moramo boriti, ali ,)R vedno izgubiti našo osebno fostoet. Očitalo se vam bo, da »te P°dpisali kontrakte. Vi menda ven-ar »iste, ijikdar na to mislili, da se bo g ie'm; kontrakti oddalo tru-lr°v.fan niti se ne marata -j1 llžneje izraziti o generalnem ,rajku. Nekateri celo trde, da sta J *«• najyižnejših t0Čk nasprotuje-** ^"•nja. Ker ne marata *Doeli »bežati svojih misli, je ee pov& l°v8a®° "gibanje. Na borzi je »trajk precej zmešnjave, i»t' ** trustu posrečilo vzdr-1 epno delnic na navadni višini. nvPHt«Wg, P,., 7. avgusta.-Vod-, Ju etrajka prihajajo od vseh strani ielT 8imPatije- Unija gledaliških palcev je obljubila denarno pomoč celo pripravljena prirejati nib* pred8tave po vseh večjih me-Ame"ke na korist podporni- lav^" Zak!adu 2a štrajkujoče de- 86 zdravega in močnega z p^°ke!crove8agrenčecaza želodec. ]ja^reci bolezen, urejuje prebavita 0T®ane> poepešnje apetit in Kr°P<* elotelo. GROZNA NESREČA V PHILADELPHIA Nad sto hiš se je ali podrlo ali pa deloma poškodovalo. V obližju nesreče je vladal strah. Na grmadi zgorel. Birmingham, Ala. 8. avgusta. 500 ljudi, belih in črnih, je Bežgalo včeraj na gromadi zamorca J. W. Pennington, ker je onečastil gospo J. C. Davis, ženo najuglednejšega in najpremožnejšega farmerja v celi okolici. Gospa J. C. Davis je pie la na vrtu. Zamorec se je priplazil od zadej, podrl gospo na tla. Ona se je začela braniti in klicati na po-pomoč. Črnec ji je naglo stisnil vrat in jo davil tako dolgo, da se je onesvestila, potem pa jo je onečastil. Po storjenem zločinu je po begnil lopov v bližnji gozd. Še le čez dolgo časa je prišla gospa Da vis k zavesti in se je komaj privlekla v hišo. Tam je možu povedala vsem dogodku. Nabralo se je v kratkem vse polno sosedov, pse so izpustili in začelo se je takoj zasledo vanje hudodelca. Vsa okolica je bila takoj na n«gah in vladala je velika razburjenost. Drugi dan so vje-li Penningtona v nekem močvirju v ločku skritega. Povezali so ga in ga vlekli v hišo Davisovo, čc ga bo gospa spaznala za pravega. Množica je kar divjala. Ko je gospa Davis uzrla zamorca, se je začela vsa tresti od razburjenja in je takoj priznala, da je pravi. Ljudje so kar besneli. Vlekli so ga v bližnji gozdič. Zabili so v zemljo železni drog, nanj pa priklenili z verigami nesrečnega zamorca Množica je v hipu naložila okrog kola veliko gromado lesa in to so polili s petrolejem. Zamorec je prosil, jokal, klel, kričal, zmerjal in zopet prosil, a vse ni nič pomagalo. Zažgali so in v malo trenutkih je umrl v groznih mukah. Philadelphia, Pa., C. avgusta. — V minuli noči se je primerila na Locust cesti, v bližini 10. ceste strašna eksplozija, ki je ukončala vso bližnjo okolico. Vse hiše, katere so ee podrle ali poškodovale, so bile večinoma velike in zidane. Pri tleh so se nahajale prodajalne, v nadstropjih pa so bila stanovanja za ljudi. Ker se je neereča prigodila Mati nemškega cesarja umrla. Oronberg, 6. avgusta. — Včeraj zvečer ob C-lu zvečer je umrla cesarica Friderika, mati nemškega cesarja in sestra angleškega kralja. Pokojnica je bolehala že dolgo časa na neozdravljivi bolezni in smrt jo je samo rešila hude muke. Sin Viljem j« odredil šestedensko ofieijel-no žalovanje,sam pa — p6 poročilu listov, — ni posebno žalosten. Sedem oseb rešil smrti. Chicago, 111. 8. avgusta. — Po-licijst Garret Jordan je rešil včeraj zjutraj sedem ljudi gotove smrti. Opazil je namreč, da gori neko stanovanje, ker ee je pri oknu valil dim, potrkal je na vrata, a nihče se ni ©glasil, ker eo bili že vsi omamljeni od dima. Razbil je okno in •kočil notri ter odprl vrata. Znosil je na prosto celo družino obetoječo iz sedmih oeeb. V par trenutkih je tudi že objel plamen celo poelopje. VELIKO MNOŽINO ZLATA UKRADLI. Neznani tatovi so odnesli iz topilnice za 340,000 dolarjev čistega zlata. Pod zemljo so izkopali rov in se priplazili v shrambo. 0 zločincih nimajo nič sledu. Grozen samomor. Provo, Utah, 6. avgusta. — V tukašnji blaznici je izvršil eden bolnikov grozen samomor. Skozi odprta vratica je skočil v veliko peč, kjer je gorel velik ogenj. Služabniki so ga naglo izvlekli ter poklicali takoj zdravnika, Ifi je obvezal nesrečniku hud« opekline. Med tem, ko je obvezoval blazniku velike rane, se je nesrečniku posrečilo izviti zdravniku iz rok. Skočil je v drugič v peč, kjer je v malo trenutkih zgorel, ne da bi ga bilo možno rešiti. Vallejo, pal., 7. avgusta. — Iz Selbyeve topilnice so odnesli včeraj po noči neznani tatovi za 1340,000 čistega zlata. Kakor vse kaže, eo ee vršile priprave za to tatvino blizu tri mesece. Izkopali eo v bližini po elopja veliko jamo in jo pokrili z deskami. Preko teh desk je hodilo vsak dan vse polno ljudi in nihče ni niti najma»je slutil, kaj se pripravlja. Iz te jame so izkopali pod zidom tunel in se tako pViplazili pod debela in močna tla shrambe, v kateri je bilo zaprt? izčiščeno zlato. Ponoči so prevrtali tla in skozi to luknjo so se polotili vs«ga zlata, kor likor ga je bilo ehranjenega. Vse kaže tako, da so uzmoviči ukradeno zlato prepeljali s čolnom nekam... karo, seveda nihče ne ve. Na obrežju je ležalo dva ovitka zlata, iz česar ee da sklepati, da je rumena kovina splavala po vodi. Seveda se sedaj trudi vsa policija e podvojeno silo, vendar še vedno zamanj. V«e aparat so spustili «a delo, vendar še nič vspeha, kar priča veekakor o velikem etrokovnjaškem talentu prebrieanih uzmovičev. Sedaj si pripovedujejo vse mogoče stvari. Jeden delavcev je pravil, da je slišal ponoči ropotanje v shrambi in da je drugim zatrjeval, da so strahovi, ki se igrajo z denarjem. Seveda mu tega niso hoteli verjeti tovariši in'so se mu le smejali. Nekateri hočejo vedeti, da so zlato odpeljali v San Francisco, če-ai- pa noče prav verjeti policija. Umor ali nesreča? Chicago, 111., 7. avgusta. - Kon-štablerja H. B. Goodricha eo našli mrtvega s prestreljenimi prsi na postelji. Žena je sumljiva umora in zato so jo zaprli. Na policiji je izpovedali: "Kosem doela zvečer domov, je spal mož na postelji. Poklicala sem ga k večerji. Vzbudil se je nanagloma in me udaril s pest jo po obrazu brez vzroka. Ozmerjala sem ga. Potegnil je iipod blazine revolver in ustrelil na-me, a zadel me ni. Ko je hotel drugič izprožiti, je odrekla patrona. Jaz sem skočila k njemu in mu hotela izviti orožje iz rok. Patrona se je izprožila in v malo trenutkih je bil mrtev." Policija tega ne verjame in poskuša dognati od druge strani resnico. Zopet zločin zamorca. Atlanta, Ga. 7. avgusta. — Raymond Ross, črnec je onečastil gospo Miller. Ljudstvo je bilo silno razburjeno in je hotelo zločinca linč«-ti. Governer je poelal tri kompanije milice, da etražijo hudodelca pred razjarjeno množico. Vršila se je tudi takoj porotna obravnava, ki je trajala saino 40 minut. Zamorca so obsodili na smrt in bodo kazen izvršili 20. avgusta. MR. FREDERICK INNES ALLEN, j« komisar državnega urada za izdavanje patentov v Washington«. Njegovo imenovanje eo vsi listi živahno pozdravili in poudarjali njegove vsestranske zmožnosti in obile študije, ki so potrebne za tako važen in odličen urad. Doelej je ta urad posloval eila počasi, eedaj pa se zlasti interesenti ves«le nagle rešitve podanih vlog in prošenj. Lep dobitek. Fort Sili, O. T., 8. avgusta. — John Wood iz Weatherforda, O., ki je potegnil najboljšo srečko pri razdeljevanju ozemlja, si je izbral prvo parcelo za mestom, ki meri 100 akrov. Strokovnjaki cene to zemljo na $50,000. Ladija z mrliči. Washington, t>. C. 7. avgmta__ Iz Manile sta danes odpluli prevozni ladiji "Hancock" in "Dix.'? Na zadnji se nahaja 313 trupel umrlih vojakov, katere bodo pokopali v Združenih državah. Gredo na juznl tečaj. Covee, 8. avgusta. —Britiika ladija Discovery s« je podala včeraj dolgo pot proti južn«mu tečaju, katerega žele na vsak način z bližnjo bodočnosti odkriti. Kralj Edward jej je zaklical "farewell" ter jej ž«. lel srečno pot. Dnevni izleti v Buffalo in New York po Nickel Plate železnici. Do New Yorka n« potnikom ni potreba presesti. Obočene spalnice iz Cbi-cage do Bostona. Jedilnice v vseh vlakih. Jedila na razpolago po ame-rikanekem načinu od 35c do ti.00. Za podrobnosti piši na glavnega zastopnika: John .T. Calahan, 111 Adams St., Chicago, 111, ponoči, eo bili vei ljudje doma in zato je število človeških žrtev še večje. Eksplozija ee je primerila nenadoma in niti poka ni bilo čuti preje, kakor običajno. St*ne hiš eo ee nenadno zmajale in potem je padalo zidovje skupaj ter pokopavalo pod seboj. K vsej neereči se je pridružil še požar in visok plamen ee je naglo dvignil z razvalin in tako popolnoma onemogočil delovanje rešilnih družb in ognjegaecev. V malo trenutkih so speljali am-bulančni vozovi v bližnji dve bolnici nad 50 poškodovanih ljudij. Izmed teh jih je ieet umrlo med vožnjo do tje. Največ je ponesrečilo črncev. V eni porušenih hiš jih je namreč stanovalo 15 skupaj. Vzrok eksplozije ni mogoče natančno določiti, vse je pa mnenja, da je eksplodiral sod gazolina v •rednji grocerijski trgovini. Ko eo se podrla poslopja, je zavladal v on-dotni okolici strašanski krik. Večina se je tako prestrašila, da ee niti ganiti ni mogla. Philadelphia, 7. avgusta. — Rešilna dala se na mestu neareče nadaljujejo. Po,dolgem trudu »o našli osemnajetletno dekle pod rsevali-nami ee 2iVo, ki j€ s slabotnim -glasom prosila vode. Prepeljali so jo v bolnico in zdravniki se nadejajo, da jo bo možno ohraniti pri življenju. Vročina je na razvalinah velikanska navzlic veliki množini vode, ki so jo ognjegasci zliii na pogorišče. Ognja doelej še nieo bili v stanu popolnoma pogasiti in zato se tudi ni mogoče določiti natančno število ponesrečenih. V bolnicah jih je vse polno, ki eo si ali polomili roke, noge in rebra ali pa se močno opekli. \ Ženo in sebe umoril. Chicago, 111., 7. avgusta. — Včeraj se je izvršila tu grozna tragedija. W. Schultz ee je nameraval že delj časa prepeljati po jezeru v Michigan, ker ga je silno veselila vožnja po vodi. Njegova žena pa" se je tega naravnost bala in je kar naravnost izpovedala, da ne pojde za nobeno ceno z njim. Potem je bilo tako dolgo ve« tiho, dokler ni prišel zaželjeni dan. Mož ježeno zopet nagovarjal, da naj gre ž njim, ta pa mu je to odločno zanikala. To je nervoznega moža tako razvnelo, da je kakor blazen napadel ženo. Sosedov ni nihče ničesar slišal,zato so se eilno čudili, ko se nieo odprla skoro ves dan vrata Scbultzovega etano-vanja. Šli so pogledati kaj j« temu vzrok, a vrata eo bila zaprta. Poklicali so policijo in ta je vrata eilo-ma utrla. Ko'«o stopili v sobo, ee jim je odkril strašen prizor. Na tleh pred vbodom v kuhinjo je le žala Schulzova z razbito črepinjo, zraven nje pa se je evetil ost«r ku-binski nož, skiterim ii je podivjani mož zadri sedetD groznih tad y pr*a. Nesreč prflis pa je ležal m«£ 'i prestreljeno glavo. Nesrečnika sta imela štiri odrasle otroke, katere so takoj obvestili o wjuni nesrečni smrti. Beločepcl na delu. Kokomo. Ind., 8. avgusta. — 10 beločepcev je prišlo pred dvema dnevi v stanovanje Willarda Gore, katerega eo zvezali in odpeljali v bližnji gozdič. Tam eo ga slekli in pretepli do krvi z biči in jermeni. To kazen eo mu zato napravili, ker je Gore grdo postopal z evojo ženo in štiriletno hčerko. Beločepci so imeli na »brazih maeke in zato ni bil v stanu nikogar spoznati. Iz Avstralije. Manila, 8. avgueta. — Zvezna križarka "Brooklyn, kateri je zapovedoval v bitki pri Santiago de Cuba admiral Schley, se je povrnila iz Avstralije, kjer so se bili častniki udeležili slovesnega odprtja prvega avstralskega parlamenta. Častniki so se zelo pohvalno izrazili o gostoljubnosti. Predstave anarhistov. New York, 8. avgusta. — Po Patersonu, N. J. so anarhisti nabili vse polno rudečih lepakov, s katerimi naznanjajo, da priredi anar-histiško društvo "Pravico do obstanka" veliko gledališko predstavo ki je spisana nalašč za to priliko. Igra ima štiri dejanja in sicer: Bre-eci izvleče srečko za atentat na laškega kralja, potovanje v Italijo in umor kralja, aretiranje Bresoija in njegov samomor. Na Kitajskem je povodenj. Victoria, B. C. 8. avgusta. — Sem so dospelo brzojavno poročilo o velikaneki povodnji ob reki Yang-Tse-Kiang, ki je etopila čez bregove in povzročila ogromno škodo. Voda je naraetla 40 čevljev visoko nad normalom in s« razlila na etotine milj daleč. Vsa okolica reke j« p«^ dobna velikanskemu jezeru. Več ti-, »oč ljudij je izgubilo življenje, na, pr«m0Ž«nju pa je škoda ogromna i«, štej« na milljort^. Cofe proč. New York, 7. avgusta. — Predsednik kitajeke reformacijske druž-b« je izdal poziv na vse poševnooke 1 kitonosc« v Združenih državah, da naj ei porežejo kite in naj ee. obla-i čijo, kakor Amerikanci. Pravijo, da je napravil ta oklic na žolto ple-! me globok utis. Izdelovalci oigar bodo štrajkali. T a m p a, F1 a., 6. avgusta. — Resistienca unija izdelovalcev cigar se je pripravljala za štrajk in »« }* pripravljala za štrajk in se je v ta namen vršil tukaj nekak shod, na katerega to došli razni voditelji delavskih organizacij. Tukajšnji trgovci pa se boje štr»jka in da bi to preprečili, eo šiloma odvedli vse organizatorje, jih posadili i a Sadijo' in spuvtili po morju. Delavcem pa •e seveda to početje ni posebno do-padlo in zato vlada tu velika raz-burjenoet in ee je celo bat i nemi-rov. Ženekam odleže takoj v njihovih posebnih boleznih, ako rabijo Severov regulator za ženske. Krepčo organe; odstrani vse nerednoeti in poepešnje živahnost. Je dobrodejno v vseh dobah življenja. Pišite za naš opis ženskih bolezni. Lepe razmere. Law ton, O. T., 7. »vg»*M. ~ Svetoven rekord kriminalnih prestopkov je dosegel okraj Lawton t minulih 24. urab. Poročajo namreč: "Dva moža eta bila ubita od neznanih roparjev, okradli pa so ju za 11600 v denarju. Eno miljo južne o4 m«»tn« mej« so poskušali razbojniki okrasti večjo množico ljudi. V»e je bežalo, samo eden je ostal na mestu in tega so razbojniki ubili. Trije drugi razbojniki pa prihiteli ob zapadnej meji na konjih na železniško postajo in jo uapaili,poprej pa prerezali žice, da niso bili v etanu brzojavki železniški uslužbenci po pomoč v Law ton. Povsod eo zločinci ušli, ne da bi pustili kak ■led za seboj. Se lahko, vzamejo, delujejo hitro in jamčijo vspeh Severovi praški za glavobol, neuralgijo, mrzlico in druge bolezni. Hi lep pogreb. Člani so se polnošt«-vilno udeležili sprevoda, ne »meni pa pozabiti bratov Hrvatov, zlasti Jutranje Zvezde je prišlo mnogo ly pogrebu. Predsednik društva je izrekel tudi v kratkih, jedrnatih besedah svoje sožalje nad prerano smrtjo pokojnega, za kar smo mu se posebno hvaležni. Umrli Božič je bil doma jiz Strug, sodni okraj Ribnica, na Kranjskem. Tukaj zapušča udovo z dvema nedoraslima otrokoma in kakor sem poizvedel v Colorado brata ter eno sestro v stari deželi. Bodi mu svobodna žemljica lahka! 