St. 53.
V Trstu, v soboto 4. julija 1885.
Tečaj X V -4
Glasilo Slovenskeea političnega društva za Primorsko
____1__I_»T »«MI> J. Il «
■ EDINOST, izhaja 2 krat na teden v«ako ar«de in aabat« o » oiudne. Cena ta vse >	Val dovtu ae pošiljajo Urtdnitv« *vie Tarranta« *Nu<
je eld za polu leta 3 ftld . za četrt leta X gld. BO kr. — Posamezne lie ilke se ? frankiran. Rokopisi t^-ez ponebne vrodnoiti se ne vraSajo. — ivajo pri oDraTiiiitvn in v trafikah v Trata po & kr., y Oarlcl in v Ajdovščini po ( nlla in poslanice) ae zaražunijo po pogodbi — prav cen6; p
lato
dobivajo „_____________ ______________,
kr. — Narointni, reklamacije in inserate prejema Opravaiitva, vla Tarraata, »Nava tlakama*.
Vel do in 11 «e pošiljajo Uratfaiitva «vla Tarranta* »Nuova Tipografia;« vsak mora biti
Imtrati (razne vrate natna-pri kratkih oglasih z drobnimi
črkami ae plačuje za vaako besedo 2 kr
Po volitvah.
IV.
(Konec.)
Iz tega pregleda je razvidno, da ima desnica sama na sebi 188 glasov, ali 11 več, nego je potrebno za absolutno večino; ima torej ministarstvo zdaj boljšo in bolj zdatno zaslombo na desnici, nego jo je imelo doslej, ker pridobila je desnica nekoliko glasov pri zadnjih volitvah in ne bode jej treba paktirati z Coroninijevci in divjaki, ako bode hotela prodreti s kakim predlogom, in ni se treba bati, da po slučajnej nenavzočnosti kacega poslanca pride večina v manjšino, kakor se je to nekaterikrat zgodilo v bivšem parlamentu.
Kar se tiče Slovanov, pridobili so oni, kakor smo uže omenili, nekoliko glasov; Slovani imajo zdaj v parlamentu do 163 poslancev; pa ako pomislimo, da to Število ne stoji v pravem, proporcionalnem razmerju se slovanskim prebivalstvom v Avstriji, moremo sklepati, da bomo mi Slovani morali prebiti Še mnogo hudih bojev, predno dosežemo vse svoje pravice.
Ali zopet nas to ne sme strašiti, ali vzbujati v nas pesimizem; po potu kompromisov se dade vendar nekoliko doseči in naša moč se vedno bolj utrdi, ako se nam vsaj ne zavira, da z lastnimi močmi razvijamo svojo narodnost. Kolikor bolj pa se ona razvija, toliko gotovejše dosežemo Sčasoma tudi one spremembe ustave, katere nam jamčijo primerno število poslancev v državnem zboru, katero število bi moralo biti toliko, da bi nam bila za vse čase zagotovljena absolutna večina v avstrijskem parlamentu.
PODLISTEK.
Narodne pripovedka
Iz Spodnje Štirske.
XV.
Svoje dpi je bila neka žena. katera je razen svojega moža še skrivaj ljubila nekega gospoda žlahtnega stauu. Želela 8i je, da bi nje pravi mož skoraj umrl, da bi se potem lahko ljubljenemu popolnoma vrgla v naročje. Pa ker mož le nI hotel umreti, zato je hodila vsak večer molit k neke j kapeli in prosit, da bi njeni mož umrl, ali pa vsaj oslepel, in da bi potem ona lažje žlahtnega gospoda dobila. Nje mož pa se hoče prepričati, zakaj njegova žena vsak večer hišo zapušča. — Gre tedaj natihoma za njo neki večer, ko je odšla, in vidi, da se je pri bliž* njej k ipeli ustavila ter začela tako le prosit: Bog» daj; da bi moj mož umrl, ali vsaj oslepel,--da bi potem jaz lahko gospoda dobila. To sliši nje mol, ki je pri kapeli bil skrit za nekim lipovim drevesom, katero je svoje široke veje razprostiralo na vse strani, ter bilo zavetje o budi url drobnim tičicam, kakor tudi popotniku. Ko mož to prošnjo sliši, spačl svoj glas ter reče, da se je slišalo kakor bi ulas iz kapele dohajal: »Mastne žgance mu kuhaj«. — Ko ona to sliši, gre vesela domu ter hvali Boga, da jej je dober svet dal. Ko domov pride in najde uža moža pri peči sedečega, stopi k njemu in mu reče: Ljubi
Pridobitve Slovanov in sploh federalistov pri zadnjih volitvah niso bile take, kakoršuih smo pričakovali; ako pa na tej strani nismo toliko pridobili, tolažiti nas moro pri vsem tem izid zadnjih volitev gledć na poraz Velikonemcev; kajti, akoprem smo bili gotovi, da mej to stranko nastane velik razpor, vendar pa se nismo nadejali, da zadnja volitev vseka tako globoke rane v nekdaj tako mogočno stranko.
