■ Or. AlbinOgris Agrarna politika -skripta- avtor. izdaja 19 3 9 A. Ogris ; Agrarna politik - Skripta - ( Avtorizirana izdaja ) 1939 . U /O -au o it a o o t>&* • • * • * • 1 » del s Stru ktur a ag r. gospodars tva . . . a) strukturna oblikovanost agr* gospodarstva po veliko h‘ enih skupinah poljedelskih posestev 1 ) Ozimice velikostnih Skupin ...... j-s.') ičinodiiOgospouarska pomembnost posameznih 't'•> *5 * 5 1 'i i *! T» ¥ ^ sš* r.l j/Ae4-V u • O • • « Ji; n l Oboe pripombe ... . 2} Odvračanjo in odpravljanje prekomerne razdrobljenosti poljedelske zemlje . a) Omejitev deljivosti . . b) Omejitev zadolžijivosti . o) Omejevanje in sabranjevanjo obrtnega parodiranja kmečkih gruntov .... >) Omejevanje in odpravljanje prekomerne V O ‘O ; ) 'J uj 0 &5 O « «* šU 0 kp lil ob) Fotran ja kolonizacija v Jugoslaviji 4; Okrana in razširitev cčevinskega nasled - - 'N . ... e-. si* * * n O 3 6 » «• * • • Strukturalna oblikovanost ugr. gospodarstva z ozirom na _ ravno naravo kmetijsko zemljiško i f\ f-r , t .t i iw»3 vh w • «i * 4 3 4 e i 3 i) • • 3 I) Agrarnopolitioim reievanea tega vprašanja . IX) i'iX'ione pravne oblike kmečke zemljiške ‘ )0 S t) 1/ J. « I* • i * * 3 • * * * • « 1) Skupna lastnina celega rodu oz, družine 2 j Skupna ici^ i.nv.xia obalne ....... e j Smgna zas Inina er zave ....... 4) Skupna lastnina združenih poljedelcev . Le-j ena las mma ucdn^- Zč.iv.np .* Fcc~ejena zasebna individualna lastnina 8) kasetna individualna, v nekterih ozirih j i o } 7 '• * i O' omejena lastnina . 4C.JCV-' dOi '<ž d.-- - lA ’ J *o **»•«*• C) Strukturna oblikovanost z ozirom na poljedelske panoge n-ii .n v- ’ 0 i i 5 : • P 7 7 10 10 11 12 12 -> O hm 13 13 14 17 17 19 1 o 27 i 2 / 27 O O i-O 28 29 29 29 30 30 30 32 II '■) Obstoječa konkretna struktura kot posledica rasmer in razvoja. 1) Oboa pripomba . . 2) Nestalnost te strani agr. strukture . 3) Oblastvena regulacija te plati agr. S iii Li.uZ u Cc.£*fc; odarstva I) Kaj je intenzifikacija- ?. II) Togoji in meje poljedelske intenzifikacije 1} Prir.odni pogoji . a) Zakon o minimu. b) Zakon o pojemajočem donosu 2) Ekonomski pogoji . a; Cene agr. pridelkov . b) Cene stvarnih intenzivacijskih troskov c) Intenzivno poljedelstvo kot problem poljedelskih delovnih moči . č) Tehnični pogoji . d) Subjektivni pogoji . dol dautabilno st agr. gospodar stva A) Iosebnosti tvorjenja cen agr. pridelkov I) Razne vrste produkcijske vezanosti II) Težave in riziki preureditve obratovalne organa z; lil) Iosebnosti tvorjenja agr. cen na strani P orudo e IV) Iosebnosti tvorjenja agr. cen na strani J -J vP "V Ji Um Ci>3 Vv"V ^j Cit • • * • • • • •••< V) Posebnosti tvorjenja agr. cen radi posebnosti trgovanja z agr. pridelki . \ T Jstvar.ian.je in ohrana rentabilnih agrarnih cen ec. javne ob.-ast: vplivanj era na troškovne elemente poljedelske Jju. O u. j-j v O k-..;.! J 3 ‘0 X j/DOIUOči ■•^ki kredit • • • • d J i o 1 i t i k e 1) iracionalni _ i n t e r e s i . r j?i zahtevajo cim popolnejšo svobodo naroda od dobre volje drugih narodov, zlasti v go s p o dar s: e .. oziru. Odtod postulat : domače poljedel¬ stvo naj država uredi tako, da se cim zanesljiveje zavaruje trajna preživa prebivalstva iz lastne agr. produkcije. 2) i o j) u 1 a c i j s k i i n t e r e s i . Število pre¬ bivalstva naj bo čii. višje; rodnost je pa največja na lene čl: eu podeželju. р) Interesi i n d u s t r i j s k e _ p r o d. u k - i i e er postaja redno pribavljanje ind. surovin iz tujine ežje, nezanesljivejše in dražje, naj se razširi domače surovin sko zaledje; nagibnost k reagrarizaciji industr. držav. 4) Vojaški i n t e r e s i . Za primer vojnih za¬ pleti ja jev naj se poskrbi za možnost nemotene in zadostne prib&ve življ, potrebščin iz lastnega poljedelstva. 5) Interesi državne^, u oči .ud gospodar¬ skega in socialnega položaja kmečkega prebivalstva zavisi v ve¬ liki izmeri trdnost sociologičnih temeljev države in njen polo¬ žaj v mednarodnem občestvu držav.(Socialno- olitična plat agr. politike). Iz narave teh glavnih interesov se podajajo trije glavni kompleksi agrar.polit, vprašanj : a) problem strukture agr. gospodarstva, b; " produktivnosti agr. gospodarstva, с) ,j rentabilitete . V danem času. more biti v posamezni državi akutno ali le eno iz¬ med teh vprašanj, ali dva ali vsa tri vprašanja in to v zelo različnih zvezah z drugimi vprašanji gospodarske in socialne politike. Zelo velik del agrarne politike je danes socialnopo¬ litične narave. I. del STRUKTURA AGR. GOSPODARSTVA. A) S T R U k T U R A I N A 0. B I I KO VANO S T * G R J O s r O D A R S T V A. tjO. _ V A kjl - KOST N I H S K U P I N A H _ Jr O L J E PJ2_h - S iv 1 H i_ O S S S T E V . I) O z. n.a.k.e. v e 1 _ i k o s . t . n i . h s k.u.g.i.n . S ozirom na glavne njih gospodarske in tehnične oznake ločimo tele velinostne skupine 1) parcelna p o s e s t . Obdelovanje zeul j'e je za _ osestnika le postranski posel, glavni poklic je drugačen. : iačin obdelave je pretežno vrtnarski. Vprežne živine ni, tudi ne pravega kmečkega orodnega inventarja, lastni oddelek niti od da¬ leč ne zadostuje za celoletno prehrano. Te vrste pravzaprav ne nor eno šteti k pravi kmečki _.osesti, dasi obsega celokupna mOt vršina parcelnih posestev znaten del najboljše poljedelske.zeu- 1 i c. Ona prinaša socialno gonenbne koristi kot zveza ned lare - tijskin starcu in nekmetijskimi sloji prebivalstva. 2) I rit likava ( malotna, kocarska, drobna, kajžar~ ska, bajtarska) p o s e s t . Gospodar ima že toliko zemlje,da zahteva njeno obdelovanje glavni del njegove zaposlitve in za - poslitve rodbinskih članov, vendar pa se delovna noč na tej po¬ sesti se ne zaposli popolnoma? denarnih dohodkov daje tal.o malo, da nora gospodar ali posamezni rodbinski člani poiskati nekaj zaslužna z drugačno zaposlitvijo, mastni pridelek še ne zadostuje za celoletno prehrano. Teh¬ ničen oprema je enostavna, lastne vprege ni, nore se pa rediti krava, koze, svinje, perutnina i.pod. Gospodarska moč pritlikave 'posesti je mala .in mala je njena odporna moč proti slabim ča - som' ? drži sc v glavnem zato, ker skrčijo gos;odar in njegovi rodbinski člani svoje potrebe, če treba, na minimum. 3) k a 1 a k m e c k a g o s e s t . Ima že toliko zemlje, da nora gospodar in njegova družina svojo delovno uqč porabiti izključno za obdelovanje, ne dovoljuje pa še zaposlo vati trajno najete delovne moči. Lastnik ima že lažjo vprego, nekaj več orodnega inventarje, vsaj eno večje gospodarsko po - slop je in redi poleg drobnice že par glav gocedi. Mala knečlca _ ossst more ob normalni letini prehraniti rodbino skoz celo le¬ to, oe je letina slaba, pa le nezadovoljivo. Male kmetije pro- T.pcrirajo radi tega samo v rodovitnih letih na povprečno dobri a e;, ilji j, drugače sano v bližini večjih konzumnih središč, kjer je .regoče s rrido.. vnovčevati mleko, jajca, perutnino, sočivje, krompir, sadje i., dr. ali ako je mogoče gojiti industrijske rast¬ line lan, konopljo, tobak, hmelj i.t.d. ha mali kmetiji se ka¬ pital zelo počasi nabira, kreditna podlaga je šibka, zato ni de¬ narni:! rezerv za redno obnavljanje inventarja in poslopij, ne za temeljitejšo strokovno izobrazbo otrok, ne za naprave, ki so po¬ trebne za intonzivacijo in racionalizacijo obratovanja; zavoljo tega je način obdelovanja ponavadi tradicionalen, mala kmečka po¬ sest je čisto družinski obrat, nezavisen od gibanja mezdnih cen in ob normalnih letinah nezavisen tudi od cen pol jedelskih pri¬ delkov in precej odporen proti krizam, ker rodbina ob krizi smrči svojo živijensko mero in jo prilagodi dejanskim možnostim. Gos. odarsni njen uspeli zavisi zelo od inteligence in prizadev - nosti lastnika, od skrben, pravočasne obdelave polja in od mno¬ govrstnosti pridelkov . delovno intenzivna kultura. 4) S r e d n j a k m e c k a p o s e s t . ra je že taro velika, da je gospodar s svojo družino ne nore obdelati več, marveč da mora imeti stalne posle (hlapce, dekle) in ob se¬ zoni dninarje; najete delovne moči niso pa še specializirane in morajo opravljati vse osle. la obrat ima lastno vprego, več lo¬ čenih gospodarskih pošlo .ij, redi se večje število govedi, spe¬ cialno orodje in specialni stroji morejo biti že rentabilno upo¬ rabni. naturalni donos je takšen, da trajno prehranjuje rodbino in da ostane še precej za tržno prodajo; ako so večja konzumna središča v bližini, je mogoče doseči zadovoljive dohodke; zato more srednji kmet poskrbeti že za denarno rezervo za nerodovitna leta, more poskrbeti za strokovno izobrazbo otrok, more od časa do časa izvršiti kakšno manjšo melioracijo in kar je treba za intenzivacijo in racionalizacijo obratovanja. Ta posest daje lastni.:,:u že večjo kreditno sposobnost in je izmed velikostnih skupin najbolj pripravna za uhorisČanje ugodnosti, ki jih nudi zadružno sodelovanje (skupni stroji, skupni nakup, prodaja, pre¬ delava etc.) Srednja kmetija se označuje z mnogostranostjo svo¬ je proizvodnje, v naših krajih z močno živinorejo, more ob raci¬ onalnem plodoredu delo na polju in doma najbolj ekonomično po - razdeliti, se še lahko prilagaja konjunkturnim spremembam in še lahko sledi censkim oscilacijam agrarnega trga. Okolnost, da de¬ la gospodar še sam, vpliva ugodno na izdatnost in kakovost naje¬ tega dela, ni še troskov radi nadzorovanja, čas se more dobro 'izrabiti ob vseh vremenskih prilikah, delo se izvrši skrbno, pravočasno in s posebnim ozirom na specielne zahteve zemljišč in živali, 5; V e 1 i k a L m e č k a p o s e s t . Velika kmetija zaposli gospodarja večinoma že po olnoma z vodstvom in nadzi •••• ranjem, lastnoročno prime za delo samo izjemoma in tudi rodbin- - 5 - ski člani velik del niso več zaposleni na polju, btevilo naje¬ tih delovnih moči je že večje in so specializirane, zato so iz¬ datki za mezde že precejšnji. Velika kmetija ima specializira na gosodarska poslopja, ved vpreg in more, kjer dovoljujejo terenske prilike, rentabilno uporabljati večje kmetijske stroje. Količina naturalnega donosa je takšna, da more velik del pri - delkov na trg in mora na trg, ker je treba večjega obratoval - nega kapitala. Zate je pa ta posest že v večji .jeri zavisna od valovanja agrarnih cen j ob količkaj ugodnih cenah so ...or e na - brati večja denarna rezerva, ki se morejo ž njeno pomočjo tve¬ gati tudi večje melioracije; tudi kreditna podlaga je širša. Gospodarjenje na veliki kmetiji zahteva več strokovnega znanja in več gospodarskega pregleda. ..er pa gospodar in gospodinja sama ne delata na molju, se to pozna na izdatnosti in kvalite¬ ti dela, ki ga opravljajo najete delovne moči. Kadi tega veli¬ mo kmečko posestvo ni več posebno pripravno za tiste kulture, ki zahtevajo mnogo skrbnega podrobnega in pravočasnega dela, marveč bolj za kulture, ki dovoljujejo obratovanje v velikem in s stroji (n.pr. pridelovanje žita). Gospodarjenje se že tež¬ je prilagaja vremenskim in konjunkturnim spremembam. Velike kmetijo se nahajajo velik del v pokrajinah, kjer je treba zara¬ di klimaticnih razmer, radi izoblikovanosti in fizikalično-ke- mičnih lastnosti zemljo precejšen del grunta izkoriščati s travništvom, pašništvom in kjer jc treba puščati še precej le¬ dine. . k ; 6) V e 1 e p o s o 's t , 1 esestnika zaposluje izključno z vodstvom, ni več rodbinsko gospodarstvo. _otrebuje že mnogo stalnih in sezonskih najetih delovnih noči, ki so ned njimi po¬ sli strokovno deljeni in stalne vodilne in nadzorne uslužbence, izdatki za mezde in plače dosežejo precej viselo kvoto celokup¬ nih proizvajalnih troskov. Veleposestvo ni namenjeno samoprehra- ni, marveč proizvaja prevesno za tržne, prodajo in je za gospo¬ darja vir rentnih dohodkov. Davisi zelo od valovanja cen agrar. blaga, zlasti od cen . nogotnih pridelkov; glavni dohodki ne iz¬ virajo več iz prodaje živinorejskih in kvalitativnih poljskih pridelkov, marveč iz žitarstva in reparstva.Veleposest se more posluževati večjih, kompliciranejših in dražjih poljed. strojev in specializiranih naprav; pogosto ima lastna industr.podjetja za predelavo agr. pridelkov (špiritarne, sladkorne tovarne, pivovarne, velike mline, tvornico za konzerve i.pod.) Velepo¬ sest potrebuje že mnogo kapitala, stalnega in obratovalnega,je sploh kapitalistično orientirana in tudi miselnost gospodarja je kapitalistično-komercialna. Na veleposestvu se more izvesti tudi racionelno gozdno gospodarstvo, ki zahteva enotno upravlja¬ nje na obširnejših površinah, preračunjeno za dolgo vrsto let in strokovno gozdarsko osebje;tega kmečka rodbinska posest ne more, - 6 - ker nedostaje za to sredstev in časa. Med veleposestvi so velike razlike : a) mala veleposest jo ona, ki mora biti njen lastnik še osebno kmetijski vešoak, ker se mu se no izplača vodstvo popolnoma prepustiti strokovnim nastavijeneemj b) s r e d n j a veleposest je že tako velika* da je lastnik ne more upravljati sam in je za to delitev dela izvedena tudi v vodstvu z visokošolsko in srednješolsko izo - braž enimi strokovnimi močmi, lastnik sam je ponavadi absentiat« Srednja veleposest se upravlja še kot eno podjetje, kot gospo¬ darska enota, daei sestoji pogosto iz več ločenih, do neke aare* samostojnih obratov ( zemljiščnih kompleksov «* dvorcev - ind. podjetij). ■# c) Velika veleposest (latifundij) je tako velika posest, da se ne more več enotno upravljati in sestoji iz več veleposestev? ta so združena v enoto zgolj z juridiČnim dejstvom, da spadajo v imovino ene ir* iste osebe, ki se Stekajo v njene roke dohodki ločeno upravljanih in tehnično samostojnih poljedelskih obratov, ki se nahajajo pod enotno vrhovno kontro¬ lo ( upravo veleposestev) ? Na tej veleposesti j« prevesno ekstenzivno, dočim je na mali in srednji kmetiji iz¬ razito intenzivno. Latifundijska veleposest se nahaja danes še v Nemčiji, Angliji, Španiji in v prekomorskih državah. V bivši Avstr o-Ogrski so bili znani latifundi ji rodbin Schvvarzenberg ( 247.736 ha), Esterhazy ( 296.000 ha) in Schonborn ( 239.000 ha). V Sloveniji je bilo pred agr> reformo 208 veleposestev s skupno površino 213.000 ha, od tega gozdna površina 159.000 ha, Imenovanih velikostnih skupin no moremo označiti ohčevelj^v«. no po izmeri njih površine : enaka površina pomeni v goratih krajih in na močvirnatih tleh nekaj povsem drugega, kakor v rodovitni ravnini in prometno ugodni legi, V srednjeevropskih pokrajinah, kjer je zemlja vseskoz enake srednje drobne kakovosti in kjer so tudi drugi pogoji agrarne produkcije vsaj približno enaki, bi mogli označiti imenovane velikostne skupine tako, da obsega ; 4) parcelna posest do 2) pritlikava ( malotna ) posest 3) mala posest 4) srednja krneti ja 5) velika kmetija 6) veleposest nad 50 ha Statistične podatke o površinski razdeljenosti poljedelsko pipo^abne jemlje ( statistiko kmečkih posestev) moramo ukorišo^-* t,i le ?, največ jo rezervo, ker povedo, pperaalo kvalitativnega. fteUjponabljiv je tudi kriterij katastrskih čistih donosov. -jr ha - 2 ha 2 - 5 ha 5 - 20 ha 20 - 50 ha - 7 - II) S.§.£.£.Š.£.2.g.£.s.E.o.d t a.r.s,k,a,„.p,o m.e.m.b - S.lS.H.SI.i.a * Katera velikost kmečkega posestva je optimalna v laiebaoge- spodarske® pogledu, se m more reči ®bč®v#ljav»e in aaviii pov¬ sod in sair&j od selo različnih okolnoati, ki njih kombinacije krajevno in časovno selo variirajo« S t o pa j a p ota embn o e U-.i: « .Vi,-.'A gre posameznim velikostnim skupinam v konkretnem nar odit* gospodarstvu, s® ravna po prirodnih pogo¬ jih in po namenih, ki naj s® s sgr, politiko doseiejoi po nara¬ vi teh namenov more jedaa drsava v določeni dobi dajati prod - noat veleposesti, druga srednji, tretja mali kmetiji, v drugi dobi kaki drugi skupini, V splošnem presojajo, ne glede na konkretne agr. politične postulate, pomembnost posameznih velikostnih skupin po. r&ali*— nih kriterijih, v glavnem po teh-le : I*o kosmatem naturalnem donosu t,j. po produktivni izdatnosti, češ, kosmati donos je letal do¬ biček narodnogospodarske celote iz poljedelsko proizvodnja. Skupina, ki dajo največjo količino pridelkov, najzanesljiv«j# varuje prehrano prebivalstva in daje najvačje viške za izvosf seveda je še vprašanje, klerik vrst pridelkov ( Sitarskih, ii- vinorejakih, industr.. rastlin) naj se pridela kar največ. i p r i d e 1 k o v ki so ne kon- stvih, marveč pride na t r d e n a :: n o in d o n o s u , po viši- » pridelke nad proizvajalnimi troški, d e » a r n e m donosu, povečan«* ti, odpravnine, davke i.dr., češ, to latvo dajo nar, gospodarstvu, oseb v drugih poklicih, ki jih «»- posamezne velikostno skupine kmečkih poae- števllu ljudi, ki jih more posamezna velikostna skupina vati in prehranjevati. Mnogi presojajo po kombiniranih kritsri j i h in pribirajo 5e drugo. Odgovori m to vprašanja se ravnajo v praksi po kardinalnih občegoapodarekih, agraroopolitičaih in metaefconomskih postula¬ tih? velikostno skupino, ki ustreza najbolj glavnemu postulatu ali največ postulatom ( političnim, nacionalnim, populacijskim, 8 socialnopolitičnim, agrarnim, izvoznim itd.)> smatrajo lcot na — rodnogospodarsko optimalno. V tem pogledu velja upoštevati : aa) Marsiktera pokrajina sploh nima izbire, ker je radi neu¬ godnega podnebja, radi slabe kvalitete zemlje, radi nevšečne prometne lege kakor predestinirana za veliko posest in velepo - sest. Narobe so pa marsiktere pokrajine kakor predestinirane za srednjo in nektere za malo in drobno posest. bb) Populacijska kapaciteta kmečkega posestva zavisi od živ- 1jenske mere; v visokokulturnih državah je treba za standardno družino ( starši, 16 leten sin in 2 še šoloobvezna otroka) ob povprečno dobri .letini 15 - 20 ha, v nekterih drugih smatrajo, da zadostuje 7 - 10 ha, v nekterih, kjer je živijenska raven nizka, mislijo, da 5 ha zadostuje, pa so široke pokrajine, kjer se zadovolje s 5 ha. cc) Ako se presoja optimalnost po produktivnosti, se vpraša, produktivnost v kteri kmet. panogi je mišljena, ali v žitarstvu, ali v živinoreji, ali glede pridelovanja krmil, okopavin, indu¬ strijskih rastlin etc.; kakor se hoče favorizirati jedna ali več kmetijskih panog, je treba izbrati čisto določeno velikost¬ no skupino. čč) Optimalnost zavisi prav zelo od cen pridelkov, ki je njih pridelovanje značilno za posamezne velikostne skupine; ako se relacije med cenami glavnih vrst agr. pridelkov spremene, je lahko kmalu po optimalnosti. dd) Zavoljo izjjreminjanja strukture domačega narodnega go - spodarstva in sosednih nar. gospodarstev in svetovnega gospo - darstva ter zaradi konjunkturnih valovanj se izpreminjajo tudi konfiguracije raznih onih činiteljev, ki storijo zdaj eno potem drugo velikostno skupino optimalno v nar. gosp. oziru. Ta okol- nost še posebej otežkoča izbiro optimalne velikostne skupine. V državah Srednje Evrope prevladuje danes mnenje, da je sre¬ dnja kmetija optimalna velikostna kategorija. To mnenje se izra¬ ža kot agr.. polit, postulat, da je treba srednjo kmečko posest favorizirati pred vsemi drugimi in sicer zato, ker je tako ko¬ smati donos kakor tudi denarni čisti donos, ki ga povprečno da¬ je, narodnogospodarsko najbolj ugoden. Vendar pa se tudi to mnenje in postulat, ki iz njega izhaja, ne skladata vseskoz z dejstvi. Predvsem moramo vpoštevati to-le: ee) V živinorejskih pokrajinah je kosmati donos srednjega posestva, ki odpade na površinsko enoto ponavadi večji, kakor na velikem posestvu. To velja, kakor izgloda, tudi v žitarskih pokrajinah. Toda ob stopnjevalni intenziteti obdelovanja, ki se označuje s skrbnim pridelovanjem okopavin, narašča kosmati do - nos v splošnem progresivno z velikostjo obrata ( posesti). To velja za njivske kulture, ne za vrtnarstvo in vinogradništvo. Razlog : srednja in tudi mala posest imata sicer več živine - 9 - ( na ha), toda ne moreta tehničnih in znanstvenih pridobitev iz¬ koristiti in uporabiti tako, kakor veliki poljedelski obrat. ff) čisti denarni donos postaja za veliko posest, ki se danes hitro intenzivira, ugodnejši, kakor za srednjo ali celo malo po¬ sest. Kajti intonzivacija manjšega posestva zahteva za površin¬ sko enoto več kapitala in dela kakor intonzivacija velikega po¬ sestva . gg) Višji narodnogospodarski dohodek srednjega in malega po¬ sestva ( čisti denarni donos -f plačane mezde + iDlačane obresti + izplačane odpi*avnine ), ki se nanj tako opozarja, je posledi¬ ca izdatnejše ukoriščanjo človeškega dela in kapitala (proha) . hajnavadnejša gospodarska poslopja stanejo na manjšem po - sestvu v razmerju s površino več kakor na večjem posestvu, isto velja glede strojev in orodja, ki ga na manjšem posestvu ni mo¬ goče tako izkoristiti in amortizirati kakor na večjem posestvu; čisto navaden stroj obremenjuje hektar manjšega posestva bolj kakor zelo kompliciran in drag stroj hektar velikega posestva. Tudi se na manjšem posestvu obdelovanje ne da tako racionalizi¬ rati kakor na večjem. Ekonomsko racionalno je, doseči isti uspeh z zmanjšanim troskom dela in kapitala. To tem načelu se ravna industrija in to načelo se more uveljaviti na velikem po¬ sestvu neprimerno bolj kakor na malih in srednjih kmetijah. Tudi optimalnost srednje posesti je torej zavisna od sploš¬ nega prirodnega in gospodarskega položaja, v katerem se nahaja in prav zelo od stopnje tehnične dovršenosti obratovanja, od strokovnega znanja ter od psihologičnih in fiziologičnih spo - sobnosti gospodarjev in njih delovnih moči. Iz povedanega sledi, da bi se smeli agrarno politični ukre¬ pi, ki naj se ž njimi pogoduje določena velikostna skupina kmečke posesti kot narodnogospodarsko optimalna, storiti samo po skrbni presoji celotne narodno - in svotovnogospodarske si¬ tuacijo in verjetnih njenih razvojnih smeri. Kakor pa ni absolutne prednosti ene ali drugo velikostne skupine in druga drugo prekaša samo v določenih ozirih v dolo¬ čenih konstelacijah gospodarskih einiteljev, tudi nobeno kvan¬ titativno razmerje, ki naj bodo v njem zastopane v nar. gospo¬ darstvu, ni občeveljavno; vsaka skupina more nar. gospodarstvu koristiti s svojimi všečnimi in škodovati s svojimi nevšečnirai stranmi. Agrarni politik Dr. D. Krejči je mnenja, da bi bila za srednjeevropske razmere najboljša ona porazdelitev agrarno- uporabne zemlje, po kteri bi odpadlo Razdelitev v Sloveniji ( po Uratniku) 2 p zemlje 14.5 5 /0 " 25.2 /o 10 io " 24.1 > 45 io " 32.5 'h na parcelno posest (—‘ ha) " pritlikavo posest^ , i ( -2 ha) 11 male kmetije (2 - 5 ha) srednje " ( 5 - 20 ha) tf “ xO na velike kmetijo ( 20 - 50 ha) *' malo veleposest ( 50 - 200 ha) " srednjo veleposest ( 200 -• 1000 ha) " latifundije ( nad 1000 ha) 100 100 Po podatkih Socialnega Arhiva ( I.II. 1955.) je bilo v Jugo- To se jjravi, da je skoraj 9/10 vseh kmečkih rodbin imelo le do 3 ha orne zemlje, kar jo značilno za parcelno in pritlikavo posest. Zavoljo tega je intenzivacija in racionalizacija polje¬ delske proizvodnje v naši državi tako težko izvedljiva; na po¬ vršini do 3 ha se še ne izplača železni plug, še manj konj, še manj poljedelski stroj; za omenjene namene talca posest ne pri¬ naša zadosti denarnih sredstev. 15 /o zemlje 8 " 15 / 0 '/» 3.7 / IV) A g r a r n o p o 1 i t < i č ^ n a_g r i z a d e v a n ^ a Ž.£.Š.§.£.š.z . £. £. a. d # i # # o _ b _ 1_ i Iz # o . v # a # n # ^ . a t _ # g # r # i # m # e # r ■- n i h razmerij m ... t .• • •• • • — i »>• • • •• • • »• • **“• skupinami_p # o # 1 j e d ••• • e # d v e 1 i k o st ni mi c ‘. 1. . k _ i # h # _ o /b t r # a # t o v I .£.£.£.£.§.?■.£ .X. 2 •... 1) 9 b £ o _ p r i p o m be .. Oblikovanje teh razmerij spada od nekdaj k najtežavnejšim narodnogospodarskim problemom. Porazdeljenost kmečko zemlje ni le zgolj ekonomskega pomena, marveč je obenem relevantna za so¬ cialne, nacionalne, kulturno in politične interese in ti intere¬ si se morejo ustvarjati ter braniti velik del tudi s primernimi vplivi na porazdeljenost kmečke zemljo; klasičnih primerov je v dokaz tega okoli nas in pri nas na pretek. Za oblastveno oblikovanje imenovanih razmerij so bili zmeraj merodajni različni javni interesi, redlcokedaj zgolj ekonomski; ker so relevantnost, ki jih imajo posamezni imenovani in drugi interesi za državo, spreminja, se spreminja tudi stališče, ki ga zavzema država napram posameznim velikostnim posestnim sku¬ pinam in kvantitativnim relacijam med njimi. Pa če bi tudi izvonekonomslci interesi ostali brez vpliva, se izkaže porazdeljenost poljedelsko zemlje, kakor se izoblikuje, ob spremenjenih tehničnih in gospodarskih razmerah večkrat kot kvarno in absolutno nevzdržno, tako da jo država prisiljena izvesti radikalne romoduro. 11 Raz zrelišče vsakokratnih agrarnopolitičnih interesov more to rej država zaporedoma dajati različnim posestnim skupinam pred¬ nost in različnim razmerjem med njimi; če zahteva n.pr, narodno¬ gospodarski interes, da se poveča živinoreja, pride oh določenih danih prirodnih in gospodarskih pogojih določena velikostna sku¬ pina upoštev in ravnotako, če so drugi interesi prezantni (mno¬ govrstnost proizvodnje - razne monokulture - žitarstvo - repar- stvo - pridobivanje industr, rastlin itd.)' Če pa terjajo svoje prednostno vpoštevanje izvenekonomski in¬ teresi, zlasti socialnopolitični in nacionalni, ščiti in razšir¬ ja država lahko tudi take velikostne skupine, ki ne odgovarjajo danim prirodnim in gospodarskim pogojem. Temu se ne more nič ugovarjati, če je izvenekonomski interes zelo važen, le vpošte- vati je treba, da takšna agrarna politika narodno gospodarstvo nekaj stane in iahkoua mnogo stane, V nadpisu imenovanega kompleksa agrar, polit, vprašanj torej ne moremo obravnavati per entensum, ker bi morali zaiti daleč v kazuistiko. Sicer pa kakor drugih agrarnopoliticnih jjroblemov, država tudi tega ne more reševati samega za sebe.. Razvoj razme¬ rij med velikostnimi skupinami kmečkih posestev je le del v raz¬ voju celotnega narod, gospodarstva in zate se mora tudi namerno oblikovanje teh razmerij pravilno včleniti v celokupne zvezno¬ sti med agrarnim gospodarstvom in celotnim narodnim gospodar - stvom; pri tem je treba vpoštevati zelo različne javne interese, število kombinacij med katerimi je pa veliko. Za agrarno politiko evropskih držav v poslednjih desetletjih je značilno : a) da skušajo najti sredstva, ki bi se ž njimi omejevala in odpravljala prekomerna razdrobljenost poljedelske zemlje na pri¬ tlikave obrate, b) da države po večini niso več naklonjene veleposesti in jo omejujejo, in d) da velja interes današnje države predvsem okrepitvi sred¬ nje, družinske kmečke posesti 2) i 3 „ o § e 2 I 5. 9. S 2 r 5 2 - x .. 2 2 £ £ 2 £ i 0. 