Leto XVI	številka lì	cena 1,46 EUR	26. november 2014
Leto XVI	številka 11	cena 1,46 EUR	26. november 2014

Varčevalni ukrepi: med nekaj dobrimi veliko katastrofalnih .............str. 9
Evropski krst Braslovčank..............................................str. 20
Celje - skladišče Per
^©dnja ^ IH 266/2014
III
*ece^6 ‘ 5000032259.11
COBI SS
^ProMotor
ivče, tel.:03/ 5707-151
JA www.promotor.si AKCIJA
771580
096004
Tadej ambasador Unicefa
lactej lezermK {levo) s predsednikom.
Med letošnjimi dobitniki naziva Junior ambasador
Unicefa Slovenije je tudi petnajstletni Savinjčan Tadej
Jezernik s Ponikve pri Žalcu. Osem mladih ambasadorjev je minuli teden sprejel tudi predsednik države Borut Pahor in z njimi proslavil 25. obletnico podpisa Konvencije o otrokovih pravicah.
"Naša dolžnost je torej spoštovati otrokove pravice, jih tudi predstavljati javnosti, otrokom pomagati do njihovih sanj, jih podpirati pri njihovem razvoju ... skratka biti njihov ambasador,« nam je svojem poslanstvu povedal Tadej.
Več na str. 24.
D. N.
Vabilo občanom Občine Polzela
Občane polzelske občine obveščamo, da je Občina Polzela z januarjem 2015 odpovedala naročanje Utripa Savinjske doline za svoja gospodinjstva.
Zato jih vabimo, da si tudi v naslednjem letu zagotovijo svoj izvod Utripa Savinjske doline in ga naročijo sami.
Naročilnico najdete na 29. strani tega časopisa ali na spletni strani www.zkst-zalec.si pod zavihkom Utrip. Dodatne informacije lahko dobite v uredništvu ali po telefonu 712 12 80. Vabljeni, da se naročite na naš časopis, ki je edini tiskani medij za območje šestih občin Spodnje Savinjske doline in pride tudi na vas, kamor drugi mediji ne sežejo.
Izdajatelj ZKŠT Žalec
_____________________________________________________________________S_____________________
HÖR M AN N
garažna in industrijska vrata
Neponovljiva akcija vhodnih vrat
matjciž
Ustvarjamo pozdrave
Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji:
Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si | info@matjaz.si
Vrhunska aluminijasta vhodna vrata Hörmann ThermoSafe
Do razprodaje zalog vam izbrane motive vrat nudimo vse od 1.450 EUR* naprej.
•Cena zajema bela vhodna vrata Hörmann ThermoSafe,
Žalec
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
Zgledi vlečejo od vrha navzdol
V preteklih dneh so se nekateri spet (skoraj) ujeli v isto zanko. Na križ so skoraj pribili tiste, ki so videli, posneli in objavili, namesto da bi se pogovarjali o odgovornosti tistih, ki so jih posneli, ki nosijo javne funkcije in so nekaj zavestno počeli v javnih prostorih. Seveda imam v mislih ( nejsreinega ravnatelja in (nejsrečno profesorico. In seveda vem, daje dejanje samo po sebi gotovo prijetnejše od pobijanja, vojn, epidemij, naravnih nesreč, kijih vsak dan spremljamo okoli nas in v medijih.
A žal nobenega od naših dejanj ne moremo gledati neodvisno od vloge, ki jo imamo v službi, družbi in v družini. Za vse vloge, v katere vstopamo, prevzemamo tudi odgovornost. Torej smo spet pri besedi, ki se vse močneje postavlja v ospredje. Odgovornost do tega, kar počnemo, odgovornost do različnih vlog, kijih igramo v življenju, odgovornost do deležnikov, ljudi, s katerimi v teh vlogah sodelujemo... Če imaš torej vlogo ravnatelja, učitelja v vzgojni inštituciji, potem je najmanj, kar se od tebe pričakuje, da med delovnim časom poskrbiš za pedagoško vsebino svojega dela, za svoje izvenšolske dejavnosti pa šele po pouku. Mar ne?!
Hej, da se razumemo, hudo lepo je, če se v tej sprti deželi ljubimo, ljubkujemo! Samo, lepo prosim, tudi za to moramo znati vsaj odgovorno izbrati prostor in čas ah vsaj zakleniti vrata in ne podcenjevati radovednih, morda razočaranih, nagajivih mladcev, ki se skušnjavi gotovo niso mogli upreti zaradi morda mladostne "skače čez vodo, kjer je most" ah "ji bomo že dali, koje taka beštija " ali karkoli že smo v mladih letih imeli priložnost opaziti mnogi med nami... Čeprav se ne morem znebiti razmišljanja o tem, kako kakovostno sta pedagoga sicer opravljala redni učni proces, da sta bila deležna takega maščevanja ah kako bi temu sploh rekli.
Ne bom se spuščala v to, ah so dijaki zmontirali ah ne, še manj, zakaj so. Le kako naj se mladi drugače lotevajo problemov, če živijo v času kraljevanja ppmanjkanja odgovornosti, podtikovanj, laži, ko so nepoštenje, kraja in spletkarstvo vredni skoraj več kot poštenost in odgovornost? Če živijo v časih, ko jim mnogi odrasli niso zgled, ko si njihovi starši s poštenim delom ne morejo več zaslužiti dostojnega življenja? Ko lahko prideš na vrh samo, če koga podkupiš ah če izigraš konkurenco?
Se zavedate, da v naši državi sploh ni najbolj pereče splošno pomanjkanje denarja v državnem proračunu, v občinskih proračunih, v družinskih proračunih? Imamo namreč še hujši primanjkljaj... To je primanjkljaj odgovornosti! In na drugi strani hud presežek sprenevedanja, prelaganja odgovornosti, celo laži, iskanja stranskih poti mimo poštenega trdega dela, »hvatanja krivin«, kot bi temu rekli naši nekdanji bratje... Saj veste, nisem jaz tega naredil, ta filmček so zmontirali. Ali pa: nisem jaz, to je zmontirani politični proces. Ah pa: nisem jaz, to so mi nastavili. Ko potem odrasli dosežemo še odpustke, take in drugačne, iskanja proceduralnih napak za razveljavljanje sodb in drugih zadev, da ne omenim celo zlorabljanja krščanske spovedi, češ, daje itak vse odpuščeno ...
Te dni sem razmišljala tudi o tem, da žalski občinski svetniki niso potrdili predloga o znižanju sredstev za delovanje svojih svetniških skupin, in to ob dejstvu, da se zaradi manj prilivov v občinsko blagajno vsepovsod varčuje... Tudi to je zgled.
Si tudi vi želite, da bi ta turobni november, ko seje nakopičilo toliko blata, končno minil? Evo, še nekaj dni, pa bo tukaj veseli december z že pregovorno pozitivnejšim nabojem. Z več luči, več dobre volje in več druženja s tistimi, kijih imamo radi. Prosim, lahko za darilo letos pričakujemo tudi malo več odgovornega ravnanja vseh, od vrha navzdol?
Lucija Kolar
r
Glasbena šola "Risto Savin" Žalec vas vljudno vabi na
% KONCERT 'GLASBENE ŽELJE"
V KORIST ŠOLSKEGA SKLADA
Četrtek, 4.12. 2014, ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora
Vstopnina: 5 EUR	Vstopnice lahko kupite v glasbeni šoli!
V Grižah predali namenu cestni odsek Reber
Voda nam teče v grla
V Krajevni skupnosti Griže so na zadnjo oktobrsko soboto slovesno predali namenu na novo urejen in asfaltiran cestni odsek, imenovan Reber. Slovesno odprtje so načrtovali že med praznovanjem krajevne skupnosti, a so zaradi dodatnih del, ki so bila potrebna za ureditev komunalne infrastrukture, ta dogodek prestavili na kasnejši datum.
Kot je ob odprtju povedal predsednik KS Griže Marjan Vodeb, je bila želja po ureditvi ceste stara skoraj 30 let, a šele v zadnjih letih so se sanacije 150 m odseka intenzivneje lotili. Ob tem je bilo veliko nesoglasij med lastniki zemljišč, toda na koncu so vendarle našli skupen jezik.
Prizadevanja krajanov za ta odsek in predvsem za uspešen dogovor med lastniki zemljišč je ob odprtju pozdravil tudi žalski župan Janko Kos. Investicija, ki zajema tudi vso potrebno komunalno infrastruk-
Ob igranju harmonik po novi pridobitvi
turo, je veljala 65.000 evrov, financirali pa sta jo KS Griže in Občina Žalec. Slovesno odprtje ceste je pospremila Godba Zabukovica, domači župnik Jože Planinc je opravil blagoslov, trak ob uradni predaji cestnega odseka v uporabo pa sta ob županu in predsedniku
krajevne skupnosti prerezala poskrbeli za prijetno druženje
Mirko Verdnik in Matej Krušnik, ki je kot član Sveta KS Griže sodeloval pri pogóvorih in gradnji ceste.
Po odprtju so vsi skupaj nazdravili in se podali do ene od domačij, kjer so si že dolgo želeli te pridobitve. V zahvalo so
Zlati maturantje žalske občine
in postregli s kulinaričnimi dobrotami, najzaslužnejšim pa so se zahvalili za uresničitev projekta.
D. Naraglav
FRA
Skupinska slika zlatih maturantov z županom (manjka Katja )ecl)
Župan Občine Žalec Janko Kos je predzadnji oktobrski petek v avli dvorane Doma
II.	slovenskega tabora pripravil sprejem za letošnje zlate maturante iz žalske občine. Dogodka so se poleg zlatih maturantov udeležili tudi njihovi starši, ravnatelji osnovnih in srednjih šol, ki so jih obiskovali zlati maturantje, predstavniki občine in še kdo.
Odličen uspeh na maturi je letos doseglo kar dvanajst dijakov, in sicer osem na poklicni in štirje na splošni maturi. Ti so lanski uspeh več kot podvojili, saj je bilo lani pet zlatih maturantov, predlani pa samo dva. Letos so si lovoriko zlatega maturanta na poklicni maturi prislužili Nina Arnšek iz Studenc (Gimnazija Celje - Center, program predšolska vzgoja), Tonja Balak iz Kal
Prva faza pločnika
(Srednja zdravstvena šola, program kozmetični tehnik), Katja Jecl iz Ruš in Nina Šmarčan iz Zavrha pri Galiciji (obe Srednja zdravstvena šola Celje, program zdravstvena nega), Domen Divjak iz Levca (Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, kemijski tehnik), Helena Košec iz Šempetra (Ekonomska šola Celje, program ekonomski tehnik) ter Marina Kovač in Urška Lončar iz Galicije (obe Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, program aranžerski tehnik).
Zlati maturantje splošne mature pa so postali: Lucija Cestnik iz Vrbja in Kamila Marta Novak iz Žalca (obe Gimnazija Celje - Center) ter Klementina Črepinšek iz Do-briše vasi in Tina Fijavž iz Žalca (obe I. gimnazija v Celju).
Župan Janko Kos je vsem zlatim maturantom podelil monografijo Rudija Španzla ob desetletnici slikarske šole Chiaroscuro. Prireditev je povezovala Lidija Koceli, za glasbene užitke pa so poskrbeli glasbeniki žalske glasbene šole Cool Kid Risto Savin Jazzy Band pod mentorstvom prof. Gregorja Bezenška.	D. Naraglav
^vZAipu
£l<LSW>lvl ?Ml *
frfrod BotìCrLà,
v ,
VEČ NA WWW.ZKST-ZALEC.S1
jfž_alec_
Gradnja prve faze pločnika v Zabukovici
Občina Žalec gradi dolgo pričakovani pločnik ob glavni cesti Griže-Zabukovica, denar zanj pa zagotavlja iz občinskega proračuna.
Dela potekajo na odseku, dolgem 330 metrov, kar pomeni prvo fazo sicer veliko dalj-
šega pločnika, ki bo zagotavljal varnost pešcev na celotnem odseku med Grižami in Za-bukovico. Vrednost investicije oziroma prve faze je 62 tisoč evrov, za izvedbo del pa je bilo na javnem razpisu izbrano podjetje Peor, d. o. o.. K. R.
OŠ Šempeter v Savinjski dolini, Šolska ulica 2,3311 Šempeter v Savinjski dolini
POVABILO PREBIVALCEM KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠEMPETER
Šempeter je stičišče raznovrstnih zgodb, ki so se tkale v preteklosti in jih danes tkemo za naše prihodnje rodove.
Da bi se zgodbe ohranjale, prirejamo i. literarni natečaj z naslovom
VSE POTI VODIJO V ŠEMPETER.
Osrednja tematika je izročilo mojega kraja.
Sodelujete lahko s pesmimi ali prozo.
Literarni natečaj se bo zaključil 1. aprila 2015, izbrani prispevki pa bodo objavljeni v literarnem zborniku Vse poti vodijo v Šempeter.
Več informacij prejmete na e-naslovu: natecaj.sempeter@gmail.com, kontaktna oseba je Barbara Cotič Papotnik.
Predsednik DS RS Mitja Bervar sije z županom Jankom Kosom ogledal tudi prenovljeno staro mestno jedro.
Vodstvo Državnega sveta RS redno obiskuje lokalne skupnosti, saj zastopa tudi njihove interese. Zadnji oktobrski torek je predsednik DS RS Mitja Bervar s sodelavci obiskal Občino Žalec. Z županom Jankom Kosom ter vodji uradov se je pogovarjal o nekaterih najbolj perečih temah.
»Državni svet smo seznanili s problemi, ki jih imamo ta čas lokalne skupnosti z 21. členom, in državo pozvali, naj vendarle ne jemlje denarja lokalnim skupnostim, saj se kar 70 % investicij javnega sektorja izvaja po občinah. Državni svet tu ni vsemogočen, a naj bo vsaj moralna avtoriteta, državni svetniki pa naj se trudijo, pritiskajo na zakonodajalca, na državni zbor. Pogovarjali smo se tudi o poplavni varnosti, da moramo stopiti skupaj, da naj državni svet pripravi javni posvet ter opozori na potrebne ukrepe glede poplavne varnosti. Na tem področju je Savinjska dolina zelo izpostavljena. Opozorili smo na operativni program gradnje kanalizacije, da bodo še potrebni javni razpisi za sofinanciranje, ampak ne tako neugodni, kot je bil zadnji -osmi javni poziv, ki je smešil, razčlovečil tiste, ki smo se prijavljali in opolnoči čakali na bencinskih črpalkah. Naj država pomaga, da bomo lokalne skupnosti normalno delale. Ko bodo sprejemali ukrepe racionalizacije, finančne sanacije, naj bremen ne prelagajo z države na lokalni nivo, naj ne zmanjšujejo primerne porabe, nam ne poslabšajo normativov. Država mora biti pametna, lokalna skupnost pa lahko odigra svojo vlogo. Ne pravim, da lokalne samouprave ni mogoče izboljšati, ampak ne tako kot slon v trgovini s porcelanom, kot je začel takrat minister Gregor Virant, temveč s smiselnimi ukrepi, z združevanjem funkcij in potem bi nam bilo lahko skupaj boljše. Mislim, da imamo Slovenci dovolj pameti, vprašanje
pa je, če smo pripravljeni sesti skupaj, se zmeniti in sprejeti prave ukrepe. Mislim, da nam že teče voda v grlo in da je skrajni čas za to,« je po srečanju povedal župan Janko Kos.
Mitja Bervar kot nekdanji občan žalske občine dobro pozna večino težav, tudi problematiko poplavne varnosti na porečju Savinje: »Organizirali bomo javne posvete na to temo, povabili različne deležnike in akterje, da bodo skupaj našli neke možnosti in da bomo skupaj te možnosti v državnem svetu oblikovali ter posredovali na ministrstvi za okolje in infrastrukturo ter kmetijstvo, kjer se bo potrebno dogovoriti, kako generalno in sistematično urediti te stvari, predvsem pa, kje dobiti finančna sredstva za te sanacije oziroma ureditev poplavne varnosti. Tu je pomemben tudi državni načrt za zagotavljanje poplavne varnosti.«
So pa pristojnosti državnega sveta za reševanje konkretnih problemov omejene: »Prvi in drugi domovi so v različnih državah različno postavljeni. Pomembno je, da državni svet kot drugi dom v Sloveniji opravlja svoje funkcije in pristojnosti, ki jih ima. Državni svet ne sprejema zakonov, sprejema jih državni zbor. Mislim, da je tako tudi prav. Državni svet pa preko interesnih skupin, lokalnih in drugih, opozarja, predlaga, podaja mnenja, predloge za ustavne presoje, lahko poda določene podlage za nove zakone, je nek organ, ki mora opozarjati na vse stvari, ki jih civilna družba zahteva in pričakuje. Zato mislim, da je državni svet v sedanjih kriznih časih še toliko bolj pomemben, kajti mi si nekako predstavljamo, da je most med civilno družbo in dnevno politiko.«
Predsednik DS RS Mitja Bervar je svoj obisk zaključil z ogledom prenovljenega starega mestnega jedra in Ekomu-zeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije.
K. R.
Sebi nič manj denarja
Prvi seji v znamenju imenovanj
Prejšnji četrtek je žalski občinski svet zasedal že na tretji redni seji v novem mandatu. Svetniki so med drugim glasovali o novi sestavi nadzornega odbora občine, v prvi in drugi obravnavi pa sprejeli tudi rebalans letošnjega proračuna.
Najprej pa so potrdili mandat svetnika še Viktorju Mitovu, ki je nadomestil Tanjo Razboršek Rehar. Sledile so tajne volitve novega nadzornega odbora občine. Kandidate so lahko predlagali tudi občani, predlog odprte liste pa je pripravila komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. Izmed osmih kandidatov so bili izvoljeni mag. Barbara Gorski iz Liboj, mag. Peter Grubelnik iz Dobriše vasi, mag. Veronika Kajič iz Petrovč, Karmen Strenčan iz Žalca in Matjaž Vodlan iz Podvina.
Sledilo je odločanje o financiranju političnih strank, o višini sredstev za financiranje posameznega svetnika in o pravilniku o zagotavljanju pogojev za delo ter o namenih porabe proračunskih sredstev za delovanje svetniških skupin in samostojnih svetnikov.
Predloga za 10 in 20 odstotkov nižja sredstva od predlaganih nista bila sprejeta. Sredstva za financiranje političnih strank ostaja enak kot v letošnjem letu (0,406 evra za dobljeni glas), prav tako višina sredstev za financiranje posameznega svetnika v okviru svetniške skupine, ki je 146,20 evra mesečno. Financiranje svetniških skupin ureja po-
V KS Vrbje praznujejo 11. novembra krajevni praznik. Prireditve so letos potekale od 10. do 21. novembra.
Na slavnostni seji prejšnji petek je bil slavnostni govornik predsednik Sveta KS Vrbje Denis Herle, ki je med drugim poudaril:
»V tem letu, ki je skoraj že za nami, se težko pohvalimo s kakšnimi večjimi investicijami s sredstvi KS, saj teh nimamo, vendar pa nam vsaj uspeva pokriti stroške delovanja doma, zimskega in letnega vzdrževanje cest. Razlog je majhnost krajevne skupnosti po številu prebivalcev in teritorija, in to se na žalost odraža tudi v manjših oziroma nižjih sredstvih. Da pa ni vse tako črno, se je v kraju zgodilo nekaj projektov, ki jih je financirala Občina Žalec. Zaključili smo s projektom gradnje kanala proti Joštu in popravilom vodnjaka na otoku, ki se je zaradi nestrokovne gradnje posedal. PGD Vrbje je po dolgih letih nesoglasja s sosedi začelo z rekonstrukcijo gasilskega doma, Kulturno društvo Vrbje pa je popravilo nadstrešek pri vhodu v dom kraja-
seben pravilnik, ki so ga prav tako sprejeli na novembrski seji.
Po daljši razpravi so žalski svetniki v prvi in drugi obravnavi potrdili rebalans letošnjega proračuna, ki pa ima precej več prihodkov kot veljaven proračun, saj upošteva davek od dobitka na lotu. Skupnih letošnjih prihodkov je kar 23,5 milijona evrov, kar pomeni indeks 127, pri odhodkih pa je indeks le 103, kar pomeni dobrih 20 milijonov. Čeprav naj bi približno 4 milijone evrov ostalih nerazporejenih, je nekaj tega denarja že porabljenega so ugotavljali v razpravi svetniki.
V 15-dnevno javno obravnavo je bil po daljši razpravi vložen spremenjen odlok o kriterijih in merilih za financiranje krajevnih in mestne skupnosti.
Zaradi prenosa rednega letnega in zimskega vzdrževanja javnih poti s krajevnih skupnosti na občinsko upravo, kar po besedah župana določa zakonodaja, bo manj denarja za krajevne skupnosti oziroma spremenjena formula za izračun njihovega financiranja. Občina bo za vzdrževanje izbrala koncesionarja, na razpis sta se prijavila dva ponudnika.
Žalski svetniki so se nato lotili sprememb odloka o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije Javnega komunalnega podjetja Žalec ter predloga odloka o ustanovitvi Sveta ustanoviteljev Javnega komunalnega podjetja Žalec. Oba dokumenta, ki ju je predstavil odvetnik Marko Savinek, mo-
nov. V naši krajevni skupnosti imamo tudi zelo zanimivo in privlačno turistično točko krajinski park Ribnik Vrbje z zaledjem in ta naravni biser obišče vedno več obiskovalcev ...« V imenu Občine Žalec je zbrane nagovoril župan Janko Kos, ki se je za delo v preteklih osmih letih zahvalil prejšnjemu predsedniku sveta krajevne skupnosti Jožetu Mehu, v kulturnem programu pa so nastopili učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec.
Sledila je podelitev priznanj, ki so jih tokrat prejeli Milica Lesjak, Radovan Fi-deršek in Franjo Pasarič. V
Na tretji seji so svetniki potrdili zamenjavo članov SMC v dveh odborih. V odboru za finance, proračun in premoženje je Domen Meža zamenjal Urško Zajšek, v odboru za prostor in gospodarstvo pa je bila namesto Domna Meže imenovana Diana Kotnik Lavtižar.
rajo potrditi vsi spodnjesavinj-ski občinski sveti, to pa je že v začetku poletja občinam naložila Komisija za preprečevanje korupcije, ki je opozorila na nedopustnost takšne ureditve, da so v skupščini tega javnega podjetja župani občin ustanoviteljic.
Ustanoviteljske in upravljal-ske pravice morajo biti namreč ločene, pri tem pa gre za precej nedorečeno zakonsko ureditev, je opozoril Marko Savinek. V JKP mora oblikovati nov organ - svet ustanoviteljev. KPK je kot rok za odpravo sedanje ureditve, ki sicer velja vse od ustanovitve novih občin in ureditve njihovega ustanoviteljstva JKP, določil rok 3 mesece, kar pa zaradi lokalnih volitev ni bilo mogoče izpolniti, je na večkratna opozorila svetnika Lojzeta Posedela povedal župan Janko Kos.
Na četrtkovi seji so žalski svetniki soglašali s sistematizacijo v VVZ Žalski vrtci za šolsko leto 2014/2015, seznanili pa so se tudi s povzetkom regijskega izvedbenega načrta na področju socialnega var-stva2014 do 2016 za Savinjsko statistično regijo.
K. R.
dneh praznovanja je domače kulturno društvo pripravilo prireditev Ustvarjalnost nas povezuje in pomlajuje, večer z Gojmirjem Lešnjakom - Goj-cem, AMK Vrbje je pripravilo potopisno predavanje s pogostitvijo, v goste so povabili gledališčnike iz Štandraža s predstavo Trije vaški svetniki, pripravili so srečanje starejših krajanov, PGD Vrbje je poskrbelo za prikaz gasilske tehnike in gašenje gorečega vozila, ŠD Vrbje je pripravilo turnir v namiznem tenisu, Konjeniško društvo Podkev pa je na stežaj odprlo svoja vrata.
T. Tavčar
Novoizvoljeni 29-članski Občinski svet Občine Žalec se je na ustanovni seji zbral 23. oktobra. Že 6. novembra so žalski svetniki na drugi redni seji občinskega sveta potrdili člane delovnih teles, prejšnji četrtek pa že imeli tudi tretjo redno sejo.
Ustanovno sejo je kot najstarejši svetnik vodil Stane Jerman. Po poročilu o izidu lokalnih volitev, ki ga je podal predsednik občinske volilne komisije Slavko Košenina, so novoizvoljeni svetniki ime: novah komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta, ki ji je predsedovala Hana Jerman Šuster (SMC), člani pa so bili Janko Kos (SD), Ivan Jelen (DeSUS), Dani Zagoričnik (SDS) in Jože Kruleč (SLS). Ker pritožb na izide volitev ni bilo, so v nadaljevanju novi svetniki potrdili mandate županu Janku Kosu in vsem občinskim svetnikom. Občinski svet je tako uradno nastopil svoj mandat 23. oktobra. Janko Kos se je nato zaradi nezdružljivosti funkcij svetnika in župana odpovedal svetniškemu mandatu, ugotovitveni sklep o tem pa je občinski svet posredoval občinski volilni komisiji.
Na ustanovni seji so žalski svetniki že potrdili sedemčlansko Komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. O sestavi so se dogovorili vodje največjih svetniških skupin že pred sejo. Predsednik komisije je ponovno Roman Virant (SD), člani pa so Marko Laznik (SD), Robert Čehovin (SDS), Matjaž Krk (SDS), Borut Cink (SMC), Stanislav Jerman (DeSUS) in Tina Rosina Košir (SLS).
Ob koncu ustanovne seje je svetnike nagovoril župan Janko Kos in med drugim povedal, da je 12 svetnikov izvoljenih prvič, da je najmlajši star 21, najstarejši pa 70 let. Izrazil je prepričanje, da bo sodelovanje med županom in občinskim svetom dobro, občinski svetniki v mandatu 2014-2018 pa so nato podpisali etični kodeks.
Na drugi redni seji žalskega občinskega sveta so po razpravi o zapisniku z ustanovne seje svetniki za članico občinskega sveta namesto župana Janka Kosa potrdili Nado Jelen iz Podkraja, hkrati pa se seznanili tudi z izjavo Tanje Razboršek Rehar, da se odpo-
veduje svetniškemu mandatu, saj je ta nezdružljiv z njenim položajem direktorice občinske uprave. Nato so imenovali delovna telesa občinskega sveta, ki j ih j e v skladu zleta2013 sprejetim spremenjenim statutom občine nekaj manj kot do konca prejšnjega mandata. Predsednik Roman Virant je med drugim povedal, da so pri sestavi upoštevali volilni rezultat.
Člani odbora za finance, proračun in premoženje so Marjan Vodeb (predsednik), Alenka Polšak, Toni Cvetko-vski (občan), Dani Zagoričnik, Karel Borovnik (občan), Alenka Omladič, Urška Zajšek (občanka), Darko Simončič (občan) in Jasmin Fideršek.
V odbor za prostor in gospodarstvo so bili imenovani Robert Čehovin (predsednik), Nada Jelen, Slavko Ivezič (občan), Borut Cink, Domen Meža (občan), Zdenka Jan, Milan Zupanc (občan), Rok Sedminek in Vojko Zupanc.
Člani odbora za gospodarske javne službe so dr. Tatjana Kovač (predsednica), Ivan Krašovec, Markp Laznik, Milan Vogrinc (občan), Matjaž Krk, dr. Hana Šuster Erjavec, Stane Jerman, Marjan Vodeb in Jože Kruleč.
Odbor za negospodarske javne službe bo kot predsednica vodila Anica Krčmar, člani pa so Viktor Mitov, Jasna Sraka, Mirjam Groblar, Nejc Šporin, Mihaela Anclin (občanka), Olga Markovič,
Vilma Tekavc in Breda Vizo-višek (občanka).
Komisija za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta ima sedem članov, za predsednico je bila imenovana Jasna Sraka, člani pa so Anica Krčmar, Nejc Šporin, Olga Markovič, Jože Kruleč,
Vilma Tekavc in Vojko Zu- > pane.
Komisiji za pritožbe v novem mandatu predseduje dr. Hana Šuster Erjavec, člani pa so Roman Virant, Mirjam Groblar, Zdenka Jan, Tina Rosina Košir, Lojze Posedel in Jasmin Fideršek.
V nadaljevanju seje so se žalski svetniki seznanili z nekaterimi informacijami v zvezi s svojim svetniškim delom, sledile pa so pobude in vprašanja svetnikov. Vojka Zupanca je zanimalo, kdo je odgovoren za barvno podobo prenovljene zunanjosti I. in II. osnovne šole, Nejc Šporin je opozoril na barvno neusklajenost prenovljenih fasad blokov v Žalcu in ohlapnost določil o tem v občinskem prostorskem načrtu. Ne gre za to, da bi predpisali barvo večstanovanjskih objektov, morali pa bi določiti neko barvno lestvico, saj za videz mesta ni primerno, da je vsak blok v nizu druge barve, ki se ne sklada s sosednjo. Stane Jerman je občinski upravi zastavil vprašanje v zvezi z novo enoto Žalskih lekarn v Žalcu, Lojze Posedel pa je želel pregled postavljenih vprašanj in pobud v prejšnjem mandatu ter opozoril na problem Javnega komunalnega podjetja Žalec, saj organizacija vodenja podjetja ni usklajena z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, poziv o uskladitvi v treh mesecih pa je julija letos izdala Komisija za preprečevanje korupcije.
K. R., foto: T. T.
Polepšajte si praznične dni in preživite večer dneva samostojnosti in enotnosti
z Godbo Zabukovica, ki vas v petek, :6. decembra 2014, ob 19. uri vabi na' tradicionalni božično-novoletni koncert v telovadnico OŠ Griže.
V Vrbju praznovali
Letošnji dobitniki priznanj z Denisom Herletom
Nova občinska sveta v Preboldu in Taboru
Podpisali pogodbo
V četrtek, 23. oktobra, sta potekali konstitutivni seji novih občinskih svetov tudi v Preboldu in Taboru, kjer so najprej imenovali tričlansko komisijo za potrditev mandatov občinskega sveta in ugotovitve o izvolitvi župana.
Poleg tega so na obeh sejah obravnavali poročilo občinske volilne komisije o izidu rednih
Vilko Jazbinšek, ki je Občino Tabor vodil tri mandate, je na konstitutivni seji novega občinskega sveta vsem čestital za izvolitev in jim zaželel uspešno delo ter odšel domov, kjer se bo, kot pravi, zdaj lahko še bolj posvetil družini in svojim konjičkom. Kot je dejal, ostaja ob slovesu grenak priokus, saj ni pričakoval, da se bo z županske funkcije poslovil na tak način. Predvsem pa mu je žal, da vse tisto, kar je naredil za občino in krajane, nima prave veljave in spoštovanja. Ne glede na to pa upa in želi, da se bo Občina Tabor uspešno razvijala naprej in da se bodo uresničili vsi neizpolnjeni cilji. _________________D. Naraglav
Novoizvoljeni taborski svetniki z županom
lokalnih volitev, v Taboru pa tudi poročilo drugega kroga volitev za župana. V nadaljevanju so potrdili mandat novoizvoljenim članom občinskih svetov in županoma.
V Preboldu je sejo vodila najstarejša članica novoizvoljenega občinskega sveta Emilija Črnila, ki je bila v preteklem mandatu in tudi že prej podžupanja Občine Prebold.
Ob vodenju seje je izrekla zahvalo županu Vinku Debelaku, ki zelo uspešno vodi občino že vse od njene ustanovitve. Dejala je, da so si v Desusu in nekaterih drugih strankah želeli, da bi s svojim uspešnim delovanjem nadaljeval tudi v petem mandatu, in tako se je tudi zgodilo. Njegovo znanje in izkušnje pa so zagotovilo za uspešno delo Občine Prebold tudi v prihodnje.
V Taboru, v edini spodnje-savinjski občini, ki je dobila novega župana, je sejo sklical in uvodni del vodil dosedanji župan Vilko Jazbinšek. Po potrditvi mandatov pa je vodenje seje prevzel novi župan Anton Grobler.	D. Naraglav
Kanalizacije v braslovški občini
Gradnja črpališča vakumske postaje v Malih Braslovčah
V okviru projekta Odvajanje komunalnih odpadnih voda v Spodnji Savinjski dolini so zgradili kanalizacijsko omrežje v skupni dolžini več kot 14 km na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko. Projekt je v okviru 6. javnega poziva delno sofinancirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec omenjenega projekta je Občina Braslovče, ostale občine pa imajo status partnerice.
Vrednost gradbenih del celotnega projèkta je 3.050.705,19 evra z DDV. Evropska skupnost je po pogodbi z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehno-
logijo zagotovila sredstva v višini 1.496.391,62 evra. Projekt je, glede na lego kanalizacijskega omrežja, izveden ob braslovški
občini in v občinah Polzela, Vransko, Prebold in Tabor.
Na območju braslovške občine so do sedaj zgradili 5.051,30
metra kanalizacijskega omrežja s predvidenimi 60 priključki, in sicer na relaciji Parižlje-Pre-serje-Male Braslovče. Vrednost gradbenih del po pogodbi z izbranim izvajalcem del, podjetjem Kostman iz Slovenj Gradca in partnerjem SGP Mesner, d. o. o., iz Zgornje Kungote, za sklop 1 (Občina Braslovče) znaša 1.168.861,74 evra z DDV. Hkrati z gradnjo kanalizacije so obnovili tudi vodovod, ob cesti v naselju Male Braslovče so izvedli gradbena dela za cestno razsvetljavo, glede na pozitivno rešitev na razpisu za 8. javni poziv pa bodo nadaljevali z gradnjo kanalizacije v Malih Braslovčah	T. Tavčar
Rekonstrukcija lokalne ceste
Sredi novembra so začeli z dolgo pričakovano rekonstrukcijo lokalne ceste Vransko-Ropasija na odseku Vransko-Tešova.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je namreč občine na podlagi oddanih načrtov porabe z nekajmesečno zamudo povabilo k sklenitvi pogodb za sofinanciranje investicij. Vrednost I. faze investicije znaša približno 130 tisoč evrov in če je moč zaupati pogodbenim določilom,
bo država v letu 2015 prispevala 51.095 evrov, preostanek pa bodo zagotovili iz občinskega proračuna.
Gradbena dela, ki naj bi jih končali do 5. decembra, so na podlagi izvedenega javnega naročila oddali najugodnejšemu ponudniku, in sicer podjetju Trgograd, d. o. o., iz Litije.
Med gradnjo je lokalna cesta Vransko-Tešova zaprta, obvoz je označen in poteka po javnih poteh Brode-Tešova in Briše-Tešova.	T. Tavčar
Rekonstrukcija lokalne ceste Vransko-Tešova
Letošnjega avgusta je potekal javni razpis za izbor izvajalca gradbenih del ter strojnih in elektro instalacij za dokončanje na objektu Kulturni dom in knjižnica Braslovče. Kot najugodnejše je bilo izbrano podjetje KM Instalacije iz Škofje vasi.
Objekt, ki se nahaja v kletnih prostorih že dokončane trgovine, bo tako po zagotovilu izbranega izvajalca dokončan do spomladi. Zanj je že urejena etažna lastni-
na, kar pomeni, da je občina postala lastnik spodnjih prostorov in nekaterih površin, namenjenih parkiranju. Ocenjena vrednost del je 970 tisoč evrov, ki jih bo Občina Braslovče zagotovila iz proračuna.
Gradbeno pogodbo sta podpisala v imenu podjetja KM Instalacije direktor Tomaž Kugler in v imenu Občine Braslovče župan Branimir Stro-janšek.
T. T.
Branimir Strojanšek in Tomaž Kugler pri podpisu pogodbe
Za večjo poplavno varnost
Občina Polzela je na lastne stroške očistila zgornji del razbremenilnega kanala Ložnice, in sicer od Založ do Orove vasi.
Na tem delu se je namreč zaradi zaraščenosti in naloženega mulja voda ob večjih nalivih
razlivala in ogrožala imetje vaščanov Orove vasi. Najprej so odstranili grmičevje in travo, nekoliko so poglobili kanal in utrdili brežine, s čimer so pripomogli k poplavni varnosti prebivalcev Orove vasi.
T. T.
Del očiščenega razbremenilnega kanala
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
Na AUN
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
Maja novo gasilsko vozilo
Obnova ceste v Gornje Gorče
V sejni sobi Občine Polzela so podpisali pogodbo za nakup novega gasilskega vozila. V imenu naročnika je pogodbo podpisala namestnica predsednice PGD Ločica ob Savinji Mateja Ločičnik, v imenu podjetja Gasilska vozila Pušnik, d.
o.	o., Slovenska Bistrica direktor Marijan Pušnik in polzelski župan Jože Kužnik.
Naročnik je pred tem izvedel javni razpis za oddajo javnega naročila, z najnižjo ceno, dobrih 225 tisoč evrov, pa je bilo izbrano podjetje Gasilsko vozilo Pušnik iz Slovenske Bistrice. Vozilo ne bo služilo le za prevoz vode, temveč bo z vso dodatno opremo namenjeno tudi gašenju požarov in ostalim intervencijam. Vozilo bodo prevzeli najkasneje 31. maja 2015. Ker pa vrednost vozila presega finančne zmožnosti društva, načrtujejo v dogovoru z Občino Polzela nakup vozila v obliki večletnega finančnega lizin-
Podpisniki pogodbe
ga ter sofinanciranje nakupa in stroškov financiranja nakupa v višini 90 odstotkov investicije. Sofinanciranje nakupa bo občina predvidela v svojem proračuna za leto 2015 in v načrtu razvojnih programov od leta 2015 do 2018.
Mateja Ločičnik se je zahvalila Občini Polzela in občinskemu svetu, ki sta potrdila plan investicije in ker jih pod-
pirata pri njihovih dejavnostih. Nakup takšnega vozila je dobro premišljen projekt, pri katerem so izhajali iz potreb, ki se kažejo na nivoju celotnega občinskega gasilskega poveljstva in opremljenosti vseh treh društev. To ne bo samo vozilo ločiškega društva, ampak vseh gasilcev v občini, kar bo pripomoglo k boljši in učinkovitejši požarni varnosti. T. Tavčar
Mala čistilna naprava v Hotunjah
Tretjo novembrsko nedeljo so v zaselku Hotunje v Andražu nad Polzelo predali namenu malo rastlinsko biološko čistilno napravo.
Župan Ohčine Polzela Jože Kužnik ni skrival veselja, da so v občini v hribovitem delu začeli s čiščenjem odpadnih voda. O delovanju naprave pa je zbranim spregovoril vodja projekta Štefan Pražnikar: »Čistilna naprava za zaselek Hotunje je rasdinska biološka naprava, zmogljivosti 45 PE (populacijskih ekvivalentov) in primerna za čiščenje okoli sedmih kubičnih metrov odpadne vode na dan oziroma za 43 prebivalcev iz osmih stanovanjskih hiš in treh bivalnih vikendov. Cena na prebivalca je 292 evrov. Čiščenje poteka s pomočjo bakterij, ki so pritrjene na kamnitih kroglah in zrnih peska. Rastline pa omogočajo dodatni dovod kisika in odstranjevanje produktov razkroja. Naprava obsega dve čistilni gredi, prva je namenjena za fino
Vodja projekta Štefan Pražnikar med razlago o delovanju naprave
mehansko in delno biološko čiščenje, druga pa za biološko čiščenje. Gredi sta opremljeni s sistemi za delitev vode. Na zaključku obeh gred sta sistema za zbiranje in iztok vode. Sestavni del so tudi revizijski jaški in pi-ezometri, ki omogočajo nadzor nad pretokom vode v čistilnih gredah, te pa so posajene z navadno trstiko. Izgradnja čistilne naprave Hotunje je primer uspešnega sodelovanja lastni-
V pričakovanju rešitve
Občina Braslovče vodi postopek sprememb in dopolnitev prostorskega reda, potem ko je ustavno sodišče pred dvema letoma razveljavilo del takrat na novo sprejetega prostorskega reda, ki se nanaša na zemljišča, prekategorizirana iz kmetijskih v stavbna. Za del teh zemljišč namreč pristojno ministrstvo pred sprejemom novega prostorskega reda ni podalo soglasja.
Za pripravo sprememb prostorskega reda se vodstvo občine usklajuje s pristojnim ministrstvom oziroma direktoratom za prostor. Ministrstvo za kmetijstvo se je opre-
delilo do konkretnih posegov na kmetijska zemljišča in jih sedem od dvanajstih razglasilo za neskladne s predpisi, ki usmerjajo razvoj poselitve. Občina je na osnovi tega pripravila predlog sprememb in dopolnitev prostorskega reda, od direktorata za kmetijstvo pa pričakuje pozitivno mnenje. Po sprejetju pa bo o njem odločal braslovški občinski svet.
V povezavi s sprejemom spornega prostorskega reda leta 2008 je potekal še en postopek. Tožilstvo je namreč vložilo ovadbo zoper takratnega župana Marka Balanta in podžupana Vinka Drčo zaradi
Delavci gradbenega podjetja Peor iz Celja končujejo z gradbenimi deli na odseku lokalne ceste Male Braslovče-Gomje Gorče vbraslovški občini.