Velikonemška stranka, katere vodja je Herbst, zgubila je pri zadnjih volitvah niČ manj, nego 26 glasov, in sicer so jej odvzeli 12 glasov Slovani, 6 glasov Coroninijevci, 2 glasa divji in 6 glasov demokratje in antisemitje. Demokratje ne bodo, akoprem Nemci, skoro nikoli glasovali z Velikonemci, ker so proglasili po svojih listih, da so za enakopravnost, torej bodo tudi ta trojica večkrat po-množevala vrste desnice; prav tako bodo antisemitje večkrat glasovali proti levici in Coroninijevci bodo tudi več, nego so bili bili v poprejšujej dobi, na razpolaganje vladi.
Ali še mej ostalimi Velikonemci je velik razpor; kajti Plener, Knotz, Pickert in Še mnogi drugi nočejo več plesati, kakor godejo Herbst, Chlu-metsky in drugi bolj zmerni elementi; oni hočejo ustanoviti posebno, popolnoma odločno nemško stranko (nemški klub), katera ne dade se seboj govoriti drugače, nego na podlagi pangermanizma, kar izključuje to stranko iz vsake vladnomožne kombinacije in slabi staro centralistično stranko na tak način, da je nje vlado-možnost najbrže za vselej podkopana.
Taaffejevej vladi se je torej posrečilo, da je svoje nasprotnike tako oslabila, da jej ne morejo več škodo-
moj mož I Kaj naj skuham nlcoj? —Mož odgovori; Skuhaj nama mastnih žgancev. Ona gre prav vesela kurit in skuha prav mastnih žgancev, ter jih prinese na mizo. Ko pa povečerjata reče mož ženi: Tako se ml nekaj temni pred očmi. — Žena vesela si misli: dobro bo —. DrugI dan zopet skuha za kosilo še bolj mastne žgance; ko pa pokosita, pravi mož ženi: Sedaj pač čisto malo vidim; kaj bo če oslepim? Kdo bo nadzoroval najino delo i kdo skrbel za te, ljuba žena? — Žena odgovori : Ej 1 to se ti menda le tako zdi. Zopet skuha za južino še mastnejih žgancev, katerih bil je mož prav vesel, ker jih je zelo rad jedel. Po južini reče mož ženi: Sedaj pač skoraj nič ne vblim, taka tema se mi dela pred očmi. Zopet za večerjo skuha žena žgancev, in ko pojesta, zakllče mož žalostnim glasom: Sedaj pa Čisto nič več ne vidim, da si tudi je dobro videl.
Zdaj je prosil ženo, naj ga za roko k peči odvede, da se ne pobije in da sede na klop.
Žena je to storila, pa vse to poročila tudi onemu gospodu, katerega je želela, in ga povabila na večerjo. Ko ta pride, posadi ga za mizo ter nanjo prinese najboljših jedi in pijače. Ker pa je žena imela opravka v kuhinji, da pomije posodo in pospravi druge reči, r^če za pečjo sedeči na videz slepi mož." Žena, posim te, hodi malo v vež» in daj mi puško, da se malo poigram in kratek čas delam. Žena ugovarja: Kaj boš z njo. saj ne vidiš. — On pa vendar le prosi: Ljuba žena, spolni mi željo 1 — In ona mu da .puško« In otide v vežo.
vati; ali ustvarila si je tudi tako večino, da si jej ni treba bati, da bi se morala preveč udajati nje zahtevam in željam, posebno takim ne, katere se ne strinjajo z vladno opor-tuniteto. Na zadnje treba reči, da je pri zadnjih volitvah Taaffejeva vlada največ pridobila in si svoje sedeže tako utrdila, da si jej ni bati, da bi jih kaka nevihta pretresla.
