SVOBOD Sl SL09ENI19 Ano (Leto) VII. Buenos Aires, 24. novembra (noviembre) 1949. Štev. (No.) 47. Truman obljublja pomoč V SLOVO Ko danes odhajam od Vas, dragi Slovenci v Argentini, je prva misel slovesa globoka hvaležnost. Zahva¬ ljujem se Vam za prelepe sprejeme povsod, tako prisrčne in domače, da lepši ne bi bili mogli biti. Za¬ hvaljujem se vsem skupaj in vsake¬ mu posebej. Predvsem se zahvalju¬ jem sprejemnemu odboru, vsakemu članu posebej. Bog Vam povrni ves trud, vse stroške in vsa pota, ki ste jih storili. Zahvaljujem se vsem, ki so me na svojih domovih in v svo¬ jih družinah sprejeli. Naj ostane nad njimi blagoslov, ki sem ga z vsem srcem klical na nje iz neba. Bog povrni! Žal mi je, da se nisem mogel od¬ zvati vsem povabilom. Prekratko mi je bil čas odmerjen in še kratka bo¬ lezen me je nekaj dni zadrževala. Tako rad bi bil obiskal vse družine, ki so me vabile. Naj mi oprostijo vse, katerih nisem mogel obiskati. Vedite, da mi je res težko, ker ni¬ sem mogel ustreči njihovi in svoji želji. Naj božji blagoslov ostane na Vas vseh. Mnogo slovenskih naseljencev, ki so že dvajset in več let v Argentini, sem spoznal in jih visoko cenim, ker sem videl njihovo podjetnost in njih uspešno delo. Le žal, da mi čas ni dopuščal, da bi bil mogel vse obiskati. Ostanite dobri in naklo¬ njeni svetovalci novodošlim sloven¬ skim rojakom v novi zemlji. Vsem, prav vsem, kjerkoli ste raz¬ treseni po ogromni Argentini, ki sem Vas obiskal ali pa sem moral mimo iti brez postanka, vsem še en¬ krat moj prisrčen pozdrav, moja globoka zahvala. Ostanite trdni in zvesti, pogumni in vedri — in kakor nam je mati nekoč ob slovesu deja¬ la: Na Boga ne pozabite! V tej mi¬ sli: Z Bogom in Beg Vas blagoslovi! t Gregorij Rožman V Buenos Airesu, dne 21. novembra 1949. OPOZICIJA PROTI TITU Moskovska “Pravda” je objavila, da nastaja v Jugoslaviji prav revolucionar¬ na delavska stranka, ki se hoče boriti proti korumpirani Titovi stranki. List piše, da ima ta stranka po vsej državi tajne celice. Povezanost teh celic je to¬ likšna, da je uspeh stranke zagotovljen. DVIG ZAPORE OROŽJA ZA JUGOSLAVIJO Ameriška in angleška vlada sta ob¬ javili, da sta dvignili zaporo nad izvo¬ zom orožja v Jugoslavijo. Tako bo odslej Jugoslavija mogla kupovati na zahodu letala, tanke in drugo orožje. Novi ameriški veleposlanik v Beogra¬ du Allen pa je v posebni izjavi časni¬ karjem rekel, da “zasluži Jugoslavija vso simpatijo, ker ji grozi napad in se skuša temu napadu zoperstaviti.” Zasedanje glavne skupščine UNO gre proti koncu. Začelo se je koncem sep¬ tembra z znano izjavo predsednika Trumana, ko je ves svet presenetil s trditvijo, da ima ameriška vlada v ro¬ kah dokaze, da je v Rusiji prišlo do eksplozije atomske energije. V prvem hipu je bil preplah precejšen, Višinski Na eno izmed sej pa je prišel sam predsednik USA Truman, da tam obraz¬ loži ameriške načrte za pomoč in pod¬ poro tistim narodom, ki so v težavah. Članom UNO odbora za prehrano in po¬ ljedelstvo je Truman podčrtal: “Člo¬ veštvu lahko zagotovimo boljše/ zdravje, daljše življenje in večjo srečo. In to vsepovsod. Naše izkušnje, naši strokov¬ njaki in znanje so vsem na razpola¬ go in prepričan sem, da boste uporab¬ ljali to pomoč, kadar jo boste rabili. In¬ dustrializacija poljedelstva, ki je pri¬ nesla toliko napredka USA, se lahko razširi na druge države. Izsledki naših Prav tako je glavna skupščina UNO dosegla velik uspeh tudi v vprašanju, ki se nanaša na sprejem novih članov v UNO. UNO šteje sedaj 59 članov, 14 držav pa je zaprosilo za sprejem; od teh jih je devet, ki jih podpirajo zahod¬ ne demokratske države, prejelo veliko večino pri glasovanju za sprejem, toda v Varnostnem svetu so sovjetski za¬ stopniki preprečili sprejem teh devet (med njimi so Avstrija, Italija, Portu¬ galska, Finska, Irska), ker so vložili “veto”. Zahodne države pa so tako v glavni skupščini, kakor tudi na sejah sveta UNO preprečile sprejem sovjet¬ skih kandidatov (Albanija, Bolgarija, Madžarska, Zunanja Mongolija, Kore¬ ja). Vse te države niso na glavni skup¬ ščini prejele več ko sedem glasov in na sejah sveta UNO samo dva glasova od predpisanih sedem. Na glavni skupščini UNO in na sejah sveta UNO so sovjeti izjavljali, da bi tudi oni glasovali za onih devet, ako drugi del glasuje za njihovih pet kandi¬ datov; zato naj se vedno glasuje za vseh Koncem novembra se bo v Parizu se¬ šel obrambni svet držav, ki pripadajo zahodnemu in Atlantskemu bloku. Ka¬ kor pišejo listi bo glavna vsebina raz¬ govorov razprava o tem, kje se naj or¬ ganizira prva obrambna črta za slučaj vojne s Sovjetsko Rusijo. Doslej se je govorilo samo o obrambi na Renu; do tja segajo meje držav, ki pripadajo o- bema obrambnima skupinama. Toda v Jalti so zahodni zavezniki sovjetom do¬ volili, da lahko zasedejo nemško ozem¬ lje do Labe, računajoč s tem, da se bo¬ do sovjeti po sklepu mirovne pogodbe s poraženo Nemčijo umaknili nazaj na svoje ozemlje. Toda po vojni se je polo¬ žaj razvijal tako, da so sovjeti uravna¬ vali potek dogodkov tako, da so trdno ostali povsod tam, kjer so bile njih le¬ sam je dolgo molčal in šele nekaj ted¬ nov nato so sovjeti pojasnili, da so eks¬ plozijo atomske energije rabili za to, da bi spremenili tok dveh rek v Sibiriji. Tik pred konferenco v Parizu pa je Vi¬ šinski šel še dalje in rekel, da imajo so¬ vjeti ravno toliko atomskih bomb, koli¬ kor je potrebno. strokovnjakov, ki so v tolikšni meri po¬ večali donos naše obdelane zemlje, so na razpolago vsem, zlasti pa naj pospe¬ šijo tiste predele, kjer je poljedelstvo še zaostalo. USA pa bo tudi podpirala dru¬ ge narode pri tem, da se presežek pri¬ delkov v eni državi pravilno in hitro prepelje v tiste države, kjer je še po¬ manjkanje.’’ Med člani odbora UNO za prehrano in kmetijstvo je izzval Trumanov go¬ vor zelo veliko zanimanje, ker predvi¬ devajo, da so ameriški načrti tako raz- sežni, da pomenijo pravo revolucijo na polju agrarne produkcije. 14 kandidatov hkrati. Toda zahodni hlok je bil proti, da bi bile sprejete v UNO države (Albanija, Madžarska, Bolgarija), ki so kršile mirovne pogod¬ be zlasti v stistih členih, ki govore e zaščiti človečanskih pravic in osnovnih svoboščin. Argentinski zastopnik v UNO dr. Ar- ce pa je dosegal velik uspeh, ko je glav¬ na skupščina z vsemi glasovi proti gla¬ sovom sovjetov in njih satelitov izgla¬ sovala argentinski predlog, ki pravi, da naj mednarodno razsodišče v Haagu presodi, ali smejo postati člani UNO tiste države, ki so dobile večino v ple¬ numu in predpisano večino v svetu UNO. Mednarodno sodišče naj poda tol¬ mačenje pakta UNO o tem slučaju. A- ko se izreče sodišče v tem smislu, da se proti takim izidom glasovanja ne more uporabljati “veto’’ ene izmed delegacij velikih držav in stalnih članic UNO, tedaj bo s tem podan važen pravdorek, ki bo dodočo delavnost v UNO zelo o- lajšal. te ob koncu vojne; iz tega ozemlja pa so sedaj razvijajo vse sovjetske pripra¬ ve za prve postojanke rdeče armade v prihodnji vojni. Vzhodna nemška repub¬ lika se je spremenila v komunistično sa¬ telitsko državo, kjer so sovjeti že orga¬ nizirali nemško komunistično policijo in kmalu bodo imeli tam tudi nemško rdečo armado. — Na sejah v Parizu bo¬ do sedaj zahodni zavezniki obravnavali dvoje: 1. ako se odločijo za obrambo na Renu, tedaj bo zahodna Nemčija brez obrambe in zahodni nemška republika, ki ima svoj sedež v Bonnu, ne potrebu- buje armade; 2. ako pa se hočejo zahod¬ ni zavezniki izogniti nevarni praznini med Renom in Labo, tedaj morajo v za¬ hodni Nemčiji ustvariti nemško oboro¬ ženo silo in Nemčija mora imeti svojo La Plata - reflejo fiel del progreso argenfino La capital de la mayor y mas ri- ca provincia de la Repub/ica, la ciudad de La Plata, conmemoro el dia 18 de noviembre el 67 ? aniver- sario de su fundacion. Especial bri- llo adquiri6 dicha fiesta por la pre- sencia del Primer Magistrado Ge¬ neral Juan D. Per6n y su Esposa, aclamados con gran entusiasmo por las multitudes. Los festejos culminaron en el magnifico desfile militar, en el cual figuraron tambižn varios conjuntos de equipos obreros que trabajan en las obras publicas de la Provincia de Buenos Aires. El gobemador coronel Mercante subray6 en su discurso el progreso aleanzado por la Provincia en los ultimos anos, destacandola como reflejo autentico de la pujanza ar- gentina en la marcha a la conquis- ta de un porvenir digno de la Ar¬ gentina. Tambien los eslovenos figuramos en las obras del plan trienal de la Provincia, dado que hallo ocupa- cion en dichas obras publicas im numero noiab/e de nuestros inmi- grcmtes, recobrando asi tambien la libertad y dignidad de personas humanas y miembros utiles de la sociedad. Agradecemos esa grada, no s61o con palabras, sino mas efectivamente, con nuestro trabajo tesonero por el progreso de nuestra segunda Patria. vojsko. Nemško ljudstvo v zahodni Nemčiji bi moralo biti v tem primeru prijatelski in zavezniški narod tistih sil, ki bi se ob Labi vojskovale proti napa¬ dalcu z vzhoda. Med politiki zahodni Evropi — ne med vojaki — pa se vzdržuje naziranje, da ni niti misliti na to, da bi bilo zau¬ panje do Nemcev že tolikšno, da bi mog¬ li zahodni zavezniki pristati na to, da bi Nemci imeli svojo vojsko. Poteči bo moralo še mnogo časa, da bi odgovorni krogi v zahodni Evropi mogli na kaj takega pristati. — Toda kakor vedno, bodo v tem oziru sovjeti tisti, ki bodo hitro odstranili vse pomisleke na zaho¬ du: v svoji vzhodni nemški komunistič¬ ni republiki bodo sovjeti hitro prema¬ gali tiste ovire, ki motijo politike na zahodu in bodo Nemcem dali orožje in dovolj možnosti za njim toliko priljub¬ ljeni soldaški "dril”. Tedaj pa tudi za¬ hodnim poveljnikom ne bo preostala druga izbira, kakor dati Nemcem na de¬ sni vsaj toliko, kolikor bodo dobili na levici. SMRTNE OBSODBE V BUKAREŠTI Posebno sodišče je v Bukarešti obso¬ dilo na smrt štiri vodilne častnike ro¬ munskega generalnega štaba. Obdolže¬ ni so bili, da so vohunili za "tujo’’ drža¬ vo. Ostalih 20 obtožencev je prejelo vi¬ soke zaporne kazni ŠIROKOGRUDNOST AMERIŠKIH NAČRTOV KRENILI SO Z MRTVE TOČKE BODOČA FRONTA OB RENU ALI OB LABI Stran 2, SVOBODNA SLOVENIJA Štev. (No.) 47. t Zadnji dnevi škofovega bivanja v Argentini in njegov odhod OBISK ŠKOFA DR. ROŽMANA V MAR DEL PLATA IN MIRAMARU V soboto, 19. novembra, je Prevzvi- ieni v spremstvu g. Julija Slapšaka in g. Oreharja odšel z brzovlakom v Mar del Plata. Na tamošnji postaji ga je spre¬ jela lepa skupina Slovencev, med kate¬ rimi je bilo tudi precej starih sloven¬ skih naseljencev. Prvo pozdravno be¬ sedo je izrekel škofu v pozdrav č. g. Boris Koman, kaplan v Mar del Plata, v imenu vseh Slovencev ga je pa po¬ zdravil g. Slavko Tršjnar, beloobleče- na deklica pa mu je izročila šopek. Prevzvišeni se je s postaje odpeljal v župnišče sv. Petra, kjer je bil gost. Po krajšem počitku si je ogledal lepo cer¬ kev. Med tem so se pa ljudje zbrali v 35 km oddaljeni cerkvi za sv. spoved. Pravtako se je tam pridno vadil za ško¬ fovo mašo pevski zbor pod vodstvom ta- mošnjega župnika nemškega patra pa- lotinca. V nedeljo zjutraj na vse zgodaj je prišla v Miramar tudi slovenska skupi¬ na iz Mar del Sura. Najprej so opravili spoved, nato pa vsi čakali trenutka pri¬ hoda Prevzvišenega iz Mar del Plate. Ko je prispel točno ob tri četrt na dese¬ to uro, ga je pred cerkvijo pozdravil g. Janez Jelenc, Turkova Milka pa mu je izročila šopek. Prevzvišenemu je izrekel pozdrav tudi domači župnik iz Mirama- ra, vesel, da more sprejeti škofa svojih •novih dobrih vernikov. Nato je bila slo¬ vesna sv. maša s pridigo, v kateri je škof poudarjal, naj ohranijo vero in zaupanje v Boga z molitvijo rožnega venca. Večina članov slovenske kolonije je med mašo pristopila tudi k sv. obha¬ jilu. Po maši je Prevzvišeni z vsemi u- deleženci odšel na skupno kosilo v ho¬ tel San Ignacio, na katerega je bilo povabljenih okoli 100 ljudi. Novih in starih slovenskih naseljencev. Med kosilom, ki je potekalo v zelo prijetnem razpoloženju, je škof še krat¬ ko nagovoril svoje vernike. Govoril jim je zlasti o treznem gospodarskem rav¬ nanju, da bi si uredili še lepšo bodoč¬ nost. Ob dveh so se vsi s škofom na če¬ lu podali v župno cerkev k litanijam, po katerih so Slovenci kot zaključek škofove misijonske poti v Argentini za¬ peli Hvala večnemu Bogu. Pred cerkvijo so za glovo vsi segli škofu v roko, Prevzvišeni je pa vsem obljubil, da jih bo še prišel obiskat \ Argentino. S svojim spremstvom se je nato škof podal še na kratek obisk k skupini fan¬ tov v Chapadmalal, kjer se je z njimi kratko pomudil, se z njimi pomenkoval o delu, zaslužku, si ogledal njihove sta¬ novanjske prostore in se z njimi tudi slikal. Po vrnitvi v Mar del Plata je Prevzvi¬ šeni še napravil kratek obisk v družini g. stavbenika Martinčiča, starega na¬ seljenca, ki je škofa oba dneva vozil o- koli s svojim avtomobilom, nato je od¬ šel v župnišče, se tam poslovil in bil na večerji v družini Rankovič. Ob prihodu na postajo k večernemu vlaku je Prevzvišenega znova pozdravi¬ la manjša skupina Slovencev, se mu iskreno zahvalila za obisk in želela vso srečo na njegovem nadalnjem potova¬ nju. Prevzvišeni je ob osmih sedel na vlak in se odpeljal v Buenos Aires, ka¬ mor je prispel ob dveh po polnoči. SLOVO ŠKOFA G. DR. ROŽMANA IZ BUENOS AIRESA V noči od nedelje na ponedeljek okrog tretje ure je Prevzvišeni prišel s svoje 2 adnje misijonske poti iz La Plata in njene okolice, o kateri se je izrazil ja¬ ko pohvalno in mu je bila resnično v ve¬ liko zadoščenje. V jutranjih urah pa je že vstal, odmaševal in se pripravil za odhod iz Bs. Airesa in Argentine. Ob osmih zjutraj se je zbralo še ne¬ kaj ljudi v društvenih prostorih na Vic- tor Martinez 50, da se poslove od Prev¬ zvišenega. Vsem tem je dal Prevzvišeni še svoj zadnji pastirski blagoslov, na¬ kar se, je odpeljal na letališče. Tja ga je vozil s svojim avtomobilom župnik cerkve sv. Julije č. g. Figallo, pri kate¬ rem je Prevzvišeni bil gost vse dni svo¬ jega bivanja v Argentini. Kljub delovnemu dnevu se je na leta¬ lišču v Moronu zbrala precejšnja slo¬ venska družina. Med novodošlimi Slo¬ venci je bilci tudi precej starih sloven¬ skih naseljencev, katerih je bil Prev¬ zvišeni posebno vesel. Predsednik pri- pravljanega odbora za škofov sprejem g. Franc Kremžar se je v imenu vseh poslovil od Prevzvišenega, ki je nato dal roko v slovo vsakemu posamezni¬ ku. Vsi so Prevzvišenemu želeli srečno potovanje in skorajšnje svidenje. Prev¬ zvišeni je ob tej priliki dejal: “Vidim, da bi moral tu ostati vsaj dva meseca ali pa tri, da bi vsej obhodil in vsem u- stregel. Pa drugič dlje.” Nato pa je v spremstvu č. g. župnika Figalla in vseh navzočih slovenskih duhovnikov odšel na samo letališče, kjer je bilo letalo že pripravljeno za odlet. (Foto Pavlovčič) V San Martinu živi veliko slovenskih naseljencev. Pred cerkvijo se je zbrala ve¬ lika množica in navdušeno pozdravila v svoji sredini svojega škofa. V imenu otrok mu je izrazila