Dotrajano in uničeno asfaltno površino v dolžini dobrih' 400 m bodo v teh dneh zamenjali z novo. Vrednost investicije je 67 tisoč evrov. Občina Braslovče je del sredstev pridobila od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer 40 tisoč evrov, od tega polovico letos, ostalo v naslednjem letu, razliko pa bo zagotovila iz proračuna.
Asfaltno vozišče bodo izvedli v širini treh metrov z
Pri delih na odseku ceste Male Braslovče-Zgornje Gorče
ustrezno bankino, v nada- fekalnega kanala, ki bo potekal ob robu asfaltne ceste.
T. T.
ljevanju pa predvidevajo v naslednjem letu tudi gradnjo
40 let vrtca na Vranskem
Vrtec Vransko je 13. novembra praznoval 40-letnico obstoja.
Zbrane je na slovesnosti v športni dvorani najprej nagovorila ravnateljica Majda Piki, na nekaj prelomnic in dosežkov pa je opozoril tudi župan Občine Vransko Franc Sušnik. Pomočnica ravnateljice Mojca Brglez je prisotne popeljala v posebno dogodivščino, kjer ni manjkalo presenečenj. Takoj za nastopom otroškega pevskega zbora pod vodstvom Brigite Reberšek, ki je prepeval ob klavirski spremljavi Polone Miklavc, pa jih je obiskala klovnesa. Nadaljevali so z zabavnimi igrami in srečelovom, nato pa so si ogledali razstavo otroških izdelkov, ki bodo vsak dan do 28. novembra od 10. do
15.	ure na ogled tudi v Schwen-tnerjevi hiši na Vranskem.
Na Vranskem so prvi vrtčevski oddelek, ki je štel 20 otrok, odprli leta 1974. 40 let kasneje jih je občutno več. Ta trenutek obiskuje vrtec na Vranskem 134 otrok, zanje skrbi 17 strokovnih delavk, podporna služba pa šteje 10 delavcev. V času, ko so imeli vrtci dolge čakalne vrste, se je Občina Vransko nenehno
prilagajala in ustvarjala pogoje za predšolsko vzgojo. Tako so pred desetimi leti, ob 30-letnici njegovega delovanja, obnovili podstrešje in tako pridobilo dva oddelka ter večnamenski prostor. Tudi sicer se je vrtec skozi leta spreminjal. Spreminjale so se vrednote, vzgojne smernice in tudi metode dela. T. Tavčar
Med nastopom pevskega zbora
kov stanovanjskih objektov in Občine Polzela pri reševanju problematike čiščenja odpadne vode. Objekt je bil zgrajen v samogradnji, učinek so znižani investicijski stroški, graditelji pa so dodobra spoznali napravo in postopke čiščenja.«
Blagoslovu nove čistilne naprave, ki ga je opravil polzelski župnik Jože Kovačec, je sledil ogled delovanja rastlinske biološke čistilne naprave. T. Tavčar
Razmere se poslabšujejo
suma zlorabe uradnega položaja. Slednji naj bi se s prodajo zemljišča, ki je ob prekategorizaciji v stavbno doseglo občutno višjo ceno, tudi protipravno okoristil. Po trditvah tožilstva naj bi oba vedela, da takratni minister za okolje in prostor Marjan Podobnik ni podal soglasja za spremembo namembnosti določenih zemljišč. Ker pa je prostorski red potrdil občinski svet, torej ga nista sprejela župan in podžupan, je Okrožno sodišče v Celju razsodilo, da ne gre za zlorabo uradnega položaja. Tožilka pa je v zvezi s to sodbo napovedala pritožbo.
K.R.
Občinski svet Občine Vransko se je prejšnji torek sestal na drugi redni seji v novem mandatu. Čeprav na tej seji delovna telesa še niso bila imenovana, so svetnice in svetniki med drugim potrdili rebalans letošnjega proračuna in v 15-dnevno javno obravnavo vložili predlog odloka o proračunu za leto 2015. Finančne razmere bodo prihodnje leto še slabše, je napovedal župan.
Na začetku seje so občinski svetniki, od katerih jih je bila večina v občinski svet izvoljena prvič, predstavili kar nekaj pobud in vprašanj, in sicer o cestah, postavitvi prometnih znakov, plazovih in čiščenju vodotokov. Zatem je bila na dnevnem redu sprememba statuta, ki jo je predlagal župan in s katero bi število članov nadzornega odbora s pet zmanjšali na tri, kar bi pomenilo predvsem nižje stroške, poleg tega pa ni smiselno, da pet ljudi nadzira občinsko upravo, ki šteje le pet in pol zaposlenih. Vendar pa predlog ni dobil potrebne dvotretjinske podpore, nekaj svetnikov je menilo, daje nadzorni odbor najpomemb-
nejši organ nadzora v občini, zato je sedanje število članov primerno.
Po predstavitvi in razpravi so svetniki potrdili rebalans letošnjega proračuna, v katerem je upoštevano zmanjšanje prilivov v proračun, največji investiciji (cesta v Tešovo in nadaljevanje gradnje sekundarne kanalizacije) pa sta prestavljeni na prihodnje leto. Letos bo prihodkov nekaj več kot 2,3 milijona evrov (1.500 evrov manj od veljavnega proračuna), odhodkov pa 2,14 milijona (4.500 evrov manj od prvotnega proračuna).
Župan je predstavil tudi predlog proračuna za leto 2015, čeprav je s strani vlade še veliko neznank, kako bo s financiranjem prihodnje leto. Predvsem tudi na Vranskem upajo, da vlada ne bo črtala financiranja po 21. členu zakona o lokalnih skupnostih, saj bi to pomenilo, da občine ne bi več imele denarja za investicije. Tudi sicer so proračunski odhodki načrtovani zelo restriktivno, je med drugim povedal župan, razen zakonsko določenih transferjev so ostalim porabnikom zmanjšali
sredstva za okoli 10 odstotkov, izjema so le gasilci. Župan je še povedal, da ne ve, kako bo občina zagotovila 220 tisoč evrov za nakup novega gasilskega vozila za osrednje PGD Vransko. Nakup je nujen, saj je sedanja cisterna stara že okoli 30 let. Prvi predlog proračuna za leto 2015 predvideva dobrih
2,28	milijona evrov prihodkov in nekaj več kot 2,22 milijona evrov odhodkov, zadolževanja niso načrtovali.
Svetniki so potrdili tudi letne programe športa (skupaj 81.276 evrov proračunskega denarja), kulture (88.446 evrov) in socialnovarstvenih programov (7.950 evrov). Čeprav gre za majhne zneske, jih bodo razdelili preko javnih razpisov, kot od njih kljub višjim stroškom zahteva zakonodaja.
Drugo redno sejo so zaključili s sklepom o tehničnem popravku občinskega prostorskega načrta na območju kmetije Rovan v Brodeh, pod točko razno pa so se dogovorili o sprejemanju nujnih sklepov v primeru sprememb v načrtu razvojnih programov.
K.R.
Gradnja kanalizacije v 3 občinah
Imenovali člane odborov in komisij
Med podpisom pogodbe
Občina Polzela je skupaj z občinama Braslovče in Vransko pripravila projekt za gradnjo kanalizacije z naslovom Odvajanje komunalnih odpadnih voda v Spodnji Savinjski dolini - II. faza (intra--regijski projekt). Pogodbo so prejšnji petek v sejni sobi Občine Polzela podpisali pol-zelski župan Jože Kužnik, župan Vranskega Franc Sušnik, braslovški župan Branimir Strojanšek in v imenu izvajalca del Plima, d. o. o., direktor Božo Širše. Vrednost investicije znaša 1.896.582 evrov nepovratnih sredstev iz UE, skupni delež občin pa znaša 525.656,81 evra. Z deli naj bi podjetje končalo do jeseni
2015.
Projekt so občine prijavile na
8.	javni razpis za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« za obdobje
2013-2015. Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja pa se v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2013-2015.
Na podlagi prijave so občine pridobile nepovratna sredstva v skupni višini 1.371.025,28 evra, kar predstavlja 85 odstotkov celotne investicije.
Gradnja kanalizacije je razdeljena na tri sklope, in sicer Braslovče, Polzela in Vransko. V postopku javnega naročila za izbor izvajalca pa je bilo izbrano podjetje PLIMA, d. o. o., iz Žalca. Nadzor nad izvedbo del bo izvajala družba Paritet, d. o. o.
Sklop 1 Braslovče zajema odvodnjavanje komunalne odpadne vode na območju Malih Braslovč, ki se priključuje na že zgrajeni kanalizacijski sistem v Preserjah. Skupna dolžina voda je 3304,70 m. Kanalizacija na obravnavanem območju je zasnovana kot ločen sistem, na katerega bodo priključene odpadne fekalne vode iz stanovanjskih objektov. Pogodbena cena je 902.158,61 evra (z DDV).
Sklop 2 Polzela zajema gradnjo kanalizacije za del naselja Ločica ob Savinji (stari del) in del naselja Polzela ob raz-bremenilniku v skupni dolžni 3.617,39 m. Na predvideno omrežje se vodijo samo fekalne odpadne vode. Omrežje se priključuje na obstoječi kolektor CCN Kasaze. Pogodbena cena je 884.099,50 evra (z DDV).
Sklop 3 Vransko zajema gradnjo fekalne kanalizacije na območju naselja Stropnik v skupni dolžini 726,80 m in se priključuje na obstoječo MČN Prekopa. Kanalizacija obravnavanega območja je predvidena v ločenem sistemu s čiščenjem na lokalni čistilni napravi, blato iz male čistilne naprave pa se bo vozilo v CČN Kasaze. Pogodbena cena je 168.327,34 evra (z DDV).	T. Tavčar
Imenovali novega podžupana
Svetniki Občine Polzela so se prejšnji četrtek sestali na drugi redni seji, na kateri so najprej prisluhnili poročilu o postopku za potrditev mandata nadomestnemu članu Občinskega sveta Občine Polzela. Zaradi nezdružljivosti županske in svetniške funkcije je svetniško mesto pripadlo drugemu kandidatu oziroma kandidatki na listi Slovenske demokratske stranke Miji Novak.
Svetniki so v nadaljevanju potrdili sklep o imenovanju delovnih teles in nadzornega odbora.
Odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe sestavljajo predsednica Bojana Kralj Kos ter člani Felix Skutnik, Nevenka Ribič, Niko Kač, Blaž Turnšek in Danilo Turnšek. Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti: predsednik Igor Pungartnik ter člani Marko Slokar, Mija Novak, Gertruda Terčak,
Vili Pižorn in dr. Jožef Korber. Odbor za prostorsko planiranje in komunalne zadeve: predsednik Andrej Potočnik ter člani Ljubo Žnidar, David Krk, Bruno Rednak, Slavko Jevšnik in Franci Satler. V svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bodo predsednik Lado Košec, Matjaž Murgelj, Simona Tomšič, Milan Pečnik, Tomaž Aubreht in Viktor Kukec. V statutarno-pravni komisiji, ki ji bo predsedoval mag. Marjan Močnik, bodo Monika Blagotinšek, Izidor Jelen, Dragica Sternad Pražnikar in Zoran Lukner.V nadzornem odboru pa bodo Irena Mužič, Janez Tomšič, Jerneja Čuk, Erna Marjetič Pižorn in Srečko Rajh.
V nadaljevanju so svetniki po hitrem postopku sprejeli odlok o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila. S tem odlokom se izdajateljska dejavnost glasila Polzelan zaradi
vse večje razsežnosti, neurejenega stanja in boljše organiziranosti prenese na občino.
Z novim letom pa občina ne bo več odkupovala časopisa Utrip Savinjske doline za gospodinjstva v občini. Mogoče pa ga bo naročiti neposredno pri izdajatelju. Svetniki so brez razprave potrdili tudi sklep o določitvi fleksibilnega normativa v oddelkih Vrtca Polzela, s katerim se določi več prostih mest, kot jih določajo normativi. V nadaljevanju so svetniki potrdili tudi sklep o dodatnem znižanju plačila vrtca. S sprejemom sklepa se staršem otrok, za katere je Občina Polzela po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene programa vrtca, ob predložitvi dokazil o reševanju osnovnega stanovanjskega problema dodatno zniža plačilo vrtca za en dohodkovni razred. Kar nekaj časa so svetniki razpravljali o zmanjšanju komunalnega prispevka podjetju Proan, d. o. o., Slovenske Konjice. Odmerjeni komunalni prispevek v višini 15.179,52 evra se zmanjša za polovico pod pogojem, da bo do konca leta 2017 podjetje izpolnilo kadrovsko zaposlitveni načrt in od 69 novih zaposlitev namenilo polovico občanom Polzele. Na koncu seje je župan svetnike seznanil tudi z imenovanjem podžupana Občine Polzela. V vlogi podžupana bo Igor Pungartnik z Nestrankarske liste za enakomeren razvoj.
T. Tavčar
OFFSET TISK • VEZAVA DIPLOM * SITOTISK * KNJIGOVESTVO
DARILNE VREČKE
Na voljo 78 različnih dimenzij darilnih vrečk !
. W
s«*»*0'
Tiskarna Golc d.o.o., Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60,95111:051/647 540 info@tisk-golc.si
www.tiskarna.eu.com,www.koledarji.com
Kmečka opravila n
- stenski koledar	i|
-12 listov	j j.
-	natron vrečka ta** -dim.: 11x45 cm j

n
°p*vi£
«015
qs
g	tiskarna
■ vi ar- 8
DIM: 21x29 cm	H •—
DIH: 20x24 cm **■«) M ■
POSLOVNA DARILA » DIGITALNI TISK • GRAFIČNO OBLIKOVANJE
Braslovški svetniki so se prejšnjo sredo sestali na drugi redni seji občinskega sveta. Po krajši razpravi so potrdili člane delovnih teles občinskega sveta, člane petih krajevnih odborov (Trnava, Letuš, Gomilsko, Parižlje-Topovlje, Braslovče) in nadzornega odbora, ki jih je predlagala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Odbor za gospodarske dejavnosti in občinsko premoženje bodo sestavljali Andrej Hribernik, Bogomir Andoljšek, Uroš Zupanc, Bogdan Trop, Josip Ivanovič, Anton Repnik in Danilo Arčan; v odboru za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo bodo Danijel Cokan, Anže Tašker, Slavko Šketa, Rudi Sedovšek, Boštjan Čulk, Franc Skok in Jure Vasle, v odbor za družbene dejavnosti so
imenovali Jasmino Roter Jager, Boženo Kosu, Tajo Steblovnik, Niko Punčoh, Sonjo Jezernik, Josipa Ivanoviča in Branka Ri-bizla. Komisijo za celostno podobo občine bodo sestavljali Jasmina Roter Jager, Boštjan Kragl, Peter Šmon, Branko Ri-bizel, Denis Anclin, Iztok Der-ča in Janez Štusej. V odboru za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada bodo Aleksander Jelen, Peter Šmon, Franc Skok, Iztok Derča, Boštjan Brišnik, Štefan Obal, Andrej Hribernik, v odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja pa Danijel Cokan, Marjana Dobnik, Uroš Zupanc, Slavko Šketa, Vinko Drča, Janez Štusej in Peter Pla-skan. Komisijo za normativne akte bodo zastopali Jasmina Roter Jager, Franc Skok, Marko Balant, Urška Plavčak, Aleksander Jelen, Bogdan Trop in
Petra Basle, v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bodo Jure Vasle, Jasmin Padžič in Iztok Derča, v nadzornem odboru pa Helena Gajšek, Zora Grozni in Marija Strožer.
V nadaljevanju so bili svetniki seznanjeni z delom žalskega centra za socialno dela, ki ga je predstavila direktorica centra Helena Bezjak Burjan in s terminskim načrtom obravnave in sprejemanja proračuna Občine Braslovče za leto 2015. Ker pa je v občinskem svetu več kot polovica novih obrazov, so bili svetniki v pisni obliki seznanjeni tudi z izvajanjem trenutnih investicij v občini.
Brez pripomb so v nadaljevanju potrdili povračilo stroškov volilne kampanje za lokalne volitve, do povračila stroškov pa sta upravičena tudi kandidata za župana.	T. Tavčar
Potrdili delovna telesa
V sejni sobi Občine Prebold je v četrtek, 20. novembra, potekala 2. redna seja novoizvoljenega občinskega sveta, na kateri so potrdili vse predloge za člane stalnih delovnih teles občinskega sveta in krajevnih odborov. Potrdili pa so tudi člane nadzornega odbora in se seznanili s programom priprave občinskega proračuna za leti 2015 in 2016.
Svetniki so se najprej z minuto molka poklonili spominu na umrlega sodelavca občinske uprave Andreja Zagožna iz Marije Reke.
Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Marjan Golavšek je v nadaljevanju podal predloge za imenovanja v nadzorni svet in delovna telesa. V novem štiriletnem mandatnem obdobju bodo nadzorni odbor Občine Prebold sestavljali mag. Polonca Črnila, Romana Ocvirk in Jan Leš. Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe bo vodil Branko Verk, člani pa so Mirko Stojnič, Matjaž Dolinar, Sonja Stergar, Aleš Stenovec, Miha Fonda, mag. Janez Primužič, Branko Korber in Marija Plevčak. Odbo-
ru za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti bo predsedoval Franci Škrabe, člani so Emilija Črnila, Mi-haelca Plahuta, mag. Matjaž Debelak, Matej Golavšek, Janja Klančnik, Marko Repnik, Metka Rojnik in Uroš Škoflek. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo bo vodil Miha Fonda, ob njem bodo še mag. Boris Kupec, Aleš Stenovec, Marjan Golavšek, Matej Golavšek, Matej Vedenik, Milan Lobni-kar, Marjanca Uršič in mag. Dušan Vedenik. Odboru za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami bo predsedoval mag. Boris Kupec, člani so Sonja Stergar, Viktor Stergar, Branko. Verk, Liljana Kač, Ivan Žličar, Tomaž Cink, Ivan Rukav in Boštjan Herodež. Odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo tako kot v preteklem mandatu vodila Emilija Črnila, člani pa so Aleš Stenovec, Mirko Stojnič, Matjaž Dolinar, Mihaelca Plahuta, Gregor Zagoričnik, Miran Žohar, Tanja Gostečnik in Rok Golavšek. Poleg odborov so svetniki potrdili tudi statutarno-pravno komisijo, ki jo bo predsedoval mag. Matjaž Debelak, člani pa
so Liljana Kač, Sonja Stergar, Miha Fonda in Viktor Stergar.
Svetniki so potrdili tudi predloge članov devetih krajevnih odborov (Prebold center, Prebold Na zelenici, Marija Reka, Matke, Šešče, Sv. Lovrenc, Kaplja vas, Dolenja vas, Latkova vas). Vsak odbor sestavlja sedem članov, predsednike krajevnih odborov pa bodo izvolili na svojih prvih sejah.
Župan Vinko Debelak je svetnike seznanil s terminskim načrtom priprave proračuna za leti 2015 in 2016. Predlog proračuna s splošno obravnavo in posredovanjem predloga v 25-dnevno javno razpravo naj bi sprejeli do 18. decembra. Na naslednji redni seji, ki bo predvidoma 5. februarja, pa naj bi občinski proračun tudi sprejeli.
V zaključnem delu seje je župan Vinko Debelak podal tudi osnutek predlogov za NRP 2015-2018, ki so jih imele med svojimi volilnimi obljubami več ali manj vse stranke oziroma liste. Seznam načrtov, želja in potreb je dolg, kako jih bo mogoče uresničiti, pa bo odvisno od prihodkov občine, drugih virov in razumevanja države.	D. Naraglav
Tudi samopodoba vpliva na zdravje
Oktober je mesec boja proti raku, toda odgovornost za naše dobro počutje in zdravje je nenehno v naših rokah, je v vabilu na predavanje Zlatke Jambrovič zapisal organizator večera ZKŠT Žalec. 11. novembra so na predavanje v Savinovo hišo povabili ženske v želji, da bi na celovit način dopolnile razumevanje sebe in svojega telesa.
Naslov predavanja je bil Moja dojka in jaz. Dojke so namreč zelo pomemben del ženskega
telesa, ki vplivajo tudi na samopodobo ženske, hkrati pa lahko ta odnos do svojega telesa, miselna prepričanja in čustvovanje pripeljejo do bolezni, kot je rak dojk. Zlatka Jambrovič je v ospredje svojega predavanja postavila žensko samopodobo, miselna prepričanja, čustvovanje, način dojemanja sebe in drugih kot pomembne dejavnike našega zdravja in- načina življenja.
Zlatka Jambrovič je profesorica pedagogike, samostojna
predavateljica in terapevtka psihosinteze. Na Univerzi v Bristolu je končala podiplomski študij s področja celostnega pristopa v zdravljenju, več let je bila strokovna direktorica društva DAR - društva za pomoč in podporo bolnikom z rakom in njihovim svojcem. S svojim strokovnim znanjem in z dolgoletnimi izkušnjami pa skuša čim bolj poglobljeno in individualizirano nuditi pomoč in podporo na poti zdravljenja.	K. R.
Ločanovim pomagali do nove hiše
Večer z Gojcem
V zaselku Lovče v Andražu nad Polzelo je s pomočjo dobrih ljudi v samo šestih mesecih zrasel nov dom za petčlansko družino Ločan. 13. oktobra se je družina vselila v novo hišo, v sredo, 19. novembra, pa so uradno proslavili ta dogodek, ki priča o sočutju in dobrodelnosti ljudi.
13. aprila je petčlanska družina Ločan, oče Simon, mama Stanka in trije otroci, zaradi požara ostala brez strehe nad glavo. Toda v nesreči niso ostali sami. Občina Polzela, sosedje in občani niso čakali križem rok in so se takoj lotili akcije. Natanko šest mesecev po požaru, ki je uničil celotno hišo, se je družina vselila v novo, enodružinsko stanovanjsko hišo v izmeri 195 kvadratnih metrov, zgrajeno v treh etažah (klet, pritličje in mansarda).
Zaradi geoloških okoliščin lokacija na pogorišču ni bila najprimernejša za gradnjo nove hiše, zato so izbrali novo lokacijo v neposredni bližini, kjer je pred leti že stala kmečka hiša. Velikost nove hiše je nekoliko manjša od pogorele, je pa prilagojena terenu in ostalim zakonskim zahtevam.
Zbrane na slovesnosti je pozdravil župan Občine Polzela Jože Kužnik, ki je ves čas bdel nad projektom. Izrazil je zadovoljstvo nad potekom del, predvsem pa nad izkazano pomočjo vseh, ki so s prostovoljnim delom in s finančnimi sredstvi pokazali skrb za sočloveka. Matjaž Murgelj, koordinator pri projektu gradnje hiše Ločan, pa je v nadaljevanju predstavil potek del.
Celoten projekt gradnje nove stanovanjske hiše je vreden 70 tisoč evrov. Od omenjenega zneska se je 38.000 evrov zbralo v občinski blagajni (znesek predstavlja prihodke, zbrane s pomočjo oddaje Tednik, pravnih in fizičnih oseb, krajevnih odborov, SMS-donacije), 32.000 evrov pa so z donacijami zbrali Ločanovi sami. Oče petčlanske družine Simon Ločan se je s solzami v očeh zahvalil za vso izkazano pomoč in ni skrival veselja, ne samo, ker ima družina nov dom, ampak predvsem zato, ker v teh težkih časih niso ostali sami. Andraški gasilci so družini Ločan v imenu gasilcev izročili gasilni aparat v upanju, da jim ga ne bo potrebno nikoli uporabiti. Z igranjem na harmoniko je slovesnost popestril Gašper Me-
Tudi letos bomo brali
Tadej kot ambasador Unicefa pri predsedniku
Nova hiša Ločanovih
Člani družine Ločan in župan lože Kužnik simbolično prerezali trak ob odprtju hiše
lanšek, domači župnik Jože Ko-vačec pa je v upanju, da se bodo v novem domu počutili varno, blagoslovil hišo. Ob koncu so s
prerezom traku simbolično predali novo hišo namenu družina Ločan in župan Občine Polzela.
T. Tavčar
Goje v eni od svojih vlog (v ozadju njegov prijatelj Igor)
Kulturno društvo Vrbje je v torek, 18. novembra, v Domu krajanov Vrbje pripravilo zanimiv večer z izjemnim filmskim in televizijskim igralcem, glasbenikom in pevcem Gojmirjem Lešnjakom - Gojcem in njegovim glasbenim prijateljem Igorjem Leonardijem, s katerim sta posnela že 90 televizijskih oddaj o glasbi Muzikajeto.
Gojmir Lešnjak - Goje je zadnje čase pogosto v Vrbju. Kot režiser namreč skupaj s KD Vrbje pripravlja novo gledališko igro Namišljeni zdravnik, ki naj bi na odru zagledala luč sveta prihodnje leto, po najbolj optimističnih napovedih že v začetku februarja. Sicer pa to ni
prvo sodelovanje s prizadevnimi gledališčniki iz Vrbja, Goje je režiral tudi njihovo zadnjo igro Sedma zapoved ali kradi malo manj.
Tokratni večerje vodila domačinka Brina Krašovec. Številno občinstvo je pobliže spoznalo Gojčev igralski in pevski talent ter izvrstno glasbo Igorja Leonardija. Goje je odigral nekaj humornih odlomkov iz svojihfilmskih in televizijskih oddaj. Interpretiral je svojega idola - Frana Milčinskega - Ježka. Večer je popestril tudi domačin Leon Perdan, ki je prav tako nastopil kot interpret Ježkovih pesmi in s svojim nastopom navdušil tudi gosta.
D. Naraglav
Na dan slovenskih splošnih knjižnic, 20. novembra, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec začeli že osmo sezono branja starejših Savinjčani beremo, že drugo sezono pa temu sledi tudi branje najmlajših Tudi mali Savinjčani berejo. V projekt branja so vključeni občani šestih občin Spodnje Savinjske doline (Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko, Tabor in Žalec), mali Savinjčani pa so otroci iz vrtcev občin Polzela, Prebold, Vransko, Tabor in Žalec.
knjig. Najmlajše, ki bodo brali skupaj s starši, vpišejo starši v vrtcu. Tudi zanje imajo pripravljeno brošuri-co z izborom knjig, v katero bodo lahko kaj napisali ali narisali. Knjige si sposojajo v splošni knjižnici, pri tem pa je pomembno poudariti, da je članarina za otroke do
18.	leta starosti brezplačna.
Zaključno prireditev bodo za odrasle pripravili v začetku maja, za najmlajše pa aprila v posameznih občinah, kjer bodo malim bralcem podelili
Irena Stusej, zadolžena za projekt, med letošnjim izborom knjig za starejše
Odrasli se lahko vpišejo v eni od enajstih enot žalske knjižnice; ob vpisu bodo prejeli brošuro s predstavitvijo obsežnega izbora
priznanja župani. Knjižničarji so promocijo branja skrbno pripravili in se veselijo odzivov in srečanj z bralci. Več o obeh projektih si lahko preberete na
IT VSTOPNICE PREKO SPLETA		y %
zkst-zalec. kupikarto.si 1		”tc(‘z§5-
V		
Minuli četrtek, 20. novembra, so na sedežu Unicefa Slovenije v Ljubljani sprejeli in podelili nazive za letošnje Junior ambasadorje Unicefa Slovenije. Med dobitniki omenjenega naziva je tudi Savinjčan Tadej Jezernik s Ponikve pri Žalcu, dijak 1. letnika rudarske šole v Velenju. Mlade ambasadorje je sprejel tudi predsednik države Borut Pahor in z njimi proslavil 25. obletnico podpisa Konvencije o otrokovih pravicah.
Tadej Jezernik si je prislužil ta laskavi naziv kot zelo zagnan prostovoljec Unicefa. V preteklem šolskem letu je med drugim na žalski osnovni šoli skupaj s sošolko izvajal Unicefove delavnice z naslovom Revščina in socialna izključenost. Delavnic so se udeležili otroci vseh treh triad, skupaj okrog 520 otrok. Svoje delo kot prostovoljec nadaljuje v Velenju, kjer bo kot koordinator vodil skupi-
no prostovoljcev, ki bodo izvajali delavnice na velenjskih osnovnih šolah.
»Junior ambasador Unicefa Slovenije postaneš tako, da pomagaš Unicefu varovati otrokove pravice, da organiziraš različne akcije, ki pomagajo otrokom v stiski, da se pridružiš različnim prireditvam in deluješ v korist otrok. Naša dolžnost je torej spoštovati otrokove pravice, jih tudi predstavljati javnosti, otrokom pomagati do njihovih sanj, jih podpirati pri njihovem razvoju ... skratka biti njihov ambasador,« nam je povedal Tadej. Naziv ambasadorja mu je na srečanju podelil izvršni direktor Unicefa Slovenije Tomaž Bergač. Dobitnike naziva je sprejel predsednik države Borut Pahor.
»Pred vhodom v predsedniško rezidenco nas je pričakalo osebje, ki nas je pospremilo do kristalne dvorane. Starši so ostali na sprejemu v kristalni dvorani, nas pa so odpeljali do predsednika Pahorja. Po
Tadej Jezernik (prvi z leve) je del osmerice mladih Unicefovih ambasadorjev
stisku rok in dobrodošlici nas je povabil v svoje delovne prostore, kjer smo govorili o projektu Podaj ključ do sanj, ki so ga lani začeli izvajati moji sovrstniki. Skupaj smo se nato odpravili na praznovanje 25. obletnice Konvencije o otrokovih pravicah. Na slovesnosti nas je najprej nagovoril Tomaž Bergoč, za njim še ministri-
ca za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, slovesnost pa je s svojim govorom zaokrožil predsednik republike Borut Pahor,« je dan po prireditvi povedal Tadej Jezernik in dodal, da je zelo vesel tega naziva in da bo tudi v prihodnje ostal zvest temu poslanstvu.
D. Naraglav
PRODAJALNA LATKOVA VAS
SnowThorX 90, 375 cm3 10,5 KS, zagon, nazaj
snežna freza MTD ME 66
motor MTD SnowThorX 80, 4-takt OHV 277 cm3 7,5 KS, širina 66 cm, elektro zagon, prestave 6 naprej/2 nazaj
freza MTD OPTIMA ME 76
c
~6
-O
PAN TIM d.O.O. Latkova vas 81 d, Sl - 3312 Prebold Slovenija T: 03 777 U 23 M: 051 665 566 E: trgovinalduniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.30-16.00, sobota: 7.30-11.00
Vaje evakuacije niso same sebi namen
Udeleženci okrogle mize z zanimanjem prisluhnili predstavitvam osrednjih govornikov
Glavni razpravljavci na okrogli mizi: Mag. Dejan Jurkovič (stoji), direktorica Doma upokojencev Polzela Eva Lenko (skrajno desno), Oto Hrastnik in mag. Tatjana Dolinšek iz podjetja Rado, Sebastjan Kamenik, reševalec nujne medicinske pomoči ZD Žalec Rok Repas, David Krk in voditeljica, okrogle mize Manica Ocvirk
Gasilska zveza Žalec je konec oktobra v dvorani žalskega gasilskega doma pripravila okroglo mizo z naslovom Ko zagori, pomoč potrebujemo vsi. Letošnji mesec varstva pred požari je bil namreč posvečen ljudem s posebnimi potrebami. V primeru požara ali druge nesreče morajo prostovoljni gasilci vedeti, kako se sporazumeti z gluhimi, s slepimi in z drugimi invalidnimi osebami.
t
Cilj okrogle mize je bil spodbuditi razmišljanje in iskanje novih, boljših rešitev za ustrezno ukrepanje v primeru požara ali druge nesreče v okoljih, kjer bivajo ali se nahajajo tudi osebe s posebnimi potrebami. Pri tem je najpomembneje to, da gasilci in drugi, ki pomagajo v nesrečah, prepoznajo tudi invalidnosti, ki niso takoj očitne, kakršni sta gluhota in slepota. Organizatorji so zato na okroglo mizo povabili člane poveljstev prostovoljnih gasilskih društev, organov in komisij GZ Žalec in regije, župane (prišel je samo žalski) in predstavnike zaposlenih v občinskih upravah, poveljnike občinskih štabov civilne zaščite, predstavnike celjske uprave za zaščito in reševanje, osnovnih šol, policijske postaje, zdravstvenega doma, nujne medicinske pomoči v Celju, ustanov, zavodov in društev, ki se ukvarjajo z osebami s posebnimi potrebami, centra za socialno delo in medijev.
O osrednji temi so udeležencem okrogle mize spregovorili: član komisije za preventivo Gasilske zveze Slovenije mag. Dejan Jurkovič, direktorica Doma upokojencev Polzela Eva Lenko, mag. Tatjana Dolinšek in Oto Hrastnik iz celjskega podjetja Racio, Sebastjan Kamenik, ki kljub slepoti živi polno življenje, reševalec nujne medicinske pomoči ZD Žalec Rok Repas, spremljevalka gibalno ovirane osnovnošolke Mihaela Remic in poveljnik Savinj-sko-Šaleške regije Franc Ran-čigaj. Pogovor je povezovala Manica Ocvirk.
Za preprečitev nastanka požarov in nesreč veljajo predpisi, ki jih je potrebno upoštevati pri gradnji objektov, je med drugim poudaril mag. Dejan Jurkovič. Vsi malo večji objekti morajo imeti požarni red, kjer je v stavbi več kot sto ljudi oziroma je objekt srednje ali zelo požarno ogrožen, pa morajo načrt evakuaciji preverjati najmanj enkrat na leto. Vodenje evakuacij ne bi smeli prepuščati gasilcem, ki so sicer prisotni in v pomoč, pač pa bi jih morale voditi odgovorne osebe podjetij, organizacij ali zavodov, v katerih izvajajo vajo evakuacije. Pri tem so še posebej problematični zavodi, kot so bolnišnice in zavodi za varstvo starejših ali oseb s posebnimi potrebami. Zlasti v nočnem času ni dovolj dežurnih uslužbencev, ki bi lahko poskrbeli za takoj-
šnjo evakuacijo v primeru požara, zato mora načrt vsebovati tudi pravočasen vpoklic drugih uslužbencev, ki morajo vedeti, za koga in kako bodo poskrbeli.
Poseben problem je požar v tako imenovani šok sobi, je izpostavil mag. Dejan Jurkovič. Vprašanje, ali najprej odklopiti bolnika z aparatov in ga evakuirati ali takoj začeti gasiti, nima enoznačnega odgovora. Evakuacija tudi ni reševanje. Reševanje se namreč začne, ko so na prizorišču že gasilci in ko evakuacije ni mogoče izpeljati po običajnih poteh. Vaje evakuacije navadno pokažejo, da se poti, po katerih naj bi umaknili ljudi iz objekta, uporabljajo kot skladišča, da so založene z raznimi predmeti, kar je nedopustno. Kot je med drugim opozoril Sebastjan Kamenik, požarni izhodi običajno tudi niso ustrezno označeni za slepe in slabovidne osebe.
Gasilci pooblastil za preventivne požarne preglede nimajo, imajo jih samo inšpektorji, gotovo pa je zelo koristno, če lastniki objektov k sodelovanju pri pripravi požarnih redov in načrtov evakuacije povabijo tudi gasilce. Te načrte pa morajo dostaviti najbližji gasilski enoti.
Poznavanje objektov, njihove požarne ogroženosti, tudi dejavnosti in stanovalcev oziroma uporabnikov je bistveno za učinkovito posredovanje v primeru požara ali druge nesreče. Pogosto gasilci ne
vedo, da so v objektu osebe s posebnimi potrebami, ki jim je potrebno nameniti posebno skrb, saj jih takšne situacije še bolj p'rizadenejo. Odzovejo se lahko na različne načine. Ker ne vidijo ali ne slišijo, je potrebno k njim pristopiti na poseben način, da jih še bolj ne prestrašimo. Tolmač znakovnega jezika Oto Hrastnik je predstavil, kako naj gasilci pristopijo h gluhi osebi in kako te pokažejo, da ne slišijo. Večinoma imajo pametne telefone, zato jih lahko tudi s SMS-sporočili opozorimo na nevarnost. Eno izmed vprašanj je bilo tudi, kako naj gluha oziroma invalidna oseba, ki ne more govoriti, in pošlje SMS o požaru na 112, ve, daje OKC sprejel klic in sprožil reševanje. To bodo sicer preverili, so se dogovorili, zagotovo pa operater v klicnem centru najprej sproži intervencijo, nato pa prek SMS odgovori, da so klic sprejeli in upoštevali.
Pri komunikaciji z gluho osebo je še posebej pomembno, da z njo govorimo iz oči v oči in počasneje, da lahko naše besede odčitava z ustnic. Gluhoslepi uporabljajo taktilni jezik. Za gasilce bi bilo dobro organizirati posebne tečaje, na katerih bi se naučili osnovnih kretenj in znakovnega jezika, učinkovito bi bilo tudi, da bi imeli gasilci na intervenciji s seboj kartico, iz katere bi lahko gluhi in naglušni razbrali, za kakšno intervencijo gre.
Poseben problem so arhitektonske ovire v objektih, saj dvigal v primeru požara ni dovoljeno uporabljati. Čeprav bi
bilo idealno, da bi bile vse nepokretne osebe v bolnišnicah in drugih zavodih nameščene v pritličju, to ni mogoče, zato je potrebno njim nameniti posebno pozornost. Nekateri ljudje potrebujejo za svoje življenje naprave, za katere je pomembno, da jih reševalci poznajo in znajo z njimi ravnati v primeru evakuacije. Ljudi je potrebno osveščati, da vaje evakuacije, ki jih morajo določene ustanove izvajati najmanj enkrat letno, niso namenjene
zabavi, ampak učenju, kako bodo ravnali v resni situaciji, so poudarili govorniki na okrogli mizi.
Udeleženci so bili ob koncu enotnega mnenja, da so takšna srečanja potrebna in pomembna. Tudi tako bodo izboljšali sodelovanje med različnimi organizacijami, izboljšali bodo preventivo, s tem pa preprečili, da bi do nesreč sploh prišlo. Če pa se bodo vseeno zgodile, bodo znali ob njih ustrezno ukrepati. K. R., foto: T. T.
Z vrednotnicami do tehničnih pripomočkov
Po noveli zakona o izenačevanju možnosti invalidov in novem pravilniku o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila, ki je stopil v veljavo oktobra, imajo invalidi odslej možnost dostopa do brezplačnih ali do skoraj brezplačnih tehničnih pripomočkov in prilagoditev vozila. Pri tem pa ne gre za podvajanje s pripomočki, ki jih invalidi uveljavljajo pri zdravstveni zavarovalnici (npr. proteze udov, invalidski voziček, bela palica za slepe, slušni aparat za naglušne), opozarjajo na Upravni enoti Žalec, kjer bodo izdajali vrednotnice za tehnične pripomočke.
Omenjena novela spreminja način plačila tehničnih pripomočkov in prilagoditve vozila, uvaja namreč tako imenovane vrednotnice. Država sofinancira
pripomočke in tudi prilagoditev vozila po zakonu in pravilniku v višini 85 odstotkov, 15 odstotkov pa prispevajo uporabniki sami, razen tisti, ki prejemajo denarno socialno pomoč, in tisti, ki jim je priznan status po predpisih, ki urejajo družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb. Seveda je mogoče dobiti tudi dražje pripomočke, kot je določeno v pravilniku oz. listi tehničnih pripomočkov, vendar mora upravičenec v tem primeru poleg 15 odstotkov cene sam pokriti tudi razliko oz. višino stroška, ki presega določeno ceno za posamezni pripomoček. Enako je glede sofinanciranja prilagoditve vozila. Pripomočke lahko upravičenec nabavi pri katerem koli dobavitelju tehničnih pripomočkov ali izvede prilagoditev vozila pri katerem koli
izvajalcu, vendar pa izključno v Republiki Sloveniji.
»Za pridobitev pripomočkov ali prilagoditve vozila se je potrebno zglasiti ali vložiti vlogo na katerikoli upravni enoti, ki vam bo izdala na osnovi vaših dokazil, da ste upravičeni do tovrstnega sofinanciranja, najprej odločbo in nato vrednotnico oziroma dokument, s katerim lahko pripomoček ali prilagojeno vozilo dvignete pri dobavitelju. Na Upravni enoti Žalec smo že prejeli prve vloge za tehnične pripomočke,« je povedala načelnica Simona Stanter.
Pravico do tehničnih pripomočkov lahko uveljavljajo osebe, ki so državljani Republike Slovenije in imajo v Sloveniji tudi stalno prebivališče, prav tako tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki imajo 2., 3., 4. ali 5. kategorijo slepote ali slabovidnosti po definiciji slepote in slabovidnosti ali imajo kot gluhoslepe osebe L,
2.,	3., 4. ali 5. kategorijo slepote ali slabovidnosti po definiciji slepote in slabovidnosti in najmanj 50-odstotno izgubo sluha po Fo-wlerju.