2 £ P. S £ i 2 2 ~ l^edelslce zernl^le . O drobni pritlikavi kmečki posesti velja ugotoviti, da ob da¬ našnjih razmerah njene nevšečne plati prekašajo njene všečne plati. Na pritlikavih posestvih se prepočasi uveljavlja gospo¬ darski napredek, ker zanj ni ne dosti sredstev, ne strokovnega znanja, na njih se mobilni nacionalni kapital prepočasi nabira in v premalem obsegu, od njih se ne more pričakovati zadovoljiva produktiviteta, njih kupna moč ostalim gospodarskim področjem ni v posebno korist in oporo, na njih vlada preobljudenost z vsemi svojimi škodnimi posledicami in njih mnogoštevilnost vodi k 12 - nevarni pavperizaciji in proletarizaciji kmečkega podeželja. K sredstvom, ki skuša ž njimi država odvračati in popraviti prekomerno razdrobljenost in drobljenje, spadajo osobito : Omejevanje deljivosti in zadoValjivosti kmečkih posestev s prav¬ nimi posli med živimi. a) Omejitev deljivosti. To prastaro in tolikrat uporabljeno sredstvo že po svoji naravi ne obeta izdat¬ nih uspehov. Za take omejitve in prepovedi ni mogoče najti pra¬ ve meje in pravilnih pogojev brez arbitrarnosti, ki povzročajo škode. ( Kakšen naj bo minimalen obseg zemljišča, ki se ne more več deliti, kako mejo določiti po kvaliteti zemljišča, kdo naj bo za to težavno oceno kompetenten, kaj naj nastopi ob znatno spremenjenih gosp. razmerah itd.? ) Oblastveno omejevanje de - Ijivosti se more kot skrajno sredstvo zagovarjati samo tam,kjer to imperativno zahteva individualnost krajevnih razmer. b) Omejitev zadolžljivosti kmečkih posestev. Tudi zanjo je težko najti meje in pogoje brez arbi - trarnosti. Preti nevarnost, da kakšen ukrep prizadetim izpod - makne vso kreditno podlago in to tudi tedaj , ko bi kredit po - trebovali za najbolj rentabilne produkcijske namene; prepusti¬ tev odločevanja o tem svobodnem preudarku upravnih oblasti te¬ žav ne odpravi in jih še politično komplicira. Omejitev deljivosti in obremenijivosti se more začasno nox'-- mirati za določene vrste kmečkih posestev, ki so njih posestniki deležni posebnih, od oblasti podeljenih ugodnosti ( rentna po - sestva, pogodovane dedne domačije, ob priliki agrarne reforme dodeljena posestva i.pod.). c) Omejevanje in zabranjevanje obrtnega parceliranja kmečkih gruntov . Zelja mnogih ljudi, imeti lastno zemljišče ( glad po zemlji), vodi k pojavu, da dosežejo majhna zemljišča dosti višjo ceno, kakor odgovarja njih razmerju do cene celih parceliranih grun¬ tov. To željo so zmiraj izkoriščali drugi v pridobitne namene ter obrtoma nakupovali večja kmečka zemljišča ter jih drobili zaradi prodaje posameznih delov. To parceliranje je narodnogo - spoaarsko ponavadi škodljivo, ker se večja zemljišča ne parceli- rajo po vidikih umnega kmečkega gospodarstva, marveč zgolj po špekulaci jskih koristih in ker se pri tem pogosto grdo izkorišča¬ jo kupci, ki pripadajo neimovitiin ljudskim plastem. Narodnogospodarske škode ( drobljenje kmečkih gruntov na pri¬ tlikava gospodarstva in ustvarjanje kmečkega proletariata) sku¬ ša javna oblast omejevati n.pr. na te-le načine : 1) Z visokim obdavčenjem obrtnega parceliranja; določitev vi¬ šine davka se more prepustiti svobodnemu preudarku finančne obla¬ sti; prekupčevalcu preti silen rizik, ker si vnaprej ne more iz- j]fQ - 15 - 2) S proglasitvijo parceliranja za lconcesionirano obrt; m osebne pravice do obrt, lista ( svobod,, preudarek); 5) S te.ra s da se ta obrt stavi pod policijsko nadzorstvo in se nanjo raztegnejo zakonske norme proti oderuštvu; 4) s normiranjem neprijetnih odličnosti in strogo kontrolo poslovanja: 5) s prepovedjo, prodati in razkosati kupljeno posestvo pred pretekom določene dobe ( rizik padca cen). 6) s podelitvijo predkupne pravice kmečkim zadrugam, občinam ali drugim korporacijam; 7) s pravico kupca, do določenega odmaknjenejšega roka od kup¬ čije odstopiti; 8) s predpisom individualne dovolitve upravne oblasti za vsa¬ ko take transakcijo; 9) s prepovedjo, razkosati kupljeno posestvo na parcele, ki ne dosegajo minimalen predpisan obseg; 10) s prepovedjo, nakupovati v svrho parceliranja določene vrste kmečkih posestev.. Imenovana sredstva prevesno niso imela zadovoljivih uspehov; obiiesla so se le sredstva sub 6) 7) 10). ?) 0 m e j e v a n j e _ i n __ o d p r a v 1 j a n e p r e k o m e r n e? _ v e 1 e g o s e s t i . a) Agrarne reforme v splošnem. Daši ima veleposest za narodno gospodarstvo svojo posebno rele- vaneo n,pr. radi tega, ker more z mnogotnimi pridelki konzumna središča bolj preskrbovati kakor kterakoli druga velikostna sku¬ pina agrarnih obratov, radi ustvarjanja večjih izvoznih možno¬ sti, radi pospeševanja tehničnega napredka v poljedelstvu itd., srečujemo v zgodovini mnogo primerov njene radikalne omejitve in celotne odprave, Te omejitve so imele zmiraj svoje ekonomske razloge, še več razlogov pa ni bilo ekonomske narave; povodi so prihajali zmiraj še ali prevesno iz nacionalnih in socialnopo 1 i- tienih intere s ov„ Prekomerno veleposest so od nekdaj omejevali ali z maksimi¬ ranjem dopustnega obsega zemljiške posesti ali z razglasitvijo in parcelacijo obstoječih veleposestev. Prvo metodo je - ne kot prvi - poskusil že Klejstenes, drugo - tudi ne kot prvi - Pejsistratos, tako oni kakor njih posnemal- ci, pa nikdar s trajnim uspehom. Licinijev zakon ( 367/66 pred Kristom je trajno zalegel ravnotako malo kakor številne od¬ redbo Marije Terezije in prepovedi najnovejšega časa. V večjem obsegu so veleposest, zlasti latifundijsko, odpra¬ vile v prvih letih po vojni nelctere vzhodno - in jugovzhodne evropske države ( Jugoslavija, Grška, Romunska, Poljska, balti¬ ške države, Finska in Bolgarska). Ta njih agrarnopolitična ak¬ cija slovi pod imenom agrarne reforme. Veleposestva so se proti - 14 - odškodnini. - večinoma proti nizki odškodnini — razlastila, raz- parcelirala ter razdelila „ agrarnim interesentom", kmečkim in nekmečkim, Z izvedboagrarne reforme" se je agrarna struktura v nekterih od omenjenih držav zelo spremenila, tako n.pr. na Romunskem, kjer je imela veleposest ( nad 100 ha) pred agr. reformo polovi¬ co poljedelske zemlje, dočim je ima sedaj samo 8 c /o. Povojna agr e reforma je zajela 24.5 milj. ha, na Balkanu ca 9-1 milje ha„ V nekterih državah je odstotek celokupne površine, ki je prišla pod agr, reformo, zelo visok n.pr. na Estonskem 48 yi, na Betonskem §6 >, v Češkoslovaški 29 c /°, na Romunskem 20^, v nekterih ta odstotek ni zelo pomemben n.pr, v Jugoslaviji 8 i° y na Finskem 4>», na Poljskem 4>ž, na Bolgarskem 2'/o. Ugotoviti in pravilno presoditi vplive in učinke, ki jih je imela in jih ima ta agrarna reforma na agrarno proizvodnjo in na celotno narodno gospodarstvo prizadetih držav tudi danes ni lah¬ ko, številčno pa sploh nemogoče. Kajti ti vplivi so učinkovali in učinkujejo še skupno in istočasno z vplivi raznih drugih do¬ godkov, konjunkturnih valovanj in strukturalnih sprememb in raz¬ ličnih specialnih stanj in razmer v posameznih državah; delova¬ nja in učinkovanja, agr.. reforme ni mogoče izolirati in oceniti zase brez ozira na vso konkomitantne okolnosti. Ponavadi se oči¬ ta tej agr, reformi, da je povzročila nazadovanje agr. proizvod¬ nje; v dokaz tega bi bilo treba prej dokazati, da 'agrar. proiz¬ vodnja ne bi bila nazadovala že vsled vojnih posledic brez ozi¬ ra na agr, reformo, Nadalje se ji očita, da je povzročila pre¬ veliko razdrobitev poljedelske zemlje. Toda glavni njen namen je bil vendar nacionalen in socialnopolitičen; več ljudi, siro¬ mašnih in nacionalno zaslužnih, je prišlo do sicer skromne eksistence, pa vendar do eksistence in gospodarske samostalno- sti; hoteti pa raznorode namene, ekonomske in neekonomske, rea¬ lizirati hkrati 100‘/«~no, je kakor nemogoče. b} Agrarna r e. forma v Jugoslaviji . . #•••••••*.».#*•«. . • • • • Obča načela jugoslovanske agr. reforme prinašata najprej proglas „ Narodnega sveta" ( 26. KI. 1918) in proklama- cija regenta - prestolonaslednika Aleksandra ( 24. XII. 1918); po intencijah, izraženih v njih, normirajo „ predhodne odredbe za pripravo agr. reforme" z dne 27. II. 1919, ki so dobile ve¬ ljavo zakona, ta-le načela : 1) popolno odpravo kmetskih, čifčijskih in kolonatskih odno¬ sov,- 2) razlastitev in razdelitev veleposestev, - 3) odškodni¬ no za razlaščena veleposestva, - 4) notranjo kolonizacijo, *- 5) avtoritarno ureditev zakupa, - 6) regulacijo svojine gozd¬ nih posestev, - 7) prednostno pravico invalidov, vdov in sirot vojakov, vojakov in dobrovoljcev pri prideljevanju zemljišč. Garancija za dejansko izvedbo agr, reforme vsebuje vidov - danska ustava v čl, 42, 43 in 44. - 15 - Izvedba sama ima v podrobnostih kot pravno podlago veliko ste vilo uredb in drugih norm, ki so si hitro in nekonzokvemuio sle¬ dile skoz celo desetletje. V Bosni in Hercegovini je agr„ retorma odpravila fevdalne kmetske (tlačanske) odnose, ki so bili nasta¬ li v 'teh deželah v zgodnjem srednjem veku na podoben način kakor v Sred. Evropi. Bosanski Hercegovski ,, kmeti" so redoma obdelovali tako veli¬ ka zemljišča, da so mogli svoje družine preživljati. Zemljiškim lastnikom so plačevali 1/3 - 1/2 kosmatega donosa (hale); ta okolnost je najbolj preprečevala napredek poljedelstva; „kmeti" so se, ker od živine ni bilo treba dajati haka, pečali rajši z živinorejo; še 1. 1923 je bilo le 50 / njivske zemlje obdelane. S fakulativnim odkupom, uvedenim od bivše Avstro-Ogrske se je osvobodilo 32.681 kmečkih gospodarstev. S predhodno uredbo za pripravo agr. reforme (25.2. 1919) so se kmetski(čifčijski) odnosi ukinili in prepovedalo se je, ustvarjati nove; „ kmeti" so postali svobodni in neomejeni last¬ niki zemljišč ( 113.000 družin s 566.000 ha zemlje). Dosedanji lastniki so dobili odškodnino deloma v gotovini, prevesilo v obligacijah države. V teh dveh deželah se je agrarna reforma de¬ finitivno izvedla z uredbami z 12.5. 1921 in 9.3. 1930. V Dalmaciji so pod vlado Trajana in Sept. Severa ( 98 - 211 po Kr.) uvedli institucijo emfitevze kot stvarno pra¬ vo ukorišČanja tujega zemljišča za določen čas, ki se je moglo prenašati na druge in podedovati. Po prihodu Hrvatov se je to pravo velik del ohranilo, je pa v raznih pokrajinah dežele dobi¬ valo različne oblike, različen obseg in različne nazive ( gospo- ština, baštinski zakup, baštinski livel, obični zakup, obični livel, kolonat, težaština); ponekod so nastali tudi pravi tla - čanski odnosi, le da so bili javnopravnega in ne zasebnopravnega značaja kakor v Bosni. Vsak izmed različnih odnosov je pomenjal različne pravice in različne dolžnosti. Zemlja se je ob takih okolščinah razdrobila do skrajnosti; na 1 km 2 poljedelsko upo¬ rabne zemlje pride 565 ljudi, znatno več, kakor v najbolj oblju¬ denih krajih ( Belgija 267, Kitajska, provinca Kvantung 356). Te dalmatinske razdrobljenosti zemlje pa ne smemo primerjati z - dasi manjšo - razdrobljenostjo zemlje v notranjosti države ( drugačne kulture - večina drobnih posestnikov dobiva dohodke iz drugačne zaposlitve). Po imenovani „ predhodni odredbi" so se kolonatski in kmetski ( tlačanski) odnosi ukinili. Reforma se je izvedla definitivno še le z zakonom z 19.10. 1930 in novelo k njemu z 6.3. 1931; dosedani uživalci zemljišč so postali njih definitivni lastniki. Plačilo odškodnine za fevdalna zemljišča je prevzela v celoti država ( 6 /ne obveznice), v ostalih primerih plačata odškodni¬ no naspol država in novi lastnik. *» 3.6 — v Julai Srbiji in Črni gori ee bili ohranili zemljiški. odnosi, ki so s@ bili uzakonili g gak@« nikom carja Dušana 21,5* 1549 in ki so bili bosanski® podobni, iolog njih so so bil© razvilo še nektiro drugo obliko, Si odnosi so so z uredbo 25,2, 1919. odpravili, prejšnji fcaoi-i (lialani> „ Sifčije") so postali neomejeni lastniki tako lomljišd, ki §© jih prej obdelovali, kakor tudi onih, ki so si jih bili is§§ balkanske vojne sami prilastili, ker so bivši turški lastniki zbežali. Reforma se je likvidirala i sakonom ?> 1,11, 1951* in novelo g 24.6. 1953. V severnih pokrajinah dršave ( v Voj¬ vodini, v Slavoniji, na Hrvatskem), hodim v Bosni, Horeogovini, Dalmaciji, urni gori in dušni Srbiji agrarna reforma ni pojenja¬ la odprave veleposesti, ki je skoraj ni bilo, marved odpravo preživelih fevdalnih sumijiških odnosov, ki so jih bili v drža¬ vah zapadno in srednje Evropo odpravili deloma le v prejšnjih stolotjih, doloma v prvi polovici 19» stol,, pomeni agr, refor¬ ma v sovornih pokrajinah razlastitev veleposestev in njih raide- litov,,agrarnim interesentom", Celokupna površina, ki jo je zadela agr, reforma, znaša 2,105,000 katast, oralov, od tega 903»000 kat* oralov gozda, Število prizadetih veleposestev maša 6@9s 116 jih je bilo v la¬ sti Nemcev, Madžarov in Italijanov, med njimi najvedja, Agr, re¬ forma jim je razlastila S2 5< za obdelovanje sposobne zemlje, 20 $ pašnikov in poplavljenih zemljišč in 17 gozdov, skupaj ca 720,000 ha, ostali del so pustili prejšnjim lastnikom, Razlaščena zemljišča ao se pridaljevala ngr, interesentom tako, da so dobili prostovoljci po 5 ha, vsi drugi pa so dobili povprečno samo po par ha ( matematično povprečje samo 1 ha l) ( namesto 0-15 ha), pogostoma so pridelili le po par sto ro^j storila se je kardinalna napaka: atomizacija poljedelsko zem¬ lje se jo z agr, reformo še potencirala, Odškodnino plačajo novi posestniki prejšnjim lastnikom nepo¬ sredno, prevesno pa posredno na ta način, da plačujejo v obro - kih obenem z davki skoz go let odškodninsko ceno kot hipotekar¬ ni dolg državi $ bivši lastniki so dobili od države 5h obveznice, ki @e izžrebajo v 20 letih, Višina priznane odškodnine precej zaostaja za prometno vrednostjo razlaščeno zemlje. Ustvarjanje in obrana srednje- velike ( družinsko) kmečke posesti, Radi obrane in povečanja števila srednjih kmetijskih obratov se poslužuje država že opisanega omejevanja drobljenja poljedel¬ ske zemlje in omejevanja ter odpravljanja veleposesti, poleg te¬ ga pa še „ notranje kolonizacije" in primernega oblikovanja kmečkega dednega prava, - 17 - c) Notranja kolonizacija ua) V splošnem. Ta se more izvajati na neobljudeni in neobdelani zemlji, pa tudi na že obdelani zemlji, na prvi način je kolonizirala nierkan- tilistična država, v novejšem času Rusija, Italija, Nemčija, Gr¬ ška, Bolgarska, deloma tudi Jugoslavija, na drugi način so izve¬ do notr. kolonizacija v glavnem ob priliki agr. reform"' in po¬ dobnih akcij ( Nemčija izza 1886 v poljskih svojih pokrajinah, Anglija izza 80iii lot), i o leg ustvarjanja srednjevelike kmečke posesti zasleduje držav,, z notr., kolonizacijo pogosto še druge, zlasti socialnopolitične namene. A.1CO liči j notranja kolonizacija uspešno, trajno in v relevan¬ tnem obsegu posreči, je treba ustvariti tc-le osnovne pogoje a) Iremisijeno pripravljen organizacijski sestav kompetent¬ nih organov ( državnih - zasebnih - zadružnih), treba je banč¬ nih institucij za izvajanje finančnega dola kolonizacijo* b) Treba je poskrbeti za razpolaganje z zadostno količino kolonizacijskih zemljišč ( državno domene - meliorirana zemlji¬ šča •• pravna in finančna pomoč novim naseljencem, ki si zemlji¬ šču pribavljajo delo,,, z lastnimi sredstvi - država kupuje zem¬ ljišča, morda s pomočjo predkupno pravico, - država zemljišča v svrho kolonizacije- razlašoa, fakultativna razlastitev proti od¬ škodnini v višini polno tržne cene ali načelna razlastitev pro¬ ti odškodnini, ki no dosega tržne ( prometno) cene ali načelna razlastitev brez odškodnine), c) kakovost našeljeniške zemlje mora ustrezati obratovalnim zahtevam srednje kmetije, mora predvsem biti pripravna za poli- kulturno poljedelstvo, ne sme biti pretežka, ne prelahka itd. č) naseljenci morajo biti vajeni težkega in vztrajnega kmeč¬ kega dela . kmečki sinovi - hlapci - kočarji in bajtarji, manj pripravni so kmečki delavci, ki niso vajeni gospodarske samo - stojnosti, nepripravni so industrijski in rokodelski delavci, brezposelni i.pod. Naseljenci morajo imeti nekaj lastnega kapi¬ tala, n.pr. vsaj 1/4 cen., pridoljonega posestva, kajti ljudje, ki nimajo kuj izgubiti, so bili še ziniraj naj slabši naseljenci. d) . e gre za ustvarjanje srednjevelike nmočke posesti, mora obseg pride1jonih zemljišč temu namenu zares tudi ustrezati, mo¬ ra posestniku in družini zagotavljati popolno celotno prehrano in potrebno višino denarnih dohodkov ( 5-20 ha v srednj©rodo¬ vitnih, več kakor 20 ha v manj rodovitnih krajih). o) Skrbno je treba urediti in pripraviti pribavo mrtvega in živega inventarja* v tem pogledu ločimo : aa) primitivno naseljevanje : kolonizacijski organ postavi le zasilna, začasna stanovanja in gospodarska poslopja; definitivna stanovanja naj polagoma zgradi naseljenec sam in šara naj si v glavnem pribavi tudi orodni inventar, vprego i.dr. - 18 - bb) popolno definitivno naseljevanje : kolonizacijski organ pripravi naseljencem definitivna stalna poslopja in poskrbi tudi za drugo; ta način naseljevanja zahteva ogromna fin. sredstva, primer Nemčije pred vojno. f) Premišljeno je treba izbrati obliko novih naselij; ali na¬ selja s posameznimi izoliranimi kmečkimi dvorci na arondiranih posestvih ali naselja v obliki strnjenih vasi ( središčnih, gru¬ častih., obcestnih i.dr,) Nekaj zemljišč je treba dodeliti obči¬ ni, da bi imela iz zakupnin v prvi dobi nekaj dohodka, treba jc tudi poskrbeti za cerkvena, občinska in šolska poslopja. Nova naselja je treba primerno pripojiti z novimi cestami s promet¬ nim omrežjem in oskrbeti s pitno vodo. g) Ponavadi postane izdatna kreditna pomoč naseljencem neiz¬ bežno potrebna ( za nabavo inventarja, zboljšanje zemljišč, ki so ponavadi v slabem stanju, za nakup živij. potrebščin v prvih mesecih, orodja, semenja, živine itd.), kreditna pomoč se mora organizirati tako, da dobi naseljenec kredit poceni in brez dol¬ gotrajnih obličnosti ( zadruge), h) Uspeh kolonizacije zavisi pogosto od pravne narave nase- ljeniških posestev aa) Začasni zakup je primeren v začetnih lotih, tudi po za¬ četnih letih, kjer je od nekdaj udomačen ali pa načeloma, da sc prepreči drobljenje posestev in njih spajanje v veleposestva; bb) dedni zakup se more normirati po preteku prvih let za - časnega zakupa cc) lastninska posest : ta more biti ali neomejena ali vezana, poslednja se priporoča, kadar preti nevarnost, da bi so drugače namen kolonizacije ne dosegel ali bi so no dosegel zadovoljiv uspeh; vezanost (omejitev) se tiče zlasti odsvojovalne in obre- menjevalne pravice, ki sc stori zavisno od pristanka koloniza¬ cijskega organa ali kakšne državne oblasti, ki more cvcnt. za¬ htevati iz določenih važnih razlogov tudi vrnitev posestva. i) Za finansiranje notr. kolonizacije se morajo priskrbeti zadostna denarna sredstva; teh vsekakor ne sme nedostajati,kaj¬ ti kdor ima zadosti lastnih sredstev, sc ne podaja pod našeljc- niško reglementacijo. Finančna sredstva morajo biti dosti večja, kakor jih zahteva pribava zemljišč; z njih pribavo je krita še le polovica izdatkov, Večji začetni izdatki se morajo storiti redoma a fonds perdu, dohodki iz davčnih plačil, in iz amorti¬ zacijskih plačil, od kterih jo treba naseljence za prva leta oprostiti, začno zadovoljivo pritekati še le pozneje. j) Kontrola rednega gospodarjenja na prideljenih zemljiščih se mora normirati za začetna leta; kontrolna pravica obsegaj tudi pravico, nemarnim kolonistom zemljišča odvzeti in jih pri- deliti sposobnejšim, Pravilno je, ako si oblast pridrži vsaj za prvo desetletje predkupno pravico. - 19 - 1) 1 >) N o t r a n J a k o Ionizacija v J u g o s 1 a v i j i . Izvaja s g na podlagi uredbe z 24.9. 1920 in navezujoč se na. agr„ reformo v južnih pokrajinah. Do 1. 1929. so kolonizira 11 breanačrtno z mnogimi neuspehi in slabimi izkušnjami. Izza 1929- se; je kolonizacija ustrezneje organizirala po premišljen načrtu, ■ * Zemljišča, ki prihajajo v poštev, se najprej agro-pedološko preiščejo, poskrbi se za pitno vodo, potom se zgrade potrebne ceste in pota in nato se zemljišča raz dele in odmerijo za posa mesna kmečka gospodarstva. Stanovanjska in gospodarska poslopj si morajo kolonisti zgraditi sami; za to dobijo od države načr te in po enotnem tipu izdelana vrata, okna, podstrešja i.pod. (primitivno naseljevanje). Na ta način se poskrbi za taka nase ija, ki odgovarjajo glavnim higienskim in gospodarskim pogojem Po zakonu z 11.6. 1931 in novelah k temu zakonu z 5.12. 193 in 21.6., 1934. se odreja pravica kolonistov do zemlje tako -1 o vsaka kolonistova rodbina dobi najprej 5 ha za obdelovanje spo sobne zemlje | za vsakega oženjenega elana rodbine sc prideli š 4 ha, za vsakega moškega ali neocenjenega člana, ki je star nd 21 let, se prideie še 5 ha, za one, ki so stari od 16 -- 21 let po 2 ha in za otroke, vdove ter dijake po 1 ha, Naseljenci, ki pripeljejo lastno vprego, orodje in živino, dobe povrh še 3 ha v krajih, kjer je mogoče teren pogozditi, dobi vsak naseljenec v s vrhe pogozdovanja 2 ha in ako se more nasaditi zemljišče s trto, še 2 ha, Ako se kolonist zadovolji s slabšo zemljo, more dobiti dvakrat toliko zemljo in če je strokovno sposoben in pr pravijen urediti vzorno gospodarstvo, se mu more prideliti do 60 ha. Na ta način je mogoče zares ustvarjati srodnjevelike, družinske kmetije, ki so življenja sposobne tudi v kriznih le¬ tih , Po 10 letnem dobrem gospodarjenju postane kolonist neomejen lastnik, če pa gospodari selo dobro in izključno z delom svoje družine, more postati neomejen lastnik že po 3 letih ( Gl. za¬ kon o naseljevanju južnih krajin z 1. 1931), 4) 0 h r a n a _ i n r a z s i r i t e v očevin- s k p g a ___ n a _s 1 o d n e g a £ r a v a , V nektorih državah in pokrajinah Evrope se je ohranilo kot običaj ooevinsko nasledno pravo ( Nemčija, bivša kronovina Češka, nemški dol Švice, slovenski del Jugoslavije, v Skandi¬ navskih državah, v zapadni Poljski), po tem običaju prepusti kmečki gospodar celo posestvo s izročilno pogodbo enemu izmed svojih otrok proti dogovorjeni količini letnih naturalnih in de narnih dajatev, dočim dobijo ostali otroci odpravnine, ki pona¬ vadi ne dosegajo višino dolžnostnega deleža; velikost teh o dura »ih določi kmet tako, da bi po njih izplačilu novi prevzemnik posestva mogel izhajati. Tudi ako kmet posestva ni prepustil z izročilno pogodbo in umrje brez testamenta, se sorojenci pogosto mod seboj pobotajo tako, da prevzame jeden posestvo za izjemno sorojensko ceno, 0 kakšni posebni privilegiranosti očovinskega naslednika se ne more govoriti, ker mora odpravnine ponavadi še le prigospo¬ dariti in pri tem računati z riziki večjega števila slabih le¬ tin in nec,oSlatno; dohodkov ;i mu ostanejo po plačilu od - Najmanj toliko, kolikor dobi očevinski p ravnin s rini o bronov prevzemnik, bi ob istih pogojih zahteval vsak drug gospodar. Matematični pravičnosti realno delitve posestva ob dednih prenosih, kakor jo normirajo moderni državljanski zakoniki, očevinsko nasledilo pravo seveda no ustreza, Pa v krajih, kjer se je očeviha ohranila, so gospodarske in socialne okoIščine takšne, da bi realna delitev pomenila za vse kmetove otroke sa¬ mo siromaštvo in proletarsko eksistenco. Zato ima kmečki gospo¬ dar rajši enega samega a gospodarsko trdnega dediča, ki bo mo¬ gel izročiti petrimonij neokrnjen, morda colo povečan, nasled¬ nji generaciji. Kjer velja običaj nedeljenega dedovanja kmeč¬ kih posestev, je kmetu grunt toliko kakor narodu njegovo držav¬ no ozemlje, ki se njene pokrajine ne razdajajo. Kjer je grunt že dolgo vrsto generacij v posesti iste rodbine, zahteva nedelje¬ no dedovanje že rodbinska čast5 tara se vsakokratni posestnik smatra bolj za začasnega upravnika kakor za neomejenega last¬ nika } prvo je „ grunt” potem šole, kdo na njem gospodari. Agrarno- politični postulat, po kterera naj se očevinsko na¬ sladno pravo ohrani in šc razširi zaradi ohraae in ustvarjanja srednje kmečke posesti, utemeljujejo po eni strani s kritiko realne delitve posestev ob dednih prenosih, po drugi strahi pa z dokazovanjem iskustveno utrjene ustreznosti nedeljenega pre¬ nosa kmečkih posestev postavljenemu smotru. Kritika realno delitve rada poudarja, da ta ne ustreza bi¬ stvom kmečkega gospodarstva, kor je nesmiselno deliti poljedel¬ ska posestva po geometerskih pravilih in na toliko enakih dolov, kolikor je sodedičev? kajti grunt s pripadajočimi stanovanjski¬ mi in gospodarskimi poslopji, z živim in mrtvim inventarjem, s svojevrstnim kompleksom razmerij med njivami, travniki, sa¬ dovnjaki, pašniki in drugačnimi parcelami je organiena celota, ki se njeni deli v svojem ukorišČanju smotrno prikrojeni drug drugemu. Realna delitev to sovišjo, ki je vrednota sama za se¬ be, uniči. Ob realni delitvi se kmečko posestvo nikdar ne utegne notranje konsolidirati in njegova organizacija ni niko¬ li dograjena, ker mora posestnik računati, da bi bila samo za¬ časna do prihodnje delitve in on nima razloga investirati več kakor zahteva ravno trenutna nuja. Na takih posestvih mora vsa¬ ka generacija pričeti znova in misel na prihodnjo delitev ne dovoli vsakokratnemu posestniku z dodatno skrbnostjo gospodar- - 21 jenje na posestvu izboljšati. Največja škoda realne delitve pa je, da povzroča drobljenje kmečke posesti, da ustvarja pritlikave grunte, razkosane in po* razmetane z velikim številom daleč vsaksebi porazt.resenih par - cel jna takih gruntih je racionalno kmetovanje kakor nemogoče, ker se mnogo dela in časa brezplodno zapravi, ker se dela ne mo* rejo pravočasno opraviti- 0 očevinskih kmetijah pa po drugi strani dokazujejo, da nače— loma ustrezajo naravi poljedelskega gospodarstva, racionalnosti agrarne produkcije in ohrani srednjih, življenja sposobnih sred¬ njih posestevo Poleg gospodarskih pa priporočajo očevinske kme¬ tije še drugi razlogi, Ni slučaj, pravijo, da je sklenjena kmeč¬ ka domačija, ki je ostala izza mnogih generacij zmiraj v isti rodbini in. ki je pomenjala za te generacije vsebino vsega njiho¬ vega življenja, od nekdaj vzgajala ljudi trdne, odločne volje in vztrajne delavnosti. Na takih kmetijah se morejo ohraniti rod - binski čut in rodbinska tradicija in to obojo je učinkovalo na zoblikovanje kremenitih značajev. Takih in podobnih psihologi- čnih vplivov nedeljenega kmečkega dedovanja ne gre omalovaževa¬ ti kakor tudi ne dejstva, da pomenijo za državo in narodno go — spodarstvo taki ekonomsko trdni in konservativno orientirani go¬ spodarji, ki kmetujejo na nedeljenih domačijah, vsekakor več, ka¬ kor pa sicer številčno močni pa ekonomsko slabotni in socialno sproletarizira.nl kmetje na pritlikavih drobnih kmetijah; prvi premagajo ie tak močno m aol, krizo, drugi so pa neprestano skrb socialne politike. Vendar pa v takšni apodiktič-ni enostavnosti ne more obveljati ne prvo ne drugo mnenje. Pomembnost dednih redov je v agrarno- političnem pogledu dosti relativna. Vsekakor ni dopustno, iz iz¬ kustev, pridobljenih glede realne delitve in očevinskega nasled¬ stva v nekterih deželah in pokrajinah v določeni dobi in ob do¬ ločenih narodno - in svotovnogospodarskih razmerah, sklepati na edinstveno primernost enega ali drugega dednega reda za polje¬ delsko gospodarstvo. Tudi pri presoji tega vprašanja, ki je tudi v Jugoslaviji v preteklem dvajsetletju povzročilo dosti sporov, se je treba ozirati na raznolikost pogojev in njih vsakokratnih konfiguracij; le po skrbni analizi dejanskih, krajevno in regio¬ nalna ugotovljenih razmer in razvojnih nagibnosti se more priti do solidnejših zaključkov c stopnji primernosti oz. neprimerno¬ sti določenega načina dednih prenosov kmečkih posestev za agrar¬ no in za narodno gospodarstvo. Tako je n.pr. evidentno, da realna delitev ne ustreza razme¬ ram v hribovitih in goratih krajih, kjer je zemlja bolj borna in kjer jo je težje izboljšati in kjer je treba razmeroma večjega zemljišča, ako naj se družina redno prehrani. Isto velja za po - krajine in okraje, ki so daleč od konzumnih središč in kjer so transportne prilike neugodne. Ravnotako realna delitev ni pri- mcmrn »ičiMitat okraje? kje? Bimlja ni rodovitna in k£or na- gibu polj '?dai©kh proir/sd&jp k i^ldlbivahjtt Uinogotnil p?ifloik©V im iioneMlteon način K^af velja §u tafcth ©kglilSiaah [raalna delitev, ;jo proBadeiSanoat kmečkih poiolituiltov ih pvoiotarlki i&ačaj a j ih iiv.ljeagk© mero reda© 'm§m pošiedioa* £© drugi ©tm&i- pa ni sa^ku, a&kaj bi realna delitev ab dednih nž^anaih n© bliU primata v poisr&jihAh in ©krajih? kjer s© se: 1 n ugoda-i j ipji iateaiiviie pijodoliko proiiVidhjii kjer §8 iliau velika in iMdatna fcosiy&»& iir©diič&, kjer j© kakave§i iomlje i§wua ? premitna lega ugodaa, p©»bj§ iadeveijiv© ih k j or uBpovnia drage ihduetrijeke ra§ilin@ ali kvalificirane vr« ©te agr* pridelkov ( pridelki kvalifisiran© p©trešnj©) in kjer je do©tl prilik m\ trajen in gadeeten peetraniki dohodek . Ker dajejo oh takih ©količinah tudi raiaorema majhna aemljišča traj¬ no dobre done©©, ker ©o vse ©preti dobro vnovči, more v takih krajih na isti povrSini lagodno 1shajati vodjo Število kmečkih aruMm .in moruje kmečka posestva biti majhna ( 2 - 5 ha), V ta¬ kih krajih tudi ni potrebno? da bi bile posestvo strnjene in ni treba voliMk gospoAarekih ueolopij„ V takih krajih kmetije ra¬ di realno delitve oiser neprestane razpadajo, toda tudi na nove nastajajo, k©:,- jo srnina j do*tl kupnih prilik ga pridobitev par¬ ad in mor® vsakdo, ki ga -jo velja, © rasmorosja malimi sredstvi postopno, kakor se nabiraj© prihranki, nakupiti toliko paroli| kolikor jih je aa povprečno voldko kmečko posestvo treba» Zato jo v takih pokrajinah socialna struktura bolj elastična in pre¬ snavljanje sooielogično substanco prebivalstva ©e vrli v hitrej¬ šem tempu t,j, gospodarsko nesamostojni morejo z lahkim nakupom zemljišč laSjc in prej priti na odsko.Snico r,a socialen vspon, priti v plast samostojnih gospodarjev in so potem na lestvici razslojenosti dvigati viSjo od stopnjo do stopnjo, Iz okolnosti, da vlada k jo realna delitev, no sledi, da mo¬ rajo hiti kmečka posestva sltoss in ekos samo pritlikava; ona mo¬ rejo piti kljub temu dosti velika, le da grunti niso kompaktni {strnjeni) m niso otalni, marveč mobilni, fuostojoči is pora*« trošenih delov ? radi realno dolltva in radi prodajo podedova¬ nih delov od strani dedičev, ki ne nameravajo gamljišč obdelo¬ vati sami, prehajajo parcelo hitro jo is kmetijo v kmetijo, tako da morejo 'kmečka posestva biti razmeroma velika, samo da so or¬ ganizirana zmiraj po drugačnih posestnih konflguraoijah paroel, Vendap pa v okrajih, ki jo v njih realna delitov radi nave¬ denih razlogov primerna, ta vseeno no smo iti tako daleč, da pade dpnos posestev na nivo mozdnoga za*lučka povprečnega roč- nega delavca f na posestvih., ki pade nji H ab.