25. julija je umrla od kapi zadeta Ivanka Čelič, stara 27 let. Pokoj-nica je bila, še neomožena, doma iz iz vasi Pristava, St. 20, fare Pod-grad, okraj Novomesto na Kranjskem. Sem je prišla še le 27. marca naravnost iz stare domovine in je bila v tej deželi šele štiri mesece. Ranjka se je bila tukaj vsem zelo priljubila v tem kratkem času, o tem je pričala mnogobrojna udeležba pri njenem pogrebu. Ker ni imela denarja sta se potrudila gospoda Math. Kobe in Jožef Lozar, da eta nabrala za pogrebne stroške. V e-nem dnevu sta dobila |8f>. — s čemur je bilo mogoče pokriti vse stroške v resnici lepega pogreba. Bodi izrečena na tem mestu prisrčna zahvala vsem darovalcem. Kar se dela tiče, gre 8e Ei press — 8.1S predp. ii.30 predp. 14 Chicago Express.... 7.25 „ 8.42 „ lSCiiicftKO Express.... 7.38 „ ».26 ,, 16 Chicago Bx press____ 11.16 ,, 1S.S5 popol. 1CI Chiuutfo Express____ 3.86 popol. 6.02 ,. 2 Atlantic Express..... 7.50 „ t.00 ,, « E MA ZAJ'AD. St_lit Chicago v Joliet J. Kuu. A. Texas Expr. 7.2» pre Jp. S.40 predp 16 Peoria, Pekin.Gales- burit AMonmouth E. 1.00 popol. 2.27 popol. 13 Joliet Express............5.08 „ 6.80 ■„ 1 California Express.. 10.00 ., 11.00 ,. 17 Kansas C, FastMail. 2.43 predp. 3.3S predp.' Ob nedeljah »e voxijo v'aki St. 10,14, 16, 7, 15 in 13. H. C. KNOWLTON, Tioket Agent. THE CHICAGO A ALTON. Ka sever ali na vzhod. St._iz Joiieta v Chicago Mtmfo M« Gola, Ustanovljena januwijo'ltta 1897. SILVESTER STRAMETZ, vodja. ANTON o G-RAHEK. 1'KKDfcKDNIK, 1012 Forth Broadv;ay Street. JOHN KUKAR, 920 North Chicago Street. Preskrbljuje izvrstno muziko za plese, koncerte, parade, sprevode, zabave, piknike. svatovsčine,politične shode,društva, dirke itd. Glavni URA» : I£i;«i HJAB : »20 No. Chicago St. 1012 No. Broadway St. Tele/on S4S. JOLIET, ILL. D. BARRETT & CO. hlev in krma za konje se nahaja na voglu Scott & Van Buren ulic JOLIET - - ILL. 6 Pal. Express....... 34 Chicago Acc........ 8 Midn. Special ..... 44 Joliet Express..... 40 Dwight a Chi...... 12 Atlantic Exp...... 2 Alton Lim......... 36 Chicago Acc...... 38 Chicago Acc...... 4 Prairie Sta Ex..... Ulooiu.iChic. Acc 6.35 ,, 7.06 ,, 7.50 ,, 8.55 ,, 12.15 popol 3.10 „ 3.30 „ 6.30 „ 6.55 „ 8.00 ., Martin Fir, PRODAJALEC vina, žganja in smodk. 1108 North Scott St. Telefon 2272. JOLIET, ILL, Iz .lolieta v Chicago 33 Chi.A Bloom Kx..........8.15 predp. 9.30 predp. 1 Hrairie Sla Ex..............6.30 10.30 „ 3 Alton Lim........................11.15 .. 12.15 popol. 35 JolietAcc........................1.15 popol. 2.35 ., 5 Pacific Exp................4.30 ., 5.40 „ 43 Joliet Exp....................5.10 ,, 6.10 „ :«i Chicago A Joliet..........5.40 ., 6.56 ,, 7 ColoACal Liin... 6.30 ,, 7.30 ., 0 Pal. Express.............9.00 .. 10.16 ,, 37 Joliet'Acc........J.. 11.25 ,, 12.40 predp. 11 Midn. Sp........................11.46 ., 12.60 ,, St. 48 in 44 *ta nova vlaka in prevozila v jedni tiri ter se vstavita v Lockportu in Lemontu. Zdaj imamo 11 vlakov vsaki dan med Jelietom in Chicago in obratno. Gledališki vlak zapusti Chicago ob 11.25 popoln-dne in se vstavi na vseh postajah: polnofnivlak "Midnight Special zapusti Chicago ob 11.45 ter privozi v Joliet v 1. uri 5 minut, ne da bi se kje vstavil. Nov vlak, zapusti .Joliet ob 3.30 popoludne in pride v Chicago pb'4.<,ri ter se ustavi na vseh postajah. , ____ W. I. BURNETT, Ticket agent. J. CHARLTON, G. P. T. A. Phone 448 ANA VOG-RIN, iznce»a babica, 603 N. Bluff St., JOLIET. ILL. z devetletno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevalaod slavnoznanih zdravnikov ljubljanske bolnišnice dr. Valente in dr. Keflsbacher-ja, se priporoča tu-kajSnim Slovenkam. Cleveland, ().,31. Julij.—Slavno uredništvo! Tukaj srno dobili 19. t. m. Slovenci lepo pomoč v osebi č. g. Frančiška Kerže iz Hendersona, Minn, iz Št. Favelske nadškofije. Sedaj ima Sv. Vida cerkev dva slovenska duhovnika, kar je kolikor znano, prvi slučaj med ameriškimi Slovenci. V kratkem namerjamo tudi cerkev podaljšati za dve tretjini in svojo slovensko šolo staviti. Zadnjo nedeljo smo zaključili z drugo procesijo zadnja obiskanja cerkve za odpustke sv. leta. Romali srno s križem naprej s cerkvenimi banderi vmes po očitnih cestah v velikem modernem mestu, kjer je večinoma protestantov in praktičnih brezvercev brez vsakršne ovire. Bila nas je dolga, nepregledna vrsta mozkih in ženskih v res obilnem, občudovanja vrednem številu. Vse se je vršilo vkljub hudi vročini v najlepšem redu. To je bil prvi slovesni pojav v očitnosti katoliške verske zavedno sti med Slovenci vi,cievelandu, O. r- i \ V .K V. II. Štefan H obrovie (Sv rati št« gradu Severinu) 618 Portland St.,CALUMET,MICH., toči domača vina iz čistega grozdja, dobro kalifornijsko žganje in najboljše smodke. Priporoča, se v obilen obisk rojakom Hrvatom in Slovencem. ANTON G-RAHEK naznanja p. n. slavnemu občinstvu da je otvoril s prvim julijem na 182 N. Chicago St. nov saloon. V lepo prenovljenih prostorih bode točil znano plzensko pivo, Faust, Anheuser Bush Beer, doliro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodke. Zlasti rojakom se priporoča za obilni obisk. Brata Simonich v Ironwood. Mich. priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen obisk svojo lepo urejeno go-tilnico, v kateri je dobiti vsaki čas izvrstnih pijač in dobrih smodk. MIHAEL KOČEVAR naznanja p. n. občintvn, da je otvoril s 1. julijem na 301 State in Ohio cesti nov saloon. V lepo prenovljenih prostorih bode točil vedno najboljše pivo, dobro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodke. Zlast i rojakom v Jolietu se priporoča za obilni obisk. Phone 2243 Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi k MIHAEL KLOBUČAR JU, 7th Str., No. 119 CALUMET, MICH. _ Tanv najdeš izvrstno urejeno kegljišče igralno mizo, dobe se dobre smodke, fino žganje, sveže pivo in izv 1'stiio vino. Mol)? Street Excbange Saloon A.Ranft&Co Nizke cene za v Buffalo na razstavo. Nickel Plate železnica prodaja po izjemno nizkih cenah listke za v Buffalo in nazaj. Veljavni so 10, 15 in 30 dnij. Za podrobnosti in brošurico o razstavinih poslopjih »n prostorih piši na glavnega zast«} -nika John J. Calahan, 111 Adan> St., Chicago, 111. Izdelovalci in prodajalci sladkih pi iač v steklenicah. 229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL, Telefonistif. Balkan V Albaniji se ponavljajo nerniii že dolgo vrsto let in zato ne vzbudi novica o zopetnih grozovitostih posebnega zanimanja. Senzačna pa je bila vest, ki je došla po kablju v teku minulega tedna, vest namreč, da zbira Rusija ob rumunski in avstrijski meji večje število vojaštva in da je dobilo avstrijsko vojaštvo v Bosni in Hercegovini ukaz biti pripravljeno za odhod. Taka vest, bodi si tudi popolnoma iz trte izvita, vzbudi vselej zanimanje in tudi verjame se jo še prerado, to pa zato, ker so v razmerah na Balkanu zajamčeni vsi pogoji za veljevažne dogodke. Smrti "bolnega moža" stare Turčije čakajo že vsi tako dolgo, da so se ie naveličali tega,čakanja. Tako-zvani macedonski revoluoijonarni odbor se vedno trudi, — čftsih bolj glasno, časih bolj tiho, — da bi pospešil to dolgo trajajočo smrt, umetno pa vzdržujejo bolnega moža Se pri življenju velevlasti, oni požrešni psi, ki se boje, da si ne bi polomili ostrih zob ob klanju 'za dedščino. Balkan je po svoji ogromni večini prebivalstva slovanski. To daje Rusiji nekako pred pravico do tega ozemlja, katerega pa tudi iz zemljepisnih ozirov prav krvavo potrebuje. V Črnigori, Srbiji in Bolgariji se vrši že dolgo vrsto let propagando v tem smislu in ko pride čas, bo že vse dovršeno. Avstrija bi tudi rada razširila proti jugu meje svojega cesarstva, Anglija pa ni voljna dati iz rok Carigrada, ker je mnenja, da je to oni kraj, kjer se mora ustavili '"•^CfiTB ti i................mu iMmnr—i- Me. in WIWIilTVKlTT-^ih m) n i ■ Genuine stamped C. C. C. Never »old In bulk Beware of the dealer who tries to sell "something just as good " STEFAN KUKAR — trgovec — Z GROCERIJSEIM BLAGOM, •• PREMOGOM IN ~ sal oonsr, 920 No.Chicago St., , Joliet 111 Telefona številka 348. JUHE t, III. JOHN PLEŠE Opozarjam brate HRVATE in SLOVENCE na otvoiitev svoje nove gostilnice, katero otvorim dne 8- julija, v novo sezidani hiši na 1216 North Collins Street. Postrežba bode dobra, sveže pijačo in fine smodke; vsi prijatelji so ulj ud no povabljeni. DR. A. BALDWIN, ZOBOZDRAVNIK. Soba 1 v Fargo Building. Na voglu Van Buren in Ottawa ulic. Uradne ure ob četrtkih in ^bot-ah. liMMttjo BOKOV (Ufl^^MQj Br Rajlepfif 0« 8T«t«. AS ^Ako na zaCiatku tak i terazje^ i Dr. Bichtera syetoclrfriif' "K0TV0VY" PAIN EXPELLER o* prvom mieete Co aajleptf a naj-ppoIahlivejM »vntitoraj liek proti lahke, reumatiz- MU, KLANIU V BOKU) B0LENIU V KBKU a proti vietfym obtažnoefam reu- jmatickfm. Flaša 25c. a 50c. vo IvSetkJch lek&rnach alebo a 2 LF. Ad. Biohter k Co.,i 215 Pearl Str., A na voglu Iiii/ in Bluff St. •Joliet - Illinois* imajo najboljše Porterjevo pivo, smodke, vsakovrstna žganja in prost "lunch." LOUIS MAUSER & CO. "Rojaki dobro došlir ANTON SCHAGER 309-310 Barber Building v Joliet, Illinois. Vprašajte svojega mesarja za Ailerjm domače Mm, katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street - Joliet, II) EftKt II <11 c na, JHoilt., 28 julija. - l>n%i mi list "Amerik. Slovenec!" I h mint malo prostora, da naznanim rojakom po obširni Ameriki smrt dveh oseb. 23. julija je umrl John Božič po « n/.U'toi hhdi bolezni previden s sv. »kramenti za umirajoče. Pokojnik j v bi! ud tukajšnjega podpornega društva sv. Cirila in Metoda, le žal ilsn ni bil tudi član Jednote. Društvo »v. Cirila in Metoda ga je spravilo k večneum počitku in mu oskrbelo JAVNI NOTAR X>enar 11» posojilo Posojujemo denar na zemljišči pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. GLAVNI ZASTOPNIK H LEY IN KRMO ZA KONJE TEŽKE IN LAHKE VOZOVE The Fidelity Mutual Life Insurance Company * of Philadelphia in druzih zavarovalniških družb za življenje in proti ognju. Frank A. l>ame» izdelovatelj cigar. 112 N. Bluff St., Joliet, 111 172. Moja posebnost šo": XanH?.e One Flag 5c. Priporočam u Mlovencem v obilno narolOn. izposoj uje T. F. Baskeryille 408-410 V1111 Buren ^ta Joliet, IlHnois. e» STUKEL GRAHEK. AND Chicago in Indiana joliet, illinois. Rojakom priporočava v obis^ najino dobro urejeno gostilnico, v kateri je dobiti vedno svežih p1' jač in dobrih smodk. The Joliet National Bail Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL $100,000. T. A. MASON, predsednik. GEO. M. CAMPBJfLL, podpredsed"'1'' ROBERT T. KELLY, bl»Sa>" 7tk St. No. 211 USTANOVLJENA 1871. The Will Gonnly National Baiut OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preo^tZZk/$260,000.00- V svoji zalogi imamo vsakovrst"0 sveže in suho meso, po najnižji ceni, kakor tudi peruti"' no, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobase. Vprašaj svojega mesarja za k'0" base, ki jih izdeljujejo KIEP BROS. & CO. Zapomni si to, da jih mi izdeljo' jemo sami in da so najboljše. Mi pripravljamo sami vsakovi-sO* gnjati in slanino. Najboljši okus i* nase blago vam zajamčimo. KIEP BROS. & CO., 117 N.