močan, a telo kljub telovadbi slabše. Sredi dela, »rosan in potan« si se na belih smuških poljanah prehladil in po treh tednih si, v cvetu svojih 33 let, legel v grob ... Od blizu in daleč so prihiteli učitelji in Sokoli, delavci iz rudniških revirjev v Crni, Žerjavu, Mežici, pa tudi ugledni inženirji in zdravniki ter obrtniki iz vseh krajev Mežiške in gornje naše Dravske doline, pa šolska mladina iz Dravograda in Slovenjgradca, da Te spremijo na poslednji poti. Pred lepim So- kolskim domom v Slovenjgradcu, kjersi ležal mrtev med cvetjem in ob straži bratov Soko lov, se je od Tebe poslovil okrožni starešina Ivan Rojnik, ob odprtem grobu jugoslovanski dobrovoljec koroški Slovenec, zdravnik dr. Joško Erath, dalje tov. Gallob v imenu učiteljstva dravograjskega in tov. Kopač v imenu učiteljstva slovenjgraškega okraja. — Oči vseh pogrebcev so se orosile, zlasti, ko se je od Tebe poslavljala šolska mladina. Počivaj v miru ... J. G. f Miroslav Veljak Življenja trnjeva pot... Komur je sreče dar bila klofuta — bi tudi o Tebi rekel naš Prešeren. Drevo na visoki gori: nekaj časa kljubuje viharju, burji, mrazu — toda končno le omaga in nikoli ne doživi starosti drevesa, ki se je razvilo v mirni dolini. Tako približno je bilo s Teboj, dragi naš tovariš Veljak! V sončni Nabrežini so Ti tekla prva leta življenja. Potem je prišla svetovna vojna. Lepa naša Nabrežina je postala bojišče in Ti si jo moral še zelo mlad zapustiti. Za dalje časa si se ustavil v Mariboru, ker Ti je menda. pač že usojeno, da boš barec za našo mejo, če ne za južno, pa za sevemo. Prvo stalno službeno mesto Ti je bilo v prijaznem našem obmejnem mestecu Slovenjgradcu ob koroški meji, s pogledom na prve koroške gore Urško in pravljično Peco. Kratek čas si bil na meščanski šoli v Slovenski Bistrici, nato v Slovenjgradcu na meščanski in ljudski šoli, potem upravitelj šole v Vitanju, od leta 1937. dalje pa učitelj v obmejnem starodavnem našem Dravogradu. 13 let učiteljske službe, večji del za Tebe manj prijetne, plodonosne pa za druge, zlasti za našo severno mejo. Bil si pravi borec za našo mejo, v šoli, pa tudi izven nje. Še mlad, si poživil delovanjc obmejnega koroškega Sokolskega okrožja; postal si že pred 10 leti okrožni načelnik. Bil si mož na mestu. Posebno se je pokazalo to lani spomladi, ko je največja država v Srednji Evropi postala naš sosed. S svojim bistrim razumom in očesom si opazil, da vpliva velika sprememba tudi preko meje. Proč z malodušjem! Prešel si v krcpko ofenzivo! Zavedal si se, da je v krepkem telesu zdrav duh, vedel si, da vzbuja plemenito tekmovanje viteški duh junaštva. Kako Te je ljubila mladina! Duh Tvoj je bil