-u.ig pod to mojo, pro •’ '.v^tivitotH e e moro biti vod taksna, da bi krize, ki vodno ir ;ep.no »©pet zadenejo agr, gospodarstvo, no pretilo gospodar¬ jem s rrolclaripac:/o: de povsod neka določena, od rožnik okol- BČin eavisna minimalna velikost ktaoSkoga posestva j ee je posest- 23 vo no doseže, toda j se na njem no da več racionalno gospodariti* inventar ostane nezndoston* obratovalnega kapitala italno hode* stajo in Kato tudi ni mogoče dosodi tisto intettiitotfto stopnjo v proizvodnji, ki bi druga5e bila dosegljiva in ki bi garantira¬ la zadosten donos, K j or so nahaja ona moja, od ktoro naprej prJJiie realna deli¬ tev učinkovati novSečno,oavdsi in eeaeroto od kvalitete itmljiŠČ od njih prometno lego, od podnebja* načina Obdelave in slasti ©d cen pridelkov| ako osno niso ugodno in go proizvodnja tradieie* nalno oklepa neprimernih starih obdelovalnih .metod* realna deli¬ tev tudi v rodovitnih krajih ni priporočljiva, Kjer so je ta me¬ ja dejanski prekoračila, je postala realna delitev prava šiba kmečkega prebivalstva, izvoz proobljudoaosti kmečkega pedešelja in njegovega proletarskega giv!jonskega standarda* Ravno tako pa tudi očovinako naslodovanjo ( nedeljeno dedo¬ vanje) samo po sebi ni nikakšna garancija trdnosti kmečkega stanu. Predvsem volja opozoriti na to, da se danes sorojenci nikakor no zadovoljo več z nizkimi odpravninami} ©devinski naslednik mo¬ ra te odpravnine še le prigospodariti; zavoljo tega mu nodostajo obratovalnega kapitala zn racionalno gospodarjenje in mu no do- staje toliko dohodkov, da bi dvignil svojo živijonsko mero nad proletarsko životarjenje. Da so odkriža odpravninskih bremen, od¬ proda ja parcele, kar povzroča isto nevarnost, kakor realna deli¬ tev, da postanejo namreč kmečka posestva polagoma premajhna* pritlikava, da se kmečka zornija drobi* Nedeljeno dedovanje jo nadalje jedou glavnih vzrokov boga ljudi s kmečkega podeželja} nodostajo posestnikom delovnih močil on posestva no more več obdelovati sam, odprodaja parcelo, rn&- drobi ooevlno ali pa gospodari ekstenzivno, V splošnem bi mogli reči : problem dednega prenosa kmečkih posestev, kakor pričajo tehtna izkustva, ni enostaven* Deljeno in nedeljeno dedovanje, vsako ima svojo določene spooialno pogo¬ je, ob ktorih jo primernejše kakor drugo, in vsako ima poleg go¬ spodarske relevnr.ee še svojo težko opredeljivo in ne lahko ooen- Ij.ivo socialno in politično rolevanoo, Kakor so iapreminjajo troškovni elementi kmetijske proizvodnje, kakor valujejo aono agrarnih pridelkov in kakor se razvijajo razne druge važne okol¬ iščino, so spreminjajo tudi pogoji za jedon ali drugi način kmeč¬ kega naslednega prava. Kjer postane rešitev tega problema pro - santna, jo po navadi reševati več težavnih vprašanj hkrati, Stališče, ki ga jo država zavzemala do toga vprašanja, ni bi¬ lo zmiraj isto, Srednjeveška javna oblast t*j. zemljiška gosposka, kajti o kakšni „ državni" ngr, politiki do 17» stol. ne moremo prav go¬ voriti, jo odrejala v tem oziru vezanost kmečkih posestev, v glavnem zaradi davčnih interesov in radi roda in razvidnosti 24 katastrov* delitev kmečkega posestva jo bila prcvsaue vaekak©? savisna od p;m\hodad dovolitve oblasti ( ««mlj» gosposke)* Absolutistična država merkantiliatične dobe je omejevala drotl j ca jo kalčkih posestev ravnotako la davdftlh ra« logov 4n le posebej s at; o , da bi plemstvo no moglo a nakupovanjem majhnih eaal ji bb razširjati svojih posestev in a tem povečavati avoje p o lit 3. o no mo oi. v paro svil jonski dobi 18 * atol, individualistično namerjenemu pravnemu basiranju odločujočih diniteljev ( vladarjev) nedelje^ no dedovanje ni ved odgovarjalo* modno se je omajalo le prej radi recepcijo rimskega prava, j?o tem ima vsak dedič pravice, zahtevati od doasbino svoj enaki delci aa sebe in sahtevati alno delitev zapuščine, *?o pravico ni bilo dopustne iskijUiiti no s pogodbo no s prepovedjo aapuctalka, So nadele, ki je ©d® govarjalo naravi rimskega agrar, gospodkatva (ebdelevanje p@= 1 ja s sužnji), jo našlo modno propagandne opere pri filiekrh* tih in je ustrezalo tudi meščansko - komercialno - kapital! stični misijonski, usmerjenosti ekonomskih klasičnih teoretikov. Tudi šo slenger, JUohor, Brontono i,dr, ao smatrali očevinsks nasledstvo 3cot preživelo antikvarao institucijo, ki je je treba čiaprejo odpraviti, Aouorna država je lasa 2» i>olovioc 18, stel, V svojih drža- vi jenskih zakonikih po vzoru Gode Napoleon normirala skom in skoz samo realno delitev in uveljavila načele neomejene Kemiji« Ške lastnino t t j s izenačila je v pravnem pogledu kmečko somi ji« ško lastnine s lastnino kapitala* kmečki grunt jo načeloma pri« šel v tržni promet, kakor vsak drugi predmet in se „ntobilizi « ral" ; »grunti raj najdejo ob dednih prenosih neovirano pot h najboljšemu gospodarju". Ako izvzamemo nekaj pokrajin v Italiji, V Belgiji, ob Kenu in v 'Franciji, ki jo v njih radi gospodarskih razlogov ge pre¬ vladovala nagibnost k realni delitvi, norme novih državljan « sk.lh zakonikov niso imele relevantnih uspehov* kmet novih Kako- ne v ni. upošteval in se je po starem običaju rajČi pogodil z otroci tor s iaro Silno pogodbo predajal grunt dosledno nedeljen le ensarc. nasledniku, H ko so je izza zemljiške odvoze kmečko gospodarstvo zmiraj bol j včlenjalc v kapitalistični sistem gospodarjenja, SO p® « stajale navšečne posledice realno delitve bolj očita, Eazoep- 1 j eno s t kmečke zeml je je ponekod nevarno napredovala* S kojaasa* cijaaa.1 se ni. asnogokaj doseglo, ker jo realna dolitev po i»yv« sit vi koriasasij polagoma ustvarila prejšnjo stan jo, la skalno st je izzvala reformno pokreto V smislu pdSpOi&eva« aja devinskega nasledstva, V bivši Avstriji SO Žo 1, 1iz¬ dali okvirni zakon, o pogodovanom naslodovonju tm srednjo voli« kik ksnečkjfe po^dstvih, io tcas zakonu naj proilo fcmočko posost- ve ( .^ajagat 9 ha z aajpgnjšto katastrski« Čistin donosom 25 i. :..u 1000 L), ako ni testamenta ali izročilne pogodbe uln’j ‘ -.o ra rajstarejšega s ' ,\r. o z « na drugega najbližjega sorod nlku . too blasoila, Izdati v okvirju- državnega zakona posebno deželno zakor.oso so po sir: sile samo Koroška , Tirolska in Češka. Podobno so skušali pred vojno tudi v Nemčiji dati pogodovanemu nasledovanju na kmečkih posestvih z raznimi zakoni trdnejšo epo s’ o. ki zakoni so bili razveljavljeni 1. 1935 z državnim zakonom o kmečkih o če Vinah ( Reichs- Erbhof- Gesetz). Ta zakon pomeni radikalno spremembo stališča države do dednega nasledovanju na srednjih kmečkih posestvih in normira obvezno očevinsko našle - dovanje za prevesno večino nemških kmečkih gospodarstev. Kot razlog tega zakona so navaja v uvodu k njemu : „ Državna vlada hoče ohraniti stare nemške dedne običaje in s tem kmečko prebi¬ valstvo kot krvni vir nemškega naroda. Kmečki grunti naj se šči tijo pred prezadolžitvijo in razcepljanjem, ki nastaja ob dedni: prenosih, zato da ostanejo trajno kot plemenska dedščina v rok svobodnih kreolov,. Obenem naj se s tem zagotovi zdrava porazde - 1 jeno st poljedelskih gospodarstev s ozirom na njih velikost, kajti visoko število življenja zmožnih majhnih in srednjih kme¬ tij, ki so porazdeljene čimbolj enakomerno po vsej deželi, jo najboljšo jamstvo, da ostane la zdrava tako ljudstvo, kakor drž va. Zakon.vel ja za vse kmetijo, ki so vsaj tako velike, da more¬ jo z donosom brez ozira in neodvisno od tržnih razmer in od ob-| če ga gospodarskega stanja prehraniti kmečko rodbino; za posest—| va, ki merijo več kakor 125 ha, ne velja; take kmetije se ime¬ nujejo cčevine (Erbhof). Pravice sorojencev, sploh sodedičev, so omejene na ostalo kmetovo premoženje; sorojenci, ki ne pre¬ vzamejo posestva, morajo dobiti takšno poklicno izobrazbo in opravo, kakor odgovarja gospodarski moči kmetuje. Ako zaidejo brrez krivde v stiske, imajo pravico domovskega zatočišča (H cima t zuf lucht). Očevinsko nasledovanje se ne more izključiti ali omejiti z dispozicijami inter vivos ali mortis causa; oče- vina je načeloma neodsvojljiva in neobremenljiva. Kjer ni dru¬ gačnega običaja, velja po zakonu minorat. V Franciji nahaja cčevina izza Ic Play-ja obilo pupagatorjei in storili so se tudi nekleri zakonodajni poskusi, ki pa radi svojih konstruktivnih, organiza torionih nedostatkov niso pri¬ nesli zašel jenih uspehov; v Franciji omiljujo r. ovce ono s ti va’ ne delitve jamsko rai m c'ven o . iTi zakonik is prevzeti kmetijo sam, paziti v. to dol j ono, učinkoval v tem srni .el m, pravo, kjer jo že veljalo, še l : Ijavo v ostalih, osobito v preb o: , . • x. T; i ■ - 26 - V Belgiji, kjer se je realna delitev udomačila že izza sred¬ njega veka so 1. 1900 z zakonom oprostili manjše kmetije od ob¬ vezne realne delitve. Na Norveškem je kmečka zemljiška posest iz veljave občih dedno pravnih predpisov izrecno izvzeta. V Jugoslaviji zadevna prizadevanja nekterih agrarno-politi- čnih interesentov dozdaj (1939) v zakonodaji še niso našla rea¬ lizacije. Prizadevanja, ki skušajo omiliti nevšečne vplive, ki jih ima izmena generacij na konfiguracijo zemljiškega posestnega stanja, je našel izraza tudi v rezoiuciji KI. mednarod. poljed. kongre¬ sa, ki zahteva, it naj sc zaradi velikega vpliva porazdeljenosti kmečke zemlje na kmetijsko proizvodnjo, na socialno stiukturo in na občo blaginjo narodov ustvari takšen dedni red, ki bo ome¬ jeval prekomerno drobljenje kmečke zemlje ter pogodoval ugoden razvoj kmečke posesti, ki jo jamstvo stabilnosti in socialnega miru , n Zaključek : Nedopustno je is primernosti določenega dednega prava v konkretni deželi v konkretni dobi in ob konkretnih pri- rodnih in tržnih okoliščinah sklepati, da je ta dedni red za kmečko posest tudi občeprimeren in da mu gre brezpogojno prven¬ stvo. Kjer prirodni in tržni pogoji niso ugodni, pospeševanje drugačnega dednega .reda, kakor ravno volja, ne bo dosti spreme¬ nilo. Kar je važno in kar je za agr„ politiko odločilno, je, kteri način dedovanja jo v konkretni dobi narodnogospodarsko najbolj ugoden in ga je zato pospeševati, Toda spreminjati in oblikovati strukturo agr, gospodarstva, kar se tiče konfigura¬ cije, velikostnih skupin posestev, z reformiranjem kmečkega dednega nasledovanja spada k najaelikatnejšim in najtežjim ak¬ cijam agrarne politike. Na tem področju zadenejo oblastveni ukrepi kaj rado na močno rezistenco. Naj gre že za favorizira¬ nje realne delitve v pokrajinah, kjer se je udomačilo očevin - sko nasledovanje, ali za favoriziranje tipa, kjer je realna delitev že dlje časa običajna, vsak reformatoričon poskus nale¬ ti na silno ovire psihologione narave in na odpor, ki je velik del utemeljen ideologično tradicionalno, trizadete plasti kmeč¬ kega prebivalstva smatrajo takšno normiranje kot nedopustno po¬ seganje- v svojo lastninsko pravico, kot omajevanje pravno var¬ nosti, kot nekaj, kar direktno nasprotuje njih tradicionalno utrjenemu pravnemu prepričanju. Zategadelj imajo na tem agrar- nopolitičnem področju polagoma učinkujoče nujnosti gospodar - skih realnosti več verjetnosti uspeha, kakor načrtno izkon - struirane normo javne oblasti. 27 - B) ST R TJ K T u R A L N A O B L I K O V A NOSI AJ5 . R , G ,0 S P O D A R S T .V A__ Z OZ I ROM N A iT. A PRAV NO _S A R A V O . KM ETI JSKE Z E M * L J I S-.IC E. PO SESTI I) n o r.. E. 2.1. i. . i. 2. £. 2. _. . 2. i. 2. Y. 2.9. £. 2 t _ e # g o a v _ ]) # r j a j a nj f a . Od pravno naravo kmečka zornij, posesti zavise v obilni meri produktivnost gospodarjenja, stopnja tehničnega napredka polje¬ delstva in socialni položaj kmečkih gospodarjov. Od tc pravne narave pa gredo se močni vplivi na politično življenje, tako močni ir. daiekosežni, da jo bilo zmiraj v eminentnem polit, in¬ teresu države, kako so ta pravna narava oblikuje, Država je sku¬ šala od nekdaj pravno razmerje mod poljedelsko zemljo in njenim obdelovalcem oblikovati tako, kakor je smatrala svojim politi¬ čnim in narodnogospodarskim interesom primerno. Kolikor se tiče narodnogospodarskih interesov - drugih v ekonomski vedi ne moremo presojati •- se ne more reči, da gre kakšnemu določenemu tipu prvenstvo« Določenemu stanju agrikul¬ ture odgovarja ob določenih mnogovrstnih raznih okoliščinah do¬ ločena pravna oblika kmečko posesti kot optimalna, ponavadi pa no kot edino primerna, marveč le kot primernejša kakor druge . Vsaka oblika tega pravnega razmerja ima svojo posebno narodnogo¬ spodarsko, politično in socialno relevantnost. Borbo kmečkega stanu za pravilno in pravično ureditev tega razmerja izpolnjujejo Zgodovino agr. politike. To razmerje je pa obenem še konzervativno utrjeno, podlega prav zelo vplivu vztrajnosti, so prepočasi prilagaja spremenjenim razmeram te* zahteva za reforme dolgotrajnih naporov. Cilji in ideali - gospodarski in negospodarski - teh borb so bili v raznih dobah in v rasnih državah kaj različni. Najkraj¬ šo bi jih mogli označiti tako-le : V dobah prvotne kolektivne posesti in kolektivnega gospodar¬ jenja je bil ideal individualna zemljiška lastnina, pozneje ■ugodnejša ureditev deljeno zemljiške lastnine, pozneje njena nadomestitev z neomejeno individualno lastnino, danes se na raz¬ ne načine očitajo nagibnost k raznim oblikam skupne lastnine in k omejeni .individualni .lastnini. ti) m i v, g n e, .g.£.S.X.S.2.-.£.£.i.^.£.£.-.£.5.2.š.T k . o, . z e m 1 j.. j, „ I. ^, 2.. P.. 2. . s. t. i . 1 } s k u p n a ... lastnina „celega_rodu , d ?.■ u z i n e v širšem smislu^. Ta oblika je, kakor dokazujejo zelo mnogi zgodovinarji, pr¬ votna oblika, Zornija se obdeluje skupno, ekstenzivno na skupen račun in pod vodstvom starešine. Ta oblika ustreza, ko je po - 23 Ijedslsko priprave zemlje še dosti na razpolago, tako da se nor., posestvo razširjati kakor postaja družina številnejša. la obzira se jo ohranila tudi v jugoslovanski rodbinski v h ism; za d r ng a, T. Lastnina posestva pritiče rodbinski zadrugi ot celoti; posestvo se no podeduje, marveč samo upravlja od vsakokratnega, po večini voljenega starešino, ki more biti radi nesposobnosti odstavljen; so pa tudi rodbinsko zadruge, ki pre¬ haja v njih starešinstvo dedno od očeta na sina ali na mlajšega brata; starešina-nima pravice disponirati z zemljišči, tudi mor tis causa.no, in posestva brez privolitve zadružnih članov tuni no smo obremeniti, Rodbinska rodbina šteje več rodbin,je pa tudi takih, ki sestoje iz ene samo rodbine ( inokoština)-. Skupna lastnina celega rodu ali družine jo ustrezala natu¬ ralnemu gospodarstvu, V tej nori, kakor napreduje denarna in fiskalna včlanjenost kmečkega posestva v individualistično ure¬ jeni kapitalistični gospodarski sistem, se rodbinski zadrugi izmika njena eksistenčna podlaga. Nazadovanje pričenja že z Miloševim srbskim državljanskim zakonikom (1. 1844); ta ureja sicer posebej individualno zemljiško lastnino in posebej za - družno zemljiško svojino, vendar pa vnaša tudi v ta diugi del io prvine, ki so postalo nadaljnomu obstoju rod- ! r ‘I v : ", fS i “ O • " t T-•' -m. _L v — m. !_cl i__ o j- •> binsko zadruge škodljive« Hrvatski državljanski zakonik (1853) obljublja, da so bo izdal za zemljo posest rodbinske zadruge poseben zakon, pa to se ni zgodilo; merodajni krogi so smatra¬ li to institucijo kot absoluten ostanek in upravna praksa je marljive pospeševala njeno razkrajanje. Mnenja o uspešnosti gospodarjenja redb, zadrug in o primernosti njih nadaljne zakon¬ ske zaščite se zelo razhajajo, a o b č 2) O V r -i V» r; L V V Ci v«-. __ t n x n c NajznanojŠi primor novejše zgodovine je ruski „ mir"; po kmečki odvezi v SOih letih zemljiška posest ni prišla v svo - bodne roke kmetov, marveč v roke občine, ki jc razdeljevala zemljišča kmetom v uživanje, Ta oblika zcmlj. lastnine se je izkazala kot selo škodljivo; 1» 1906 jc izšel ukaz o prevedbi mira v individualno zasebno lastnino. j. v. d n a a s t n n a države To obliko srečujemo le sporadično (Kitajska, Rusija). Zem¬ ljišča sc pridoljujejo posameznikom oz, njih skupinam samo v uIcojTils o cin j g c Skupna lastnina države je cilj mnogovrstnih agrarno - refor¬ mističnih gibanj, J eden is najznanojših zastopnikov to misli jc H. George, ki dokazuje v spisu „ Napredek in siromaštvo" (1879), da leži glavni vzrok socialne bode v zemljiški renti, ki jo dobivajo zasebni lastniki poljedelske zemlje; to rento jo treba odpraviti oz. jo prenesti na celoto s podržavitvijo vse zemlje. Poznejši glasniki toga gibanja so ta postulat omilili - 29 - v cej obj-ikri, da naj zemljiško rento posname država z davki, vslea česar bi se mogli vsi drugi davki odpraviti ( singlc- tax men). Zemlja kot skupna lastnina družbe kot celote (ne države) je nejasen cilj poznejših marksistov in nekterih socialno-re- volucaonarnih struj. Ni jasno, kdo naj bi bil nosilec take lastnine, kaj je družba i.dr, 4) *2 - Vi P. 3 § „ i S s t n i n a _ z d r u ž e n i h p o 1 j ) d e 1 c e v . Načelo je : oni, ki zemljo dejanski obdelujejo, naj bodo njeni lastniki, vendar pa ne posamezno in osebno, marveč last¬ nina pripadaj posebnim njih zadružnim skupinam. Ustvaritev to oblike je cilj raznih socialnih reformatorjev ( Owen- Thompson - Fourior - Louis Blanc - Lassalle - Oppenheimer - sindikali¬ sti). i’o načelo izgleda privlačno, jo pa in praxi težko izved¬ ljivo ( težave glede vodstva, porazdelitve dela, razdelitve donosa, mnogo sporov i.t.d.) Uspehov italijanskih zadrug po - ljedelcev ne gre navajati v dokaz j te zadruge poljedelskih de¬ lavcev jemljejo namreč zemljišča le v začasen zakup, kar je ne¬ kaj bistveno drugega. 5) J2pli£na_lastnina. Ta jo dominirala v dobah nevoljništva, tlačanstva. Sestoji iz dveh lastninskih pravic, od kterih pritiče vsaka drugomu subjektu; prvi ima pravico z zemljo pravno disponirati*. drugi ima pravico jo neposredno uioriščati; ta pravica se mu more ob določenih pogojih, normiranih v zakonu, odvzeti. Deljena lastnina je dolga stoletja ovirala napredek polje¬ delskega gospodarstva v državah in pokrajinah, ki sc je v njih trajno udomačila. 6) bedni_zaku£. Razvil se je na podlagi fikcije v deljeni lastninski pravi¬ ci, ponekod na podlagi zasebnih pogodb z novonaseljeniai kmeti. Pravno razmerje je natančneje opredeljeno kakor pri deljeni lastnini, velik plus je dednost zakupa, noodpovedljivost od strani vrhovnega lastnika in stalnost višine dajatev (zakupni¬ no) - poljedelec ima jamstvo, da ostanejo uspehi njegovega truda ( izboljšanja zemljišč, uvedba racionalnejših metod ob¬ delovanja) ohranjeni tudi njegovim dedičem - otrokom. «ainus je : noodpovodljivost od kmetovo str~.ni in pogosto tudi poni¬ žujočo dajatve. Ired stoletje:., in že ^roj so to obliko odpravili in prepo¬ vedal j • v Jugoslaviji sc jc ohranila do 1919. V poslednjih dobah se dedni zakup, seveda oproščen od obremenjujočih priveskov, pogosto smatra za posebno u ^^^^^^^^^^^g^^j^^ac^po^jcdclcon^ii^ijcgovo zemljo; “ 30 - ob idiliki agr, reforme 30 ga ponekod zopst uvajali, r f) N g 2 $ 2 tl 8 8 § ... Z 5 S e U a w i g d i jr j. d u g J s a lastnina, ‘la oblika urejena po načelih rimskega prava, danes prevladuje in je ideal ne samo prevšsne Večine kmečkega prebivalstva, temveč tudi veoino narodnih gospodarjev in je bila ideal velikih držav¬ nikov v dobah, ko so dejanski obdelovalo! zemlje bili po prevesru večini samo njeni uživaldi ali dedni zakupniki . lomen te obli¬ ke za kmečko gospodarstvo moremo najboljša ih najkrajše oenadi- ti z besedami Arturja Young - a ; l( Dajte SloVekU v Stalno last črno skalo in izpremenil jo bo v vrt j dajte wU V devetleten za¬ kup vrt in izpremenil ga bo v pustinjo ", 8) Zasebna individualna, *.. *"* **' ‘ '* ” ' • -f » *4 rt*’ tih £ e z i . o g i r i h o m o j e.n g _ 1 g b t n i h a , \l dobi fevdalnih političnih redov je bila pogosta izjema od tedanjega pravila, ki je poznalo zgolj užitno lastnino ali na - sledatveni zakup. Tako je bilo pri nas glede ,izkupljenih kae - tij", ki so jih tlačani iekuplli od gospode; pogodba se je zabe¬ ležila v zemljiško knjigo (urbarje), omejenost se je nanašala pogosto na prevedbo lastnino o pogodbami med Živimi, za kar Je bilo treba pristanka gosposke. Specialne omejitve individualne kmečke zemljiške lastnin« p« so postale zopet predmet agrarno-političnlh teženj izza posled« nje tretjine preteklega stoletja ( ustanavljanje, .kmečkih t idej« komisov 1 ', „ rentnih posestev", ameriških „ hornestead", fmn - ooekih „ biens ds faallle" l.dr.). Takšne speoieln« omejitve prinaša tudi srbske , ekučje" ( naredba kneza Miloša 18!>6), tul« nimum posestva, gostoječ Iz hiše, dvorišča in 5 oralov zemlje je usedov©jijiv In »10 mere obremeniti le do polovice vrednosti. 9) ličili I . H I B 2 • To obliko nahajamo sidraj in vsepovsod} v nekterlh dršavah je zelo važna, ponekod oel© prevladuje (Irska, Anglija, Belgija, v velikih delih mrnoijo in Italije, v komuniji, v zapadni Nem¬ čiji). ir avl a e zakupnika morejo biti take v stvarnim kakor v fiatov«« nem oziru zelo omejene, morejo pa biti tudi take lirama, da po* menijo dejanski odsvejljlvo in dedne pravico do grunta* med obema ekstremi je mnog© vari&ei-j. Ne všečna pi&t §ača§n§ga §akup& j§,da zakupnik zemljo iz Šuma, je ne zbeijšuj©,- marveč diteriorira, da nima interesa za moiio« racije 1« pod. le načinu, kako §© zakupnina plačuje, je začasni zakup dole« Men ali stalen, naduralen ali denaren. Položni nakup je naturalen, zakupnina je aiikvotnn del doso« Ženih pridelkov, najpogosteje pel-oviea ( spolevinarstve « - 31 - mezzadria - metayage - Kalbpacht ali Teilbau). Deležni zakup učinkuje ugodno in se vzdržuje trajno v večjem obsegu zlasti v pokrajinah, kjer prevladuje gojenje rastlin - trajnic ( vinska trta, oljke, rože, sadno drevje i.pod.), to je v Italiji, v balkanskih državah, v Španiji, v južni Franciji, v iorenju). ustnik zemljišča mora precej investirati ( rastline, zidna ograja, terase, vodnjake, kole etc.) in mora v obrestova- nje in amortizacijo dobiti višji delež na donosu kakor pri dru¬ gih, vrstah zakupa, llačevanje zakupnine v obliki alikvotnega deleža je primerna, ker sta sakupodajalec in zakupnik enako za- visna od setve in od tržnih cen pridelkov; njih spremembo ne pomenijo za enega nesorazmeren in neupravičen dobiček v škodo drugega. Spolovinarski odnos vodi rad k sporom, ker zakupojema¬ lec nima zelo velikega interesa na zboljševanju obdelovanja, kajti dodatno ustvarjeni uspeh ne ostane izključno njemu in ker tudi nima močnega interesa, da bi z gospodarskimi napravami previdno in varčno ravnal. lo drugi strani pa iz istega vzroka tudi zakupodajalec nima interesa do novih, morda zelo potreb¬ nih investicij. Tam, kjer se je ta oblika zakupa oživela, se je ponavadi pa tudi ustalila in utrdila zavest obojestranske loja- litete in izsledki spolovinarstva so tako v zasebno - kakor v narodnogospodarskem oziru ugodni. lo velikosti zakupnega zemljišča ločimo med velezalcupoin in malo zakupom; malozalcup je ali zakup celih manjših posestev ali pa parcelni zaku. Velezakup ( zakup celih veleposestniških komplek¬ sov) je narodnogospodarsko ugoden pojav, kajti ljudje, ki si upajo vzeti veleposesti (eno ali več) v zakup, so posebno spre¬ tni, strokovno sposobni in podjetni gospodarji; ker morajo imeti tudi velik obratni kapital, je rizik tem večji in oni si zato prizadevajo obdelovanje zboljšati z ukorišČanjem najbolj¬ ših delovnih metod in produktiviteto in rentabiliteto posestev dvigniti do najvišje dosegljive stopnje; takšna podjetja posta¬ nejo vzor za kmetijsko gospodarjenje v svoji najširši okolici in širijo napredek v agrikulturi. krajno nevšečen in škodljiv postane pa velezakup, ako vele- zakupnik zemljišč ne obdeluje sam, marveč jih kot spekulacij - ski posrednik samo daje v podzakup. «i a 1 o z a k u p celih manjših kmečkih posestev se je po večini obnesel; mnogo rodbin najde na ta način preživo in eksistenco, ne da bi morale razpolagati z večjim začetnim obratovalnim kapitalom; preti pa nevarnost prekomernega izže¬ manja in zanemarjanja zemlje v poslednjih letih zakupa. Ista nevarnost preti tudi pri parcelnem zakupu; narodnogo¬ spodarsko ni posebno pomemben, bolj pa socialno politično, ker morejo pritlikave kmetije z zakupom par parcel postati dejan¬ ski samodovoljne in ker parcelni zakup zboljŠuje prehrano - 52 - mnogim delavskim družinam in pomeni znatno oporo zlasti ob brez¬ poselnosti. Kjer je zakupniško razmerje precej razširjeno ( v Belgiji in Angliji; skoraj 90 A vseh kmet. obratov), skuša država s splošnimi normami zavarovati narodnogospodarski interes ter pri tein obenem zaščititi slabe jšo stran, zalcupojemalca. Vendar pa je ostalo zakupniško obligacijsko razmerje urejeno v splošnem le s precej dispozitivnimi normami in premalo ( prim. §§ 1105 , 1109, 1120 obč. drž. zak.) Ker ti predpisi ne zadostujejo za varovanje gospodarskih in socialnih interesov zakupnikov in za- kup o da j ale e v, se v novejših desetletjih pojavljajo stremi jenja* urediti zakupniško razmerje na gospodarsko bolj racionalen na¬ čin; glavna načela teh reformnih prizadevanj so : aa) Načelo pogodbene svobode naj se omeji; nove norme naj bodo jus cogene, ( ne dispositivum); bb) Zakupnik imej pravico izvršiti melioracije tudi proti volji lastnika in mora dobiti zanje po preteku zakupa odšlrftAtti- no, cc) Odškodninski spori naj se rešujejo pred posebnimi razso¬ dišči ; del) Pogodbene določbe o omejevanju zakupnika glede njegovega, gospodarjenja naj bodo neveljavne, lastnik pa imej več pravnih možnosti, varovati se pred deterioriranjem v zakup danih zom — 1 • . V v l,]isc; ee) Zastavna pravica zakupodajnika naj se omeji; ff) Odpovedni rok naj bo daljši; gg) Naprave, ki jih postavi zakupnik na zemljiščih, so nje¬ gova lastnina in jih more odstraniti. C) S T R U K T U R _N_A_OBL I K 0 V A N 0 S g Z_ ' OZ IRO M N A I 0 L J E D E L S K E PANO - G E I N S T R 0 K " v I) 0 b f _ O A . e . 9.. ?: k o n k r e t n a s t r u k - k # o _ t p.5.S. 9.^.2:.5. t, u # r_ a i.n.