^Chicago St. JOLIET, I11' \ Na voglu Chicago in Clinton ul Denar na posodo proti nizkim obrestim- Izdelovanje vsakih postftf' nih papirjev in legitimacij. J. C. OTonnor. FretniLiPsip©^ priporoča rojakom Slovencem v obilni obisk svojo novo urejeno gostil"?' kjer se dobe vedno sveže pijač® |D dobre smodke. Ob sobotah je "fre.e lunch" in godba. Tožim domača.JIj na iz pristnega grozdja po najni'-J' ceni. Calumet, Mien- Kupujte si zemljišča na zahod«-Cene se bodo povišale v treh mesecih. Zakaj bi si ne ustano; vili lastne kolonije ali si kupil* farme v Severni Dakoti Minnesftti ter bili neodvisni- Cene so sedaj od $7 aker in višje- SchiiHte'' Young Kuilditig Joliet, Illinois. Iron Exchange MATT. PRIJANOVICH,Proprietor VIRGINIA, MIJiN. i priporoča rojakom Slovence"1 f obilen obisk svojo lepo urejeno . z mnogovrstnimi tinimi pij»(!8 preskrbljeno G0STILMC0, i pod imenom "Iron Exchange'• njej je dobiti tudi Trinerjevo mino Grenko Vino, na katereg® posebej opozarjam rojake. Ako želiš za 10 ct. fino cig»r°' izdelano v Calumetu, vprašaj P° "A Mild One." Te so prostoročno izdelane iz °.A)0 boljšega Havana listja. Ako 81 ^ že poskusil, jo bodeš gotovo . zahteval. Podpiraj domač izdele C. W. K0PPELMAN izdelovalec, CALUMET, MIC*' Iz stare domovine, Podpore- Dež. zbor kranjski je v«eraj dovolil naslednje podpore: Družbi sv.. Cirila in Metoda 2000 kron, "Slov. plan. društvu" 1000, "Radogoju" 800, drugi gimnaziji v Ljubljani 000, novomeški gimnaaiji slovenskim visokošolcem na Dunaju 400, slov. visokošolcem v Gradcu 400, gimnaziji na Kranju 3o°, gimnaziji v Kočevju 200, real-^ T Ljubljani 100, Jeranovi dijaški kuhinj i 500, dijaški kuhinji v Kranju 500, dijaški kuhinji v Novem Hestu 100, iij. kuhinji v Kočevju •jO. "Narodni šoli" v Ljubljani 400 \ ljudski kuhinji v Ljubljani 200 pomožnemu društvu "Rdečega riza" 200, gospejnemu društvu | Rdečega križa" 100, za odpuščen-.1« kaznjence v Mariboru 50, medic. Podpornemu društvu na dunajskem Vseulišču 40, podpornemu društvu rudarskih akademikov v Ljubnem podpornemu društvu pravnikov Dunaju 50, podpornemu društvu < % -.filizof, fakulteti na Dunaju 50, 1 ^"Rskamu 'društvu visokošolcev ^Dnnaju 80, boln. društvu zasebni1 in pomožn. uradnikov na Kranj-s*«m 200, zavodu "Freitisch" na '»eulišou v Gradcu 50, asilnemu y»itvu dunajskega vseulišča 100, ^Unajski."mensa academica"60,aka-d«miški mizi ua tehniki v Gradcu • Podpornemu društvu o. kr. strohni Šoli za obdelovanja zemlje na "Un»ju 40, društvu za dijaško ro-'a» dela na Dunaju 50, slovenske-•»u trgovskemu društvu "Merkur" T Ljubljani tOO, skupaj 9340 kron. . ®?Oboj z volom. Černetovi hlap-^80 Peljali v Ljubljani tri vole v , av®'°o. Bili so obsojeni na smrt. e(l potjo se je na šenpeterskam ?°8tu jeden vol, nič dobrega pri-kuj°č, spuntal, pokazal hlapcem Pet« in jo v golop vdaril proti šent-P*terski cerkvi in po Zaloški cesti Harabonovo dvorišče. Hlapci so 5P*»drll za jn ga gtugaii ujeti 1 morali so bežati pred besnečim Volom. sicer bi jih bil nasadil na *°gOTe in pometal v zrak. Vol se ni na noben način ujeti, in na vsak 3 pripravljen je stal oa dvorišču, tem, ko so ljudje gledali z var-ega zavetja za ograjo. Nihče ni 61 prave korajže se skušati z vo-ker vsakemu, ki je stopil na °ri8Č«, je takoj pokazal rogove in 6 Popravil, da se zaleti v njega, če »emu približa. Policaj, policaj, za "mi med gledalci. In res na dvori-ca je prikazala orjaška postava Policaja, ki je s potegnjeno sabljo Pr,vidnih korakov se bližal zdiv-Jani živali. Kakor ljudje, tako tudi 1 ne marajo policajev, in jih ?. va navzočnost še bolj vznemi-'»n razburi. Vol, zagledavši rudt- • e policaja, povesil je glavo 11 Pripravil se je za naskok. Poli- je čakal in je hotel napad od-8 sabljo. Vol se zažene v polici ta hoče udariti, a izgubi rav-otežje in pade, vol pa skoči čez lega in ga brcne z nogo v bedro. * a8ensmehse vzdigne med gledalci Plotam. To je zmagovalca nad policajem toliko premotilo, da je za P Pozabil na svojega nasprotnika. tudi ni čakal drugega napada, Je hitro pobral svoj« kosti in jih . "esel z dvorišča. Vola pa so po-"eje vedarle ujeli, toda le z zvija-Pripeljali so si dva vola na dvo-Sue in jeden hlapec se je skrivaje lem4 dVa VOk t0Uk<> Približal «beg- ro ' U.V°^U' da je prijel za vrv, kate-]e imel vol okoli rogov privezano, T ]0 zavezal drugemu volu okoli ^ goy- Potem so vse tri izgnali iz v°rišča in konec je bil volovske komedije. rl^0f?več*nje blagoslovcev v Go- Eminenca prevzv. kardinal in »ezonadškof dr. Missija je posve- 1 v nedeljo 7. p. m. v gemeniški aP«li v subdiakone sledeč« gg. bo-S°8lovc« in 8ic,r. BratuS Romana, ^Hiek Ivana, R,j«c Ivano, četr-°letnike. Božič Izaij«, Hliš Fran-tr v °arara Karola, Moseting Pe-nia' V°dopivec Vincenca, tretjelet-bi*' ~~ V praznik sv. Mohora so ^ 11 po«v«č«ni ravno ti gg. v diako-v "meniski kap«li ob 7±— ^il* * U P" m' P°8T®o*ni Pa 80 ^ *mašnike v stolni cerkvi ob 7 Razun t«h so dobili dva prva lcoS r*dova (aubdijakonat in dija nat) bojoslovci tržašk« biskupi orapat Jurij, o«trtol«tnika; Full Ivan in Ukmar Jakob tretjeletnika; v mašnike pa so bili posv«čeni v Trstu preteklo nedeljo. Iz reda kapucinskega je bil v Gorici posvečen z drugimi sedanjimi subdiakoni brat Ferdinand Stadler, bogoslovec 2. leta, Odložeu uotarijat. Notar v Radgoni gospod dr. Fr. Fuhrmann, j« opustil svojo službo. Neprevidnost. Učenec v Celju, Karol Guoak iz Kozjaga, s« j« igral s patroao, ki se mu je v roki užgala ter mu odtrgala tri prit« z l«ve roke. Delavsko stanovaje nam«rava zgraditi predilnica pri Litiji. Nove šole za poitalijančenje slovanski otrok snuj« "Lega Nazio-nale" v Selu rovinjskem, v Vabrigi v Istri in v Nebuli pri Korminu na Goriškem. Nikjer v teh krajih ni potreba laških šol, ker ni laških otrok. V Vabrigi dograj«na je nedavno nova šola družbe sv. Cirila in Metoda. Električno cestno železnico zgrad« maj Matuljami, Volovsko, Iko in Lovrano. Utopljenca so našli pri Radov-Ijici v Savi. Utoplj«nec j« Ivan Jeglič, ki se je v Ribnem pon«sr«čil pri plovljenju hlodov. Strela med svati. S Svinega se poroča: 10. p. mes. j« strela udarila v murvo Janeza Hmelj aka prav pred hišo kj«r s« je obhajalo neko ženitovanje. Murvo j« olupilo in okna okrog razbilo. Od tod je šla strela na skedenj, kjer so bili »vatj« im tam je puh več njih obletel; ena ženska bila je več časa v neaaves-ti in š« le po do)g«m izpiranju prišla je zopat k ca|v«sti. Strela v glavo je zadela, kakor •e poroča iz Zapotoka na Goriškem cerkvenega ključarja Matijo, po dom. Klemenca, ko j« z brati spravljal seno v kopo na hribu za vasjo Vrtače. Bil je na mestu mrtev. Samomor. Pod železniški vlak, ki vozi iz Gorice v Trst, se je vrgel železniški čuvaj Mozetič mej postajama Rubije in Zdravšcune. Ostal je na mestu mrtev. Strela in ogenj. Z Gore nad Idrijo, 17. julija 1901. Stiela je užgala tukaj tekom dveh mesecev dva kozolca. Prvega maja meseca so obvarovali, ker so bili ravno streharji pri hiši; drugi pa, v kateri je treščilo minuli ponedeljek 15. je zgorel do tal. Ljudje so bili silno prestrašeni, boječi se, da bo šla cela vas. K sreči, da je pihala nasprotna sapa, ki je velikanski plamen in utrinke odganjala od vasi. Varujte se strupenih kač. Iz Zlatega polja se nam poroča, da je ondi letos mnogo gadov. Ta golazen je jako nevarna, ker otroci radi stikajo po grobljah, koder biva kačji zarod, Stariši so v«dno v skrbeh za svoje otročiče, ki neradi poslušajo dobre nauke. Te dni so otroci zopet zasledili dva velika gada in šli so povedat gospodu, ki zna dobro meriti z puško. In res je v dobri četrt ure s svincem usmrtil dva gada. Nesreča na južni železnici. 18. jul. je na Grubencah pri Slavini na prehodu čez železnico vlak povozil šolarja Antona Maver. Poškodoval ga je tako močno, da po izreku zdravnikov gotovo umrje. "Glasbena Matica" v Ljubljani je imela v preteklem šolskem letu 457 gojencev in 7 učnih močij. Mešani zbor je imel 116 močij.Fili-jalka v Novem Mestu je imela 47 gojencev in 2 učni moči. Društvo šteje 10 častnih članov, 73 ustanov-nikov, 860 pravih članov. Dohodkov je društvo v preteklem poslovnem letu imelo 21.985 K. 9 v. in izdatkov 21.303 K 93 v. Društven dolg se je zmanjšal za 3000 K in znaša sedaj 85. 638 K 40 v. Vzdrževanje muzikalične š«le je stalo 16.309 K 62 v. Proračun izkazuje 3500 K nedostatka. Nezgoda in samomor na lovu. Iz Celovca, dne 14. julija. Tukajšnji trgovec Anton Dob«rnig se je podal v soboto dne 13. p. m. aju-traj na lov y goad pri Hodišah. Spremljal ga je lovec Karol Knely. Ob četrti uri zjutraj je Dobernig ustrelil in zadel lovca Knelya. Silno prestrašen ga j« peljal proti bližnji hiši. Na potu je lovcu postal« slabo in pustil ga je ob cesti, da gr« po pomoč. Ko se je bil nekoliko oddaljil, je obrnil puško proti sebi in trikrat ustrelil, v trebuh, prsi in glavo, ter'se je umirajoč zgrudil na tla. Ranjeni lovec, ki tega ni mogel zabraniti, ?e je s težavo podal v Hodiše,' da naznani žalostni dogodek. Rane lovca Knelya niso nevar ne. Dobernig je bil že dolgo časa zelo nervozen. Iz strahu pred kaznijo »e je dne 10. p. m. v Celovcu obesil 15 letni (!) mizarski pomočnik Janez Rader, pristojen v Žreleč. Samomor vojaka- Iz Celovca due 14. jul: V petek dae 12 jul. opoludne se je v vojašnici ustrelil računski narednik 7. pešpolka Ma-ričnik. Isti dan je pregledoval tukaj stanujoči 2. bataljon imenovanega pešpolka brigadir, generalni major pi. Naswetter. Pri tej priliki sta naznanila dva vojaka, da je Ma-ričnik ž njimi surovo ravnal in da je poneverjal pri nakupu vojaških-potrebščin razne svote. Vsled tega naznanila se je Marični koj potem vstrelil in bil je takoj mrtev. Služil je ž« 12 let ter zapustil vdovo z otrokom. Zopet velik ogenj v Žumberku. Ni še minilo mesec dni od velikega ognja v Jurkovem selu, kjer je cela vas pogorela, zadela nas je zopet še večja nesreča. Dne 11. p. m. ob J7. ajutraj pojavil i« je ogenj v Sošicah (Gornje selo) in v pol ure vpepelil celo vas. Brez streh« in najnujnejih reči ostalo j« zopet 35 številk. Škoda je cenjena čez 70.000 K, a zavarovana sta bila samo dva. Beda je velikanska in nepopisna, ker si ljudje niso mogli nič rešiti. Nesreča je tem občutljiveja, ker s« j« to v kratkem času prigodilo v istej župniji in občini. Iz goriških zaporov pri ",v. Antonu sta poskusila pobegniti neki Alojzij Leonardič in G. St,ra»ser,ki sta zaprta radi tatvine. S posebnimi železi sta že več dni vrtala zid in kmalu bi se jima posrečilo, da bi ga tudi prevrtala, a v pondeljek zasačili so ju pri tem delu čuvaji in tako je bil zdaj njiju trud zaman. Iz Trsta. G. Josip Mahne mL, sin poznanega tržaškega veletržca, je napravil z odliko izpit na tržaški visoki trgovski šoli Revoltella in si je, da-si upisan kakor Slovenec, pridobil častno premijo 4000 kron. Nesreča. Iz Tržiča se poroča. V četrtek 18. p. m. je pasel ovce uče-čec drugega razreda Janea Primožič iz Loma. šel je na visoko skalo, da bi utrgal planinsko cvetlico. Spo drsnelo mu je in padel je tako nesrečno, da si je prebil črepinjo. Nezavestnega so prinesli domov in je malo upanja, da okreva, JOHN KOŠIČEK, 564, S. Centre Ave., Chicago, HI. priporoča Slovencem svoj l. aprila 1901 -—otvorjeni- novi saloon, kjer točim najboljše pijače. Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najcenejše! MI HOČEMO TVOJ DENAR, TI H0ČES NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopji, mehki in trdi les, late, cederne stebre, deske in Singlne vsake vrste. Naš prostor je ua Desplaines ulici blizu novega kanala. Prmlno kupiS Lomil oglasi s« pri nas, in oglaj »i na8o zalogo! Ml to bomo zadovoljili ia ti prihranili denar. W. J. LYONS, NaS Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC. JOLIET. ILLINOIS. Kdor rojakov išče pravice kdor ima opraviti pri sodniji ali ima kako tožbo, naj se obrne do mene. Mnogim Slovencem sem že pomagal, da so dosegli svoje ali za poškodovanje dobili plačano. Ker sem angleščine popolnoma vešč, lahko pretolmačim vsako tožbo in v to se priporočam AfiOJZ LOUSHE, 1749 St. Clair St., Cleveland, O. JOHN CrRDINA, 1751 St. Clair St., Cleveland, O. Tel East 14SOw. Priporočam tukajšnim Slovencem v obilen obisk svojo prodajalnico založeno z mnogovrstno spodnjo in zgornjo obleko. Velika izbor raznih srajc, jopic, hlač, noKoric, rokovic, trakov, dežnikov, žen-Bkih in moških klobukov, masnih knjig, poresty in Se mnogo drugih le tej trgovini spadajofiih reči j. Nizke cene iu dobro blago. Pri meni »e lahko vsakdo naroči na "Amer Slovenca". Če je tvoje srce prizadeto, si v nevarnosti. Severova srčna tonika ozdravi vse s.rčne bolezni, pospešuje kroženje krvi, jo čisti in jači vse telo. Je zanesljivo in narejeno iz samih rastlinskih snovij. Lazy Liver "I kare been troubled a great deal with a torpid liver, which produces constipation. I found CASCARETS to be all you claim (or them, and secured such relief the tirat trial, that I purchased another supply and was com-plotely cured, I shall only be too glad to recommend Casoarets whenever the opportunity 1» presented." j. a. Smith. 2020 Susquehanna Ave., Philadelphia, Pa. CANDY CATHARTIC | WAI HAHTIC HlJOCCtttito TMADI MM* mataiSMO Pleasant. Palatable. Potent. Taste Good, Do Good. Never Sicken, Weaken, or Gripe. 