Slovani morajo to situvacijo dobro oceniti in gledati v prvej vrsti, da solidarnost mej seboj zmerom bolj utrjevajo ter ugodnih trenotkov ne zamujajo. S pravo taktiko se vendar kaj doseže — ne sicer državnopravnih sprememb — ali vsaj večo enakopravnost v šoli in uradih, na katero posebno mi Slovenci čakamo in težko Sakamo.
Pridejo gotovo momenti, ko se bode lahko govorilo z ministri; na naših poslancih bo, da take momente pospošujejo in potem tudi dobro izkoristijo. Sedanje ministerstvo v eno-mer povdarja enakopravnost; vsak dan čitamo o tej blaženej enakopravnosti; pri vsem tem pa smo Še daleč od dejanske enakopravnosti. Dejansko enakopravnost imajo torej dolžnost tir-jati naši poslanci in vlada se bode morala ozirati na njih terjatve, ako hoče zvesta ostati svojemu programu.
Prihodnjih 6 let morajo torej naši poslanci podvojiti svojo delalnost in eneržijo, da to dosežemo, kar nismo mogli doseči prošlih 6 let Taaffejeve dobe.
Cikorija je padla!
«Zmaga je naša!» odmevalo je mlnole dni po okolici. Od najmlajšega dečka do sivolasega starčka se je slavila »slavna slava Slavu slavnemu*. Da, slavila se je
Mož je obračal puško, katera je bila nabita z svincem, in tipal kot pravi slepec; ko pa se oni gospod, kateri ga je gledal, kaj dela, malo v stran obrne in se ozre skozi okno. sproži za pečj6 sedeči mož puško in gospod se zvrne na tla.
Pri ognjišči stoječa žena sliŠf pok, prihiti iz veže in zakliče možu: Kaj si naredil? gospoda si ustrelil! — Mož pa odgovori: Kaj j-tz morem za to, ker sem slep.— Žena premišljuje, kaj bi zdaj storila, in ko to premišljuje, pride neki njeni prijatelj, tega ona prosi, naj bi gospoda kam odnesel, da se ne zve, da je tu smrt storil.
Njeni prijatelj res naloži na ramena ustreljenca ter ga cijazl od hiše; ko pride do bližnje koče, vidi, da imajo čevljarji Še luč, in da še v poznej noči delajo.
Gre bliže in postavi mrtveca prav pod okno, roke mu ovije okoli omrežja, da je bilo videti, kakor bi kak ponočni fantalin klical svojo ljubico. — Zjutraj začo6 čevljirji zop^t Šivati in zbijati.
Mojster zapazi, da nekdo skozi okno gleda, in zareži nanj: Ti »prokleti« potepuh ! ponočni zapeljivce duš nedolžnih, poberi se od todl — a ta se ne gane. To razjezi mojstra, ker delo jim ni šlo tako od rok, zaslonjeno j« bilo Bkoraj vse okno; da ni mogla svltloba v hišo.
Zgrabi toraj kopito ter ga požene zkozi okno v glavo onemu zijalu, da je padnol pod okno. Zdaj pa se prestraši mojster, videč kaj je naredit. Gre črez malo časa vun, ker vidi, da človek še zmirorn leži pod oknom. Ko pa zapazi, da je mrtev, zgrabi ga za pete in hajdi na ramena ž njim ter ga odnese.
slava slavljencu Nabergoju. A glaaovltemu društvu »cikoriji* (vulgo Concordla) pelo se «miserere». Na čast Č. g. Nabergoja so se skladale minole dni pesmice v slovenskem in italijanskem jeziku. In res je tudi slišati, kako ljudstvo imenovane pesmic« poje. Kakor se pa poje na Čast g. Nabergoja i društvu .Edinosti« spodobilo bi se, da bi se i padlej cikoriji i njenemu kan-didatu-predsedniku kaj zapelo.