veselje nad njegovim prihodom Marjetka Brodnikova. Ko sta Prevzvišeni in njegov sprem¬ ljevalec č. g. Julij šlapšak stopala po stopnicah v letalo, so jima Slovenci ob ograji še zadnjikrat pomahali z robci v slovo. Ob 10.30 so zabrneli motorji. Leta¬ lo se je pognalo naprej, nato se začelo dvigati. Prevzvišeni je odgovarjal na pozdrave z mahanjem robca tudi iz zračne ladje ,ki se je kmalu izgubila v višini v smeri proti Andom. Prevzvišeni bo ostal teden dni še v Chile. Svoje nadalnje potovanje v USA bo verjetno prekinil še za kak dan v E- cuadorju, nakar bo 7. decembra že za¬ čel svoje novo misijonsko delo v New Yorku z duhovnimi vajami med tamoš- njimi Domžalčank Naše misli pa spremljajo Prevzviše¬ nega po vsej poti s hvaležnostjo za njegov obisk med nami in z željo, da bi se čimprej spet videli. ODKRITA KOMUNISTIČNA ZAROTA V BRAZILIJI Brazilska policija je odkrila priprave za komunistično zaroto večjega obsega. Raztegala naj bi se ne samo na Brazili¬ jo, ampak tudi na Argentino in Chile. Pripravljal jo je prvak brazilskih ko¬ munistov Luis Carlos Prestes. REVOLUCIJA V PANAMI Policija je sklenila odstraniti pred¬ sednika republike Chanisa. Poveljnik policije je predsedniku republike poslal ultimatum in zahteval, da mora odsto¬ piti. Chanis je ultimat sprejel in odsto¬ pil in predsedstvo republike je prevzel podpredsednik republike. Toda s tem še ni bilo vse končano, kajti Chanis je pre¬ senetil policijo s tem, da je prišel nekaj dni pozneje na sejo kongresa, ki bi mo¬ ral potrditi ostavko. Na tej seji pa je Chanis raztrgal listino, ki jo je podpi¬ sal in izjavil, da je odstopil, ker mu je policija grozila. Velik del kongresa se je postavil na njegovo stran, dočim je V glavnem mestu nastala zmeda. BOLGARSKI NAČELNIK ŠTABA ZAPRT Načelnik štaba bolgarske vojske ge¬ neral Kinov je zaprt na zahtevo sovjet¬ ske vlade. Pred nekaj tedni sta odstopi¬ la Kinov in njegov politkomisar, oba stara pripadnika bolgarske komunistične stranke. Kinov je bil letos v začetku po¬ letja v Moskvi in so tam sovjeti od nje¬ ga zahtevali, da naj pripravi bolgarsko vojsko za nastop proti Titu. Kinov je te¬ daj obiskal predsednika bolgarske kom. vlade Dimitrova, ki je bil tedaj že v ne¬ kem moskovskem sanatoriju. Ko mu je poročal, kaj zahtevajo sovjeti od njega, je bil Dimitrov tisti, ki mu je nasveto¬ val, da naj se upre tej sovjetski zahte¬ vi. Kinov je bil tudi zadnji od Bolgarov, ki so še govorili z Dimitrovim pred nje¬ govo smrtjo. Sedaj je Kinov aretiran in bo prišel kmalu pred sodišče in to na razpravi, ki jo pripravljajo proti Traj- ču Kostovu, bivšemu bolgarskemu zu¬ nanjemu ministru, ki je moral že na po¬ mlad iz vlade, ker so ga sovjeti obdol¬ žili, da ima iste nazore kakor Tito. PROTISOVJETSKI LETAKI V NEMČIJI Nemški listi, ki izhajajo v zahodnem delu Berlina, pišejo, da so se v vzhodni Nemčiji, zlasti pa med sovjetskimi vo¬ jaki, pojavili letaki, ki pozivajo sovjet¬ sko vojsko k uporu proti komunizmu Tako stoji na letakih, da naj vojaki sto¬ re vse, da vržejo Stalinovo diktaturo in odpravijo režim komunističnega terorja. Kasneje so poročali isti listi, da so so¬ vjetske policijske oblasti odkrile tiskar¬ no in tiste sovjetske častnike, ki so pi¬ sali in tiskali te letake. ARGENTINA La Plata, prestolnica največje in naj¬ bogatejše argentinske province Bs. Ai¬ res je prejšnjo soboto praznovala 67. obletnico svojega obstoja. To mesto je Ustanovil dr. Dardo Rocha. Slavnosti so bile pripravljene v največjem obse¬ gu ter jim je dal poseben poudarek sam predsednik republike general Juan D. Peron s svojo navzočnostjo. Z njim je bila tudi njegova soproga Maria Eva Duarte de Peron. Številne množice so ju povsod navdušeno pozdravljale. Po zahvalni službi božji v katedrali je bi¬ la velika vojaška parada, v kateri so poleg oddelkov oboroženih sil nastopile tudi motorizirane delovne edinice, ki v tej provinci izvršujejo najrazličnejša javna dela, ki so najvemejša slika seda¬ nje delavnosti v Argentini in njenega zanosnega poleta v bodočnost. Predsednik general Peron je pred dnevi sprejel novega severnoameriške¬ ga poslanika v Argentini Stanton W- Griffis-a, ki mu je ob tej priliki izro¬ čil poverilne listine svoje vlade. Po u- radnem sprejemu je predsednik zadržal ameriškega poslanika še 20 minut pri sebi na razgovoru. Dr. Madariaga, senator za nacionalno področje Misiones, je predložil senatu zakonski predlog, po katerem naj bi se to nacionalno področje preimenovalo v “Territorio Federal General San Mar" tin”. Glavno mesto tega področja naj bi bilo Posadas. Državne železnice so na progi Gene¬ ral Roča prevozile v razdobju od ja¬ nuarja do oktobra t. 1. nad 3 miljone raznega blaga. V Buenos Airesu so se mudili nekaj dni tri severoameriški demokratski po¬ slanci. Na letališču jih je pozdravil predsednik argentinske poslanske zbor¬ nice dr. Campora. Sprejeti so bili tu¬ di pri pri predsedniku republike. Argentinska petrolejska proizvadnja dosega vedno večje uspehe. Tako so 