10c. a6o.50e ... CURE CONSTIPATION. ... Sterling lloMedj Coapnn?, Chicago, Moolreal, New York. 3*0 NO-TO-BAC : Tobacco Habit. prodajajo najceneje PREMOG, drva, oglje, led itd. Offici: ua voglu Chicago in Columbia Streets. Otfloe Telephone Ho. 67. Rexidenoe Telephone No. 139. Mehki premog 3.00 ..............3.23 ............3.50 Trdi premog 6'75 S. HONET, 206 Ittdiaaa St., JOLIET, ILL. Izdeljujem najfinejše moške obleke od $15 do $28. Sukno si lahko izbereš pri meni, imam vzorce in blago. Slovenci, obiščite me pogostokrat. > IZDELJirjEMO j znakezaK.S.KJednotej \ Move, zastavo in liaMera ) tir? j :: tp ' 1 £ Pišite J|||| j||| j | IK> Laiitv po j ? cenik! '" vzorce! | i > tp ■■ j W. J. FEELEY CO. j j 6 & 8 Monroe St., CHICAGO. E. KRAFT, 1004 N. Broadway St., JOLIET, ILL. priporoča svojo & pekarijo Izdeluje po naročilu vsakovrsten* kolače in ima vedno sveži krub in drugo peko. HENRIK C. HONKOMP, izdelovalec izvrstnih smodk. Prodaja svoje blago na debelo in drobm. «09 N. Chicago St., Joliat, ILL Josip Birkey, 209 Plainfield Ave. Joliet, 111. se priporoča Slovencem v Jolietu in okolici v ♦o kopanje vodnjakov. John Gerzin, Corner 2, Bldg. East Chesnut St., VIRGINIA, MINN. Priporoča rojakom Slovencem8»o£<» lepo urejeno GOSTILNO v obilen obisk. Točim vsakovrstne dobre in line pijače, sveže pivo, razne likerje ter prodajam najtineje smodke. Tudi Trinerjevo zdra-vilao grenko vino je vedno na razpolago. TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK. Posebnost so naše '"The 0, S,ulPc.in!(Meerscliaiiin"5c. Na drobno se prodajajo povsod, □a debelo pa ua 108 Jefferson cesti v Joliet, Ills. Prašičjo razstavo priredi pri-hodnjo jesen novomeška podružnica kmetijske družbe. Vsled čebelnego pika uiurl je minulo neileljo dveletni sin posestnika Antona Glihe v žagoriški občini pri Višnji Gori. V soboto se je preveč približal ulnjaku, kjer ga je roj napadel in tako opikal, da je naslodnji dan umrl. Iz rok matere v vodo. Dne si p. m. je utonil v Idrijci 11 mesečni Franc Kalan. Mati ga je vodila p0 deski preko vode. Otrok ji je zdrsnil iz rok in pal v vodo, kjar je utonil. SamostojnostMiramara in Lipice. Miramaru in Lipici,' ki sta spadala do sedaj k tržaški občini, podelilo je namostništvo samostojnost. $13.00 v Buffalo na Pan-ame-rlško razstavo in naiiaj $13.00. H. C. BERTNIK. L-B. BERTNIK. BERTN1K BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODIL Naša posebnost: JUDGE. NEW CENTURY. 10 centov. 5 centov. 405 Cass St. nadstr. JOLIET, ILLS. CONTINENTAL HOTEL Corner First and Hudson Sts., Tel. 228a H0B0KEN, N. Y. priporočam Slovencem, ki se vračajo v domovino ali kadar dospejo v New York. Stanovanje za osebo na dan $0.75 do 1 ali s hrano vred (trikratna jed) $1.50 do $2. Cene so znatno znižane za več dni skupaj. Kdor se pismeno naznani, ga pridem počakati na kolodvor in preskrbim vse potrebno. CAESAR STRENZ, Manager. E. HAYWOOD Hlev in krma za kouje. 311-313 North Joliet St. Telefon št. 1632. Joliet, 111. M. S. HARNEY, PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111. JOHN MODIO 11 b5 Lake St., Cleveland, O. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba uljudna in točna. Prost lunch. Najboljše pijače, smodke tobak i. t. d. PONT. TOBACCO SPIT and SMOKE YourLifeawayl that makes weak men strong. Many gain ten pounds in ten days. Over &O0,OOU cured. All druggists. Cure Guaranteed. Booklet aud advice FREE. Address STERUNr KKMBOY CO.. Chicago or New York. 437 St© li glixfcii? Sleherna GLUHOST all TEŽKO SUŠAVJIS- s« sedat ozdravi Ixjtom naSe nove Iznajdbe; . gluhi so neozdravljivi. UMKNJE PO GLAVt PRESTANE NEMUDOMA. PopiSl nam svoj »lučaj. Nasvet in presledanje zastonj, Ozdrasi *» 496 Ea tUlle Dr. DaMS Avenue, CHICAGO, ffcUt doma proti majh Aral Mtte KAROL 0ESTERLE zlatar na 106 N. Chicago Street JOLIET ILL., se priporoča slovenskem občinstvi* zapopravljenje žepnih in stenskih ur po nizkih cenah. Za, dobro vh tocho poprom . A/1 a XI i i Drw rAnrir prodajalec ur, verižic, uhanov, ITIAIIJA lUuUntLt, prstanov in druge zlatnine. ....Bogata zaloga raznih knjig.... Listki na prodaj vsak dan, po Ni-okel Plate železnici, veljavni deset dnij od dneva kupa. Posebno nizke cepe za listke veljavne 15 in 30 dnij iz Chicago v Buffalo in nazaj. Listki Josip Zelllikar, po najnižjih cenah na vse vzhodne cor. Ruby & Bro»dway Sts. kraje pri glavnem zastopniku John JOLIET, ILLINOIS, J. Calahan, 111 Adams St., Chi- iporoža siovencom svojo gostilno v cago 111. obilen obisk. Točim kalifornijsko vino in _1__najboljše pivo ln druge pijače. Vedno sem preskrbljen s svežimi pijačami in dob- Zamasenje se ozdravi. rimi smodk&mi. Najvažnejša iinajdba zadnjih let je gotovo zdravilo za zamašenost: Ca«carets Candy Catharic. Ozdravljenje jamčeno. Pristne tablice so zaznamovane s C. C. C. Samo v škatlici v vsih lekarnah lQc. DR. J, L. STRUZYNSKI, N. Chicago Street No. 809 nasproti, slov. katoliške cerkve Telephone 2371, JOLIET, ILL. Cene ur « m »J! Nlkel-uro 7 Jewels . «6.00 15 Jewels Waltham . $9.50 Srebrne ure z enim pokrovom . • • fJ2.00 z dvema pokrovoma In vWJe. Hobs-chs« 20 let »iranolta . Boss-ease 25 let garancije 1« size 7 Jewels ■ J25.00 .. 17 . $80.00 Opombo. V »e te ure s,, z dvoj -tlim pokrovom- Kolesovje pri naitetih urah je Klein all Wal-tharn, kakorflnega kdo želi. BUiC" poSlljam po Express C O <>• Vm moj« blago i' garantirano! V svoji zalogi imam tudi ti« pismeni papir z okr« ski iu v uaroduih barvah. F,-74 5 CENA: V-kuverti ducat kuvert ia naolrta V Skatlji 3 ducata » .. .. . JO-15. J0.33-0.a0--0.7ft. JOHN J.WELLNITZ ODVETNIK. Govori se nemški in poljski. Joliet, lil. Knjige in papir pošiljam poštnine prosto, če se mi denar naprai pošlje. Naslov je: 920 N. Chicago St., Joliet, III. Oemk knjig pošiljam poštnine prosto. Pišite po-nj ! HENRY LATZ, kontraktor in stavbenik 507 North Hickory Street, 'PHONE 1052. ILL. AMERIKANSKI SLOVENEC. Ustanovljen I. 1891. mi slQ7ensti katoliški list t Ameriki. Izdaja Slovensko-ameriaknsko Tiskovno društvo V JOLIET-U, ILL. IZIDE VSAKI PETEK. Za Ameriko stane: za celo leto za pol leta t 2.00 $ 1.00 Za Evropo, Afriko in drugo inozemstvo: za celo teto za pol leta $3.00 aH 15 kro«. »1.50 ali 8 » Posamezni listi po 5 c. Ogtaai po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo. Rokepisi se ne vračajo. Če se naročniki preselijo ?. enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča. DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 913 North Chicago St. JOLIET, ILL. DENAR ia naročila pa na tiskarno: AMERIKANSKI SLOVENEC, eer. Benton 4 Chicago JOLIET, ILL. Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541. ,,AMERIKANSKI SLOVENEC". Published weekly at Joliet, 111. by ,,The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton & Chicago S trs., Joliet, Ills. The only Slovenic paper west of Ohio and the Organ of the Grand Carnioliau Slovenic Catholic Union of the United States of America. Subscriptions $2.00 per year. Advertising rates sent on application. Kntarwd at the Pout »»ice at Joliet, III. its second Clam matter. CERKVENI KOLEDAR. 11. august Nedelja 11. pobink. Tibocij 12. ,, Pondeljek Klapa, dev. 13. ,, Torek Hipolit in Ka. 14. ,, Sreda Evzebij, spozn.' 15. ,, Četrtek Vnebovzetje Marije., 10. ,, Petek Rok, spozu, 18. ,, .Sobota Liberat, muč., Papež proti kongregacij-skemu zakonu. 'A m I Ker sedaj na,vseh straneh besni boj proti redovnikom; ker se proti njim sklepajo krivični izjemni zakoni, ki bijejo v'obran svobodi, katero imajo njih provzrooitelji vedno na jeziku; ker se dopuščajo proti redovnikom izgredi, ki so v sramoto kulturnim državam; ker se v sovraštvu proti redovom v slogi najdeta izobraženec v salonu in propali va-gabilttd na cesti — zato je ravno sedaj povzdignil svoj glas papež Leon XIII. Med tem, ko ves protikrščaa-flki svet išče vzrokov, da bi redove (preganjal, ko se sramote in obreku-jejo v besedi, v pismu in v podobi, pa daje očitno pred vsem svetom ikat. rodovom sijajno izpričevalo oni, ki je najbolj poklican k tej ^sodbi. le prelepega pisma, katerega |je poslal papež prednikom vseh redov ob povodu zadnjih preganjanj, posnemamo nekaj odstavkov: "'Težke krivice, kater« so s« storile v novejših dneh redovom in zavodom, ki jih vi vodite, .bole nas najhujše. Zaradi tega zdihuje tudi sveta cerkev, ne le, ker se najhujše oškodujejo njene pravice, ampak ker čuti silno zaviranje svojega delovanja, katero se sestavlja iz složnega sodelovanja med posvetno in samostansko duhovščino. In r0S» kdor napada cerkvi njene duhovnike in redovnike, ta napada zenico njenega očesa. — Kolikor je bilo v ua-Ših močeh, nismo opustili ničesar, da bi odvrnili od Vas tako nevredno pregan janje, in da bi oni narod ohranili pred tako bridko in nezaslužcno usodo. Zato smo že ob več priložno- stih z vso silo branili Vašo stvar v imenu vere, pravice in civilizacije; a zaman smo upali, da se bodo ozirali na naše besede. Ravno zadnje dni so v narodu, ki je dal posebno mnogo r dovnikov, in kateremu smo posvetili vedno svojo prav posebno skrb, javne oblasti potrdile in proglasile izjemne zakone, proti katerim smo pred nekaj meseci povzdignili svoj glas. — Mi, v svesti si svo j ih * vetih dolžnosti, po zgledu svoj ih prednikov obsojamo odločno te zakone, kateri so v nasprotju z narav nim pravom, z evangelijem in s tradicijo; kajti prosto mora biti, da se državljani svobodno družijo k življenju, katero je samo na sebi ne le vzvišeno, ampak tudi sveto; ti za koni nasprotujejo tudi absolutnemu pravu katoliške cerkve, ki sme edina ustanavljati od sebe odvisne redove, ki jo podpirajo v izpolnjevanju njenega božjega poklica in s tem mnogo koristijo v verskem in državljanskem oziru. In ravno onemu tako plemenitemu narodu so še posebno koristni." Papež na to tolaži redovnike z besedami svetega pisma: "Blagor vam, če vas kolnejo in vas preganjajo in vse slabo, krivično zoper vas govore zaradi mene (Mat. 5. 11.) Da, če vas zadenejo očitanja, obrekovanja in muke zaradi mene, blagor vam!" Odkod pa izvira obrekovanje proti redovom? Na to odgovarja sveti oče: "Pravi vzrok temu je smrtno sovraštvo, katero ima svet proti "mestu božjemu", ki je katoliška cerkev. Splošni njihov namen je, da bi iz človeške družbe pregnali tako zdravilno in dobrotno delovanje Kristusovo, če bi bilo mogoče. Veakdo ve, da so redovniki in redovnice odličen del mesta božjega; saj oni najbolj slede duhu in zatajevanju Jezusa Kristusa, oni izkušajo najbolj po izpolnjevanju evangelj-skih svetov priti do popolne kreposti, oni na mnogoter način mogočno podpirajo oerkev. Zato ni čudo, da, kakor v drugih časih in z drugimi zločinskimi zvijačami, tudi zdaj besni "mesto sveta", posebno oni njegov del, ki je najožje zvezan s knezom tega sveta" in ki mu je najbolj sužniško udan. V njihovih načrtih je preganjanje in uničenje verskih redov samo sredstvo, da se pospešuje nameravani odpad katoliških narodov od Jezusa JCristusa. — če je temu tako, potem se pa more s popolno resnico reči o vas, "Blagor varn!" Ker le laradi življenja, ki ste si ga prostovoljno izbrali, vas sovražno zasledujejo in proganjajo. Če bi vi sledili načelom in slastem sveta, vam ne bi delali nikakih težav, da, obsipali bi vas s prijaznostjo: "Če bi bili od sveta, bi svet ljubil, kar je njegovega"; ker pa živite čisto nasprotno, kakor svet, imate sovražnike in boj: "Ker niste od sveta .... zato vas sovraži svet." (Jan. 15. 19.) To vam je Kristus sam napovedal; zato ima tem več dopadajenja nad vami in vas ljubi tem bolj, čim bolj vas vidi sebi podobne v trpljenju za pravico." Papež našteva potem, koliko dobrot uživajo od redovnikov reveži, sirote in ljudstvo sploh, kako mogočna podpora so duhovščini, škofom in sveti stolici, kako požrtvovalni so za misijone. Nato pravi: "Tudi med odličnjaki, ki so odlični po svojem stališču in svojem razumu, ne manjka mož, ki mislijo pravično in nepristransko, ki nastopaj o za priznanje vašega delovanja in za obrambo vašega neprekršnega prava kot meščanov in vaše še bolj neprekrsljive svobode kot katoličanov. Gotovo mora vsakdo, ki ni od strasti zaslepljen, spoznati, kako ne» modro in neplemenito je, delati krivico Ij udem, ki za-se ničesa ne iščejo in ne upajo, ampak se popolnoma posvečujejo samo dobrim delom vsake vrste med raznimi družabnimi sloji. Opazujmo le, kako skrbno redovniki v otrokih ljudstva goje in razvijajo dobre naravne kali, ki bi se drugače izpridile v njih lastno in v škodo drugih. Oni jim dajejo najprej vero in milost, varujejo, negujejo jih skrbno in jih privajajo tako d .