Minole dni se niso sicer pesmice skladale ▼ ta namen. A imamo pesmico, katera je bila v »EdinostU uže prod šestimi leti natlanena. Uže pred volitvami sem omenil v .Edinosti* v ednem članku «Prihodoji volilni boj v okolici«, da bomo ono pesmico gotovo po volitvah peli. In res! peli smo jo. A celo z večim navdušenjem nego smo si pred volitvami mislili. A radi tega predstavljamo jo Še enkrat našim «cikorjašem» v izgled. Eto vam: «Mauronerjev Poldak, Kak si poteptan, Imafi mnogo tovarišev Pa nisi izbran*.
•Cikorja je padla, Mauiener tud' ž njo. Popili so kavo Le samo z vodo.* Cikorija je umrla. A kakor se sliši, da grešniki po smrti nazaj hodijo, enako je začela i rajuca «cikorija» hoditi nazaj. Poskušale bodo cikorjaške prodane duše prazno slamo nadalje mlatiti, In zakaj to? — Odgovor je lahek. — Zato, ker so pred dvermi volitve v Tržaški mestni svet. A kakor je cikoriji izpodletelo pri volltvi v državni zbor, tako izpodleti jej i pri vo-litvi v Tržaški mestni svet.
Z največjo nado upamo, da zmaga vseh šest poslancev (v okolici) društva «Eiinosti». Huda borba utegne biti le v L volilnem okraju. A tuli v V. okraju bode poskušal neki gospod svojo prazno slavo Blavltl. Upamo pa, da mu gotovo izpodleti. Priporočati je le okrajnim volilnim odborom, naj ostanejo Še nadalje ali' erta. — Pri mlnolej volitvi v državni zbor so ti odbori svojo nalogo častno Izvršili. A čaka jih še mnogo delovanja pri
Pride do bližnje hiše in vidi, da cotar *) gre noter, pa je zunaj pustil veliko svojo vrečo, v katerej je bilo uže nad polovico cunj, hitro od veže vrečo In gospoda vtakne vanjo; spet jo lepo zaveže ter zbeži naglo. Cotar pride iz hiše, naloži spet vrečo na ramena in gre dalje.
Nekaj časa nese, pa zmirom bolj težko se mu zdi; pride do vode, preko katere je držala ozka brv; hoče prek, pa vreča ga hoče v vodo potegnoti. Vrže z ramena vrečo, odveže jo In hoče pogledati, kaj bi tako težkoČo delalo, ker t ika teže še ni nosil, odkar je cunjar, da si prav je uže velikokrat polno vrečo nesel. Pa kaj zagleda ? — moža, sedečega notri, — zgrabi ga, izvleče iz vreče in zakadi v reko, da je voda visoko plusknola.— To imaš prokleti gospod, — tamkaj sedi I Odslej ni bilo več duha ni sluha od tega gospoda; voda ga je odplavila dalje in konec je bil tej storiji. Cotar pa misleč, da se mu je gospod navluŠč spravil v vrečo in da ga je prav on končal, vrže »žakelj« na rame in hitro se požuri dalje,
Ženin mož pa, ki je vse to zvedel, tako je ženo našeškal, da je imela pleča črna in krvava. Od tega časa nikdar več ni gledala žena za drugim možem, tudi ni hodila več nikoli prosit za drugega moža; a tudi mož je ljubil svojo ženo, saj po božjej in svetnej postavi je pripadala vendar le njemu.
•) cunjar.
EDINOST
prihodnjih volitvah v T:žiški mestni svet. A ker fe sliši, d;; slavna vlada te volitve za in k:»j mesecev odložila, boderno pozneje već o teh volitvah govorili. Govorili pa bodemo zdaj zopet o minolih dr-žavnozhorskih volitvah.
Hrup, koji se je zbudil pri minolih volitvah, ni se še popolnoma polegel. I da ne bi naši prvaki i društvo «Eiinost» ljudstva svarili, bilo bi se možebiti kaj hujšega zgodilo. Malo število mestnih i okoličanskih cikorjašev je hotelo po okolici izgrede delat'. A kder so pričeti, bili so povsod krepko zavrneni. Govori se. da je kandidat cikorije 2">.000 fr. potrosil za svojo kandidaturo. Padel pa je vsejedno z velikansko manjšino. Prvi agentje cikorije so ga pili ves teden pred volitvijo. Neki zidar iz Kontoveija je potegnol 25. fr. le da se je v cikorijo upisal. A ko je mož one denarje potegnol, napotil se je v mesto ter ostal tam polnih pet dni, dokler je vse denarje na razne načine potrosil. Ko se je vrnol pa šesti dan domu, zaprla mu je žena hišne dveri, sin pa mu je rekel: »Oče, pojte k cikoriji kositi. Iz tega se dovolj vidi i mora sp očitno reči, da so udje «cikorije», največi pijanci i moralno propadajoči ljudje.