Pogoj za uveljavitev pravice je, da bodo sposobni tehnični pripomoček samostojno upodabljati v skladu s posebnimi pogoji, ki so za posamezni teh-
nični pripomoček določeni v pravilniku oziroma na listi tehničnih pripomočkov. Na listi je 30 tovrstnih tehničnih pripomočkov, kot so npr. elektronska varuška, svetlobni hišni zvonec z alarmom, videofon, indukcijska zanka, vibracijska zapestna ura, telefonski aparat z ojačevalnikom, govoreči kalkulator, govoreči diktafon, indikator svedobe, tablični ali prenosni računalnik, mpbilni telefon in podobno.
Do prilagoditve vozila so upravičene gibalno ovirane osebe, ki so državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, in tujci, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ki lahko uveljavljajo pravice po predpisih, ki urejajo invalidsko ter zdravstveno varstvo in zavarovanje in lahko sami upravljajo prilagojeno vozilo ali sami ne upravljajo vozila, prilagoditev pa je nujno potrebna za vstopanje in varno vožnjo.
Tudi pri prilagoditvi vozil, ki so jih invalidi doslej v celoti financirali sami, lahko posameznik izbere več prilagoditev z liste prilagoditev. Od enostavnih prilagoditev, kot je npr. ročno upravljanje zavore, plina in sklopke pa vse do dvigal za vstop invalida v avto in tudi za
popolno elektronsko upravljanje vozila z upravljalno ročico. Za sofinanciranje prilagoditve vozila so predpisani posebni pogoji. Tako je npr. za ročno upravljanje zavore, plina in sklopke pogoj za pridobitev huda pareza ali paraliza oziroma odsotnost obeh spodnjih udov.
Poleg navedene spremembe sofinanciranja tehničnih pripomočkov in prilagoditve vozila je predvideno težko in najtežje gibalno oviranim invalidom omogočiti pridobitev izšolanega psa pomočnika. Za vse sprejete
spremembe so že zdaj po zagotovilih pristojnega ministrstva zagotovljena sredstva v proračunu, ukrep možnosti pridobitve psa pomočnika pa se bo začel izvajati s koncem leta 2015.	K. R.
Podrobnejše informacije lahko poiščete na sedežu Upravne enote Žalec, na Krajevnem uradu Vransko (vsak torek) in Krajevnem uradu Polzela (vsako sredo), lahko pokličite na tel. št. 713 51 20 ali pišite na e-naslov ue.zalec@gov.si.
NOVO! AKTUALNO!
GORILNIKI FENIX NA PELETNO BIOMASO
• enostaven priklop na obstoječe kotle (drva, olje, drva/olje)
• transporter za pelete, zalogovnik
MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE
ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV
DANILO PIKL, S. p., Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709186, E: danilo.pikl@triera.net
■
SllKOPLESKARSTVO
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad
DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s, p,
Andrai] 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglov.si
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35,
3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30 Mob.: 051 326 677
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA: dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež Naročite se: torek, 9„ 16. in 23. 12.
GOTOVINSKI POPUST NA SONČNA OČALA OD 10 DO 50 %!
Vabi vas vaša prijazna optika Simona!
Varčevalni ukrepi: med nekaj dobrimi veliko katastrofalnih
Nova vlada se je reševanja problema javnih financ, tako kot njene predhodnice, lotila z varčevanjem. Paket varčevalnih ukrepov je ob pripravi rebalansa državnega proračuna 2015 pripravila tudi za lokalne skupnosti, kar pa je povzročilo veliko ogorčenja. Med drugim naj bi občine ukinjale svoje zavode, ki imajo manj kot 15 zaposlenih. Država tudi ne bi več financirala plač zaposlenim v glasbenih šolah. Varčevanje v javnem sektorju, s strani vlade predlagano nižanje dodatkov in odprava nekaterih od njih so na noge dvignili tudi sindikate javnega sektorja. Prihranki bi seveda ostali v državnem proračunu.
Za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za zmanjšanje izdatkov proračunov občin je vlada spremenila nekatere določbe zakonov o financiranju občin, lokalni samoupravi, stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, zemljiški knjigi, organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, osnovni šoli, vrtcih, ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic in o zavodih, določila pa tudi začasne ukrepe na področju otroškega varstva.
Predrage majhne šole
V zvezi z osnovnim šolstvom spremembe zakona predvidevajo, da se v naseljih, ki imajo dve ali več javnih osnovnih šol, oblikuje skupen šolski okoliš. Število oddelkov se določi tako, da se v prvem razrédu število učencev deli s 24 in se dodaten oddelek oblikuje le, če so vsi oddelki oblikovani do najvišjega normativa, določenega s podzakonskim aktom, ki ureja standarde in normative za oblikovanje novega oddelka.
Če ravnatelji šolske okoliše ne bodo uredili v skladu z zakonom, bo to storilo ministrstvo, določa predlagani zakon. Ustanoviteljice šole - občine morajo spremeniti status matične šole v podružnico, če ima samostojna šola manj kot 9 oddelkov, razen če je to edina šola na območju lokalne skupnosti, podružnico pa morajo ukiniti, če ima manj kot 14 učencev. Če tega občina kot ustanoviteljica ne bo storila, bo morala razliko za delovanje šole financirati sama.
Glede prevozov v šolo naj bi imeli pravico do brezplačnega prevoza po novem le učenci od
1.	do 3. razreda, če je njihovo prebivališče oddaljeno 4 km ali več od osnovne šole v svojem šolskem okolišu, od 4. do 9. razreda pa, če je oddaljenost 5 km in več. Izjema so le tiste šolske poti, za katere svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu oceni, da so za učence nevarne. Predlagani ukrepi vlade govorijo tudi o tedenskem številu ur vzgojiteljev in pomočnika v vrtcih, od 1. januarja 2015 do 31. avgusta 2017 pa naj bi se število otrok v oddelku povečalo za dva otroka, če je izpolnjen pogoj o predpisani igralni površini na otroka.
Predlagani ukrepi tudi določajo, da javni zavod, ki ga ustanovi občina ali ga je ustanovilo več občin skupaj in v katerem je 15 ali manj zaposlenih, ne more imeti statusa pravne osebe. V ZKŠT Žalec je 14 zaposlenih, ker so v skladu z dosedanjimi navodili države zmanjševali zaposle-
nost, ukiniti bi bilo potrebno tudi zavoda na Polzeli in Vranskem, celo Medobčinska splošna knjižnica Žalec bi po tem določilu izgubila status samostojne pravne osebe.
Tudi nekaj dobrih
Župan Občine Žalec Janko Kos o predlaganih ukrepih pravi: »Te ukrepe je treba obravnavati selektivno, z veliko mero previdnosti in zdrave pameti. Eni so dobri, to je treba priznati, drugi pa premalo domišljeni ali nesmiselni. Da bi ukinili sofinanciranje investicij po 21. členu zakona o financiranju lokalnih skupnosti ni sprejemljivo, ker bo potem še manj investicij v državi. Kar 60 do 70 % investicij v javnem sektorju namreč naredimo v lokalnih skupnostih. V žalski občini smo s temi sredstvi zgradili vrtec in šolo v Grižah, prenovili mestno jedro, to pa so zelo utemeljeni nameni. Verjamem, da so tako utemeljene investicije tudi v drugih občinah.
Ukrep ukinitve javnih zavodov s 15 in manj zaposlenimi je neresen in premalo domišljen. Če se bodo vse te pristojnosti prenesle na občino, kaj bo z ljudmi, odpravninami, kdo bo izvajal njihovo delo, funkcije? Občanom se bodo poslabšale storitve, kakovost bivanja. Če že takšen ukrep, potem naj velja selektivno, za zelo majhne zavode, morda je to 5 zaposlenih in manj, kakšno združevanje najbrž je mogoče.
So pa tudi dobri ukrepi, na primer možen prihranek pri šolskih prevozih. Otroci se premalo gibajo, lahko bi več hodili, zagotovo pa je potrebno najprej zagotoviti varnost na šolskih poteh. Prihranek pri prevozih bi občina lahko namenila za ureditev pločnikov, za večjo varnost v prometu. Zelo se trudimo tudi za dobre pogoje v vrtcih, če pa bo v oddelku en otrok ali dva več, ne bo nič narobe. Zame je smiseln tudi ukrep, da si lokalna skupnost in država medsebojno ne zaračunavata služnosti, da ti birokratski postopki tečejo hitreje in ne ovirajo investicij. Strinjamo se tudi s predlogom spremembe zakona o zemljiški knjigi, da bi imeli možnost izpisa v elektronski obliki.
Ukrep ukinjanja pravne subjektivitete krajevnih skupnosti je treba zelo dobro premisliti, ne pa jih kar s 1. januarjem ukiniti in potem v pol leta organizacijsko urediti zadeve. Treba je premisliti, katere funkcije bodo krajevne skupnosti obdržale. Vloga krajevnih skupnosti je vsaj kot svetovalni organ zame zelo pomembna. Imam občutek, da je vladi tak dokument ušel v javno obravnavo, saj ne verjamem, da so tako nestrokovni in neresni, da bi lahko takšen dokument poslali v obravnavo, za katero še ni zrel. Taki nedodelani predlogi sprožijo jezo in nasprotovanje ljudi, in to toliko bolj, kot če bi bili dodelani. Kar se pa tiče glasbenih šol, bog je talent enakomerno porazdelil po državi, zdaj pa se bo zgodilo, da otrok kljub talentu ne bo mogel v glasbeno šolo. Če mislijo, da bo celotno plačilo stroškov prevzela občina ali starši, to ne bo šlo. Del bremena bo država skušala prevaliti na občine, ampak s tem ne rešujemo proračuna. To je sprenevedanje in prelaganje
odgovornosti. To se je dogajalo v naši državi, ko so nekateri verižili podjetja in denar, zato pa smo tu, kjer smo. Jezijo me nedomišljeni ukrepi, ker povzročajo nasprotovanje tudi dobrim ukrepom. Nekateri od predlaganih ukrepov bodo razbremenili občine, kar so obljubljale že prejšnje vlade.«
Janko Kos
Vrtci Občine Žalec imajo v tem šolskem letu na 12 lokacijah 52 oddelkov, v katerih je 871 otrok, zaposlenih je 148,65 strokovnega in tehničnega osebja. Ravnateljica Natalija Starič Žikič pravi, da je možnih več variant, kako ravnati v primeru veljavnosti novega ZU-JF-a, zagotovo pa to pomeni manj zaposlenih. Na udaru so.predvsem vzgojiteljice v oddelkih prvega starostnega obdobja, saj naj bi ena vzgojiteljica delala v dveh oddelkih, sicer pa bi bila z otroki pomočnica. Ali odpovedati pogodbe za zaposlitev vsem in nato sklepati nove, tako da bi bila ena delavka štiri ure zaposlena kot vzgojiteljica, štiri ure pa kot pomočnica, seveda za nižjo plačo, ali odpovedati pogodbe samo nekaterim, je le ena od dilem, pravi ravnateljica (da ne naštevamo strokovnih argumentov proti taki odločitvi) in dodaja, da je sistematizacija že zdaj narejena tako, da rezerv ni: »Mi smo veliki toliko, kot so velike potrebe po predšolskem varstvu v občini.« Nova sistematizacija naj bi veljala s 1. septembrom 2015.
Predlagani varčevalni ukrepi se
Natalija Starič Žikič
nanašajo tudi na knjižnice. Ostro so se nanje odzvali v Združenju slovenskih splošnih knjižnic. 19. člen interventnega zakona predvideva, da javni zavodi, ki jih je ustanovila občina ali več občin in v katerih j e 15 zaposlenih ali manj, ne more imeti statusa pravne osebe. To lahko pomeni združevanje javnih zavodov različnih vsebin v okviru občine ah pa združevanje javnih zavodov enakih vsebin, ki delujejo v različnih občinah. Knjižnice že imajo obe izkušnji, ugotavljajo v združenju, pri čemer je bila prva negativna, drugo pa je določil zakon o knjižničarstvu iz leta 2001 in pravi, da je splošna knjižnica samostojna pravna oseba, če izvaja knjižnično dejavnost za okvirno 10.000 in več prebivalcev. Zdaj v 212 občinah deluje 58 samostojnih splošnih knjižnic z
267 krajevnimi knjižnicami, večino splošnih knjižnic pa je ustanovilo več občin skupaj. Ukinjanje po številu zaposlenih bi bil korak nazaj, poenotenje bi sprva prineslo višje stroške, organizacijske spremembe s 1. januarjem pa so tudi neizvedljive, saj je potrebno spremeniti vse občinske odloke o ustanoviteljstvu knjižnic.
Direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik dodaja: »V Medobčinski splošni knjižnici Žalec je (z mano vred) zaposlenih 13 javnih uslužbencev, kar je komaj nekaj nad 65 % minimalnih pogojev, ki jih določa pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. 13 ljudi skrbi za 11 knjižnic v Spodnji Savinjski dolini! Že v normalnih razmerah komaj mogoče, če eden zboli, je situacija že kaotična. Dolgoletna kadrovska podhranjenost je naša največja senca. S trinajstimi ljudmi pokrivamo čas odprtosti enajstih knjižnic, poleg tega izvajamo še ogromno projektov - več in večjih kot tisti, ki nimajo težav s kadrovsko podhranjenostjo. Že vsa leta varčujemo, kar dokazujejo tudi naši indeksi. Varčujemo tudi tako, da, kljub temu da smo tako kadrovsko podhranjeni, ne izplačujemo nadur in delovne uspešnosti. Ne zdaj in ne prej jih nismo! Niti ne koristimo ur, ki jih imamo vsi veliko več, kot je potrebno, ker jih nimamo možnosti koristiti. V prostem času se pripravljamo na prireditve, pravljične ure, pripravljamo scenarije, sami moderiramo prireditve in se pogovarjamo z našimi literarnimi in drugimi gosti - in tudi sdem prihranimo, ker ne plačujemo dragih honorarjev. In ker smo k varčevanju naravnani, tudi brez interventnih zakonov, bomo zdaj nagrajeni, kot kaže, z izbrisom iz registra pravnih oseb. Naše delo je naš način življenja, radi smo to, kar smo, zato je že ta predlog interventnega zakona za nas žaljiv in ponižujoč. Vznemirjajo me tudi vsakodnevne informacije, kako narašča število zaposlenih v javnem sektorju. Mi smo zadnjega zaposlili leta 2008, zato se nikakor ne morem strinjati z uravnilovko pri krčenju finančnih sredstev za leto 2015. Pripravljavci interventnega zakona so se njegove priprave lotili na hitro, kot da gre za izredne (morda celo vojne) razmere - brez stika z realnostjo, brez izračuna, kakšni bodo prihranki, brez poznavanja posameznih področij, ki jih zakon opredeljuje...«
Jolanda Železnik
Brez posluha
Zelo ogorčeni nad predlaganimi ukrepi vlade so v slovenskih glasbenih šolah, saj naj bi po idejah odgovornih v Ljubljani vse stroške osnovnega glasbenega izobraževanja morali prevzeti starši ali pa v najboljšem primeru občine.
Ravnatelj GŠ Risto Savin Žalec
mag. Gorazd Kozmus, ki je tudi član IO Zveze slovenskih glasbenih šol, je v dopisu župane spo-dnjesavinjskih občin seznanil, da so vsi ravnatelji glasbenih šol v Sloveniji in zaposleni učitelji zgroženi ter izjemno zaskrbljeni zaradi napovedanih ukrepov. »Obveščamo in osveščamo javnost, novinarje, pišemo protestna pisma in podobno. Vse to počnemo izključno z namenom zaščititi javno glasbeno šolstvo,« je zapisal mag. Kozmus in v dopisu župane pozval, da se v skladu s svojimi možnostmi in priložnostmi odločno postavijo na stran javno dostopnega in strokovno utemeljenega glasbenega izobraževanja.
Gorazd Kozmus
Tudi po mnenju mag. Gorazda Kozmusa je najbolj zaskrbljujoč ukrep, ki predvideva delno financiranje glasbenega šolstva s strani staršev, češ da glasbeno šolstvo ne sodi v okvir obveznega izobraževanja. »Tako bi se breme načrtovanega desetmilijonskega prihranka preneslo izključno na starše naših otrok, kar je popolnoma nesprejemljivo. Poudariti je potrebno, da je financiranje delovanja glasbenih šol že v tem trenutku delno, saj država prispeva za delovanje glasbenih šol približno 80 % letnega proračuna glasbene šole (plače), ostalo pa že sedaj pokrivajo starši s svojimi prispevki ter občine ustanoviteljice,« poudarja ravnatelj.
V primeru ukinitve financiranja glasbenega šolstva v okviru javnega proračuna (pred dvema letoma se je to že zgodilo za kratko obdobje), bi se šolnina s sedanjih 39 evrov povzpela na skoraj 300 evrov. S tem bi se glasbeno izobraževanje omogočilo izključno zares le otrokom, ki izhajajo iz zelo premožnih družin, hkrati pa bi postalo nedostopno večini otrok, ne glede na njihovo morebitno nadarjenost in željo po glasbenem ustvarjanju. »To, da glasbeno šolstvo ni obvezno, prav gotovo ni nikakršna strokovna utemeljitev, ki bi opravičevala ali upravičevala uvedbo manjše dostopnosti tega dela javnega izobraževanja. Glasbeno šolstvo v Sloveniji predstavlja odličen, dobro delujoč in strokovno utemeljen sistem, ki ima pozitivne rezultate in je lahko zgled ostalim državam. Zakaj uničiti nekaj, kar imamo v EU odlično urejeno, kar nam nenazadnje priznavajo tudi tuji strokovnjaki?!«
Nujnosti varčevanja in odrekanja za izhod iz križe se zavedajo tudi v glasbenih šolah, še pravi mag. Gorazd Kozmus: »Pričakujem pa, da bo področje glasbenega izobraževanja ne glede na krizo ostalo dostopno vsem deležnikom izobraževanja, ohranjalo našo kulturno dediščino in kot takšno še naprej bogatilo našo okolico, nas same, v otrocih pa
vzbujalo upanje na prihodnost. Ne pozabimo, da skladno z vizijo našega delovanja izobražujemo otroke na način, da bodo imeli vse svoje življenje radi glasbo, da si bodo z glasbo znali pomagati tudi v težkih časih, da jim bo glasba nudila širši in lepši pogled na svet, nenazadnje pa ne smemo pozabiti tudi na terapevtski učinek glasbe. Zgodovina je že pokazala, da je glasba del kulture naroda, kultura sama pa je odraz identitete nas vseh.«
Dela vedno več
Policisti so organizirani v dveh sindikatih, območni sindikalni zaupnik na PP Žalec območnega policijskega sindikata Celje Roman Ocvirk pa je o predlaganih varčevalnih ukrepih povedal: »Pogajanja še potekajo, z doslej predstavljenimi ukrepi pa se seveda ne strinjamo. Policija že ves čas varčuje, edini smo bili, ki nismo zaposlovali, ne dobimo nove opreme, samo stara vozila, ki se kvarijo. Zaradi takega stanja in nizkih osebnih dohodkov zaposleni v policiji sami odhajajo in si iščejo druge zaposlitve, zato nas je še manj, delo pa mora biti opravljeno. Žalska policijska postaja je že tako ena izmed najbolj obremenjenih, kažejo raziskave v Policijski upravi Celje.«
Roman Ocvirk
Lekarne drugače
Javni zavod, katerega ustanoviteljica je Občina Žalec, so tudi Žalske lekarne, kjer je zaposlenih 13 strokovnih delavk. Nujno za delovanje pa zraven sodi še ena lekarniška delavka in računovodstvo. Ker Žalske lekarne niso proračunske porabnice, saj se same financirajo iz'svoje dejavnosti, so na predlog, skupaj z ostalimi lekarniškimi javnimi zavodi preko Lekarniške zbornice podale pripombe, naj bodo izvzete iz ukrepa združevanja manjših zavodov. Lekarniški zavodi naj bi svoja sredstva vlagali v razvoj in širitev dejavnosti na območju občine, za katero so ustanovljeni. Poleg tega je že potrjena odločitev o ureditvi še ene lekarniške enote na območju Žalec zahod, kjer bo tudi potrebna dodatna zaposlitev, je povedala direktorica Nataša Čater.
K. R., foto: T. T.
Nataša Čater
Kar na pamet
november 2014
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
S3
50 tisoč sadik na evropski trg
Monopoli s premoženjem KIV?
V Sadjarstvu Mirosan so v teh dneh ugodno jesensko vreme izkoristili za izkop sadnih sadik. Dobra kakovost je letos odraz ugodnih rastnih razmer skozi leto, ki ni skoparilo s padavinami in tudi temperature so bile primerne za rast.
Kot je povedal direktor Vlado Korber, so letos pride-
lali okoli 300 tisoč sadnih sadik, od katerih jih bodo okoli 50 tisoč izvozili na zahtevne evropske trge v Anglijo, na Nizozemsko, v Italijo, Francijo in Avstrijo, nekaj pa tudi na Hrvaško. Največ bodo izvozili jablan, nekaj tudi koščičarjev, marelic, češenj in višenj.
Zelo pestro ponudbo, blizu
150 različnih sort, so pripravili tudi za ljubiteljske sadjarje, ki v teh dneh že pridno sadijo nova sadna drevesa in grmičke. Poleg že uveljavljenih sadnih vrst ponujajo tudi tiste manj poznane, na primer kaki, aronijo, asimino, skorž, rakitovec, gojijo tudi jagode in druge sadne vrste.	T. Tavčar
Priprava sadik jablan za izvoz
Kar naenkrat odpoved mesarjem
Novi lastnik skupine Mercator uvaja spremembe pri dobaviteljih. V spodnjesa-vinjskih Mercatorjevih trgovinah so odpovedali sodelovanje z mesarji, ki so imeli tam več let svoja prodajna mesta.
V Mercatorjevih trgovinah v Levcu, Žalcu in Preboldu so sveže meso prodajali mesarji s samostojno registrirano dejavnostjo. V preteklih dneh so jih posamično poklicali na sestanek na upravo v Ljubljano, kjer so jim povedali, da morajo
do konca tega leta zapustiti sedanje prostore, čeprav njihove pogodbe predvidevajo enoletni odpovedni rok. Odpovedi sodelovanja niso dobili pisno, jih je pa ta nepričakovana odločitev zelo prizadela, prav tako njihove stalne stranke. K. R.
Raz Voi na emendici Set (/iniet	sta«* 3,33)»žai«c, s^ia
/	V	/	<	tel.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70
Gospodarsko interesno združenje	e- pošta: ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si
_____________________________________________________________________
AKTUALNE INFORMACIJE - DECEMBER 2014
JAVNI RAZPISI V TEKU Slovenski podjetniški sklad
Javni razpis P1B 2014 - Garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (Ul. RS, št. 38/14). Rok: do 15. 12. 2014 oz. do porabe sredstev. Informacije: 02/234 12 74, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Lastniško financiranje - naložbe tveganega in mezzanin kapitala preko družb tveganega kapitala. Rok: do 5.8.2015. Informacije: 02/234 12 59, petra. podgorsek@podjetniskisklad.si.
Zavod RS za zaposlovanje
Zavod pripravlja javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2015 (spletna stran ZRSZ). Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah.
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije
Javni razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2014/2015 (179. javni razpis). Informacije: http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave, kadrovske[@]sklad-kadri.si. Rok: 31. 3. 2015 oziroma do porabe sredstev.
Ostale informacije
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM
V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si.
IMAŠ IDEJO/PROJEKT?
Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevali k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam jih zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije.
Dodatne informacije: Razvojna agencija Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec,
tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani
http://www.ra-savinja.si.
Občina Vransko oziroma župan Franc Sušnik je na Okrožno sodišče v Celju podal ugovor zoper sklep o soglasju za oddajo premoženja stečajnega dolžnika KIV, d. d., Vransko v najem. Kljub drugačnim zagotovilom se Vranšani bojijo, da bo najemnik Samo Feštajn, s. p., Av-toodpad Feštajn, sredi kraja in na najbolj izpostavljeni lokaciji uredil avtomobilski odpad, ne pa le center za tehnične preglede in popravila.
Sodišče je Samu Feštajnu odobrilo enoletni najem z začetno najemnino dobrih
5.000	evrov mesečno, po izročitvi vseh nepremičnin, ki so predmet najema, pa 9.500 evrov. Občina Vransko kot upnik v stečajnem postopku KIV v celoti izpodbija sklep, ker je po njenem mnenju oddaja premoženja v najem Samu Feštajnu, s. p., škodljiva in bo škodljivo vplivala na postopek prodaje tega premoženja. »Dejstvo je namreč, da je stečajni dolžnik nekoč slovel po visoko kakovostnih in inovativnih izdelkih industrijskih kotlov za ogrevanje. Prav tako so poslovno proizvodni objekti in zemljišče v dobrem stanju, dobro ohranjeni in atraktivni za pridobitev potencialnih kupcev. Stečajni upravitelj je predlagal sklenitev najemne pogodbe z najemnikom, ki se ukvarja z dejavnostjo, ki za okolje, kot je Vransko, ter za nepremičnine stečajnega dolžnika nikakor ni primerna, še celo več, gre za škodljivo potezo stečajnega upravitelja, ki ima lahko hude posledice za občino in negativne posledice na stečajno maso stečajnega dolžnika. Dejstvo je namreč, da se najemnik ukvarja s hrambo odpadkov avtomobilov, pri čemer takšna dejavnost in izgled, ki ga bo pustil najemnik, odvračata potencialne kupce, zaradi česar bi sklenitev najemne pogodbe s takšnim najemnikom zelo negativno vplivala na stečajno maso.«
Ob tem pa župan Franc Sušnik v ugovoru razkriva tudi podatek, da je nekdanji mini-
Ali bo občina s pritožbo uspela?
ster Radovan Žerjav, zdaj kot menedžer avstrijske družbe Christof, stečajnemu upravitelju že lani podal ponudbo za nakup vseh nepremičnin KIV, d. d., v stečaju, pa stečajni upravitelj iz občini kot upniku nepojasnjenih razlogov te po-
nudbe ni sprejel. Omenjena družba je stečajnemu upravitelju ponujala tudi 9.900 evrov mesečne najemnine za najem proizvodno-poslovnega objekta, ki ga zdaj želi oddati v najem Samu Feštajnu.
K. R.
Sodišče zavrnilo pritožbo
Sodišče je pritožbo Občine Vransko zavrnilo, kar za Franca Sušnika ni bilo presenečenje, je povedal. Na dogajanje v zvezi s stečajem, oddajo v najem prostorov in uporabo pravic intelektualne lastnine KIV, d. d., v stečaju pa se je šele pred dnevi z izjavo za javnost odzvala tudi britanska skupina Enerbee z avstrijskim partnerjem in delničarjem Christof Group. Skupina Enerbee s sedežem v Veliki Britanji in s poslovnimi prostori ob žalski železnici zaposluje enajst nekdanjih zaposlenih v KIV. »Ponovna vzpostavitev proizvodnje kotlov in ponovna zaposlitev delavcev, ki so izgubili delovna mesta v stečaju, je bila ves čas naša močna skupna želja. Ob dejstvu, da je podjetje Christof podoben proces že izvedlo pri podjetju Montavar Metalna Nova v Mariboru, kjer je ponovno zaposlilo 40 delavcev, je bil takšen korak samoumeven. Poleg tega sta tako podjetji v zadnjih 18 mesecih v Sloveniji ustvarili že 52 delovnih mest. Žal stečajni upravitelj ni upošteval dobrih referenc naših podjetij, s tem pa onemogočil optimalno upravljanje in unovčevanje stečajne mase. V splošnem smo presenečeni in zelo razočarani nad vodenjem stečajnega postopka KIV, ki meče slabo luč na slovenske pravne postopke in odvrača tuja podjetja od ustvarjanja in snovanju novih projektov v državi,« pravi v izjavi za javnost predsednik uprave Enerbee Marco Dell'Aquila.
V zvezi z uporabo intelektualne lastnine KIV, d. d., v stečaju pa v pojasnilu v Enerbee pravijo, da je devet mesecev pred uradnim stečajem (avgusta 2012) njegov največji lastnik in predsednik uprave Ivo Kreča s takratno direktorico Suzano An-drejč Vodovnik v imenu KIV, d. d., podpisal in notarsko overil dogovor o odstopu pravic intelektualne lastnine z britanskim podjetjem KIV IP Ltd. Pravice intelektualne lastnine so bile na angleško podjetje (lastnika Viktor Buchanan in Andrew Sprin-getta) prenesene v zameno za pridobitev poslov. Lastnika tega britanskega podjetja, ki sta medtem spremenila ime podjetja v Dallol Energy Ltd, sta ponudila odkup Kivovih pravic intelektualne lastnine Enerbee, ki se za odkup sicer ni odločilo, si je pa izpogajalo licenčno pravico za njihovo uporabo.
K. R.
DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
HAKIM
TRGOVINA Z AVTODELI
Bartog d. o. o., PE Žalec
Tomšičeva ulica 15, Žalec Tel.: 713 15 00 www.bartog.si
Avtomehanika Dosedla s. p.
Ul. Florjana Pohlina 5, Žalec Mob.: 031 608 349, 031 350 119 Fax.: 710 22 01 matjaz.dosedla.@siol.net
DIAGONOSTIKA VOZIL
AVTO SERVIS OSEBNIH IN DOSTAVNIH VOZIL
SERVIS ZAVOR
IZPUŠNI SISTEMI
AKUMOLATORJI
PRIPRAVA VOZILA NAT. P.
VULKANIZERSTVO
Gumbi držijo stvari skupaj kot mama
V Sloveniji se lahko le malo podjetij pohvali z več desetletno tradicijo. Tudi mnoga podjetja, ki so po drugi svetovni vojni nastala z nacionalizacijo družinskih obratovalnic, niso uspela preživeti tranzicije po osamosvojitvi Slovenije in nato še hude gospodarske krize. Zato so še toliko bolj na svojo poslovno pot ponosni v podjetju Dolejši modni gumbi, d. o. o. Čeprav ta čas ne zaposlujejo veliko ljudi, sta si sestri mag. Nataša Dolejši kot prokuristka in Saša Dolejši Rebec kot direktorica zastavili cilj nadgraditi delo svojega deda, strica in očeta, da bi podjetje postalo vodilen proizvajalec gumbov v Evropi.
V podjetju Dolejši modni gumbi, d. o. o., ki ima proizvodne in upravne prostore v Podlogu pri Šempetru, izdelujejo gumbe in tekstilne dodatke iz naravnih materialov in umetnih mas, razne elemente po naročilu in tudi nakit. Letos sta vodenje podjetja po smrti očeta Štefana Maksa prevzeli Nataša Dolejši in Saša Dolejši Rebec, saj želita nadaljevati s tradicijo: »V letih od ustanovitve našega podjetja je bilo v gospodarstvu že kar nekaj vzponov in veliko padcev. Če jih je znala vsaka generacija premagati in posel peljati naprej, tako da je firma preživela, je tudi najin cilj nadaljevati v tem duhu.«
Častitljiva tradicija
Njihova poslovna pot se je začela kmalu po prvi svetovni vojni na Češkem. Jenda Dolejši je namreč v Lukah nad Jihlavo odprl delavnico za proizvodnjo gumbov. Leta 1927 se je v delavnici zaposlil Jendin naj-mlajši brat Štefan Dolejši, ki se je izučil za gumbarja in seveda opravil tudi mojstrski izpit. Leta 1937 je bil Štefan poslan v današnjo Slovenijo z namenom pomagati pri postavljanju gumbarskih obratov in leto pozneje je v Ribnici na Dolenjskem ustanovil gumbarsko delavnico. V Ribnici je spoznal ženo Antonijo, ki je bila prav tako zaposlena v gumbarstvu. Leta 1945 sta se Štefan in Antonija zaposlila v proizvodnji gumbov pri obrtniku Kramarju v Kamniku, po nacionalizaciji leta 1948 pa v Tovarni gumbov Kamnik (danes Trival, d. o. o.). Leta 1951 se
je družina preselila v Šoštanj. Štefan je postal obratovodja v podjetju ŠIK - Šoštanjski industriji konfekcije, gumbov in galanterije, Antonija pa je delala v proizvodnji. Leta 1956 se je omenjeno podjetje preimenovalo v Galanterijo Šoštanj, leta 1970 pa v Polypex Šoštanj. Štefan je bil ves čas obratovodja, upokojil pa seje leta 1970.
Že leta 1971 je v Šoštanju ustanovil svojo obrtno delavnico za proizvodnjo gumbov, v kateri je po upokojitvi delala tudi žena Antonija. Leta 1973 se je v delavnici zaposlil njun sin Anton, leta 1974 pa so družinsko delavnico preselili v Velenje. Leta 1983 se je v njej zaposlil še sin Štefan Maks. Leta 1996 sta
brata prevzela obrat proizvodnje gumbov Popko, d. o. o., delavnico pa preselila v prostore Veplasa. Leta 1997 se je družinska delavnica preoblikovala v Dolejši modni gumbi, d. o. o. Leta 2002 se je podjetje preselilo v Podlog pri Šempetru: »Ko je prišla ponudba obrata za proizvodnjo gumbov Popko, d. o. o., o možnosti odkupa, sta se oče in stric odločila zanj. Tako seje domača delavnica selila v prostore Veplasa. Potem pa so se v Ve-plasu odločili, da bodo celotno halo porušili in zgradili novo. Takrat sta začela iskati novo lokacijo. Ker v velenjskem okolišu ni bilo nič tako ustreznega kot v Podlogu, sta se odločila preseliti proizvodnjo sem,« je pojasnila Nataša Dolejši in dodala, da obe s sestro z družinama še vedno živita v Velenju. Po preselitvi podjetja v Podlog je Štefan Maks Dolejši postal edini lastnik podjetja, saj je od brata Antona odkupil njegov delež.
Najpomembnejša
kakovost
»Trenutno smo v slovenskem prostoru največji proizvajalec gumbov in pokrivamo celotno proizvodnjo gumbov, torej od priprave in vlivanja materialov do končnega izdelka. Marsikdo gumbe uvaža s Kitajske ali z vzhodnih trgov, vendar je pri naročilih s Kitajske potrebno vzeti celoten zabojnik določenih gumbov. Takšne količine, ki bi cenovno upravičile strošek prevoza, pa je v Sloveniji težko prodati, ker tekstilna industrija propada. Seveda
skušamo biti tudi mi cenovno konkurenčni, naša glavna prednost pa je v manjših količinah in v tem, da se kupcu posvetimo, pa če naroči deset ali deset tisoč gumbov. Nekateri kupci nam prinesejo košček blaga in mi izdelamo gumb v njegovi barvi. Imamo tudi kratke dobavne roke,« je povedala Nataša Dolejši.
Saša Dolejši Rebec pa je dodala: »Najpomembnejša pa je kakovost. Naši gumbi se od kitajskih precej razlikujejo. Mi ne poznamo toliko kitajskega trga, ne delamo raziskav, nam pa stranke same povedo, da je razlika v kakovosti velika.«
Kakovost so letos tudi potrdili. »Oktobra smo z nemškega
inštituta dobili potrditev, da naši gumbi izpolnjujejo zahteve določenih standardov ISO, ki veljajo v tekstilni industriji. Za testiranje smo se odločili, ker imamo naročnika iz Nemčije, ki bo kandidiral za izdelavo uniform za Fraport in mora h kandidaturi za razpis priložiti tudi določena potrdila, ki se nanašajo na gumbe.«
In kako se je lahko naučiti izdelave gumbov? »V Sloveniji ni šole, ki bi te usposobila za proizvajalca gumbov. Na Češkem je to poklic, zato je bil najin dedek poslan sem, da je pomagal pri ustanovitvi gumbarn. Še pred desetimi leti, preden je začela propadati naša tekstilna industrija, oziroma takrat, ko smo prevzeli obrat Popko, d.
o.	o., smo imeli 40 zaposlenih. Novim razmeram smo se pravočasno prilagodili. Trenutno imamo v našem podjetju zaposlene tri delavce, ki pokrivajo program proizvodnje. Delavec Štefan Potočnik skrbi za strojni park, Zvonka Čepin je kemik in vliva materiale ter opravlja operacije priprave in izdelave elementov na laserskih strojih, Romana Videmšek po potrebi gumbe dobarva, sicer pa vsak gumb pregleda, razvrsti, spakira in odpošlje. Znanje je predpogoj za zagotavljanje visokega nivoja kakovosti. Zavedamo se, da bo potrebno vse znanje prenesti tudi na naslednje generacije.«
Uporabni in modni
Vsako sezono pripravijo novo kolekcijo gumbov, saj tudi zanje veljajo modni trendi, je pojasnila Saša Dolejši Rebec: »Kolekcije se pripravljajo za eno do dve sezoni vnaprej, trenutno pripravljamo kolekcijo jesen/zima 2015/2016. Imeti moraš nek specifičen občutek, znati moraš videti, da iz publikacije, v kateri so predstavljene svetovne tekstilne smernice, izluščiš barvne trende, vzorce, materiale, ki bodo najbolj modni. Usmeritve so zelo splošne, vedno se mi je zdelo nenavadno, ko je oče povedal, da je rdeča nit ali trend na primer »megleno jutro v zaspanem mestu«, »zasanjanost«, »romantika« ali nekaj čisto modernega »računalniška vezja«, »soji luči v noči velemesta« ... Mi se
najbolj ravnamo po italijanskih modnih smernicah, ker so Italijani še vedno v samem vrhu izdelave in kreiranja gumbov in seveda tudi v dizajniranju tekstila. Italijani so tudi močni proizvajalci strojev za izdelovanje gumbov na svetovnem nivoju. Kot mi je znano, je nekaj proizvodnje gumbov v evropskem prostoru poleg Italije še na Češkem in Slovaškem,« je povedala Nataša Dolejši.
»Imamo okrog 4.800 različnih modelov gumbov, znotraj tega je vsak gumb lahko v različnih barvah in velikostih. Imamo nekaj stalnih kupcev, to so poleg večjih tekstilnih obratov, ki so se še obdržali v času hude gospodarske krize, še šiviljstva in krojaštva, ki nas poznajo že leta, poleg tega smo že več kot 15 let ekskluzivni dobavitelj za hrvaški trg. Iščemo pa nove kupce, zato smo postavili
tudi spletno trgovino in spletno stran, da se predstavimo domačim in tujim kupcem. Skušamo prodreti v tujino, saj je Slovenija enostavno premajhna. Naš cilj je postati eden najpomembnejših proizvajalcev gumbov v Evropi,« je poudarila tudi Saša Dolejši Rebec.
Tudi nakit
Poleg gumbov podjetje od letos ponuja tudi nakit, ki ga oblikuje Saša Dolejši Rebec: »To je moja strast. Rada nosim nakit. Ker nisem našla primernega kosa nakita zase in ker sem ga včasih že izdelovala sama, sem prišla na idejo, da bi lahko iz materialov za gumbe poskusila izdelati nakit. Naredila sem kolekcijo, nad katero so bile navdušene moje prijateljice. Zato sem se resneje lotila izdelave nakita in ga letos predstavila že na štirih sejmih. Tako kot pri gumbih imamo nakit iz naravnih in' umetnih materialov, graviramo ga z laserjem. Pripravljam že novo kolekcijo, ki bo malo bolj pisana. To delam povsem po občutku in navdihu. Letos smo pripravili tudi elemente za izdelavo novoletnih čestitk Iščemo torej nove možnosti.«
Dodatna ponudba, iskanje novih poslovnih priložnosti, novi trgi in kupci bodo nadgradili znanje, inovativnost in kreativnost, ki so vtkani v vsak gumb. In kako pomemben je še tako majhen gumb, se najbolje zavemo takrat, ko se strga in ga izgubimo.
Modni trendi za jesen/ zimo 2015/2016 napovedujejo, da bo v prihodnjem letu poudarek na strukturah, ki so ali pa spominjajo na pletenine. Pri cvetličnih vzorcih bo imela posebno mesto vrtnica, pri linijskih vzorcih bo poudarek na ravnih in zaokroženih linijah. Posebna skupina so blago s potiskom npr. v obliki čipk. Pri barvnih skalah je zastopana črna, električno do indigo modra, jagodno in bordo rdeča, toplo rumena in »zenf« rumena, barva kave in temne čokolade, vijolična in ciklamna ter zelo svetli pastelni odtenki, od peščene, roza, turkizno zelene do svetlo modre. Debelina gumbov se iz sezone v sezono spreminja. Poleg običajnih velikosti gumbov bo v sezoni jesen/zima 2015/16 poudarek tudi na zelo velikih gumbih. Na vrhnjih oblačilih bo prevladoval eden, največ trije glavni gumbi s premerom tudi več kot 8 cm.
Na Slovenskem so sredi 20. stoletja gumbe izdelovali predvsem iz donavskih školjk, leta 1950 pa so začeli s proizvodnjo gumbov iz ga-lalita, osnova zanj je kazein, ki so ga pridobivali iz mleka. Leta 1970 so začeli gumbe proizvajati iz poliestra, v 90. letih pa so v proizvodnjo ponovno vpeljali naravne materiale, kot sta plod ekvadorskega oreha in kokosova lupina.
K. R„ foto: T. T
Naslednjo jesen in zimo bomo modni z velikimi gumbi.