> spoznanja resnice, do ljubezni k nravni dobroti, do zavesti dolžnosti, do značajnosti, do požrtvovalnosti, vsakdo vidi, da so to neprecenljivi sadovi za javni red in procvit držav. K sklepu sveti oče tolaži preganjane redovnike in jih vzpodbuja, naj s podvojeno požrtvovalnostjo delujejo v svojem poklicu. K štrajku delavcev po tovarnah jekla in železa. Velik* štrajk uslužbencev bilijon-skega trusta še sedaj ni končan, da si so se že razširjale vesti, da bodo v najkrajšem času poravnana nasprotja. Posvetovanja med kapitalom in zastopniki delavcev so se razbila in razmerje je sedaj na isti stopinji, kakor je bilo spočetka. Da pa so se posvetovanja razbila, tega je krivo trmoglavo vodstvo delav-ske organizacije. Tako namreč poročajo strmečemu svetu kapitalistični listi. Pa tudi vzroke navajajo, ki so krivi, da ne vlada potrebna sloga med delavci in kapitalisti. Dolžnost nas veže, da si to stvar ogledamo pobližneje. Velekapitalistična ''Sun", glasilo Morgana, se jezi z vso mogočo razburjenostjo na predrzne in nedostojne voditelje Amalgamated Association, ki hočejo prisiliti kapital, da bi le ta dovolil preganjati ono "veliko" množino delavstva, ki se is katerih koli razlogov ne mara pridružiti uniji. Nesramnost tega lista je tako velika, da zasluži splošno občudovanje. "Sun" se drzne potegevati za delavce. Sumljivo pa je to, da se kapitalistično časopisje poteguje za one delavce, ki niso pri uniji, najbolj pa za one, ki celo ob-težujejo boj svojim tovarišem za izboljšanje bednega stanja, ki iz grde sebičnosti in pohlepnosti podpirajo kapital kotsoabi ter tako ovirajo tovariše že v itak težkem delu. Med glavne zahteve, za katere se bori Amalgamated Association s sedanjim štrajkom, pripada tudi ta, da naj delajo po vseh tovarnah bili-jonskega trusta le unijski delavoi. Organizacija je zadovoljna vsprejeti vse dosedanje neunijske delavoe, odklanja pa one, ki so delali kot scabi. Za te pa so se zavzeli kapitalisti in posvetovanja so se razbila. Izkoriščevalci ubogih delavcev so pokazali kar naenkrat dobro srce. Smilijo se jim drakonične odredbe voditeljev organizacije, ki hočejo tako "brezsrčno utesniti" prostost delavca in individualno razvijanje posameznika. Edino skrb človekoljubnih milijonarjev do delavskih koristi je kriva, da se bo štrajk še nadaljeval, tako vsaj naj sodijo ubogi kalini. Bilijonski trust je zadovoljen podpisati pogodbo, da naj po onih tovarnah delajo le unijski delavci, po katerih so delali doslej, da pa ne pripusti nobene druge tovarne unij-skim delavoem, po katerih so doslej oskrbovali dela neorganizovani delavci. Namen je prozoren. Kakor hitro se bi vodstvo delavcev podalo tej zvijačni odjenljivosti kapitala, bi zazvonil delavski organizaciji mrtvaški zvonec. Trust ima mnogo tovarn. Organizacija — delavska namreč, — mu ni priljubljena. Kjer bodo zaposleni organizirani delavci bo začel trust krčiti in manjšati tovarne, kjer bodo neorganizirani delavci, bo začel povečavati. Prej, kakor si mislimo, bodo razni stroji prepeljani in organizirani delavci bodo prišli izpod strehe na dež. V takem slučaju bi bil ves odpor za-manj in delavska organizaoija, ki j« že toliko dobrega storila, bi splavala po vodi. Zato pa gre vsa hvala sedanjemu izvrševalnemu odboru Amalgamated Association, ki je z bistrim očesom uvidel nakane in hudobne namene lokavega Schwaba in se mu postavil po robu. Nasproti organizaciji delavcev za-vzemlje trust, sedaj že drugič, sila omajano »tališče. Povdarja namreč, da ovira organizacija svobodni raz-vitek posamezniku. S tem načelom so se trustovi gospodarji udarili po »obeh. Ali ni mar trust organizacija? Gotovo! Ali mar taka organizacija ne ovira svoboden razvitek in napredek posameznika? Ne! Namreč čim več je kapitala skupaj, tem večje obresti donaša in te obresti truzt razdeli med posamezne, ki se potem pač ne morejo pritoževati, da jim je kdo oviral svoboden razvitek. Pri delavcih pa je druga, če namreč unija proglasi štrajk in če ne privoli posameznikom igrati scabe in reševati kapital iz zadrege, ovira svoboden razvoj, seveda le trustu, ki mu ne dovoljuje, da bi izkoriščal po lastni volji že itak zatiranega delavstva. Kapitalisti se združujejo, da se povspno do večje moči, delavcem pa tega ne dovolijo in vendar so še ti ljudje tako brezobrazni, da se na zivljajo prijatelje delavca. Večje nesramnosti res ni mogoče, zato pa ve vsak razsoden delavec, koliko je verjeti takim sladkobesednim izjavam. Kranjski deželni zbor. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi se je končalo zadnje zasedanje deželnega zbora, V zadnji seji je ob razložil deželni glavar pl. Detela delovanje zadnje šestletne dobe tako-le: "Slavna gospoda! Danes imamo zadnjo sejo tega zasedanja in zadnjo šestih let. Naravno je, če se sedaj oziramo ua storjeno delo dež. zbora v tej dobi. Z mirno vestjo lahko trdimo, da je dež. zbor v tem času dovršil mnogo resnega in plodonosnega dela. Imenitna ustavna pravica deželnega zbora je zakonodajstvo. V pretekli volivni dobi obravnaval in sklepal je dež. zbor o 60 raznih načrtih zakonov, kateri so — izvzemši dva — tudi dobili Najvišje potrje-nje. Ne bodem našteval vseh posameznih zakonov, omenjam le, da so nekateri jako važni za deželo. Kaj je dež. zbor steril za pouk, izobrazbo in duševni napredek, o tem pričajo najbolj številke deželnih proračunov. Tako so stroški za ljudske šole l. . 18«4 znašali 685,750 K, a letos so že narasli na 949,028K. Za vseučilišče v Ljublj'ani se je že dovolilo 500.000 K. Akcija, katera se je vršila v pro-speh deželne kulture, je bila v pretočenih šestih letih vstrajna in v velikem slogu izvršena. Opozarjam le na lepo število vodovodov in velike svo te, ki so se za iste izplačale. Podpirala se je izdatno kmetijska družba, in še posebni doneski so se vsako leto izplačevali za povzdigo živinoreje in drugo panoge kme tijstva. Najbolj pomenljiva in za skromna finančna sredstva razmerno velika je bila podporna akcija za obnovlje-nje po trtni uši opustošenih vino* gradov. V ta namen je doslej dovolil dež. zbor brezobrestnih posojil 437,350 K, ki se bodo po preteku 10 let pričela vračati v desetih letnih obrokih, tako da bodo posojila vrnjena šele po preteku 20 let. Posestniki, ki ao ta posojila dobili, gotovo niso še izračunali, koliko jim je dežela s tem posojilom podarila. Če računamo 4% obresti, znaša darilo pri 100 kronah 58 K; če pa računamo obresti tudi od zapadlih obrestij, znaša darilo pri 100 kronah 91 K. V prvem slučaju znaša dar dežele 253,663 K, v drugem pa okoli 400,000 K. Gospodje poslanci ia vinorodnih krajev naj pojasnijo volilcem, ko jim bodo račun dajali o svojem delovanju v dež. zboru, koliko je dežela žrtvovala za obnovljenje vinogradov. Tudi za vodovode je dežela žrtvovala velike svote in smelo trdimo, da v primeri s številom prebivalstva m davčno močjo ni nobena dežela v ta namen v primeri teliko storila, kakor kranjska. Deželni zbor pa se je v polni merft oziral tudi na občila in v to svrho dovolil velike svote. Za dolenjsko železnico se je iz garancijskega zaklada v šestih letih izplačalo 330,-619 K. Za gradnjo in vzdržavanje deželnih in okrajnih cest se je izdalo nad 1,000,000 K. Kakor so stari Rimljani kot kulturni narod v zasedenih pokrajinah gradili uzorne vodovode in ceste, katerih sledove še danes najdemo, tako smo v tem oziru tudi mi delali in pustili bedemo potomcem znamenja napredujoče deželne kulture. Znano pa je tudi, da dežela mnogo žrtvuje za dobrodelne namene. Zgradili smo velikansko deželno bolnico; troški te zgradb« so znašali 1.440,-000 K. Za razširjavo blaznice na Studencu smo izplačali 80,000 K. Da pa se je mogla cela akoija v prospeh omike, deželne kulture in dobrodelnosti v toliki meri vršiti, treba je bilo resnega in vstrajnega dela v dež. zboru. Zato z velikim zadoščenjem naglašam, da je dež. zbor v celi tej volivni dobi stvarno in vspešno deloval. Hvala Bogu ni bilo obstrukcije ne secesije, in če so včasih bili duhovi malo bolj razbur jeni, ?e je vihar hitro polegel. Meni je bilo predsedovanje jako olajšano in toplo se zahvaljujem gg. poslancem vseh strank za potrpežljivost in naklonjenost, katero ste mi izkazovali." Priznati moramo, da je kranjski deželni zbor pridno delal in da je marsikaj storil. Gotovo nas mora ta delavnost zelo veseliti, a veselilo bi nas še veliko bolj, da ni zagrešil umrli kranjski deželni zbor velike napake, ki je pomazala minoli šestletni dobi vse one svetle strani, katerih bi se bili radi s ponosom veselili. Prav pred zaključkom zasedanja je vsprejel kranjski deželni zbor reakcionaren, staroveški zakon, po katerem je zabranjeno prebivalstvu kranjske dežele voliti deželne uslužbence deželnim poslancem. Za zakon so glasovali, poslanci vseh treh strank in to je prav ono, ki nas najbolj boli; nekateri posamezni poslanci, — zopet vseh treh strank, — pa so — po svojem osebnem prepričanj u, — ali glasovali proti ali pa se vzdržali glasovanja. Iz prav teh okoliščin se da sklepati, da so poslance vodili pri vaprejetju "novega" zakona zgolj osebni oziri, kar daje celi stvari še posebno čudno lice. Za potrebo zakona so navajali vzroke, da potrebuje dežela uradnike na svojih mestih, da nima do-velj moči, ki bi jo stavile v položaj, da bi uradnika-poslanca bilo možno nadomestiti, nadalje, da bi se taki deželni uslužbenci čutili preveč poslance, kar bi škodovalo disciplini. Poslanep Majaron je to prav dobro pobijal: "Živimo v dobi volilnih reform in vsaka utesnitev volilne pravice je nazadovanje. Če bi bil predlog sprejet, bi naša dežela prednjačila pri utesnitvi volilne svobode. Ne bile bi samo kršene pravice dežel, uradnikov, ampak tudi pravice ljudstva. Navajali so se ekonomični razlogi, ali radi takih bagatelnih stvari vendar ne gre jemati celi vrsti ljudi pasivno volilno pravico. Od škode ni bilo, da so svoj čas sedeli v deželi nekateri deželni uradniki. Tako slabih izkušenj ni, da bi mogli izvajati tacih posledio." Kaj bi n. pr. rekli oni deželni poslanci, ki so glasovali za zakon, t a so državni uradniki, če bi vsprejel državni zbor tak zakon proti državnim uradnikom? Skrivnosti oceanskih globočin, razkriti je le nezadostno mogoče, a mnogo težje je razkriti skrivnosti človeškega telesa. Vendar je glede tega zdravniška veda storila že velike napredke. Jeden najvažnejših delov telesa so, brez ugovora prebavljavni organi, od katerih je odvisno 99 procentov zdravega in srečnega življenja, kateri pa tudi podležejo malim, in nervoznim, trpečim in dolgotrajnim boleznim. A zdravniki so znašli Iek, o katerem je dolgoletna skušnja z uspehem do kazala, daje gotova zavarovalnina napram vsem boleznim. Ta lek je Trinerjevo Grenko zdravilno vino (Triners American Elixir of Bitter Wine) izdelovano iz redkih zdravilnih želišč od Jos. Trinerja 799 S. Ashland ave. Chicago 111. To pristno Trinerjevo vino je gotovo edino zdravilno vino v Ameriki, število ž njim ozdravljenih in onih, ki so mislili, da so neozdravljivi doseza tisoče. — V mnogih hišahirabijo to izvrstno domačezdra-vilo kot poživljanca in gotovo sredstvo proti uničujočim nakanam vroče, nevarne sezone. Dobiti ga je pri vseh lekarnah; a varujte se vzeti drugačno, kakor pristno Trinerjevo (•zapomnite si to ime), ki je jedino gotovo zdravilno. V Združenih 4,500,000 farm. drža v a h j8 Pismo na Filipine r*b' iz New Yorka skozi San Francis«5 približno pet tednov "časa. Druga največja drža*» na svetu je cesarstvo Indija. Preb'" valcev je 294,266,701. J Sedaj je zopet 8000 amr r i k a n s k i h konj in mul n» Ptfti v južno Afriko za Angleže p ir»ti Burom. V Evropi so začeli letos natikati konjem na glavo mnike, ki jih naj varujejo prevr solnčnih žarkov. Š« 1» •ožili Kri rabi samo dve minutl časa da obteče iz srca skozi plju*' naz»j1 po vsem srce. životu in zopet Mrtvih je bilo v mescal1 vojni na strani Union 359.528 in n» strani nasprotnikov 138,821, skupaj 498,349. vi««* Novi centralni kolod.*®r ' Chicagi bo veljal nad 40 mil"]9' nov dolarjev in bo največji k°lo(i' vor na svetu. Sedaj je največji k®' lodvor v Bombay. Admiral Sampson j« zadnje čase nekaj obolel in je »®r* ležati v postelji, sedaj pa poroJ»j' zopet, da se mu je sdravje obrnil« na bolje. Novobojnoladijo land" bodo krstili z steklenioP in ne z šampanjcem,kakor je bila*®' slej navada. Pravijo, da bo to t®19' perenčanom bolj po volji. Ver bogata občina je S0' tovo Huttwil v brnskem kanton" f Švici. Tu žive skupaj: pietisti, »D* babtisti, metodisti.AIbrehtovibr,t* je, irvingianci, darbysti, men<»nlt!' nazarenci, herrenhutci, mor®°01' salutisti in brezverci. Ženski čudak. Neka fi^* za stavbo ladij v Marseli iz53 vrvi. Vse se je srečno izvršil0' J denkrat se je leva vrv odtrga1*'j ko je Dumont to popravil j« v° svoj zrakoplov še dvakrat °kr ^ Eifeljevega stolpa in potem n3 _ prav na isto mesto, kjer je š»ltX* koplov v zrak. 13. p. m. pa P ■kusili zrakoplav iz nova; ali j se ni docela posrečila, ker je bil h« veter. Ako se tretjič posreči, bi izumitelj 100.000 frankov grade, katere je razpisal p of80' tvornice Henry Deutsoh d® Meurthe. 1» čednostj0 )' čiatost združena s cbbuw ^ močna zveza. Severov bal««"1 ■ j pljuča je pravi vzgled in 0lvl čustvu Srca Jezusa S4 Hibbing, Minn. Lovrenc Marolt 3085 roj 1874, Franc Pire 3086 .roj 1870, Blaž Moličnik 3087 roj 1805, spr. 2. avg. 1901. D. ». 