Ker so okoličanski i mestni cikorjaši {zadnji pod naslovom progresistij z svojim dolginom propali, hočejo se nad poštenim našim ljudstvom maščevati. Udje okoličanskih pevskih društev se pode z raznih del, a tudi slovenske dekle i druge služabnice opuščavajo z dela (oziroma službe)..O ibomik cikorije Katalan je poslal z svojega dela 7 delalcev, večinoma zidarjev, ker so bili udje raznih okoličanskih pevskih društev. Mej njimi sta bila i dva vrla Barkovljanska mladeniča. A sta si dobila delo precej, in to doma v lastnej vasi, pri domaČih poštenih podjetnikih. Katalan jima je toraj nehote Se dobro storil, ker ju je z dela odpustil. V nekem dopisu iz Barkovelj v Edinosti bilo je čitati, da se ni ondotni capovila pri Cikoriji ob času volitev nič brigal. Dopisniku imenovanega dopisa, ki capovilo radi tega celo hvali, moramo reči, da se je nekoliko zmotil, Capovila ni se sicer z svojim delovanjem upal na javno, a to zato, ker se je bal, da bi jih po suhej svojoj gibi ne dobil. Toliko bolj pa je ta krt ril na skrivnem s pomočjo par svojih privržencev. Ta mož bi gotovo rad videl, da bi se Barkovjjanska cerkev spremenila v italijansko narodno gledišče i v njej pa da bi na vzvišenem prostoru stala: »La statua della maggiore liberta«. Ker se imenovano človeče zdi močno liberalno, zdihuje zdaj zelo nad podlim liberalnim kandidatom cikorije. Radi tega hoče se i maščevati nad našimi poštenimi ljudmi. Tako je hotel te dni celo kondukterja tramvaja (koji vozi od Trsta do Barkovelj) iz službe spraviti le zato, ker Čita Edinost in II Soldo. Vodstvo tramvaja pa ni Bar-kovljanskega kozjebradca poslušalo, ampak obdržalo je vrlega svojega kondukterja nadalje v svojej službi. Iz tega se dovolj vidi, kaki možje cikoriji služijo. I v izgled naj bi bilo to našim ljudem pri prihodnjih volitvah v rae>t ii svet.
Barkovljan.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Na Dunaji odpro spoznovalcl budhiš-tične vere svoje svetišče; minlsterstvo zunanjih zadev je to uže dovolilo. Doslej ste v Evropi le dve taki svetišči, in sicer v Parizu in Londonu.
Hrvatska regnikolarna deputacija pride skoraj brez dvombe iz Budimpešta s praznimi rokami, čemer se prav nič ne čudimo, ker Madjari za las ne odjenjajo, Hrvatje pa svojih zahtevanj ne morejo opustiti, ker bi jih sicer ves hrvatski narod obsodil i mej izdajice uvrstil. Vse to pa bo tako zelo uplivalo na sedanjo vladno ali narodno stranko, da ne bo mogla več z vlado hoditi, ampak začela se jej bode po robu postavljati; razmere mej Hrvati in Madjari postanejo vsled tega bolj in bolj napete, in nikdone more danes še vedeti, kaj bo konec vsega tega.
Vnanje dežele.
Rusija silno vtrjuje iz krimske vojne slavnoznano trdnjavo Sebastopolj, pred katero |e padlo 100.000 Francozov, mnogo Angležev in Italijanov, predno so se ti polastili južnega del? te trdnjavp, severnega dela pa se še lotili niso. Rusija hoče tu zbrati vso svoio pomorsko moč na Ćr-nem morji, da se bo mogla braniti vsakemu sovražniku, ki bi utegnol prodreti v Črno morje. Znano je, da je bilo mesto Sebastopolj, ker stoji na južnem delu, v krimskej vojni popolnoma razrušeno. Skoraj dvajset let je ležalo v razvalinah, a potem se je začelo zopet naglo razvijati, naselili so se tu bogati trgovci i mesto se je zopet sijajno povzdignolo. A ruska vlada zdaj vso to mesto prestvarja v velikansko granitno trdnjavo, ter seli trgovinske hiše na severno stran, ki je tako zavarovana, da se je noben sovražnik ne more lotiti. Ona dela na tej strani za vojno brodovje tudi novo luko, za katero delo je določenih 33 milijonov gold.