VSI POSTOPKI V ZVEZI Z REGISTRACIJO VOZIL
Zavarovanja d.o.o., ekskluzivni zastopnik
GENERALI d.d.
Šlandrov trg 40,3310 Žalec
LEV Zavarovanja d.o.o. & LEV Registracija d.o.o.
tel.: 0599-56-805, gsm: 040/18-60-29, levzavarovanja@gmail.com
Sklepanje zavarovanj
Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja Registracija novega in rabljenega vozila Plačilo letne dajatve Sprememba lastništva Odjava vozila
Zamenjava registrskih tablic Izdaja dvojnika prometnega dovoljenja
Zvonka Čepin v vrteče bobne vliva osnovo za gumbe, kot kemik je mojstrica za materiale, dela pa tudi z laserjem.
Za barvanje, poliranje, razvrščanje in odpošiljanje gumbov skrbi Romana Videmšek.
november 2014
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
Prebold lep in urejen
Najlepši kraj, hiša, kmetija ...
Dobitniki priznanj z županom in s predsednico komisije
V petek, 7. novembra, je v Dvorani Prebold potekala zaključna prireditev Naš kraj lep in urejen, na kateri so podelili priznanja za najlepšo urejeno hišo, kmetijo, podjetje, gostilno in gasilski dom v občini.
Prireditev vsako leto bogati cvetje, kulturni program in organizacijo pa ob pomoči občine pripravi kulturno društvo ali katera izmed vaških kulturnih sekcij. Letos so to nalogo prevzeli gasilci oziroma njihova kulturna sekcija PGD Sv. Lovrenc. Prireditev je vodila Teja Završnik, v kulturnem programu pa so nastopili otroci iz Sv. Lovrenca in pevski sestav Glas srca KD Anton Šwab iz Prebolda.
Občinstvo je s potekom letošnje akcije seznanila predsednica komisije za ocenjevanje Marjana Uršič. Akcija se je
pravzaprav začela že s čistilnimi akcijami po vaseh in z organizacijo cvetlične tržnice, na kateri je bilo mogoče unovčiti bon za nakup cvetja, ki jih je občina poslala v vsa gospodinjstva. V okviru akcije so po posameznih vaseh poiskali najlepše urejene hiše z vrtom, kmetije in najlepši zaselek, gasilski dom, podjetje ter športnorekreacijski prostor.
Priznanja za najlepše urejeno hišo z vrtom so prejeli:
Marija in Franc Cestnik (Marija Reka), Vida in Stanislav Govc (Prebold), Greta in Anton Rojnik ter Mojca in 'Tomi Druškovič (Sv. Lovrenc), Breda in Peter Pišek (Matke), Tanja in Primož Koren (Šešče), Sonja in Aljoša Povše (Kaplja vas), Marija in Vincenc Fonda (Latkova vas) ter Karmen in Stojan Zazijal (Dolenja vas).
Priznanja za najlepšo kme-
tijo so prejeli: Pavla in Janez Cestnik (Marija Reka), Pavla in Marjan Kupec (Sv. Lovrenc), Fanika in Jože Veber (Matke), Marija in Viktor Sopotnik (Šešče), Bernarda in Franc Grenko (Kaplja vas), Lilijana in Marjan Ribič (Latkova vas) ter Zofka in Jože Kregar (Dolenja vas).
Za najlepše urejen zaselek je komisija tokrat izbrala Matke, priznanje za najlepše urejen gasilski dom je prejelo PGD Latkova vas, za najlepše urejeno podjetje je priznanje prejelo Kovinostrugarstvo Ciril Rojnik, s. p., Latkova vas, priznanje za najlepše urejen športnorekreacijski prostor pa je prejelo Društvo upokojencev Prebold. Komisija je tokrat podelila tudi posebno priznanje, in sicer Ribniku Druškovič iz Sv. Lovrenca.
D. Naraglav
Noč čarovnic na kmečki tržnici
Prikupni čarovnici na preboldski tržnici
V Občini Prebold so letos prvič pripravili zabavno - turistično prireditev posvečeno 31. oktobru, ko poleg praznovanja državnega praznika, dneva reformacije.
Organizatorja, A&D PRO in Turistično društvo Prebold, sta prireditev skupaj z ostalimi sodelujočimi pripravila na dvorišču Režajeve domačije v Dolenji vasi, kjer je ta popoldan in večer delovala tudi kmečka tržnica. Organizatorji so poskrbeli, da je kljub nekoliko hladnem vremenu bilo prijetno toplo. Poleg drevesnih (gozdarskih) ognjev ni manjkalo toplih napitkov, pa tudi palačink, sladkorne pene pa tudi kokic.
Noč čarovnic je na dvorišče Režajeve domačije pripeljala veliko domačinov pa tudi drugih. Otroci in njihovi starši so si lahko ogledali zanimivo in poučno predstavo v izvedbi vzgojiteljic Vrtca Prebold.
Prireditev sta vodila Simona Žvikart Repnik in Dejan Toplak (DJ MR Dee), ki je poskrbel za glasbene užitke za vse generacije. V živo pa so za to poskrbeli člani Pihalnega orkestra Godba Prebold in pevka Irena Vrčkovnik. D. Naraglav
Ponosni dobitniki priznanj za urejenost.
ZKŠT Žalec je prejšnji četrtek pripravil zaključno prireditev ob vsakoletnem izboru Najlepši kraj, hiša, kmetija, ki ga že od leta 2000 opravlja v sodelovanju z Občino Žalec in Zvezo turističnih društev Občine Žalec. V Domu II. slovenskega tabora so v polni dvorani podelili priznanja za najlepše ureditve v žalski občini v tem letu.
Na razpis, ki je bil aprila objavljen v našem časopisu in na spletnih straneh ZKŠT Žalec, so prijavili 9 hiš, 2 kmetiji, 3 vrtce, 3 poslovne objekte, 4 obnovljene objekte kulturne dediščine ter 5 krajev. Petčlanska komisija, ki jo je vodila Štefanija Kos Zidar, si je prijavljene objekte dvakrat ogledala, prvič junija in drugič avgusta. Delo komisije je bilo tudi tokrat težko. Priznanja sta podelila
župan Občine Žalec Janko Kos in predsednica ocenjevale komisije Štefanija Kos Zidar. V kategoriji kraj so za najlepše središče izbrali središče Griž, drugo mesto si je prislužilo središče Gotovelj in tretje Galicija od Videnškovega križa do konca naselja. V kategoriji hiš sta za najlepšo urejeno hišo priznanje za prvo mesto prejela zakonca Brigita in Boris Krajnc iz Zabukovice, drugo družina Pogačar iz Šempetra, tretje pa so si delili Tanja in Darko Volk iz Šempeter, Meta Polutnik ter Barbara in Bojan Sušin iz Petrovč. Prvo mesto v kategoriji kmetij je komisija podelila kmetiji Vasle-Salec s Ponikve, drugo mesto kmetiji Terglav iz Šempetra, priznanje za tretje mesto pa tokrat ni bilo podeljeno. V kategoriji vrtcev je komisija priznanje podelila
Vrtcu Žalec, enoti Novo Celje, v kategoriji poslovni objekti je prvo mesto prejelo podjetje Hidro, d. o. o., iz Zavrha pri Galiciji, drugo podjetju Pu-sovnik in Ramšak, d. o. o., iz Studenc in tretje Sebi baru iz Zg. Grušovelj. V kategoriji obnovljeni objekti kulturne dediščine so za najlepše obnovljen objekt izbrali dvorec in kapelo Doma Nine Pokorn Grmovlje, na drugem mestu pa je pristalo perišče na Ponikvi.
Kulturni program so oblikovali ansambel Donačka, Karel Vizek, Društvo za rimsko kulturo in zgodovino Petovio Ptuj in voditelj Franci Podbrežnik. Ob koncu je zbrane nagovoril in nagrajencem čestital tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Mišja.
T. Tavčar
Druga Japka na žalski tržnici
Podeželska tržnica Žalec je bila 24. in 25. oktobra prizorišče 2. festivala savinjskih jabolk Japka.
Pod okriljem blagovne znamke Zeleno zlato so se na prireditvi predstavili pridelovalci jabolk. Obiskovalci so lahko poskusili in kupili jabolka in različne dobrote, pripravljene iz jabolk, na festivalu pa so predstavili tudi stare sorte jabolk Otroci so lahko ustvarjali v otroških delavnicah, za glasbeno spremljavo živahnega dogajanja je v petek poskrbel ansambel Mladika, v nedeljo pa harmonikarski orkester Primoža Zvira. Festival je v
Jabolka so vabila k nakupu
petek, 24. oktobra, odprl žalski pa so sodelovali učenci I. OŠ Ža-župan Janko Kos, v programu lec.	L. K., foto: T. T.
Mobilna aplikacija za žalski turizem
Poslej bodo lahko uporabniki pametnih telefonov informacije o turistični ponudbi Žalca spremljali tudi preko mobilne aplikacije Turizem Žalec, ki jo bodo prenesli na svoj pametni telefon.
Za prenos mobilne aplikacije potrebujete samo pametni telefon s QR-čitalcem, s katerim lahko posnamete QR-ko-do za prenos aplikacije na vaš telefon.
Mobilna aplikacija bo vsem, ki si jo bodo naložili, postregla s številnimi turističnimi
informacijami, jih vodila do turističnih točk, tematskih poti, obveščala o aktualnih dogodkih, preko nje bodo lahko preverili delovni čas in kontaktne številke posameznih destinacij, kot jih lahko vidite tudi na www.turizem -zalec.si.	L. K.
13
QR čitalec
N*
•••«
• ••4
ADVENT V NOVEM CELJU Nedelja, 30. november 2014
10.00-16.00- ADVENTNI SEJEM
18.00 - ADVENTNI KONCERT, Vincent Color Quartet
www.zkst-zalec.si
• •
fi*
VSTOP PROST!
Savinjski hram
na žalski tržnici
Z bogato ponudbo dobrot savinjskih kmetij vas pričakujemo:
8.00-	16.00, ponedeljek-petek,
8.00-	12.00, sobota.
Informacije: tel. 03 572 06 26,
E-pošta: savmjski.hram@sioI.net
Novi člani svetov krajevnih in mestne skupnosti

■■■■a
V Občini Žalec so skupaj z volitvami za župana in člane občinskih svetnikov potekale volitve članov v svet krajevnih in mestne skupnosti. Izmed izvoljenih članov svetov so na prvih sejah izbrali predsednike.
Novi predsednik KS Galicija je Peter Vipave iz Galicije, člani sveta pa: Jože Kruleč iz Galicije, Daniel Štefančič iz Velike Pire-šice, Klavdija Arnšek s Perno-vega, Jurij Kruleč z Železnega, Marjan Mohorič s Pernovega, Milena Vinder iz Velike Pireši-ce, Simona Arnšek iz Galicije, Marjan Krivec iz Zavrha in Stanislava Lešnik iz Hramš.
Rafael Dolinšek iz Migojnic, Zmago Oblak iz Zabukovice, Drago Tomažič iz Zabukovice, Ivanka Olip iz Pongraca in Karmen Oblak iz Griž.
Marjan Vodeb
KS Levec bo v tem mandatu kot predsednica vodila Vladi-mila Dobnik, člani sveta pa so: Katja Palčnik, Zvonka Ferjan, Dušan Lesjak, Franc Šumej, Gregor Zidanšek in Franjo Cvikl, vsi iz Levca.
Marjan Volpe
Zdenka Jan
V KS Vrbje je novi predsednik Denis Herle, člani sveta pa: Jože Meh, Nataša Čater, Andrej Šepec, Milena Štravs, Zdenka Cokan in Alojzija Grabner, vsi iz Vrbja.
Predsednik KS Ponikva
je Srečko Lednik iz Studenc, člani sveta pa: Karel Borovnik iz Studenc, Franc Dušak in Marjan Žibret s Ponikve, Angela Ribič iz Studenc, Rozika Jelen s Ponikve ter Roman Vasle in Stanislav Dra-žnik iz Podkraja.
Srečko Ledinek
KS Šempeter bo vodila Zdenka Jan iz Spodnjih Grušovelj, ki so jo izbrali ostali člani sveta: Zlatko Drofenik iz Grč, Erih Sed-minek iz Podloga, Krištof Kač iz Zg. Roj, Sebastjan Cilenšek, Karin Trepelj, Boštjan Skrabar, Vojko Zupanc in Peter Žnidarčič iz Šempetra, Janez Šuen iz Zaloga in Nataša Iršič iz Zgornjih Grušovelj.
vatin iz Liboj ter Ksenja Štraj-har Baloh, Sabina Srebot in Marjan Potočnik iz Kasaz.
V KS Petrovče ostaja predsednik Marjan Volpe, člani pa so: Branko Dosedla iz Arje vasi, Milan Gostečnik in Jelka Ogrizek iz Petrovč, Bernard Jelen iz Dobriše vasi, Gregor Ko-šec iz Drešinje vasi, Blaž Cizej iz Dobriše vasi, Stana Tilinger iz Ruš in Iztok Kučer iz Male Pirešice.
Peter Vipave
Svetu KS Gotovlje predseduje Bernard Gojzdnik, člani pa so: Marija Bosnar, Maks Luskar, Gašper Pižorn, Ivan Bizjak, Peter Lešer in Lidija Florjančič, vsi seveda iz Goto velj.
Vladimila Dobnik
Člani sveta KS Liboje so za predsednika ponovno izvolili Uroša Feldina. Člani so: Iztok Baloh, Štefan Frece in Jože Hr-
V KS Griže ostaja predsednik Marjan Vodeb, člani sveta pa so: Olga Markovič iz Griž, Matej Krušnik iz Migojnic, Marjan Veler iz Pongraca, Andrej Kveder iz Zabukovice,
Denis Herle
Mestni skupnosti Žalec .
ponovno predseduje Roman Virant, člani sveta pa so: Samo Verstovšek, Jožica Falnoga, Anica Krčmar, Ivana Zapušek Skubic, Viktor Mitov, Boštjan Hrastnik, Maja Prislan, Klavdija Laznik Tomažič, Darko Tratnik in Bojan Pevec.
Roman Virant
K.R.
'r--‘	■- ' V„-? .■ À- ■ • • •	'
Prenesite
mašo mobilno aplikacijo!
7 Pregled ponudbe -7 Dogodki in novosti
y InteresneTočke.
>/ Klic na dotik >/ Lokacije
SV C.oojtlL play AppStore
Poskenirajte kodo in si naložite našo mobilno aplikacijo!
Prenos aplikacije
Um
Duhec pubec
lutkovno igrana predstava ‘À za Cici abonma in izven 4
Talija,ustvarjalni laboratorij Celje	Jjt
ČetrteK, 27. 22. 20n,
ob 27.30,
Dom IL slovenskega tabora Žalec
Vstopnice-. TIC Žalec, tel. 720 04 34, in preKo spleta: cuujuj.ZKst-zaiec.Kupi Karto.si
*
■V A,

5.12. // Zlata ptica,
igrana predstava za otroke,
16.30, Dom II. slovenskega tabora Žalec
// Prihod Miklavža, obdaritev otrok in prižig lučk v mestnem jedru,
17.00, Šlandrov trg	_.:/±
Vstop prost!	www.zkst-zalec.si
m v PRAVIC***
forni*
31.12. // Silvestrovanje za otroke,
11.00,	Šlandrov trg, prost vstop
// Oh, teater, komedija,
silvestrska predstava s kozarčkom penine,
21.30, Dom II. slovenskega tabora Žalec, 15 EUR
11 Silvestrovanje z ansamblom Oliver Twist,
22.00,	Šlandrov trg, prost vstop www.zkst-zalec.si
Bernard Gojzdnik
Nenapovedana vaja
Velika gasilska vaja v Odelu
Ob mesecu požarne varnosti so tudi v polzelski občini pripravili nenapovedano gasilsko vajo, ki so jo za Gasilsko poveljstvo Občine Polzela pod mentorstvom poveljnika GPO Polzela Ladislava Kosca pripravili člani vseh treh društev gasilskega poveljstva, Mateja Ločičnik, Rok Meklav in Tadej Stražar.
Gasilci so bili preko pozivnikov obveščeni, da je prišlo do požara v mizarski delavnici Razgoršek v Založah. Odzvala so se vsa tri društva s štirimi gasilskimi vozili in 22 gasilci. Njihove naloge so bile pogasiti požar v kurilnici, preiskati prostor zaradi suma pogrešanih oseb in pogasiti požar avtomobila. V delavnici so gasilci našli tri poškodovane delavce, ki so jih prenesli na varno, ga-
silci bolničarji pa so jim nudili prvo pomoč.
Ob intervencijah se lahko zgodi, da se poškoduje tudi kdo od sodelujočih gasilcev, zato so po scenariju vaje med samim gašenjem in preiskovanjem objekta uprizorili poškodbo gasilcev ter tako preverili, kako se bodo odzvali ostali gasilci. Pomoč in oskrba sta bili hitri in dobri.
Poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Polzela Lado Kosec je v zaključnem nagovoru pohvalil delo gasilcev in se jim zahvalil za njihovo delo, oceno vaje pa sta podala inštruktorja GZ Žalec Uroš Žibret in Klemen Herle. Gasilci GPO Polzela se zahvaljujejo lastniku objekta Primožu Razgoršku in ostalim članom za pomoč pri izvedbi vaje.	T. T.
Z vajo utrditi znanje
Na Vranskem so zadnjo oktobrsko soboto v okviru meseca požarne varnosti pripravili osrednjo vajo občinskega gasilskega poveljstva. Usposobljenost operativnih gasilcev so preverjali na kar štirih lokacijah.
V vaji so sodelovala prostovoljna gasilska društva Vransko, Ločica pri Vranskem, Prekopa in Tešova, namen vaje pa je bil predvsem osvežiti znanja s področja gasilske taktike, saj so ob preteklih intervencijah ugotovili, da primanjkuje tovrstnih znanj.
Na večnamenskem igrišču pri športni dvorani so preverjali usposobljenost za delo z ročniki z različnimi curki in tudi s peno. V gasilskem domu so izvajali vajo notranjega napada z uporabo dihalnih aparatov. Garažo ga-
silskega doma so zadimili s šolskim dimom, da so zmanjšali vidljivost in otežili gibanje v prostoru. Pri nekdanji usnjarni so gasilci morali najprej zavarovati območje, z motorno brizgalno poskrbeti za odvzem vode iz Podgraj-ščice in nato pogasiti objekt. Pred športno dvorano so se zbrala vsa gasilska vozila v lasti štirih prostovoljnih gasilskih društev, tako da so se gasilci seznanili s tehniko in z opremo sosednjih društev.
Občinski poveljnik Vlado Reberšek je po končani vaji pred postrojenimi gasilci podal kratko oceno, župan Franc Sušnik pa se je sodelujočim v vaji zahvalil za prizadevnost. Sledila bo natančna analiza vaje, ki bo pokazala, kako odpraviti morebitne pomanjkljivosti.	K. R.
Ograje velik problem za črpanje vode iz potoka
Med nudenjem prve pomoči ponesrečencem
V četrtek, 23. oktobra, je v preboldskem podjetju Odelo potekala osrednja gasilska vaja Gasilske zveze Prebold in podjetja Odelo, na kateri so poleg vseh drugih ukrepov reševanja izvedli tudi evakuacijo vseh zaposlenih.
Nezgoda naj bi se zgodila pri delu na višini. Pri tem naj bi bili poškodovani trije vzdrževalci, od tega eden huje. Zaradi razlitja čistilne (visoko vnetljive) tekočine in stika z akumulatorjem viličarja naj bi prišlo do bliskovitega požara. Preko celjskega regijskega centra za obveščanje so bili aktivirani vsa društva Gasilske zveze Prebold in nujna medicinska pomoč. Takoj pa je v akcijo
gašenja stopilo preboldsko gasilsko tovarniško društvo, ki po propadu TT Prebold ponovno oživlja. Vajo sta vodila poveljnik GZ Prebold Darko Kranjc in Damjan Hribar iz Odela, ki je pripravil tudi elaborat vaje.
Za uspešno izvedeno vajo so se sodelujočim zahvalili predsednik GZ Prebovld Brano Verk, poveljnik Savinjsko-Šaleške regije Franci Rančigaj, župan Občine Prebovld Vinko Debelak in direktor Odela Davorin Doboč-nik, ki se s ponovno oživitvijo industrijskega gasilskega društva aktivno vključuje v tovrstno dejavnost. Med delavci Odela je namreč veliko gasilcev, ki delujejo v raznih gasilskih društvih v
svojih krajih in bodo tako lahko uspešno delovali tudi v novem industrijskem gasilskem društvu oziroma nadaljevali 140-le-
tno tradicijo prostovoljnega industrijskega gasilskega društva nekdanje Tekstilne tovarne Prebold.	D. Naraglav
_ ^
Veterani GZ Žalec ponovno v Taboru
Vaja v podjetju Silco
Veteranke in veterani Gasilske zveze Žalec so se sredi oktobra zbrali na svojem 54. srečanju, tudi tokrat v Domu krajanov Tabor.
Na srečanju, ki sta ga vodili mladi gasilki Živa in Katja, so najpej predali veteranski prapor GZ Žalec novemu gasilskemu poveljstvu. Leto dni je zanj skrbelo GP Občine Vransko, do naslednjega srečanja ob letu osorej pa bo prapor imelo na skrbi Gasilsko poveljstvo Občine Žalec.
Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili učenci POŠ Tabor, nato pa je veteranke in veterane nagovoril predsednik komisije za delo veterank in veteranov GZ Žalec Janez Kokov-nik. Uradnemu delu srečanja so dali svoj prispevek tudi predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, predsednica komisije za delo z veterani Savinjsko-Saleške regije Savina Naraks, takrat še župan Občine Tabor Vilko Jaz-binšek in poveljnik GPO Tabor Ivan Derča, voditeljici pa sta prebrali pismo odsotne predsednice GZ Šmarje pri Jelšah.
Sjedila je podelitev priznanj oziroma plaket za 30- in večletno delo na gasilskem področju. Dobitnikom sta jih
Dobitniki letošnjih plaket skupaj s predsednikom veteranske komisije Janezom Kokovnikom in predsednikom GZ Žalec Edvardom Kuglerjem
podelila predsednik komisije za veterane pri GZ Žalec Janez Kokovnik in predsednik GZ Žalec Edvard Kugler. Letos so ta priznanja prejeli Jože Blaznik (PGD Loke), Franc Cilenšek (PGD Braslovče), Ivanka Debelak (PGD V. Pire-šica), Srečko Drnovšek (PGD Vransko), Marjan Knez (PGD
Levec), Norbert Kelenberger (PGD Žalec), Dragica Kokovnik (PGD Braslovče), Ignac Pilih (PGD Dobriša vas Petrovče), Albert Predovnik (PGD Vransko), Ivana Rančigaj (PGD Kapla-Pondor), Štefan Školnik (PGD Parižlje-Topo-vlje), Branko in Daniel Štefančič (oba PGD Velika Pirešica),
Martin Vaš (PGD Vrbje) in Jože Verdev (PGD Andraž nad Polzelo).
Za prijetno druženje po uradnem delu so tudi tokrat poskrbeli Braslovški Ajnzarji, za hrano in pijačo pa članice PGD Ojstriška vas Tabor.
D. Naraglav
GPO Braslovče je letošnjo osrednjo gasilsko vajo izvedlo v podjetju SILCO v Šentrupertu, v njej pa je z devetimi vozili za prevoz moštva in s štirimi vozili za prevoz opreme in vode sodelovalo vseh sedem gasilskih društev. Pridružili so se jim tudi gasilci PGD Žalec z gasilsko avtole-stvijo in PGD Letuš z novim vozilom.
Vajo, v kateri je sodelovalo 90 gasilcev, so izvedli po načrtu, ki ga je pripravil domači poveljnik PGD Trnava Jože Derča v sodelovanju s poveljnikom GPO Braslovče Milanom Šoštaričem. Operativno taktična vaja je zajemala 'gašenje notranjega požara v podjetju, reševanje ponesre-
K sreči le vaja
čencev in preiskavo prostora. Prav gasilci so v razdalji 850 m položili gasilske cevi za dobavo požarne vode iz reke Bolske. V sklopu gašenja požara v notranjosti objekta so izvedli tudi več notranjih napadov s
prikazom gašenja z zunanjim dostopom z avtolestvijo.
V gašenju z gasilniki pa so se preizkusili tudi zaposleni. Zbor vseh sodelujočih v vaji so pozdravili in podali kratko mnenje o vaji župan Branimir Strojan-
šek, poveljnik GZ Žalec David Krk in poveljnik GPO Braslovče Milan Šoštarič, ki se je zahvalil direktorju podjetja Silco Sašu Kronovšku in zaposlenim za izvedbo zahtevne vaje.
T. Tavčar
PO DOLINI
november 2014
Konjeniško društvo Podkev
Nagrada za vezeno mojstrovino
Konjeniško društvo Podkev iz Vrbja je v okviru letošnjega praznovanja krajevnega praznika pripravilo dan odprtih vrat. Društvo, ki deluje pod tem imenom od leta 2008, je na ta način ponudilo možnost spoznati njihovo delo, konje in domačijo.
Konjeniško društvo Podkev ima že 15-letno tradicijo. Lastnica in velika konjeniška navdušenka je Danica Šepec, ki je širši javnosti znana po svojih oblačilnih kreacijah z blagovno znamko Zlati D. Kot velika ljubiteljica konj je s podporo in pomočjo svoje družine najprej ustvarila Konjeniški center Zlati D.
Društvo razpolaga z okrog
20.000	m2 površine. Imajo devet hlevov - boksov, v katerih je sedem konj. V neposredni bližini so veliki pašniki in ma-neža, kjer imajo postavljene ovire živih barv. Te namreč spodbujajo konje in njihove jezdece k živahnim treningom. Za pašo ali treninge je na voljo tudi sprehajalna naprava z različnimi programi za šest konj.
»Konji imajo vedno dovolj sena ali sveže trave, saj zelo skrbimo za kakovost krme. Vsak boks ima vgrajen avtomatski napajalnik, konji pa so že v zgodnjih jutranjih urah spuščeni na pašo, da se sprehodijo, divjajo in jedo. Ključnega pomena so tudi redni treningi, s katerimi si konji razvijajo
Danica ob svojih konjih
mišice, krepijo srce, sklepe in kite ter pridobivajo na vzdržljivosti,« nam je ob obisku in ogledu kmetije povedala Dana Šepec in dodala: »Sodelujemo z najboljšimi jahači, kovači in veterinarji. Počutje konj je za nas vedno na prvem mestu, saj le zadovoljen konj pomirja in osrečuje vse v svoji bližini.«
V KD Podkev je najstarejša kobila z imenom Atlantis, ki je 3. aprila letos dopolnila 20 let, najmlajša kobila je njena »hči«, 11-letna Arabella. Na posestvu
je tudi njen »brat« Royal, ki je bil rojen štirinajst mesecev prej. Njun »oče« je bil črni žrebec Rubikon, ki je bil tudi prvi žrebec na posestvu. Od njegovih potomcev in »matere« kobile Leokadije, ki je bila prav tako prva kobila na posestvu, sta zdaj v hlevu kobila Latyna in žrebec Rival, poleg njiju pa čredo sestavljata še Leonardo, najmlajši konj, rojen leta 2008, in njegov »oče«, licenciran žrebec Lord Sherry, rojen pred 19 leti.	D. Naraglav
Dan odprtih vrat konjeniškega društva
Utrip gasilstva v dolini
Najmlajši spoznavali gasilsko tehniko
V Medobčinski splošni knjižnici se je 3. novembra v okviru Utripa domoznanstva predstavila Gasilska zveza Žalec.
Člani zveze so že dopoldne najmlajšim na poučen in zanimiv način predstavili gasilski tovornjak s pripomočki in z za-ščitno-reševalno opremo, največje navdušenje pa so poželi rotirajoče luči, sirena in škropljenje z gasilsko cevjo. V knjižnici so si lahko ogledali del muzejske zbirke žalskega gasilskega muzeja in razvoj zveze skozi različna časovna obdobja, zvečer pa so pripravili pogovor s predstavniki Gasilske zveze Žalec. Karmen Kreže in Tanja Pilih sta se pogovarjali s predsednikom Gasilske zveze Žalec Edvardom Kuglerjem, poveljnikom Davidom Krkom, predsednikom komisije za zgodovino Francijem
Čretnikom, k besedi sta povabili tudi predsednika komisije za mladino Milana Pustoslemška, predsednico komisije za delo članic Mirjano Lovrek, predsednika komisije za veterane Janeza Rokovnika in poveljnika polzelskega občinskega gasilskega poveljstva Lada Košca. Pogovor so popestrili dvakratni državni prvaki med pionirji iz PGD Drešinja vas, s prikazom vezanja vozlov in z izvedbo vaje z vedrovko ter člani zveze, ki so prikazali potek intervencije.
Med prostovoljnimi gasilci beseda tovariš še vedno izraža svoj namen, saj pomeni pripravljenost pomagati vsakomur ob nesreči. Delo gasilcev je sklop požrtvovalnosti, prostovoljstva, poguma in znanja in v tem duhu praznuje Gasilska zveza Žalec naslednje leto že
Od 17. do 19. oktobra je v Rdeči dvorani Velenje potekal 3. mednarodni festival vezenja, ki se ga je udeležilo okrog sto razstavljavcev iz sedmih evropskih držav. Prvo nagrado za »naj sodobno vezeno oblačilo« sta prejeli Savinjčanki Ivanka Falant iz Galicije in Marjetka Škorjanc iz Prebolda.
Vezilje so se lahko pomerile, v kategoriji vezenih oblačil, primernih za sodobno rabo, in v kategoriji oblačil, ki so čim dosledneje izdelana po starih vzorcih. Sto petdeset vezenih oblačil na tokratni razstavi so vrednotili po skladnosti s tradicijo, zahtevnosti in natančnosti izdelave, barvni ustreznosti, obsegu dela, končnem videzu in uporabnosti. Prvo nagrado za »naj sodobno vezeno oblačilo« je prejela Ivanka Falant iz Društva upokojencev Galicija, in sicer za vezeno bluzo, izdelano po zgledih z začetka 20. stoletja. Bluzo sta soustvarili s krojačko Marjetko Škorjanc iz Prebolda. Njena uporabnost je dvojna -kot vezena bluza, ki interpretira oblačenje na Slovenskem v začetku 20. stoletja, in kot vezana
CysT
Nagrajenke 3. mednarodnega festivala vezenja (od leve proti desni): Sonja Porenta, Nada Gračner, Tončka Dvojmoč, Dragica Valant, Alenka Holešek in Ivanka Falant
bluza, ki jo ženska lahko obleče za sodobno pražnjo rabo. Drugo nagrado v tej kategoriji je prejela Tončka Dvojmoč iz Črnomlja, tretjo nagrado pa Nada Gračner iz Trstenika v Srbiji.
Kot nam je povedala Marjetka Škorjanc, sta se z Ivanko Falant že spomladi dogovorili za sodelovanje in udeležbo na tem mednarodnem festivalu. S pridihom preteklosti je tako nastala čudovita kreacija svilene bluze s prekrasnimi Ivan-kinimi vezeninami. Kroj bluze sega nekje v 30. leta prejšnjega stoletja, prav tako načrt vezenja. Nagrajeno oblačilo je zdaj kot razstavni izdelek v Marjet-
Nagrajeni izdelek - svilena bluza s čudovitimi vezeninami
kini delavnici v Grižah, kjer se vsak dan rojevajo nove ideje in kreacije s pridihom preteklosti.
D. Naraglav
Srečanje starejših gasilcev
60. obletnico svojega delovanja.	T. Tavčar
V mesecu požarne varnosti se poleg številnih drugih gasilskih dejavnosti že po tradiciji srečajo tudi starejši gasilci GZ Prebold, ki delujejo v osmih gasilskih društvih preboldske občine.
Letos so srečanje organizirali gasilci PGD Matke. Do naslednjega srečanja bodo skrbeli tudi za veteranski prapor GZ Prebold, ki so jim ga na srečanju slavnostno predali veterani PGD Sv. Lovrenc.
Na srečanju, ki ga je vodil David Strgar, je zbrane pozdravil predsednik PGD Matke Marjan Golavšek. Kulturni pridih je k srečanju pridala mlada Nika Veber, ki je zapela in zaigrala na kitaro, predsednik komisije za veterane Franci Jero-mel pa je podal poročilo o delu veteranov Gasilske zveze Prebold. Dejal je, da so veterani v
Med predajo veteranskega prapora
ponos GZ Prebold, saj s svojim delom in tekmovalnimi uspehi na najlepši način promovirajo svoja društva, gasilsko zvezo in občino.
Delo veteranov so s v nadaljevanju pohvalili tudi predsednik GZ Prebold Branko Verk, župan Vinko Debelak, članica
Sveta veteranov GZ Slovenije Savina Naraks in nekateri gostje iz drugih gasilskih zvez. Ob koncu uradnega dela so Francu Jancu iz PGD Latkova vas in Antonu Podkoritniku iz PGD Šešče podelili plaketo in značko gasilskega veterana.
D. Naraglav
Prijetno druženje starejših krajanov
Krajevna organizacija Rdečega križa in KS Galicija sta drugo novembrsko soboto polepšali življenje številnim starejšim krajanom KS Galicija. V dvorani tamkajšnjega doma krajanov sta poskrbeli za tradicionalno srečanje krajank in krajanov, starih nad 70 let.
V kulturnem programu so nastopili učenci Podružnične osnovne šole Trje in pevski oktet Društva upokojencev Velika Pirešica-Galicija pod vodstvom Jana Grobelnika. Za pravo veselično vzdušje pa
so po uradnem delu poskrbeli člani hmeljarskega instrumentalnega kvinteta. Zbrane so nagovorili predsednica KR RK Dragica Tratnik, novi predsednik Sveta KS Galicija Peter Vipave in predsednica Območnega združenja RK Žalec Pavla Artnik. Starejše krajane sta z obiskom počastila tudi župnik Janko Cigala in direktor Doma Nine Pokorn Tomaž Lenart.
Glavna organizatorka srečanja Dragica Tratnik nam je ob tem povedala, da živi v krajevni skupnosti 196 krajanov,
starih 70 in več let, najstarejša udeleženca srečanja pa sta
bila Ivana Šmarčan in Janez Hrustelj.	D. N.
S pogovora v knjižnici
Martinovali po vsej dolini
V številnih krajih Spodnje Savinjske doline so se tudi letos z različnimi dogodki spomnili sv. Martina. Pripravili so martinovanja, na katerih so krstili mošt in pokušali mlada vina, odpravili pa so se tudi na pohod v čast temu priljubljenemu zavetniku.
Društvo savinjskih vinogradnikov je tradicionalno martinovanje pripravilo prav na dan sv. Martina pred žalskim obrambnim stolpom. Savinjski vinogradniki so na stojnicah ponujali mlado vino, za prijetno vzdušje pa so poskrbeli člani Moškega pevskega zbora Petrovče in povezovalec programa David Sopotnik. Zbrane je nagovoril žalski župan Janko Kos, ki je vinogradnikom kljub slabši letini zaradi muhastega vremena čestital za pridelek. Predsednik savinjskih vinogradnikov Silvo Marič je povedal, da je bila letošnja letina ena najtežavnejših v zadnjih nekaj desetletjih. Zaradi preobilice dežja in posledično bolezni vinske trte je bil izpad pridelka ponekod tudi do 40-odstoten. Za razliko od zadnjih let, ko je bilo veliko sonca, je bila tudi dozorelost grozdja slabša. Kljub temu pa so se vinogradniki potrudili in zbranim na prireditvi ponujali dobra in pitna mlada vina. Mlado vino je blagoslovil pater Viktor Arh.
Društvo savinjskih vinogradnikov je tretjo novembrsko soboto pripravilo tudi tradicionalni Martinov pohod po vinskih poteh šempetrskega Zaloga. Pohoda se je udeležilo 50 članov društva, pot pa jih je vodila do zidanic Rudija Janežiča, Milana Krašovca in Vinka Ušena, kjer so imeli malico. Vsi vinogradniki so ponudili v pokušnjo letošnji letnik mladega vina in domače dobrote.
Na Martinovo nedeljo je bilo ponovno živahno pod fa-rovškim kozolcem v Galiciji, kjer je martinovanje pripravilo turistično društvo. Značilnost gališkega martinovanja je, da vsak zaselek v krajevni skupnosti pripravi svojo mizo z dobrotami. Seveda ni manjkalo različnih vrst vin, ki jih je blagoslovil domači župnik Janko Cigala. Organizatorji so prire-
Tudi s pohodom po vinski poti se vinogradniki vsako let poklonijo sv. Martinu
ditev združili tudi s proslavitvijo prvega mesta za najlepše vaško jedro v Sloveniji. Veliko različnih dobrot je privabilo veliko število obiskovalcev, tudi žalskega župana Janka Kosa, ki so se ob domači glasbi poveselili pozno v noč.
ja L. Tomažič, spregovorila o tem ljudskem prazniku in med drugim dejala: »V Sloveniji se dan sv. Martina praznuje predvsem kot jesenski zahvalni praznik, praznik vina. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi
agrarna skupnost Dobrič-Žu-prl. Ideja o organizaciji veselega dogodka se je pred devetimi leti porodila v odboru turističnega društva, po dogovoru pa za druženje poskrbijo vsako leto v drugem zaselku. Letos so se zbrali v Dobriču. Franci Ura-
Značilnost gališkega martinovanja je, da vsak zaselek pripravi svojo mizo s slastnimi dobrotami
tnik, Franc Drobež in Alojz Zajc so pod budnim očesom organizatorjev Francija Blagotinška in Alenke Žnidar krstili mlado vino, Konrad Meklav je prebral vinogradnikovo zaprisego, Vaški godci iz Andraža so poskrbeli za poskočen takt, gospodinje so pripravile pogostitev, program pa je povezovala Ana Jevšnik.
V Domu krajanov Tabor pa so se na Martinovo soboto, 8. novembra, na tradicionalnem martinovanju zbrali člani društva upokojencev in ostali občani. Srečanja, ki ga je finančno podprla tudi Občina Tabor, se je udeležilo več kot 100 občanov. Zbrane sta nagovorila
predsednik društva upokojencev Milan in novi taborski župan Anton Grobler.
Za kulturni program so poskrbeli harmonikarji Glasbene šole Risto Savin Žalec, učenci in učenke POŠ Tabor ter skupina Sekstete. Seveda tudi brez dobre Martinove pojedine ni šlo. Žlahtno kapljico so postregli kar natakarji iz vrst članov DU, Ida pa je poskrbela za jabolka. Ob živi glasbi so se nekateri upokojenci še prav veselo zavrteli. Videti je bilo, da leta nikakor niso ovira za poskočno polko ali nežen valček.
T. T., L. K.
Direktorica ZKTŠ Polzela Klavdija L. Tomažič, župan Jože Kužnik in Župnik Jože Kovačec so na Polzeli nazdravili z mladim vinom
Z Martinovega srečanja upokojencev v Taboru
Zavod za kulturo, šport in turizem Polzela je v sodelovanju s Savinjskimi vinogradniki pripravil grajsko martinovanje na Gradu Komenda na Polzeli. Zaradi slabega vremena so prireditev pripravili v avli gradu. Andrej Stergar je najprej na začetku raztegnil meh harmonike, nato pa je zbrane nagovoril župan Občine Polzela Jože Kužnik. V nadaljevanju je moderatorka prireditve, direktorica ZKTŠ Polzela Klavdi-
spremeni v pravo vino. Nekoč je veljalo in še danes velja, da vino v pravih količinah krepi telo, vedri duha, ponuja užitke in vliva optimizem.« Blagoslovitvenemu obredu, ki ga je opravil domači župnik Jože Kovačec, je sledilo druženje, vinogradniki pa so na stojnicah ponujali mlado vino.
Veselo Martinovo popoldne sta v sodelovanju s Turističnim društvom Občine Polzela pripravila tudi vaški odbor in
Dvestoti pohod ob polni luni
Odbor za pohodništvo Društva upokojencev Polzela je organiziral že dvestoti pohod ob polni luni. Prvi pohod je 5. oktobra leta 1998 organizirala skupina pohodnih navdušencev Stane Štorman, dr. Janez Cukjati,
Erna in Ivo Drofenik, Jaka Jeršič, Mojca Korošec, Angela Vasle in drugi.
Dvestoti pohod so s svojim obiskom počastili tudi pohodniki s Ptuja, ki so se z domačimi »lunohodniki« pred štirinajstimi leti spoznali na Gori
Oljki in tudi sami prevzeli idejo o pohodih v jasnih nočeh. Vsi skupaj so se na deževni večer 7. novembra odpravili na Goro Oljko, kjer so ob jubileju obujali spomine, organizatorji pa so najzaslužnejšim podelili priznanja.	T. T.
V Žalcu že tradicionalno blagoslov vina pred obrambnim stolpom
Rudi Divjak, predsednik odbora za pohodništvo pri DU Polzela, pred odhodom pozdravil pohodnike
OBČINA ŽALEC
Ponedeljek, 1. december, ob 17. uri
pravljične minute in ustvarjalnica;
OŠ Petrovče.