15. nov. dosegli rekord v dosedanji dnevni proizvodnji z 7.927.000 litri pet¬ roleja. V ministrstvu za poljedeljstvo in ži¬ vinorejo bodo na praznik 8. decembra postavili kip Marije Pomočnice, katero je vlada nedavno proglasila za zaščitni- co argentinskih polj. Po ministrovem naročilu bodo kipe Marije Pomočnice postavili tudi v vseh kmetijskih ustano¬ vah in šolah na praznik Marije Pomoč niče, t. j. 24. maja prihodnjega leta. Nad 11 milijonov potnikov je v me¬ secu septembru potovalo na 25.700 vla¬ kih na progi General Roča. Povprečno torej dnevno 375.000 na 857 vlakih. Z modernizacijo železniškega prome¬ ta po vsej republiki se bavi v promet¬ nem ministrstvu več komisij, ki mora¬ jo državnemu podtajniku za promet v 45 dneh izročiti točne predloge za reši¬ tev tega vprašanja, kakor tudi predloge za še večje zboljšanje svetlobnih na¬ prav. Med tem pa je že žel. uprava na posameznih progah uvedla več novih vlakov, kompozicije ostalih pa poveča¬ la z novimi vagoni. Razstava argentinske knjige. Pro¬ svetni minister dr. Ivanissevich je ime¬ noval člane posebne komisije, ki ima nalogo za sanmartinsko leto 1950 pri¬ praviti veliko razstavo argentinske knjige. V San Juanu, ki ga je pred leti po¬ rušil močan potres, so dosedaj posta¬ vili 4588 hiš v vrednosti 171 milijonov pesov. Štev. (No.) 47. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Novice iz LJUDJE SO ZAKOPALI MEJNIKE Na največjo oviro pri boljševizacjji vsega javnega in gospodarskega življe¬ nja doma zadeva komunistična uprava pri kmetih na deželi. Njegove tesne priklenjenosti na zemljo, tudi sedanji komunistični režim doslej ni mogel po¬ vsem razbiti, kar pričajo številni pri¬ meri, ko ljudje nočejo stopati v kolho¬ ze, v slučaju pa, da kljubovati več ne morejo, zakopavajo mejnike pod zem¬ ljo, da še vedno vedo za meje svojih njiv. Razpoloženje kmetov v kolhozih ti¬ tovsko komunistično časopisje popisuje takole: Manj mejnikov, več kruha, to spoznanje je prevladalo v obdelovalni zadrugi na Viču pri Ljubljani, katere zadružniki so med jesenskim oranjem izruvali mejnike med svojimi njivami. V Tomačevem in Št. Vidu pa so za¬ družniki sklenili, da morajo meje in mejniki starih parcel ostati in tudi ni¬ so pustili mej preorati. Vsakdo gleda še vedno na posamezne njive kot na svo¬ je in sosedove. V Žabnici v zadrugi sicer ni videti več mejnikov, niso jih pa zadružniki čisto odstranili, ampak le zakopali 1 m globoko. V mariborski oblasti so največje za¬ druge, pa v njih ni pravega zadružnega dela, ker ljudje nočejo delati po brjgad- nem, skupinskem sistemu. Ljudje tudi niso združili živine, mejniki so jim pa ostali nedotakljive svetinje. Zato vsak orje za sebe in obdelujejo parcelice kot poprej. Zato se komunistični list vpra¬ šuje: Kdaj bodo zadruge preorale me¬ je? Po mnenju tega lista so tudi mejni¬ ki krivi, da setveni “plan’’ ni bil izpol¬ njen. Po poročilih istega lista je bil do 29. oktobra izpolnjen v dravograjskem okraju 53 odstotno, v ljutomerskem 62 odstotno, v marib. okolici pa le 43 od¬ stotno. Edino poljčanski okraj ga je v celoti izpolnil. SLIKA “VZORNEGA” REDA Ljubljansko časopisje je v drugi po¬ lovici oktobra poročalo o “nespametnih prevozih” lesa. Med drugim pravi, da se v zgornji Savinjski dolini delavci drž. in zadružnega sektorja pošteno trudijo za izpolnitev “gozdarskega pla¬ na”. Kritična točka so pa prevozi. Li¬ sti poročajo, da človeka presenetijo pre¬ vozi lesa na cesti iz Solčave v Luče in obratno. Iz Solčave vozijo hlodovino skozi Luče na žago v Nazarje pri Mo¬ zirju, iz Luč pa v Solčavo. Ker med “obema sektorjema” kljub večmesečnim prizadevanjem ne more priti do sodelo¬ vanja, se ti nespametni prevozi nada- ijnjejo kot da bi tekla v Savinji nafta in ne voda. OZNA PREVZGAJA KOMINFORMORMOVCE V TITOVCE Zadnjo odločbo zveznega ministra za notranje zadeve in šefa Ozne Aleksan¬ dra Rankoviča, s katero je bilo izpuš- enih na svobodo 713 kominformovcev, je ljubljanski komunistični tisk obja¬ vil z naslednjim pojasnilom: “Ti ljud¬ je so se vrnili v svobodno življenje kot prerojenci (podčrtali mi), ker so popol¬ noma spoznali vso lažnivost, in podlost obrekovalcev naše države in njenega vodstva. V tem spoznanju eo uvideli, da so v svoji nekdanji slepoti nasedli naj- gršim lažem in zločinskim spletkam, ki so v najkrajšem času postale očitne vsakemu našemu razumnemu in čuteče¬ mu človeku”. Na drugem mestu pa pra¬ vi o istih “prerojencih”: “Pisali so tu¬ di zveznemu notranjemu ministru Alek- Slovenije (Foto Lovrin) Škof Dr. Rožman na obisku v hiši slovenskega staronaseljenca v Cordobi. sandru Rankoviču, kateremu obljublja¬ jo, da bodo na vsakem delovnem in bor¬ benem mestu, kamor jih bo poslala Par¬ tija, pokazali, da so vredni širokogrud- nosti’ in plemenitosti, ki jim je vrnila svobodo in da se bodo borili pod zasta¬ vo naše Partije za veliko stvar resni¬ ce, ki jo zastopa naš slavni CK na če¬ lu s tovarišem Titom”. Pač “lepo” spričevalo za “vzgojne” metode strašne Ozne, ki v svojih