Papežu je kitajski cesar odgovoril na pismo, katero rau je pisal o zadevah katoliških misijonarjev in katoličanov v kitajskem cesarstvu. Papež se je v svojem pismu podpisal, «supremus pontifex» (najvišji dnhovnik), kitajski cesar pa ga imenuje »cesarja vere«, vsled tega se bo katoliška cerkev na Kitajskem smela tega naslova posluževati.
V italijanske} poslanske j ibomici je 1. t. m. Depretis naznanil, da je on sam začasno prevzel opravila ministra zunanjih zadev in da je bil Tajani imenovan pravosodnim ministrom ter pristavil, da sedanji ministri ostanejo zvesti dosedanjim liberalnim načelom in se nadejajo, da si z dejanji pridobe zaupanje zbornice. Nekateri poslanci pa so zopet vlado intr-pelirali o kolouijalnej politiki. Depretis je odgovoril, da je bil solidaren z Mancini-jem in da bo vprihodnje previdno ravnal; uže njegova starost je poroštvo za to, da se v drzna podjetja ne bode spuščal; naj se mu zaupa, da ve, kako ima postopati. Potem se je zbornica za nedoločen čas zaprla.
Italijanska vojska v Afriki je zasedla otok Dahlak, ki je otdaljen le 25 morskih milj od Masavahe, i na njem razvila italijansko trobojnico. Otok Ima blizu 1500 prebivalcev, ki skoraj samo ob ribjem lovu žive. Italijanska poročila trdijo, da so se prebivalci z Italijani zarad zasedenja dogovorili. Velik dobiček toj I ?
Mejnarodna brzojavna konferenca se letos 10. avgusta odpre v Berolinu.
Bninšviško prestolno prašanje utegne biti k malu rešeno. V brunsviŠkem deželnem zboru je namreč državni minister Gortz 30. junija naznanil, da ima zboru ra-zodete važne stvari, ki se tičejo prestoluega nastopstva in so večidel take, da zdaj še niso za javnost. Ugibati ni teško: Prusija hoče kumberlandskemu vojvodu vzeti prestol in Brunsvik Prusiji priklopiti. In to se k malu zgodi, za pretveze Prusija ne bo v skrbeh; kdor ima moč, taje gospodar in pravico lahko postavi v kot, aH vrže čez prag.
Nemiki zvezni svet je 2. t. m. potrdil pogodbo z severno-nemšklm Lloydom glede vshodnje azijaUkih in avstralskih parnlških voženj ter je na predlog pruske vlade izrekel prepričanje zveznih vlad, da vlada kumberlandskega vojevode v Brun-Švigu ni v soglasji z glavnimi načeli zveznih pogodeb, ker je kumberlandskl voje-voda nasproten miru, zagotovljenem po državnej ustavi, in ker sega pu pruskih deželah. — Nemški zvezni svet je to stvar dobro jsvil, a resnica je prav nasprotna; kumberlandski vojevoda ne sega po pruskih deželah, ampak Prusija sega po njegovih deželah; kraljestvo Hanover je uže prebavila in zdaj pogoltne še Brunsvik.
Francoska žbornica je 30. junija na zahteranje ministra za bogočastje dovolila kanonikom one pristojbine, katere jim je dotičua komisija prečrtala.
Oladstone je v zahvalnem pismu na svoje volilce izrekel, da ima namen, vlado podpirati. Če tudi od leU 1880 ni mislil, da bo zopet izvoljen, vendar ga vežejo dolžnosti do stranke, da vse svoje moči posveti moči in edinosti liberalne stranke.
Mej AngleUo in severno Ameriko se sklepa pogodba zarad vzajemnega izroče-vanja hudodelcev.