Ponedeljek, 1. december, ob 18. uri
Utrip domoznanstva: Dramska sekcija Teloh KD Ivan Cankar Tabor se predstavi;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 2. december, ob 18. uri
predstavitev knjige Matjaža Lesjaka Babji mlin;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 3. december, med 9. in 17. uro
Ta veseli dan kulture - dan odprtih vrat
Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije in Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34, in Ekomuzej, 571 80 21).
Sreda, 3. december, ob 16. uri
delavnica Prihaja advent - peka potic, parkljev; domačija Smrečnik (Etnološko društvo Hmeljarska vas, 041 924 221).
Sreda, 3. december, ob 18.30
4.	javna produkcija; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec;
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Četrtek, 4. december, 18. uri
Eduard Stepančič//Zupančič:: Turšič: Živadinov
Programiranje vizualizacije// Postgravityart::Sistematika, odprtje razstave; Savinov salon (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 4. december, ob 19. uri
Glasbene želje, dobrodelni koncert v korist šolskega sklada;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Petek, 5. december,
praznični december:
15.00-18.00 Miklavžev sejem,
Šlandrov trg,
16.30 predstava za otroke Zlata ptica, Dom II. slovenskega tabora Žalec,
17.00	prihod Miklavža in obdaritev otrok ter prižig lučk v mestnem jedru, Šlandrov trg (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 5. december, med 17. in 20. uro
Miklavžev pohod po Vrbju (TD Vrbje in PGD Vrbje,
041 507 546).
Petek, 5. december, ob 16.30
miklavževanje; Dom kulture Griže (Mateja Cafuta, 031 850 309).
Petek, 5. december, ob 18. uri
pohod z baklami na Brnico; parkirišče pri Keramiki Liboje (TŠD Liboje, 041 556 276).
Petek, 5. december, ob 18. uri
miklavževanje; Dom kulture Liboje (Nevenka Jurak, 040 661 390).
Petek, 5. december, ob 18.30
obhod Miklavževe skupine po Levcu (TKD Levec, 041 504 981).
Petek, 5. december, ob 20. uri
84. kavarniški večer: gost večera Sasha Raven; Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje
(GLD Aletheia, 031 659 485).
Sobota, 6. december, ob 7. uri
Barbarin pohod;
odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Vsako soboto v mesecu med 8. in 12. uro
Podeželska tržnica Žalec (JKP Žalec, 713 67 73).
Sobota, 6. december, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod stoletnimi lipami,
10.00	prihod sv. Miklavža s Parklji; Gotovlje
(TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Sobota, 6. december, ob 16. uri
Miklavžev pohod na Mrzlico; odhod s parkirišča pod kmetijo Starki (PD Zabukovica, 041 269 744).
Sobota, 6. december, ob 16. uri
Miklavžev pohod na Mrzlico; start izpred društvene pisarne v Žalcu (PD Žalec, 031 320 242).
Sobota, 6. december,
praznični december:
15.00-	18.00 Miklavžev sejem,
17.00	Norček in December, plesno-igrana predstava in glasbeni nastop Žalskih mestnih piskačev; Šlandrov trg (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 7. december,
praznični december:
15.00-	18.00 Miklavžev sejem,
17.00	V deželi Čira Čara, plesna pravljica in pevski nastop APZ Risto Savin;
Šlandrov trg (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 7. december, ob 18. uri
2. veseli decembrski večer z narodno-zabavnimi ansambli;
Dom kulture Svoboda Griže (Dejan Mastnak, 070 857 400).
Ponedeljek, 8. december, ob 20. uri
Ko ko komedija, Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 8. december, ob 18. uri
Ljubezen naj gre vedno v cvet: večer, posvečen Franetu Milčinskemu -Ježku ob 100-letnici njegovega rojstva; sodelujejo zaposleni v MSKŽ in učenci GŠ RS Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 9. december, ob 18. uri
»Z nahrbtnikom po vseh celinah«, videopredavanje Janina Klemenčiča; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 10. december, ob 16.30
likovna delavnica, okrasitev zelenice; Lgvec
(TKD Levec, 041 504 981).
Sreda, 10. december, ob 18. uri
brezplačni tečaj uporabe Cobissa, izposoje e-knjig - BIBLOS, EBSCOHOST in uporaba online podatkovnih baz (GVIN, TAX-FIN-LEX, NAXOS Music);
Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 10. december, ob 18.30
5.	javna produkcija; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec;
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Četrtek, 11. december, ob 17. uri
praznična ustvarjalnica;
Krajevna knjižnica Ponikva (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 11. december, ob 18. uri
Iskrica v očeh, večer izbrane poezije, posvečen Lari Safran;
Krajevna knjižnica Petrovče (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 11. december, ob 19.30
Modrijani, Slovenski zvoki, gost Marko Pezdirc; za narodno-zabavni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 12. december,
praznični december:
15.00-	18.00 praznični sejem,
17.00	pevski nastop VS ZaPet; Šlandrov trg (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 12. december, ob 18. uri
praznični december:
Bajda: Seravai: Živadinov Freundschaft, glasbeni informans; Savinov likovni salon (ZKŠT Žalec, 712 12 82).
Petek, 12. december, ob 19. uri
20-letnica društva Savinjskih vinogradnikov;
Hmeljarski dom KZ Petrovče (Društvo Savinjskih vinogradnikov, 051 428 421).
Sobota, 13. december, ob 7. uri
Lendavske gorice;
odhod s Petrovega trga v Šempetru
(PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 13. december, ob 8. uri
Šentiljska pot 2;
start izpred društvene pisarne v Žalcu (PD Žalec, 041 442 993).
Sobota, 13. december,
praznični december:
15.00-	18.00 praznični sejem,
17.00	Zvezdica Zaspanka, lutkovna predstava in glasbeni nastop skupine M.J.A.V.; Šlandrov trg
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 13. december, ob 19. uri
adventni koncert MePZ A Cappella in VS Musica ensemble z umetniškim vodjem Robertom Fegušem; cerkev sv. Nikolaja, Žalec (MePZ A Cappella,
051 259 309, 041 667 078).
Nedelja, 14. december, ob 9. uri
zimski pohod na Kamnik; odhod s parkirišča v Zahomu (PD Zabukovica, 041 740 750).
Nedelja, 14. december,
praznični december:
15.00-	18.00 praznični sejem,
17.00	pevski nastop Moškega pevskega zbora Šempeter; Šlandrov trg (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 14. december, ob 16. uri
11.	razstava Jaslice Savinjske doline, odprtje in blagoslov; Gasilski dom Drešinja vas
(TD Petrovče, PGD Drešinja vas, 031 230 021).
Ponedeljek, 15. december, ob 19.30
Boris, Milena Radko, komedija, SNG Drama Ljubljana;
za ponedeljkov gledališki abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 16. december, ob 19.30
Boris, Milena Radko, komedija, SNG Drama Ljubljana;
za torkov gledališki abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 17. december, ob 18. uri
Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej; Krajevna knjižnica Griže (MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 17. december, ob 18.30
6.	javna produkcija; dvorana Glasbene
šole Risto Savin Žalec
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Četrtek, 18. december, ob 8. uri
izlet v neznano;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 763 288).
Četrtek, 18. december, ob 17.30
Trije prašički, igrana lutkovna predstava;
za cici abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 19. december,
praznični december:
15.00-	18.00 božični sejem,
17.00	prihod Božička s spremstvom in simbolična obdaritev otrok, pevski nastop MePZ A Cappella in VS Musica ensemble,
18.00	prižig lučk na novoletni jelki; Šlandrov trg (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 19. december, ob 19.30
božični koncert učiteljev GŠ Risto Savin Žalec; cerkev sv. Nikolaja, Žalec (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Sobota, 20. december, med 9. in 12. uro
božično-novoletna tržnica in druženje krajanov; parkirišče KS Griže (TD Griže, 031 337 097).
Sobota, 20. december, med 11. in
12.	uro
obisk dedka Mraza;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Sobota, 20. december,
praznični december:
15.00-	18.00 božični sejem,
17.00	glasbeni nastop Ansambel Mladika;
Šlandrov trg (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 20. december, ob 17. uri
Sneguljčica in sedem palčkov, obisk Božička; Gasilski dom Levec (TKD Levec, 041 504 981).
Sobota, 20. december, ob 19. uri
odprtje vaških jaslic; Levec, pri Juhart (TKD Levec, 041 504 981).
Nedelja, 21. december, med 9. in 19. uro
11. razstava Jaslice Savinjske doline;
Gasilski dom Drešinja vas
(TD Petrovče in PGD Drešinja vas,
031 230 021).
Nedelja, 21. december,
praznični december:
15.00-	18.00 božični sejem,
17.00	žive jaslice, pevski nastop Mešanega planinskega PZ Žalec; Šlandrov trg
(TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 22. december,
praznični december:
15.00-	18.00 božični sejem; Šlandrov trg (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 22. december, ob 18. uri
predstavitev knjige Godija Kellerja S srcem v šoli, na temo odrasli -soustvarjalci otrokove prihodnosti (v sodelovanju z Waldorfsko šolo Žalec); Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Ponedeljek, 22. december, ob 19.30
koncert VS Cantemus, gostje VS Sonus; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 23. december,
praznični december:
15.00-	18.00 božični sejem; Šlandrov trg (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 24. december,
praznični december:
15.00	in 18.00 božični sejem; Šlandrov trg (TIC Žalec, 710 04 34).
Od srede, 24. decembra, do nedelje, 2. februarja 2015, jaslice na prostem; pri gasilskem domu v Zavrhu pri Galiciji (TD Galicija, 041 745 558).
Sreda, 24. december, med 18. in 23. uro
odprtje jaslic na prostem; Sv. Jedert (TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Sreda, 24. december,
pohod z baklami k polnočnici v cerkev v Galiciji; zborno mesto: gasilski dom v Zavrhu ob 23. uri (ob 22. uri koncert)
(TD Galicija, 041 745 558).
Četrtek, 25. december, med 9. in 19. uro
11. razstava Jaslice Savinjske doline;
Gasilski dom Drešinja vas
(TD Petrovče in PGD Drešinja vas,
031 230 021).
Četrtek, 25. december,
praznični december:
15.00-	18.00 božični sejem; Šlandrov trg (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 25. december, med 15. in
18.	uro
(zadnji vstop v jamo ob 17.30)
Božična skrivnost v Jami Pekel (TD Šempeter, 700 20 56).
Četrtek, 25. december, ob 16. uri
Zvezdica Zaspanka, predstava za najmlajše;
Dom kulture Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže, 041 787 951).
Četrtek, 25. december, med 18. in 21. uro
jaslice na prostem; Sv. Jedert (TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Četrtek, 25. december, ob 19. uri
božično-novoletni koncert;
Kulturni dom Liboje
(KD Godba Liboje, 041 725 087).
Petek, 26. december, ob 7. uri
pohod preko vrhov;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 688 055).
Petek, 26. december, ob 8. uri
izlet v neznano; zborno mesto: parkirišče pri Keramiki Liboje (PD Liboje, 031 881 726).
Petek, 26. december, med 9. in 19. uro
11. razstava Jaslice Savinjske doline; Gasilski dom Drešinja vas (TD Petrovče, PGD Drešinja vas031 230 021).
Petek, 26. december, ob 10. uri
blagoslov konj pri cerkvi v Galiciji (TD Galicija, 041 444 993).
Petek, 26. december,
praznični december:
15.00-	18.00 novoletni sejem,
17.00	pevski nastop ŽePZ Gotovlje; Šlandrov trg (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 26. december, med 15. in 18. uro
(zadnji vstop v jamo ob 17.30)
Božična skrivnost v Jami Pekel (TD Šempeter, 700 20 56).
Petek, 26. december, ob 18. uri
Čista norišnica, komedija Špas teatra; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 26. december, med 18. in 21. uro
jaslice na prostem; Sv. Jedert (TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Petek, 26. december, ob 19. uri
božični koncert Godbe Zabukovica;
telovadnica OŠ Griže
(Godba Zabukovica, 041 828 769).
Petek, 26. december, ob 19. uri
božični koncert domačih pevskih zborov in instrumentalistov; cerkev sv. Pankracija Ponikva (informacije 041 771 061).
Sobota, 27. december,
praznični december:
15.00-	18.00 novoletni sejem,
Šlandrov trg,
17.00	Zaline božične sanje, otroška plesna predstava, Dom II. slovenskega tabora Žalec,
18.00	glasbeni nastop Savinjskega kvinteta, Šlandrov trg
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 27. december, med 18: in 21. uro
jaslice na prostem; Sv. Jedert (TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Nedelja, 28. december, med 9. in
19.	uro
11. razstava Jaslice Savinjske doline; ogled tudi ostale dni do 1. 1. 2015 po dogovoru; Gasilski dom Drešinja vas (TD Petrovče in PGD Drešinja vas, 031 230 021).
Nedelja, 28. december,
praznični december:
15.00-	18.00 novoletni sejem,
Šlandrov trg,
17.00	Maček Kazimir in miška Valentina, otroška predstava, Dom II. slovenskega tabora Žalec,
18.00	pevski nastop MoPZ Gotovlje, Šlandrov trg (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 29. december,
praznični december:
15.00-	18.00 novoletni sejem,
Šlandrov trg,
17.00	Bikec Ferdinand, otroška predstava, Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 29. december, ob 18. uri
Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej; Krajevna knjižnica Liboje
(MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 30. december,
praznični december:
15.00-	18.00 novoletni sejem,
Šlandrov trg,
17.00	Pika Nogavička, otroška predstava, Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 31. december,
praznični december:
11.00-	12.00 silvestrovanje za otroke z Mojco in prijatelji, Šlandrov trg,
15.00	silvestrski tek;
Športni center Žalec.
Sreda, 31. december, ob 21.30
praznični december:
Oh, teater, silvestrska predstava s kozarcem penine; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 31. december, med 22. in 1.30
praznični december: silvestrovanje z ansamblom Oliver Twist;
Šlandrov trg (TIC Žalec, 710 04 34).
OBČINA TABOR
Sobota, 29. november, med 15. in 17. uro
izdelovanje novoletnih voščilnic in okraskov; Dom krajanov Tabor (TD Tabor, 031 705 469).
Četrtek, 4. december, ob 19. uri
predavanje Tomislava Brumca z naslovom Odgovornost sobivanja; sejna soba Občine Tabor (Damijana Lukman, 031 328 990).
Petek, 5. december, ob 17. uri
prihod sv. Miklavža;
Dom krajanov Tabor
(Društvo žena in deklet Občine Tabor,
031 762 324).
Sobota, 6. december, ob 14.30
Miklavžev turnir v namiznem tenisu;
Dom krajanov Tabor
(ŠD Partizan Tabor, 031 474 653).
Četrtek, 11. december, ob 17. uri
predstavitev uporabe defibrilatorja; sejna soba Občine Tabor (župan in OU Občine Tabor,
705 70 80).
Torek, 16. december, od 13.45 do 15. ure
obisk Božička;
Občinska knjižnica Tabor (MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 30. december, ob 18. uri
košarkarski turnir trojk;
Dom krajanov Tabor
(ŠD Partizan Tabor, 031 895 542).
OBČINA BRASLOVČE
Sreda, 3. december,
po Zasavski planinski poti;
PD Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
Sobota, 6. december,
Miklavžev pohod na Mrzlico;
PD Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
Petek, 12. december, ob 18. uri
božično-novoletni koncert v župnijski cerkvi sv. Štefana na Gomilskem; solo koncert Marka Hatlaka;
KD Gomilsko; Andrej Sram.
Torek, 16. december, ob 18. uri
pravljična ura v prostorih Občinske knjižnice Braslovče;
(Laura Jelen, 705 91 98).
Petek, 19. december, ob 18. uri
božično-novoletni koncert;
Kulturni dom Letuš; otroci vrtca in POŠ Letuš, gostje večera Lucky and The Pipes Orchestra;
KD Letuš v sodelovanju z vrtcem in s POŠ Letuš
(Vanja Kretič, 040 363 955).
Sobota, 20. december, med 8. in 9. uro
obisk Božička v prostorih Občinske knjižnice Braslovče;
(Laura Jelen, 705 91 98).
Torek, 23. december, ob 15. uri
dobrodelna predstava za otroke Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo ter zbiranje hrane za Malo hišo, namenjeno socialno ogroženim otrokom;
Dom krajanov Gomilsko;
Društvo materina dušica (Petra Košec, 040 646 975).
Sreda, 24. december,
k polnočnicam k sv. Janezu in Pavlu na Dobrovlje;
PD Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
OBČINA PREBOLD
Nedelja, 30. november, ob 9. uri
2. turnir v namiznem tenisu; športna dvorana OŠ Prebold;
NTK Partizan Prebold (Aleksander Poropat, 040 560 405).
Sreda, 3. december, ob 18.30
Večer na zofi: Dan kulture;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Petek, 5. december,
miklavževanje v Matkah;
PGD Matke
(Anja Stergar, 041 502 151).
Petek, 5. december,
miklavževanje; cerkev sv. Pavla (KD Antona Schwaba, 572 41 83).
Petek, 5. december, od 16. do 19. ure, sobota, 6. december, od 9. do 19. ure in
nedelja, 7. december, od 9. do 12. ure
smučarski sejem rabljene in nove opreme;
telovadnica OŠ Prebold;
Smučarski klub Prebold, TD Prebold (Aljaž Ramšak, 040 474 276).
Nadaljevanje na strani 27...
Jesenski Trianglov večer
Javni prostori - intimni pogledi
Citrarji navdušili
Festival Velenje, ZKŠT Žalec in Hiša kulture Celje, ki sodelujejo v regionalni kulturni navezi Triangel, so se za jesenski večer povezali z Galerijo okusov in po navdihu glasbenega in kulinaričnega mojstra Giacoma Rossinija v osrčju baročnega parka ob Dvorcu Novo Celje pričarali čudovit večer.
Giacomo Rossini se je glasbeni in kulinarični ustvarjalnosti posvečal z enako strastjo, ju prepletal, okušal glasbo in komponiral hrano ter s svojimi kreacijami razvajal elito tedanjih umetnikov. Trianglov večer so organizatorji posvetili prav temu mojstru in s skupnimi močmi pričarali potovanje okusov in čuten preplet hrane za telo in duha. Obiskovalce so skozi večer iz enega v drugi magičen prostor, ki inovativno in elegantno prepleta tradicijo s sedanjostjo, vodili kuharske mojstrovine Boruta Jovana,
Poleg kulinaričnega tudi glasbeno razvajanje
odlična vina in seveda Rossinijeva glasba, ki so jo dodali vsaki jedi. Glasbeni poklon Rossiniju so ustvarili Nuška Drašček, Matjaž Stropinšek,
Domen Križaj, Simon Dvoršak, Gregor Deleja in v besedi Lidija Koceli, o dvorcu pa je zbranim spregovoril Uroš Go-vek.	T. T.
V	Grajski Megi pri Dvorcu Novo Celje so na Martinovo nedeljsko popoldne pripravili drugi abonmajski citrarski koncert.
Številnemu občinstvu se je najprej predstavil citrarski trio Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki ga sestavljajo sestri Brina in Sara Gabrovec ter Živa Grobelnik iz Griž. Zasedba se je oblikovala pod mentorstvom Neli Zidar Kos z namenom, da bi se marca letos udeležile 6. mednarodnega glasbenega tekmovanje Svirel 2014 v Štanjelu. Priigrale so si zlato priznanje in posebno nagrado ZKŠT Žalec: koncert v citrarskem abonmaju. Vse tri so nagrajenke prejšnjih citrarskih tekmovanj, tudi v solističnih kategorijah in spadajo med najuspešnejše citrarke svoje generacije v Sloveniji. Brina in Sara igrata poleg citer tudi klavir, vse tri pa so se citer učile pri profesoricah Ireni Tepej, Doroteji Dolšak in Neli Zidar Kos.
V	drugem delu koncerta sta nastopili Neli in Karmen Zi-
dar Kos s Ponikve pri Žalcu, uspešni glasbenici, večkrat nagrajeni na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Veliko nastopata v duetu po Sloveniji in tujini. Karmen je trenutno študentka citer na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Miinchnu ter orgel na Mozarteumu v Salzburgu. Neli je leta 2013 diplomirala v Miinchnu in zdaj poučuje citre na GŠ Risto Savin Žalec in v Zavodu
sv. Stanislava v Ljubljani. Obe sta samostojno nastopili v prejšnjih sezonah citrarske-ga abonmaja, tokrat pa sta si uvrstitev v koncertni program pridobili kot nagrajenki 6. mednarodnega tekmovanja Svirel v Štanjelu.
Pred koncertom je poslušalce nagovoril umetniški vodja citrarskega abonmaja Peter Napret. Tretji abonmajski koncert v organizaciji ZKŠT Žalec bo 15. januarja. T. Tavčar
Živa Grobelnik ter sestri Brina in Sara Gabrovec med nastopom
Neža ponovno med najboljšimi
V	Velenju je 24. in 25. oktobra potekalo 20. mednarodno klavirsko tekmovanje Aci Bertoncelj 2014, na katerem se je v treh kategorijah predstavilo 51 pianistov iz Slovenije, Makedonije, s Hrvaške, Kitajske, iz Litve in z Madžarske. Med najboljšimi je bila ponovno enajstletna Neža Pogačar, učenka GŠ Risto Savin Žalec iz razreda Melite E. Villasanti.
V	kategoriji A, v kateri tekmujejo glasbeniki do 15 let, si je Neža Pogačar kot najmlajša priigrala 2. mesto in srebrno plaketo. Prehitela jo je le Sara Komljenovič, dijakinja prve-
ga letnika zagrebške srednje glasbene šole Pavla Markovca iz razreda priznanega pianista prof. Rubena Dalibaltayana. Poleg plakete je Neži strokovna žirija podelila denarno nagrado (podeljeni sta bili le dve od treh denarnih nagrad) in kar dve izmed treh posebnih priznanj: posebno priznanje za najobetavnejšega pianista in posebno priznanje za najbolje izvedeno slovensko skladbo. Neža se je predstavila tudi na slovesnem zaključnem koncertu nagrajencev tekmovanja in podelitvi nagrad v Veliki dvorani GŠ Fran Korun Koželjski Velenje.	D. Naraglav
Neža s srebrno plaketo in priznanjema z letošnjega mednarodnega tekmovanja
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do petka, 28. novembra, odprta razstava z naslovom Javni prostori - intimni pogledi avtorjev Franca Mesariča in Matije Brumna.
Ob odprtju razstave je zbrane pozdravil strokovni delavec ZKŠT Žalec Uroš Govek, avtorja pa je predstavila kustosinja razstave, Žalčanka Katarina Kukovič. Poudarila je, da ustvarjalca prvič razstavljata v Žalcu, prvič pa sta v tem ciklu pred gledalce postavljena tudi razmerje med slikarstvom in fotografijo ter koncept, ki sledi pomenu iluzije in realnosti v likovnem prostoru. Kukoviče-va je razstavo postavila sama.
Franc Mesareč se je rodil leta 1938 v Mitrašincih v Makedoniji. Po gimnazijski maturi v Murski Soboti se je leta 1957 vpisal na slikarski oddelek
Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je študiral pri profesorjih Francetu Miheliču, Božidarju Jakcu, Maksimu Sedeju in Gabrijelu Stupici. Diplomiral je leta 1965, nato pa 28 let služboval kot likovno-tehnični urednik v Pomurski založbi. Imel je več samostojnih razstav. Sodeloval je na mnogih razstavah in pregledih sodobne umetnosti doma in v tujini. Za svoja dela je prejel več nagrad in priznanj. Živi in ustvarja v Murski Soboti.
Matija Brumen se je rodil leta 1975 v Mariboru. Leta 2005 je diplomiral iz japono-logije in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, zdaj pa nadaljuje magistrski študij vizualnih komunikacij - smer fotografija na Akademiji za likovno umetnost in oblikova-
V torek, 18. novembra, sta se fotograf Matija Brumen in kustosinja razstave Katarina Kukovič v Savinovi hiši pogovarjala o sodobni avtorski fotografiji in poetiki podajanja predmetov in miljejev vsakdanje stvarnosti.
nje v Ljubljani. Študijsko se je izpopolnjeval na Japonskem, v Nemčiji in na Češkem. Je avtor mnogih strokovnih člankov, redno razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah, za svoje delo pa je prejel že več nagrad, med drugim leta 2009 tudi nagrado Essi. Deluje kot samostojni ustvarjalec v polju sodobne umetnosti in je v preteklih desetih letih ustvaril bogato in konsistentno produkcijo. Živi in ustvarja v Ljubljani.
T. Tavčar
Javni prostor - intimni pogledi
Seminar za zborovodje
Praktični del seminarja je mojster Sebastjan Vrhovnik izvedel s pomočjo APZ Risto Savin.
Drugo novembrsko soboto je v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec v organizaciji žalske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti potekal zborovski seminar za zborovodje. Vodil ga je zborovski poznavalec Sebastjan Vrhovnik, zborovodja APZ Obala Koper in asistent za zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Udeleženci so lahko prisluhnili obsežnemu teoretičnemu in praktičnemu delu seminarja, v katerem je sodeloval APZ Risto Savin Žalec. Udeležba na seminarju je bila zadovoljiva, prisotni pa so lahko v šestih urah, kolikor je trajal seminar, slišali veliko novega in zanimivega. Zborovski seminar je bil za folklornim seminarjem drugi v nizu brezplačnih izobraževanj, ki jih izvaja žalska
območna izpostava JSKD. Ta za konec novembra napoveduje tudi izobraževanje s področja gledališča.
T. Tavčar
I VSTOPNICE PREKO SPLETA
zkst-zalec.
kupikarto.si
j
KULTURA
november 20Ì4
Nedeljsko, v znamenju poroke
Gost čajanke domači župnik
Prireditev V nedeljo popoldan je luštno pri nas, ki jo že nekaj let pripravlja KD Ivan Cankar Tabor, je znova navdušila številne ljubitelje narodno-zabavne glasbe in igralskih humornih vložkov v izvedbi dramske skupine Teloh.
Letos je bila rdeča nit nedeljskega popoldneva »ohcet«
(poroka) po starih šegah in običajih. Pod vodstvom Tanje Tkauc Kastelic so igralci ustvarili prijetno humorno vzdušje, ki tudi sicer popestri vesel dogodek, kot je poroka, svoje pa je dodal tudi moderator prireditve Solčavski Franc (Franci Podbrežnik).
Na letošnjem nedeljskem popoldnevu so nastopili Sa-
vinjski kvintet, Vera&Orginali, Urška z Dolenjci, Nejc Zupan in Benjamin Krhin.
Predsednik KD Ivan Cankar Tabor Alen Kovačič pa nam je povedal, da se bo njihovo društvo tudi v prihodnje trudilo pripraviti to zanimivo prireditev in obujati ter ohranjati nekdanje šege in običaje.
D. Naraglav
V	prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva na Gradu Komenda je potekala 3. Malteška čajanka. Gre za niz dogodkov, ki jih pod okriljem ZKTŠ Polzela pripravlja in vodi Dragica Sternad Pražnikar, ki gosti zanimive osebnosti, povezane z občino in njenim javnim življenjem. Gost tokratne čajanke je bil Jože Kovačec, župnik na Polzeli in od leta 2001 častni občan Občine Polzela.
Jože Kovačec se je rodil v Forminu, v vasi na Ptujskem polju. V rani mladosti seje vsaj dvakrat srečal s smrtjo in voditeljica je ugotovila, da je bil to morda tisti klic, ki je pripomogel k odločitvi za duhovniški poklic.
V	času šolanja je zelo rad risal, slikal, a je zaradi odločitve pristojnih na teološki fakulteti to popolnoma opustil. Bil je tudi vztrajen športnik in pošalil se je, da mu telesna zmogljivost, ki jo je pridobil v letih športnega udejstvovanja, še v današnjih časih, zelo koristi. Danes zelo rad potuje.
Po končani fakulteti je bila
prva župnija mladega kaplana na Pobrežju v Mariboru, nato pa so sledile Brežice in za njimi Polzela. Na vprašanje, ali izbiro poklicne poti kdaj obžaluje, je povedal, da je življenje sestavljeno iz preizkušenj, razmišljanj in vsakodnevnega potrjevanja sprejete odločitve o življenjski poti, ki v primeru duhovniškega poklica predstavlja celotno življenje, saj se v tem primeru med življenjem in delom duhovnika ne da potegniti ločnice.
Voditeljica je gosta ocenila kot neposrednega človeka, ki zna v pridigah tudi požugati,
ki ne dela, da bi bil všečen za vsako ceno, ampak poskuša biti predvsem realen. Rad ima zborovsko pesem in sam je rad prepeval, zato je voditeljica v goste povabila tudi pevce Moškega pevskega zbora Župnije Polzela z zborovodkinjo Mijo Novak.
Večer so zaključili ob skodelici čaja, s pesmijo in spodbudnimi besedami obiskovalcev. Malteške čajanke so našle svoj prostor v pestri ponudbi ZKTŠ Polzela in voditeljica Dragica Sternad Pražnikar je obljubila, da bodo tudi v naslednjem letu gostili zanimive goste. T. T.
Med prikazom šranganja
Modne skice in modni dodatki
Razstava o Neži Maurer
Takšen je bil naslov razstave Suzane Belak Pungartnik, ki je svoja dela postavila na ogled v preboldski knjižnici. Na dan odprtja razstave so lahko obiskovalci pokramljali z avtorico o njenih delih, izdelkih in knjigah.
Suzana Belak Pungartnik iz Škofljice pri Ljubljani je kreativna ustvarjalka in pisateljica knjig za ustvarjanje (Ustvarjalne urice, Ustvari živalske podobe, Modni dodatki, Ustvarjaj in recikliraj z gusarko Elo). Sicer pa sodeluje z raznimi revijami in s časopisi, je učiteljica
tehnične vzgoje, oblikovanja prodajnega prostora in drugih predmetov.
Pred dnevi so jo gostili tudi na OŠ Prebold, kjer je skupaj z učenci risala modne skice in jim predstavila poklic modne oblikovalke.
D. N.
V torek, 11. novembra, je v soorganizaciji žalske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Medobčinske splošne knjižnice Žalec potekal že 14. Večer na zofi.
Tokratni večer je bil neko-
, pisateljici in pesnici spregovorili Marko Repnik, knjižničarka Lea Felicijan in gostje iz velenjske knjižnice.
Neži Maurer v čast so namreč prvič v Savinjsko dolino, kjer se je rodila in preživljala svojo mladost,
Avtorica razstave Suzana Belak Pungartnik
P	'.				•m	ra	L	?	i
%							■
			J9	
				
	j, 8 *			
				
Večer na zofi posvetili Neži Maurer
liko drugačen od dosedanjih. Občinstvo namreč ni neposredno prisluhnilo gostji, ampak so o znani slovenski umetnici
pripeljali razstavo o njeni življenjski poti. Razstavo je pripravila Stanka Ledinek iz Knjižnice Velenje. Kot je po-
Martinov koncert z zdravicami in pivskimi pesmimi
Martinov koncert v izvedbi polzelskega moškega zbora, ki ga vodi zborovodkinja Mija Novak, je v dvorano kulturnega doma na Polzeli prvi novembrski petek privabil številne poslušalce. Program je obsegal splet zdravic, pivskih in vinskih pesmi.
Z leti prepevanja se je na repertoarju znašlo kar nekaj
zdravic in drugih pesmi, ki opevajo vinsko trto in njen pridelek. Moški zbor je začel prepevati na prosvetnem odru leta 1953, leto prej tudi na cerkvenem koru. Kar nekaj zborovodij se je zvrstilo v teh letih, zborovodkinja Mija pa vodi že več kot 30 let. Zbor šteje 20 pevcev, pevske vaje imajo enkrat tedensko in pomenijo nekakšno sprostitev,
saj vlada tam pesem in ne politika. To pevce druži vsa ta leta, naj si bo prva nedelja v mesecu na cerkvenem koru ali Martinov koncert na odru v kulturnem domu.
Gostje koncerta so bili Kvartopirci iz Celja, ki so se predstavili z dalmatinskimi pesmimi.
T. T.
Med nastopom Moškega pevskega zbora KUD Polzela pod vodstvom Mije Novak
vedala, se ji je ideja o razstavi porodila pred štirimi leti, ko je Neža Maurer dopolnila 80 let, pesnica pa jo spremlja že iz njenih gimnazijskih let, ko jo je nekako »odkrila«.
»Njeno iskanje dobrega v sebi, ljudeh in okolici je name naredilo izjemen vtis, prav tako njena predanost ljubezni. Ko sem začela z zbiranjem grdiva za razstavo, se mi je Neža odkrivala vedno znova. Nekako ji ne prideš do konca. V naši knjižnici je bila razstava na ogled maja 2011. Takrat je bila Neža gostja zaključka bralne značke za odrasle in ob tej priložnosti smo pripravili tudi odprtje razstave. Do zdaj je razstava gostovala le na našem oddelku v Šoštanju. Pred časom sva se pogovarjali s sodelavko Manuelo Fonda iz vaše občine in porodila se je ideja, da bi to razstavo za nekaj časa postavili na ogled tudi v preboldski knjižnici. Ideja je ob izjemnem posluhu direktorice Jolande Železnik in župana Občine Prebold prerasla v realizacijo,« je o razstavi povedala Stanka Ledinek.
Marko Repnik je zbranim predstavil Nežine iskrive misli, s knjižničarko Leo Felicijan pa sta na večeru prebirala njeno poezijo. Na zofo je kot pobudnica razstave v Preboldu sedla tudi Manuela Fonda. Prireditve sta se udeležila tudi župan Vinko Debelak in direktor Knjižnice Velenje Vlado Vrbič, za še prijetnejše vzdušje pa je poskrbela Vokalna skupina Candela.
D. Naraglav
Evropski krst Braslovčank
S prve tekme pokala Challenge (gostiteljice v belih dresih)
Braslovške odbojkarice so v
1.	tekmi 2. kroga evropskega pokala Challenge doma izgubile proti švicarski ekipi Dii-dingen, in sicer z rezultatom 1 : 3 (18, -15, -18, -13). To je bil evropski krst braslovških odbojkaric pred domačim občinstvom.
V domači dvorani so pred 400 gledalci pričakale švicarsko ekipo Diidingen, ki je v švicarskem prvenstvu, če upoštevamo število tujk, močnejše od slovenske, a se je v Braslovčah, ne glede na to, da ne spada v švicarski vrh, predstavila kot boljša ekipa, predvsem pa izkušenejša. Glavni ton njihovi igri dajejo štiri Američanke in črnogorska reprezentantka. Braslovčanke so odlično igro pokazale le v prvem nizu, ki so ga gladko dobile, v nadaljevanju pa popustile in gostje so si priborile lepo prednost pred povratnim dvobojem v Švici.
Dvoboj se je za mlado slovensko ekipo začel spodbudno in kazalo je, da bo odbojkarski praznik nadgrajen tudi z rezultatom. Sam začetek je bil sicer izenačen, ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, tik pred drugim tehničnim odmorom pa so
domačinke dosegle pet točk zapored in na odmor odšle s štirimi točkami razlike, nato prednost do konca še povišale in občinstvo je bilo navdušeno. Podobno je bilo tudi v drugem nizu, vse do rezultata 11 : 9. Nato pa so domačinke izgubile zanesljivost, kar so gostje s pridom izkoristile in dobile drugi niz. Slabi trenutki so se nadaljevali tudi v začetku tretjega niza, ko so Švicarke prišle do vodstva (1 : 5). Braslovčanke so se nato približale na dve točki zaostanka, a v nadaljevanju so gostje z novo serijo točk dobile tudi tretji niz. Četrti niz je bil podoben tretjemu.
»Žal smo le prvi niz odigrali tako, kot smo se dogovorili, sprejemali začetne udarce in bili napadalni. A naša mladost je imela vendarle prevelike apetite. V nadaljevanju namreč nismo več dohajali njihove hitre igre, njihove izkušnje in kakovostne Američanke so bile previsoka ovira. Nismo imeli več pravega sprejema, posledično je šepalo tudi v napadu. A punce so po tekmi dejale, da so dobile občutek, da se jih da premagati. Vsekakor se pred povratno tekmo ne bodo pre-
Druga na svetovnem
V italijanskem mestu Taran-tu je potekalo svetovno prvenstvo v fitnesu in bodybuildingu IBFF UNIVERSE 2014. Udeležilo se ga je 152 tekmovalk in tekmovalcev iz 12 držav.
Med njimi sta bila tudi Robert Kolar in Romana Hrastovec s Polzele, ki sta tako posamično kot v paru dosegla odličen rezultat. Robert je osvojil odlično tretje mesto v kategoriji bodybuilding do višine 173 cm, Romana je bila na tekmovanju za naslov miss fitness model prav tako tretja, v parih pa sta zasedla odlično 2. mesto. Ob odličnih uvrstitvah sta hvaležna vsem, ki so jima pomagali, še posebej trenerju Dušku Madžaroviču.
T. Tavčar
Robert Kolar in Romana Hrastovec
dale, še vedno upajo na skupni uspeh,« je po tekmi dejala pomočnica trenerja Zorana Jerončiča Damjana Mihalinec.
Za braslovško ekipo so nastopile in dosegle točke: Bedja-nič, Turnšek, Zbičajnik 1, Vovk 8, Jerman, Muhovič, Markovič 11, Mihevc 5, Marovt, Mihalinec 14, Vodlan 3, Hribernik 5.
T. Tavčar
Rezultati v 1. DOL
Braslovške odbojkarice so s
sobotno zmago proti prvou-vrščeni na lestvici 1. DOL in doslej letos nepremagani izkušeni Luki Koper pokazale tudi svoj napredek v domači ligi. Za zmago so zaslužne predvsem mlade domačinke, ki so se po uvodnih dveh izgubljenih nizih uspele zbrati in zaigrati tako dobro, kot znajo. Končni rezultat 3 : 2 (17:25,12:25,25:22,25:21, 15 : 11) v prid Braslovčank je prav vse navdušil. V zadnjem mesecu so sicer Braslovčanke doživele dva poraza in dva zmagi. 25. oktobra so izgubile proti šempetrski Aliansi (3 : 1), 1. novembra proti GO Volley (0 : 3), 8. novembra pa slavile zmago proti ekipi Vital Mestinje (3 : 0) in 15. novembra v 9. krogu še proti ekipi Formisa (0:3).
Šempetrska Aliansa, ki prav tako nastopa v 1. DOL, je po zmagi nad Braslovčankami v 6. krogu premagala še ekipo Kostmann iz Slovenj Gradca (2 : 3), potem pa zabeležila tri poraze. V 8. krogu je izgubila proti Kerni Puconci (3 : 2), v 9. s 3 : 2 proti GO Volley in prejšnjo soboto proti ekipi Vitala iz Ljubljane (1: 3).
L. K.

Karateisti uspešni v novi sezoni
V	Šenčurju je 18. oktobra potekala 2. pokalna tekma Karate zveze Slovenije, v Kanalu ob Soči pa 16. novembra 3. pokalna tekma v kategoriji do 18 let. Na obeh so se zelo dobro borili tudi karateisti iz spodnjesavinjskih klubov.
V	Šenčurju so se najbolje so se odrezali člani KK Nestor, ki so med 393 tekmovalci iz 45 klubov zasedli štiri prva, dve drugi in tri tretja mesta. Člani KK Polzela so zasedli tri prva, dve drugi in eno tretje mesto, člani KK Žalec pa so si priborili eno prvo, dve drugi in dve tretji mesti.
Z zlatimi medaljami so se na oktobrski tekmi okitili Tim Dvorjak (kadeti do 52 kg), Matej Žgank (kadeti do 57 kg), Tilen Kajtna (kadeti do 70 kg) in Neja Rom Zupanc (mladinke nad 54 kg) iz KK Nestor, Mai Fekonja Bašič (dečki do 35 kg), Juš Jagarinec (mladinci do 68 kg) in Nuša Žerjav (deklice nad 40 kg) iz KK Polzela ter Lea Krajnc (kadetinje do 47 kg) iz KK Žalec. Z drugim mestom se lahko pohvalijo Gal
Dvorjak (kadeti do 52 kg), ki je zaostal le za svojim bratom Timom, in Kiti Smiljan (kadetinje nad 54 kg) iz KK Nestor, Anže Cajhen (st. dečki do 55 kg) in Anika Jagarinec (kadetinje do 47 kg) iz KK Polzela ter Jurij Plaskan (st. dečki nad 55 kg) in Iris Hočevar (kadetinje do 54 kg) iz KK Žalec. Tretje mesto pa so osvojili Ema Gračner Ko-vačec (kadetinje nad 54 kg), Luka Lešek (kadeti nad 70 kg) in Nel Lončar (mladinci do 76 kg) iz KK Nestor, Nika Senica (st. deklice do 50 kg) iz KK Polzela ter Maj Kolšek (ml. dečki do 35 kg) in Marko Marguč (kadeti do 70 kg) iz KK Žalec.