klet¬ nih zaporih z mučenjem in nasiljem zatira svoje najnovejše kominformovce- politične nasprotnike — komuniste. Ka¬ ko muči še le svoje politične nasprot¬ nike — odločne protikomuniste, ki se v najboljšem primeru iz teh zaporov vra¬ čajo domov kot težki pohabljenci. Še o popisu stanovanj v Ljubljani. V zadnji številki smo poročali, da so mo¬ rali v zadnjem času v Ljubljani in po vseh ostalih mestih v državi popisati vsa stanovanja in sploh vse ostale tr¬ govske prostore. Zaradi tega popisa je nastalo veliko razburjenje med ljudmi. Po mestu se je namreč raznesla vest, da bodo stanovanja zasegli, vse upoko¬ jence pa preselili na deželo. Zaradi ta¬ kih govoric in razburjenja ljudi so ob¬ lasti morale dati pomirjevalno izjavo, da podatke o popisu stanovanj potrebu¬ jejo samo za statistiko in za izdelavo načrtov za zidanje novih his. Umrli so: Janko Dermota v Litiji, Alojzija Trpin, roj. Torkar v Hrušici, Janez Rozman, Avgust Okršlar, Franc Kervina, žel. upokojenec v Ljubljani, Angela Jurman, roj. Gregorin v Rožni dolini, Lovro Testen, žel. inšpektor v p v Celju, Gustav Simončič, tiskarski strojnik v p. Vinski pridelek doma je letos kako¬ vostno in količinsko boljši, kakor pa lansko leto. Obvezno zbiranje in prodaja odpad¬ kov papirja. V Ljubljani so izdali ome¬ njeno uredbo, po kateri morajo vsa dr¬ žavna podjetja in ustanove ter uradi, kakor tudi zadružne in družbene orga¬ nizacije in njihova podjetja zbirati, shranjevati in oddajati vse odpadke pa¬ pirja. Za zbiranje in oddajo teh odpad¬ kov morajo vsa ta podjetja določiti po¬ sebnega uradnika. Odvzemanje krompirja. Komunistič¬ na uprava je tudi letos začela pobirati kmetom krompir. Obvezna oddaja pa no daje več tistih rezultatov, kakršne so komunisti izsilili prva leta. Zato se ko¬ munistični tisk v Ljubljani pritožuje, da je odpovedala -kar cela vrsta ljudskih in krajevnih odborov. Na nekaterih po¬ stajah stoje naročeni vagoni po več dni prazni. Dosedaj so dnevno komuni¬ stične oblasti prevzele od kmetov samo eno petino določenih količin. Kolhozno obdelovanje v šmarski do¬ lini. V šmarski dolini pri Grosupljem so komunisti začeli s kolkoznim siste¬ mom obdelovati polja. Tako so orali to jesen čez vse prejšnje mejnike. Za je¬ sensko setev je bil določen “plan” ta¬ ko, da je treba posejati ozimne pšeni¬ ce na 44 ha. Na novih ploskvah so do¬ ločeni bloki samo za pšenico, drugi za ječmen, tretji za koruzo, oves, peso in korenje itd. Titov komunistični tisk veselo vsklika, da sedaj “socialistična misel izravnava krivice”. Levstikovo nagrado, za leto T949 so dobili: Maksim Gaspari za slikanico “Suri Muri velikan”, pisatelj Tone Se¬ liškar za otroško knjigo ‘Mule”, Preži¬ hov Voranc za knjigo za “pionirje” in starejšo mladino ‘“Solzice” in France Bevk za knjigo “Otroška leta”, Josip Ribičič, za igro “Tinče in Binče”, Katja Špurova za poljudno znanstveno delo “Plugi orjejo”. Za najboljše ilustracije so dobil to nagrado: France Mihelič, za ilustracijo Prežihovih “Solzic”, Marij Pregelj za ilustracijo Bevkovih “Otroš¬ kih let”, Riko Debenjak za ilustracijo romana Katajeva “Blešči se jadro mi samotno ”, France Podrekar za ilustra¬ cijo humoresk Milčinskega “Butalci” in Ivan Šubic za ilustracijo “Nejčka” od Zorana Hudalesa. Vse po “planu”. Ljudje doma so do¬ besedno sužnji komunistične diktature. Osebna svoboda je pri ljudeh samo še lep spomin na nekdanje dni, ko je člo¬ vek lahko delal, kar je hotel. Danes je pa človek samo še orodje v rokah komu¬ nističnih odborov. Tako si človek tudi na more sam izbirati svojega poklica. Dekle se ne more iti učit za šiviljo, če tega ne dovoli krajevni odbor. Ta od¬ bor sam razporeja delovne moči in ljudi DARILO SLOVENCEV V CAPITALU IN OKOLICI G. DR. G. ROŽMANU Slovenci v Capitalu in njegovi okolici so izročili škofu g. dr. Rožmanu ob slo¬ vesu srebrno garnituro mate servisa. Pripravo za mate čaj je dobil tudi ško¬ fov spremljevalec g. Julij Slapšak. Prevzvišeni se je za darilo lepo za¬ hvalil. Vesel ga je bil zelo tudi g. Slap¬ šak. Slovenci bodo razen tega darila poslali še Prevzvišenemu krasen album vseh slik, ki se nanašajo na njegovo bi¬ vanje v Argentini. Prevzvišeni je pa svojemu gostitelju g. župniku Figallu podaril lep Misale v usnju z lastnoročno pisanim posvetilom. Opozorilo. Shranite dobro to številko. V njej je objavljena novemberska lista predmetov in živil, ki jih je dovoljeno pošiljati iz Argentine. Seznam za izvoz dovoljenih predmetov je v glavnem vsak mesec isti, zato bomo vsak naslednji mesec objavljali samo spremembe no- vemberske liste. OB ŠESTI OBLETNICI SMRTI PESNIKA FRANCETA BALANTIČA Vsako leto (vsaj v italijanskih tabo¬ riščih) se naši emigracijski pisatelji spominjajo obletnice smrti živo vpepe- Ijenega pesnika domobranca Franceta Balantiča, ki je z drugimi tridesetimi pod poveljstvom Franceta Kremžarja zgorel v Grahovem v noči 23(24 novem¬ bra 1943. ' “Pisateljska družina France Balan¬ tič” v Bs. Airesu bo v prihodnjih ted¬ nih v njegov