Atfgansko pralanje se je začelo zopet razpravljati. Ruski poslanec pri angleŠkej vladi baron Staal je imel 1. t. m. dolg pogovor l Sallsbury-em o tej zadevi.
Perzija se je zelo uneli za Nemčijo, če je res, kir pišejo časniki. Ona namreč pošlje poslanca v Beroltn, nemški častniki pa naj se pošljejo v Perzijo, da izurijo perziško vojsko, i nemški uradniki naj urede tam državno upravo. Čisto prazno ne bode, kar se tu trdi, ker znano jet da je uže več let v Perziji nekoliko nemških častnikov, ki uče in vrejajo perziško vojsko. Ni skoraj dvomiti, da ima Bismark roko vmes, ker Perzija je najvažnejša država v primerljaji, ako bi se unela vojna v Aziji mej Rusi in Angleži, in Bismark bi v takej vojni lahko zelo vplival na eno ali drugo stran, kakor bi njemu bilo po godu.
DOPISI.
12 Padrtč 2. julija. Staroslovanski ples (šagraj kakor stno vam uže v pred-zadnjej zaseženej Edinosti poročali, bil je v nedeljo 28. m. m. pri nas malo obiskan. Plesalcev je bilo malo, raznega dru-zega ljudstva tudi ni bilo dosti, zato, ker na omenjeni dan je bilo več plesov in veselic v Trstu in okolici. Mnogo ljudstva pa je vandralo v Pliskovico, čudeže gledat. Pri plesu so vihrale same slovanske in avstrijske zastave, na plesišču pa so donele razne narodne in slovenske pesmice naših okoličanskih mlademčev. Prav je tako! da bi se vsaj uže laško kvakanje na slovenskih plesih prav zatrlo, ker oiio veliko škoduje napredku in skruni materin jezik. Zatorej opozorujemo tudi druge vasi v kojih bodo letos še taki plesi, naj skrbe za to, da ne bode slišati na plesišču kakšne »barkete pendere«, ali kake »tur-bide«, kakor se je uže to večkrat slišalo te karalo pismeno in ustno. . Tedaj mladina pozor!
V pondelek na sv. Petra in Pavla dan je imelo naše mlado bralno i pevsko društvo »Skala« skupno posvetovanje v Padričah, veliko novih obrazov, od zad-nega shoda sem tukaj opazil, volil se je začasni odbor, koji ima nalogo, da ljudstvo opominja k zavednosti in skrbi, za društveni napredek. Po končanem posvetovanju smo se zabavali še pozno v noč pod milim nebom v gostilni g. Martina mej lepim petjem naših pevcev, koje se je razlegalo daleč po tihoti.
Oj! kaj je lepšega, nego lepo ubrano petje? in posebno za nas rokodelce in kmete? Boij elegantna gospoda se lahko kratkočasi po glediščih in po pivarnah itd. ali naš borni kmet nema večjega veselja, nego če ves teden pridno dela, da v nedeljo mirno popije četrt, ali polič dobrega vinca v veselej družbi iu mej lepim petjem svojih sosedov.
Zatorej, mladina I ne krati si časa in ne zgubljavaj noči brez potrebe po ulicah, kder ne slišiš nobene modre besede, ampak same prazne norčije, surovosti in pohujšanje.
Pristopi rajši k našemu društvu, koje je nalašč zate ustvarjeno, v kojem se bode gojilo omika in lepo domaČe slovensko petje, v kojim dandanes naš i okolica vedno napreduje. (Oj, da bi se te besed« spom-uili tudi naši bližnji Bazovčani!) — Po končanem zadnjem posvetovanju je odbor sklenol, da se spet, v nedeljo snidemo, zaradi več podučljivih govorov, o ustanovitvi potrebnega društva, ki nas bode vezalo k skupnemu delovanju, ter delalo Čast iu korist nam in vsej našej sloven-kej domovini, ter stalo kakor skala v bran proti sovražniku avstrijskega Trsta in njega slovenske okolice. Zatorej dober vspeh. Bog nam pomozi 1 Skalovlč.