• 1) ni a Izredno velikega narodnogospodarskega, pa tudi politi¬ čnega pomena je stopnja zdiferenciranosti agr. gospodarstva glede panog in strok in konfiguracija sestavnih delov v te*« pogledu. Ta struktura ni nikjer proizvoljna in slučajna, marveč je rezultat priročnih, tehničnih in gospodarskih nujnosti, je tra¬ dicionalno utrjena in individualna v vsaki državi, pokrajini in krajini; v vsaki taki konkretni strukturi imajo posamezne kulture in njih zvrsti svojo posebno relativno pomembnost, svoje posehue eksistenčne pogoje in lastne razvojne nagibnosti m možnosti. .ja je v konkretni državi ta sestava agr. gospodarstva ravno takšna, kakoršna je, zavisi od kupne moči prebivalstva, od mož¬ nosti rentabilnega izvoza, od gostote agrarne naseljenosti (od števila ljudi, ki ga mora povprečno prehranjevati kmečko posest¬ vo), od starostne sestave celokupnega prebivalstva in od prirod- nih pogojev, precej zavisi ona od plodoreda, ki prevalira oz. od mnogovrstnosti uporabljanih plodoredov, ker ima v vsakem plo- doredu sleherna vrsta kulturnih rastlin, posebno pa žito, krom¬ pir, koruza, svoj poseben pomen in posebno nalogo. 2 ) Nestalno s t __ t e s t r a n i _ a £ r . s t r u k t ure . kolikor prihajajo v poštev zgolj prirodni pogoji, jo ta se¬ stava poljedelstva precej stabilna. Površinska razmerja mod go¬ ličavami, gozdi, pašniki, travniki, raznimi njivskimi kultura¬ mi, sadovnjaki, vrtovi l.t.d. se spreminjajo v normaliziranih dobah le zelo počasi, kakor nevidno. So pokrajine in okraji, ki so po naravi predestinirane za pridelovanje žita, druge za pri¬ delovanje gomoljastih rastlin, tretje za določene industrijske rastline ( tobak, bombaž, konoplja, hmelj etc.), druge za pri¬ delovanje krme, druge za vrtnarske kulture i.pod. V tem pogledu so agramo-po 1 itične možnosti omejene, ker pri- rodnih pogojev ne moremo v zadostni izmeri spreminjati. Zavoljo ekonomskih in raznovrstnih družbenih interesov je pa ta struktura v okvirju možnosti, ki jih dovoljujejo prirodni pogoji, nestalna. Vzroki, od kterih pohaja ta nestalnost, so v glavnem isti, kakor so našteti v uvodu sub Il/b, poleg njih pa še stanje agrarne tehnike, porazdelitev nacionalnega dohodka med socialne sloje, plasti, poklice, stanove i.dr. Kakor se spreminjajo ti posamezni elementi, se dviga oz. pada relevanca posameznih kmetijskih panog in strok, se razširjajo ali reduci¬ rajo, ker veli tako sprememba rentabilnosti pridelovanja, ki na¬ stane kmečkim gospodarjem. Iz imenovanih razlogov se ta struk¬ tura agr. gospodarstva zdaj poenostavlja, zdaj bogatejše zdife- renc.ira, dobi zdaj nagibnost k monokulturi, zdaj k polilculturi. Nekaj primerov ; de sredi preteklega stoletja je bila ovčjereja zelo važna stroka kmetijstva, kvalitativnejša volna prekomorskih držav, bombaž in umetna svila so storile v naši# krajih ovčjerejo ne¬ rentabilno, tako, da se je njena pomembnost v agr. strukturi zelo skrčila, Pomanjkanje delovnih moči oz, zvišba mezdnega troškovnega elementa povzroča omejitev tistih kultur, ki zahtevajo mnogo pravočasnega in skrbnega delci j kmečki gospodarji prehajajo od intenzivnih kultur k manj intenzivnim in k ekstenzivnim. - M - ^otoriaaelja prometa je že žolc skrčila pridelovanje ovea> jpprtao udejstvovanje In radio so poznata v pridelovanju ječmena in hmelja. f/agosti vzroki oo apremouho potresnih navad, te pogodujejo da¬ nes n-pr. pridelovanje povrtnia na račun pgenloo in rži, živino¬ rejo na račun žitarstva. iožncsii posebno rentabilnega isvoza pogeattjojo zdaj eno zdaj drugo kulturo. Avtarkična stremljenja današnje države pogodujejo danes pri¬ delovanje industrijskih rastlin. h&fco zelo sc more vsled imenovanih in drugih razlogov spremo- niti agr. struktura v ton pogledu, dokazujeta slasti klasična primera Danska ia Uifeozomeke » obl n s t v o u ■ r u « u 1 a a i ,1 a te p 1 a - fc”. i •■ w »j- «•- *-v .'>•■ ?.4 r.v * t..- • ur* Ih mi* **• —» *»* m> m* f t i „ a « r a r n o s t r u k t u r o , /j*' fr-C* Xis Je* W #.•*« .•>/< *• • -m- /~u. , . r - /Aj* f^f Stanje in sprememba strokovnega. »ustava agr. produkcijo vpliva - všečno ali nevšeeno >- ha narodno gospodarstvo in na ne¬ ekonomsko javne ihte roso. škodljivo posledico jo treba odvračati,, koristno ohraniti; iz tega pohaja nujnost oblastveno regulacije. Ta jo pa še načelno kakor neizbežna. Vsak narodi ima v dolo - Senom času na razpolago Xo določeno količino poljedelske uporab¬ no zemljo; celotni obseg agr. produkcijo je torej omejen in ka¬ kovost dane zemlje jo težko iz pr'-.-mi i 13 a "i> x {la,m pital in delo sta prozna, se moreta povečati, zonija skoraj no). Agrarni sektor živijonskega prostora treba čimbolj racionalno izkoristiti,tre¬ ba jo pridelati na njem vseh važnih hranilnih potrebščin vsaj kolikor gre t,j. agr. produkcijo je treba naravnati po dejanskih potrebah prebivalstva in države t.j. v danem času gre vsaki po - eumozul vrsti pridelkov določen vrstni red na lestvici nujnost kih stopenj ta j, razmero zahtevajo stremeti po določeni konfi - garači ji. razmerij med pol jo asiškimi kulturami in živinorejskimi strokami bilkovem je to plati agr. strukture se ne nore vseskoz ali vselej prepustiti proizvelji in rcntabilitctnim interesom poljedelskih posestnikov, marveč jo je treba večkrat - celoma ali delom - usmerjati po ebčestvenih interesih. Ti se spremi - njajo; zato nobeno preoblikovanje te strukture ne more biti de¬ finitivno . Radi rega n,pr. država pospešuje ( razširja) x>ridelovanje rastlin, ki jo njih uvoz nezanesljiv ali zahteva obilo deviz ali ki je njih izvoz žolc rentabilen; država skuša doseči čiri višjo diferenciranost agr, proizvodnje (bogato strukturo) in odpravlja monokulturo, ki preti prebivalstvu postati nevarna zavoljo padanji', cen, konjur±kturnih valovanj in mnogotnih rast¬ linskih bolezni; država omejuje pridelovanje pridelkov, ki se jih prideluje preveč, tako, da pride rentabilnost kmetovanja v nevarnost; država i>odjjira razširjanje kultur, ki so odpor. .e j se proti krizam; država uvaja nove kul tare avtarkičnih ra^lo- - 35 - \ govf takoh priborov jo zelo mnogo; vsakteri takšen ukrep pomeni spremembo agr. s e stava. 4) m o z nest i i n _ m e k o r e k t u r . i 9. .. O U a s t v e n i h aa) Korekture je mogočo izvesti v tej meri, kakor to dovo - 1juj ejo prirodni, zlasti pedološki in klimatični pogoji; ta me¬ ja se moro premakniti le ob neracionalno visokih troskih; tudi v ljubljanski okolici bi mogli pridelati toliko datljev, bomba¬ ža, oranž in tobaka, kolikor ga potrebujemo, ampak ob kakšnih troskih i klogočc jo pa ob racionalnih troskih ustvariti potreb¬ ne tehnične in ekonomske pogoje ( strokovna sposobnost - izbira semenja - minimalno cone - odjemna dolžnost - izbira pasem itd.) bb) mojo stavijo tudi plodorodi in njih posebnosti. Ekonom¬ ska racionalnost zahteva oni plodorod, ki jo ob danih prirodnih tehničnih in obratovalnih okolnostih najoptimalnejši; v njem se pa razne kulture med seboj pogojujejo in dopolnjujejo, na vsa - kem posestvu na svoj način, kakor dovoljuje kakovost zemljišč in njih površinska konfiguracija. V plodoredih, ki prevalirajo v sred. Evropi, vzdržujejo kmečki gospodarski narsiktero kul¬ turo bolj radi zahtev prirodne konfiguracije svojih zemljišč in radi obratovalnih nujnosti kakor iz razlogov rentabilnosti. cc) Agrarno-politična prizadevanja morajo na tem področju postopati krajno previdno, spočetka počasneje in v manjšem ob¬ segu in izkoriščati pridobljena izkustva, kajti kmečki obrati morejo spremeniti strukturo svoje produkcije le ob vsestranskem upoštevanju svojih notranjih organičnih zveznosti in ob razpo¬ laganju za to potrebnih finančnih sredstev. Pri teh prizadeva¬ njih je treba računati le s tem, kar je v bližji bodočnosti mo¬ gočo dejanski doseči, kajti odmaknjenojša bodočnost bo stavila morda diametralne nasprotne zahteve. Tudi je na tem področju sleherna shematičnost zelo škodljiva; računati je mogoče samo s konkretnimi ljudmi, s konkretnimi njih sposobnostmi in njih konkretnimi interesi in vsemu, temu je treba prilagoditi metodo in sredstva agrarnopclitlenih namer te vrste. Druge plati strukture agr. gospodarstva so danes v srednje¬ evropskih razmerah manj važne; zato tudi agrarno politična njih rolevanca ni takšna, da bi so morali na tem mestu nanje ozirati II. del r H 0 D U K T I V I T E T A AGRARNEGA GOSPO DARS T \r A dsebiua pojmu produkt Ivi te; te je v izvajanjih tega dela zgolj tehnični pojav stvarne izdatnosti, donosne sposobnosti poljedci- sitih zcmljuč; t«j. sposobnosti prinašati trajno določen tehni* con uspeh, določeno količino agrarnih pridelkovj gre torej ža relacijo ned obdelovanjem določene površino poljedelske zemlje kot produko šenih pride gre za koli ijskoga činitclja in količino ha tej površini doso» Ikov { poljedelskih in Živinorejskih )f Še krajše i cino pridelkov, ki naj ga nar. gospodarstvu daje mača poljedelska proizvodnja, Agrarne-po1itični interesi morejo zahtevati n.pr. naj se do¬ sežena produkciviteta dane poljedeske površine ohrani, naj se produktiviteta poveča z razširitvijo poljedelske po¬ vršine , naj se produktiviteta poveča na isti površini z lut-oaslfika-— cijo obdelovali ja, naj se produktiviteta zmanjša, zato, da se ponudba pri¬ lagodi povpraševanju* Obrana dosežene produktivitdte n a ti a p e v e č a n i p o 1 j e d » površini« Agrarno-polltična prizadevanja to Vrsto postanejo potrebna, kadar proti nazadovanje produkt,ivitote, nevarnost nazadovanja oz. dejansko nazadovanje moro imeti zelo različne vzroke in je treba pričeti pri vzrokih in uporabiti ustrezna *rodatva, če no gre drugače tudi sredstvo prisilnega obdelovanja ter odvzema zemljišč in njih prideljovanjo drugim radi obdelavanja. Prodaot- sam jo poln kazuistiko, postane pa aktualen le ob abnormalnih gospodarskih raznoruh ( v Nemčiji in Italiji) (vojna n,pr») A) Agrurno-politlčno akcijo se znajdejo v tom oziru najprej pred vprašanjem : ali jo še kaj možnosti ( tehničnih! in ekonomsko izrabijivo„ Narodi, ki imajo še večjo površine nekultivirane zemlje, ki jo ;iq mogoče brez neprimerno Visokih troŠkov storiti poljedel¬ sko uporabno, imajo m svojo bodočnost dragoceno rezervo, Toda. v tem pogledu se narodom eapa&he in srednjo Kvropo na odpihajo več široke možnosti j površino, ki jih ja mogoče še pritegniti k poljedelstvu, znalajo pri njih la Šn 4 " 10 > oelokupno po« 1jedelskp uporabna površina j dnai aa še prod vojno razširjali poljedelsko kulturno safuljo s kultiviranjem še ne obdelanih zemljišč in so to akoijo po vojni ŠQ posebno poppegili, celokup ni uspeh a ozirom pu dane potrebe in 2 ozirom na Gfeseg že prej kultivirane zemlje vendar ril takšen, da bi narodnogospodarsko kaj posebno mnogo pQmQhilj ZOlijljO, ki bi j0 MOgll Š6 storiti poljedelsko uporabno, j rj smiiraj manj ih kar je je šo, zahtev« - 37 za kultiviranje zelo visoke kapitalne troske. Kot površine, ki niso polnovredna poljedelska zemljišča, pa bi sc z gospodarno uporabo poznatkov kulturnega inžonjerstva moglo spremeniti v polnovredno kulturno zemljo, prihajajo danes v glavnem upoštev samo : slabi ovčji pašniki, zamočvirjeni trav« niki, barja, zapcšeenjcna pobočja in podobna zemljišča, ki niso popolno pustinjo. Takšne nekultivirano površino morejo spromoniti v polnovredne kulturno površino : posamezni posestniki takih zemljišč, zadružne organizacijo prizadetih posestnikov, država in regionalno samoupravo. Najbolje je, ako moro to storiti posestnik sam in oko nore pri tem računati na denarno in tehnično-administrativno pomoč javne oblasti; zemljišču, ki naj se kultivirajo, so morajo nahajati v pripravni legi naproti žo obdelanim zemljiščem in prej se rnorojo urediti vodnopravno razmero. Na podlagi zadružne samopomoči jc uspeh ponavadi dosegljiv samo, ako jo članstvo pri zadrugi za vse prizadete gospodarje obvezno in ako obstoji pravna možnost razlastitve zemljišč. Treba jo najti tudi primeren ključ za porazdelitev stroškov med zadružnike, ki imajo neposredno korist, sosedna miselja,ki imajo posredne koristi, in javno oblast; ta mora pogosto pri - spevati velik del troskov a fonds perdu ( 1/4 - 2/3). logostoma more takšna dela zavoljo visokih troskov in radi tehničnih in pravnih ovir izvesti samo javna oblast, čeprav ni zasebnogospodarsko rentabilnosti, je vendar ,* narodnogospodar¬ ska rentabilnost" očita, ker nastanejo iz takih dol proj ali slej trajni novi dohodki ne samo prizadetim posestnikom, mar¬ več tudi drugim poklicem in v obliki davščin tudi javni oblasti. Dela, ki so namenjena pridobitvi oz, ohrani poljedelske zem¬ lje oz, njenemu zboljšanju in ki so v tehničnem oziru tičejo v prvi vrsti ureditve vodnih razmer, imenujemo meliora¬ cijo v ožjem smislu; melioracija v širšem smislu je vsaka naprava, ki so ž njo zboljšuje agrarna produkcija; Kot meliora¬ cije v ožjem smislu - samo za te gre na tem mestu - smatramo zlasti : utrjevanjo bregov, regulacijo rek, korekcijo potokov, zajezovanjo hudournikov, dolinske pregraje, rekultivacijo za¬ močvirjenih zemljišč, osuševanje i.pod. Takšne melioracije zahtevajo ponavadi izdatna finančna sred¬ stva, ki Jih posamezniki redoma ne bi zmogli in melioracije običajno niso izvedljive brez pomoči javnih oblasti, ker sc le redkokedaj tičejo zemljišč enega samega posestnika, marveč tan- girajo tudi tuje vodne pravice in zahtevajo razne naprave tudi na zemljiščih posestnikov, ki jim morda no prinesejo nikakšnih koristi. Zavoljo tega je izvajanje molioracij inojono a posebnimi 38 - zakoni, radi tega se ustanavljajo in poslujejo posebni kultur- no-tehnični uradi in se vzdržujejo ter zbirajo posebni meliora¬ cijski fondi. V Slovenioi so je to uredilo z (avstrijskimi) splošnimi vod¬ nimi zakoni 1. 1869 in 1870 in s poznejšimi melioracijskimi za¬ koni, ki so uvedli vodno zadruge z obveznim članstvom prizade - tih posestnikov. Poenotenje pravnih norm o melioracijah za vso državo se je deloma izvršilo s Uredbo o melioracijskem skladu z dne 3.VI. 1938. Iz sredstev tega fonda se izvršujejo dela za zaščito ob po¬ vodnji, za izsuševanja, namakanje in naplavijanje zemljišč, de¬ la za uravnavo vodotokov in dela ob izdelavi objektov za pre — skrbo z vodo. Melioracijski sklad, ki ga upravlja minister za zgradbe, je sarnostalna pravna oseba, ki more v namene, ki je radi njih usta¬ novljen, najemati posojila doma in v zamejstvu na podlagi last¬ nih dohodkov. Uredba predvideva 10 raznih virov dohodkov tega fonda. Iz melioracijskega Imi. so dajejo posojila in podpore ; po¬ sojila se dajejo vcdl.1,, z .drugam za izvrševanje melioracijskih la z obrestno mero po 3 5^. obrokzv se zavaruje iz letnega pred¬ la l. erajo plačevati melioracijski ta vodni prispevek pobirajo pristojne davčne upra— del z rokom do kV • 7 * ■ . š ' -k : Izplačevanj e ai.ui t c i piša vodnega yr is_cvl. interesenti j ve. Podpore pa se dajejo iz melioracijskega sklada v navedene melioracijske namene do 50 - 30/* odobrene proračunske vsote, ako prispeva tudi banovin:. 10 oz, 15 > in ako za ostanek pri - spevajo občine in lastniki zemljišč in ogroženih objektov. Za vsa dela, ki sc- izvajajo iz sredstev melioracijskega skla¬ da, bodisi s posojili, bodisi s podporami, je potrebno ; da je pristojno državno oblastve projekt odobrilo da je bila izdana vodopravzm dovolitev za izvršitev projek¬ tiranih vodnih naprav, in da je bilo urejeno vprašanje vzdrževanja izvršenih del. Tista dela, ki se izvajajo is posojil sklada, se izvršujejo ob nadzorstvu pristojnih državnih, tehničnih organov, dela pa, ki se financirajo o podporami sklada, izvajajo pristojna držav¬ na oblastva no predpisih zakona o državnem računovodstvu. kot posvetovalen organ Ministrstva za gradbe funkcionira hidro tehnični svet uri ministrstvu za gradbe j on oddaja stro — kovna KEG.en.ja, Posredno se mere poljedelska produktiviteta dvigniti tudi s pogozdovanj e a nerodovitnih. površin, ker ima¬ jo gozdi blagodejen, vpliv na podnebje in s tem na agr. proiz — vodil J O'. Pogozdovanje obširnejših površin pa zahteva zolo mnogo pred- hodnega eksperimentalnega dola 121 ob definitivnem izvajanju vi¬ soka denarna sredstva. Kaša država je postavila z zakonom o gozdih z 21.0.2, 1929. obširen program. .:o_ ogozdena absolutna gozdna zemljišča, pred¬ vsem na krušnem svetu in na jugu države, ki zahteva njih pogozdi tev oboa korist, so morajo no glede na lastninske razmere izloči ti (= popisati), Pogozdovanje naj sc izvrši Čirnprej tari, kjer je mogočo s pogozditvijo preprečiti nastajanje usadov, plazov in grap, kjer ne moro odvrniti škodljivi vpliv vetrov in hudourni¬ kov, kjer je na ta način mogoče zaustaviti raznašanje sviža ali omejiti naglo odtekanje voda. j. ogozdovanjo izločenih površin se mora po zakonu dovršiti v 50 lotih (.1980). Posestniki takih zem¬ ljišč jih morajo pogozditi po odobrenem načrtu in ob lastnih troskih,* ker pa posestniki skoraj vseskoz nimajo sredstev, trpe troske prevesilo država in samouprave. Rodovitna poljedelska zemlja bi se mogla pridobivati še s krčenjem gozdov, toda gozde jo treba iz narodnogospodarskih ozi¬ rov ohraniti, z lesom kot eno najvažnejših surovin industr. pro¬ dukcijo so mora varčevati; uporabnost lesa narašča in preti ne - varnost, da ga bo v ne zelo odmaknjeni bodočnosti primanjkovalo. Zato odreja današnja država zaščito gozdov. Normira jo tudi ome¬ njeni. naš zakon o gozdih, ki izreka prepoved krčenja : gozdi, ki obstoje , se morajo po ten zakonu, ohraniti; brez dovolitve drž. oblastva se gozd ne sme krčiti in tudi ne gozdno zemljišče upo¬ rabljati v drugačne namene, tako da bi se trajno odvzelo gozdne¬ mu proizvajanju, prav posebne zaščite so potrebni gozdovi ob jadranski obali, kolikor jih je še n.pr. pri Senju, pri Šibeniku na Hvaru, Rabu, mljetu, na marijanv pri Splitu i,.dr. Nektere go¬ zde sc ni oglasili za nacionalni park ( Triglavsko pogorje, ob Piitviokih jezerih, pragozda pri Han Pijesku) in ti se sploh ne smejo krčiti. B) I N T E N Z I F I K A C I J A AGRARNEGA COS ROPARSTVA . I) K. a j . .. j e_i n t z.i.f.i.k.a.c.ij.a,? Najsi bodo agr. polit, nameni dviganja produktivitete že ka- koršnikoli (zavarovanje prehrane, povečanje izvoza, ki je renta¬ bilen, industrijski interesi, populacijski razlogi i»dr.), na omenjene načine se ne dajo ustvariti v-takšnem obsegu kakor z intenziviranjem agrarne proizvodnje; poljedelska površina je relativno zelo stacionaren, neprožen činitelj , zelo var;;. .m zna in 1 a ij 1 o £r2. i iv.. cta oba daruga proizvaja! tv • dnitelju, delo in kapital; močnejše izkoriščanje le-teh na isti površinski enoti jo intenzivacija. intenzivirati agr. proizvodnjo se pr..vi a) v rastlinski produkciji: - 40 - na ist-i. površinski enoti pridelati večjo količino pridelkov iste vrste in iste kakovosti, ali na isti površinski enoti pridelati isto ali celo večjo koli— čino kvalitativno boljših pridelkov iste vrste ali n -~ površinski enoti pridelovati namesto manj zahtevanih zahtevnejše vrste predelkov ( = preiti od specifično ekstenziv¬ nih kultur k speci!ično intenzivnim kulturam, ki zahtevajo več dela in kapitala n,pr. od žitarstva k reparstvu, od travništva k njivskim kulturam i.pod.). b) v^ živin o rejski produkciji pomeni intenzivirati : na isto. površinski enoti rediti večje število istovrednih živali, ali zboljšati rvaliteto in storilnost istovrstnih živali {mleč¬ nost, delovna izdatnosr, mesnatost, čas dorasta etc.), ali rediti na isti p. v: -m'.r. omoti kvalitativne jše pasme oz. zahtevnejše vrste šiv.; 1;:. v goveda mesto ovc, večje in težje pasme mesto malin in lana. ih i.pod.; Intenziv. cija zauteva ali več dela ali več kapitala kakor do¬ slej, ali več enega kanor drugega . V agrarno-pc 1 itični literaturi in v dnevnem časoj-isju se po¬ gosto primerjajo stopnje intenzivnosti poljedelske proizvodnje; vendar je pa treba 2 ci C p.- iiv • i.i, ■, (j \j _l 2il u (o "t -L. • 1\' istem posestvu bi mogli pri - merjati intenz. stopnje samo s kriterijem naturalne porabe stvarnih troskov in dela, odpadajočih na površinsko enoto, in še to ne zanesljivo, kor stopnja intenzitete ni samo količinska, marveč tudi kakovostna razlika ( intenzivaci ja kteresibodi kul¬ ture vpliva na druge kulture in te zopet nazaj). Na različnih površinah (posestvih) bi mogli kolikor toliko zanesljivo primer¬ jati le s kombiniranim kriterijem; denarni troski niso uporaben kriterij, ker more pomeniti isti denarni znesek zelo različne količine in kompozicije naturalnih troškov, kosmati hektarski donos, ki se ponavadi uporablja, zato ne, ker ne upošteva raz¬ lično pri rodno rodovitnost zemljišč ( intenzivacijo pomeni n.pr. ako se na isti površini pridela za 10 'jo manj repe, pa je ta za 1 5/o bolj sladkorna ta i.pod.), čisti donos jo neuporaben zavoljo menjavosti con, naturalni trošiti pa rad,i toga ne, ker potrebuje prirodno boljša zemlja manj dodatnega trošenja kapitala (natu¬ ralnih troškov, kj se zanj kupijo). Primerjanje intenz. stopenj poljedelstva različnih držav zahteva še večje opreznosti, ker se razlikuje ponavadi voč osnovnih pogojev produktivitete. Tehnika intenzifikacije je mnogovrst¬ na; intenzific.irati se vendar pravi smotrno uporabljati dognanja prirodoslovnih znanosti ( fizike, kemije, rastlinske biologije in fiziologije, pedologije, bakteriologije i.dr.), da se zbolj¬ šata in pospešita vegetacijski proces rastlin in organska rast - 41 . ' • ' Y*‘ '( i Vi Vi . •• * - --- 1 * ••v i; v; a iv ir a ti morejo agr, gospodarstvo n.pr. s .ueniv.oijc goŠivalnih dob na minimum ( na isti površini se v isti dobi napravi voc žetev), z melioracijo zemljišč in njih zložbo, a osuoK-vu-.iCi. z zboljšanim orodjem in stroji, z izdatnejšim ,,z, pri. gnojenjem - z vzclržcv .njem zemlje v pravilni ko- • iierr. no. . . žici j i s pravočasnim nadomestovan jen kritičnih živnih V -J. f •a u. '..-rabe pri..ornejš^. t . sc, m .ja ii. racionalnejšo izbiro živali glede njih kvantitotne i. I.v : litotia. izdatnosti, z racionalnojšip, krmi j cm j ,v. živali, zboljšanjem hlevov, s izdatnejši;. o ude lov ...a j en (glob jim in pogostejšim oranjem, s pravočasnim pokorne .v-iijo;; plevela i.pod, i’. 1 . ‘ii /ii ! .*.L C' T 4 i.i Cliiiiii. (ITUpii. il. Sl* C vi S: tv 2 t vi j o propaganda njih me¬ todično uporabo redmot vsakd..ovne, drobne praktične poljedelske , v . ■ P . P j 0 d 1 s k c i n .1. e , n. z i r i r d ; .kJi. c -.J.: C o J i IzglOdi na us en i.»tc:iSifi..aci je zavise predvsem od prirodnih pogojev, vsnlctora zoni j., i.,, svoje specifično produkcijsko kapu¬ ci to t.o v tej ali e.i s,..eri, »v.;je specifično sposobnost za bolj intenzivne ...11 ovij .ant'., .z i v. o kult.-ra. Z .to stavi vsaka stopnja i...tc-,Azit-.,to prlr.nl.. n; čl...it,n.j..... . v je posebne zahteve in če se te ne na tv- rije, so z na -1 jv.,., a tm.zitetn stopnja no doseže, to jo intenzivirati sc nore a,, v skl-.d ju z naravo zemljišč. zakon C -v J O* i no i ii 'vnanji * Cu ih;trat.jih z visi individualnost rastline, id označuje rod, vrsto . r.;... v -r to . Jo ustvarimo tudi vso vnanje pogoje v optimal¬ ni i... ..rt, st;: vi jo ti notranji pogoji mojo, ki jih ni mogoče pre¬ maga, ti , vnanjih Sinitoljev ste dve vrsti : konični in fizilcalični. i? jih števila danes še no poznamo, k koničnim spada.jo : kisik, ogljikov. kislina, ni je dobivajo rastline iz zraka, dušik, fos¬ forjeva mislima, kali, apno, natrij, magnezij, aluminij, železo, *^vi' *) p t ■ ' i J-Jcir silicij in razne stii.iulaci jske snovi. X. fizikali— enim s-:'.ad/ to voda, svetloba, in toplota, 'Mentori teh einitoljev so glede eksistence in svoje količine človeškemu v - 1 Ivanja dostopni, drugi niso dostopni ali lc od iz¬ rednih t o2nvnh. r.oličino ktereg-.sibodi činitelja, ki je neobhodno potrebna,da - 42 - da raoro rastlina sploh živeti, imenujemo absolutni mini:mmu Ve¬ likost absolutnega minima raznih posameznih činiteljev je za po¬ samezne vrste rastlin dosti različna. Ona zavisi od las zn ih no¬ tranjih činiteljev vsake rastline in ti notranji činitelji do¬ ločajo tudi one največje količine, absolutna manira a vseh nosa- meznih činiteljev, ki jih more rastlina sploh ukoristiti, količine teh posameznih činiteljev, ki tvorijo absolutna ma- xima oz, minima pa za eno in isto vrsto rastlin niso stalne, marveč se spreminjajo v raznih delih vegetacijske dobe t.j v vsaki določeni fazi vegetacijskega procesa potrebuje rastlina določen minimum vsaktere potrebne določene snovi in more uko - ristiti tudi le njen določen manimum ( v dobi prvega klitja, začetne rasti, v debi polne rasti, na višku rasti i.t ,d.) , Ma tem variacijakem področju, v razpetju med absolutnim ma- xiwom in absolutni*, i minimoru, velja za uspe vanj e rastline in to¬ rej za količino in kakovost naturalnega donosa važna nagibnost, takoimenovani zakon o minimu. Ta zakon je k - ot prvi formuliral kemik Justus Liebig, V spopolnjeni današnji formulaciji se ta zakon glasi , Obseg in kakovost kosmatega donosa se ravnata proporcionalno po onem činitelju { pogoju rasti), ki je na razpolago v najmanj¬ ši izmeri; najmanjša izmera" pomeni : v najmanjši izmeri v razmerju do tiste njegove količine, ki bi bila potrebna, da se skupno s pomočjo razpoložljivih količin drugih činiteljev dose¬ že tisti donos, ki za njega pridobitev zadostujejo njih razpo - ločljive količine, Intenzivacija nahaja torej svoje meje v zakonu c minimu,do¬ nos se dviga oz, pada v proporcionalnem razmerju do povečanja oz, zmanjšanja činitelja, ki se nahaja v miuimu za vse činite- lje rasti5 v posameznih vegetacijskih dobah pride lahko vsak či¬ ni tel j v minimum. b) g a k o n o pojemajočem donosu. 'k: področju obrtne in industrijske produkcije učinkuje z b o1j š evan j e proizvajalnih metod (specializacija), mehanizacija in delitev dela) do precej odmaknjene meje v tem smislu, da produkcijski troski, odpadajoči na enoto blaga, relativno pada¬ jo. ker torej ob nespremenjenih ali dvigajočih se ali celo pa¬ dajočih prodajnih cenah kosmati donos narašča, troski pa rela¬ tivno padajo, se morejo dvigati čisti donosi; event padec pro¬ dajnih cen seve ne sme biti taksen, da bi kompenziral pocenitve produkcije. Zboljsevanju donosov se pa na področju agrarne produkcije stavi dvojna meja: absolutno mejo stavi okolnost, da človek na uektere ne obhodno potrebne činitelje rasti sploh nima nilcaksne- ga vpliva ali zelo malo vpliva ( na svetlobo, toploto, vlago); razne količinske kombinacije živnih snovi sploh niso še znane, relativno mejo stavi okolnost, da more človek na trste čc.a.rte-.