25 u. društvu V. sv. Florijana 44 So. Chicago, IU. Janez Černe 3088 roj 1872 sprejet 2. avg. 1901. Društvo šteje 83 udov. društvu sv. Roka 15 Allegheny, Pa. Janez Peirko 2998 roi 1882, Mihael Perko 2999 roj 1879, Nikolaj Pavlešič 3000 rog H67, spr. 2. jul. D. š. 65 u. * društvu »v. Petra 30 Red Jacket. Mich. Matija Mai orle 3089 roj 1876, sprejet 6. avg. 1901. Društvo šteje 128 udov. Prestopili so: 0(i društva sv. Frančiška Bal. 29.Joliet, III. K društvu sv. Cirila in Metoda 8 Joliet, IU. Jos. Volan 1511 29. julija 1901. I Društvo šteje 197, II108 udov. d društva sv. Cirila in Metoda 8 Joliet, IU. K društvu sv, Jožefa 2 Joliet, IU. Štefan Kukar 744 5. avg. 1901. I Društvo šteje 104, II192 udov. Suspendovani za nedoločen čas: ^ društva sv. Cirila in Metoda 8 Joliet, IU. Franc Wrščak 784 29. jul. 1901, 11 društva sv. Petra 30 Red Jacket, Mich. John Čičak 1604, Jakob Kocjan 1623, ,0 pet«r Cvetkovič 2563 29. julija 1901. Društvo šteje 124 udov. društva sv. Cirila in Metoda 4 Tower, Minn. Tomaž Tekauc 389, Leopold Erčul 484 3- »vg. 1901. Društvo šteje 213 udov. Izločeni so: °d društva »v. Cirila in Metoda 8 Joliet, IU. Anton Erjavec 791, Peter Raspotnik '81, jožef stermljan 783, 29. jul. 1901. društva Jezus D. Pastir 49 Sharpsburg, Pa. Peter Kral 2537 5. avg. D. š. 34u. Pristopile soproge: društvu sv. Roka 15 Allegheny, Pa. Marija Kobetič 1525 27. jul. D. š. 33 sop. Sušpendovane soproge: "°d društva sv. Cirila in Metoda 4 Tower, Minn. Rozalija Erčul 217, Franca Tekavc 303 31. jul. 1901. Društvo šteje 99 sop, Jenny Lind, Ark, 27. julija. — Naše društvo Marije Pomočnice, št. 17. K. S. K. Jednote je imelo svojo glavno, letno sejo 27. julija in si izvolilo v odbor sledeče uradnike: predsednikom: Ant. Beja, podpredsednikom. Frank Blekač, prvim tajnikom: Frank Planoshek, drugim tajnikom: Jakop Ocepek, blagajnikom: Frank Zore, zastopnikom: Valentin Zore,nadzornikom: Martin Kolenc in Fr*nk Ocepek, osrkrbikom bolnikov: Andro Re-zoršek. Z bratskim pozdravom Frank Planoshek. Iz delavskih krogov. Delavci, milica in kapitalisti. Izkaz asesmenta št. 8 za mesec avgust vsem društvom K. S. K. Jednote. Razred 1. šteje 204 udov na $1,000.00 „ 2. " 534 .< - 1.000.00 „ 3. " 714 « " 1,000.00 l( " 594 " « 1,000.00 „ 5. " 394 " " 1,000.00 6. » 266 « " 1,000.00 1. šteje 15 udov na $ 500.00 „• 2. " 59 .. .< 500.0b „ 3. « 66 " " 500.00 „ " 40 " " 500.00 „ 5- " 23 " " 500.00 6. " 13 " " 500.00 4 Prispevek teh udov znaša t 102.50 320.40 499.80 475.20 354.60 266.00 Prispevek teh udov znaša $ 3 75 " i " 17.70 " " 23.10 16.00 " " " 10.35 6.50 6vUo soprog znaša 1457. — Na vsacega oženjenega uda pripade 40c. — Skuoai p plačajo 8582.80. PJ K' S- K- J- 937.50. Za znake K. S.'K. J.--. Za charter K. 8. K. J. «3.00 r0zervni sklad $--Skupno uplačilo $2718.70. Za izvauredne stroške _. Ta asesment in znesek, kateri na vas pripada, naložen od ime-Iwglti ®dnote, morate poslati na I. tajnika K. S. K. J. v 30. dneh, ko j« bil raz- assessment. Imena umrlih. g I tTm u' 864' Martin Štepio, star 53 let, ud društva sv. Jožefa 12 Forest City, Pa. i 5' junija 1901. Vzrok smrti: jetika. , »tev. 185, Franc Peternel, star 35 let, ud društva sv. Jožefa 2 Joliet, 111, Umrl Junija l»oi. lil tt V' 15 3868. L. ^ Priporočam t obilsn poset »toj o nov* obilno aalofcino z dobrimi pij&Junii, dom*'*"^. nim žganjem, tropinovoem.pivom.Tinotn i^Vz^ kami. - Prodajam tudi p f« m o u tu rspW"^ - »salcovrstna naroSil«. za prevaianjt! tow*- A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Schoenste«1 Posojuje denar proti nizkim obresti®-Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino n® posestva. Prodaja tudi prekomorske voŽ°* listke. Cor. Cass & Chicago Street I. nadstropje, JOLIET, ILLINOIS. ^^ Agent for Besley's BAR GO^J^ Waukegaa Ale ao« Porter. ■— J. C. SMITH, BOTTLER. „. 414 Vaa Burea St. Thone 1719. Jo'1«*-^ G. B. HAYWARD CO,. Prodajalci papirja in tiskarji- V zalogi imamo vsakovrsten: Pisalni papir, koverte, pisalni P^ ščice, peresa, tinto, svinčnika zapisnike, knjige v rabi pri knjigovodstvu, škatlje za pisma in raznovrstne potrebščine. . Ka mm Cass & Scott St., Jolgj: Konec. Da, ko bi še nosil v srcu, kar ga ga je učila niati za nežne mladosti! j Ko so mu še njene besede kazale ' pot v življenja široširni areni; ko < mu je še ona mogočna vera, katere s se mu je srce nasrkalo v mladih I dtieli, kakor ogrevajoč plamen pre- < šinjala vse'bistvo ter ga ogrevala za i vse lepo; ,in sveto; ko je bilo srce še neoskrunjen, neomadeževan oltar posvečen Bogu iz prve mladosti: o tedaj se je čutil tako otročje zadovoljnega, tako srečnega, tako blaženega! A polagoma mu je v burnega življenja šenianjskem hrupu začela giniti ona vera, ki m,u je bila nekdaj najmočnejša opora v vseh sovražnih navalih, pri vseh izkušnja-vali in brifckih izkušnjah. Dvomi so se začeli porajati. Du-homorni skeptizem mu je začel razjedati poprej mirno dušo. Vihar je divjal v njegovem srcu, ki mu je burka} nekdaj mirno površje njegovih čutov in čustov. Da pa bi pomiril ta vihar, se je predal širnemu svetu in v šumnem Življenju je si-kal v žejnih požirkih vase nazore one družbe, ki se pomilovalno posmehuje vsemu pozitivnemu; ki fcaničevalno skomizgaz rameni nad vsem nadzemskim; nad ▼sem, česar se njih mrzli materiali-zem ne moYe doteknibi s svojimi bo-goskrunškimi rokami ter se prepričati: je li ali ni? Tako je zašel bolj in bolj na stranpoti. Pologoma pa je izgubil v življenja temni noči popolnoma zvezdo vodnico. In sedaj ne ve kot ne kam. Le nekje na dnu duše se mu je začela zbujati slutnja, da stoji pred zevajočim prepadom, iz katerega ni več rešitve, Če strmoglavi vanj. V začetku je bila ta zavest le nejasna, nedoločna, nekako temna. A čimdalje, tem močneje se je javila ter mu postajala jasnejša in jasnejša, določnejša, realnejša. Hipoma pa mu je bilo, kakor bi ga klical neki daljni glas. Dozdevalo se mu je, da triu je bil ta glas nekdaj znan, nekdaj, tega je že vrlo davno. Ta glas ga je vabil z očetovsko ljubeznivostjo, naj zapusti svojega življenja dosedanjost; naj ne drevi dalje v tiru, v katerem dero milijo-* ni ljudi v svojo pogubo; naj se vrne v naročje Onega, katerega je za jasnih dni prekipečega zdravja tako lahkomiselno zapustil, kateri pa ga vendar z ljubeznijo sprejema vse, izgubljene sinove, ki se s skesanim srcem vračajo k Njentu v svoj dom. Bolnik je zaprl oči. Tanka, skoro pozorna koža na upadlem obrazu mu je nervozno podrhtavala. Prsi so se mu dvigale hitro. Sope! je težko, hropečo. Polagoma pa se je umiril, Čez dalj časa je zopet otvoril ve-, ka — polagoma .... širje in širje kakor bi poizkušaval, jih li more še gibati. Svetle oči je obrnil v stran, proti oknu. A te oči so zrle sedaj nekako zaupno, vdano. V duši pa mu je še vedno nekako kakor daljni, poluzamrl in polu-zabrisan jek zvene! glas ki ga je vnbil, naj se vrne .... naj se vrne. "Tam se združim z vsemi — z onimi, ki še pridejo za menoj. Tudi z mamico." Hipoma mu je šinila ta misel v glavo. 1» ta zavesi, to prepričanje, mu je bilo blftžilen mir v poprej razburjeno in valovito vzburkatio srce.... ■■'■.'.: Mirno, tiho je proseče nek-uuo dejal: Pokličite jutri duhovnika!" Starka se je bistro, skoro iznena-dena, ozrla vanj. A ko je videla bolnikov vdani pogled, se ji je za-žarilo oko; obraz poprej nabran v resne pričakujoče gube, se ji je. razširil, razjasnil. ,>-> "Hvala Bogu!" je mrmrala sama zase. Glasneje pa je pijstavila: "To sem pričakovala od vas gospod Pivec!" Na mizi pa je jasno plamtelli sveča. Jitsnilo se jo tudi v srcu bolnikovem .. • Berač. ySpiodi Fr. K*. UeSko: Ostani rajši pri nas, Štefuc!" — je prigovarjala .stara mati Obranova, sključena ženica kakih sedemdesetih let, beraču, sedečemu na široki javorov: klopi ob peči. — prenoči tukaj toliko prostora bo-demo vendar imeli! Zunaj je zima. Skoro bode večer, in Bog ve, ali ne bode začelo suežiti. Poglej kako nizko visi nebo in se kadi po vsej okolici!" Berač je zarožljal z molkom—jagode tega molka so bile izredno debele in rdeče barvane - ki je ležal na klopi tik njega. Z dolgo berglo je na lahno tresnil ob tla ter del počasi in kakor bi nekaj premišljeval: "Bog vam plati, mati Obranova! Dobra žena ste — blagoslovi vas in vso vašo hišo. A veste no, ni še tako pozno; lahko še pridem v sosednjo vas, v Ključarovnice. V časi imam še požirek vina. Tega še izpijem potem, pa hajdi gremo!" S koščeno, veliko desnico je dvignil kozarec ter izpil še ostanek žganja domačega pridelka, ki mu ga je dal v krepilo stari Obran, zlata in dobra duša kakor njegova žena. "Tako!" je menil zadovoljno berač ter postavil kozarec spet na klop. Potem pa se je obliznil ter si obrisal mokre ustnice z rokavom 'že precej ponošene in odrgnjene suknje. ... "Sedaj pa bom torej šel, ma*i Obranova. Vzel je molek ter si ga ovil okoli roke. In opiraje se na dve dolgi bergli, ki sta se gori končavali v polumesece, se je počasi dvignil raz klop. "Torej vendar hočeš iti?" Tudi starka je vstala raz klop ob drugi strani velike lončene peči. Zmajevala je s sivolaso glavo. A berač niti prav slišal ni njenih besed. Mudil9 se mu je. "Bog vam povrni vse skupaj in mati devica Marija!" je zahvaljeval domačico ter sepolagoma odpravljal proti vratom. "No, pa te Bog varuj in Marija i devica, če že res nočeš ostati." Pri vratih je starka namočila ko-koščeni že napol odreveneli prst v posodici blagoslovljene vode ter je , od zadi poškropila berača, ki je zapiral že vrata za seboj. Potem pa je stopila k oknu ter zrla zamišljeno ven. Ko pa je videla zavlečno in oblačno nebo, se ji je kazala na starem, upadlem, a dobrovoljnem obrazu skrb in notranja bojazen. / "Bolje bi bilo, če bi ne šel v tem /femenu v Ključarovnice. Morda bode sneg! In dozdeva se, kakor bi ga bila pijača nekoliko omamila. Moj Bog star je že in slab!" A kakoi- bi ji berač hotel dokazati, da še ni tako slab, jo je krepko mahal po dvorišču proti cesti. Zaužita pijača ga je grela ter mu dajala moči..... * * Moj Bog, kdo ni poznal ktarega Štefuca! Saj je vendar vsak teden ali vsaj vsak drugi teden obiskal našo vas. Bifje videti že dokaj star, a postaral se je že predi časom. Nekdaj je bil Štefuc fant, kakršnih je bilo malo pod zvonom. Tedaj sta gostovala z materjo v Petkovi yiničarji v Lunovcu. A ker je bil krepak in lepo rasel kakor smreka, so ga potisnili v vojake. Ko je 1,185'' Italij an pretil naši domovini, je moral spet pod puško. Pri Kusto-ci ga je zadela v levo nogo kroglja. Morali so mu jo odrezati pri kolenu ter mu jo nadomestiti z leseno. Ko je mati izvedela o tej einovi nesreči, je čez par tednov od žalo-, sti umrla. Ko jre prišel sin z leseno nogo domov, je mati že spala pod rušo. V Petkovi viničarji pa so bivali že drugi gostaČi. Štefuc je živel od tedaj zdaj tu,, zdaj tam. Delati ni mogel veliko, in kar je delal, je delal le s težavo. Leta so tekla. Štefuc pa se je hitro staral. Upadel je, suh, skrivljen starec. Ni mogel več delati. In tedaj je uvidel da je ljudem lev nadlogo, ako samo je pri njih, ne dela pa nič. Da bi torej ne bil breme za eno Jožef Stukel JAVNI NOTAR 209 INDIANA ST., JOLIET. ILL. se priporoča Slovencem in Hrvatom za vsa notarska dela, kakor pobotnice, kupne pogodbe, tožbe, pooblastila, prošnje za oproščenje vojaških vaj i. t. d. Nadalje prodaja FARME na najugodnejših krajih Združenih držav po najnižjih cenah. Zastopa tudi najboljše prekomorske družbe in prodaja -vožnje karte za najhitrejše brzovozne parnike. kakor " Deutschland", "Fuerst Bismarck", "Augusta Victoria", "Columbia" itd. Preskrbujem vsakovrstne Ruber »templje po zelo nizkih cenah. Za dobro in točno izvršitev jančim. Kdor bi ne bil zadovoljen z naročilom mu vrnem denar. Pišite po cenik na Jernej Prebl, Bx. 25 FROTIER, UINTA CO. WYOMING. Severov ^zelodecni £renčec Podviza popolno prebavljen]0 hrane: Prijetnega okusa, doletnega delovanja na telesi10 krepost, povečuje slast in p0' življa živčne in duševne moči-On uničuje kali bolezni, fltorl bolne krepke in poživi ves te' lesni sestavek. Na prodaj Prl A. GOLOBITSH-U NA 799 -.805 N. Chicago St. Joliet, l"- MARBLE andGRANITE JVIONUMENIS.A Joliet Marble Works. JOHN LENNON & SONS. Priporočamo se Slovencem v nakup vsakovrstnih nagrobnih spomenikov iz raznega kamenja. Cene spomenikom so od $5.00 višje. Pridite k nam predno kupite kje drugje. Slovenski govori nai pomočnik M. Stukel. Kamnoseška delavnica se nahaja na 111 South Joliet St.. JOLIET. ILL. MIHAEL KRAL t —toči: — najbolj priljubljeno ter oko«0' nheoser-Busch pivo, vsakovrstna vina in Prodaja tudi smodke. 