Na 3. pokalni tekmi v Kanalu ob Soči so v konkurenci 375 tekmovalcev iz 45 klubom po tri prva mesta zasedli karateisti iz KK Polzela (Mai Fekonja Našič, ml. dečki do 35 kg, Juš Jagarinec, mladinci do 68 kg, Nuša Žerjav, ml. deklice nad 40 kg), KK Nestor (Tim Dvorjak, kadeti do 52 kg, Matej Žgank, kadeti do 70 kg in Kiti Smiljan, kadetinje nad 54
kg) in iz KK Žalec Neža Cetina (st. deklice nad 50 kg). Drugo mesto sta si priborila David Vindiš (kadeti nad 70 kg) in Anika Jagarinec (kadetinje do 47 kg) iz KK Polzela. Na stopničke za tretje mesto pa so stopili Anže Cajhen in Gašper Oberstar (oba st. dečki do 55 kg) iz KK Polzela, Gal Dvorjak (kadeti do 52 kg) in Neja Rom Zupanc (mladinke nad 59 kg) iz KK Nestor, Marko Marguč (kadeti nad 70 kg), Lea Krajnc (kadetinje do 47 kg) in Iris Hočevar (kadetinje do 54 kg) iz KK Žalec.
L. K.
--------------1------------
Sebastjan bronast
Na 16. balkanskem članskem prvenstvu v karateju, ki je 18. in 19. oktobra potekalo na Ohridu v Makedoniji, je član Karate kluba Nestor Sebastjan Kantužer dosegel odlično tretje mesto v kategoriji člani do 67 kg.
Sebastjan je bil v osemnajst-članski slovenski ekipi edini moški predstavnik, ki se je domov vrnil z medaljo. L. K.
Igor Dobrič odlično
Med 5. in 9. novembrom je v nemškem Bremnu potekalo 22. člansko svetovno prvenstvo v karateju, tokrat prvič tudi uradno svetovno prvenstvo za osebe s posebnimi potrebami. V konkurenci 17 tekmovalcev z učnimi težavami iz 11 držav (Turčije, Nemčije, ZDA, Mehike, Japonske, Škotske, Walesa, Španije, Francije, Egipta in Slovenije) je Slovenijo zastopal tudi član Karate kluba Žalec Igor Dobrič in se uvrstil na odlično 7. mesto.
Na 22. članskem svetovnem prvenstvo v karateju, na katerem je nastopilo 976 tekmovalk in tekmovalcev iz 116 držav, sta
Igor Dobrič (prvi z leve)
v slovenski članski reprezentanci nastopila tudi Sebastjan Kantužer in Lina Pušnik iz Karate
kluba Nestor, ki pa sta izgubila že uvodni borbi.	L. K.
Rok Drakšič tretji
Na tekmi svetovnega pokala v Abu Dabiu, kjer se je pomerilo 318 judoistk in judoistov iz 59 držav, je ponovno razveselil Rok Drakšič, ki je v svojo bero kolajn dodal še en bron.
Drakšič je v kategoriji do 73 kg zabeležil najprej tri zmage, nato je v polfinalu izgubil, v borbi za tretje mesto pa je premagal Američana Nicho-lasa Delpopoloja. Petra Na-reks (do 52 kg) je žal ostala brez uvrstitve.	L. K.
Savinjska košarkarska liga že 21 let
Na Gradu Komenda na Polzeli so žrebali ekipe, ki bodo tekmovale v že 21. savinjski košarkarski ligi Brglez.com. V letošnji ligi bo sodelovalo 13 ekip, ki se bodo ob nedeljah dopoldan po enokrožnem sistemu borile za naslov prvaka. S tekmami so začeli prejšnjo nedeljo, 23. novembra, 22.
marca prihodnje leto pa bo na sporedu finalni dan.
Organizator, ŠKD KOŠ Polzela, vabi vse ljubitelje igre pod koši na ogled zanimivih tekem, na katerih se bodo pomerili mnogi znani in uveljavljeni košarkarji. Naslov prvaka brani ekipa LEV Zavarovanje Ločica, poleg nje pa v ligi sodelujejo naslednje
ekipe: Gradnje Tojnko Šentjur, Veterani Zlatorog Laško, Brglez.com Polzela, BSB Otok Celje, River Kingz Celje, Strojno ključavničarstvo Urankar Gomilsko, Tiferji Laško, Young boys Polzela, Instalacije Vrhovšek Šentjur, Vrtine Palir Polzela, Aparthotel Barbara Podčetrtek in Košarkarska šola Žalec.	T. T.
Zadnje športne vesti
Ligaški rezultati
Liga Telemach 7. krog: Tajfun Šentjur - Hopsi Polzela 81: 58
2.	DOL (moški) 5. krog: SIP Šempeter - SEP Mokronog 3 : 0
3.	DOL (moški) 5. krog vzhod: Maribor II - SIP Šempeter II 3 : 1 3. DOL (ženske) center 5. krog: Braslovče II - Ljubno 3:2
Nogomet: MČL MNZ Celje 9. krog: Žalec - Zreče 3 :1, Vransko - Vojnik 2 :10 1. kolo Savinjske košarkarske lige Brglez.com: Vrtine Palir : Brglez.com 72 : 64, River Kingz : Teferija Laško 48 : 65, Insta. Vrbovšek : KŠ Žalec 57 : 56, LEV Zavarovanje : Gradnja Tojnko 65 : 58, BSB Otok Celje : AP. Hotel Barbara 63 : 39, Ključavničarstvu Urankar : Youg Boys Polzela 83:61.	Zbral: T.T.
Mednarodni košarkarski turnir mladih
Uspešna jesen taekwondoistov
Udeleženci turnirja
V športnih dvoranah v Grižah in Preboldu je v soboto,
15.,	in nedeljo, 16. novembra, potekal II. mednarodni košarkarski turnir Terme Dobrna 2014. V starostnih kategorijah do 11,13 in 15 let se je pomerilo osem klubov iz Slovenije, Srbije in s Hrvaške.
Glavni organizator turnirja je bil Košarkarski klub Griže, ki ga vodi Aljoša Cvar. V dveh dneh so mladi košarkarji odigrali 24 tekem. Aljoša Cvar je povedal, da je poleg
pridobivanja igralskih izkušenj pomembno tudi druženje mladih, ki si ob tem izmenjajo dragocene izkušnje. V kategoriji do 11 let je zmagal Košarkarski klub Plava Zvezda iz Beograda, na drugo mesto so se uvrstili košarkarji KK Elektra iz Šoštanja in na tretje KK Lastovka iz Domžal. Beograjčani so zmagali tudi v kategoriji do 13 let, druga je bila ekipa iz Zagreba, tretja pa ekipa iz Logatca. V kategoriji do 15 let je v napeti finalni tekmi Logatec
po podaljšku tesno premagal Piavo Zvezdo, tretji so bili Šen-tjurčani, četrti Domžalčani, peti pa Preboldčani oz. Griža-ni.
Finalna tekma med Logatcem in Beograjčani je bila že kar pravi košarkarski spektakel. Ves čas so vodili Logatča-ni, malo pred koncem pa so pobudo prevzeli Beograjčani. Logatčani so znova strnili svoje vrste in uspeli regularni del tekme zaključiti z rezultatom 62 : 62. Petminutni podaljšek je bil znova zelo dramatičen, toda na koncu so zmago z rezultatom 74 : 72 slavili Logatčani.
Ob koncu turnirja so tudi uradno ustanovili Košarkarski klub Prebold 2014, ki bo deloval skupaj s Košarkarskim klubom Griže. Tako bodo nadaljevali tradicijo košarke pod Žvajgo. Predsednik preboldskega kluba je Matjaž Gostečnik, ki je ob razglasitvi novega košarkarskega kluba županu Vinku Debelaku izročil torto.
D. Naraglav
Zupan Vinko Debelak in predsednik kluba Matjaž Gostečnik
Savinjska orientacijska liga
Ekipe PD Dobrovlje Braslovče so pod vodstvom mentorice Irena Kumer in predsednika Tonija Ramšaka osvojile eno prvo, dve drugi in eno tretje mesto.
PD Dobrovlje Braslovče je tretjo novembrsko soboto pripravilo drugo tekmo v Savinjski orientacijski ligi (POL).
Proge so pripravili na območju med Šmatevžem, avtocesto, Žovneškim jezerom in na zahodu z obrobjem vzpetine Godveja. Najkrajša proga za skupini A in F je bila dolga osem kilometrov, za ostale kategorije pa dvanajst kilome-
trov z višinsko razliko dobrih 200 m. Tekmovanja se je v sedmih kategorijah udeležilo
42 ekip iz sedmih planinskih društev. Za organizacijo in izvedbo tekmovanja je skrbelo 26 članov PD Dobrovlje Braslovče, tekmovanje pa je vodil Franci Kumer. Zaključno slovesnost so pripravili v Športnem centru Šmatevž, od koder so se podali na pot in kjer je bil tudi cilj.
V kategoriji A je zmagala ekipa iz Galicije, v kategoriji B Dobrovlje Braslovče, v kategoriji C in F so bili najboljši člani PD Polzela, v kategoriji Č je slavila ekipa PD Vransko, v kategoriji D pa so se najbolje uvrstili člani PD Zabukovica.
T. Tavčar
Mednarodni rokometni turnir
Od 4. do 7. decembra bo v dvorani I. OŠ Žalec potekal mednarodni rokometni turnir RK Zelene Doline Žalec, na katerem bodo sodelovale članske ekipe rokometašic in ekipe starejših deklic RK Zelene Doline Žalec, RK BOR iz Srbije in ŽRK Zrinski Čakovec s Hrvaške. Tekme bodo 5. in 6. decembra od 16. ure dalje, natančnejši razpored pa bo na voljo na www.rkzalec. com.	T. T.
Braslovški taekwondoisti so od poletja dalje zelo dejavni. Udeležili so se tekmovanj na Madžarskem, Češkem, v Angliji, Bolgariji in dveh tekmovanj v Sloveniji. Poleg tega so pripravili dve demonstraciji in sodelovali na vseh štirih športnih prireditvah Gladiator, na tekaških prireditvah Oviratlon, se udeležili vzpona na Goro Oljko in Malteškega teka. Skupaj z ITF Taekwondo zvezo Slovenije so na Gomil-skem organizirali tehnični seminar ter sodelovali na seminarjih na Češkem in v Bosni.
Sabina Bec se bo novembra s slovensko kickboxing reprezentanco udeležila evropskega prvenstva v Mariboru. Rezultati članov kluba so res izjemni. Na zadnjih tekmovanjih so osvojili kar 33 zlatih, 14 srebrnih in 19 bronastih medalj. Na Madžarskem so na stopničke za prvo mesto stopili Ana Sajtl, Simon Zajec, fan in Tilen Šketa, Marko Liubimirescu Pečar in Urh Černivšek. Na Češkem
zelo dejavni braslovški taekwondoisti
so si prva mesta priborili Filip Žak Glavnik, Simon Zajec in Urh Černivšek. Na tekmovanju AHAC OPEN v Šentjurju so se z zlatimi medaljami okitili Pia Zoja Glavnik, Ana Sajtl, Jan Šketa in Sabina Bec.
Zadnji tekmovanji sta potekali v Srbiji in Angliji. V Srbiji so si prva mesta priborili Marko Liubimirescu Pečar, Pia Zoja Glavnik, Jan in Tilen Šketa ter Ema Mešič. Z angleškega tekmovanja UKTA OPEN
2014 pa so se z zlatom domov vrnili Simon Zajec, Pia Matko, Andrej Vian Vertovšek, Sabina Bec, Urh Černivšek in po treh zmagah v svoji kategoriji tudi trener kluba Simon Jan, ki je tokrat prvič nastopil v veteranski kategoriji. V klubu si želijo uspešno zaključiti tudi letošnje leto, čakajo pa jih še tekmovanje v Bolgariji, državno prvenstvo 2014 in odprto mednarodno prvenstvo YOM CHI 2014 v Velenju.	D. N.
Rokometašice zmagujejo
	
-■K	■ A
WC-X	j l/nkt
mi	
1 W ißPi A : J	Tr**	tì|v IH	A Ofi i if (
k dl	I ' v A Ji	n 5	P Tj
Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec (stojijo z leve): Srečko Stepišnik (vodja moštva), Jerneja Potočnik, Patricija Feldin,
Maja Košir, Jasna Turnšek, Tana Sutaj, Jana Košir, Špela Okleščen, Amra Pandžič, Jernej Rantah (trener); (čepijo z leve): Anja Pirc, Patricija Korotaj, Maruša Kompan, Sabina Majcen, Maja Zorec, Maja Danijel in Petra Čede; manjka Anika Strnad
Rokometašice RK Zelene Doline Žalec so pod vodstvom Jerneja Rantaha v zadnjem mesecu na treh tekmah 1. ADRL dosegle tri zmage in so po 7. krogu ligaških tekmovanj trenutno na 4. mestu, le s točko zaostanka za tretjeuvrščenimi.
Na tekmi 5. kroga 1. ADRL so Žalčanke že 25. oktobra z rezultatom 19 : 24 (13 : 16) v gosteh premagale ekipo Ž.U.R.D. Koper. Na edini domači tekmi 6. kroga so 8. novembra premagale ŽRK Branik (končni rezultat 34 : 28, polčas 20 : 13), 16. novembra pa so na tekmi 7. kroga v Naklem s šestnajstimi goli prednosti in z rezultatom 24 : 40 (9 : 22) nadigrale ŽRK Naklo Peko Tržič. Po sedmih krogih beležijo pet zmag, po en neodločen izid in poraz ter so trenutno zli točkami na 4. mestu, le
točko za RK GEN-i Zagorje, tri točke za vodečim, doslej neporaženim Krimom in dve točki za Piranom. Najbližji zasledovalki, izenačeni ekipi Ajdovščine in Kopra, pa za RK Zelene Doline zaostajata za pet točk. Žalčanke so bolje kot lani začele rokometno sezono in se trdno držijo skupine najboljših ženskih rokometnih ekip v državi.
Do konca koledarskega leta jih čakajo še tri tekme, prva bo zadnja letošnja domača tekma z vodečo ekipo RK Krim Mercator v sredo,
10.	decembra. Obeta se velik spektakel, in to ne le zaradi kakovosti ekip, pač pa tudi zaradi vzdušja, za katerega si v žalskem rokometnem klubu v letošnji sezoni prav posebej prizadevajo in ki v dvorano I. OŠ Žalec privabi vsakokrat več navijačev.
T. T.
Med mlajšimi selekcijami RK Zelene Doline Žalec so do zdaj najuspešnejše starejše deklice pod vodstvom Danila Kovačiča, ki so po osmih krogih vodeče na lestvici vzhod in so zabeležile osem zmag, skupno kar 115 golov prednosti (razlika v golih 258 : 143) in le en tesen poraz za gol razlike. Visoko skupno razliko 117 golov imajo v svoj prid tudi najmlajše, mlajše deklice B (183 : 66, trenerja Tana Sutaj in Danilo Kovačič), ki so v petih tekmah petkrat zmagale in zasedajo v svoji kategoriji prvo mesto na lestvici vzhod.
Kadetinje pod vodstvom trenerja Danila Kovačiča so po devetih tekmah zabeležile šest zmag in tri poraze. Trenutni rezultat je 311 : 235, torej so zadele 76 golov več, kot so jih dobile. Mlajše deklice A (trenerja Tana Sutaj in Danilo Kovačič) so v petih tekmah trikrat zmagale in dvakrat izgubile in imajo skupaj 53 golov prednosti (125 : 72).____________
Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja.
UTRIPOV HOROSKOP
OVEN Kar pet planetov v ognjenih znamenjih bo vplivalo na to, da bo v zadnjem mesecu leta velikokrat razgreto, če ne že vroče! Soncu, ki bo v začetku meseca potovalo po sorodnem Strelcu, se lahko zahvalite za dobro
vitalno energijo. Merkur, ki je zadolžen za delo, vj gični in prodorni. Ker ga bo spremljala tudi Ven truda. Jupiter se bo 8. začel pomikati retrogradni do spomladanskega obdobja, ko bo situacija zanje Uran v vašem znaku. V prvi polovici meseca bo strasti
. omogočal odlično dogovarjanje, zelo boste ener-iti zadovoljni tudi s finančnim vidikom svojega z realizacijo dolgoročnih načrtov počakate dnji tretjini meseca vas bo spodbujal tudi bežni, v drugi pa so lahko vaše izbire slovesa
od starega leta precej nenavadne. Kakor koli že, imeli se boste lepo, družabno življenje bo cvetelo prav do konca leta.
BIK Pluton in v prvih dneh decembra tudi Mars vas bosta spodbujala, da boste še pred zaključkom leta veliko postorili. Še tako zahtevnim nalogam boste kovnic vas ne bo ustavilo. Strog učitelj Saturn, ki vas je omejeval
in preizkušal zadnji dve leti in pol, se bo 23. v nasprotoval, in lažje boste zadihali. Na novo pri uspešno uporabili pri delu in v življenju. Veneri pridružila Merkurju. Čakajo vas umirjeni in hari pilo v sorodni znak, bo tudi vaše počutje iz dnevi
za Silvestrovo prav v vašem znaku. Kaj več si za lepo praznovanje ne bi mogli želeti!
maknil iz znaka Škorpijona, v katerem vam je io in izkušnje boste v prihodnjem obdobju zelo ovico meseca vstopila v sorodno znamenje in se dnevi leta. Po 22. decembru, ko bo Sonce vsto-In za nameček bo kraljica noči - prelestna Luna
DVOJČKA Planeti v znamenju Strelca, ki vam nasprotuje, veliko oporo vaša iznajdljivost in velika prilaj boste hoteli čim prej urediti in se posvetiti priji to dobro uspevalo. Nekaj več previdnosti velja Mars v zračnem znamenju bo že od 4. dalje z< v letu. Dobro se boste znašli pri usklajevanji praznike preživeli kje daleč stran. In z malo i;
nekoliko nižajo vašo energijo, vendar vam bosta v se ne boste obremenjevali, svoje obveznosti elega decembra. Ker boste motivirani, vam bo Lune, ki bo 6. decembra prav v vašem znaku, asih tudi nenavadno preživljanje zadnjih dni as bodo v vsaki družbi. Mikalo vas bo, da bi uspelo tudi to.
RAK Veselo boste vstopili v zadnji letošnji mesec in želeli pred prazniki postoriti vse potrebno. Pridni, delovni in marljivi boste, zato bodo tudi rezultati vidnLX)bčasno ypsjfaosta spremljala nekoliko nihajoče razpoloženje in počutje, še posebej ob polni Luni in mlaju, zjjo siV tenrobdQbju prizanašajte z večjimi napori. To velja zlasti ob začetku uradne zime, ob zimskem solsticiju, kp bo mlaj.misojoti vašemu sončnemu znamenju. Ker ste zelo kardinalno in družinsko znamenje, boste z radajjj^ pričakov^irfpraznike. Svoje najdražje boste razvajali in znali pričarati krasno vzdušje. Poplačani boste že s tera,fia bodo vi-s? okoli vas zadovoljni.
LEV Decembra ste lahko veselite, saj boste imeli ogromno energije in zanosa. Z dobro organizacijo boste znali ujeti pravi ritem in enakomerno razporejati obvgjBo^tj, zato vam bo ostal čas tudi za druženje in zabavo z vam dragimi ljudmi. Ker ste ambiciozni, ne boste/rcesar prepuščali naključju, vse bo našlo svoj prostor in svoje mesto. Mars v nasprotnem znaku vam lahko sicif postatrt napsOcakšno oviro, vendar ji boste z levjo borbenostjo vsekakor kos. Jupiter vas bo v prvi tretjini me^cirafcvaj&F zatb pazite, da vam denar ob nakupih darilc ne bo prehitro polzel iz rok. Z njegovim upočasnjevanj^jbtŽ^V meŠbarfe to opozorilo še kako na mestu. Vaš vstop v novo leto bo veličasten. Mnogi med vami ste v terttettfd6»vte"prelomne trenutke, mnoge med vami to čaka v prihodnjem letu, kajti Jupiter, planet sreče, bo vse do poletja 2015 potoval prav po vašem znaku.
DEVICA V prvih decembrskih dneh boste imeli veliko energije, ki jo morate izkoristiti za delo. Luna bo
ko bo 23. decembra vstopil v znamenje Strelci pno se bo dvigovala krivulja vaše vitalne enep boste delali inventuro dosežkov preteklega leta, Čeprav boste precej resnobni, tudi vi ne bosti zadnjih uric leta, bo še vedno ostalo dovolj čažl
vstopil v vaše znamenje Merkur, kar vam bo zelo kori: že Venera, zato se zaradi pomanjkanja denarja ne bi pričakujete zadovoljivo situacijo. 22. v mesecu, z in takrat se bo uradno začelo zimsko obdobje, tik^ prihodnosti. Čas za načrtovanje je dober. Vaš vi razil precej drugače kot v preteklem obdobju. Po: vnesli novosti. Venera, kraljica lepote in estetike'
mogoče, saj bodo ostali kar naprej nekaj pričakovali več oi oborožil z energijo, saj bo potoval po vašem znamenju, velja zlasti za čas ob polni Luni in mlaju. Sicer boste delali do onemoglosti, drugič pa bi samo lenari| časno opozorjeni! Seveda tudi vi ne boste ušli
boste manj zbrani, čas pa bo dober za zaključevanje mera, malce kasneje Merkur in končno tudi Sonce v crepilo, zato boste v zadnjih letošnjih dneh naravnost dni. Ne obremenjujte se preveč s podrobnostmi, saj ljih. Skušajte v svoje delovanje vnesti več spontanim pričarala na obraz zadovoljen nasmešek in že
zadnji krajec tvorila prav v vašem znaku 14. v mesecu projektov. Še dobro, da vam bodo priskočili »na ponfpč«y„ sorodnem znaku Kozoroga. To vas bo fizično in psihični) cveteli. Tudi vi boste delali načrte, kako preživeti j bodo vladale zmešnjave in vse tudi ne bo šlo po jJtJ nosti, saj vam bo tako prijetneje. Najdaljša noč v le boste z mislimi pri načrtih za prihodnje leto.
TEHTNICA Veliko energije in strasti boste vložili v svoje delovanje tudi v zadnjem mesecu. Vse boste hoteli čim prej postoriti, čeprav vas bo od dela odvračalo dogajanje okoli vas, saj ne boste želeli ničesar zamuditi. Pomembno je, da si boste znali racionalno razpmediticfffls, se spodbuditi in nagraditi za svojo pridnost. Mikala vas bo družba, težko se boste uprli mičnim izldlbam v trgovkah in živahnemu predprazničnemu vzdušju, ki vedno tako pozitivno vpliva na vas. Vsega si rosjeNjrivoščfliV Jynhiljn ne smete pa pozabiti na tiste prijatelje, s katerimi se zaradi različnih razlogov že nek^časa fiiste videli. To obdobje je idealno tudi za druženje z njimi. In seveda, ne pozabite na ljubezen!
ŠKORPIJON Končno boste decembra dočakali, da se bo po dveh letih in pol iz vašega znamenja umaknil Saturn, ki vas je ves ta čas preizkušal in vam dajal lekcije, doklSrjiljmiste osvojili. Močno si boste lahko oddahnili,
i božične praznike res ne bi mogli dobiti. Posto-boloženje bosta v tem času bistveno boljša. Ko , daje bilo zelo naporno, vendar tudi koristno. Prazničnih dni. Kljub temu da boste delali skoraj do veselje in pošteno sprostitev.
STRELEC V prvih treh tednih bo Sonce potovalo po vašem znamenju, del meseca tudi Merkur in Venera. Zelo naklonjena sta vam tudi Jupiter v sorodnem Lg\u in Uran v Ovnu. S tako močnimi zavezniki imate zelo dobre napovedi. Malce bodite pazljivi ob polni LurdfkrbMjl frvašem znaku. Vaš vladar Jupiter se bo 8. sicer obrnil v retrogradno smer, vendar zaradi tega ne bopjjetirajie škocje. Čutili boste, kaj je aktualno in kaj naj počaka za prihodnje leto. Po zelo dinamičnem in aktivnem^ftejLdelij meseca se bo situacija v drugi polovici umirila in tako se boste lahko bolj posvetili sebi in osebnim mteresanii|2it\ali se boste sprostiti in zabavati. Dnevi bodo kar prehitro minevali in se bližali najdaljši noči v letu. Novo-reto Boste dočakali bučno in veselo.
KOZOROG December je vaš mesec, zato si lahko obetate veliko zanimivega dogajanja. Ob polovici meseca bo
ri delovnih obveznostih, pred tem vas bo varovala toževati. Seveda ga ni nikoli dovolj, vendar lahko nca v vaše znamenje, bo nastopil zimski solsticij nin mlaj. Umirite telo in duha in razmislite o enjal znamenje in svojo energijo v Strelcu iz-
način svojega razmišljanja in življenjske nazore ‘oginja ljubezni, pa bo prav za Silvestrovo v vašem znaku. Lepše zaveznice si ne bi mogli želeti. Za nameček bo tudi Luna v sorodnem zemeljskem znaku. Praznovanje bo torej več kot le lepo!
VODNAR Decembra boste hiteli z vsemi opravki in želeli priti čim prej na čisto z delom. Seveda to ne bo
ar pripravite se! Mars, planet moči, vas bo sicer lahko povzročil tudi dvig pritiska. Pazljivost irecej kampanjskemu delovanju, enkrat boste potrudite usklajevati nasprotja, saj ste bili pravo-ih dni. Najprijetneje bo v dvoje in v družbi ožjih
prijateljev. Tokrat bo vaša želja preživeti praznicneani v ožjem in intimnem krogu.
RIBI Vaš vladar Neptun bo tudi decembra potovalpö*raä£ni znaku. Ker je edini planet v vodnem znaku, ostali planeti bodo v ognjenih in zemeljskih znamenjih, foste, to velilmkrat občutili kot pritisk in nujnost biti dejavni na določenih področjih. Nasprotja med tistim^^i^IUerm t^pÄl, kar morate, boste občasno težje usklajevali, vendar bo to nujno potrebno za nemoteno dw)\aniCxZbtjJ^ost za delo bo nihala, prav tako tudi vaša volja. Z nostalgijo boste pričakovali praznične božične m novolfetpe dni in se jih resnično veselili. Tudi vi boste hoteli svojim najdražjim pričarati kar najbolj romantičnotzddŽje. In to vam bo tudi uspelo!	________________
NIKI VEDEŽEVANJE, s. p., Arja vas 66, Petrovče, 090 44 33, 090 64 35 ASTROLOGINJA DOLORES, 041 519 265, 090 64 30 in Facebook Dolores Astro
Ogled POP TV v Ljubljani
V torek, 30. 9., smo se z avtobusom odpeljali v Ljubljano. Pred zgradbo POP TV nas je sprejel novinar Denis Oštir. Razkazal nam je snemalna prizorišča, da smo si jih ogledali.
Fotografirali smo se za snemalnim pultom Preverjeno. Videli smo, kje snemajo VOLITVE in Slovenija ima talent. Prijazni novinar Denis nam je ob slovesu podaril ravnila z napisom POP TV.
Veseli smo se vrnili domov.
Najbolj mi je bilo všeč, ko sem sedela na vročem stolu Gostilna išče šefa.
(Eva Drnolšek, 3. c)
Všeč mi je bilo, ko sem bila voditeljica oddaje 24 ur.
(Vanesa Stanko, 3. c)
Najboljše je bilo v studiih POP TV. (Franja Kos, 3. c) Učenci POŠ Tabor
O mački in psu
(basen)
Na obrobju mesta je stala ogromna hiša, v kateri je živela tudi mačka. Dobro se ji je godilo, ker je natančno vedela, kdaj je kuhinja prosta. Kuhinjo je ob takem času tudi redno obiskovala. Nekaj ulic proč, v najbolj mirni ulici v mestu, pa je živel njen prijatelj, pes. Njegova družina ni bila tako bogata, a je živel mirno in dobro življenje. Mačka iz graščine je bila kot mestna kraljica. Vse živali so jo spoštovale. Vsak mesec je k sebi domov povabila eno mestno žival. Ta mesec je bil na vrsti njen prijatelj, pes. Točno takrat, ko je ura odbila poldan, ga je mačka sprejela v graščino. Pes, ki je pričakoval normalno kosilo - nekaj hrane v posodi ali na krožniku in posoda pijače je skoraj čisto obnemel, ko ga je mačja gostiteljica pripeljala v kuhinjo, ker je vedel, da ne bo tako, kot si je predstavljal. Mačka je vzela dva kosa pogače, nekaj kosov pečenke in malo pečenega krompirja. Ravno sta pobegnila, ko je v kuhinjo vstopila gospodinja. Sicer je takoj opazila, da ji je nekdo ukradel del kosila, vendar sta bila živalska tatiča že zunaj na trati. V naglici sta pojedla kosilo in gost je svojo gostiteljico vprašal, ali vedno kosi v takšni naglici. Povedala mu je, da je to zanjo nekaj čisto normalnega. Pes kljub dogovoru večerje ni dočakal v graščini. Povečerjal je doma, v miru in z užitkom.
Mirno življenje pomeni več kot izobilje.
Tjaša Lešnik, 7. b
Čmrlj in krava
(basen)
Krava tam lepo se pase, sredi gozda, sredi jase.
A nato od presenečenja zakriči in že brž čmrlj na pomoč hiti. “Botra krava, kaj pa je?
Rabite pomoč, mar ne?”
“Kakšno pomoč, ti falot? Zapiknil si mi svoje želo v mojo prečudovito rjavo dlako. Ne delaj se neumnega, dobro vem, da ti si bil!”
“Pa saj nikoli žela nisem imel.” “Potem pa čebela ali osa, tvoji sestrični!”
“Nobene bilo ni tukaj na jasi.” “Saj je vseeno, krivdo prevzameš ti, ker najbliže si mi.”
In čez sekundo eno z repom zmečka čmrlja zraven svojega mozolja.
Naja Podbrežnik, 7. b OŠ Petrovče
OCa
vas I

Lepo je deliti
Leto se počasi izteka in vsi že razmišljamo, da bo za bližajoče se praznike potrebno svoje bližnje in tiste, ki jih imamo radi, obdariti. Sama ne razmišljam o nekih velikih nakupih, kakšno malenkost pa bo le potrebno podariti. In tako razmišljajo tudi tiste humanitarne organizacije, ki sicer že med letom skrbijo, da najbolj ogroženi ne bi ostali brez osnovnih življenjskih potrebščin. Zato so v naše nabiralnike že priromale prošnje za nujno pomoč in tudi po medijih prosijo, če lahko pomagamo. Niso vsiljivi, ne postavljajo pogojev niti višine prispevka, samo prosijo, če lahko pomagamo. In veliko nas je, ki pomagamo, tudi taki, ki težko delimo. In delimo, kolikor pač lahko. Pa se nabere.
Nič nimam proti takim prošnjam, jezi pa me, da moramo deliti z državo, in to ne prostovoljno. Mati država vzame, kolikor potrebuje, in niti ne vpraša, ali sploh imamo toliko, da lahko delimo, in ali nam bo sploh ostalo toliko, da bomo razdelili še kaj med svoje. Poglejte si samo banke. Vanje smo, sicer neprostovoljno, že kar nekaj donirali, pa še jim ni dovolj. No, res da se hvalijo, da menda delajo dobro, a v isti sapi povedo, da bo potrebna še kakšna injekcija za dokončno ozdravitev. Ja, v bankah, no, če sem malo bolj natančna, ne samo v bankah, se vedno najde kakšen kramar, ki malo kr(a)mari tako po svoje, brez pravega nadzora. In zgodi se celo, da si prikr(a)mari še kakšen milijonček. In takih kr(a)marjev je v naši državi veliko, vedno več in vedno večji so njihovi kupčki.
Glede kupčkov pa je tako, če vzameš iz malega kupčka, ni nevarnosti, da bo nastala kakšna večja škoda, če bi se ta podrl, če pa se podre velik kup, ki za seboj potegne večjo gmoto, pa lahko pride do katastrofe.
Preden se poslovim, naj vas spomin še na to, da sonce prej posije izza nižjega hriba.
Lepo vas pozdravljam.
Ola Mar
Smeh povezuje različnosti
Hrana za živali v zavetišču
Preboldska šola je oktobra v okviru projekta Comenius gostila 21 učencev in tri učitelje z nizozemske šole Het Hooghuis Ravenstein. Letos so se za obisk odločili že jeseni, preboldski devetošolci pa bodo v Ravenstein odpotovali aprila prihodnje leto. S tem se bo zaključil dvoletni mednarodni bilateralni projekt Comenius Laughbook, ki je mnogo več kot knjiga smeha in prijetnih doživetij.
V projektni skupini preboldske šole so učiteljice Darja Melinc Miklič, Nuša Gorjanc in Metka Leskovšek, ki so pripravile tudi letošnji drugi obisk nizozemskih učencev v Preboldu. 21 učenk in učencev iz Ravensteina (vendar to niso isti učenci kot v prvi skupini) so spremljali učitelji Monique Vaneker, Robert van Oorschot in Wiesje van der Sluis, teden dni pa so živeli pri družinah slovenskih prijateljev in z njimi obiskovali pouk ter druge šolske dejavnosti. Sodelovali so tudi na športnem dnevu z orientacijo in bili precej -utrujeni.
Nizozemski učenci, stari 14 in 15 let, so bili prvič v Prebol-
du. Glavni namen projekta je po besedah nizozemskih učiteljev, da učenci doživijo tujo deželo, drugačen način življenja, spoznajo drugo kulturo, en teden živijo pri tuji družini in tako postanejo samostojnejši, ob tem pa izboljšajo tudi svoje znanje angleščine.
Kot so povedali nizozemski učitelji, razen običajnih najstniških muh in nekaj domotožja težav z učenci ni bilo, so se pa morali prilagoditi tukajšnjemu načinu življenja, tudi glede prehrane: »V Sloveniji imate kosilo okoli treh popoldne, v Holandiji okoli šeste ure. Učenci tu ne zajtrkujejo doma, pri nas vedno jemo zajtrk doma. Tako so morali naši učenci počakati, da so jedli zajtrk v šoli. Tega so se morali navaditi, kakšnih večjih težav pa ni bilo, najstniške zadeve pač.« Čeprav so nizozemski in preboldski učenci enako stari in imajo približno enako raven znanja, pa se pozna, da so v Preboldu še vedno osnovnošolci, gostje pa obiskujejo tretji razred srednje šole in bodo po četrtem razredu že odšli na višjo šolo.
Vsa doživetja slovenskih in nizozemskih učencev v dvo-
letnem projektu Laughbook bodo zabeležena v e-knjigi, sproti jih objavljajo tudi na posebnem Facebook profilu. Tudi ravnatelj preboldske šole Oton Račečič podpira mednarodno izmenjavo: »Pet let smo se trudili, da bi vzpostavili neko mednarodno povezavo. Pri pridobivanju evropskih sredstev v prejšnjih letih nismo bili uspešni, v zadnjih dveh letih pa smo pridobili projekt Comenius izmenjave dvostranskega partnerstva. Vseeno nam je bilo, s katero šolo bomo dobili izmenjavo. Veseli smo, da lahko naši učenci sodelujejo v tem projektu, ki pa se konec tega šolskega leta izteče. Da ne bi izgubljali generacij, je moj namen, da zadržimo mednarodne projekte, seveda pa je pogoj, da smo uspešni na razpisih. Upam, da bomo tudi v prihodnje uspešni. Kljub temu da zaradi takega mednarodnega projekta delo v šoli nekoliko trpi, da kdaj kakšne ure pouka odpadejo, upam, da bodo starši prepoznali, koliko pridobi tista generacija učencev, ki sodeluje v takšni izmenjavi, in da bodo še podprli tovrstno šolsko dejavnost.« K. R.
Izlet v Postojno
Mladi gasilci v vrtcu
Najmlajši (na sliki z Darinko Plaskan) o gasilcih in njihovem delu
gasilni dom v Preboldu, se srečali z gasilci in spoznavali gasilsko tehniko in opremo. Na šolskem igrišču je bila gasilska vaja za mlajše pionirje, v njej so sodelovale tudi starejše sku-
pine otrok. Otroci so ustvarjali v ustvarjalnih delavnicah, likovne izdelke starejših otrok na temo Ko zagori, pomoč potrebujemo vsi, pa so razstavili v avli vrtca.	D. N.
Oktobra je na OŠ Petrovče potekal že drugi športni dan. Namenjen je bil predvsem pohodništvu in medgeneracijskemu druženju. Po triadah smo se povzpeli na različne planinske postojanke. Ker pa je bil namen medgeneracijsko druženje, so bili povabljeni tudi starši, ki so se v večjem številu udeležili pohoda prve in druge triade, pri tretji triadi pa jih je bilo občutno manj. Prva triada, torej naši prvošolčki ter učenci 2. in 3. razredov, so odšli na Brnico, učenci druge triade (4., 5. in 6. razredi) so odšli na Kal, tretje triade (7., 8. in 9. razredi) pa so se podali na Šmohor.
Dogajanje je bilo zelo podobno, razlika je bila le v cilju. Zjutraj smo se zbrali pred šolo, vzeli malico ter sedli na avtobus, ki nas je odpeljal do vznožja »naše vzpetine«. Poča-
kali smo, da so prišli še starši, nato pa smo zakorakali cilju naproti. Pot je bila kar dolga in na koncu smo bili že pošteno izmučeni in zato toliko bolj veseli, ko smo prišli na vrh. Tam smo imeli nekaj prostega časa za različne aktivnosti (nogomet, odbojko itd.) ali pa le za pogovor. Nekateri so si privoščili tudi topel obrok v domu
ali pa prigrizek. Ampak vsega lepega je vedno enkrat konec, zato smo morali oditi. Še vedno nasmejanih obrazov smo hodili nazaj do avtobusov in si popestrili pot s pogovorom. Kot bi mignil, smo že bili pred avtobusi in se vrnili v šolo oziroma domov.
Iva Škorjanc, 9. a OŠ Petrovče
Mladina in gore
26.	regijsko tekmovanje Mladina in gore, ki je drugo septembrsko soboto potekalo v Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju, je gostilo 26 ekip s savinjsko--šaleškega področja, spodnje-savinjske občine pa so na tek-
movanju zastopale tri ekipe.
Šolsko športno tekmovanje Mladina in gore je ekipno tekmovanje, namenjeno osnovnošolcem zadnje triade. Mladi tekmujejo v znanju, veščinah in izkušnjah z vseh področij in vseh oblik planinskega delovanja.
Na državno tekmovanje se je z regijskega v Šoštanju uspelo uvrstiti ekipam Gorski svizci z Vranskega, Gamsi iz Griž in ekipi Nepredvidljivi iz Braslovč.
Na državno tekmovanje pa se je s treh regijskih uvrstilo 28 ekip, ki se bodo 10. januarja v Idriji potegovale za naslov najboljšega v tekmovanju Mladina in gore.	T. T.
V taborskem vrtcu so se v tem šolskem letu ponovno odločili za humanitarno akcijo. Zbirajo namreč hrano za živali, ki so nastanjene v zavetišču Zonzani, v naselju Jarmovec med Dramljami in Šentjurjem.
Zavetišče Zonzani opravlja to svoje humanitarno poslanstvo že več kot 20 let in je tudi zavetišče z najdaljšim stažem v Sloveniji. Nudi zatočišče zapuščenim psom in mačkam, opravljajo pa tudi veterinarske storitve za Živah. V zavetišču so štirje zaposleni, ki sodelujejo tudi z raznimi organizacijami, aktivisti in drugimi ljubitelji živali. Med ljubitelje živali so se zapisali tudi zaposleni in otroci v taborskem vrtcu, ki so k zbiralni akciji povabili tudi svoje starše. Ti so se-
Nekaj otrok s predstavnikom zavetišča
veda odvezali svoje mošnjičke in kupili mačjo ali pasjo hrano.
Predstavniki zavetišča so sami prišli po zbrano hrano, s seboj pa so pripeljali svoje varovance, tokrat muce, in otroci
so jih z velikim veseljem ljubkovali. Lepo je bilo opazovati njihove zadovoljne obraze, saj so se zavedali, da so z zbrano hrano naredili nekaj dobrega za zapuščene živali. D. N.
V preboldskem vrtcu so gasilci zelo popularni in zanimivi. V okviru obogatitve-nega programa Mladi gasilci v vrtcu, katerega nosilka je Darinka Plaskan, potekajo dejavnosti vse šolsko leto. Še posebej veliko dejavnosti so imeli oktobra, ki je mesec požarne varnosti.