«je, - 43 - J- uisri: 1:1 s0 v.ij.ivanji’. dostopni. vplivati v ugodnem smislu le do dolo - cene o _• t-'.»riti j. ti6 mere, premo ktere vplivanje ne prinaša vod nikak— snega haska in more celo škodovati. se pravi s s povedanimi žrtvami dela in kapitala t.j. z ivejsim, temu eno dovršeno j sim obdelovanjem in z obilne j — šim dodajanjem živnih snovi ( n,pr« a umetnimi gnojili) je mogo¬ če doseči na isti površini sicer višje kosmate donose, večje ko¬ ličine apr« pridelkov, toda ta kosmati donos ne prirašča v tej izmeri, namer se intenzivira delo in se pridajajo živne snovi, ne prirašča pr or* or c .i onalno (kakor bi bilo po zakonu o minimu), marveč - ceteris pari dus - počasneje in na neki bolj ali manj odmaknjeni meji prirašcanja kosmatega naturalnega donosa pro ha j sploh preneha, kosmati donos postane stacionaren kljub na - daljnim latenziiikaeijskim prizadevanjem. Čisti donosi preneha¬ jo naraščati lahko že prej, preden se omenjena meja doseže, ker dodatni troski, ki so potrebni, da se doseže prirastek kosmate¬ ga donosa, presegajo tržno vrednost prirastka pridelkov (dodat¬ no dosežene količine pridelkov). ‘j?o izkustvo, ta pojav, slove pod imenom zakona o pojemajočem donosu poljedelske produkcije; pravilneje bi se moral glasiti : zakon o pojemajočih prirastkih agr, donosov, dociljenih z dodat¬ ni ra trošenjem dela in kapitala. Ta zakon je fundamentalni zakon poljedelske proizvodnje; po svoji formulaciji se nanaša sicer le na naturalne donose, ker pa pomenijo ti končno denarne donose, je ta zakon krajno važen tudi za rentabiliteto in odloča o ekonomski racionalnosti inten- zifilcacije poljedelstva. Ona stopnja intenzivnosti agr, proizvodnje, ki se ob nji do¬ seže tisti najvišji naturalni donos, od kterega pričenši donosi kljub nadaijnemu intenziviranju relativno padajo (pro ha), je optimalna stopnja intenzifikacije kmečkega dela, Ta optimum je zelo različen po deželah, pokrajinah in okrajih in zavisi od mnogih okoIščin; ponekod te okolšoine ne dopuščajo več mnogo intenziviranja (Švica), ponekod je še obilo možnosti (Jugoslavi¬ ja) . Zakon o pojemajočem donosu je priroden zakon t.j. volja vse¬ povsod in za vse čase. Človek more z iznajdljivostjo m s teli — ničnim spopolnjevanjom obdelovanja samo odmakniti mejo, ob kte— ri se prične uveljavljati, trajno ga pa ne more suspendirati,Ta zakon velja pravzaprav za vse gospodarjenje, ne samo poljedel¬ sko; kajti ako je za dosezanje donosov treba sodelovanja več či¬ ni tel,j ov (zemlje, dela in kapitala) in se povečata le dva ari jeden 'delo, kapital), dočim ostane tretji nespremenjen (zemlja), moro donos priraščati samo počasneje kakor količine variiranih čini tel jevoe bi tega „ zakona" ne bilo, bi kmetje ne imeli in¬ teresa povečati svoje grunte, ker Di mogli na majhnih zemlji - šČih s post opilim intenziviranjem doseči poljubno visoke donose. ~ 44 Zakon o pojemajočem donosu velja le ob konstantnosti proizva¬ jalni;, metod. c se te postopno vedno zboljšujejo in če dovolju¬ je povečanje ene,ja sprenenljivega činitejja boljšo izrabo nespre¬ menjenega, doslej ne polno izkoriščenega einite.lja, se oddaljuje uveljavljanje zakona, osobito na drugih gospodarskih področjih, kjer tretji ciniteij ( zemlja) skoraj sploh ne prihaja upoštev. ...rotislovje med zakonom o minimu in zakonom o pojemajočem do¬ nosu se m popolnoma pojasnjeno, i’o prvem zakonu donosi prirašča¬ jo proporcionalno, po drugem pojemajo. Protislovje skušajo po - jasniti ali čisto prirodoslovno, pogosto na zelo komplicirane načine, aii pa z razlogi gospodarske tehnologije, io današnjem stanju izgloda, da jo treba rešiti še nek tora predhodna vx>rašanja agrikulturne ,.emije tu fiziologije. Za sedaj je ta zakon še zmi- raj le izkustveno dejstvo, ki morata ž njim računati kmečki go - spodar in agrarni politi].. la zakon velja posredno tudi za živinorejsko produkcijo, ker zavisi le-ta od rastlincke produkcijo, no uveljavlja se pa več nevšečno v poslih, ki toj produkciji slede (predelava agrar. pridelkov). aro d o d s k i in a g r a r n o n o .1 c n i ;omen učinkovanja tega zakona bi mogli iz¬ raziti talco-le ; naraščajočim potrebam, naraščajočemu povpraše¬ vanju po agrar. pridelkih, more njih proizvodnja sicer ustreči s svojim intenziviranjem, toda le ob zvišanih cenah, ker je mo¬ gočo doseči (ob isti agrokulturni tehniki) vsak nadaljni prira¬ stek naturalnega donosa le z nadproporcionalnim zvišanjem tros¬ kov, odpadajočih na enoto pridelkov , kar pa primerno podraži vso količino agr« pridelkov, ki pride na trg, ne samo dodatno pridobljene- prirastke naturalnih donosov; povečevanje dodatnih prirastkov zadene ob nespremenjeni tehniki pa še na zelo odrnak- n j orno ab s o lutrdo me j o, Zasebno g os p o d a r s k o pomeni zauon o pojema¬ jočem donosu za kmečkega gospodarja, da ni racionalno, hoteti doseči z intenziviranjem največje dosegljive naturalne donose; najvišja meja. do ktore bi mogel intenzivaeijo stopnjevati, se nahaja na točki, kjer se krijeta mejni trosek in mejni donos ( v denarju izraženo), la najvišja meja je rentabilitetna meja intenzivacij e« Zasebno gospodarsko pa ni samo neracionelno,ako se ta meja prekorači, marveč tudi, ako se ne doseže; v tem pri¬ meru ne nastane sicer neposredna škoda, ne izrabijo se pa vse možnosti dobička. JNarodnogospodarsko seveda ni racionalno stopnjevali intenzi¬ vne! jo do mejo ; kjer se obrestuje mejni trosek samo še po običaj¬ ni obrestni me::., marveč je racionalno, usmerjati delo in kapi¬ tal na področje najvišjega obrestovanja (užitka, največjih dono¬ sov). :logospodarno jo trošiti nacionalni kapital s takšnim stop¬ njevanjem poljedelsko intenzivacije, ki so komaj še rentira ali - 45 - colo ni voč rentabilna, dočirn bi se z donosi kapitala, uporab¬ ljenega ..a bolj rentabilnih gospodarskih področjih, moglo kupi- tl mnogo večjo količino agr. pridelkov od narodnih gospodarstev, ki jj-n pridelujejo ceneje, če so pa izvengospodarslci interesi vmes, n.pr, ako hoče država seči prehranjevalno avtarki gi pogoji, doseči, toda le z intenziviranjem na vsak način do- jo, se more ta, če dovoljujejo dru- za oeno znižanja obče življenske me¬ re vsega prebivalstva oz r za ceno da se živijenska mera ne dvi¬ ga oz? aviga manj, kakor bi se dvigala drugače (- realizacija te namere narod lahko velimo stane). 2 ) K k o n o m s k i 1: 9 , £ 9 1 i * a) Cene agr. pridelkov, javna oblast more skusiti pospešiti intenzif ilcaci jo poljedel - stva tudi z apelom na patriotična čustva in z drugimi sredstvi, toda brez zasebnogospodarske rentabiliteto intenzif ilcaci ja ne more uspeti. Določeni stopnji .intenzifikacije in njenim troskom morajo odgovarjati neke minimalno visoke cene in mora biti še izgloda, da ostanejo trajne, konzumne kapacitete za agr. pridelke bi bi¬ lo seveda še mnogo, tudi v najbogatejših državah, toda možnost intenziviranja zavisi od kupne moči te konzumne kapacitete, Zasebnogospodarski interes veli poljedelskim gospodarjem do¬ seči najboljši denarni donos zdaj z bolj intenzivnim zdaj z bolj ekstenzivnim gospodarjenjem, kakor se pač oblikujejo tržne cene njegovih pridelkov in cene troškovnih elementov. Intenziv¬ nost obdelovanja ekonomsko ne pomenja sama po sebi napredka, ona more ob neugodnih cenah biti zelo neracionalna, ekstenziv¬ na pa edina racionalna metoda. V nekterih državah n,pr. v USA, Kanadi, Južni Ameriki, Rusiji etc. se bolj izplača ekstenzivno pridelovanje žita, ker je zemlje dosti na razpolago (zemlja kot produkt, činitelj je še relativno variabilen element). Take države morejo rentabilno pridelovati poljske pridelke, osobito žito, ceneje in ga prodajati ceneje, kakor druge države, kjer je treba obdelovati zemljo intenzivneje, z relativno višjimi troski. Odtod na svetovnih tržiščih ona borba med državami, ki pridelujejo isto vrsto pridelkov na ekstenziven, in državami, ki jo pridelujejo na intenziven način. Take borbe mod oksten - zivnim in intenzivnim obdelovanjem so tudi v mejah države, če morejo nekterc izhajati z ekstenzivno proizvodnjo, dočim morajo druge pridelovati iste vrste agr, blaga z bolj intenzivno me — to do, Če je torej treba iz kterihsibodi razlogov proizvajalno sto¬ rilnost poljedelske zemlje izdatneje zvišati z intenziviranjem obdelovanja, mora javna oblast poskrbeti tudi za rentabilnost tržnih cen zadevnih vrst pridelkov oz. za možnost.-, da morejo poljedelci rentabilne cene doma ali v tujini doseči, Jffc ... k) intenzivacij- skih stroškov. Čo javna oblast ne moro ali ne mara manipulirati tržnih cen a gr. pridelkov, mora poskrbeti za zadostno razliko med troski in iz¬ tržki z zniževanjem intenzivacijskih troškov; država more seveda hkrati storiti eno in drugo; končno je za kmečkega gospodarja važna le razlika med cenami, ki jih mora plačevati in cenami, ki jih dobiva. Vpliv, ki jih ima država na cene posameznih vrst produkcij - s3:ih sredstev, je pa različno močan; cone nelcterih so oblastve¬ nemu vplivanju dostopnejše bolj, nekterc manj. Vpoštev prihaja tudi univerzalni vetrikel gospodarske politike, zmanjšanje davč¬ nih bremen poljedelcev in primerno oblikovanje transportnih ta¬ rif . Takojšnjih velikih uspehov od te metode ni pričakovati, ker reagira agr. gospodarstvo na spremembe cen intenzivacijskih sredstev le polagoma, lovoljno tržne cene pridelkov so vsekakor dosti močnejši stimulans, kajti pocenitev posameznih vrst proiz¬ vajalnih sredstev se no pokaže kaj znatno v razliki med troski in iztržki. c) Intenzivno j,. olje delstvo kot problem poljedelskih delovnih moči . Intenzifikacija pomeni več delovnih moči v splošnem, več kvalificiranih delovnih moči. Teh more na kmečkem podeželju biti ali preveč, ali ravno za¬ dosti, ali mnogo premalo. Preobilica kmečkih delovnih moči, ki so ponavadi družinski člani kmečkih gospodarjev jo v gospodarskem in socialnem pogle¬ du nevšečen pojav, pomeni prcobljudenost kmečkega podeželja. Rentabilnost poljedelstva prenese le določeno število ljudi,ki se preživljajo iz kmetijskih donosov. Preobilica delovnih moči bi bila sicer povod za intenzivira¬ nje, toda ob proobljudenosti ostane premalo denarnih sredstev za to; živijenska mera jo ob preobljudonosti nizka tudi na naj¬ boljših zemljiščih in ne dovoljuje nabiranja finančnih sredstev za intenzivacijo. haloga javnih oblasti jo v tem primeru, kako preobljudenost odpraviti z ustvarjanjem delovnih možnosti na drugih gospodar¬ skih področjih, v obrti, industriji, trgovini, prometu i.er. če je delovnih moči ravno zadosti, gre le za vprašanje njih intcrrcgionalno pravilne porazmostitvo in višine njihovih dohod¬ kov. če poljedelski produkciji delovnih moči hudo primanjkuje (rodbinskih in mezdnih, stalnih in sezonskih),intenzivnost agr, gospodarstva ne moro napredovati, stagnira in colo nazaduje. Vzro.kov pomanjkanja kmečkih delovnih moči jo mnogo; oni -- 47 - povzročajo oni pojav, ki smo ga vajeni imenovati „ beg s kmečke¬ ga podeželja' 1 . Predvsem je privlačnost mesta tako močna, da pri¬ vabi ne samo oni del prebivalstvenega prirastka, ki bi itak v kmetijstvu ne mogel najti trajne zaposlitve, marveč preko tega so mnogo takih, ki bi jih kmetijsko gospodarstvo prav zelo po - trebovalo. kmečko delo zapuščajo ljudje ravno tistih starostnih skupin, ki so na višku telesne razvitosti ( letniki od 18 — 40 lot), tako da kmetijstvu nedostaje produktivno najizdatnejših starostnih skupin, da so pa relativno preštevilne neproduktivne starostne skupine (otroci in starci), ki jih mora skrčeno števi¬ lo delovnih moči prehranjevati. Takšno kmetijstvo ne more zviševati intenzivnosti poljedelske proizvodnje in ako nastanejo nevšečne razmere, odpušča še ostale mezdne delovne moči in gospodari rajši ekstenzivno. Takšno, agrarnopolitieno navšečno stanje se more odpraviti z odpravljanjem vzrokov „ bega s kmečkega podeželja". K najvaž¬ nejšim, najpogostejšim vzrokom štejejo : Sezonski značaj kmečkega dela, ki je v naravi agr. produkcije same. Kmetje bi zaposlitev delav¬ cev najrajšo omejili na sezono, kmečki delavci pa imajo naravni interes zavarovati si eksistenco s stalno, neprekinjeno zapo - slitvijo. Kmečko delo jo n a id o r n o , dolgo in trdo i.t.d. Kora se pa upoštevati, da kmečki gospodarji prevesno v tem pogledu niso na boljšem in da je kmečko delo vsekakor zdra¬ ve jše, kakor kterokoli tvornisko delo, da je polno neprostovolj¬ nih odmorov in brez one neusmiljene točnosti, ki jo zahtevajo stroji. Zaslužjii so prenizki, tako da kmečki de¬ lavec nima izgleda se s svojimi prihranki kdaj gospodarsko osa¬ mosvojiti; tega nikdo ne zanika. Zelo pomanjkljive stanovanjske razmere . Sami si stanovanj ne morejo zidati in tako ni¬ majo pravega družinskega življenja. Stanovanja, ki jih jim da¬ jejo gospodarji, so velik del nezdrava, premajhna, temna, vlaž¬ na otc., pogostoma morajo spati kar v hlevu. Gospodar velik del nima sredstev, da bi jim preskrbel boljša stanovanja in pogosto te potrebe ne uvidi, ker sam ne stanuje mnogo boljše. H a d a 1 j n i vzroki so. pomanjkanja sobotne¬ ga in nedeljskega počitka, neprijazno in surovo ravnanje z de¬ lavci, nezadovoljiv socialen ugled i.dr. Kakor se vidi, se glede tega vprašanja gospodarsko-politični momenti tako tesno in komplicirano vežejo s socialnopolitičnimi, kakor malokje drugod; drugi se ne dajo zadovoljivo rešiti brez drugih. Glavni in tipični načini, ki je ž njimi država doslej skušala ustvarjati pogoje za retencijo -• 48 kmečkih delovnih moči, so : Prizadevanja, dvigniti kmečkim delavcem zaslužke. Uspehi so redkokedaj zadovoljivi; oblastveni ukrepi zadevajo ob težke ovire, kajti zaslužek kmečkih delavcev so more dvigniti le v tej meri, kakor se dviga rentabilnost agr. proizvodnje. Višjih denarnih zaslužkov, kakor jih dopušča gospodarska nosnost grunta, kmet ne more dati, s popolnoma ali prevesno naturalnim plačilom se pa kmečki delavec danes ne more zadovoljiti. Na drugih gospo¬ darskih področjih morejo podjetniki povišek mezdnih troskov pre¬ valiti na kupce z zvišanjem cen ali povišek doteci z racionali - zacijo obratovanja. Kmečki gospodarji tega ne morejo, ker sami nimajo vpliva na cene in ker je racionalizacija obratovanja tež¬ je izvedljiva oz. v prepičlem obsegu. Nadalje spada kmečka pro - dukcija k tistim, ki. tvorijo njih mezdni troski zelo visok del celokupnih produkcijskih troskov, tako da se že relativno majhna zvišba delavskih mezd na čistem denarnem donosu prav občutno po¬ zna. Država more, kakor Anglija v letih 1917 - 1922 kmečkim de¬ lavcem z zakonom zagotoviti določeno višino mezde, mora pa v tem primeru, kakor Anglija, tudi kmetom garantirati rentabilne cene. Ta metoda je vabljiva, vpraša se pa : kakšno zvišanje agr. pri¬ delkov prenese narodno gospodarstvo konkretne države kot celota in ali zvišane cene cene življenslcih potrebščin po ovinku zviša¬ nja cen produkcijskih sredstev in raznih nujnih potrebščin ne uničijo rentabiliteto agrarne proizvodnje oz. usmerijo proizvod¬ njo k ekstenzivnosti. Omejitev nameščanja delavcev s kmečkega podeželja v nekmetijskih obratih n.pr. z ustavitvijo javnega posredovanja dela za takšne delavce, z odreditvijo, da smejo industr. in druga podje¬ tja prvenstveno zaposliti samo delavec, ki prihajajo iz nekmeč¬ kih poklicev i.pod. Organizacija specialnega posre¬ dovanja dela za delovne priložnosti v poljedelstvu; uspehi so neznatni. Raztegnitev soc. zavarovanja na kmečke delavce. To je precejšen napredek, vodi pa lahko k mnogotnernu odpuščanju kmečkih delavcev. Maksimiranje delovnega časa in normiranje višjih mezdnih postavk za prekočasno delo. ii ukrepi morejo prinesti le delno pomoč, kor je enotna ureditev delovne¬ ga časa n.pr. 8 urni delavnik, v kmetijstvu neizvedljiva. Zidanje stanovanj za kmečke de¬ lavce . Ako naj takšna akcija kaj zaleže, bi se morala del. stanovanja postaviti v zelo visokem številu, za kar pa javni oblasti nedostaje sredstev; ( če računamo, da stane stanovanje za 1 delavsko družino samo 25.000 din., bi bilo treba za posta- Vitov stanovanj za 100.000 delavcev Žo vsoto 2.5 milijardo din. Različni drugi ukrepi socialno - političnega značaja. Mednarodni urad dola in Mednar. Zveza dela sta so pogostoma pečala z vprašanjem, kako popraviti položaj kmečkega delavstva, vendar pa doseženi uspehi niti od daleč ne odgovarjajo pričakovanjem. Narava kmečke proiz¬ vodnje se upira izvajanju socialnopolitičnih norem, ki so primer¬ no za industrijsko in podobne delavec in nameščence j tudi jo toš- ko kontrolirati izvajanje takih norm na milijonih posestev ob vsakem vremenu in vsakem letnem času, dočim jo v industr. in obrtnih obratih lahko izvedljivo. Na tem gospodarsko-političnom področju moro država doseči trajne in zadovoljivo uspehe samo z vstrajnim, vsestranskim in postopnim zboljševanjem tistih razmer ( ekonomskih, socialnih, zdravstvenih, kulturnih), ki polagoma ustvarjajo pri kmečkih de¬ lavcih razpoloženje, ki se kaže v zadovoljnem vstrajanju na de¬ želi in v preferiranju kmečkega dela in življenja industrijske¬ mu delu in mostnemu življenju. Pa to je program za dolgo dobo in za zelo razsežno podrobno delo,* to je tudi področje, kjer je zgolj z ekonomskimi sredstvi zadovoljiv uspeh nedosegljiv, c) Tehnični pogoji. Vzročna zveznost med dovršenostjo agrikulturne tehniko in stopnjo intenzivnosti agr. proizvodnje sc kaže že v dejstvu,da imajo naj intenzivnejše poljedelstvo v Evropi države, kjer je teh¬ nika poljedelske proizvodnje najbolj razvita, dasi prirodna ro¬ dovitnost zemlje v njih ni najboljša ali je celo slabša, kakor v drugih državah, ki imajo rodovitnejšo zemljo, Broz tega prime¬ ra je jasno, da se more z bolj pripravnimi tehničnimi sredstvi in metodami učinkoviteje vplivati na vnanje pogoje rasti in na notranje vegetacijske energije. Zboljševanje proizvajalne tehnike pomeni nadalje relativno zniževanje produkcijskih troskov t.j.ob nespremenjenih cenah pridelkov zboljševanje rentabilnosti; zboljšanje pridelovalne tehnike more pa po drugi strani količino pridelkov dvigniti tudi tako visoko, da valeči pritiska ponudbe cone padajo in se rentabiliteta prehodno poslabša. Javna oblast, ki smatra, da je intenzivacija poljedelstva V javnem interesu, more oz. mora ukreniti, kar je za zboljšanje pridelovalnih metod in sredstev potrebno, Ona more doseči ta svoj namen s propagando, a poukom na strokovnih kmetijskih šo - lah, z demonstracijskimi tečaji, z organizacijo kmetijske po - svetovalne službe, z izdatnim dotlranjem združb in institucij, ki je zboljševanje poljedelskega dola njih namen ( poskusnih krožkov, strojnih kmečkih zadrug, kmetijskih zbornic i.dr.), z vsem, kar pooenjuje najboljše produkcijske pripomočke, z znanst¬ venimi zavodi, ki izpopolnjujejo agrikulturno tehniko itd.; jav¬ na oblast moro ustrezno stroje, orodja in pripomočke tudi sama nabavljati in razdeljevati kmetijskim intorosontom po reducira- n ih. conah ali zastonj. 'Osv:eni, ki jih jo mogoče doseči, zavise od razvojno stopnje poljedelstva, od iinančnih sredstev kmečkega prebivalstva in od tm e agr. gospodarstva; če prevalirata srednja in velik na posest, je več verjetnosti zadovoljivega uspeha kanor pa st ruk ako je zemlja prekomerno razdrobljena na pritlikavo posest. Napačno je pa pričakovati, da se more v državi, ki je v splo¬ šnem manj razvita tako v gospodarskem pogledu, kakor v drugih z imitacijo dovršene agrikulturne tehnike doseči isti čisti denarni donos. Enakega gospodarskega uspeha tudi ob istih prodajnih, cenah in ob isti ali celo večji prirodni rodovitnosti zemlje ni kmalu pričakovati, ker morajo biti na to naravnani mnogoštevilni drugi pogoji ( prosvetni, psihologični, strokovni, pravni, socialni, kulturni, politični, prometni, kreditni, fis¬ kalni valutni itd.) Produktivnost iste količine troskov, potreb¬ nih za istovrstno agrikulturno tehniko na isti intenzifikacij - ski stopnji in ob istih prodajnih cenah ni v vseh državah enaka, marveč se ravna po stopnji ugodnejšo medsebojne naravnanosti ime¬ novanih in drugih pogojev; čim nižja je ta stopnja medsebojne naravnanosti, tem več koristi se porazgubi in porazbline pred realizacijo čistih denarnih donosov, ker ta nenaravnanosti pov¬ zroča dodatne troske oz. na mnoge bačinc po drugih plateh prepre¬ čuje pocenitev proizvodnje. Končno volja pripomniti, da je tudi na tom področju shomatič- nost škodljiva in da je treba postopati precej diferencirano z ozirom na obratovalno sisteme poljedelske proizvodnje, na prirod- no rodovitnost in na razne regionalne in krajevne razlike. d) Subjektivni pogoji. Določena koli.ovost in kakovost objektivnih pogojev in določe¬ na njih konstalacija ustvarjajo vsem kmečkim gospodarjem, ki za¬ nje veljajo, iste možnosti uspeha, subjektivni pogoji pa morejo ali za njimi daleč zaostajati ali jih daleč presegati; gre tudi za to, kako imajo agrarni producenti objektivne pogoje izrabiti. Zato vidimo ob istih objektivnih pogojih na relativnem majhnem prostoru prav ogromne razlike agrikulturnih uspehov; nadpovpreč¬ na sposobnost doseže na slabši zemlji pogosto ooljšo uspehe, ka¬ kor povprečna ali celo nedostatna na najrodovitnejši zemlji. Tu¬ di raz zreliščo subjektivnih pogojev volja zakon o relativni primernosti določeno intenzitetne stopnjo poljedelske proizvod¬ nje. Subjektivni pogoji so dvojne narave : osnovna ekonomska misel nost kmečkih gospodarjev in njih strokovno, poklicno znanje, h kteromu spada tudi komercialna spretnost . Prva nagiba rada h tradicionalnosti in konzervatizmu;kmečki - 51 - mu gospodar ni dosti - kakor sc pravi - kalkulatorieno-racionalno orientiran, nc smatra svoje kmetije kot podjetje, marveč le kot poulago lastne prehrane, kot zgolj delovno priložnost, ki naj varuje zaposlenost. Nekaj opravičila nahaja konzervativna gospo¬ darska miselnost kmetov v dejstvu, da jim nedostaje važne gonil¬ ne moči, namreč individualne konkurence, ki je tako živa in ostra na drugih gospodarskih področjih. Pospeševanju in ohrani strokovne sposobnosti služi polje¬ delska prosveta, predvsem poljedelsko šolstvo, io jo postalo v novejši dobi jedna iz glavnih nalog javno gospodarske uprave; državo, ki imajo najnaprednejše poljedelstvo, posvečajo strokovni prosveti kmečkih gospodarjev največji del budžetnih izdatkov poljedelskega resora. Produkcij¬ sko- tehnično in gospodarsko znanje kmečkih gospodarjev se ne pokaže samo v njih zasebnogospodarskih uspehih, ker se znajo ž njim poljedelci bolj prilagoditi časovnim zahtevam, marveč ustvarja tudi narodnogospodarske koristi, kajti zvišanje dohod¬ kov poljedelstva pomeni posredno tudi zvišanje dohodkov na vseh drugih gosp.' področjih. Strokovna in po lična prosveta kmečkega ljudstva se mora ustvarjati na najširši podlagi in je v najtesnejši zvezi z občo ljudsko vzgojo. žačetek je treba napraviti že v ljudski šoli. Iredvsem gre za to,'kako v šoloobvezni kmečki mladini vzbuditi ljubezen do rodne grude, kako poglobiti njeno zanimanje za po - ljedelsko delo in jo ohraniti pred omalovaževanjem in zaničeva¬ njem kmečkega dela in kmečkega stanu. Nadalje more ljudska šo - la pri otrocih vzbuditi, razviti in dvigniti dovzetnost za do¬ gajanja v naravi, jih navajati k pazljivejšemu opazovanju pri- rodnih pojavov, vzgojiti v njih zanimanje za karzalne zveznosti v svetu prirode. Več kakor to ljudska šola ne more dati in še za to je treba zelo skrbnega programa in učiteljev, ki so tanega vzgajanja zmožni. Za vse, kar presega te meje, je treba posebnega strokovnega pouka. Na prvi stopnji so namenjeno tej nalogi obče kme¬ tijske nadaljevalne šole. Na njih vo¬ dijo pouk poleg osnovnošolskih učiteljev tudi strokovnjaki. Na nadaljevalni šoli se more pouk. že nekoliko poglobiti in osnovno razširiti, tako da posreduje najvažnejše elemente strokovnega znanja, kolikor ga je trebana na manjših in srednjih kmetijah. S posedanjem teh nadaljevalnih šol je strokovno šolanje za pre- vesno večino poljedelcev pri koncu; nadaljno znanje črpajo iz predavanj potovalnih učiteljev, • iz dnevnega in strokovnega časo¬ pisja ter knjig, in iz praktičnih izkustev. Na drugi stopnji je nižja kmetijska šola. Te morajo učencem polog praktične vežbe nuditi že nekaj teore — 52 - tičnega znanja in nekaj splošne izobrazbe. Čimbolj se učni načrt teh šol zdiferencira in spopolni, tom bolj se približujejo poljedelski srednji šoli, ki uporablja praktično vežbanje samo še kot pomožno sredstvo teoretičnega pouka. Poljedelska srednja šola posreduje že globje razumevanje bi¬ stva produkcijskega procesa in nudi pregled nad tržno menjavo agr. pridelkov, ona vzgaja vodje srednjevelikih poljedelskih obratov, za nameščence na velikih posestvih in v javni poljedel¬ ski upravi. Ponavadi razpolagajo kakor nižje kmet. šole s kak¬ šnim večjim posestvom kot demonstracijskim objektom. Poljedelske visoko šole pripravljajo znanstveno podlago in znanstvena sredstva za poljedelski napre¬ dek. Na njih čri^ajo svojo strokovno izobrazbo upravniki državnih domen, učitelji srednjih kmetijskih šol, gospodarji na velikih posestvih i.dr. Poljedelska visoka šola ima ali značaj samostoj¬ nega zavoda ali značaj fakultete vseučilišča. Poleg teh občih šol so namenjene poljedelski prosveti še specialne strokovne šol e (za vinarstvo, sadjarstvo, hmeljarstvo, mlekarstvo, roparstvo, vrtnarstvo, ži¬ vinorejo etc.etc. in pa kmetijske posvetovalnice ter vzglodna posestva oz. vzorne kmetije, kjer ni veleposestev. Prosvetno vplivajo končno tudi poljedelska preizkuševališča, ker zboijšujejo obratovalne metodo. Prvotno so sluzila poskusom agrikulturne kemije, pozneje pozneje tudi živalsko- in rastlinskofiziologičnim eksperimentom, v novejšem času snujejo specialna preizkuševališča za vinogradni¬ štvo, sadjarstvo, reparstvo, žganjekuho, konjerejo etc. posebna preizkuševališča so pečajo s selekcijo in kontrolo semenja, gno¬ jil, krmil i.dr. lomen oreizkuševališe in kontrolnih postaj za poljedelski napredek je zelo velik, s svojim poslovanjem uspešno odmikajo mejo, kjer so začenja zakon o pojemajočem donosu bolj trdo uveljavljati. Notranja ureditev in organizacija teh naprav sta zelo različni in se ravnata po Konkretnih individualnih oko¬ liščinah. Za dviganje poljedelske prosvete morejo poleg državne in regi¬ onalne javne oblasti mnogo storiti tudi prostovoljna el r u - štva kmečkih gospodarjev in kme¬ tijske zbornice. Te so bile v Jugoslaviji uvedeno z uredbo o kmetijskih zbornicah z 1. 1957. ( 0 ustroju in deio krogu kmet. zbornic gl. Službeni List št. 20/1957, o občem pome¬ nu stanovskih in poklicnih zbornic gl. predavanja o industr. politiki). HI. del c! - y: ' A * 1 £• O 3 T A G .d A d ?•' 2 O D A it 3 T V A . H OSIC L ) S i’.i '£ v o a j a u,a„ c a*. AJLJLA s O. J. A... P. o s i' o 3.jf v a . i i/iec^a gospodarstva so glede prehrane večji del še avtarkična, gleue zadovoljevanja ostalih ..-otroh so pa navezana na tržno iz¬ meno. Zato je zadovoljiva stopnja rontabilitete v današnjem de¬ narnem gospodarstvu conditio sine ona uon poljedelske proizvod¬ nje in glavni predmet agrarno politiko. Rentabilnost kmečkega gospodarstva onranja in ustvarja javna oblast velik del tudi z ukrepi, ki so namenjeni strukturi in produktivnosti poljedelstva, v glavnem in najbolj učinkovito so mora v to s vrli o posluževati vplivanja na cene agr. pridelkov in njih umetne manipulacije. Uspeh tega agr. polit, prizadevanja države zavisi tudi od upoštevanja posebnosti, ob kakršnih so v tržnem prometu obliku¬ jejo cene poljedelskih pridelkov. tem posebnostim spada učinko¬ vanje že obravnavanega zakona o pojemajočem donosu, po ktorom more poljed. proizvodnja eetoris paribus ustreči zvišanemu po - Vpraševanju po agr. blagu samo ob zvišanih cona::. Ostale poseb¬ nosti so naslednjo : I) R a z _n _ e # < v # r # s . t _ o ■ g r. o > d # u.k 4 c;. i > ^ # s .k # i # h v. o;. z. a _ a. o # s .1 _ i . 1) Vezanost v b i o 1 o g i č n e smislu organsko- n e r a z d r u ž 1 j i v o s ti . ..iioge vrste agrarnega blaga se ne morejo pridelovati druga brez druge, n.pr. mleko, meso, koše, mesti, dlaka - žito, slama, moka, otrobi - volna, meso - bombaž, semenje etc. etc. Vsaka vr¬ sta sc prodaja in kupuje posebej, ima svojo lastno cenoj te co¬ ne se morejo razvijati v istih pa tudi v nasprotnih smereh. Racionalnost gospodarjenja zahteva, da določi poljedelski producent pridelovanju iistih vrst blaga, ki so vezano na ta na¬ čin, takšen obseg, ki je ob njem vsota mejnih troskov enaka vso¬ ti tržnih cen vseli vrst združenih pridelkov. Cena kteregasibodi produkcijsko vezanega pridelka torej ne odloča sama za sebe o obsegu produkcije = o obsegu ponudbo. 2 } ž d r u 2,0 n o s t r a d i _ komplementar¬ nosti kmetijskih p a n o g ^ i n _ s t r o k . nor dajejo druga drugi svoje pridelke kot surovino oz. polsu¬ rovino, njih tržne cene ne odločajo samostojno o obsegu ponudbe, marveč tudi stopnja in značaj komplementarnosti. 2) Z d r u z e n o s t v _ s m s 1 u _ s u p 1 c m e n - 54 \ s £ n S s 1 i . X' K P i 2 v a ,1 a 1 n ih sredstev . o oso^u ,/Onudbo raznih vrst a gr« pridelkov odloča tildi stanje sunlemer. burnosti rrodukc* sredstev, zlasti onih trajnejše narave ; najtrajnejše sredstvo jd žemlja. Cono zaviso torej od izmere, v let eri se more ta suplemontailiost izkoristiti i Zavoljo teh troh vezanosti sc reakcijska prožnost poljedelske proizvodnje v pogledu grb aru j a C< n zmanjšuje, t ,j, ake se cene spre* meno, proizvodnja no more v žalostnem obsegu ali pravočasne rofl** girati s svojo razširitvijo. , i ( 4 r> . r _ o.u, r # e , d . i _ t 1 v _ e . a_ c.1,1.0 , ii. i.. 2 .z t a t v i e, t x € n. .r.i.z.i o. £. £. §. 