1210 N, Scott St., JOLIET, i samo hišo, je začel beračiti in se i tako živiti. Ko je omenjenega dne zapustil Obranovo hišo, je polagoma krevsal po zmrzli, nekoliko polzki cesti proti sosednji vasi. Ta je bila oddaljena pol dobre ure navadnega hoda. A berač se je pregibal le po-ča's i.. .. Bilo je že v pozni jeseni, koncem novembra meseca. Pred dvema tednoma je padel nekoliko palcev visok sneg. Azasoln-čnih novembrskih dni je že večinoma skopnel. Polje, njive, travniki, livade in ceste so bili že povsem go-li. Kaka bela, trdo zmrzla zaplata je ležala le še tuintam v kaki doli^ niči, v kakem zapuhu, kje ob osojnih gozdih .. . Zadnje dni se je nebo spet zavleklo z oblaki. Sotnca ni bilo videti ves dan. Postalo je mrzleje. Vaške luže in druge mlake in ozke, počasi tekoče potoke je prepregla ledena skorja. Vsa okolica okrog Štefuca je bila zakajena in ovita z meglq. Nebo je bilo poveznjeno nizko na zemljo. Časi je zapihnil z dolgim, ostrim sunkom ledeni sever. A berača hi zeblo. Pijača ga je ogrevala. Od začetka, ko je šel še iz vasi, je stopal lahko. Niti to ga ni oviralo, da je bila cesta zmrzla in polzka. Polagoma pa se ga je lotevala neka lenoba. Toplota, ki jo je čutil poprej po zaužiti pijači, mu je polagoma izpuhtela. Čimbolj mu je žganje poprej krepčalo telo, tem Ijb-nejše in težje je postajalo to .sedaj. Berač je čutil to utrujenost. A trudil se jo je premagati. Začelo mu je prihajati tudi mraz. : Bilo je, kakor bi se mu žima vsevala v staro ponošeno obleko ter mu počasi tiho lezla proti koži, skozi kožo 1 h kostem v mozg. Nekako pusto je postajalo beraču sredi te širne, tihe krajine; nekako 1 tesno mu je bilo pri srcu. Še bolj se je čutil pobitega ko so 1 se hipoma začele tiho sipati izpod 1 svičenega neba .goste snežinke, veli-[ ke in debele—cele plasti. Čez nekaj minut je bila trda, zmrzla zemlja po-1 krita z belkasto odejo, raztrgano in tanko kakor pajčolan. Hipoma se je berač ustavil sredi ceste. Skrbno je motril nekaj hi-' pov nebo, pri čemer so mu v suhi • obraz naletevali mrzli sneženi kosmiči. ■ Ko se je nagledal zakajenega ne-' ba in ozračja ter spoznal, da ni ni-! kakega upanja, da bi metež kmalu 1 ponehal, je obrnil pogled tja po pol- ■ ju. Ravno tamkaj, ijer je obstal, se je namreč s ceste odcepila peš- 1 pot po polju, ki je tudi držala v 1 vas. 1 Berač je pomišljal, bi li ne bilo bolje zaviti na pešpot. Priznal si je sicer da bode tamkaj teže ho- • dil. A bilo je nekoliko bliže'in Šte- ■ fucu se je zbujalo v srcu vedn£ močnejše hrepenenje, priti iz te samote 1 do kakega bivališča k ljudem za toplo peč. čez nekaj hipov pa se je bil od-t ločil. , "Pa pojdem po pešpoti!" je go-j voril glasno sam s seboj. Čutil je namreč potrebo, slišati glas kakega . živega bitja v tej zimski tišini, v kateri mu je bilo, kakor bi ga po-. greznil kdo v velik sod mehkega . gosjega perja. Da je slišal vsaj svoj . glaa, mu je bilo v prijetno tolažbo 3 ter ga je nekako krepilo. — "Da, . da," je nadaljeval glasno "po peš-, poti pojdem. Hiteti moram, sicer sneg preveč zapade.. ..Glej ga glej kako ti gosto naletava ta spak, ta nebodigatreba! In kako velik, kar L cele zaplate!" Glasno govoreč sam s seboj, je I zavil s ceste na polje. Stopal je kolikor mogoče hitro, , da se je z berglo komaj dotikal l zemlje. j- Okoli njega pa Čimdalje, tem hu-i je in gosteje naletaval snegv.Ozračje se je povsem zgostilo. Ničesar ni , bilo videti kakor le mehke, velike i snežinke.Padale so tiho, mirno, enakomerno. Le ko je zazvižgal čez • polje veter, sever, je zmešal kosmi-i če, da ao se v divjem plesu vrteli v ozračju. i Starcu pa so se zaganjale snežinke r obraz, v oči, ▼ ušesa. In ob vsakem takem navalu razposajenega in razjarjenega vetra je za hip postal ter vlekel staro kučmo globlje na čelo, povsem dol do oči »n čez premrla, rdeča ušesa. ; Snežinke so se mu oprijemale dolge ponošene 'suknje. In dasi jih je otepal, se je ta vendar polagoma pobelila. Postajala je težka in trda.. ,. Hodil je teže in teže. Često je moral postajati ter si oddehniti. Snežena odeja, ki se je razprostirala čez polje, je skoro vidno postajala debelejša. Poti ni bilo videti več nikjer. Sploh ni bilo videti ničesar razven snega. Bilo je kakor bi se po vsej krajini kadil gost bel,dim. Berač se je trudil, prodreti s starimi očmi ta dim. Nemara zagleda kje od daleč vas. A vsi taki poskusi so bili zaman. Potem pa je skrbno in napeto poslušal. Nemara zasliši kje glas kakega živega bitja. A nikjer nič! Vse tiho, mirno. —Nikjer ni bilo slišati ne krika vaških otrok, ne lajanja psov, niti drugega glasu. Tudi strela ni bilo nikjer slišati. Gotovo ni bilo na vsem polju lovca, če je danes sploh kdo lovil, se je pač vrnil v vas, ko je zaeel padati sneg. Spet je hitel dalje. Mraz mu ni bilo več. Ne—toplo mu je postajalo prav toplo. A čimbolj mu je presin-jala žile in ude ta toplota, tembolj se je čutil tudi slabega, lenega, zaspanega. Bilo mu je, kakor bi ležal kje v topli sobi ter bi se mu hotele trudne oči polagoma aapreti k spanju.... , Hipoma pa mu je zablisnila v glavi nova misel, ki ga je tako prestrašila in pretresla, da bi Se malone zgrudil v sneg. "Kaj pa če nisem na pravi poti! Kaj, če sem izgrešil pot, če sem se obrnil prek na polje — če ne grem proti vasi, ampak v stran od nje." Vedel je, da se na nasprotni strani od Ključarovec razprostira polje ure daleč, ne da bi bila kje kaka vas. Edino čuvajske kočice so stale tuin-taim ob železnični progi, ki je pre-rezavala polje. Berač je drgetal kakor suh list v vetru. Začelo se mu je dozdevati po vsem verjetno, da je res krenil preveč v stran. Izpremenil je torej smer svoji poti ter krenil bolj na desno. A tu je prišel na njivo z visokimi ogoni in globokimi razgoni. Bilo je kakor bi bila šele pred kratkim raz-orana in kakor bi hitro potem velike brazde zamrznile. Težko je stopal po takem svetu. Spotikal se je ter se je še bolj utrujal. Zato je šel po nekem razgonu do konca njive in tam tik njive dalje. A kmalu je zmanjkalo teh visokih ogonov. Bilo je spet okrog in okrog kolikor toliko ravno polje____ Hipoma pa se je dozdevalo Šte-fucu, kakor bi slišal nekje od strani neki žvižgajoč ali evileč glas. Postal je ter poslušal. A ni se ponovil. Začel je klicati, v nadi, da ga slišijo če je kdo v bližini. "Na pomoč! — Pomagajte! Ho, ho! Pomagajte!" Glas se je brez jeka in hitro izgubljal v metežu. Vse okrog je bilo spet tiho,mirno, nekako svečano. Zaklical je se enkrat — glasneje močneje. .. Nič! Vse tiho mirno. Le sneg je padal enakomerno. Tretjikrat.. .. Spet nič! Zaman se trudim! je pomislil ves obupan. "Nihče me ne čuje. Sicer pa tudi ne morem glasno vpiti, izmučen sem že." Trudno glavo je povesil na prsi. Dvomeč kaj naj počne: ali riaj gre dalje v prejšnji smeri, ali pa naj krene V ono stran, odkoder je poprej slišal oni žvižgajoči glas, je stal nekoliko časa na enem in istem * • mestu.-' - - - v Tiidi stal je že težko. Vse,'telci mu je počivalo takorekoč le še na befglah.' r «fPa pojdem nekoliko v ono stran saj se lahko vrnem, če ne zagledam nobene hiše!" je govoril glasno sam s seboj, da bi tako dobil zopet nekoliko pogama in nove vztrajnosti. Krenil je torej v dotično stran. Šel je kakih deset minut a nikjer ni ničesar videl. >(&onee-prih.) Modri psi. Kratkočasnica. Mlačnikov Tinček pripoveduje v veseli družbi: "Dober nos ima moj Dijabolo. Nekdaj stavim, da mi poišče in prinese vsako reč, za katero mu velim. Res, peljemo se nekega dne na kmete. Grede zaznamujem srebrn goldinar, dam ga Dija-bolu pevohati, potem pa ga vržem na cesto. Čez kako uro spustim psa z vozai ter mu ukažem, naj poišče goldinar in mi ga prinese. Mine ura za uro in psa ni od nikoder. Prijatelji se mi smejejo in in mi zabavljajo. Na večer smo sedeli v krčmi pri vrčkih piva in požreti sem moral marsikatero pikro zaradi Dijabola. Zdajci popraska nekaj na vrata. Natakar odpre, in v sobo pride ves krvav moj —Dijabolo ter prinese v gobci raztrgane hlače, katere položi predme. Vzamem hlače, preiščem jih ter najdem v žepu svoj zaznamenovani goldinar. Ubogi pes je obvohal, da je našel moj goldinar nekov delavec ter ga vtakne v žep. Zato je uboga živalca hodila ves dan za delavcem, spremila ga zvečer na njegov dom ter se zmuznila pod njegovo posteljo. Ko delavec zaspi, popade Dijabolo hlače, skoči skozi zaprto okno (tu se je 'okrvavel) na cesto ter mi jih prinese!" Komaj je to izgovoril,že se oglasi Pesanov Nandek, rekoč: "Ne bom grajal drugih psov, pa moja psa, Perun in Muha, sta vender še bolj prebrisana. Posedala sta rada na mehki zoti> zato ju nekega dne prav pošteno natepem. Drugega dne me dolgo ni bilo domov, in psa se valjata- zopet po zofi prav po domače. Ko me zaslišita v veži, skočita hitro na tla in mi prideta na proti, ko stopim v sobo. Precej zaslutim, kaj se je zgodilo; potipljem zofo ter najdem da je še toplo. Vzamem palico ter ju zopet namlatim. Ko pridem tretji dan nenadoma domov, stojita Perun in Muha pred zofo in na vso moč pihata na njo, da jo ohladita, predno bi jo jaz potipal.—Tako prebrisan ni vsak." AMER1KANSK1 SLOVfcNfcC, AVG. 9, 1901. 7 Kratkočasnice VABILO NA VESELICO, -katero priredi—— žensko društvo Marija Prečistoga Začetja v soboto, dne 24. avgusta 1901. Vnov' dvorani g. A. G0L0B1TSH-A, 805 N. Chicago St., Joliet, in. Za izbor no zabavo in postrežbo bode preskrbljeno. Vstopnina za Hrvate in Slovence prosta, za vse druge pa 80 50 centov. A obilni udeležbi vabi OD Ji O Ji. Premeniba časa, Nikdo ne pozna več želodečnih boleznij, i ki je začel rabiti nov« in jediiio vspešno GRENKO VINO, katerega je po dolgoletnem trudu iznašel zdravn§: JDt. Is/L. IF1. Bozinch. Ono pozitivno ozdravi vse bolezni želodca in črev, ter je najboljša pomoč zoper dispepsijo, nevralgijo in želodčni > katar, pokrepi jetra, čisti in pomnoži kri po vsem telesu. Rabiti je je natančno po navodilu in sicer jeden kozarec * pred, vsakim obedom in prodno se gre k počitku. Ako po- . " navijaš to za nekaj dnij, boš gotovo opazil blagodejni učinek * tega zdravila. Nobena steklenica ni pristna, ako ne nosi podpisa: tT>i«. 31. F. BOZINCH, 519 Milwaukee Avenue - CHICAGO, ILL. Grlavno agencijo za Joliet kakor tudi vse druge slovenske odjemalce po Ameriki je prevzel g. ZSTEM^ItTIOH, 913-915 N. Scott St., - JOLIET, ILL. Priporoča h rojakom « obilno naročbo v mestu in oddaljenih krajih, Stric Sa»n Nekdaj V muzeju Krajevni zastopnik vseh najboljših prekomorskih črt na atlantiSkem morju je JOHN KUKAR 920 N. Chicago St., Joliet, III., kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in drugi rojaki, želeči potovali v staro domovino. Za-—: stopam pa te-le znamenite črte :— SEVERo-NEMŠKI LLOYD, ki vozi med Bremenom,in New Yorkom; COMPAGNIE GENERALE TRANS - AT LANTIQUE, francoska linija, vozi na Haver; RED STAR LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION CO., vozečo na Antwerpen: AMERICAN LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION CO., vozečo na Southampton. DENAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kurzu. Da so vse moje pošiljatve poštene, imam na raspol&co obilno zahvalnih pisem. Prodajam iu kupujem tudi avstrijski denar v bankovcih ne manjših ko za 5 goldinarjev. Priporočam svojim rojakom tudi lepo UOSTILNICO. preskrbljeno z vsemi pijačami in smodkami, kakor tudi svojo brivnic«. Pitajte to] ' v Želim opozoriti SLOVENCE v JOLIETU in okolici, da imam veliko zalogo svetovno znanih Emersonovih Gramerjevih Kimbalovih Meinzevih glasovirjev kakor tudi Kinibaovih ...orgelj.. UlGHT RUNN|Nc Kmet: Poglej, nič rok in tako velik hos, pt je bil učenjak Anektiranje J mam pa tudi polno zalogo šivalnih strojev Western Office Snnny Brook Distillery Co. Madison & Market Streets, 1 CHICAGO, ILL Z a trpežnost Birojev se jamči. — Oglasite se za te stroje v tiskarni AMERIKANSKEGA SLOVENCA, za drugo šivalno orodje in god bene instrumente pa pri velika zalogi- Cerkvenih oblačil, kipov, srebrnih iti zlatih kelihov, monštranc, molitvenikov, vsakovrstnih katoliških knjig sploh itd. IZDELUJEMO JIH SAMI IN 1NPORTUJEMO IZ EVROPE I/ at°liškim društvom postrežemo se znaki, banderi in uniformami. JVecja trgovina s cerkvenim blagom zapadno od New Yorka. , M. H; WILTZIUS So CO. ^9-43! Eagt Water st., Milwaukee, Wis. Fred Schrin^-- * Brewing Company "'»ovarji in izdelovaki pive v steklenicah. • ulezano pivo J°UET, ILLS. tel 26. vfr,/K >K P. Mersinger, 109 S. Ottawa cesta JOLIET, ILLINOIS TELEFON 2001 -SLOVENSKEGA NARODA S1N-GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK IDPt. O-. I"VA3ST POHEK sedaj nastanjeni zdravnik 11a: So. West, Cor. 1 Oth & Walnut Str. in N. West Cor. Park POHEK, Post Office Boxes 653 & 503. KANSAS CITY. MO., U. S. A. Cuba: "Nikar « taki 1<> j«*', nosed! Ko bomo mi imeli dobro vlado bomo pa vas anetkirali." ^emantni električni križ. Tudi imenovan VoHa-križ je bil pred nekaj leti iz-najden v Avstriji in vsled svojih velikih zaslug se je kmalu razširil tudi v druge dele Evrope. Demantni električni križ ozdravi revmatizem v muskljih in sklepih, nevralgijo in bolečine po vsem telesu, nervoznost, živčno oslabelost, slabost, izgubljeno živčno moč, opešanje živcev, brezspalnost, obupi jivost, duševno potrtost, histerijo, kap, topost, bojazen, nevralgijo, apoplekso, božjast, vrtoglavost, zapiranje sape, nervozni in hudi glavobol in sploh vse čute živčnega sistema. Križ je trebanositi po dnevi in ponoči, obešenega Da svileni niti okoli vratu. Cena mu je $1.00 in je zajamčen, da je ravno tako dober, kakor so električni pasovi, ki stanejo petnajst do dvajsetkrat več ko ta križ. Vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, bi ne smel ni-.ioli biti brez demant.nega električnega križa, ker|ni nikjer mogoče dobiti boljšega pripomočka zoper bolezni, kakor je ta. ^■"■""■■■■'■■■■i Pošlji jeden dolar po ekspresni ali poštni denarni ''"to&m ' a11 P* 'v registrovanem pismu in poslali «x> fc^ivffiiidi. M »t.J1 "-vrstno m> telniS; ~ Nekaj IS »ta , Jew tePa ^ j z našim ^ ; i iri Is ^bn0prjpo ^ "je*. dopisova- • K k' o »»spozna oeear. Na lovu blizu Dunaja pumi f spremljevalec nanie. Ko pritle zopet na cesto, doide kmeta.Cesar ga nagovori: "Kam greš, prijatelj?" Kmet pove, da gre v mesto kupovat nekaj potrebi) rti reci j. Cesar, katerega kmet ne pozna, pridruži se mu, i« oba gresta skupaj proti mestu. Kmet reče med