V vrtcu so se pogovarjali o gasilcih, njihovem delu, kdaj in kje gasilci pomagajo, poseben poudarek so dali evakuaciji. Vzgojiteljice so otrokom pokazale oznake za umik iz prostora, gasilci pa so pripravili vajo evakuacije, poleg tega so ta dan potekale tudi igre na temo gasilstva. Otroci so si ogledali
V sredo, 12. 11. 2014, smo se učenci četrtih razredov z avto-
busom odpeljali v Postojno, do Predjamskega gradu. Tam smo si ogledah veliko različnih soban (viteško sobo, srednjeveško kuhinjo, mučilnico, zapor ...). Poslušali smo tudi Erazmovo legendo. Erazem je bil vitez. Po smrti Erazma je zaročenka na njegov grob posadila lipo in tam še raste dan danes. Nato smo si ogledah skrivni predor, ki vodi do drugega dela gradu, saj je grad sestavljen iz dveh delov. Po ogledu gradu smo se odpeljali na ogled Postojnske jame. Tam smo videli vivarij in spoznah posebnost človeške ribice. Njena posebnost je, da ima na sprednjih nogah
tri prste, na zadnjih pa dva. Potem smo odšh na kosilo. Nato je sledil ogled Postojnske jame. Peljali smo se z vlakcem in si ogledali špagetno dvorano, koncertno dvorano, rdečo dvorano
in najlepši stalagmit, imenovan Briljant. Nato smo se z vlakcem odpeljali do končne postaje in z avtobusom do šole v Taboru.
Zala Košiča in Špela Marko, 4. c, POŠ Tabor
Nizozemski in slovenski udeleženci projekta Laughbook
Medgeneracijsko v hribe
Ljubezen do glasbe premaguje slepoto
Tabor rejniških otrok
Sedemindvajsetletna Petra Rom iz Liboj je ena izmed slepih oseb, ki je svoj smisel življenja našla v glasbi in glasbenem ustvarjanju. Rada ima tudi živali in družino, v veliko pomoč ji je zlasti mama, ki jo vozi na nastope, kot teto pa jo razveseljujejo tudi štirje sestrini otroci.
Rodila seje kot nedonošenček
Petra Rom se je rodila s šestimi meseci kot nedonošenček. Preživela je s pomočjo inkubatorja. Ker ji niso dobro zaščitili oči, je prišlo do poškodbe vidnega živca. Zdravniki so sicer rekli, da bo čez kakšno leto lahko videla, a to se ni zgodilo. Ostala je slepa in sprijaznjena s svojo usodo. To pa včasih poslabšuje tudi epilepsija, ki jo je prvič doživela ob vstopu v malo šolo. Drugič je doživela napad epilepsije v sedmem razredu in bila nato dva meseca in pol v bolnici, z epileptičnimi napadi pa se občasno še vedno sooča.
»Osnovno šolo sem obiskovala v Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, kjer sem se pri prof. Zoranu Šrinjarju začela učiti igrati tudi klavir. Opravila sem nekaj izpitov za nižjo glasbeno šolo za klavir, šolanje pa končala v Velenju, kjer sem opravila tudi srednjo glasbeno šolo za orgle,« je v svoji sobi, kjer je igrala na stari pianino, v uvodu najinega pogovora povedala Petra, komunikativno, samozavestno, nasmejano in prijetno dekle, ki je svojo nadarjenost za glasbo kazalo že v zgodnjih letih svojega življenja.
Kot so ji povedali, je, še preden je govorila, mrmrala pesmico Lisička je prav zvita zver (ta pesem je bila pozneje tudi njena izpitna pesem za klavir, op. p). Njen glasbeni talent je v osnovni šoli v zavodu prepoznal tudi njen učitelj. Najprej ji je priskrbel profesorja za flavto, a ko je ta spoznal, da je Petra slepa, je odklonil, saj se mu je ta izziv zdel pretežak. Na njegovo mesto je stopil slepi profesor Zoran Škrinjar in Petro začel učiti igrati klavir. Toda Petra se kljub temu ni odpovedala flavti in se je tudi nanjo naučila dobro igrati.
Petra ima absolutni posluh
Za Petro pravijo, da ima absolutni posluh. Morda so k temu pripomogli tudi geni, rodbinske vezi z nekdanjim priznanim glasbenikom na-rodno-zabavne glasbe Otom Romom. In tudi njena mama je včasih igrala citre. Pravijo tudi, da imajo slepi in slabovidni običajno bolj izostren sluh.
»Učila sem se s pomočjo kaset. Prof. Škrinjar mije skupaj s katerim od svojih kolegov najprej v celoti posnel skladbo na
Udeleženci tabora z voditeljem Andrejem Omulcem
Slepa pianistka Petra
kaseto, nato pa za levo in desno roko. Pri učnih urah je naredil vrstni red igranja, po katerem naj bi igrala vsako skladbo z enim prstom, vendar sem pri tem malo goljufala. Ker je tudi on slep, sem se pretvarjala, da igram z enim prstom, v resnici pa sem si že sama naredila vrstni red in igrala z obema rokama. Tudi profesorica za orgle je imela podoben sistem učenja. Na diktafon mi je posnela skladbo, pri snemanju pa je ob tem, ko je pritiskala na tipke, govorila, kateri prst naj uporabim in kateri pedal orgel. Flavta, klavir, orgle oziroma veliki sintetizator so instrumenti, ki lepšajo moje življenje, z velikim veseljem pa rada zaigram tudi drugim. Brez glasbe si ne znam predstavljati svojega, že tako okrnjenega življenja.«
Ljube so ji vse glasbene zvrsti
Petra igra vse glasbe zvrsti, od klasike do narodno-zabav-ne. Najpogosteje, pravzaprav kar vsak dan, igra za svojo dušo na stari pianino ali sintetizator, z veseljem pa svojo glasbo podarja tudi drugim. Igrala je na poroki svoje prijateljice, ki ji je kot prostovoljka pomagala med šolanjem v ljubljanskem
zavodu. Lepe spomine ima tudi na tekmovanje Pokaži kaj znaš v Dobju pri Planini, kjer je zmagala.
»Zaigrala sem skladbo Ptujskih 5 Nocoj spet misli tavajo. To so bili lepi in prijetni občutki. Od takrat je sicer minilo že kar nekaj let, toda kar je lepo, je vredno ohranjati in se spominjati. Vesela in ponosna sem tudi, da mi je po končani osnovni šoli uspelo šolanje nadaljevati in dokončati na Poslovno-komercialni šoli Celje, kjer sem si pridobila poklic administratorke. Tudi na to obdobje imam zelo lepe spomine. Vsi moji sošolci in profesorji so bili zelo prijazni in so mi pomagali. Po zaslugi svetovalne socialne delavke Lilijane Cerar in kluba Drobtinica sem dobila tudi vrstico (priključek k računalniku, ki v Braillovo pisavo spreminja tisto, kar imamo na ekranu, op. p.) in prenosni računalnik,« je z nasmehom na obrazu povedala moja sogovornica in dodala, da si želi biti čim bolj koristna, saj jo brezdelje dolgočasi.
Preden sva zapustila njeno sobo, mi je zaigrala na svoj stari pianino, izdelan leta 1900 na Dunaju, nato pa mi je pokazala tudi svoje živali.
D. Naraglav
Med krompirjevimi počitnicami je v Vrbju, v prostorih celjske škofijske Karitas, potekal strokovno zabavni tabor za otroke iz rejniških družin. Tovrstni tabori so ena od oblik uspešnega delovanja Rejniškega društva Slovenije in pomoči otrokom iz rejniških družin. Tabore so do zdaj organizirali na več krajih po Sloveniji, drugič pa v Savinjski dolini.
Na taboru delata z otroki dva strokovnjaka, in sicer mag. družinske terapije Andrej Omulec in univ. dipl. socialna pedagoginja Anja Ferlin, ki preživita z rejniki 24 ur na dan.
»Na taboru se otroci posvečajo delu na sebi, pozitivni samopodobi, pridobivanju samozavesti, terapiji preko ustvarjalnih delavnic, glasbe, pogovora in drugih metod. Kot strokovno metodo dela uporabljamo gestalt terapijo in izvajamo socialne igre. Otroci se posvečajo različnim tematikam (odvisnosti, Facebooku, zaljubljenosti oziroma ljubezni, drugačnosti, ker živim v rejništvu, staršem in družini, željam za prihodnost ...). Poskrbljeno je tudi za sprostitev. Z otroki poskušamo ustvariti neko varno in nevtralno okolje, da lažje spregovorijo o svojih težavah in strahovih, saj so v družbi sebi enakih,« je v uvodu našega pogovora povedal mag. Andrej Omulec in nadaljeval: »Tokratni tabor je že šesti po vrsti. Tabori so bili organizirani za otroke prve, druge in tretje triade, že eden prej in tokratni pa je namenjen srednješolcem. Skupaj jih je osemnajst, večina je starih šestnajst let, med njimi pa imamo tudi invalida na vozičku, kar je še dodatna terapevtska izkušnja in izziv tako za naju kot tudi za ostale udeležence tabora.«
Udeleženci so razdeljeni na dve ali tri skupine. Eni pripravljajo zajtrk, drugi kosilo in tretji večerjo. Eden od fantov, ki se šola za kuharja, je pri tem še posebej spreten. Udeleženci pridobivajo pomembna znanja in delovne izkušnje. Ob tem se med seboj spoznavajo in krepijo kolektivni duh ter medse-
Melisa Raiener Teja Eržen
bojno prijateljstvo. Hkrati spoznavajo, da je v delovni skupini mnogo lažje podeliti med seboj svoje življenjske zgodbe.
»Glavna tema letošnjega tabora je Izurimo svojega zmaja, to je tudi naslov ene od risank, ki smo si jo ogledali in na podlagi tega pripravili delavnico, na kateri smo urili svojega zmaja, da bi tiste naše notranje stiske postale na nek način obvladljive, da bi se znali krotiti, da ne izbruhnemo, ampak da znamo pravilno postopati tudi takrat, ko smo tik pred tem, da bomo eksplodirali. Pomemben poudarek namenjamo tudi pogovorom o spolnosti, da bi čim več vedeli o tem in da bi se lahko obvarovali pred posledicami nepremišljenega početja,« je za konec najinega pogovora povedal Andrej Omulec, ki skupaj z Anjo Ferlin pomagata rejnikom kot prostovoljca in za svoje delo ne prejmeta nobenega plačila, saj so tudi tabori brezplačni, z izjemo tokratnega, za katerega so udeleženci prispevali simboličnih 10 evrov. Sicer pa jim pri organizaciji in stroških največ pomaga Karitas, ki jim zagotavlja prostore, vodo, hrano ... In kako doživljajo tabor udeleženci, od kod prihajajo, kakšne želje imajo, smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci tabora.
Patrik Zlodnjak, 16 let (Pari-žlje, Braslovče): »Hodim v drugi letnik srednje šole elektro smeri. Na taboru sem prvič. In moram povedati, da je zelo zanimivo, prijetno in koristno. Tu se marsikaj naučimo, kar nam bo koristilo v nadaljnjem življenju. Medsebojno spoznavanje naših zgodb in situacij, zaradi katerih smo se znašli v rejništvu, je pomembna vsebina našega druženja. Tako znamo biti spoštljivejši drug do drugega in se trudimo, da koga ne prizadenemo. V nadaljnjem življenju si želim pridobiti čim
Patrik Zlodnjak Andrej Omulec
več znanja, biti uspešen pri delu in v zasebnem življenju.«
Teja Eržen, 16 let (Kranj): »Hodim na srednjo zdravstveno šolo na Jesenicah, smer zdravstveni tehnik. Tokrat sem prvič na takšnem taboru in moram priznati, da mi je zelo lepo in prijetno. Tu sem povsem sproščena. Veliko se pogovarjamo, skupaj delamo in se zabavamo, ko je za to čas. Prijetno je skupaj delati in pridobivati izkušnje, ob tem pa spoznavati samega sebe in druge. Moje želje so čim bolje uspeti v življenju, da bi bila dobra medicinska sestra pa tudi dobra in uspešna manekenka, kar je eden izmed ciljev, ki ga deloma že uresničujem skozi manekenski tečaj.«
Melisa Raiener, 15 let (Murska Sobota): »Na tem taboru sem najmlajša, saj sem deveto-šolka. Na taboru sem že drugič. Med letošnjimi prvomajskimi počitnicami sem bila na taboru v Portorožu, zdaj pa sem tu, kjer je še prijetnejše, saj se z nekaterimi poznam že od prej. V veselje mi je delati in se učiti, pridobivati nova znanja in izkušnje. Prijetno in zanimivo pa je tudi spoznavati zanimivosti kraja in njegove okolice. Minule dni smo tako spoznali in si ogledali Ribnik Vrbje, muzej hmeljarstva in pivovarstva, Bio park Nivo in nekatere druge zanimivosti. Želim si uspešno končati šolanje na srednji šoli in študirati psihologijo.«
Podobne odgovore bi dobili tudi od ostalih, čeprav ima vsak svojo življenjsko zgodbo, ki gaje pripeljala v rejništvo. Vse pa so na nek način žalostne, kot je tudi Melisma, ki je v prometni nesreči izgubila mamo samohranilko. Takšne življenjske izkušnje in lepo življenje pri rejnikih pa so lahko dobra popotnica za nadaljnje življenje, k čemur lahko svoje prispevajo tudi rejniški tabori.	D. Naraglav
Zbirateljstvo, vinski cugi in tobak
Po 50 letih ponovno pred oltar
Obisk pri zlatoporočencih
Nande Verdev iz Andraža nad Polzelo premore v svoji zbirateljski zbirki najrazličnejše predmete, tudi zelo veliko starih radijskih aparatov. Zbirateljstvo pa je njegova strast že od mladih nog.
Nande se je začel z zbirateljstvom ukvarjati že v osnovni šoli. Najprej je zbiral škatle vžigalic, kar so počeli tudi njegovi vrstniki. Nato so prišle na vrsto pisemske znamke, pa značke in star denar. Sledilo je zbiranje orodja, orožja in drugih zanimivih predmetov. Med drugim je iskal tudi stare hišne številke iz vojnega časa. Že lep čas pa je njegova zbirateljska strast zbiranje starih radijev in kovinskih zapahov (šles) za zapiranje okenc na lesenih vinskih sodih.
Z zbiranjem proti uničenju in pozabi
»Čas novih tehnologij, novih radijskih aparatov, televizijskih naprav in računalnikov je povzročil tudi veliko uničenje starih radijskih aparatov. Zdelo se mi je škoda, ko sem videl, kako izginja v smeteh del naše tehnološke dediščine. Odločil sem se, da jih začnem zbirati in tako tudi reševati pred uni-
povedal Nande, ki je zelo ponosen na avstrijsko Minervo, pa radijske sprejemnike iz Hitlerjevih časov, ki so redki in dragi, saj so jih ljudje po vojni uničevali, ker je bil na njih vtisnjen simbol Hitlerjevega imperija - orel s kljukastim križem. Zanimivi so tudi bakelitni izpred vojnega časa in po njem. Vsi pa so bili v glavnem narejeni v tujini. Med tistimi, ki so bili narejeni doma, so predvsem poznejši Iskrini ra-
dijski aparati, ki so enostavnejši in ne tako lepo izdelani.
»Kar nekaj radijskih sprejemnikov še deluje. V popravilo je bilo potrebno vložiti kar precej denarja. Zdaj pa je problem s popravili, saj skorajda ni več strokovnjakov, ki bi se s tem ukvarjali, mlajšim pa ni veliko do tega posla, čeprav bi bil po mojem mnenju to še vedno lahko zanimiv izziv in tudi finančno donosen posel,« je prepričan Nande. Njegovo zbi-
je očitno tovrstnim rastlinam prijalo. Že oče se je ukvarjal z vzgojo teh rastlin. Včasih smo imeli v bližnjem Dobriču celo društvo cugarjev. Vse leto smo se člani trudili vzgojiti najdaljše cuge, ob koncu sezone pa smo naredili »fešto« in izmerili naše pridelke ter razglasili zmagovalca,« se spominja Nande. Zelo dobro pa mu uspeva tudi tobak, še ena od posebnih rastlin na njihovem vrtu.
Najin pogovor sva sklenila za mizo v kuhinji, ob kozarčku domačega in v družbi žene Anke, ki pri moževem in sinovem zbirateljstvu nima kakšnih posebnih zaslug, ju pa moralno podpira. To pa tudi nekaj velja. D. Naraglav
Nande med svojo zbirko
čenjem in pozabo. Marsikateri aparat je bil zelo lep in je takrat, ob nakupu predstavljal kar lepo bogastvo. Še zlasti nekateri uvoženi so se mi zdeli zelo dragoceni. Moja zbirka se je nenehno povečevala. Danes jih je skupaj že okrog 300 ali še čez. Precej aparatov sem dobil, precej pa proti plačilu, zlasti tiste najvrednejše. Nekatere sem kupil na bolšjem sejmu. Bili so časi, ko sem šel vsako soboto ali nedeljo na sejem,« nam je
rateljsko zbirko dopolnjuje sin Igor z zbirko orožja in raznih dokumentov, povezanih tudi z marčevskim dogodkom iz leta 1944, ko je nad njihovim krajem strmoglavilo sestreljeno ameriško vojno letalo z desetčlansko posadko.
Letos rekordni vinski cugi
Nandetovo velike veselje je tudi vrtnarjenje. Še zlasti je ponosen na posebne buče, imenovane cugi, ki se posušene uporabljajo za jemanje vzorcev vin iz sodov.
»Zelo sem vesel, da mi je letos uspelo pridelati dolge cuge. Letos je bilo veliko dežja, kar
TA VESELI DAN KULTURE
B. decembra, na dan, ko se spominjamo rojstva slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, vabimo tudi tudi letos na
alee
DAN ODPRTIH VRAT EKOMUZEJA HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE ter
SAVINOVE HIŠE.
Obiščite nas med 9. in 17. urol
Informacije: TIC Žalec, 710 04 34, www.turizem-2alec.si
Zadnjo oktobrsko soboto sta svoj zlati zakonski jubilej praznovala Stanislava in Rudolf Friškovec iz Prebolda. Jubilej sta kronala s ponovno zaobljubo pred oltarjem cerkve svetega Pavla v Preboldu in duhovnikom Damjanom Ratajcem, v preboldskem hotelu pa tudi s civilnim obredom, ki ga je opravil župan Vinko Debelak.
Njuni priči sta bili zet Matjaž Štinek in vnukinja Sara Štinek. S praznovanjem so nadaljevali na svojem domu v Preboldu. Ob tem ni manjkalo obujanja spominov na čas pred 50 let, ko sta se kot Celjana poročila v cerkvi sv. Danijela in na celjskem matičnem uradu. Takrat sta se poročila v naglici, saj je Savinja prestopila bregove in vsepovsod poplavljala.
Zakonca Friškovec sta dobro leto po poroki svoje družinsko gnezdo obogatila s hčerko Tatjano. Leta 1979 se je družina preselila v Prebold, v enega od
Zvesta sebi in kmetiji
Pred dnevi sta praznovala biserno poroko, torej 60 let skupnega življenja, zakonca Julija in Vilijem Prislan iz Pariželj v braslovški občini. Cerkveni obred je v braslovški župnijski cerkvi opravil domači župnik Milan Gosak.
Svojih skupnih 60 let zakona sta preživela v slogi, ljubezni in medsebojnem spoštovanju. Z zanosom sta si gradila topel in varen dom, ki je dajal zavetje družini in nudil gostoljubje vsakemu obiskovalcu. Vse življenje sta posvetila svoji kmetiji, družini in vzgoji treh hčera, ki imajo zdaj že svoje družine.
Biseroporočenca Julija in Viljem Prislan
Življenje jima ni prizanašalo s trpljenjem in tudi ne skoparilo z radostmi in s srečo. Srečna sta, "da jima je Bog naklonil
življenje v dvoje tudi v poznih letih" in da sta lahko zgled in vzor zvestega zakona.
T.T.
Zakonca s svojima pričama, z vnukinjo in zetom
Člani Društva upokojencev Griže se vsako prvo sredo v mesecu udeležijo rekre-ativno-kulturnega srečanja. Ena od zadnjih sred pa je bila še posebej zanimiva. Na pobudo ene od članic so združili prijetno s koristnim in se podali na pohod in obisk zakoncev Anice in Saša Zupanca, ki sta praznovala 50-letnico zakonskega življenja.
Čestitali so jima ob jubileju in jima izročili priložnostno darilo, zakonca pa sta jih pogostila z jesenskimi dobrotami. Pripravila sta namreč kar tri menije jedi iz buč in postregla s pijačo, vmes je bilo slišati ubrano petje, veseli dogodek pa so popestrili s skeči.
Na obisku pri zlatoporočencih
Predsednica društva Danica Vončina Veligošek nam je povedala, da so s tem dodali zanimiv kamenček v mozaik njihovega bogatega društvenega življenja, ki se odvija v različnih
sekcijah (kolesarski, rudarski, športni, pevski ...). Radi se odpravijo na pohod, izlete, letovanja, krepijo medgeneracijsko sodelovanje in izvajajo številne druge dejavnosti.	D. N.
tamkajšnjih blokov, pozneje sta si zgradila hišo, v kateri živita skupaj s hčerkino družino. Hčerko sta vzgojila kot pravita v delovno, marljivo, uspešno in ljubečo hči. Ponosna pa sta tudi na vnukinjo Saro, ki je že skoraj pri koncu študija medicine. V šali včasih pravita, da imata dobro hčerko, odličnega zeta in super vnukinjo.
Rudolf - Rudi Friškovec, rojen leta 1939, je bil zaposlen v
TT Prebold, že kar nekaj let pa se ljubiteljsko ukvarja s slikarstvom in fotografijo in je član likovnih sekcij na Polzeli, v Taboru, Velenju ter celjskega društva fotografov Svit. Veliko je razstavljal na skupinskih razstavah po vsej Sloveniji. Decembra in januarja pa bo imel samostojni razstavi na Polzeli in v Preboldu. Je planinec, kolesar, pohodnik, smučar, tekač, rad rola, je gasilec in počne še marsikaj zanimivega.
Žena Stanislava, rojena leta 1946, je tista, ki skrbi za rože, vrt in odlično hrano za vso družino. Zašila je veliko gobelinov, nakvačkala veliko prtičkov ter spletla kar nekaj jopic in nogavic. Z možem sta včasih preživljala poletja na svoji jadrnic, pozneje v prikolici, pred kratkim pa sta se kar nekajkrat odpravila v gore. Ponosna sta na svojo družino. Hčerki in tudi ostalim pa sta zgled ljubečega skupnega življenja, dolgega pol stoletja. D. Naraglav
V Matkah v spomin
Preboldska kultura v ogledalu časa
Med polaganjem venca pred spomenik
Drugo oktobrsko soboto je pri domačiji Likovičevih v Matkah potekala spominska slovesnost ob 70-letnici velike nemške hajke, v kateri je izgubilo življenje šest partizanov.
Spominsko slovesnost je organizirala preboldska krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Žalec. Slovesnost ob spomeniku padlim partizanom pod Mrzlico, na mestu, kjer so v bližini dali svoja življenja za svobodo, so začeli s pozdravom predsednice preboldske borčevske organizacije za ohranjanje vrednot NOB Bože Verdev. Nato je zadonela pesem Moškega pevskega zbora Svobode Prebold pod vodstvom Bojane Hrovat, ob spremljavi Jožeta Škorjanca in Andreja Stergarja. Nastopili so tudi učenci OŠ Prebold, ki so pred spomenik položili spominski venec, Viljem Petek pa je osvetlil dogodke na vojni čas in veliko nemško hajko izpred sedemdesetih let. Te hude čase je v svoji knjigi opisal pisatelj Branko Zupanc, sin že umrlega partizana Ludvika Zupanca - Iva, borec I. Štajerskega bataljon in udeleženec legendarne prve frontalne bitke štajerskih partizanov na Čreti.
Leta 1944 so nacisti na vseh frontah v Evropi vse bolj izgubljali svojo moč. Nemška vrhovna komanda je zato med drugim zapovedala, da je potrebno očistiti območje Slovenije, da bi se lahko 400 tisoč glava (takrat že zmanjšana na 250 tisoč) jugovzhodna armada pod poveljstvom generala Loe-ra z Balkana brez bojev prebila proti severu. Posebej je opisal tudi dogodke, ko je v Matkah padlo šest partizanov.
Padlo šest partizanov
Med več oboroženimi spopadi okupatorjeve vojske s partizanskimi enotami je 13. oktobra potekala tako imenovanoa »hajka na banditenberg«. Ker so bili kraji od Matk, Zahoma do Mrzlice in širše okolice že dokaj svobodni, so se tukaj partizani često zadrževali in počutili varne. Po domačijah je bilo takrat okrog 30 partizanov, ki so sestavljali posamezne politične, kulturne, gospodarske, mobilizacijske skupine in ku-
rirje. Poleg teh je bilo tu še 36 na novo mobiliziranih in še neoboroženih ljudi. O prisotnosti partizanov na tem območju je bil okupator obveščen preko svojih informatorjev. Ker je predpostavljal, da gre za preko 100 partizanov, je v napad poslal večje število oboroženih enot in hotel s presenečenjem zajeti in uničiti partizanske borce in aktiviste. Tako so se že preko noči z 12. na 13. oktober nemške.kolone bližale izhodišču za napad z vzhoda, zahoda in s severa. Ta ukana bi se v precejšnji meri sovražni vojski tudi posrečila, če ne bi partizanski kurir Luka, ki je prenočeval pri Zahomšku, iz previdnosti šel pogledat, če ni zunaj kaj nenavadnega. Ko je stopil na prag hiše, je zaslišal glasni »Hände hoch!«(Roke k višku!) in temu je sledilo takojšnje streljanje za bežečim Lukom. Na srečo ga ni zadela nobena krogla, so pa bili rafali nemškega mitraljezca rešilni signal za večino partizanov in domačinov. V trenutku sta bili obe dolini do Podmr-zlice na nogah, nastopila pa je tudi precejšna začetna panika med partizani in prebivalci, saj niso točno vedeli, kje se sovražnik nahaja. Nekateri partizani so poniknili v naprej pripravljena skrivališča, drugi pa so iskali izhod in kritje v naravi. Tako je skupina vseh 36 novincev bila varno pripeljana skozi nemški obroč v gozdove pod Mrzlico. Tudi večina partizanov in prebivalcev, ki so zbežali od doma, je našla pravo smer izhoda. Žal pa ne vsi. Skupina šestih partizanov, katerih imena so vklesana na spomeniku (Miha Hribar, Marjan Pravdič, Anton Robida, Franc Zagoričnik, Terezija Stenovec in Anica
Žličar), se je ravno tako hotela varno umakniti v gozdove Mrzlice. Toda usoda se je z njimi grdo poigrala, saj so pritekli ravno v obroč nemške zasede, ki je z rafali pokosila vseh šest mladih partizanov, najmlajši med njimi je bil star komaj 16 let, ostali pa od 19 do 24 let.
Viljem Petek je temu na svečanosti v Matkah dodal: »Kljub zastrahujočemu regljanju mitraljezov, pokanju pušk in bobnenju eksplozij minometnih granat pa cilj nemškega okupatorja ni bil dosežen. Da žrtve te velike hajke niso bile še večje, gre predvsem zahvala prebivalcem pod Mrzlico, Zahomom in Matkam, kjer so junaško poskrili vse, kar bi izdajalo partizane. Nemci niso dobili nobenih podatkov o stanju in gibanju partizanov, čeprav so s svojo grobostjo in z nadutostjo izsiljevali informacije od ljudi, ki iz različnih vzrokov niso zbežali od doma. Fantje in dekleta pa so v začetku napada tekali od hiše do hiše in prenašali obvestila o pohodu nemške oborožene vojske in tako marsikateremu partizanu rešili življenje, ker so se pravočasno umaknili v nepregledne gozdove bližnjega Kamnika, Mrzlice, Golave pa tudi Žvajge.«
Boža Verdev je v svojem ostrem in kritičnem govoru opozorila na probleme pri pripravljanju takšnih in podobnih prireditev, saj sodelovanje ni takšno, kot bi si želeli. Ob koncu slovesnosti je zbrane nagovoril tudi župan Vinko Debelak, ki je dejal, da bi bilo prav, če bi se na to spomnili vsako leto in tako krepili naše domoljubje ter ohranjali spomin na tiste najtežje čase naše zgodovine.
D. Naraglav

AVTODELI
Šlandrov trg 11,3310 Žalec Tel. 710 40 13, GSM 031 323 441 Delovni čas: vsak dan 9-13 in 14-17 ure, sobota 8-12
POPUST DO -30 %
(rezervni deli za vsa vozila)
Takšen je naslov knjige, ki so jo v torek, 21. oktobra, predstavili v večnamenski dvorani preboldskega vrtca in knjižnice. Avtorica knjige, izdane v samozaložbi, je Pre-boldčanka Anica Trivan, ki se po desetletju in več odsotnosti iz preboldskega javnega življenja s to knjigo in tudi s svojim slikarskim opusom, ki ga je pred tem predstavila na Večeru na zofi, ponovno vrača v tirnice preboldske kulture.
V določenem obdobju je močno zaznamovala kulturno in družbenopolitično življenje v občini. Nekaj let je bila predsednica KD Svoboda Prebold. V tem času je organizirala številne dobrodelne koncerte, namenjene zbiranju sredstev za izboljšanje pogojev delovanja kulture, zlasti občinske knjižnice. V načrtu je bila obnova kulturnega doma, a se je izkazalo, da zaradi dotrajanosti ta ni smiselna in da je bolje zgraditi nov objekt. Tako je prišlo do rušenja starega objekta, a namesto gradnje novega, so na mestu porušenega doma zgradili parkirišče, kar ji je, kot pravi, skoraj strlo srce. Razočarana nad občinsko politiko in ljudmi, ki so jo hoteli diskreditirati, se je umaknila. Odločila se je za popolno abstinenco od družbenega dogajanja v kraju in občini. Pred letom dni je privolila, da bo gostja v preboldski knjižnici na pogovornem večeru, imenovanem Večer na zofi. Ob tej priložnosti je dala na ogled tudi svoja slikarska dela, ki jih je ustvarjala v tem času odmika iz javnega življenja v kraju. Župan Vinko Debelak jo je ob tej priložnosti povprašal, kako je z njeno knjigo, ki jo je nameravala izdati že takrat, a je misel na to zaradi poznejših dogodkov opustila.
S predstavitve knjige
To vprašanje jo je ohrabrilo in odločila se je, da bo tisto, kar je začela, tudi dokončala. Z vso vnemo se je ponovno lotila dela in knjigo uspela izdati.
Kot je povedala na predstavitvi, z njo se je pogovarjal Janez Vedenik, je skoraj ves svoj prosti čas namenila temu svojemu knjižnemu novorojenčku. Kot samozaložnica pa je morala poleg pisanja opravljati tudi vsa druga dela. Kljub temu pa vsega ne bi zmogla sama, če ne bi našla podpornikov, ki so ji pomagali uresničiti zastavljeni projekt.
Knjiga je obsežna, saj ima več kot 300 strani. Razdeljena je na več sklopov in v prvem so predstavljene zgodovinske osebnosti s področja kulture, ki jih ni več med živimi, na primer pisatelj Janko Kač ali skladatelj dr. Anton Schwab. V drugem sklopu so predstavljene osebnosti, ki nadaljujejo njihovo delo, na primer Ervin Fritz, Janko Petrovec, pa Pihalni orkester Prebold in drugi. V tretjem sklopu govori o začetnih korakih v svet kulture, v četrtem so predstavljeni avtorji raznih likovnih in drugih razstavljenih del, v petem, ki je tudi najobsežnejši, piše o številnih krajanih, ki so in še delujejo na področju kulture. Posebno poglavje predstavlja-
Knjiga Preboldska kultura v ogledalu časa
ta tudi zgodovinski oris kulturne dejavnosti in poglavje Moj zorni kot, ki predstavlja in razkriva avtoričino življenje in njeno delovanje v kulturi.
Predstavitev so z branjem odlomkov iz knjige popestrili Gašper Hriberšerk ter Darinka in Monika Plaskan, s plesom pa Nina Vidmajer. Za prijetno pevsko in glasbeno doživetje so ob spremljavi na klavirju, na katerega je igrala Ana Rudnik Pavlica, poskrbeli pevki Bernarda in Marija, duet Andrej Bremec in Janko Jutriša ter ljudski pevci Prijatelji 6 še. Zbrane sta nagovorila, avtorici knjige pa izrekla čestitke tudi Marko Repnik in župan Vinko Debelak.
D. Naraglav
Družine letos v Braslovčah
Dobitniki letošnjih priznanj z županom Branimirjem Strojanškom in Adijem Vidmajerjem
Vsakoletno srečanje družin, ki so v času slovenskega osamosvajanja skrivale orožje Teritorialne obrambe, sekretariata za narodno obrambo in takratne milice, je letos potekalo v Spodnjih Gorčah v braslovški občini.
Udeležencem je kot gostitelj izrekel dobrodošlico župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, predsednik Območnega združenja ZVVS Spodnje Savinjske doline Adi Vidmajer pa je na kratko osvetlil prelomni čas osamosvojitve Slovenije in poudaril vlogo družin, ki so se s tem dejanjem izpostavile veliki nevarnosti. O pomenu tega domoljubnega dejanja in ohranjanju tradicije vsakoletnega srečanja so zbranim spregovorili tudi predsednik žalskega odbora policijskega veteranskega društva Sever Rado Gašparič, predsednik Združenja borcev za vredno-
te NOB Marijan Turičnik, župan Občine Prebold Vinko Debelak in novi podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik. V imenu družin pa se je za organizacijo vsakoletnega srečanja zahvalil Vili Cremo -žnik.
Ob tej priložnosti so prizadevnim članom ZVVS podelili tudi priznanja. Bronasto plaketo ZVVS je prejel Stjepan Šinček s Polzele, srebrno pa Mladen Melanšek (Žalec),
Boštjan Lesjak (Žalec) in Ludvik Onuk (Studence, Ponikva). Najvišje tokratno priznanje -red ZVVS III. stopnje pa so podelili Jožetu Hladetu iz Vrbja.
Uradni del srečanja je povezovala Jerneja Kolar, v kulturnem programu pa sta nastopila harmonikar Drago Jambrek in pevka Maša Zakonjšek, ki jo je na kitari spremljala njena sestra Tjaša Zakonjšek.
D. Naraglav
OBODRITI: slovansko pleme ATASI: sirski politik SBORN: zveza indijan. poglavarjev ŠKAJE: opilki SASS: madžarska pevka AKSUM: etiopijsko mesto ANIS: janež lat. KOLEKTE: izbrano branje
Nagradna križanka »Brglez«
Rešitev križanke, objavljene v oktobrski številki Utripa: MESNE-DOBROTE-KMETIJE-DOLAR Izžrebani nagrajenci: 1. Darko Strahovnik, Goriška 42, Velenje; 2. Štefka Jordan, Ob strugi 18, Šempeter; 3. Maja Rakun, Zg. Gorče 15, Braslovče.
Nagrajence bo o nagradi obvestil Robert Dolar, s. p., Dobrote kmetije’Dolar. Pokrovitelj križanke v tej številki pa je BRGLEZ d. o. o., Vransko 17, Vransko Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 9.12. 2014.
...adaljevanje s strani 17
Sobota, 6. december, od 8. do 11. ure
kmečka tržnica;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 7. december, od 16. do 19. ure
odprtje kina Kino (o)živi: odprta vrata;
razstava, ogled projekcijske kabine; Slovenska kinoteka, Občina Prebold, filmska sekcija KUD Svoboda; Dvorana Prebold (Katja Huš, 041 394 618).
Nedelja, 7. december, ob 19. uri
kino - Dvoriščno okno (1954, A. Hitchcock, ZDA, slo. podnapisi); Slovenska kinoteka, Občina Prebold, filmska sekcija KUD Svoboda; Dvorana Prebold (Katja Huš, 041 394 618).
Sreda, 10. december,
pravljičen pohod z lučko (Vrtec Prebold, 703 63 90).
Petek, 12. december, ob 18. uri
dobrodelni koncert »Za Milenine otroke«; športna dvorana OŠ Prebold (OŠ Prebold, 703 64 20).
Sobota, 13. december, ob 10. uri
ustvarjalna delavnica;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Sobota, 13. december,
Čez goro k očetu; PD Prebold (Adi Vidmajer, 031 682 317).
Nedelja, 14. december, ob 17. uri
kino za mlajše - Želvino osupljivo potovanje
(2009, N. Stringer, VB/Avstrija/ Nemčija, slo. podnapisi);
Slovenska kinoteka, Občina Prebold, filmska sekcija KUD Svoboda; Dvorana Prebold (Katja Huš, 041 394 618).
Nedelja, 14. december, ob 19. uri
kino - Splav meduze (1980, K. Godina, Slovenija, ang. podnapisi); Slovenska kinoteka, Občina Prebold, filmska sekcija KUD Svoboda; Dvorana Prebold (Katja Huš, 041 394 618).
Torek, 16. december, od 15.35 do 16. ure
Božiček v knjižnici;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Torek, 16. december, od 19. do 20. ure
meritve krvnega tlaka, sladkorja, holesterola, trigliceridov; prostori RK Prebold.
Sobota, 20. december, ob 10. uri
ustvarjalna delavnica;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Sobota, 20. december, od 15. ure dalje
božična tržnica in prihod Božička s programom za otroke;
Režajeva domačija; TD Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 20. december, ob 17. uri
luč miru iz Betlehema; cerkev sv. Pavla Prebold.
Nedelja, 21. december,
luč miru iz Betlehema:
ob 10.30 v Mariji Reki,
od 15.00 do 15.45 v Matkah in Kaplji
vasi,
od 16.00 do 16.45 v Šeščah in Latkovi vasi,
od 17.00 do 17.45 v Svetem Lovrencu.
Nedelja, 21. december, ob 19. uri
kino - Dober, grd, hudoben (1966, S. Leone, Italija, slo. podnapisi); Slovenska kinoteka, Občina Prebold, filmska sekcija KUD Svoboda; Dvorana Prebold (Katja Huš, 041 394 618).
Ponedeljek, 22. december, ob 18. uri
božično-novoletni koncert glasbene šole C3 center; Dvorana Prebold (Saša Korun, 040 506 636).
Četrtek, 25. december, ob 18. uri
božično-novoletni koncert; dvorana OŠ Prebold;
Pihalni orkester Prebold (Brane Verk, 041 783 207)!
Petek, 26. december,
6. pohod na vrh Golave;
PGD Šešče
(Marjan Sitar, 031 663 947).
Sobota, 27. december, od 8. do 11. ure
kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 27. december, ob 17. uri
Božičkov večer za najmlajše;
Gasilni dom Matke; PGD Matke (Ana Stergar, 041 502 151).
Nedelja, 28. december, ob 16. uri
božični koncert Marjana in Majde
Petan; Anin dom
(Damjan Ratajc, 03/572 41 83).
Nedelja, 28. december, ob 19. uri
kino - Chungking express (1944,
K. W. Wong, Hong Kong, slo. podnapisi);
Slovenska kinoteka, Občina Prebold, filmska sekcija KUD Svoboda; Dvorana Prebold (Katja Huš, 041 394 618).
Torek, 30. december, ob 18. uri
Prisluhnimo pravljici;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Sreda, 31. december,
srečanje planincev na Golavi;
PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
OBČINA POLZELA
Ponedeljek, 1. december, ob 18. uri
odprtje razstave likovnih in fotografskih del Rudija Friškovca; Grad Komenda (Rudi Friškovec, 031 335 285).
Sreda, 3. december,
Ta veseli dan kulture:
ob 17. uri lutkovna igrica za otroke
»Copatek za trden korak« (VIT-točka)
ter za odrasle javna vaja poizelskih
tamburašev z gosti na Gradu
Komenda (v avli);
ob 19. uri gledališka igra andraških
gledališčnikov »Zadrega iz zadrege, zadrega nad zadrego« v Domu krajanov Andraž (ZKTŠ v sodelovanju z RK, KUD Dudovo drevo, KUD Polzela in KD Andraž, 703 32 28).
Četrtek, 4. december, ob 16. uri
medgeneracijsko srečanje; prostori Vrtca Polzela (Marjana Šmajs, 031 343 774).
Petek, 5. december, ob 14.50
201. lunohod Pesje-Gora Oljka; zbor na železniški postaji na Polzeli (Rudi Divjak, 031 525 790).
Petek, 5. december, ob 17. uri
Miklavžev prihod v cerkev sv. Marjete (Jože Kovačec, 041 742 965).
Sobota, 6. december, ob 14.30
praznik sv. Barbare, zavetnice rudarjev;
cerkev sv. Andreja v Andražu (Anton Mešič, 041 602 974).
Sobota, 6. december, ob 15. uri
miklavževanje na Vimperku; zbor pri domu Du Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790).
Sobota, 6. december, ob 17. uri
lutkovna igrica Mojca Pokrajculja, prihod Miklavža in praznično prižiganje lučk;
Grad Komenda, VIT-točka (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Vsako nedeljo v decembru ob 9. uri
redni tedenski hitropotezni turnir; prijave ob nedeljah do 9. ure;
Kulturni dom Polzela (Tomi Masnec, 041 783 213).
Torek, 9. december, ob 17. uri
Kaj narediti, ko se nekdo nenadoma zgrudi?
prikaz ustreznih postopkov reševanja; predavateljica Martina Lesjak Povše; Grad Komenda, VIT-točka (Matjaž Črešnovar, 041 601 751).