1.9.. X §.. .1. Vi. 9.. o r _ g _a_n - i •Reakcij sr o prožnost proizvodnjo (; onudbo) zmanjšuje nadalje prrepiela A rožnoBt noličins? ih in kakovostnih razmerij mod pano¬ gami* strokami in kulturami na istem posestvu in razni načini in stopnjo intenzivnosti pridelovanja ( kapitalna - delovna inten¬ zivnost ). Ker kmet sam na cono rišeHov nima vliva oz. ga ima veliko premalo, bi moral v višji mori vplivati na količine raznih vrst pridelkov; nanje pa iz o. ..on j onih razlogov no . ioro vplivati za - dostno in pravočasno, .no moro svojo ponudbe .ravočaeno apaviti v skladje s povpraševanjem, pa naj se cono agr, blaga dvigajo ali popuščajo. Co so spremene cone agr, pridelkov ali cene produk - cijskih sredstev, bi moral zmiraj znova poiskati novo substitu - cijsko točko ( optimalno točko obratovanja, optimalno razmerje med panogami, strokami in kultura.d) n. mu z drugačnimi količinskimi rokici jami mod raznimi .-olj od. kulturami, z drugačno porazdelitvijo .roku. .cijskih sredstev na posamezne kulture, z opustitvijo posameznih kultur in navedbo drugih, z izbiro novih kvalitet, pasem in vrst, s spremembo intenzitotne stopnje in značaja intenzivnosti itd. Toda takšne preureditve obratovalne organizacije so združene s precejšnjimi riziki, Velik rizik pohaja iz okolnosti, da ceno agr. blaga in agr. produkcijskih sredstev spreminjajo pogosto, da so te spremembe pogost orna velike in da se ponavadi no spr omeni samo ena cena marveč vod cen in to v različni izmeri in smeri ( padec- dvig). Pa kumul, tivnost in divorgentnost takih sprememb kmečni gospodar težko reagira adekvatno, ker na nektere pogoje svoje proizvodnje sploh nima vpliva, na nektere pa vslod spredaj omenjenih vzrokov uremalo oz. no dosti pravočasno. In če zares zopet najde optimal¬ na razmerja v svoji proizvodnji, stoji pred rizikom ponovnih ce¬ novnih s-.romemb in .red rizikom nestalnosti naturalnih donosov, ki -povzroča v letini diference, ni dosegajo 50 >» ali še več /o. ro velja manj za . .onokulturno, gojholnoma pa za polikulturno poljedelstvo, kakoršno je z malimi izjemami v evropskih državah. - 55 - Omenjeni rizi^i in vezanosti j ovzročajo, da kmečki gosi Odarji sp Ion no skušajo doseči vsakokratno toči: c optimalne organizacijo obj.-atova.ija, da ji.:, no kaže, pridelovati trajnih, še rentabilnih količin. Tradicionalnost, konzervativnost kmetijske proizvodnjo iiaa torej svoj smisel in dobro utemeljeno gospodarsko racionalnost, vpraša se samo, kje so in concreto njeno pravilno moje. m* i. 2. s .S.P..S.o.s .t.i_ t .v.o.r.^.e.n^,ja_agr . 2.Ž.S., .n.*., .s.t.r^a^n^i^ .K.o.a.u.d.b.e . 1) 1' e e n a k o m c r n o s t __ i n n e p r e d v i d - iiiY2§i^?l a tura 1 n ih donosov. količina pridelkov zavisi od nckontroljivih vremenskih in drugih pogojev. Z evontualnostjo slabe letine se mora računati in da se izravna preteči manjek, obdelati nekoliko več površine, če je je kaj. Radi tega ob dobri letini ponudba prekomerno nara¬ ste, kar povzroči nevarno padanje cen, ob borni žetvi se pa po - nudba prekomerno skrči, tako ua se ceno izdatno dvignejo; tega dviga pa kmetovalci prevesilo ne morejo izrabiti, ker njim samim pridelkov nedostaje ih ker morajo poskrbeti še za eventualnosti naslednjega gospodarskega leta; zelo mnogi loljedelci so prisi¬ ljeni, pridelke še dokupovati. 2) k a g i b n o s t k gre k o m e r n i __ e o n u d - b i __ o b zelo u g o d n i h _ i n _ z c 1 o _ n c u - g o d n i h c e n a h n r i d c 1 k o v . kadar so cene kteresibodi vrste agr. pridelkov ugodne, skuša kmečki gospodar teh pridelkov pridelati več in tako zvišati svojo dohodke. Vsak posamezni oijedolec ravna ekonomsko pravilno, to¬ da, ker jih ravna enako na stotisoče in milijone, more biti po¬ sledica le prekoraernost ponudbe in strmoglavljenje cen. ue so pa cene neugodne, skuša osamezni gospodar ohraniti svoj dohodek na ta način, da zadevnih pridelkov pridela in ponudi še več; ker jih vse preveč ravna enako, moro biti posledica, da so cene ne popravijo brž, marveč šele pozneje, ko uvidijo neracio¬ nalnost svojega ravnanja. ( V industriji in na drugim gosp. po¬ dročjih so konkurenčne razmere pregledne, zato jo lahko cene dr¬ žati, gg ne drugače, vsaj z medsebojnimi dogovori med ponudnici (karteli - delavski sindikati;. 5) K'agibnost__k_časovni_nonc _e n ionudba agr. pridelkov se prekomerno koncentrira jeseni, po žetvi in to radi nujne potrebe obratovalnega kapitala in_. nujnin izdatkov, ki nastanejo pred zimo; radi bojazni, da bo pozneje mo¬ goče iztržiti še manj in ker ni dosti možnosti za /skladiščanjo, naraste jeseni ponudba še bolj. Toda tej koncentrirani ponudbi ne odgovarja enako povpraševanje. Zato postajic* j o ceno najbolj ne¬ ugodno ravno v najbolj kritičnem času. nujnost čimprejšnjo proda¬ je izvira pri nekterih vrstah pridelkov tudi iz njihove kvariji- vosti. - 56 - IV. con osebnosti * IV, — ,. , , „ s t rani . t . v .°. r .P. c : o t r o š 11 1 9 . * Poljedelski pridelki se morejo velik del uiiorabiti ali za človeško hrano ali za živinsko krmo ali za industrijsko prede¬ lavo; žito n.pr. za vse tri namene. Razmerja med količinami, potrebnimi za razne potrošno name¬ ne, variirajo, kar vpliva na svoj način na tvorjenje cen; naj- Doljše žito dobi cono živinsko krmo, krma more doseči zelo vi¬ soke cene. 2 J h 9. ^ o s t a t n a _ i> r o š n o s t _ p o t r o š - 2 j o (_P_o vpraševanja) . Ob dani,: naseljenosti in danih dohodkih se potrošnja v celo¬ ti ne dvigne; fiziologična potreba jo omejena (2600 - 3000 ka - lorij dnevno). Ob naraščajoči naseljenosti se potrošnja dvigne kvantitativno, ob naraščajočih dohodkih prebivalstva tudi kva¬ litativno. Toda zboijševanje rentabilnosti, ki nastaja vsled tega, narašča počasi, ako naraščanja no ovirajo druge zapreke-. V agr. proizvodnji znižanje prodajnih con torej ne povzroči sorazmerne okrepitve povpraševanja, odstotni padec cen je večji kakor odstotni prirastek potrošnje; povečanje produkcije (po - nudbe) more povzročiti celo zmanjšanje celokupne vsote iztrž¬ kov, zmanjšati denarni donos, To se pravi : cena agr, pridelkov preokorno in prepočasi izravnava ponudbo in povpraševanje na točko ravnovesja, nahaja na strani povpraševanja preslabo reak¬ cijo, zato je v agr. proizvodnji točka absolutne nadproaukcije mnogo bližja kakor v industriji in obrti. 3) Medsebojna nadomesti j ivost a g r £ r i d. e 1 k o v __ v _ p o t r o š n j i . Kupci - potrošniki odrejajo iz svojih relativno stalnih do - hodkov določeno kvoto za nabavo hranil. Cim se cena kteresibodi vrste ali kvalitete hranil podraži, prehajajo k kupovanju druge cenejše vrste ali cenejše kvalitete, čim se cona kteresibodi vrste ali kvalitete hranil zniža, se kupuje manj onih vrst hra¬ nil, ki se jim cene niso znižale, Radi neprestane težnje konzu- mentov ( prevesnega njih dela), svojo kupno moč na agr. trgu zvišati s primerno kombinacijo in prekombinacijo raznih vrst in kvalitet agr. blaga, se relacije cen agr. pridelkov ne morejo zaželjivo ustaliti tako, da bi bila na strani produkcije mogo¬ ča zanesljiva kalkulacija, pravilno nastavljanje cen, 4) Spremo n 1 ,1 i v o s t „ g p v p r a š e v a n j a radi spremenljiv os ti_prchrane . Načini prehrane t.,j, obseg povpraševanja po posameznih dolo¬ čenih vrstah agr, pridelkov se spreminja n.pr. zavoljo sprememb - 57 - v načinih življenja, radi drugačnih ;ogledov na racionalnost pre¬ zirano, zaradi športnega udejstvovanja, antialkoholnega gibanja CtC 9 — £.S,Ž.i.9.. s .g .P . .n.o ,s , t .i - , t .r .g,o 4 v,a n ( j # a 2._.a.^.r^...Ji.r,i.d < o t l > k > i . i'c so : Mnogosuovilnost malih kmečkih ponudnikov in njih pomanjklji— va organiziranost na eni strani in relativna maloštevilnost in boljša organiziranost trgovcev z agr, pridelki na drugi strani; ivorjenje cen mnogotnih agr. pridelkov na produktnih borzah; močno valovanje cen mnogotnih agr, pridelkov na svetovnem trgu. Dckoncentriranost in neenotnost tvorjenja cen pridelkov živi¬ norejo in intenzivnih kultur. Ncdostatna interregionalna izravnanost nektorih cen važnih agrarnih pridelkov. ( Vse te posebnosti so tako obče znane, da*zanje ni treba posebnih pojasnil). Iz povedanega jo razvidno, da vlada tako na strani ponudbe tako na strani povpraševanja ncdostatna prožnost; povpraševanje ni prožno kot celota, je pa preveč prožno, kolikor se tiče na - domestljivosti posameznih vrst in kvalitet pridelkov. Javna oblast, ki namerava zboljševati oz. ohraniti rentabilnost po - Ijedelstva z neposrednim ali posrednim vplivanjem na cene agr. pridelkov, mora, te okolnosti brižno upoštevati. B) U S T ¥ A R J A N J K_I_H_ J0_II H A k A _H k N T A - SILNIH ...A_G li A R H H_C..K.N_0. D J AVKE OBLASTI . 1 ) g.„Y„p 1.i 1 o e ^ m t e „ n 1 1 > e r _ p o 1 j o d e 1 s r_o # | k.o v n^e ..C.£.2.i.£.Y.9.• 1) o b č a p, r i p o m b a . Za kmečko blagostanje ni samoposebi merodajna ne absolutna višina cen pridelkov nc absolutna višina troš-icov, marveč razmer¬ ja med conami, ki jih kmečki gospodar dobi, in cenami, ki jih mora plačevati. Ge to razmerje ni ugodno, je kazno, skušati popraviti renta¬ bilnost agr. gospodarstva s primernim vplivanjem na troškovne elemente. Troski, ki prihajajo najbolj upoštev, so cene : kmečkega orodja,, setvenega semenja, umetnih gnojil, krmil, kreditov (obresti) voznine, stavbnih potrebščin. Zadevni ukrepi se morajo torej storiti na področjih industrijske, kreditne, prometne po¬ litike, ako je kaj možnosti za to. Ha nektere od omenjenih tro- škovnih cen ima javna oblast več vpliva, na nektere manj; zato ~ 58 ~ 80 mora Postopati po individualnih razmerah. 0 ' !lCU J Gn: '- r ~- iroskovnimi elementi je cena izposojene kupne moči t„j: kredita pogosto najbolj važna. 2 ) £ 12 S $ i 4 s k i ir r e d i t . v go Oj. (,eac-.ruGga gospodarstva poljedelec ravno tako ne more izhaja vi brez krenita, kakor industrijec in obrtnik. ..ved -povprcisevalci po kreditu pa so kmečki gospodarji v naj - slabšem porožaju m v konkurenci z drugimi stanovi in sloji, zla- slj. z iiiGus l. n .iškimi in trgovci, iz občega nacionalnega kredit- no & a AUjio.a nikakor ne morejo ob istih konkurenčnih pogojih do~ zadosraega aeleza, ker so tako naturalni kakor denarni dono- S-l poljederske proizvodnje mnogo bolj nezanesljivi, kakor na kte- remkoli gospodarskem področju, ker je produkcija sezonsko vezana in se vegetacijska doba ne da bistveno skrajšati, ker sc obratovalni kapital v istem času obrne manjkrat, v rastlinstvu enkrat na leto, v živinoreji vsako drugo- četrto le— Ker povečanje ponudbe (produkcije) spričo relativne stabilno¬ sti povpraševanja (konzula) donosov no zviša zadostno, ker so čisti denarni donosi v agrprodukciji izredno nizki, neprimerno nižji kakor v industriji, obrti in trgovini, tako da dobiva večina kmetov kot svoj dohodek zgolj boren delovni zaslu¬ žek, ki je pogosto nižji kakor mezdni zaslužek tvorniških delav¬ cev.. Iz tega sledi : da morajo kmečki gospodarji nekje kredit dobiti ceneje, kakor ga nudi obči denarni trg, t.j. treba jo poskrbeti za to, da niso primorani na občem kreditnem trgu konkurirati z drugimi stanovi in poklici, ki morejo najeti kredite tudi ob manj ugodnih pogo¬ jih, da mora kmetijski kredit biti srednje in dolgoročen, ker se v agrarni produkciji kapital selo počasi obrača, da jo 'treba ustvariti posebno institucije, ki morejo nuditi kmetom kredit ceneje in za daljšo dobo. Takšne institucije ( kreditni viri) so : Hipotekarni zavodi. **■ * J\e zasebni, kapitalistični (d.d<), ki je njibo namen doseči čim najzadovoljivejše dobičke, marveč javnopravni hip. zavodi države in teritorialnih samouprav; njih namen ni visok dobiček, morejo izhajati broz dobička; zato morajo posojati proti nižjim obrestim in ugodnejšim drugim pogojem; država more prevzeti ga¬ rancije ali kriti oventizgube (poslovne). Samoupravne hranilnico . TUdi njih namen ni usmerjen na dobiček; vendar pa pridejo kot vir kmečkih kreditov znatneje upoštev le v manjših provincial - nih krajih, dočim goje v večjih krajih in mestih bolj hišni hi- : V S1 ° V01li * 5i 80 P° sl ovale izza 1820 (Ilirska hran., j osno j o m-anjska hr., sedaj Banovinska hran.) ; po hranilni enem regularrvu iz 1, 1844 (vzorni statut) so se imenovale regulativne, njih ustroj m delokrog jo na novo uredila uredba o občinskih hra¬ nilni oan z 24,11. 1988 (gl. predavanja o kreditni politiki). 2 a a r u zn i k r e d i t ni zavodi (posojilnico), -ri. nas so doslej najbolj ustrezale posojilnico iiajfajznovega sistema ( Raiffeisen, *!- 1888, je ustanovil prvo tako posojilnico 1849 v Flaunnersfeldu)» U4.ne posojilnice (kreditne zadruge) so še najbolj primerne not vir lanocmh ..reditev, ker morejo dajati kredite po zares ugodnih pogojihj to morejo ■“■ G * trna j o zelo omejeno teritorialno področje (eno ali par so- sumili o o čin) in morejo kreditno sposobnost vsakega kreditojemal¬ ca zanos j. j ivo oceniti in porabo kredita kontrolirati ( rizik iz¬ gub se izdatno reducira), ker so službe funkcionarjev Častne, neodplatne, kor se deleči no obrestujejo oz-, sc obrestujejo zmerno, kor se bilančni presežki ne razdole, marveč se ž njimi stalno razširja kreditna podlaga ( lastna sredstva), ( se morajo pripi¬ sati rezervam), ker je jamstvo neomejeno ( trdna kreditna baza), ker so dajo kredit za dlje časa, najmanj 1 leto, kor je i ormiranc obvezno članstvo v revizijski zvezi, tako da se izvršuje rodna kontrola in se vzdržuje stalna izravnava prebit¬ kov in manjkov sredstev mod kred. zadrugami, S smotrno izgrajenim zadružnim sistemom se more agr, gospodar¬ stvo še najuspešneje oprostiti od konkurence na občem kreditnem trgu, so postaviti v tem pogledu na svoje specialno organizirano področje, tako da morejo kmečki gospodarji dobiti kredite : zadosti ceneje - dolgoročno in srednjeročno - proti vračanju v obrokih - brez dragih in zamudnih obličnosti. Ka slovenskem delu naše države jo pokrenil snovanje kreditnih zadrug Dr, Jos, Vošnjak. L. 1872 ste se ustanovili prvi dve kre¬ ditni zadrugi : v J-jut onem in v Sv. Jakobu na Koroškem . Do kon¬ ca 1. 1892 jc bilo vseh slovanskih posojilnic 61. Brata Jos, in mihaol Vošnjak sta ustanavljala kred. zadruge po Schultze— Delitschevem vzoru; te po svojem prvotnem niso bixc na¬ menjene kmetom marveč mestnim obrtniškim krogom; zato sta snon struirala srednji tip mod Gchultzo— Delitschevem in Rai x iciSen¬ ovem sistemu. V 90 letih je vodstvo zadružnega p-o Kreta prešlo iz Celja, kjer se je bila 1. 1885 ustanovila prva zadružna zveza (Zveza sloven¬ skih posojilnic) v Ljubljano. Ka kranjskem je Dr. i.rck, ki je zgradil obširen kmečko— socialen program, populariziral cisto rajfajznovke, V tej drugi dobi ( 1892 - 1905) se je osnovalo na slovenskem ozemlju 481 zadrug. Jj8 1910 je bilo na slovenskem ozemlju 512 kreditnih zadrug; - 60 - \ .-oge i rezervo so znašale že 220 mil,jo no v kron ( po kupni moc ~ voc kakor 5 milijarde današnjih dinarjev). To je bil višek kreditno - zadružnih uspehov. izza svetovne vojne (5. doba) so kreditne zadruge zadele ob uU '" lL ' cv ^"’' e n ^daljnega napredovanja ( izgube vsled vojnih posojil- zamenjava kron za dinarje - kmečka razdolžitc-v - agrarna kriza - vOo.. 1 h j in snovanje, organizacijo in poslovanje je nanovo uredil zakon o gospodarskih zadrugah z H. 9. 1937 ( gl. Služb- List št, 31/937), 'Z ^ ru gik pokrajinah naše države je nastalo kreditno zadružni¬ štvo v 90ih letih o Specialne centralne banke za a g' r , k redit , Te so nastale v mnogih državah kot javne ustanove za enotno regulacijo agr, kredita na vsem drž. ozemlju in so ustrojene ta¬ ko > da morejo dajati kredite ob pogojih, ki so agr- gospodarstvo sprejemljivi, V naši državi sc je po zakonu z 16 C 4. 1929 .,1'rivilegirana agrarna banka u v Beogradu. Ta j z 700 milj. Din. glavnice; glavni delničar jo Din,). Dajo kolektivne in individualne kredite ustanovila e deln. družba država (120 milj. kmečkim gospodar¬ jem in njih organizacijam na zadolžnice, menice, lombara in hi¬ poteko, Da bi mogla dajati cenen agr, kredit, uživa velike ugod¬ nosti ( država garantira za zadolžnico, za vloge in za minimalno dividendo S / - ugodnosti glede eksekucij - davčne ugodnosti etc ) V upravnem in agr, banka je nadzornem odboru ima država odločilen vpliv. Priv. prevzela tudi obligacijsko službo agrarne reforme, upravlja državne poljedelske fonde, vrši kreditiranje trgovine s pšenico in rajo in vrši službo kmečkega razdolževanja. 3) R _a z d o 1 ž i t e v kmečke posesti. Trobi era agr, kredita ne zahteva samo ustvarjanja posebnih agr. gospodarstvu primernih kreditnih virov in kreditnih insti - tucij marveč tudi pomoč glede plačevanja kreditov, ki so zavoljo poslabšanja gospodarskega stanja poljedelstva postali prekomerno težko breme; gre za zboljšanje rentabilitotc, za zboljšanje raz¬ merja med donosi in kreditnimi troski. Razlogi nevšečnega stanja, ki zavoljo njega Janeti no morejo več zmagovati obresti in amor¬ tizacij (= so prezadolženi), morejo biti različni ( veliko na - raščanje produkcijskih troskov, padec prodajnih cen, preobremeni¬ tev ob dednih prenosih, lahkomiselnost etc.); kreditni pogoji, ki so bili ugodni v dobi najemanja kredita, postanejo v spreme¬ njenih gosp, razmerah krajno neugodni. V gospodarskem pogledu moremo govoriti o prezadolženosti kmečkega posestva tedaj, ako po odbitku produkcijskih troskov in davkov povprečni donosi ne zadoščajo več, da bi posestnik ohranil svoj navajeni primerni življenski standard in da bi ostalo še dosti za obrestovanje in amortiziranje obstoječih hi- - 61 - po cvJcamih oolgov, tako da je treba najeti nove dolgove za pla¬ čevanje starih, ako je šc kaj možnosti za to. xOgostoi..a kot preventivno sredstvo predlagana zakonska omejitev zadolžijivosti kmečkih posestev brez velikih škod za agr. gospo- -" jV0 v °kče ni izvedljiva; kajti ako se normira za vsa kmečka posestva urez razlike, se agr. produkciji krediti odtegnejo tudi tedaj, ko ni nevarnosti, da postanejo opasni, ako pa naj velja le za uoločene kategorije kmečkih posestev, se brez veliko in ne¬ pravične arbitrarnosti ne more najti zanesljiv kriterij, po kte- rem bi se za posamezna posestva izrekla omejitev. Ce jo kaj izgloda, da se gospodarsko stanje poljedelstva v bližji bodočnosti izdatno izboljša, more zadoščati odgoditev ek¬ sekucij ( izvršilni moratorij) ( za 4 leta, 1 leto, event, po - daljšanje) in to ali za vsa posestva brez razlike ali le za oči- to prezadolžena posestva. S tem se more združiti olajšano porav¬ nalno postopanje ( individualne sanacije, ki jih sprovajajo na trgovski podlagi posebni organi ob finančni podpori državo). Le je položaj zelo resen, se more za kmečke dolžnike odredi¬ ti generalni moratorij, t.j. obča načelna odgoditev plačevanja obresti in amortizacij. Vendar je pa to sredstvo priporočljivo le v krajnih primerih in je opasno, ako traja dlje časa,kajti radi toga odreveni lahko vse gospodarstvo in nastane obča pravna nesigurnost; generalni moratorij s svojimi posledicami prav zelo škoduje poslovni morali, vzame kalkulacijsko bazo tudi drugim gospodarskim področjem in povzroči, da postanejo mahoma vsi kmeč¬ ki gospodarji kredita nezmožni, tudi tisti, ki niso zadolženi; ker nedostaje obratovalnih kapitalov, agr. proizvodnja nazaduje in med kmeti nastaja prepričanje, da se bodo vsi njih dolgovi socializirali, da jih sploh ne bo treba plačevati. Kmečka prezadolženost more doseči takšen obseg in obči gospo¬ darski izgledi morejo biti tako nevgečni, da mora država odrediti prisilno konverzijo kmečkih dolgov, t.j. zakonsko normirano zbolj¬ šanje kreditnih pogojev, bodisi glede glavnice, bodisi glede dru¬ gih pogojev (vračilnih rokov, obrestne mere i.dr.). Kajenostav - nejša taka konverzija je, ako se kratkoročni dolgovi spremene v dolgoročne brez spremembe drugih pogojev. prisilna konverzija kmečkih dolgov se more urediti in organi¬ zirati v podrobnostih na zelo različne načine. V naši državi je nastala prezadolženost kmečkega podeželja vsled velike razlike med agrarno in industrijsko cenovno razino radi obče gospodarske krize, ki je nastala 1. 1931 in iz drugač¬ nih razlogov. Ko zakon z 19.4. 1932, ki je odredil odgoditev iz¬ vršb in mnoge poznejše ureditve niso pokazale zadovoljivih uspe¬ hov, se je z Uredbo o likvidaciji kmetijskih dolgov z 25.9.1936 uvedla prisilna konverzija. Po tej uredbi prevzame dolgove, ki jih imajo kmeti pri denar¬ nih zavodih ( torej ne vseh dolgov) Privilegirana agrarna banka 6Z, J - a --*- rl na račun države; kmeti prenehajo biti dolžni¬ ki denarnih zavodov in postanejo dolžniki IAB, ki pridobi proti oljarn vse upniške in zastavno pravice, icaetom, ki imajo manj kakor 50 na rodovitno zemlje, se zniža dolg za četrtino, ob določenih pogojih za več; 25 > zaižbo dolga morajo pokriti denarni zavodi izključno v breme vrednosti svoje glavnice oz. deležev (zadruga), kolikor so na ta način no da pokriti, jo pokrije država, ki izda denarnim zavodom v znesku razlike obvoznice. Rok odplačevanja so določa na 12 let, obrestna mera pa se re¬ ducira na 3>, IAB odobri denarnim zavodom za polovico nereduci- ranih dolgov dobroimotje na tekočem računu; ta terjatev se jim izplača v 14 lotih z 3 nimi letnimi obrestmi; i'AB daje denar¬ nim zavodom bone do višino to terjatve, s katerimi si morejo pri¬ skrbeti -Lombardni kredit ( terjatve likvidirati). Za ostanek v višini 25 /° skupne neznižanc terjatve izroči denarnim zavodom IAB na račun državo 3 P ne obveznico, ki se amortizirajo v 20 le¬ tih; to obveznice so terjatve denarnih zavodov proti državi in država poroštvujo za njih olačilo. Letne odplačilne obroke (anuiteto) plačujejo kmečki dolžnimi xriv. agr. banki v ,. slclad za odplačevanje kmečkih dolgov" po pristojnih davčnih upravah. II) racionaliz ona l i z a c l j o _ a g r a_r_n_e proizvod n n 1) S i s t v o _ r a c i o n a 1 i z a c i j c . Racionalno gospodariti v poljedelstvu se pravi doseči določe¬ no količino pridelkov s čim najmanjšimi troški oz. z določenimi pr o dulce. sredstvi ( troški) cim najugodnejšo količino pridelkov ( kvantitativno in kvalitativno). Racionalizirati kmetijsko obratovanje se pravi, je v tem ozi¬ ru spopolniti, prizadevati so, pridelati isto količino pridelkov iste kakovosti ceneje ali z istimi izdatki večjo količino. Racionalizacije kmečkega obratovanja nc smemo zamenjati z in- tenzivacijo agr. proizvodnjo. Intcnzivacija je prevesno tehničen problem, racionalizacija pa organizatoričon. Racionalizacija po¬ meni izboljšanje izrabe (Učinkovitosti, storilnosti ) razpolož - ljive dano količine proizvajalnih sredstev z boljšo organizacijo obratovanja brez povečanja dela in kapitala, intcnzivacija pa po¬ meni ooveČanje dela in kapitala ( dodatno delo in dodatno troše¬ nje kapitala) na isti površini, da bi se dosegli večji ali kva — litativno boljši naturalni donosi. Intenzivnost presojamo po ko¬ ličini dela in naturalnih troškov ( poslopij, vprege, inventarja gnojil etc.), racionalnost pa presojamo po smotrnosti izgube vseh uo o rabi jc-nih obratovalnih sredstev, pa bila ta skromna ali bogata. Racionalizacija lahko vodi tudi k intenzivaciji,kjer jo ta gospodarsko racionolna; zviševanje intenzivnosti (* svitanje upo¬ rabe dela in kapitala pro ha) more gospodarsko biti racionelno ali neracionalno; kajti troški sami po sebi ne dajejo eonosa, marveč načini, kako ve gospodar zoblikovati součinkovanje raznih tiošicovnih elementov. Glede intenzivacije sc kaže racionalnost v tem, da se izbere najbolj primerna stopnja intenzivacije t.j, tista, ki je najbolj rentabilna. Alco je mogočo z intenzivaci jo noseči no samo večje naturalno donose marveč tudi višje čiste donose, pa se to opusti, je* to ravno tako malo racionalno kakor vzdrževati višjo intenziiotno stopnjo, če bi se nižja rentirala lavno tako ali colo se boljše, kmečki gospodar, ki pazi za raci ono1nost obratovanja, organizira to obratovanje zrniraj tako, da ustvari najvšečnejšo relacijo med specifično ekstenzivnimi in specifično intenzivnimi kulturami, t.j. on intenzivira os. eks- tenzivira produkcijo zdaj v eni zdaj v drugi smeri, prehaja gle¬ de posameznih kultur raz nižjih intenzitotnih stopenj na višje ali obratno, kakor narekujejo gospodarsko razmero. nacionalizacija poljedelskega obratovanja spada k tistim naj¬ težavnejšim nalogam agr. politike, ki povzroča neprestano mnogo drobnega dela pristojnih javnih organov, stanovskih samouprav (kmet. zbornic) in strokovnih zasebnih organizacij. Težavno jo zboljševati racionalnost kmečkega obratovanja radi ' toga, ker agrarna produkcija po svoji naravi ne pogoduje racio - nalistično, kalkulatorično miselnosti gospodarjev in zato, ker v kmečkem gospodarstvu ni toliko prilik in možnosti za raciona¬ liziranje kakor na drugih gospodarskih področjih, zlasti tam ne, j kjer prevladujeta mala in drobna posest. Agrarno tehnične metode, ki se more z njimi racionalizirati poljedelska proizvodnja, so zelo različne; zrniraj gre za to,ka¬ ko doseči najboljšo stopnjo medsebojno naravnanega součinkovanja raznih obratovalnih ukrepov kmečkega gospodarja ( n.pr. s smotr¬ no gradnjo, razmestitvijo in ureditvijo gospodarskih poslopij, s tehnizacijo in mehanizacijo obratovanja, z uporabo najučinko¬ vitejših delovnih metod, s smotrno razdelitvijo in izrabo časa, s standardiziranjcm, z ustvarjanjem najugodnejših razmerij med količinami dodajanih živnih snovi etc.etc.); pri vsem je treba streiniti za tem, kako doseči čim zanosljivojšo kalkulacijslco točnost. K racionalizaciji poljodolstva spada tudi zložba zemljišč (komasacija) in kmečko gospodarsko zavarovanje. 2) g o m a s a c i ,1 o _ k m o Č le i h z e m 1 j i š č . Namen komasacij jo, da se celoma ali deloma odpravi razdrob¬ ljenost in raztrosonost poljedelsnih zemljišč in s tem ovire, ki sc* stavijo proti racionalnemu kmečkemu delu. Glavne nevšečnosti te porazdrobljcnosti in ^oraztreseuosti so : Precejšen del rodovitne zemlje se produkciji odtegne radi mej; če so parcele zelo dolge, se zgubi 3-5p ; še večja izguba je radi poti in stez in radi izgubo časa pri obdelovanju; - 64 - -tedi ^raztresenosti se pogosto dela, slast:-, žetev, pravočasno opraviti, nadzor delavcev ;je težji; Irmo ti.j s ki stroji postanejo neuporabni ia melioracijo izvedejo j • ne morojo so težje pravna razmerja so pogosto spornaj treba je mnogo služnosti, VdOuiOjša plat a ne odtehtajo škodnih; k vs ceniva spada ae.an.j~ ocinjo rizika elementarnih škod, kor niso vse jarcele enake priza— dete in olajšanje prometa s kmečkimi parcelami ( olajšanje noti k gospodarski osamosvojitvi krnet, delavcev i,dr ). 