spomin priredila svoj re- citacijski večer, to noč pa se je kot la¬ ni tu in že prej v taboriščih— zbrala na intimen večer "krog Balantičevega ži¬ vega kresa”, da je z branjem njegovih del in svojih prebdela ob mislih na tisto pošilja tja, kamor zahteva komunistič¬ na partija. Požar v Suhi Krajini. V vasi Preva¬ lje, občina Reslje v Suhi Krajini, je 27. septembra izbruhnil požar, ki je uničil 9 domačij in več gospodarskih poslopij. Zgorelo je tudi 5 glav goveje živine, 12 prašičev, žito ter vsi že spravljeni kme¬ tijski pridelki. Požar je izbruhnil na domačiji Alojzija Lovšeta, ki je skupno s Francetom Obrsnarjem kuhal žganje v svojem hlevu. Tram, ob katerem je bila speljana dimna cev se je vnel in se je tako požar hitro razširil dalje. Preimenovanje ulic in trgov. V Ljub¬ ljani so zopet preimenovali nekaj ulic in trgov. Tako je sedaj biv. Gledališka uli¬ ca Župančičeva ulica, biv. Prešernova je sedaj Čopova ulica, biv. Marijin trg pred frančiškansko cerkvijo je pa Trg dr. Franceta Prešerna. strašno noč pred šestimi leti, ki je iz doslej skromnega vaškega stražarja in domobranca napravila nesmrtnega pe¬ snika. Tukajšnji Balantičev tovariški leposlovno ustvarjajoči krog hoče ohra¬ njati živo njegovo tradicijo in v njego¬ vem duhu ustvarjati za bodočnost. O dnevu in sporedu javnega recitacijske- ga večera v njegov spomin, bomo še pravočasno sporočili. Prihod novih Slovencev. V torek, 22. novembra je prišla v Bs. Aires ladja “Corrientes” in je pripeljala sem več sto beguncev. S to ladjo je prispel iz Špani¬ je v Argentino tudi Slovenec — duhov¬ nik g. Franc Stanonik. Poravnajte naročnino! Storite to sami od sebe in nikar ne čakajte še opominov uprave! Prihranili nam boste s tem mnogo časa in nepotrebnih stroškov. Družinska sreča. V isti hiši, kjer sta¬ nujejo Slovenci v Munro, sta se rodila istega dne, t. j. v petek dne 11. novem¬ bra dva otroka. V družini Janeza in Ma¬ rije Pleško so dobili sinčka Janeza-Sta- nislava, v družini Jožeta in Lucije Ra¬ kovec pa hčerkico Marijo-Lucijo. Zakon¬ ca Franc in Zofija Gričar je pa 14. no¬ vembra rozveselil sinček Ivan-Rudolf. Srečnim staršem naše iskrene čestitke! Poroka. V nedeljo, 20. novembra sta se poročila v Villa Madero g. Egidij Strupeh in gdč. Marija Jakoš. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje prisrč¬ no čestitamo in mu želimo mnogo sreče! V prihodnji številki “Svobodne Slove¬ nije” bomo objavili izjavo prevzv. ško¬ fa g. Dr. Gregorija Rožmana, ki jo je dal pred svojim odhodom iz Argentine uredniku “Slobodne Slovenije” na pos¬ tavljena vprašanja, na ktero že danes opozarjamo vse svoje naročnike, bralca in prijatelje. Slovenci v Argentini Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. (No.) 47. DRUŠTVENI VESTNIK Občni zbor Društva Slovencev bo v nedeljo, dne 11. decembra t. 1. ob treh popoldne v župnijski dvorani sv. Julije za društvenimi prostori. Dr. Novačanovo pesnitev “Peti evan¬ gelij” lahko dobite za $ 10.— v pisarni Društva Slovencev. Društvo Slov. bo v nedeljo 4. dec. ob 4. uri popoldne priredilo Miklavže- vanje za otroke, in sicer v župnijski dvorani pri sv. Juliji na Juan B. Alber- di 1195. Miklavž bo sprejemal pakete v društveni pisarni na Victor Martinez 59 — ves teden pred Miklavževim. Članom Društva Slovencev so bili te dni razposlani opomini za plačilo za¬ ostale članarine. Ker smo tik pred društvenim občnim zborom, odbor pro¬ si zlasti tiste članice in člane, ki nav¬ zlic opominom doslej niso še za to leto piačali članarine, da čimprej izpolnijo svojo člansko dolžnost. Kdor pa iz teht¬ nih razlogov članarine ne bi mogel pla¬ čati, naj to sporoči društvenemu odbo¬ ru. To lahko stori pismeno ali pa oseb¬ no v društvenem tajništvu. SLOVENCI PO SVETU ITALIJA Gorica, v začetku novembra. Tukajšnji italijanski tisk je znova začel napadati Slovence. Posebno so mu napoti slovenski duhovniki. Italijanski listi pravijo, da se je slovanski šovi¬ nizem, ki da je bil premagan na javnih trgih, zatekel sedaj v spovednice. " C A S A B 0 Y U " OLAZABAL 2 3 3 G, tel. 76-9160 pol kvadre od ogla Cabildo 2300. DARILA ZA MIKLAVŽA IN BOŽIC Velika izbira svetinjic, prstanov, obeskov in verižic. Zlate zapestne ure zanesljivih znamk. Izbrana okusna spominska darila. — Budilke od 28 pesov naprej, poročni zlati 18 krt prstani par od 155 pesov naprej, zaročni zlati prstani 18 krt od 85 pesov naprej. VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESILJIVO! (Ob sobotah popoldne se lahko stranke zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, Dto. 5, prvo nadstropje). POŠILJANJE PAKETOV IZ ARGENTINE Ker je med našimi bralci zanimanje za pošiljanje paketov v domovino izredno veliko, objavljamo listo predmetov, ki jih je v mesecu novembru do¬ voljeno pošiljati. S tem bomo našim naročnikom gotovo zelo ustregli. Pakete z dovoljenimi predmeti je mogoče poslati v katerokoli državo. MEDNARODNI PAKETI Sezman predmetov, veljaven od 1. do 30. novembra 1949. I. Stvari, dovoljene za izvoz: A. ZDAVILA