Sobota, 13. december, od 8. ure dalje
kmečka tržnica pred trgovino Tuš (Alenka Žnidar, 031 795 685).
Sobota, 13. december, ob 10. uri
Trije prašički, interaktivna lutkovna pravljica;
otroški abonma „Levček" in izven; Kulturni dom Polzela (ZKTŠ, 703 32 28).
Nedelja, 14. december, od 10. do 13. ure
praznična Coknpok kupčija vol. 8, nastop skupine Alizaraznimivogali; Grad Komenda (Bina Plaznik, 041 692 772).
Nedelja, 14. december, ob 15. uri
Urica ljudskih melodij in napevov;
Dom krajanov Andraž
(Milan Zabukovnik, 040 215 545).
Ponedeljek, 15. december, ob 18. uri
likovna razstava Sandre Majhenšek; Grad Komenda.
Torek, 16. december, ob 19. uri
»Bazar za dušo in telo« z znano Slovenko; Atrij Gradu Komenda (Vesna Lorger, 031 301 251).
Sreda, 17. december, ob 18. uri
javni nastop učencev Glasbene šole Cecilija; Glasbena šola Cecilija (Stanko Podbregar, 041 662 805).
Četrtek, 18. december, ob 16. uri
medgeneracijsko srečanje; mala dvorana KD Polzela (Marjana Šmajs, 031 343 774).
Četrtek, 18. december, ob 17. uri
Prisluhnimo pravljici;
Grad Komenda - prostori knjižnice (Renata Novak, 703 32 04).
Petek, 19. december, ob 18. uri
Nodi pričakuje dedka Mraza, lutkovna predstava;
Kulturni dom Polzela (Katja Gole, 040 188 130).
Sobota, 20. december, ob 8. uri
zadnji planinski izlet v neznano; zbor pri igrišču v Andražu (Vili Pižorn, 041 783 734).
Sobota, 20. december, ob 8. uri
pohod v neznano;
zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778, Jožica Jegrišnik, 031 840 387).
Sobota, 20. december, od 9. do 12. ure
božični sejem; parkirišče ob občinski
stavbi na Polzeli
(Alenka Žnidar, 031 795 685).
Sobota, 20. december, od 9.30 do 10.30
obisk Božička v knjižnici;
Grad Komenda - prostori knjižnice (Renata Novak, 03/703 32 04).
Nedelja, 21. december, ob 15. uri
„Božič za staro in mlado";
Dom krajanov Andraž (Vili Kotnik, 031 655 488).
Četrtek, 25. december, ob 18. uri
božično-novoletni koncert v cerkvi sv. Marjete
(KGD Cecilija, ZKTŠ Polzela, Občina
Polzela
703 32 28).
Nedelja, 28. december, ob 9. uri
novoletni turnir in podelitev pokalov za celoletna tekmovanja;
Kulturni dom Polzela (Tomi Masnec, 041 783 213).
Torek, 30. december, ob 8. uri
božično-novoletni pohod s koledniki; parkirišče ob občinski stavbi na Polzeli (Mirko Jegrišnik, 041 902 183).
Sreda, 31. december, od 22. ure dalje
silvestrovanje na prostem z glasbeno skupino Mladi upi; parkirišče pred občinsko stavbo na Polzeli (ZKTŠ Polzela, 03/703 32 28).
ifžalec mW v OBJEMU ZELENEGA ZLATA	
PRAžHI PECEJ	IČrit AlPU
Očistili Rakunovo brezno
Lovci in lastniki na enem bregu
Jamarji Koroško-Šaleškega jamarskega kluba Speleos-Si-ga Velenje so s podporo Zavoda RS za varstvo narave in Občine Polzela sredi oktobra izvedli akcijo odstranjevanja odpadkov iz jam. Iz tako imenovanega Rakunovega brezna v Založah so odstranili odpadke in s tem preprečili nevarnost onesnaženja pitne vode na tem območju.
Vhod v jamo meri manj kot meter, njena globina je 30 m, v njej pa se nahaja več kot 137 m dolg sistem jamskih rovov. Zaradi strmejših vmesnih stopenj med etažami ima značaj brezna, ki nosi svoje ime kar po lastniku zemljišča - domačiji Rakun. Stene so bogato obložene s sigo in okrašene s kapniki različnih oblik in veliko: sti. Brezno ima status naravne vrednote državnega pomena.
Uspešno izvedena naravovarstvena akcija čiščenja je rezultat dobrega sodelovanja z društvi in lokalno skupnostjo, ki je ključnega pomena za uspešno varstvo narave v nekem okolju. Da bi tudi splošna javnost izvedela čim več o pomenu varstva narave, je celjska enota Zavoda RS za varstvo narave v sodelovanju z velenjskimi jamarji v prvi polovici
novembra na Gradu Komenda na Polzeli pripravila predavanje na to temo.
V Sloveniji imamo v katastru jamskih objektov registriranih že blizu 12.000 jam in brezen. V nekatere izmed njih brezvestni ali premalo poučeni ljudje odlagajo razne odpadke, ne zavedajo pa se, da je to početje lahko nevarno za onesnaženje voda in s tem za zdravje ljudi.
D. Naraglav
Jamarji, ki raziskujejo kra-ško podzemlje, tako velikokrat naletijo na vse mogoče odpadke. Pred leti so imeli preboldski jamarji v jami, ki so jo poimenovali Smetišnica in ki leži nad Jamo Pekel, veliko dela. Poleg drugih odpadkov so iz nje potegnili okrog 120 kg težkega prašiča. Čez dobrih 14 dni so ponovno nadaljevali s čiščenjem in z merjenjem jame in med tem vmesnim časom je nekdo v jamo odvrgel poginulega telička. Obvestili so pristojne inštitucije in dogodek objavili v časopisu. Očitno so se storilci ustrašili in poginulega telička skrivaj odstranili iz jame. Ob neki drugi priložnosti so v breznu nad Polzelo naleteli na veliko poginulih kokoši, ki jih je najbrž pomorila kurja kuga.
To sta le dva primera človeške brezvestnosti, ki bi lahko pripeljala do nepredvidljivih posledic, saj so podzemeljski prostori povezani z vodnimi izviri in pot do okužbe je lahko hitra. Zavedati se moramo, da ima zaradi lastnosti kraškega okolja voda ob hitrem pretakanju skozi preluknjano podzemlje zelo majhno samočistilno sposobnost. Če k temu prištejemo še smeti, odvržene v jame v zaledju izvirov, predstavlja to resno grožnjo naši pitni vodi.
Udeleženci očiščevalne akcije
Lovci s koruzo povrnili škodo
Pri Zagožnovih, po domače Mrkulovih, v Mariji Reki so ličkali koruzo, kar pravzaprav ni nič posebnega, saj lahko v zadnjem času zasledimo vse več opravil in druženj, s katerimi želijo ohraniti ta stari običaji. Je pa bilo tokratno ličkanje ali kožuha-nje, kot pravimo tovrstnemu opravilu po domače, vendarle nekaj posebnega.
Do vsega tega morda niti ne bi prišlo, če se gospodar Andrej ne bi domislil, kako bi si lahko v dogovoru z lovci LD Prebold povrnil nastalo škodo, ki so mu jo povzročile divje svinje. Najprej pogovori, nato so ocenili škodo in rezultat je bil sklenjen dogovor, in sicer da lovci priskrbijo koruzo, za spravilo in ostalo pa poskrbi Andrej. Tako seje tudi zgodilo. Lovci so v Kaplji vasi odkupili koruzo, in to kar na njivi, kajti predpogoj za dobro ličkanje je ročno pobrana (potrgana) koruza. Andrej je s prijatelji koruzo pripeljal na domačijo, jo znosil na senik in pripravil vse ostalo za ličkanje, ob tem pa so oživeli spomini na nekdanje čase. K temu velja dodati, da so z dogovorom tako preboldski lovci kot domačini iz Marije Reke dokazali, da je v slogi moč in da je kljub škodi zaradi divjih prašičev z dogovorom in nekaj dobre volje moč najti rešitve.	D. Naraglav
»Le sodelovanje med lastniki gozdov in lovci lahko pripomore k temu, da nam bo država prisluhnila in ne bo prelagala reševanje problemov na naša pleča,« je v uvodu okrogle mize, ki jo je 15. novembra skupaj s celjsko območno enoto Zavoda za gozdove pripravilo Društvo lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline, poudaril predsednik društva Rok Sedminek. Okroglo mizo v lovskem domu na Gozdniku so posvetili problematiki upravljanja z divjadjo na območju Spodnje Savinjske doline, ob tem pa izpostavili še mnoge druge probleme.
Tema je privabila številne lastnike gozdnih zemljišč, ki jih je najprej v imenu soorganizatorja dogodka nagovoril vodja žalske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije Uroš Petrič: »Škoda v gozdovih zaradi divjadi, zlasti divjih prašičev, je zelo aktualna tematika. Gre predvsem za to, da se vzpostavi komunikacija med lastniki gozdnih in kmetijskih zemljišč ter lovci. V tej komunikaciji včasih prihaja do kratkih stikov in te bi radi odpravili. Mi smo nekakšen vezni člen med njimi, v pristojnosti našega zavoda pa je tudi načrtovanje gospodarjenja in upravljanja z divjadjo.«
Peter Terglav s celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je odgovoren za načrtovanje upravljanja z divjadjo na savinjsko-kozjanskem lovsko upravljavskem območju (140 tisoč hektarov lovnih površin, 33 lovskih družin): »Načrt pripravljamo vsako leto v začetku januarja, ko uredimo vse evidence odvzema divjadi v preteklem letu. Pregledamo trofeje in čeljustnice uplenjene visoke divjadi in tudi količino krmljenja in vse ostale ukrepe v lovišču. Sledijo analiza, primerjava s prejšnjimi leti in priprava osnutka lovsko upravljavskega načrta, ki ga nato predstavimo zainteresirani javnosti (predstavnikom lokalnih skupnostih, upravnih enot, inšpekcijskih služb, kmetijsko-gozdarske zbornice, kmetijskega zavoda, lovskih organizacij in predstavnikom ostalih društev, katerih dejavnost se dotika tega področja), ki lahko na osnutek poda pisne pripombe. Kot odgovorni načrtovalec moram pisno odgovoriti na vse pripombe. Predlog načrta zatem obravnava svet zavoda, v katerem sta tudi predstavnika kmetijstva, nato pa ga pošljemo na resorno ministrstvo in s sklepom ministra postane veljaven. Potrjeni načrt razdelimo lovskim družinam, ki upravljajo z lovišči, lovci pa morajo v mejah dopustnih odstopanj tak načrt tudi izvršiti.«
Zdravko Mastnak iz Savinj-sko-Kozjanske lovske zveze je poudaril, da se lovci zavedajo dejstva, da so lovišča v zasebnih gozdovih, vendar pa ne gre prezreti dejstva, da opravijo kar milijon prostovoljnih delovnih ur na leto, plačujejo državi
Peter Terglav
koncesnino, lastnikom pa odškodnine zaradi divjadi. Odstrel divjih prašičev se zadnjih sedem let povečuje, kljub temu se povečuje tudi škoda zaradi divjadi. Povprečna letna škoda zaradi divjih prašičev na našem območju znaša 19.000 evrov. Lastniki so opozorili tudi na vedno večjo škodo zaradi jelenjadi.
Lastnik gozda mora v treh dneh škodo pisno prijaviti pristojni lovski družini, lovci pa morajo v osmih dneh opraviti ogled. Če ne dosežejo dogovora o višini odškodnine, si mora stanje ogledati drugostopenjska komisija, ki poda oceno. In če se lastnik ne strinja z njeno oceno, lahko v roku treh let vloži odškodninski zahtevek na sodišče. Letni načrt upravljanja z divjadjo pri odstrelu divjih prašičev predpisuje le najnižjo mejo odstrela, navzgor pa je odstrel neomejen, je poudaril Zdravko Mastnak. Pri doseganju kvot imajo mnoge lovske družine težave zlasti zaradi starejših članov, saj lov ni enostaven. Če lovska družina v dveh letih ne realizira načrta, lahko celo izgubi koncesijsko pogodbo.
Rok Sedminek je povzel razpravo: »Država je lastnik divjadi, lovci imajo koncesijo za upravljanje z divjadjo, mi kot lastniki gozdov pa nimamo besede, razen kolikor nam glede škode prisluhnejo lovci in zavod za gozdove. Namesto da bi država pustila lovcem, da bi se tržno dogovarjali glede odškodnin in načrtovanja upravljanja z divjadjo skupaj z lastniki gozdov, se obnaša mačehovsko in si prisvaja nekaj, kar ni njeno. Lastniki smo običajno jezni na lovce, ker prisojajo tako nizke odškodnine. Toda škodo ocenjujejo po pravilniku iz leta 2008, ki določa donos 5 ton koruze na hektar, čeprav vemo, da danes pridelamo med 10 do 12 ton suhe koruze na hektar.«
Lastniška struktura gozdov je v Sloveniji zelo razdrobljena,
Zdravk&Mastnak
le 20 % jih je v državni lasti, velik lastnik je cerkev. »Zasebni lastniki gozdov v Sloveniji imajo v lasti povprečno 2 ha gozda, vendar je razlika med tistimi, ki sploh ne vedo, kje imajo gozd, in drugimi, ki živijo od gozda. Večina naših članov ima po 20 ha gozda. Problem je tudi, da lastniki gozdov zaradi 5. člena zakona o gozdovih v resnici nimamo priznanih takšnih lastninskih pravic, kot jih imajo v drugih evropskih državah. V naš gozd lahko prihaja kdorkoli, tudi počne lahko skoraj vse,« je povedal Rok Sedminek. K.R.
Zveza lastnikov gozdov Slovenije združuje 29 društev, je povedal predsednik zveze Rajko Štefančič in povzel težave, s katerimi se srečujejo lastniki. V slovenskih gozdovih zasebni lastniki na leto posekajo približno 4 milijone kubičnih metrov lesa, čeprav bi ga morali 5 do 6 milijonov, pravijo nekateri strokovnjaki. Vendar pa je dejstvo, da bo lastnik gozda sekal le, če bo cena lesa primerna. Še večjo zmedo na trgu je povzročil žled, zaradi katerega je padlo kar deset milijonov kubikov lesa. Po besedah Rajka Štefančiča so se pojavili še apetiti o davku na etat - nepo-sekan les in kar naenkrat naj bi bil hud problem tudi velik prirast v zasebnih gozdovih.
Kmetijsko okoljsko podnebna plačila Tudi z drvmi je treba znati
V	letu 2015 se bo začel izvajati ukrep kmetijsko okoljsko podnebnih plačil (KOPOP) iz programa razvoja podeželja za obdobje
2014-2020. Program sicer še ni potrdila Evropska komisija, zato se lahko posamezne zahteve iz tega ukrepa še spremenijo. Kljub temu pa je potrebno, da so zainteresirani vlagatelji oz. izvajalci ukrepa pravočasno obveščeni o ključnih zahtevah in poteku dejavnosti v povezavi s tem ukrepom.
Namesto dosedanjega paketnega pristopa, kjer vsak od 24 kmetijsko okoljskih podukrepov (KOP) vključuje več zahtev, je ukrep KOPOP sestavljen iz osnovnih in dodatnih zahtev. Plačilo za izvajanje osnovnih zahtev se bo dodelilo na kmetijsko gospodarstvo, plačilo za izvajanje dodatnih zahtev pa na hektar oz. na GVŽ.
V	ukrep KOPOP lahko vstopijo kmetijska gospodarstva, ki imajo najmanj hektar kmetijskih zemljišč v uporabi in izpolnjujejo vse osnovne zahteve in najmanj eno dodatno zahtevo po lastni izbiri. Najmanjša površina kmetijskih površin v uporabi, vključena v izvajanje zahteve, je 0,3 ha in najmanjša površina GERK-a 0,10 ha.
Osnovne zahteve se nanašajo na vsakoletno štiriurno usposabljanje, uporabo storitev svetovanja najmanj enkrat v treh letih, vodenje evidenc o delovnih opravilih na predpisanih obrazcih, prepoved uporabe blata iz komunalnih čistilnih naprav in prepoved
setve oz. saditve gensko spremenjenih organizmov.
Dodatne zahteve so razdeljene na devet shem, ki se nanašajo na nadstandardne kmetijske prakse za okolju prijazno poljedelstvo in zelenjadarstvo, okolju prijazno hmeljarstvo, okolju prijazno sadjarstvo, okolju prijazno vinogradništvo, okolju prijazno kmetovanje na travinju z živalmi, gospodarjenje z naravovarstveno pomembnimi travišči, varovanje vodnih virov, ohranjanje krajine in ohranjanje genskih virov.
Ekološko kmetovanje je samostojen ukrep.
Pomembna novost so pogoji upravičenosti. To so predpogoji oz. vstopni pogoji, ki jih morajo upravičenci izpolniti pred vstopom v ukrep KOPOP, in sicer: kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev; pred vstopom v ukrep KOPOP mora upravičenec opraviti 6-urni program usposabljanja s področja kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih vsebin, izdelana morata biti gnojilni načrt na podlagi veljavne analize tal in program dejavnosti kmetijskega gospodarstva.
Šesturni programi usposabljanja bodo za območje žalske izpostave izvedeni predvidoma 4. 12. in 9. 12. 2014 v dvorani KZ Petrovče. Vsi vlagatelji zbirnih vlog bodo prejeli povabilo na usposabljanje, potem pa se morajo nanj pravočasno prijaviti.
Za vse GERK-e, na katerih se bodo uporabljala mineralna
gnojila, je potrebno na podlagi veljavne analize tal izdelati gnojilni načrt. Ob tem analiza tal ne sme biti starejša od 5 let (skrajni veljavni datum za leto 2015 je 1. januar 2010). Če se bodo uporabljala le živinska gnojila, je potrebno voditi evidenco o razvozu teh gnojil, analiza tal in gnojilni načrt pa nista potrebna.
V zvezi s tem svetujemo, da upravičenci preverijo veljavnost analiz tal in gnojilnih načrtov. Če niso več veljavni ali jih sploh nimajo, je zdaj, po spravilu pridelkov in pred jesenskim gnojenjem njiv in travnikov, pravi čas za odvzem vzorcev za kemično analizo tal. Sonde za odvzem vzorcev si lahko izposodijo pri kmetijski svetovalni službi.
Za izvajanje ukrepa KOPOP je pomembno tudi, da morajo upravičenci hraniti vse račune o nakupu gnojil, sredstev za varstvo rastlin, krmil, razne deklaracije, pogodbe z izvajalci storitev (npr. za uporabo šob z zmanjšanim zanašanjem, za mehansko zatiranje plevelov ipd.) ter račune za opravljeno storitev in drugo dokumentacijo v zvezi z izvajanjem ukrepa.
Evidence o vseh delovnih opravilih, ki jih bodo upravičenci izvajali, bo potrebno sproti voditi in jih ob nadzoru izpolnjevanja obveznosti dati na vpogled nadzornim organom.
Načrtujemo, da bi bile vse naštete dejavnosti izvedene do roka, določenega za začetek vnosa zbirnih vlog za leto 2015. Zato prosimo vse upravičence, ki se nameravajo vključiti v ukrep KOPOP v letu 2015, da pravočasno poskrbijo za izpolnjevanje vstopnih pogojev.
Marko Tevž, univ. dipl. inž. zoot., koordinator II
za območje žalske izpostave
Z jesenjo se je začela tudi kurilna sezona oziroma ogrevanja stanovanj in hiš. Zaradi cen energentov in ker je les obnovljivi vir energije veliko objektov ponovno ogrevajo na drva, kar seveda vpliva na kakovost zraka. Ministrstvo za okolje in prostor je zato pripravilo navodila za pravilno kurjenje z drvmi v lokalnih kurilnih napravah in jih preko občin posredovalo javnosti.
Les je obnovljivi vir energije in z zgorevanjem v kurilnih napravah ne povečuje izpuste toplogrednih plinov. Pri njegovem zgorevanju nastajajo tudi delci, manjši od 10 mikronov (PM 10), ki predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Za male kurilne naprave je značilno, da imajo več kot 90 % mase delcev v izpustih manjših od 10 mikronov. Za doseganje pričakovane kakovosti zraka je potrebno znižati izpuste teh delcev, še posebej v gosto poseljenih območjih, kjer so v celinskem delu Slovenije koncentracije delcev v času kurilne sezone previsoke, opozarja v uvodu avtor pravil Jože Kaplar.
Učinkoviti ukrepi za zmanjšanje emisij delcev PM 10 so poleg vgradnje primerne kurilne naprave z visokim izkoristkom predvsem uporaba zračno suhih drv s primerno velikostjo polen, pravilna za-kuritev in dodajanje drv v kurišče, pravilna regulacija zraka in redno vzdrževanje kurilnih naprav.
Podiranje dreves in sekanje drv naj bi se opravilo decembra ali najkasneje januarja, ko je vsebnost vlage najnižja. Najprimernejša oblika polena je trikotnega preseka s stranicama približno 7 do 9 cm oziroma obsegom polena približno 21 do 25 cm. Za zelo majhna kurišča, na primer štedilnike, seveda prilagodimo velikost polen, sicer pa upoštevamo
NAROČILNICA
ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE
Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinj ske doline za obdobj e enega leta. Strinj am se s plačilom letne naročnine ( 11 številk -vme-secujulijučasopisneizide)popoložnicivenkratnemzneskul6,06€ z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip.
*Ime in priimek (ali naziv podjetja)
*Naslov
*Poštna številka
*Pošta
ID za DDV (samo v primeru podjetja)
Telefon/gsm
Elektronska pošta
I *Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika
I Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki . ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov.
Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, I zkst.utrip@siol.net
MALI OGLASI
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555
POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Za delo nujno iščemo podjetne ljudi, ki bi se nam pridružili.
Info.: 031 706 281
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p.
Info.: 031 746 700,041 746 700
Prodam BUKOVA DRVA, razžagana. Dostavim na dom. Cena za lm3 60 €.
Info.: 041 522 560
Prodam KOSMODISK (ledveni in hrbtni), še zapakiran. Cena po dogovoru.
Info.: 031 488 684
Prodam NARAVNO SUŠENA OREHOVA JEDRCA. Info.: 041 860 066
Nudim NEGO NA DOMU starejšim in pomoči potrebnim.
Info.: 041 821 218
Če želite več in vas zanima DODATNI ZASLUŽEK? Pokličite 041 986 662.
navodila proizvajalca kurilne naprave o velikosti polen.
Nasekana drva moramo zložiti na podstavek, ki zagotavlja nemoteno gibanje zraka okoli drv, sušijo naj se na sončni legi, drva pa naj bodo tudi pokrita. Drva iz smreke in topola naj bi sušili eno leto, iz jelše, lipe in breze strokovnjaki priporočajo leto in pol sušenja, iz bukve, gabra in sadnega drevja približno dve leti, iz hrasta pa celo dve do tri leta. V dobrih pogojih se lahko drva posušijo tudi prej, vendar ministrstvo priporoča, da pred kurjenjem s posebnim merilnikom preverimo vlago. Primeren delež vlage je med 8 in 17 %, idealna so drva s približno 10 % vlažnosti.
Z dodajanjem drobnejših polen v kurišče se povprečna intenzivnost zgorevanja in s tem toplotna moč kurilne naprave povečuje.
Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav določa, da se lahko v njih kuri pravzaprav le mehansko obdelan les, prepovedano pa je kuriti prebarvan les, embalažo iz lesa, papir, embalažo pijač in hrane ter drug gorljiv material, saj se s kurjenjem teh povečuje vsebnost toksičnih snovi, tudi dioksinov v delcih.
Pri kurjenju lesa je ključnega pomena upoštevati, da je večina gorljivih sestavin hlapnih, pravilom nad 60 %. Osnovno pravilo pravilnega kurjenja drv
je, da se v kurišče doda le toliko polen, kot jih je potrebno za pokrivanje trenutne toplotne moči kurilne naprave. S tem zagotovimo, tako kot v primeru kurilnih naprav na pelete in sekance, da zgorijo tudi hlapne gorljive sestavine lesa.
Zgorevanje hlapnih sestavin je vidno kot plamen. Če te hlapne sestavine ne zgorijo, gredo z dimnimi plini skozi dimnik v okolico. Temno rdeč plamen pomeni slabo zgorevanje lesa z veliko saj, zato je zaželen svetel plamen. Prav tako je pokazatelj dobrega zgorevanja skoraj neviden dim iz dimnika, vidna je le para, za strokovno presojo pa so seveda potrebne meritve emisij. Kakšno je zgorevanje, lahko presodimo tudi po videzu pepela. Pepel svetlejše in sive barve ima manj ostankov lesa in je posledica boljšega zgorevanja.
Seveda je potrebno pred vsakim kurjenjem iz kurišča in pepelišča, če ga naprava ima, odstraniti pepel in morebitne druge ostanke zgorevanja, še posebej pa je pomembno, da se očistijo rešetke in reže za dovod zgorevalnega zraka. Zagotovljen mora biti tudi odvod dimnih plinov. Polena naložimo križno, ponovno pa naj bi jih naložili le na žerjavico, med drugim priporočajo pravila ministrstva, ki opozarjajo tudi na redno vzdrževanje kurilnih naprav.	K. R.
Drugi in tretji v agilityju
Polzelan Milan Koren, član Kinološkega društva Pluton, je s psom Boyjem, pasme šnavcer, na letošnjem državnem prvenstvu v agilityju osvojil odlično 3. mesto.
V letošnji sezoni sta dosegla tudi vrhunsko skupno uvrstitev na pokalnem tekmovanju, postala sta namreč pokalna podprvaka v kategoriji A2 small.
In kaj je agility? Je kinološka športna disciplina, pri kateri sta dejavna tako vodnik kot tudi pes. Vodnik teče s psom mimo zaporedno postavljenih ovir in z različnimi slišnimi ter vidnimi ukazi usmerja - vodi psa tako, da kar najbolj natanč-
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 13.684 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/ utrip.
Milan Koren s svojim psom
no in hitro premaguje ovire. Agility je lahko hkrati rekreacija in zabava pa tudi tekmovanje in druženje.	T. T.
Srce ti v prsih nehalo je biti, ne čutiš bolečin več in nemira, od nas ti moral si oditi, čeprav srce od žalosti nam hira.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in dedija
IVANA LUŽARJA
iz Podloga pri Šempetru (3. 3. 1922-20. 10. 2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku Branku Zemljaku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, Viliju Ograjenšku za odigrano sočutno melodijo, gospe Ivanki Ropotar za poslovilne besede in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji
Srečen je,
kdor dopolni dela vse.
Vsak dar' ma svoje delo, žalostno pa tudi veselo.
Kdor dolžnosti svoje stri, lehko spi.
(A. M. Slomšek)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija in tatija
TINETA MAROVTA
(1922-2014)
se zahvaljujemo vsem ljudem dobrega srca, ki ste nam stali ob strani z besedami tolažbe in darovi. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga obiskovali in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žena Ivica in sinovi z družinami
Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil s seboj.
(N. Zaplotnik)
V SPOMIN
Minevata dve leti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedek in zet
ALOJZ RIBIČ
iz Tabora
Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič)
Zato iskrena hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo
Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo do 9. decembra 2014 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80
MAomomm spomeniki
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
Pogrebna služba - cvetličarna
'MORANA'
GSM: 041 536 608 GSM: 041 672 115
www.pogreb-morana.si
E-mail: morana.steblovnik@siol.net
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče	Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
Tam onstran svetlejše zarje sijo, rože imajo nežnejši vonj in dnevi so brez večera ...
Tam onstran je vse Harmonija in Mir in Svetloba in večna Pomlad.
(S. Janežič)
ZAHVALA
ob smrti našega trpečega moža, očeta, sina, dedija, brata in svaka
DRAGA MAROVTA
(24. 9. 1947-13.10. 2014)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem za vsa izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo dr. Rezarjevi in medicinski sestri Jožici, dr. Novakovi in medicinski sestri Petri, patronažni sestri Urški, dr. Žuranu, dr. Šibilijevi in osebju Splošne bolnišnice Celje. Hvala gospodu župniku Milanu Gosaku, pevcem in govornici Anji za sočutno slovo od našega Draga. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Nevenka, sin Jernej z Leo, hči Monika z Lukom, vnukinji Kiara in Ivana
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage žene, mamice, babice, prababice, sestre in tete
ANGELE TOMINŠEK
(25.5.1930-26.10. 2014)
se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za besede sožalja, podarjene sveče in cvetje. Hvala osebju Zasebne ambulante Kravos in patronažni sestri gospe Cvetki za čuteč odnos v času njene bolezni.
Prav tako se zahvaljujemo pogrebni službi Morana, gospodu Pungartniku za ganljive besede slovesa, praporščakom, Godbi Zabukovica, pevkam skupine M.J.A.V. in trobentaču za odigrano Tišino.
Hvala vsem, ki ste jo v tolikšnem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vedno boš ostala v naših srcih.
Vsi tvoji
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja,
utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zatoj>ot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
RUDOLFA VERBOVŠKA
iz Šempetra, Tovarniška cesta TJ (16.12.1950-17.10. 2014)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše, darove cerkvi. Hvala župniku Mirku Škofleku za opravljeno pogrebno slovesnost, hvala tudi pevcem, govorniku Bojanu Pustinku za lep govor in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica in teta
SILVA PEČNIK
iz Velike Pirešice
Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli besede sožalja, darovali sveče, cvetje in za svete maše.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Kadar umre mama, umre vedno prekmalu, četudi je dočakala častitljiva leta.
ZAHVALA
V 97. letu nas je zapustila draga mama
MINKA - MARIJA PLANINŠEK
iz Dobriše vasi (1918-2014)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Hvala za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni
Visoko ponese te oblak neba, daleč odplove te val morja, tja, kjer duša tvoja je doma.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
ERVINA POSPEHA
iz Griž
(1.9. 1934-19.10. 2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakomur, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrazili sožalja, darovali sveče, cvetje ali kako drugače pomagali v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: vsi njegovi
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval.
Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka in brata
ANTONA PŠAKERJA
iz Pariželj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in za svete maše. Hvala tudi pogrebni službi Morana, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem in govorniku Franciju za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si.
ZAHVALA
Tiho je odšla ljuba mama in naša starna
BARBARA ROZMAN
iz Šempetra
(3. 12. 1921-5. 11.2014)
Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in nam izrekli sožalje. Hvala tudi vsem, ki ste sodelovali pri pogrebni slovesnosti.
Vedno bo v naših srcih.
Vsi njeni
Oči zapremo in v spominu te ozremo.
Nikjer te ni in to boli.
Toliko lepega vsem nam si dala, v naših srcih večno boš ostala.
V SPOMIN
28. oktobra je minilo sedem let, odkar nas je zapustila ljubljena mama, babica, prababica, praprababica in tašča
ŠTEFKA CIZEJ roj. CILENŠEK
iz Migojnic
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Ni te več na klopci ob hiši, nič več se tvoj glas ne sliši, če luč na grobu bo upihnil vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
V SPOMIN
19. novembra je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila draga mama in stara mama
MARIJA NEMIVŠEK
iz Pongraca
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, postojite ob grobu in ji prižigate sveče.
Vsi njeni
Ni res, da si odšel - nikoli ne boš!
Ujet si v naših srcih z najlepšimi spomini in vsak naš korak spremljaš v tišini.
V SPOMIN
Minilo je eno leto, odkar nas je za vedno zapustil
dragi mož, ati in stari ata
JOŽEF STROJANŠEK
iz Podvrha
(31.12.1936-31. 10. 2013)
Hvaležni smo vsem,
ki postojite ob njegovem grobu in prižigate svečo ter ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
■m
POGREBNE STORITVE . IN CVETLIČARNA
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269,041 748 904
V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi mame, babice in tete
AMALIJE BEZJAK
(16. 10. 1949-25.10. 2014)
se iskreno zahvaljujemo dr. Brigiti Artiček Mesare in zdravstvenemu osebju Ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje za vso skrb in nego pri zdravljenju.
Hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče.
Prav tako se zahvaljujemo patru Viktorju Arhu za opravljen obred,
govorniku Dušanu Pungartniku in pevcem.
Žalujoči: vsi njeni in ostalo sorodstvo
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, brata, strica, svaka, soseda
JANEZA JERŠINE
iz Dobrovelj 36 b (31. 7. 1943-9. 10. 2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem
za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter za vsestransko pomoč v teh težkih trenutkih. Zahvala osebju Splošne bolnišnice Celje in Zdravstvenega doma Polzela. Hvala gospodu župniku Martinu Cirarju za lepo opravljen obred na Gomilskem, govorniku, pevcem in pogrebni službi Morana. Zahvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Si kot sonce življenja sijala, za vse svoje ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča.
ZAHVALA
ZOFIJA KLEMENČIČ
(3. 5. 1964-4. 9. 2014)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za svete maše.
Zahvala gasilskim društvom, še posebej gasilkam in gasilcem PGD Andraž. Hvala pevcem, govornikoma Martini Ograjenšek in Marjanu Verdevu,
župnikoma, gospodu Kovačcu in gospodu Krašovcu. Iskrena hvala tudi pogrebni službi Ropotar in vsem, ki so našo ženo, mamico in babico pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre.
Le daleč, daleč je...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube
TEREZIJE SELES
iz Levca 9 a
(8. 10. 1941-3. 11.2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih čustvovali z nami, darovali cvetje in sveče.
Posebna zahvala je namenjena pogrebni službi Ropotar, gospe Ivanki Ropotar
in gospodu Marjanu Petanu za ganljive besede slovesa, kvartetu Žarek za odpete pesmi, članom PGD Levec in župniku Vančiju.
Žalujoči vsi njeni, ki jo močno pogrešamo
Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te..
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila draga mama,
stara mama in prababica
ELIZABETA KODRE
iz Malih Braslovč (4. 11. 1925-14. 9. 2014)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, in vsem, ki ste sodelovali pri izvedbi pogrebne svečanosti,
Vsi njeni
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a kojih razgrneš, vedno znova zažarijo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
IVANA LESKOVŠKA
Repetovega Janeza iz Podvrha 55 (16.12.1940-10.10. 2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v času njegove bolezni in se poklonili njegovemu spominu ob njegovi smrti. Hvala za darovane sveče in za svete maše ter darove za cerkev. Hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za opravljen obred, govorniku Marjanu Verdevu in pogrebni službi Morana. Hvala vsem in vsakomur posebej.
Vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali
Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč.
Naselila se je z zvezdami posuta v očeh tvojih dragih, vseh, ki sijih ljubila nekoč.
(T. Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene žene, mame, babice in sestre
LJUBE VIDMAR
(1945-2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, izkazano sočutje, darovane sveče in cvetje.
Hvala vsem, ki ste se poklonili njenemu slovesu ter nam v teh težkih trenutkih pomagali in čutili z nami.
Žalujoči: vsi njeni
Halloween Party na gradu
163 lokostrelcev v Žalcu
ZKTŠ Polzela je v sodelovanju s tamkajšnjim turističnim društvom na Gradu Komenda na noč čarovnic pripravil prvi pravi grajski Halloween Party.
Za vse demone, zle duhove, zombije, čarovnice ... Go-go čarovnice so pričarale nenavadnega glasbenega gosta, ki je srečen, da je moški. Za vse obiskovalce se je cvrl srhljiv demonski napitek, prebudili so se zli duhovi, ponovno je udaril kanibal, grozili so jim zombiji...
Za čarovniško mešanico glasbe je poskrbel Mr. Andy DJ, da
Bučne umetnine zažarele
Čarovnice so se sprostile ob demonskem napitku
obiskovalci niso ostali žejni in gostilnici
lačni, pa so poskrbeli v grajski	T. T.
Noč čarovnic ali angleško Halloween imenujemo noč z 31. oktobra na 1. november. Slavi se predvsem v angleško govorečem svetu, praznovanje pa se je preneslo tudi v druge dele sveta in s tem tudi k nam. Zelo priljubljen običaj za noč čarovnic je izrezovanje buč, v katero se nato vstavi sveča ali kakšno drugo svetilo, da je v temi lepo vidna izrezljana podoba. Pri tovrstnem ustvarja-
nju pa se nekateri še posebej potrudijo in mednje gotovo sodi Veronika Randl iz Šempetra, ki je iz 170-kilogramske buče ustvarila podobo volka in čarovnice.
Dopolnjujejo ju tudi drugi okraski manjših buč in velika čarovnica in možak, izdelan iz brezovih debele. V bučah, ki sta jih pridelala Veronikina starša Tone in Štefka z Brega pri Polzeli, so posebne električne
lučke, ki odslikavajo podobo posameznih likov. Med drugim vidimo tudi čarovnico, ki meša čarovniški napitek in daje v kotel kuščarja. Za te izrezljane bučne umetnine je Veronika ob pomoči moža Vojka in svojih otrok, Tajde in Urbana, potrebovala kar dobre tri dni. Umetnine pa so v vsem svojem blišču zasijale pri Randlovih na čarovniški večer.
D. Naraglav
Svetleče buče vsaj malo popestrijo turobni november
Največ zamenjav staro za staro
Uvod v zimsko sezono je za marsikoga tudi obisk sejma smučarske opreme. Smučarski klub Gozdnik Žalec je prejšnji vikend v telovadnici žalske ljudske univerze pripravil tradicionalni sejem nove in rabljene smučarske opreme.
Največ je bilo zamenjav staro za staro, predvsem otroške smučarske opreme, kot so smučarski čevlji, smuči, palice in drugo, organizatorji pa so bili z obiskom in s sklenjenimi kupčijami zadovoljni. V soboto, 29. novembra, bo sejem nove in rabljene smučarske opreme v Športni dvorani Vransko organiziral tudi ZKŠT Vransko, od 5. do 7. decembra pa bodo smučarski sejem v organizaciji Smučarskega kluba Prebold pripravili tudi v telovadnici OŠ Prebold. T. Tavčar
Z žalskega smučarskega sejma
S tekmovanja v telovadnici I. OŠ Žalec, kjer so napenjali loke najboljši v tem športa iz cele Slovenije.
Lokostrelski klub Žalec je v nedeljo pripravil lokostrelsko tekmovanje Slovenski dvoranski pokal Indoor 18 m. Tekmovanja, ki je potekalo v dvorani I. OŠ Žalec, se je udeležilo 163 tekmovalcev in tekmovalk iz 30 klubov. V absolutni kategoriji je zmagal
Dejan Sitar s sestavljenim lokom iz LK Feniks iz Kranja, dobre uvrstitve pa so zasedli tudi tekmovalci LK Žalec in LK Sokol Gotovlje.
V kategoriji dolgi lok pri članih je Leon Uratnik zasedel sedmo mesto, Zlatko Ulaga pri veteranih tretje, v kategoriji
goli lok pri veteranih pa Roman Vrhunc četrto mesto (vsi LK Žalec). V kategoriji ukrivljeni lok je pri mlajših dečkih Mitja Stadler zasedel sedmo mesto, v kategoriji sestavljeni pa pri članih Bojan Božič šesto mesto (oba LK Sokol Gotovlje).	T.Tavčar
Slovenski zajtrk v šolah in vrtcih
Učenci prvih štirih razredov POŠ Gotovlje so se po zajtrku odpravili na sprehod na polja in travnike, ki so prvi pogoj za pridelavo zdrave hrane, učenci petega razreda pa so na kmetiji Bosnar pripravljali kruh iz domače moke.
Po spodnjesavinjskih vrtcih in šolah so se tudi letos pridružili akciji Tradicionalni slovenski zajtrk. Osnovni cilj projekta je poudariti pomen lokalno pridelane hrane, ki je boljše kakovosti in ima večjo biološko vrednost, z uživanjem domačih pridelkov pa tudi podpiramo slovenske pridelovalce, predelovalce in proizvajalce hrane.
S tradicionalnim slovenskim zajtrkom, takrat poimenovanim medeni zajtrk, so začeli pri Čebelarski zvezi Slovenije, pozneje pa so se čebelarjem pridružili tudi lokalni pridelovalci hrane in tako se je razvil tradicionalni slovenski zajtrk. Otroci ob tej priložnosti zajtrkujejo med, kruh, mleko, maslo in jabolka slovenskega izvora ter spoznavajo zdrav način prehranjevanja. Kljub slabi čebelarski letini so čebelarji iz Griž, Gotovelj in Šem-
petra šolam in vrtcem priskrbeli med, v nekaterih vrtcih in šolah pa v tem času pripravili tudi predavanja.
Slovenskega zajtrka na POŠ Gotovlje so se tudi letos udeležili predstavniki organizacij in skupnosti, ki so tako ali drugače soodgovorni za zdravo prehrano, privzgajanje kulturnih navad ter navajanje na zdrav
življenjski slog, in sicer žalski župan Janko Kos, predstavnica celjske območne enote Zavoda za šolstvo mag. Sonja Zajc, direktorica žalskega centra za socialno delo Helena Bezjak Burjan, direktor Mlekarne Ce-leia Marjan Jakob, predsednik KS Gotovlje Bernard Gojzdnik in ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža. T. Tavčar
v enem izmed Vrtcev Občine Žalec