'J' 2 . n i c n i n a o i n i c loško kmečkih zemljišč so : a - 0 0 i 3 e » to so delne ureditve, pora j več z medsebojna izmenjavo zemljišč, ali drugače, kakor se podaja iz situacije; izvaja jih odbor, izvoljen od prizadetih posestnikov, s pomočjo avtoriziranih geometrov in to na posameznih zemljiških kompleksih, ne na teritoriju cele občine, Oj Ko m a s a e i j e : zemljišča cele naselbino ali občine ali večjega dela posestev se združijo v eno samo celote, pri če¬ mer se izvzamejo gospodarska poslopja, dvorišča, vrtovi, ■vinogra¬ di, sadovnjaki, hmeljišča i.pod* specialne kulturo c na ta način ustvarjena celota se smotrno porazdeli tako, da so vsakemu po - se studim prideli, če le mogočo, en sam zaokrožen kos zemljo,ki leži ali neposredno okrog njegovih stanovanjskih in gospodarskih poslopij ali pa ima vsaj ugodno zvezo s primernimi potmi ali pa se mu prideli le manjše število večjih parcel, Ilovo pr idol jeni kompleks zemljišč mora biti glede svoje izmero enako velik, ka - kor skupna izmera prejšnjih raztresenih parcel in nova zemljišča morajo biti tudi po kakovosti enako vredna kolikor sc to ne nore doseči, so morajo razliko izravnati v denarju. c) I z o j. a c i j e : v novo celoto se pritegnejo tudi no - slopja in vsa specialna zemljišča; vsak gospodar dobi po novi razdelitvi zadružen kos zemljo, sredi katero se mu postavijo nova stanovanjska in gospodarska poslopja, tako da vašvi značaj nasel¬ bine izgine (redkost). S samim priporočanjem prostovo3.jnih zložb javna oblast tudi ob znatni finančni podpori no doseže pomembnih us oonov radi konzer¬ vativnosti in ne s.točnosti kmečkih gospodarjev Zavoljo toga. se odrejajo obvezno z.ložbo, aico to zahteva kvalificirana večina ali posebno kvalificirana manjšina posestnikov, kvalifr^acrja sc rav¬ na ali po številu posestnikov, ali po površini njih zemljišč ali po katastrskem donosu ali po kakšni njih kombinaciji, javna oblast pa more brez posebno formalno zahtevo prizadeuih po svo¬ bodnem ,vendarku določiti sama, da se itje izvedo komasacija m kako se izvede, p r -i uas sc začeli komasacijo zakonsko normirati z zakonom o zložbi poljedelskih zemljišč z 1. 1803 (okvirni zakon) in z zok. 1. 1909„ 2, a izvedbo komasacij v tehničnem in pravnem oziru so pristojna posebna upravna oblastva; komisarji in komisije za agr, - 65 - operacije. Us^eh komasacij za racionalizacijo poljedelstva je večji,ako ,1.- z zagonskimi predpisi obenem poskrbljeno za to, da ostane cilje časa po izvedeni komasaciji ustvarjeno novo stanje nespre¬ menjeno; drugače postane stanje za £ooe omejevati os. popraviti n.pr, ; z refundacijo z etnij arine oz, z davčno opros t j. i. /i jo prizadeto, posestnikov ( gl. čl. 12 zakona o neposred, uavkih,, z dajanjem podpor iz specialnih stalnih sklaoov, do tiranih v glavnem is občih drž, dohodkov, z dajanjem prispevkov k anuitetam za odplačevanje arenilov, najetih od kmečkih organizacij za popravo škod od toče m z dru-j gaonimi sredstvi, Z a v a r o v a n j e ž i v i n e bi bilo potrebno po - || s e ono v deželah in pokrajinah, kjer prevladuje drobna m mala posest j ker takšno že izguba enega samega živinčeta hudo zadene I r o skusi takega zavarovanja segajo v 16 sto.;., nazaj, ponajveč se; 67 - s in; 5 pl -o izvesti, kakor tudi danes, na osnovi zadružne ssuo* pomoči. Proti pravemu zavarovanju na široki podlagi se stavi narava tega rizika, čigar realizacija v veliki meri savlsi od človeške volje; ta rizik se označuje še z nnogotnim nastajanjem} si.oda od živinskih kug sploh ne more biti predmet zavarovanja. Namesto zavarovanja je po vsem izgledu boljše dajati prizadetim jedrno denarno pomoč in poskrbeti s posebnimi zakoni in ukrepi za preventivno zatiranje in preprečevanje živinskih bolezni ° odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z ). iieue odvračanja rastlinskih škod je današnja država la. mnogoštevilnimi specielnimi zakonskimi predpisi naš sako n o z asi ran ju :o o lesni in škodljivcev kulturnih ru •J. r. 1930) III) V) 5.i.2.2 n.a n v o v n e elemente rrevesno večino agrarnih pridelkov pokupi pri kmetu poklic¬ na trgovina; agrarno blago prihaja neposrednim potrošnikom v roke po prehodu skozi več stopenj pridobitnega komercialnega posredovanja; na teh prehodnih stopnjah se agr. blago še sorti¬ ra, graduira, kombinira (meša), sestavlja, očišča, vlaga v pri¬ pravne omote etc., tako da ga more kupiti finalni konzument v taki obliki, v taki količini in v taki kvaliteti, kakor konve- nira njegovi potrebi in leupni moči. Na vsaki teh posredovalnih stopenje nastajajo razni novi stvarni troski in se zaračunavajo posebne kvote za trgovski za¬ služek, tako da je med ceno, ki jo dobi producent in ceno, ki jo plača finalni konzument, razlika, velik del prav znatna raz¬ lika; pogosto je cena, ki jo dobi producent, le polovica, tre¬ tjina, četrtina, petina cene, ki jo plača finalni konzument. Od¬ kar se je po vojni število posredovalcev, zlasti detajlnih,pre¬ če j zvišalo, kaže omenjena diferenca vspenjavo nagibnost. komer¬ cialni troski težko obremenjujejo tako producentovo kakor kon~- zumentovo ceno, Za lune ta- -producenta je važna tudi cena, ki jo plača konzument, kajti od te cene zavisita kupna moč konzumen— tov in rentabilnost proizvodnje. Agrarnopolitično vprašanje se glasi ; kako ohraniti, ustva¬ riti oz. zboljšati rentabilnost agr. produkcije ( razmerje med denarnimi donosi in troski) s pripravnim vplivanjem na trgovanje z agr. pridelki in na njegove troškovne elemente ? Radi njegove rešitve more javna oblast se prizadevati racio¬ nalizirati trgovsko posredovanje, znižati ali aliminirati njene¬ mu vplivu dostopne troškovne elemente ali pa pridobitno trgovin¬ sko posredovanje med potrošniki in proizvajalci izločiti. Racionalizacija trg. posredovanja ni presantna skrb javnih oblasti, ker skrbi zanjo že ostra konkurenca med trgovci; drža¬ va pa more dasi le v ozkih mejah in prehodno z obrtno zaporo 68 - . ^ o3i0 manjšati št ovilo detajlnih trgovcev z a gr. 1 -■ J : ■•' 1 - ? k 1 ■•■ne rn a s 'c svilno st. le-teh podražuje blago ( vsak m0J ' a : - ad -- A - al mezijo in doseči dobiček, kar zviša kvoto troš- J '°' v > oupaaajcoin na enoto blaga). Radikalen ukrep v tem smislu pomeni numerus clausus za trgovine z agr. živežnim blagom. Ziiiž j en oz . eliminaciji komercialnih troskov so dostopni le n a Rt ori ned njimij uspeh ostane nezanesljiv in se pokaže le doloma v proizvajalčevih, cenah, ker ostane velik ali prevesni tako doseženih prihrankov v rokah trgovine. Država more se- voc-a predpisati trgovini določeno višino njenega zaslužka (dolo¬ čeno maksimalno razliko med nabavno in prodajno ceno), pa to je e.vu.uno .1 tu rep, ki zahteva dalekosežno in drago kontrolo in more povzročiti nevšečne posledice. Največ uspehov se je na tem področju doseglo z eliminacijo pridobitne poklicne trgovine z agr. pridelki in z organi- •’ 3- G -- .1 o samo ponočne zadružne p r o — d i e k 'a e o k 1 h producentov samih; ponudbo agr* blaga organizirajo producenti s pomočjo posebnih dr,-čte'r ( zadrug), kakor so že ptej organizirali konzumenti po- vpraii oranj e s konoumnimi zadrugami.. Zadružna k.o:acentraci ja ponudbe ima svoj trajen ekonomski smisel osobito vsled okolnosti, da je agr. produkcija ( v Evro¬ pi vsaj pretežno) po likul turna in da je pr e ve sna večina polje - dolskih obratov mala in srednja posest; takšno posestvo more vsake vrste pridelkov pridelati in dati v tržni promet le rela¬ tivno majhne količine; majhne količine pa se morejo ob današnjem stanju trgovanja zb agr. pridelki iz prve roke prodati dosti manj ugodno kakor velike količine; zato je v tem pogledu vele¬ posestnik od začetka v boljšem položaju kakor kmet. S tem, da prenesejo srednji in majhni kmečki gospodarji del svoj J.h poslov ( predelovalnih in prodajnih) na zadruge (vaovče- valne , prodajne, mlekarske, sirarske, kletarske, vinarske i.dr.), izločijo pridobitno posredovanje poklicne trgovine na eni, na več ali na vseh stopnjah;, one ne izločijo stvarnih troskov (ti ostanejo tudi zadružni trgovini) pač pa donose poklicne trgovi¬ ne. ki ostanejo producentom in jim zboljsujejo rentabilnost; to zboljšajojo še s drugimi zadrugami (kreditnimi, nakupnimi ste.), ki počenjuj ejo nosanezne stvarne troske produkcije $ proizvaja¬ lec se rimakne fina]nema konsumentu bližje, skrajša ko¬ mercialno pot svojih pridelkov. Ako va naj take zadruge zares z uspehom vrše svoje funkcije, morajo biti. izpolnjeni, kolikor v konkretnosti gre, vsaj ti-le pogoji : a) da morejo zadruge dobavljati odjemalcem točno in po naro Čilu, mora vladati med zadružniki d i s c i p 1 i n a, tako da s.e more zadruga nanje zanesti ( da ne oddajajo zadrugi pri - 69 - c) Zadruge morajo imeti možnost, dobavljati blago sortirano in ustrezne kvalitete, t.j. blago, ki ima tržno s p o - v ^- l '° enake kvalitete v večjih partijah, maslo, iii je no Dro predelano, ne vodeno, brez primesi in kvalitetno graduirano, krompir v večjih količinah, sortiran po kakovosti in namenih porabe itd.), zadruga posluje lažje, ako more dobavljati vseskoz standar1 z iran o in tipizirano blago, ki gre bolj gladko / .n.nai in doseže povoljnejše cene.V tem pogledu more javna oblast mnogo scoriti za rentabilnost kmetijstva z - dobro izva¬ janimi - zakonskimi predpisi o kvalitetnih razredih in vrstah agi , blaga, obveznem signiranju, znamkovanju in zaobaljanju.Za¬ druge same pa morejo z diferenciranjem prevzemnih cen ustvariti pri leme t in zadosten ekonomski motiv za pridelovanje kvalitetnej¬ ših pridelkov. c) Zadruge naj se nolihor mogočo specializira- j o in naj ne k o m u 1 i r a j o raznorodnih P oslov. Za uspešno trg. poslovanje s kterokoli vrsto blaga, tudi agrarnega, je treba dosti specielnega znanja, strokovne usposobljenosti, minucioznega opazovanja pri zasledovanju tržnih razmer in zlasti mnogo praktičnih izkustev; v tem oziru stavi sleherna vrsta agr. blaga svoje posebne tehnične in komercialne zahteve? s specializacijo se doseže več. Pogosto pa specializa¬ cija vsled svojevrstnih razmer ni izvedljiva ali ne zadosti ta¬ ko da je bolje, ako se posli kombinirajo. c) Take kmečke zadruge morajo imeti močno in z a n e s - 1 J i v o o p o r o v svoji zvez i ker same ni¬ kakor ne prenesejo vseh rizikov, ki slede iz močnega valovanja agrarnih cen. Take zveze, ki poslujejo na širšem teritoriju, mo¬ rejo vzdrževati centralizirane velovnovčevalnice z velikimi skla¬ dišči in predelovalnimi napravami, morejo zaposlovati strokovno popolnoma izvežbano osebje, imajo širšo kreditno podlago, morejo ob pravem času ponuditi velike količine sortiranega blaga in le one se morejo spuščati v konkurenco s pridobitno veletrgovino ter navezati tudi direktne stike z veienakupovalnicami pridobit¬ nih in zadružnih detajlnih trgovin. M e d zadružno trgovino med za¬ družnimi zvezami agr. producentov in zadružnimi zvezami konzuraentov, ki naj poklicno pridobitno trgovino z agr. pridelki izloči na celi črti, so mnogo priporočali in ou nje se mnogo pričakuje. Priporočila jo je tudi svetovna gospodarska ~on i Gr 31103, 1 « 1927 C 03 j Ci 3 , D o "t 3.11.5110 sodelovanje centralnih prodaj . organizacij zadovoljivo uredilo in :-obo kakor konzumentske interese, ustalilo gospodarsko ravnovesje, deloma uresniči, bi se morali ustvariti - 70 - gionc osnovano k o n z um g n t n im i .in tradicionalno utrjeno nasprotje med mestnimi sioji in kmečkimi producenti; -ime oko zadružništvo bi moralo biti veliko bolj specializirano in na področju posameznih vrst agr. blaga dosledno centralizira¬ no.. knotno centralno bi morale biti oragnizirane tudi konzument- SJce Eadru £ e - treže zadr. organizacij bi morale biti nadalje na 0: > GA r ’ ‘-kaneh zelo goste in zadružno bi morala biti organizirana tako prevesna večina kmečkih producentov kakor prevesna večina konzumentov. Osrednje kmečke zadruge (zveze) bi morale imeti možnost do neke minimalne mere regulirati agr. proizvodnjo, ker drugače ni garancij , da bi mogle zmiraj ustreči potrebam osredn. konzumen- skih zadrug glede količin in kvalitet zahtevanega agr. blaga; to pa ni izvedljivo, ker zavise tako količine kakor kvaliteta od vplivanja nedostopnih vremenskih razmer. korala bi biti tudi možnost, potrebe in strukturo potrošnje za dlje časa ugotoviti, določiti vnaprej. Toda relativno stalna je samo potrošnja mnogotnega ggr. blaga, najnavadnejših, najnuj¬ nejših in najcenejših vrst agr, pridelkov; za kmečko rentabil - nost so pa mnogo važnejši pridelki intenzivnega gospodarjenja, t* j, kvalitetnejše in dražje vrste pridelkov; potrošnja teh pa je zelo prožna in brž reagira na relativno ne velike spremembe c en bledzadružni organizaciji t r g o - v 1 n e z agr, pridelki se stavijo torej v pot težko premag - Ijive ovire psihologične, produkcijsko-tehnične in komercialne narave Nič manjše niso ovire proti popolni izločitvi samo detajlne trgovine z agr. pridelki; ako naj bi se to doseglo, bi morale zadružne prodajalne razpolagati vsak čas z zadostnimi količinami in kvalitetami agr« blaga; toda glede tega so zavisne od zadruž¬ nikov, ki jim velik del in pogosto ne morejo ustreči. Te proda - jalne bi morale razpolagati z razmeroma velikim obratovalnim ka¬ pitalom; naberejo ga pa težko, ker poslujejo brez dobička, da bi mogle zadružnikom nuditi boljše cene. One bi morale kupcem velik del dajati na kredit in na ta način, kakor pridobitna trgovina, vršiti funkcijo časovne porazdelitve periodično ali okasionelno pritekajoče kupne moči prevesnega dela konzumentov. Nadalje bi morale zadružne prodajalnice gladko vršiti tudi časovno repa j. li¬ čijo ponudbe in še druge funkcije pridobitne detajlne trgovine« Vse te funkcije pa povzročajo obilne stvarne in osebne troske, ki paralizirajo in vec kakor kompenzirajo tiste ugodnosti, ki j ih ima zadruga kot samopomocna organizacija. Vsled tega ».udi na tora področju od zadružništva ne smemo pričakovati več, kakor do¬ voljuje narava njih poslovanja in narava blaga, s katerim poslu— jejo 71 - XV) S * *.. X, £* I . i. v a n i e m na cene & z * n a /: m I n.« . o. 1, k o v , * w * «u < m • M » 4 !J, ‘ m v * ais ' i0 oea poljedelskih pridelkov more vplivati država po« nrcu.wO 3.n neposredno. Posredno vpliva na ta način, da vpliva na ponudbo ali no povpraševanje ali na oboje hkrati in na činitelje, xii so za ponudbo in povpraševanje* neposredno vpliva na cene z oblastvenim normiranjem višine cen. 1 ' ; 2 Z U l i Y a n j e m ^ n a p o v p r g s e v a n j e Sa metoda od Vsega začetka ne obeta velikih uspehov in mou« aoati, kajti svoboda potrošnje je kakor svoboda proizvodnje kar¬ dinalna konstruktivna prvina individualističnega našega gospo - darskega reda} samo poeamniku pritiče odločanje o tem, kako bo svoj dohodek po odštetju določenega zneska za poravnavo javnih obveznosti porazdelil za kritje raznih svojih potreb po načelu relativne subjektivne koristi in po vrstnem redu nujnosti in po¬ membnosti toh potreb. V našem gospodarskem redu načrtna ureditev potrošnje (povpra¬ ševanja) v obliki oblastvenega prideljovanja dobrin ne prihaja upoštev, marveč samo posredne metode} v ,, totalitarnih" državah jih je mogoče uporabiti bolj, v demokratičnih manj* K najbolj tipičnim takim metodam spadajo te-le : a) Propaganda potrošnje določene vrste (vrst) (kvalitet) a g r . p kov, • <*«•«« To sredstvo je psihologične narave in se vpraša, ali ss dajo z njo doseči trajni uspehi, pa naj se apelira tudi na ekonomske motive potrošnikov (Švica - sir, mleko) (Nemčija - rženi kruh) f T f n ' .10 a— ris. b) Umetna podražitev f , r ; f. . .f. v r s t ( kvalitet) agr. pridelkov z n a m e n o m , da bi se n o t r o s n j a o d r n l- .*.. * •. • ..* • • la k določeni drugi vršati . f .f Y.f .‘Kf teti) agr. pridelkov. Ta metoda je uporabljiva glede pridelkov, m se v potrošnji brez težav lahko substituirajo. N.pr. podražitev margarine v ko¬ rist masla in masti ali olivnega olja, podražitev svinjskega me¬ sa v korist govejega mesa etc.etc. Kot podražitveno sredstvo se uporabljata zlasti carina in trošarina; dohodki iz njih moiejo služiti za subvencioniranje prizadete proisvaje aotieue vrste agr. blaga, potrošnjo je mogoče napotiti k pridelkom, k* naj se jim zboljša odjem in rentabilnost, tudi drugače, n*pi« 2 uvedbo brezmesnih dni se dvigne potrošnja masla, jajec, krompirja e.c, c) Umetno dviganje P J.?.. •*?•? o b- 1 o S p ' e ' * v ' s t e a a v pridelkov z o » • i * i » « ♦ • » i 1 t • * • • • * * * ' * * ' ’ * ‘ ' * 1 1 * * v*, * ^ i^m *i n r i a e s a v a n j v e z n P * m ra m h- u cs . li J 'šJ iU > • * • • * ■ k določen r u g i - 72 - Y . T . . s . . a ,S.y. •,. pr HeUov . r j‘e metodo so se v mnogih državah v poslednjem desetletju po¬ služevali prav pogosto; n.pr, predpisi o obveznem primešavanju doL^cn*,. količin aomacega masla, masti in jajc pri produkciji margarino, o obveznem primešavanju špirita k bencinu, krompirje- ve » koruzne, rižne, ržene moke k pšenični, mleka, rozin itd. ^ . I 1 . t1^Y , 0 . Y s ' c 0 t k a i z m 1 e v a n j a ; mlini morajo odmupiti od poljedelcev več pšenice; vprašanje je, mano se lazvijejo cene preobilnih otrobi kot produkcijsko veza¬ nega pridelka. lake in podobne metode se morejo kombinirati med seboj in z ukrepi, ki se skuša ž njimi vplivati na ponudbo oz. ki se ž nji¬ mi normirajo trdne cene. Uspeh omenjenih oblastvenih ukrepov ni zanesljiv, zadosten in trajen; tudi izvirajo iz njih vplivi na cene drugih vrst agr. pridelkov in na konzumne navade. Počasneje pa zanesljiveje in trajneje doseže v tora pogledu drža¬ va uspeh z dviganj e in kupne moči širo¬ kih prebivalskih plasti, ki se njih pre¬ hranjevalne razmere pomanjkljive; takih prebivalskih plasti pa je še obilo celo v najbolj bogatih državah. Vplivanje države na potrošnjo je pa omejeno na domače prebi¬ valstvo; vplivati na inozemsko povpraševanje je mogoče le z ustvarjanjem in utrjevanjem ekonomskih nagibov pri prebivalstvu v drugih državah, ki zavoljo njih dajejo tuzemskim pridelkom prednost n,pr. radi ugodne cene, radi zajamčeno dobre kvalitete, radi posebnega okusa etc,; za ugodne cene se moro poskrbeti če je treba, z izvoznimi premijami, nizkimi prevoznimi tarifami, subvencioniranjem izvoza in s podpiranjem stalne propagande tu¬ zemskih pridelkov v inozemstvu. 2) Z _ v £ 1 i v a n j e m _ n a _ p o n u d b o . a) Ob trajni aktivnosti prizado- ( i h ) agr. stroke (ok) (Domača ponudba trajno znatno presega domačo potrošnjo). aa) Zaščita domače ponudbe od konkurence inozemske ponudbe v tuzemstvu. V primeru, da so cene domače ponudbe nižje kakor ceno, za ka¬ tero more inozemska konkurenca prodajati v tuzemstvu, zaščito ni treba, razen morda kje v obmejnih pokrajinah, ki dotieno blago no proizva ja jo, pa je njih prometna lega za inozemsko pcuudoo zato ugodnejša kakor je domača. V primeru, da more proizvajati iti prodajati v tuzemstvu doma ča agr. proizvodnja kteresibodi vrste pridelkov trajno le po jenah, kakor inozemska konkurenca in proti, zate co.mj.cj. ar a ž.- 1 ih c< proizvodni - f - - nerentabilnost, mora javna oblast poseči po zaščitnih i n Zaščitne metode in s r e d s t v a : 1 ») u V o z n e _ p K £ £ o v e d i i n _ u v o z n e c_a - r i a e ( gl. trg. pol,) 2,) a a a z bremenitev i U - " N •»* a - i d e 1 k d o m a c o 0 a trga z o d _ p r o 1; o m e r n e 5 9. £ a č o p o n u d b e 3 sklepanjem primernih trgovinskih pogodb. S tukirai pogodbami moro država doseči, da konco&irajo drugo države za agr. uvoz iz tuzemstva ugodno uvozno carino ali carino prosti uvoz ali da do¬ volijo večjo uvozno kontingente ali preferenčne kontingente, irotiuslugo, ki jih jo treba za tod dati, - gospodarsko in poli¬ tične - morejo vplivati škodljivo na druga področja domačega na¬ roda, gospodarstva. To prot iusluge postanejo iahkoda brezkorist¬ na žrtev, ako domači izven kontingentov ne moro izrabiti j zate¬ gadelj mora država skušati doseči pogodbeno še obvezni prevzem kontingentov. 3.) Z m i z v o z n i m i _ p r o m i j a m i _ i n s u b - v o n c i /, a ui i . S pomočjo lo-toh morejo domači izvozniki prodajati na svetov¬ nem trgu po nižjih konkurenčnih cenah. Namesto da bi izvoz sub¬ vencionirala neposredno more c >.ava izvoz subvencionirati po - sredno z znižanjem transportnih tarif, z vračanjem - carin, plačanih ob uvozu v druge države i.dr. i osebna vrsta izvoznih subvencij pomenijo uvozne izkaznice j ako so agr, pridelki, ki naj sc njih izvoz pospešuje, zaščiteni z domačo uvozno carino, dobi izvoznik od carinarnico, preko katero izvaža, uvozno izkaz¬ nico, glasečo se na določen znesek carinskega plačila; on sam ali kdorkoli, ki m izkaznico proda, more potom brez plačila uvozno carine uvoziti takšno količino kakšne dru^o vrste agr, blaga, ki jo njena carinska vrednost enaka carinski vrednosti blaga, ob izvozu katoregu se jo izstavila uvozna izkaznica, Ta carine prosti uvoz pomeni izpadok carinskih dohodkov države in subvencijo izvoznika; iz drž„ blagajne se sicer ni storil izda¬ tek, izpadel jo pa dohodek. lepo s rodno subvencioniranje izvoza zahteva visoke vsoto, ki jih državna blagajna no more pogrešati, Zategadelj sc- pogosto ustanovi poseben subvencijski fond, v kteroga so stekajo aokodki iz taks, pristojbin in davščin, ki se v to svrho nalože domačim predelovalcem in korizumentom dotične vrste agr. blaga (domači konzumen t daje radi zvišbe domačih cen podporo inozemskemu ne¬ znanemu konzumentn, cla bi ta isto blago mogel kuj>iti ugodneje in da bi domači producent imel rentabilrteto } 4} Regulaci ,1 a _ u o n u d b e: n a _ s v e t o v - n i h tržiščih _s_ o g o db a m d r u g i - m i d r ž a v a m i _ i z v o z n i c a h i . regulacijo d o st a c e ponudbe v U £ ~ 74 U -• O Ki ;i 1 V V. . čhrep i ( jesenske morata v . goviua, Or a aro jo od; ^ - ,, ~ Jj C .i- f J i,.‘ oo \if> v e postanejo potrebni osobito zavoljo sezonske koncentracije ponudbe;. pouudenih velikih količin ne o,.o...i. prevzeti ne pridobitna grosistua ne zadružna tr~ o za 'J(’ } ra., o storiti to prekomerno ponudbo neškodao , ;ravni, omiliti un colo preprečiti oz. jo vsaj zadr- euaioi ieme^e _ orc.zde.liti na vse kmečko gospodarsko leto, i p i o n c metode in sredstva : i) L m e o k i _ S i t n i 1. o m b a r d . A onnaba je pesem zl..-sti radi tega tako nujna, presantna, lcer kmeti nujno potrebujejo obratovalni kapital, za plačilo delovnih mori in davkov in za pripravo na zimski čas; kmetje velik del Ladi nima;'o prijemih prostorov za vskladiščanje pridelkov. iTekamoraa koncentracija ponudbe se more zmanjšati in celo od¬ praviti, a- .o država poskrbi za zadostno velike fonde, iz kterih morejo dobivati kmeti _redu t 1. .e na pridelke, ki jih zadržijo doma ali še boljše, ki jih uskladiščijo v zadružnih in državnih skla¬ diščih... Srladišonice {skladiščne liste) (žitne zastavnice, va - imate) morejo kmeti diskontirati pri eni s< banki ali kakšni de- nami instituciji, 'mi ji more država dati prenodno v ta namen večja finančna sredstva na razpolago. ..ogoj je, da so zadostno velika skladišča, ki imajo velika denarna sredstva, sploh na raz¬ polago,. V diigo s lavi ji se je poskrbelo za to z uredbo o silosih z 14 .Vid 19go, Silosi so javna skladišča, ki omogočajo ravilno vskladiš Čanje poljskih ; mideluov, njih čiščenje, sušenje in tipi¬ ziran j e in či kreditirajo na podstavi loub&rda ten pridelkov, čoslu j s jo po določbah zakona o javnih skladiščih z 23.VIII.1930. kadi gradnje silosov se je ustanovila v deogradu Privilegirana delim družba za silose ♦' z začetno delu, glavnico 220 milj. Din., od ktore so prevzele država in njene bančne institucije 200 milj. Din» ?> a .< u Ki e t n a č e n e v : d e 1 n a o d t e g n i t e v __ d o 1 o - ..; t e _ a g r _. p x i d e 1 k o v . m r i m a r - n e m n __ n a m e n u a o t r o š n j. e i a o d r e d i - t e v o s , u s p osobitev za d r u g a č n o H o t r o h u j o . 'Ukrepi te vrste so po bistvu radikalnejši; n .gr., demt oviranj e (eosiniruuje) pšenice in rži, sterilizacija vina v spira u i-pod. ta metoda zahteva znatna finančna sredstva, ker ,;e trooa ...o.Lioi- ne, ki jim je odrejen drugačen namen potrošnje, nugni r° višjih in prodajati po nižjih cenah oz, ker se mora gre zaaena u.ati od- s. ; c dnina. 3} v 3 3. i k i i n t s r v e n c i j £ £ i .. 2 ~ v 2 P. i * Država ali z državno pomočjo mo ono zasebno podjetje go,..u_«i v sezoni .velike količine določene vrste a gr. pridelkov dej.ixiitivno, jih naenkrat vzame iz trga, uskladišči in pušča pozneje, kadar ~ 75 - i_'',ai'.ccjo csiia oolj ugodne, v tuzemski in inozemski promet oz. hrani koz rezervo za čas slabe letine; ta metoda zahteva ze¬ lo velika z mancna sredstva. Tudi vojna uprava more takoj po prevzeli velike količine in nujnost mnogotne ponudbe precej omiliti. Ukrepi te vrste morejo postati riskantni, kajti ako si več ^-c.*t zapor c; doma s.j.eo.8 bogate letine druga za drugo in z interven¬ cijskimi ukrepi nagromadenih pridelkov ni mogoče pravočasno pro- o.ati izvozili/ , narastejo zaloge v gigantične dimenzije, ki se kvarijo in že zgolj s svojo eksistenco tlačijo cene še bolj; za državo nastanejo ogromne finančne zgube, ki jih je treba kriti is občih državnih dohodkov (sedanjih ali bodočih); finančna sred¬ stva so iahkoda predčasno izčrpana ne da bi se dosegel pravi uspeh, Ako so prevzemne cene intervencijskih nakupov vsaj neko¬ liko ugodne, zavajajo agr. producente k še večjemu razširjanju proizvodnje zadevne vrste pridelkov in k povečanju ponudbe. Ta okolnost veli, storiti še radikalen korak daljo, sploh ne dopustiti, da pridejo odvisne količine na trg in zato odrediti 4) U n i c e n j e __ p r e s e ž k o v _ i n _ z a 1 o g , Te metode so se države posluževale že davno, nikoli pa v ta¬ kem obsegu, kakor v preteklem dvajsetletju; tako so n, pr. uni - Čili ogromne zaloge zelenjadi, kave, čaja, pšenice, koruze, svinj, krav, ovac, začimb, hmelja, južnega sadja ali so pridel¬ ke predelali za čisto drugačno porabo ( n.pr. predelali živino v krmno moko, svinje v gnojila, uporabljali kavo in žito kot ku¬ rivo i.podc). Raz socialno-politično zrelišče bi bilo kazno, razdeliti odvisna količine onim krogom oseb, ki normalno ne pri¬ hajajo v poštev kot kupci, pa to bi odjemu škodovalo posredno; kajti ne glede na težkočo, razmejiti v prebivalstvu, ki je v njem vsakdo pri najmanjšem vsaj eventualni kupec, kupce od ne- kupcev, je treba računati z nevarnostjo, da bi porazdelitev od¬ visnih, uničenju namenjenih količin določene vrste agr. pridel¬ kov reduciralo prodajo drugih vrst agr« blaga in povzročilo agr. producentom škodo na drugih področjih (konkurenca raznih vrst agr. blaga v potrošnji), Tudi taki ukrepi zahtevajo od države velike finančne žrtve; da ne nastanejo, more storiti država še korak dalje in prepreči¬ ti sploh nastanek prekomerne ponudbe, spravili ponudbo od vsega začetka v skladje s povpraševanjem; temu namenu služi 5) Oblastveno . o d r e e n a _ r e s t r i k - c i ja p .v o i z v o d n j e _ p o s a m e s n i n v r s t agr. pridelkov . Najlažje se izvede, ako se tiče pridelkov, ki morajo, dasi jih prideluje visoko število producentov, preden postanejo za p o tro šnj o s p o sobni . koz majhno število predelovalnic n.pr, proizvodnja sladkorne repe, hmelja i.pod.; kontingentj.ra se ko¬ ličina sladkorja, piva, špirita i.dr., ki sme priti v prodajo in a tem se obenem omeji proizvodnja pridelkov. Drogaee je mogoče restrikcijo organizirati le z večjj.ai teža¬ vami? '.anzmo povzroča že individualistična miselnost a&r. produ« centov, ki cežko prenaša zapovedovanje in prepovedovanje glede izbire posevkov, kontrola je zamudna in draga, osobito če prevla¬ dujejo manjša posestva, v obratovanju poljedelstva nastaja desor— ganissactja, pribavljanje statističnih pregledov prinaša zavla * oitve itd., kologtaga prete še riziki, n,pr. rizik, da poljedel¬ ci izvedejo restrikcijo le na slubejših zemljiščih lepše pa boljšo obdelajo, s čimer more ponudba celo še narasti, ali rizik, da restrikcija ene vrste pridelkov razširi proizvodnjo kakšne druge vrste prid tako v tako prekomerno, da postanejo njih cene radi preobilno ponudbe nerentabilne. D a č i n i izvedbe restrikcija morejo biti mnogovrstni? k najbolj tipičnim spadajo ti~le : а) iasvoti javne oblasti, stanovalcih in zadružnih organiza¬ cij; h) Pogodbe ried drž, oblastjo in vsakim posameznim producen¬ tom, ki so jim pa morajo nuditi kakšne kompenzacije, zlasti v obliki subvencij j te se morejo jemati is specialnih fondov, ki se vanje stokajo posebne (namembne) davščino, pobrane od prede¬ lovalcev in konzumen tov dotione vrste agr, pridelkovj c) /,a*:onska prepoved, dati količine, ki presegajo določeno mero, na trg? količino je treba diferencirati po obsegu posestev ali po drugačnem kriteriju, ki ne more biti kakor manj ali bolj arbitraren?z» blago, ki sme priti na trg, mora prodajalec pri - baviti predhodne izkaznico? S) Diferenciranje tržnih cen? one količine pridelkov, ki jih producent ponudi preko določene mere, se smejo prodati le za nižje ceno, б) i r g u s m e r i t e v d o m a o e _ u r o i z - v o d n j e . C '3 ovirajo rentabilno prodajo težko premagljive težave, se sama po sebi priporoča metoda preusmeritve produkcije, da bi se prekomerna ponudba preprečila trajno. Gre za ukrepe, po kterih naj so n pr. prideluje več pšenice in manj rži ali narobe, več krmnega in manj krušnega žita, več . pomladnega in man 3 jesenske¬ ga krompirja, več kvalitetnega in matij navadnega masla, več in¬ dustrijskih in manj hranilnih rastlin, več svinj manj goved,več pršut;:.rjov, ?.un$ pitanih svinj, več ječmena manj ovsa etc., skratka, kmečki gospodarji naj ae napotijo od pridelovanja manj rentabilnih k pridelovanju bolj rentabilnih pridelkov. Kakšen j j eden izmed glavnih postulatov in prizadevanj agr. politike zad njih desetletij. !t!a navidez enostavna metoda pa se da težko izvajati, kajti : proti risih, da postane v stroki, h kateri se je agr. produk¬ cija radi preusmeritve napotila, zavoljo mnogoštevilnosti produ 77 C Gii o 1 x X G ir J* centov ravno taksna prekomerna ponudba in da padejo ceno, ki naj L l j j. j. o 1 catabilne, prav globoko, noj.ii.or je preusmeritev tehni— dno in obratovalno-organizacijsko izvedljiva, se je a gr. produ ~ vadi poslužijo že iz lastne iniciative, fizik nezadostne preusmeritve potrošnje in ponovne spi ij.m.ioe potrošnje glecie zaatevauili nolicin in kvalitet; pojavijo se ovire tehnične narave, n..r. radi prepičlc elasti¬ čnosti obstoječega plodorcda; vsul o posestvo ima svoj racionalen in optimalen plodored, svojo posebno prikrojeno menjave v capo -• rodju zemljišč in parcel za pridelovanje določenih vrst kultur¬ nih rastlin; v okvirju plodoreda so ne more kterakoli vrsta pri¬ delkov, ker je ravno rentabilna, nadomestiti brez nadaljnega z drugo, bolj rentabilno, marveč mora vsaka vrsta sadežev priti tja, kamor v določenem letu spada, ako naj ne pride nered v obra* tovalno organizacijo; radi toga, ker ima vsaka vrsta pridelkov svoje gecncmično po¬ goje, svoje zahteve glede kemične sestavo in fizično ter mehani¬ čne naravo zemlje; mer zahteva preusmeritev precej troskov in se vpraša, ali raz¬ polagajo v to svrho poljedelci z zadostnim obratovalnim kaplta - lom. kri preusmerjanju agr. proizvodnjo posvečajo v zadnjih par desetletjih posebno pažnjo razširjanju v.ridelovanja industrijskih rastlin, deloma radi dviganja rentabilnosti kmečkega dola deloma is drugih, zlasti avtarkičnih razlogov. V Jugoslaviji se pospešujo v novejšem času osebico pridelova¬ nje oljnatega semenja (oljnate repice, kapusove repice, sončni¬ čnega semenja, belega maka, bučnega zrnja, lanu, riciausa;, eo:u- baza, hmelja i.dr. da bi pridelovanje postalo rentabilno, je nor¬ miran domačim pridelovalnim industrijam obvezen odjem po cenim, ki so višjo kakor svetovne cene (minimalne ceno) (gl* uredbo o preskrbovanju industrij za semensko olje z oljnatim semenjem iz 1, 1926 in uredbe o odkupovanju domačega bombaža z 9*9» 1926 i, sl.). Da bi se industrijske rastlino pridelovale v obilnejšem obsegu in v boljši kvaliteti in da bi se mogle rentabilno izvaža¬ ti, so .. ri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine ustanovili 1. 