drugim, da bi rad kdaj videl tudi cesarja o Kate rem je slišal že toliko lepega. .Jožef odgovori: "No, ce želiš videti cesarja, pojdi le z menoj, jaz grem naravnost do njega!" Kmet vpraša dalje: "K-ako pa naj spoznam cesar, ja?" Jožef odgovori: "Ko. prideva v mesto, glej samo, kdor se nebo odkril, kVse mu bodo vsi drugi odkrivali, tisti je cesar!" Ko prideta nedolgo potem v mesto, odkrivajo se jinaa vsi Dunaj Sani spoštljivo, le kmet iti njegov tovariš obdrži ta klobuk na glavi. Ko prideta že blizu cesarskega gradu, vpraša cesar kmeta: "No. veš li zdaj, kdo je cesar?" Krnet odgovori: "Ne vem, kako bi rekel! Pa zdi se mi, da je jeden izmed naju!" MALI OGLASI. JOSEPH BRAUN, tuj. inblap, E. PORTER, predsednik. E. PORTER BREWING COMPANY HEPRIATELIA L UDSKEHO POKOLEIA, - ktorych - PROF. COLLINS BIJE A PORAZA. Bozlične choroby prs, srdea, oči, žaludka, ladvin (okratky| bolenie hlavy, prechladnutie, katar, zapalenie pl'uc,slatk*j mrtvica, krče, lamka, vred, zaduch, vodnatelka, reuma^ . nus, bol' hrdla, nosa, horučka, zadneho čreva (zlati žw| vysyp na hlave, kožne vyražky, tanec sv. vita, prah, palenie modzgu, nezaživnosf, krče žaludkove, začiatoc suchotiny, rak, hlisty, osypky (poky), tyfus, zaha, svra' rany, opuehliny, otekliny, ruža, predušnicu, zavrat, » chota, slaby zrak, klanie v križoch a štiepariie v uc'ot'' vsetky tajne a rodne nemoce, matične, uchyl'ky reg larnosti, krvotok, bielotok, neplodnost, porodne bof ti, neduhy pečene (jater), zapalenie čriev, paducnjC A bronchitis, vysichanie mlieča, mechurove choroby, PeJl-' lišaje atd. atd. ^ | Toto su iihlavni nepriatelia 1'udskeho pokolenia, proti k tor), povolani su nas branit lekari a učenci. Najlepšie obrani 1'udstvo proti tymto našim nepriatel om dobre znamy Professor COLLINS, ktory už vel'ke tisice l'udi uzdravil z rozmanitych choroM 1 vytrhnul mnoh^ch a mnohych z hrtana smrti. On mužov, ženy a deti. Krem liore spomenutych nerof1 istotou lieči aj ine choroby, v pade choroby piste najp jemu pod dolu udanou adressou. Ua prodaj 10 lot na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta. Piši ali pa se oglasi pri 111ŠA Z LOTO NAPRODAJ NA Washington bights, 2 oloka od »lov. pokopališča na Nicholson cesti. Vse drugo po/,veš tam pri lastniku Andrew Bezek. EAGLE BREWERY Izdelovalci uležane pive PAL ALE iu LONDON PORTER NA PRODAJ LOTE PO *200 na Geo. E. Goebel subdiviziji ob Clement cesti, blizu slovenskega pokopališča. Zelo pripravno za Slovence. Samo '2 tedna prodaja. Geo. E. Goebel, pismonoša št. !) JOŽEFA VID1C IZ DOLENJE vasi, fare St. Mihel na Kianjskem želi prodati na dražbi zemljišče s Aiiso. Zemljišče ni veliko a je po »eni. 23 mernikov se lahko vseje. 2* druge podrobnosti vprašaj uet-meno ali pismeno pri Jos. Nasen-kmni »03 N. Chicago St. Joliet, 111. JOHN GRAHEK-U kjer lotim vedno sveže pivo, fino kaliloruijsko vito, dobro žganje in tržim najboljže smodke. 1012 N. Broadway, Joliet, Ills. Telef. 2252. Posebnost je Pale Wiener Bier. Pivovarna- South Bluff Street JOLIET, ILLINOIS KTeijTooljša, kalifornijska vina f^RHwt vtus f SMMMOIMT« ^ UwtTuSl«TtsRt6tSTC»tD 71*1» (vsSSL-SHMA- na vse kraje Združenih držav. Cene vinu s posodo vred so primerno nizke: Črna vina galona.... tO.45 do 0.60 Bela " ____ 0.55 " 0.65 Fina tropovica .... 2.50 " 8.00 Muškatelec ____ 1.25 " 1.50 PO CENI HIŠICE NA PRODAJ Povprašaj pri Geo. Goebel 401 and a ve. Joliel, 111. DPI. OX-,1T3STE ZDRAVNIK IN OPERATER OFFICE IN STANOVANJE: 402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL. UHADNE lIREt tttl JS«ie< popeludne. Od e d* t> sveter Številka telefona 842. |®r Manj, kakor 10 galon ne razpošiljam. Denar naj se blagovoli doposlati z naročilom na Nick Radovich, 102 Vermont Street, San Francisco, Cal Niijvečja prodaja cenenih žcpulli lir. U-bt CENJENA SILVERIN URA VAM ROUŠE SLUŽI. K AKOK tlO* CIN.IEN A Sft.ATA l'RA. Ima jedina pristno silverin. pokrovo, izdelano od svttovnoznane tvrdke OUEBER WATCH l'ASE MFG. CO. Z vsako uro DOBITE TOVARNI KO PISANO GARANCIJO, da ostan« vedno dobra in NE SPREMINJA BARVE. Kolesovje j« tudi eno najboljših v Ameriki, ima mnogo kamenčkov, močno pero, R. R. garantirano, kazala reguliran« in urejen«. Kdor hoče imeti močno, zanesljivo, dobro narejen« mero časa, ta naj kupi 1« to uro. ToSljemo jo C. O. 1). za §4.50 in ekspresne stroSke. Lahko pregleda uro in ako ne odgovarja garanciji, sme jo vrniti in sumi plačamo ekspresne stroSke. Kjer ni ekspresne postaje, poslati je. $4.50 z naročilom, v katerem slučaj« poSljemo uro in verižico za mo&ke ali lornjeto za gospe z rekomandirand poŠto. — ENO URO ZASTONJ, AKO JIH PRODASTE .EST. Pifiite ako želite moSko ali žensko uro, s pokrovom ali brez pokrova. ATLAS JEWELRY COMPANY, 33 Metropolitan Block, CHICAGO, ILL. — SVARILO. Varujte se ponarejenih «11-ve.rine ur, prodajane poti raznimi jednakimi imeni. A. GOLOBITSH, 799-801-803-805 M. Chicago St. -- JOLIET, ILL. Long Distance Telephone 82b (nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.) Ima vedno veliko zalogo groeerijskega blaga, patentovanih in importovanih zdravil, suhega in prekajenega mesa, perutnine in doma izdelanih "kranjskih klobas". Istoiako ima v zalogi finih oblek, obuval, klobukov in raznih drugih potrebščin za oboji spol. WOSTII.NH A je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in smodkami. Prodaja tudi raznovrstni PREMOG, pošilja DENAR v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem kurzu; zastopa tudi znamenito prek morsko črto SEVERO-NEMŠKEGA LLOYD A, katera daje hitro vožnjo in debro postrežbo svojim potnikom. ROJAKI! Obrnite se vedno le na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo in hitro postrežbo v vsakem oziru. r~~iy t— A. Golobitsh, Geo. L. Brozich, lastnik. manager. Qtms 5^/er/i W 39-41 FRANKLIN ST. CHICAGO, +0+00+0+ IZDELOVALCI vsakovrstnega vina In zganja F. KORBEL & BROS. prodajalec vina o«l trte ■ in žganja Sonoma. Co, Calitornia. Vshodna zaloga vina in nrad: 684-686 W. 12 St. Phiprmn Ulc TELEFON. 110 CANAL. UUiuflPj lllU. Wm. Cotilon. Prodajalec likvorjev na debelo in jedini lastiTiFlO let starega "Old Eureka Hand-made Sour Mash", in čistega rženega Kentucky žganja. 102 & 104 N. Chicago St. - Joliet, Illinois. Potovalna družba. VOŽNJI LISTEK (KARTA) LJUBLJANA-BASEL-HAVRE-NEW-YORK SKOZI COMP. GENERALE TRANSATLANT1QUE (FRANCOSKA ČRTA) IN AMERICAN LINE PRIPOROČA NAJ-CENEJE Z NAJBOLJŠO OSKRBO Zwilchenbart y Basely, Švica, 61 Greenwich St. > EW YORK ...PRIZNANO NAJBOLJŠE PIVO JE... THE AMEUSER-BCSCH CO. J ' gT. OUIS, MISSOURI. Anton Horwat izdelovalec avstrijskih viržink. 203 Bridge Street, v Jolietu. IZDELUJEM KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............|18 do 40; cena 3 glasnim.......|25 do 80; cena 4 glasnim, .od $55 do $100; cena 5 glasnim od $80 do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali ,,flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi. Nova spričevala, cz SOllDAN, MINN., 30. julija IMIl—Draei prijatelj: Ti si ravni pisal, da naj Ti takoj odpiieiu ko bodeta harmonike prejel, a sem mislil 4.'julija sam priti v Joliet obiskat svoje znance in »o Ti pri tej priliki zahvaliti za posliine harmonike, kater« mi silno ugajajo in Jih sedaj ne dam nikomur četudi bi mi zanje 20 dolarjev več ponudil. To spričevalo smeS. priobčiti v časopisu, ker dobro delo se pač sme javno pohvaliti. PRANK HORWATICH, Box 770. Uniontown, Pa., 5 Panu Prof. Collins - New York, N. V. Cten^ pane: mofiKtf Vyznam teraz, Je som neiifal, tc by ste m» ™ „11« dravit. Ale sa tomu nedivte. Ked človeka aj * lekari a nemoiu ' mu pomoet, tak ztrati inym doktorom. Preto nie s vcl'kou vol'ou vy>" , z expressu lieky, ktore ste mi boli poslali. -t^ldne soin ku svojej vel'kej radosii badal, »« eji,J lepSie. Teraz u5 vel'a lepSie vyferam, s?1" Lht'® citim sa by( zdravem. Ja som myslel. >e m»"' * vi»c£ a Je dfco nebudem po svete chodit1, lebo vxOJ urffr viae som citil najs< slov, aby som sa V4m porfako-val za nev^slovhč dobrodenie, ktorč ste mi učinfli. Necb Vam Boh zaplati. Za pol druha roka trApilo ma Stiepa-nie ' kosfach a nikto mi nemohol pomoet. Darmo som vyhadzoval peniaze na doktorov a lieky. Nič mi nepo-mahalo. Ale ked* som sa začal tret! VaSimi mastami, citil som, ako by mi ohefi chodil po kosfach a ?ilach a potom mi bol'asti prestaly. Aby sa mi nemoč ncvržtila,vymaza] som na seba v!!etku mast a od toho času mim pokoj. Tak Vam eSte raz tlakujem. S uctou Fr. Hussy. (Jene viržinkam so $23.00, drugim sinod k am od $20.00 do $120.00 na tisoč komadov. V k« te smodke so EDINE UNIJSKE, ki jib izdeluje Slovenec v Ameriki. Ob jednem priporočam Slovencem in Hrvatom svoj vedno z dobrimi jedili pre-«kTbM«n SALOON in lepo urejena pre-In UN1JSKA BRIVMCA. Anton Horwat Phone No. 3431 ALDRIDGE, MONT., 21. marca 1091,—Dragi rojak: Namenil sem se Vam pisati, da ne saino jaz, ampak vsak kdor me obiSČe, se čudi umetnim glasovom vafih harmonik. Ako bi se slučajno ke-daj pokarile, se vam priporočam v popravo, r-i. o« . ipa^ i ANDRO KOVICH. LEADVILLE, COLO-Drag prijatelj: Harmonike sem prejel in sem jih prav vesel, ker ste mi Jih tako vrlo dobro popravili. Zopet imam ledne za v popravo, in tudi te bodem vam poslal, ker se zanesem na vnie delo. JOS. HEGLER. Naznanilo. DrnStvu sv. Cirila in Metoda v Joliet, 111. namenjeni dopisi naj se f**«k:j naslovijajo: Maku JBuh. tajnik 3»7 Jackson St. Joliet, 111. NOTAR-NOTARY PUBLIC v Calamet-u, Mich, naznanja, da je pričel svoja poslovanja ter se Slovencem in Hrvatom priporoča pri oskrbovanju njihovih pravnih poslov v stari domovini. A. BAUER & CO. Importers & Dealers FINE CASED LIQUORS AND WINES 142-144-146-148 E. Huron St. CHICAGO, ILL SOLE DISTRIBUTERS OF ESTABLISHED 1879, Jtraiis Brothers Company Distillers, Importers. 203-205 East Madison St. __CHICAGO. Louis Sievers Sons Co. Velika zaloga importovanega vina in žganja na debelo. i POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" 80 naša neprekosenaO specijaliteta! 47 & 49 Fifth Avenue, CHICAGO, ILL. (Milwaukee, Wis., 12 aprila J901. Vi?Cny Professor Collins, Pisal som Vam, ?e ked ma vylietite, dam Vam po-tfakovanie do novin C'inim to tedy teraz. la dolu podpisany tymto oznamujem vletkym kra-j anom, fe ma Professor Collins vylieCi' z takej choroby nad ktorou tuiiajSf doktori len hlavam krulili, lebo nez-nali jaka je to nemoč. M aval som času na čas vel'ke bol'asti vo vnutornosfach, pred ociami zfobila sa mi tma, hlava sa ml zatočila a student pot vySiel mi na čelo. To prichadzalo na mRa ka2dy ty?deii aj dva tri razy. Od toho som slflbnul a chudnul. LeJ "lavny Professor Collins pnsla'l mi lieky, ktor6 -a tri ty2dne ma celkom uzdravily. Preto odporučam Prof. Collinsa kaldemu čo opravdiveh^ lekšra. S pozdravom na vSetkych krajanov Jih Kubsk#. V lekarskej vede znatne su prtznaky, ktori kedsti Passaic, N. J., o m4J» Vel'actenj? p. Prof. Collins. in,J> Vy ste skutočne teti najlepSi doktor, jakibo ^ kedy zkusila. U2 som Vam bola pisala, le j3*1 ' som trpela kaJd^ mesiac za viae dni. Mala so"1 ^ bol'asti nielen v ?ivote, ale aj hlava ma v2dy bo ' ^ p Na kol'ko sa pamtam, trpela som na tli netnoc ^ dem rokov. Uživala som všeličo, £0 mi susedky ale to vesu bolo marncS. Aj doktori ma liečil'. ^ pomdet mi nemohli. O VaSich medicinach ale ^ ^ povedaf, 5e sti bodny viae zlata ako važia. ^ tiplne zdrava. S hlbokou uctou Maria Sa^0 ^ opisane, moZno z nich celkom .určite poznafj^^ Ked ehori nasledujuce otazky zodpovedia a zaSlu icb Prof. COLLINSOVI, on zna dobre na jakti n««^ a vyli.Ji icb r^cble Netreba isf do New Yorku — pilte mu: kašlete? vračate? ehudnete? mate vytok? zle sa citite? mate neuralgiu? boli - li Vas bok? či Vas čelo boli? či Vas riši bolia? mavate beliačku? citite sa ustatym? či Vam tečie z uši? mate-li zly appetit? či Vas v hrdle pali? ' mate-li biele »traty? citite sa utlacenym? či ste slabeho zraku? i či mate krdtky dyoh? či Vas boli po jedeni? mate-li tvrdu stolicu? či sa Vam hlava toči? trasu-li sa Vam ruky? či sa 1'ahko rozčulite? či mate svrbenierkože? bije Vam srdce močno? či citite nad tlačenie? mate-li spinavy jazyk? či Vas epinok utužuje? mate bol'asti v kosfach? mate bol'asti v plecach? či Vas reže pri močeni? či Viim skuči v črevach? či je telo Vaše makke? mate-li chorobu matky-' či sa l'ahko nal'akate? či sa často prechladite? či mate zle pachnuci po^' citite-li, že mate hrta® zaslajmovany? mate-li choroby naka*" live? citite-li zlmuvokrutkach? či citite prazdnotu v hlave? či citite, že mate horiicu krv? či citite, že mate 1'ahkii hlavu? či sa citite by t celkofl>^ i rozpalenym! či vidite v moči ka- mienčoky? či sa citite byt vždy ospanlivym? potia sa vam nohy? citite na vreh hlave bolenie? ste rano ustati a slabi? • pali vas v chrbtovej kosti" nemožete rdno jiestt tecu vam z ust sliny? v mate slabuchrbtovu kost* chodite shi-beni * Uradne hodiny: od 10 -1 rano, od 2-5 popoiudm^ nedel'u len od 10. do 1. hod. popoludni. Lieky zasielaju sa po Expresse v ktorukol'vek stranu Sp°30 nyoh Statov a Kanady. — Pište v akejkol'vek reči J^TE: Prol. Collins New York Medical Institute , WO West 34th St., New York. I i. J