a) Stvari za zdravljenje: bombaž (bata) — 1 kg, riblje olje — 1 liter, gaza -— 2 m. jod — 1/4 litra, obveze — 6 komadov; b) Zdravila na splošno, dovoljena od Salud Puhlica: 2 enoti. B. TEKSTILNI PREDMETI IN DRUGO (konfekcija iz volne in(ali) bombaža): c) Za otroke: 3 otroški naprstniki, 6 domačih oblek, 6 hlačk, 1 plašč, 3 povoji, 2 kapici, 2 para nogavic, 12 ple¬ nic, 1 par čevljev, č) Za moške: 1 par čevljev, 2 para spodnjih hlač, 2 majci, 150 cigaret, 20 ci¬ gar, 1 pas, 2 kravati, 1 šal, 1 par rokavic, 20 britvic, 1 par podvez, 2 para nogavic, 1 par hlač, 2 rob¬ ca, 1 suknjič, 1 plašč, 1 klobuk ali 1 kana, 1/4 kg tobaka, 1 par na¬ ramnic. d) Za ženske: 10 gumbov (navadnih), 1 par čev¬ ljev, 2 para spodnjih hlač, 2 maj¬ ci, 2 kombineži, 2 modrca, 1 šal, 1 par podvez, 2 para nogavic, 2 robca, 1 ruta, 1 plašč, 1 obleka, 1 par rokavic. C. RAZNO el 3 odeje iz volne, 1 kg mila (vsa¬ ka vrsta razen pralnega), 4 kosi blaga do 3 m 20 cm (iz: lana car- dada). Vrednost naketa ne sme presegati 227,27 $. D. ŽIVILA f) Do 10 kg: suho sadje, med, yerba mate, o- sušeno sadje (iz izjemo belih smokev in rozin brez pešk). g) Do 6 kg: testenine, sir. h) Do 5 kg (litrov): olje. i) Do 3 kg: mesna konserva, ržena moka, ko¬ ruzna moka. j) Do 2 kgS sardele, ovseni kosmiči, piškoti, juha (koncentrirana), konservira- ne povrtnine in (ali) ribe, slašči¬ ce, prepečenec, mast, pšenična moka, pan dulce (potica), preka¬ jena slanina, posušene ribe, fižol, - oves, sladkarije. k) Do 1 kg: karamele, mesni ekstrakt, bob, šunka, kondenzirano mleko (in/ali v prahu), turški med. l) Do pol kg: (Naravna) paradižnikova konser¬ va. m) Do 1/4 kg: paradižnikov ekstrakt, mesna mo¬ ka, vrtna semena (50 gr.). n) Za vse tukaj nenavedene stvari je mogoče dobiti odobrenje, toda sa¬ mo za eno enoto dotičnega pred¬ meta (m, kg ali liter). II. Ni pa dovoljeno izvažati: a) Zdravila: streptomycin, zdravila z mamili, alkohol. b) Tekstilije in razno: srajce, blago iz čiste volne, sukanec, žveplenke, pralno milo, volno za pletenje, ci¬ garetni papir, rjuhe in blazine, blago iz bombaža, kopalne plašče, blago in stvari iz umetne svile rayon) in platna. c) živila: grašica, riž, sladkor, bon¬ bone, kakao, kavo, čokolado, za¬ čimbe, suho sadje (orehe, lešni¬ ke), grah, jajčni prah, surovo ma¬ slo, majonezo, čaj. Rešena dovoljenja dvignejo lahko samo odpošiljatelji. — Izročena jim bodo proti predložitvi osebne izkaznice. U. S. A. Cleveland, 13. novembra Svojim sponzorjem in dobrotnikom smo novodošli Slovenci priredili poseb¬ no zahvalno akademijo. Iz posameznih odlomkov jz mogočne pesnitve Jeremi¬ ja Kalina “Črna maša za pobite Slo¬ vence” smo sestavili prizor “Pri Mari¬ ji Pomagaj”, ki je na vse navzoče na¬ pravil veličasten vtis. Uporabili smo tudi “Vetrinjski spev” kot recitacijo. T. M. Igralska družina AariP Velikonja (IDNAVE) V DVORANI SAN JOSE, AZCUENAGA 158 27. NOVEMBRA OB 5. URI POPOLDNE "NAPAD" Izvirna drama iz domobranskega življenja v dveh dejanjih (s tremi slikami) Napeta zgodba partizanskega napada na samotno domobransko postojanko. Spisal: VINKO POZNIČ Režija: JOŽE PETRIČ Predprodaja vstopnic na VABLJENI! Victor Martinez. ZAVITKI ZA BOŽIČ IN NOVO LETO Obrnite se na najcenejšo družbo SUDAMERICAN BUSINESS OFFICE NASLOVLJENEC DOBI ZAVITEK V ENEM MESCU LAVALLE 361, visoko pritličje — Tel. 32 - 4597 — BUENOS AIRES Tip OSR Tip OSR Tip OSR Tip OSR Tip OSR Tip OSR Tip OSR Tip OSR Tip OSR Tip OSR Tip OSR 7 kg 1.017 gr 1.250 gr 1.750 gr CENIK POSEBNIH ZAVITKOV 1. ZA JUGOSLAVIJO J 5 kg sladkorja.. 2 10 kg sladkorja. 3 5 kg moke. 4 10 kg moke... 5 2,5 kg surove kave. 6 1,9 kg čistega kakaa. 7 5 kg riža. 8 2,5 kg surove kave 2 kg sladkorja. 9 3 kg moke 3 kg sladkorja 3 kg riža..... 10 4 kg kondenziranega mleka. 11 4 kg svinjske masti. 2 . sladkorja čokolade kakao surove kave Paketi SAMO za m$n 30.— „ 30,— „ 30,— „ 30,— 3.5 Avstrijo kg egipčanskega riža 1. italijanskega namiznega olja kg prvovrstne svinjske masti m$n » 36. — 67,— 37, — 69,— 61,— 61.— 55.— M 71,— m$n 30.— „ 30,— „ 30.— BOŽIČNI PAKETI ZA SLOVENIJO EUROPLATA NAJBOLJE ORGANIZIRANA SLUŽBA ZA POŠILJANJE PAKETOV IPosios 120 - 1. nadstropje - Buenos Aires URADUJE: Vsak dan cd 9. — 12. dopoldne in od 13. — 19. ure popoldne; ob sobotah od 9. — 13. ure Posebni paketi za Slovenilo DOBAVNI ROK 3 _ 4 TEDNE Ca rine prosti in zavarovani Ti zavitki pridejo domov še do 2.000 gr kaVe 2.000 gr riža 450 gr popra $ 95.— 4.050 gr kave 450 gr sladkorja 75 gr mlečne čokolade $ 95.— 900 gr surove kave 500 gr čokolade 450 gr bonbonov 400 gr čistega medu 224 gr čaja 672 gr popra ?• -95.— >žiča, ako jih naročite do 1. dec. NAŠI ZASTOPNIKI: BELGRANO: Hada, Mendoza 2020, T. E. 73-6143 QUILMES: “Los Dominicanos”, Rivadavia 150, T. E. 203-0738 ROSARIO: Arturo C. F. Geldermann, Pte. Roča 39, Dep. 10 CORDOBA: Sres. Pepra, Rivadavia 702 FLORIDA, FCNGBM: Batinič, M. J. Haedo 2763 CIUDAD EVITA: Nose Anton Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires. T- E. 54-4644