19>7. rt strokovni odbor za industrijsko rastline•'. ha področju živinoreje so začeli izza 1» 1927 pospeševati ovčarstvo tor * v o svruo osnovali „ PreskusevališČe sa volno" in u Sklad za pospe¬ ševanje ovčarstva"; v ta sklad se stekajo tudi obvezni p., j. s..um,o. tekstilnih industrij cev, ki jim določa višino za vsako xe«o po¬ svetovalni odbor za ovčarstvo. b) O b t r a j n i . .i?.®. ?.*■ .Y.V.?.?.* t’e’ "('-ih) ‘ 'L‘qx". ' * ‘si r o k c,. 1 ;.:. 1 ; •' ■ *’ Domača * ponudba ’ trajno 'ne ‘liri je 'domačega povpraševanja) kavcijo prepiole domačo proizvodnje je treba pridela ne vrste (posameznih vrst) uvažati; inozemska ponudba icoaKurira 78 - radi to^a domačim producentom na domačem trgu, če »nore domačo kmetijstvo pridelke dotične vrste rentabilno pridelovati ceneje, ka^or inozemska _.onudba, ni problema, ker bo doseglo iste višjo ceno, kakor dražja inozemska ponudba. jjrugače je pa, če more* inozemska konkurenca v tuzemstvu 'ionu- jati po nižjih svetovnih cenah, ki za domačo proizvodnjo niso več rentabilne, V tem primeru pa moramo zouet ločiti dve možno- a t i v n o aa) Svetovne cene so r e s t a 1 n e ec more uvozna trgovina ponujati po svetovnih t.j. nižjih cenah in rosno ogroziti oz, onemogočiti rentabilnost pridelova¬ nja zadevne vrsto (vrst) agr. pridelkov, se moro domačo proiz¬ vodnjo učinkovito zaščititi s primerno visoko u v o z n o carino (oz. z njeno zvišbo). Carina ustvari domačim pro¬ ducentom možnost zantevati od domačih kupcev vsaj tisto ceno,ki sestoji iz svetovne cene, carine, prevoznih in drugih troskov in zaslužka uvozne trgovine - Carina daje domačim Imet. producen¬ tom neke vrste anonimno kolektivno subvencijo iz dohodkov dru¬ gih prebivalskih plasti. Svetovne cene so bile vsleu srečnega součinkovanja raznih važnih ekonomskih in drugih okolnosti rela¬ tivno stalne pred vojno; zavoljo tega se je v tem -pogledu agrar. politika vsa desetletja pred vojno mogla zadovoljiti z manipula¬ cijo uvoznih carin. Oe se pa uvedejo uvozne carine, se morajo ž njo obremeniti tudi tiste vrste apr, pridelkov, ki z zaščiteno vrsto konkurira¬ jo v potrošnji (pšenica, koruza, rž - razne vrste mesa - seno, oljnate pogačo etc.)♦ Uvozne carine na posamezne vrste pridel¬ kov nora j o biti v določenem medsebojnem skladju, v določenih re¬ lacijam, ako naj sc ohrani ravnovesje med kulturami in kontinui¬ teto v obratovanju. Zvišba cen, ki nastane radi uvedbe ali zvišbe uvoznih carin, © povzroča na domačem občem gospodarskem trgu celo vrsto obreme -* njevalnin in razbremenjevainih akcij in reakcij, ker zeli vsak¬ do ohraniti realno kupno moč svojih dohodkov oz, nominalni doho¬ dek prilagoditi * V tem pogledu sproži uvedba ali znizba ali zviš¬ ba agr 9 carin celo vrsto ekonomskih vprašanj, ki jih mora agr. politika skrbno upoštevati vnaprej, n.ur, aako utegne carina verjetno učinkovati na nar, gospoda*suvo kot celoto ali se bo narodni dohodek zvišal, znižal, Oo ta* enak in ob k ter ih drugih okolnostih ? kako se utegne s-r omen«. vi porazdelitev nacionalnega dohodka na posamezne ^cbivals^e u-'- c - sti in j oklice ? Luko bo carina učinkovala predvidoma na prehrano, hc.o oC oo do uveljavila različna utesnjivost potrošnje raznih vrst agr, pridelkov ? kako bo carina predvidoma učinkovala na domačo agr .po ^-om.jo. Ktorci posestne skupine bodo imele največjo korist, ktero i-iorebi celo škodo V >.ako bo učinkovala carina na industri iško in o brtno i >roisvod njo in na ktere njene glavne skupine ? kakšen vpliv utegne imeti uvedba (zvišba) carin na svetovno cene in na agr. proizvodno v drugih državah in kakšno posledice bi mogle iz tega nastati domačemu nar, gospodarstvu ? Ha takšna predhodna vprašanja so mora najti odgovor le po te meljiti presoji konkretnih okolnosti in razmer, bb) Svetovne cene so nestalno, kadar pridejo cene agr. pridelkov na svetovnih tržiščih radi česarsibodi n.pr. radi velikih strukturnih in konjunkturnih sprememb v svetovnem gospodarstvu, v naglejše in neredno valova nje, uvozna carina ne za j uničuje rentabilnih domačih cen. kadar padejo svetovne cene pod določeno mejo, preskoči inozemsko bla¬ go tudi zelo visoko carinsko pregrajo in stlači domače cono pod routabilitetno razino, če se pa svetovne cone počeno visoko, so dvignejo tudi domače cene, če ni zaprek, tako zelo, da postane¬ jo za konzumente neznosne. ker ob globokem padcu svetovnih cen zvišanje uvoznih ca - rin zavoljo konzumentskih interesov ni več kazno, je treba vsta viti med valujočo svetovno ceno in rentabilno domačo ceno cini« telja, ki je dosti elastičen, da more nasprotju avtomatično .iz¬ ravnavati. V tem pogledu uporablja država to-lo tipične metodo: polzečo carino, pooblastilni carinski režim, kontingontizacijo uvoza ter oblastveno centralizacijo in mcaogolizacij o uvoza. i \ o z e c a uvozna carina Višina carine se sproti zvišuje in znižuje, kakor padajo oz. se dvigajo cene zadevne vrste pridelkov, Ako cene v določeni periodi (n.pr. v 1 četrtletju) za določen minimalen odstotek (a,pr. 10,®) poskočijo in se na tej višini drže, se uvozna cari¬ na primerno zniža, če pa za določeni odstotek padejo in se na tej višini drže, se carine primerno zvišajo. I\ T u ta način so sku¬ ša. vzdrževati nezavisno od gibanj in valovanj svetovnim con v tuzemstvu zmiraj tista cena, ki jo smatrajo za rentabilno za producente in sprejemljivo za konzumento. /solzeča carina ni prinesla zadovoljivih uspehov Ktn Glavna .con- tre*-J n -.-; -r- ■ + ± r/aktivna njena hiba je ta, da bi mogla pravilno imuciom-- samo tedaj, če bi bilo svetovne cene v tisti periodi, ;..i v njej določena višina carino velja, iste, kakor svetovne cen.., -tu ut jo na njih podlagi izračunala in normirala carina za periodo. Toda perioda, ki zanjo veljajo določene carinsko po stavke, je v časovnem oziru drugačna, kakor perioda, .m so^so na podlagi njenih svetovnih agr. cen izračunalo in - veljavne carinsko postavke. Dogaja se pa, da se dvignejo kmalu po zvišbi uvozne carino visoke, oz, do kmalu po znižbi carine svetovne cene j _ - 30 ~ padajo, sprememba carino pa so sine po zakonu izvršiti o o le po preteku colo periodo, la nevšečnost bi so mogla odpraviti z nor- v.i.t.c.uiijGLi prav kratim period, toda s ton bi so vzela trgovskomu poslovanju kalkuiacijslea podlaga * i)s. u^a n j ena lonsurukcivna hiba je, &a moro njen namen uvozna trgovina s svojin spekulacijskin poslovanjem, omogočenem ravno radi zakonsko normiranega objektivnega stanja, ki so ob njen vi- six.av carino spremeni, velik dol ali popolnoma obrazuspeoiti; tr¬ govina ono ji in popolnoma obustavi uvoz so dolgo pred pričakova¬ no znižbo carino in pohiti z uvozen na zalogo sc dolgo prod -pri¬ ča). ovano zvisbo carino. Aro so hooo država tov. nevšečnostim iz- o r;n i t i t ...o r e uvo s t i 1) o o b 1 a s t :> 1 n i _ c a r i n s k i s i s t c m . -o njem s g gibanje carinskih postavk ne predvideva več vna - prej po določenih periodah in po določeni višini carino, marveč so za Manipuliranje carinskih postavk v zakonskih predpisih nor¬ mirajo samo smernico,t. j, normira se določena višina cen zadev¬ nih vrst (vrsto) agr* pridol :ov, ki so sprejemljive tako za pro¬ ducente- kamor za konznnento. Ir zavru uprava dobi po-oblastilo, da •;o svobodnem •; ran damu, kadar so ji zeti potrebno, zviša o z. zniža zadevno carinsko postavko* Vlada ima v tem oziru ali popolnoma svobodne roko ali pa so z zakonom normira gorenja in spodnja me¬ ja carine, ki je ne smo prekoračiti 0 ha ta način se spekulacij- sko obrazusp©sevanj-e polzečo carine sicer odpravi, toda uvozna trgovina pride v neugoden položaj, kajti možnost ponovnih nenad¬ nih carinskih sprememb vzame kalkuiacijako podlago; zavoljo tega moro zakon dati finančni upravi pooblastilo, da sc glede vicino carino ob votrebi nebota z uvozniki individualno. '); a o n t i n g; c n t i r a n ;) c . n v o s a Carinska zaščita noro učinka vati še bolj racionalno, ako uprava carino o žetvi zviša, proti koncu kmečkega gospodarskega leta pa znižuje, toda nc dovoli trgovini, da uvozi kolikor noče, marveč uvoz kontrLngG.at.irn (določi vsakokrat količine, ki so sme¬ jo uvoziti ); metoda obremenjevanja uvoznih carin ec kombinira na konkretno ustrezen način z metodo omejevanja uvoznih količin. >j& se omogoči usnoona kontrola, vlada nc more dopustiti, da uvaža kdorkoli, neznano število oseb, marveč poveri uvoz ionoi,xgei.ti¬ ranih količin samo omejenemu številu uvoznih tvra*. (v o lem. J. mo.-:: in večj Ih grosistom) (sistem individualnih uvoznic laesno;.moio so '-a aostoT»ati tudi tako, da se določi kcnnngcui., i >v.. uvoziti ob nižjih carina';., d o čim veljajo za reli c..no:•- v0 *' zija preko kontingenta, višjo carine mo postavne. 4) >J t ž a v u a c c n t r a 1 i z a S i J k - ?• •- - - n o p p 1 i z a c i j a u v o z a Cim manjše je število uvoznih tvrdk, ki so jiu p?:iuoJ.o kon¬ tingenti radi uvoza, in čimbolj tudi država oaloč<* o -• *°“ a in o državah, ki so sme iz njih uvoziti, toru bolj so gorenji 81 - sauuem pr:, bi v; a j o državo! centralizaciji uvoza Ir* državnemu uvoznemu .uono^ olu. ar savni uvozni monopol postane p op o 3. on, kadar uvaža iz— rijučno drsava bodisi na svoj račun bodisi sanjo sindikat privi¬ legiranih uvoznih tvrdk in uvoženo blago pušča načrtno v promet tako f da sc vzdržuje rentabilnost cen zadevne vrsto (vrst) pri¬ delkov loncu o Iška organizacija, ki ji Je poverjeno vzdrževanje ran- ioloeor-ih cenah tudi :enti, ' inozemstvu pa ircina za kritje domačih potreb} ; kadar ro cene najbolj ugodne in .kup dobiti za domači izvoz uvoz¬ no ugodnosti v druge državo , ue jo pasivnost drž.-;.v-:? glede doti- črto agrarne s trota v-k id; a • vi* pr, v o deruk; gvoi evodujn krije le 1 / 10 , 1 / 5 , 1/1 domke A otrobe, mora ronopolskn. organizacija kljub temu, da me ra preva r' i domačo poivdbo po visoki coni,od¬ dajati zadevne agr, pr:Ub!ko domačin kor-.vvv. nbora po razmeroma nizki povprečni crui; ki;, krajo od tako vrojeno zaščito koristi tako producenti laikov k,a-zn. onti in fki točaj s če bivajo v od¬ daljenih, prometno neugodno ležečih krajih, ker vkalkulira mono¬ pol, organizacija za vsak terc- predajo le srednje, povprečne pre¬ vozne in režijske broško, no pa tudi specielnifc, kakor zasebna poklicna trgovina. Drugače so prt nora kon štrukelj a uvoznega mo¬ nopola prilagoditi speci.elr : naravi n kov a; vrsto agr, pridel¬ kov in drugim posebnim 3c *.ar« - A ■''“ a,JG rab, Vsekakor volja upoStvvnti, da mora c iti mo o prru. valsvva zadosti el&stična navzgor in. -c. proisru.-dua c ,u... - 82 - Vxo i /-> itn,l,.-.. v radi rentabilnosti con no sme napredovati hitre- r eaujv-ta ..upnu mo e in noussumiia no treba. i ^ 3 ?. j S i r e n t a - ! ® i H k e _ p r o i z v p d n j c i 2 i 2 2 2 2 j. 2 n _ jj r o d a ji - 2 r i del 3: o v . 1^t^^ J}. 0 b 0 n e 13 ^ 11 i 11 J . a . . .V.? °. d a j n i h c c n . cone . lini zneski, marveč so odredi le smer njihovega gibanja os. višina, okoli katere naj se brez velikih odklonov gibljejo, pogosto s prot;*jo, da bo oblast odredila trdne cone, čo bi so tržni komtrahenti no ravnali po tem. bb) . i n i m a 1 n e cene, •J n c t n a mini m a 1 n a e e n a , ki se predpiše vsen prodajalcem in kupcem določene vrste pridelkov na določe¬ nem o z emi j u. N c enot n a ( dvojina, trojna itd.) m i n i n a 1 n.a c en a , ki velja za različne kategorije kupcev (n.pr. za meso, maslo, moko, krompir so predpišejo različno visoke minimalne cene za različno kategorije kupcev po kriteriju njihovih dohod¬ kov, poklica i.pod.). ec) i a k s i m a 1 n e cene, vokšne so normirajo v korist konzumen-* ov; K o t n a m a k s i m a 1 n a cen a velja za vse prodajalce in kupce določeno vrste pridelkov; ona je ali s t a 1 n a maksimalna cona (n,pr. za maslo v detajlni trgovini, za jajca določeno boljšo kvalitete i.pod.) ali p o 1 z o č a i/iaksinalna cona, 3;i so ravna .. o raznih nate¬ go r i j ah prodajalcev ■; j.- o o n o t n a ra a Ir. n i n a 1 n n cena je različ¬ na z., različne kategorije kupcev oč; R a s p o n a k e ceno. odredi so hkrati gorenja maksimalna in spodnja minimalna cona. dd) i' r d n o določen a cena. la more biti normirana za osnovni tip določene vrsto agr. m o n 1 j i v i u i p r i b i t k i vrste (n,pr, žita, moke), ali za osnovne tipe določenih vrst agr* pridelkov s s p r o iu odbitki za postranske pridelkov s t r a j — n i m i pribit?:! in odbitki za postranske vrste ali kvalitete (n,pr. za mleko po uaščobnosti, za žito po prost orninski tezi, za maslo po vodenosti i.pod.) ali za določeno enosmiselno imenovane vrste pridelkov, ki njih kvalitetne razliko niso relevantna. - 83 - ee) Veza n no diference m e d n a k u p n o in prodajno ceno. le bc normirajo za predelovalce agr. pridelkov in za trgovce z agr» pridelki; odrejajo se zavoljo tega, da ostane več kupne moči za producente (dovoli so n.pr. le določen odstotek kot tr¬ govski ali predelovalni zaslužek). na rentabilnost agr. cen je najvažnejša njih minimalizacija, bodisi le za eno vrsto pridelkov ali za več oz. za vse vrste agr. pridelkov. V novejšem času se uspešno poslužujejo tudi metode trdno do¬ ločenih cen s pribitki in odbitki in metodo vezanih diferenc, metoda sme rili enih cen učinkuje nezanesljivo; metoda maksimira¬ nja cen velja konzumentskim interesom in jo bolj socialnopoli¬ tične narave, b) ji i n i m a 1 i z i r a n j e c e n e n i n i m a i i z i r a n j e ste pridelkov. e n e v r - aa j o relativn Ic r a t - prehodno ko do b o . Država sama ali zanjo organizacije poklicne trgovine (prido¬ bitne in zadružne) pokupijo previške po določeni minimalni ce¬ ni, jih vskladiščijo, hranijo in puščajo v promet, osobito v inozemski promet, Kolikor se v inozemstvu dosežejo le nižjo ce¬ ne, kakor so plačane minimalne cene, je treba diferenco pokriti bodisi iz občih državnih dohodkov ali iz specialnih skladov,ki črpajo svoja sredstva iz posebnih davščin, ki se pobirajo od predelovalcev in konzuraentov zadevne vrsto pridelkov . 'i‘c meto¬ do so jo v zadnjih letih p o s luži la tudi Jugoslavija. V tem primeru ni treba snovati posebne stalne in komplicira¬ no organizacijo radi izvedbe. bb) Za daljšo vrsto let ali t r a j n o . V toni primeru postane izvedba zamotano j saj treba jo ustva¬ riti predvsem to-le pogoje : Višino minimalne cene jo treba normirati tako, da ustreza dejstvom in da se more v tržnem prometu dejanski uveljavljati, minimalna cena mora ustrezati . produkcijskim troskom, kvalitetnim razlikam, transportnim, relacijam, krajevnim in regionalnim okoIšcinam, konzumentski potrebi in kupni moči, interesom trgovcev in predelovalcev. Zairaj preti nevarnost, da se minimalna cena nastavi ali prenizko, tako da ne prenese tlaka preobilnih žetvenih previškov in prekomerne ponudbe in se zruši, ali previ¬ soko , višje, kakor dovoljuje prožnost potrošnje, (ob mini¬ malnih cenah se zrniraj vpraša, ali bodo potrosniki^j3o.j^i|^ hoteli kupovati, ob maksimalnih conah sc vpraša, ali bodo pro¬ ducenti po njih sploh hoteli prodajati). Rešiti je treba cel kompleks vprašanj, ki so tičejo učinko¬ vanja normirane minimalne ceno ene vrste pridolkov na svobodne cene ostalih vrst pridelkov. Ta vprašanja nastajajo iz tesne zveznosti cen agr. pridelkov. Zavoljo nje more nastati potreba, normirati še ceno ene ali več vrst drugih pridelkov oz. reglomentirati njih uvoz in izvoz ali kontrolirati obseg njih proizvodnje, sploh poskrbeti za pravil¬ ne relacije med njirni. Vse to pravilno vpoštevati spada k naj¬ težjim nalogam agr. politike, ki skuša poskrbeti za rentabilnost z ninimaliziranjem cen. Vrinemo je treba upoštevati kvalitetno produkcijo, če bi veljala samo ena minimalna cena, bi producenti ne imeli ekonom¬ skega povoda, proizvajati Kvalitativno boljše pridelke; odstop- njevanje minimalne cene po kvalitetnih stopnjah pa naletuje na težavnosti, zlasti ker ni lahko najti kriterija, ki bi bil na zunaj očiten in zanesljiv; to velja osobito glede živine. Poskrbeti jo treba za to, da se prepreči prekomerno razšir¬ janje proizvodnje tiste vrste pridelkov, ki njeno rentabilite- to vzdržuje minimalna cena. Ti p i č n i načini, ki se ž njimi to prepreči, so n. pr. a) možnost prodaje po minimalni ceni se stori zavisno od ustrezno redukcije setvene površine oz. števila živali; b) .Oržavna oblast odredi vsako loto po kakšnem povprečju,na kako velikih površinah se sme pridelovati zadevna vrsta pridel¬ kov. V tem primeru javna oblast nekako kartelizira agrarne pro¬ ducente, ki se radi svoje mnogoštevilnosti in neenakosti in te - resov sami ne morejo kartelirati; bistveno se zgodi isto, kakor pri industrijskih kartelih : manipulirajo (minimalizirajo) se enotne prodajne cone in manipulirajo (kontingenti žira jo) se ko¬ ličine 'blaga, ki pride na trg. leda ta metoda je zelo nezanes - Ijiva radi neenake rodovitnosti zemljišč (producenti prideluje¬ jo le na najboljših zemljiščih zadevno vrsto blaga in pridelova¬ nje na njih intenzivirajo) in radi količinske ter kakovostne neenakosti letin, ki variirajo za 25 , 50 in colo vec odstotkov. Kontrola je draga in težavna, ker je število producentov veliko. c) kontingentira se količina pridelkov, ki se prevzame po minimalni ceni v tržni promet. Kmečki gospodarji morejo ponudi¬ ti več kakor znaša njih individualni kontingent, toda za koli - čine, ki presegajo kontingent, dobijo le nižje cene ali colo le svetovne cene, tako da nimajo ekonomskega razloga pridelati več kakor svoj kontingent. Ta metoda je riskantna, ker so vnaprej ne ve, kakšna bo letina in kako veliko bo povpraševanje; ob obilni letini se kontingent daleč preseže in nastane vprašanje, kam s proviški, ob borni letini se kontingent pa sploh ne doseže 35 - in nedostaje lahkoda celo za lastne potrebe kmečkih gospodarjev. č) Regulira se količina pridelkov določene vrste, ki se pre¬ vzame za minimalne cene, ki so pa spremenljive, minimalna cona sestoji iz dveh delov; jeden je stalen, drugi se periodično spreminja. Uspeh teh metod zavisi velik dol od discipliniranosti in uvi¬ devnosti kmečkih posestnikov, zavisi pa tudi od primernosti onih organizacijskih naprav in institucij, s pomočjo katerih se mo¬ rejo uporabljati. Stalnost minimalne cene zahteva že veliko mo¬ nopolno organizacijo; ta se more oblikovati dosti različno, mo¬ re biti popolnoma državna, kakor n.pr. v Bolgariji, nore pa bi¬ ti zasebna, ki je pod državno kontrolo (Jugoslavija). ulede poslov a n j a te organizacije je treba pred¬ hodno urediti in odrediti : a) taksno naj bo pravno razmerje med organizacijo in državo, b) kako naj se zavaruje finančna podlaga za uspešno poslova¬ nje, n.pr. ali naj poskrbi država za glavnico in obratovalni kapital, ali naj garantira država za določeno višino čistega donosa, ali imej država dolžnost pokriti izgube i,dr. Najboljše je, ako se moro gospodarstvo take organizacije postaviti popol¬ noma na samoupravno podlago, tako da se financira sama in ni vezana na dotacije iz državne blagajne. c) Poskrbeti je treba za ustrezno ureditev izvoza, da bi so tej organizaciji ne gromadile zaloge preko finančnih možnosti, in za dosti gosto mrežo skladišč (silosov) po vsej državi. Orga¬ nizirati se mora kontrola nad producenti in komisionarji - (trgovci in mlini), ki prevzemajo pridelke po minimalni ceni. Vnaprej se mora nadalje natančno urediti vprašanje glede poraz¬ delitve kompetenc, osobito v tem pogledu, kdo je pristojen za določanje minimalnih prevzemnih cen in eventualne redukcije po¬ sevkov (ali parlament - ali min. svet - ali resorni minister - ali komite nekterih ministrov - ali vodstvo organizacijo?) vseh vrst m i n i m a 1 i z i r a n j a g r . p r i d o 1 k o v OT Mt M. •« Krt krt* - - — —— — — c e n K njej prisili državo prej ali sloj minimaliziranje več vrst pridelkov (radi tesne zveznosti vseh agr. cen). Namen take ureditve jo velik del, ako no pr o vesno, nctaeko- nornske narave, njeno cene so izrazito „ politične cene 1 '. V tein primeru ne gre več zgolj za trenutno ali trajnejšo po¬ moč posamezni kmetijski stroki, marveč se vse agr. gospodarstvo na področju državo kakor izloči iz mehanizma tržnega prometa,se nekako izolira tor organizira po skoz in skoz oblastveno odieje- nih normah o zvezah mod conami, ponudbo in povpraševanjem. Oblast odloča o cenah in s tem odločanjem odloča hkrati o ponudbi in o povpraševanju oz. oblast mora prevzeti funkcijo svobodne cene in mora sama naravnati proizvodnjo na potrebe potrošnje in naiav navati potrošnjo po zahtevah in mejah produkcijo. - 86 - ■lcUlSUo •»plosiio reglomeatiranj e vsoh agr, cen v.*r e d v>o s t avl j a osrednjo oblastveno organizacijo z zelo širokimi kompetencami, da more po enotnem konceptu in dal olco s e žno kontrolirati proiz¬ vodnjo in povpraševanje, ker mora imeti ta organizacija natan¬ čen pregled vsega, kar so dogaja na trgu z agr. pridelki, trgo¬ vini ne more več prepustiti svobodnih rok, marveč ji mora pred¬ pisati določeno diferenco mod nakupnimi in prodajnimi cenami ter predpisati, kje, od koga in kdaj naj kupuje ter komu in kje naj prodaja; producent kakor konzument sta zavezana opraviti svojo tržno menjavo na določenem mestu. Produkcija kakor potrošnja sc morata v veliki meri poenotiti, da bi se mogla sploh ustvariti možnost, dirigirati potrebne ko¬ ličino pridelkov vsakokrat na mesto potrošnje, prilagajati pro¬ izvodnjo potrošniki zahtevam in izvesti interrcgionalno izravna¬ vo . Jalckosožna regle. tentacija, kakor jc za takšno zaščito agr. rentabilnosti potrebna, so lažje izvode na strani produkcije kakor na strani potrošnje. Iva strani ponudbe postane lahko da nujno uvesti obvezno ponud¬ bo določenih vrst agr. pridelkov, aleo naj so realizira enako - merna oskrba vsega ozemlja, proizvodnjo je treba po dejanskih konkretnih potrebah zdaj kontingeutirati, zdaj odrediti restrik¬ cijo, zdaj poskrbeti za njeno razširitev in to za razno vrste pridelkov različno. Svobodna proizvajalčeva iniciativa se moro na razne načine združevati z oblastvenimi direktivami,l?i z nji- mi država proti kmečkim gospodarjem zastopa w javni interes 1 '. ha strani povpraševanja je reglementacija težje izvedljiva, ako naj se svoboda konzuiaa, ta najtrdnejša konstruktivna prvina našega gospodarskega reda, prekomerno ne utesni. Na tej strani so mora večkrat seči t>o sistemu uradnega prideljovanja agr. pri¬ delkov v dobi nezadovoljivih letin (nakaznico za nakup kruha, mesa, masla etc.)(nakazniški tržni promet). i,clikor se agr. pridelki, ki so pridobivajo tudi v tuzenstvu, uvažajo, je treba preprečiti, da bi cene uvoženih količin vpli¬ valo na domačo agrarno cenovno razino; zato so mora uvoz pod vroči kar najstrožji kontroli in centralizaciji in uvoženo ola- go so mora smotrno la po direktivah oblasti spuščati v notranji promet. frdne minimalne cene nora država normirati z upoštevanjem pravilnih relacij med conami raznih vrst pridelkov in jih mora diferencirati z ozirom na dobo kmečkega gospodarskega lot« (sezonsko) z ozirom na kvalitetne stopnjo, z ozixom na trans portno lego in lahko jih še diferencira z ozirom na razuu diug. agrarno-politično ali drugače relevantne okolšeiue. •- 87 - Kon c n a_ pri n o ra b a__ : Ha agrarnem področju pomembnost oblastvenih prizadevanj šči¬ titi, ustvarjati in zboljševati rentabilnost nima istega znača¬ ja in ne istega pomena, kakor na drugih področjih narodnega go¬ spodarstva, osobito v industriji in obrti. To sledi že iz obče znanega dejstva, da je poljedelska pro¬ izvodnja na zelo mnogih posestvih, ponekod na prevesili večini posestev, že dolga desetletja nerentabilna oz. da se rentira skrajno nezadovoljivo. Čc bi v agrarni produkciji veljalo rentabilitetno načelo ravno tako strogo, kakor v industriji in obrti, bi bil moral v evropskih državah prevesili del poljedelstva kljub vsem zaščitam že davno izginiti Izginil pa ni, ker jo razmerje med kmečkim gospodarjem in njegovo zemljo kapitalistično samo deloma, prav pogosto le maj¬ hen del ali sploh ne, skratka, ker je poljedelstvo iz zgodovin¬ skih in sociologicnih razlogov velik del metaekononskoga znača¬ ja. Ako stremi agr. politika za ustvarjanjem in zboljšovanjem rentabilnosti poljedelstva, stori to ne samo iz gospodarskih, marveč pogosto bolj iz socialno-političnih, populacijskih , čisto političnih in drugačnih razlogov. To jo treba pri presoji toga dola agr. politike upoštevati. Gre za ekonomske oa tudi za neekonomske vrednoto.