Iz Koprskega okraja 29. junija. — CitajoČ v.iš cenjeni list »Edinost« št. 49 od 20. junija t. 1. zapazim mej drugimi članki tudi — Vabilo k veselici, kojo priredi čitalnica v Kubedu v spomin obletnice svojega obstoja, dne 28. t. m.; živeli Kuhedci, vskliknem, in hajdi proti Kubedu; premišljajoč mej potjo razne zadeve Istre, in vesel, da splon dobro napredujemo, dasi tudi ne še novolj, kar se veda je pripisati našim mlačc^žem, kateri se preveč priklanjajo l»Škim mogotcem. Dospem ves poten v Kubro, kder se je krog 5. ure popoldne pričela veselica, koje se more veseliti vsak zaveden Istran. VstopivSi v dvorano zasbšim vrlo Dekansko godbo, katera je svirala prekrasni »Naprej« tsiko milo, da sem pozabil vsa popotna modrovanja.
Vršiti se začne točka za točko; pred vsem je pozdravil društveni podpredsednik, priprost kmetič, z navdušenimi besedami vse došle domaČe iu tujce, katerih je bilo precej obilo Število.
DomaČi pevci so zapeli pod vodstvom g. J. Kureta dovolj dobro Licbtenegerjevo ■ Lepa naša domovina«.
Potem so se vrstili govor, deklamacije, godba, katera je svirala sploh slovanske
melodije. Za govorom so nastopili pevci iz Kicmanj iu zapeli prekrasni pl. Zajcev «CJ boj* še precej dobro; le tempo je bil nekoliko napačen. NijveČo navado ali razvado, ne vem kako bi rekel, ima mnogo pevcev pri izgovarjanju teksta, zakaj »U hej«, me?to »U boj«, »U boj«, potem: za dom bo boj, mesto za dom u boj, kar zelo spremenja pesnikove misli.
Prosim vas gg. pevci, brez zamere, blagohotne kritike je potrebno.
Pri veselici so tudi sodelovali pevci iz Predloke, katerih lepo Število, krog 30 moči, izvrstno podučuje neutrudljivi g. H. Mahnič. Slišal sem tudi izvrstne Dolinske pevce, a bilo jih je malo, samo 6 na številu, rad bi slišal jih v večem številu po Kuuedskih pečinan prepevati. Omeniti mi je tudi PobeŠkib pevcev, kateri so pod vodstvom g. J. Valentiča »Iskrico domo-rodno« res ganljivo prepevali.
Svoj dopis sklepam s željo, da bi se večkrat in v večem številu pri vrlih Ku-bedcih segali v bratske roke.
Kličem vam, vrli Kubedci, in vašim voditeljem:
Naprej zastava Slave 1
Veseljak.
M Krasa 1. junija. Pred štirinajstimi dnevi je počil glas, da so tri pastirice na občinskem pašniku — gmajni — poleg Pliskovice živino pasle, ter se igrale z kamenjem, — po domače kamenčkale — kar naglo pa se jim lepa bela gospa iznenada prikaže ter jih nagovori: Deklice, zakaj Igrate, vzemite knjižice v roke in učite se brati in zapojte kako lepo pesnico Mariji dev. na čast. Deklice se prestrašijo, lepa gospa pa jim reče: Nič se ne strašite, jutri zvečer zopet pridem in potem je zginola. Ena deklic je imela knjižico, ter jO odprla prav na onej strani, kder je imela podobo Marije dev. v njej, ter proti družicam govorila: Prav taka je bila ona lepa gospa, kakor ta podoba, le pogledite. Bilo je uže posno na večer in odgnale so živino na dom; pričele so domačim pri-povedati, kar so videle. Drugi večer je prišlo več domačih ljudi na oni kraj in deklice so zopet ono prikazen videle, od onega večera je prihajalo pa vsak večer mnogo ljudi, iu več njih trdi, da so prikazen videli, neki lepo veliko zarjo, drugi podobo Marije, tretji celi oltar in v njem podobo M, D. itd.
Zadnjo nedeljo t. j. 28. junija, prihrumela je uže neštevilna množica ljudstva od blizo, pa tudi od daleč; videl si Fur-lane, Toimince, Brice, Goričane, Kranjce, Berškice in Tržaške okoličane. Ljudstva, ki je vso noč nepretrgano v manjih, pa tudi v velioih zborih, do ranega jutra litanije in pesni Mariji D. na čast prepevalo, ter prav željno kake prikazni pričakovalo, bilo je zbranega nad 20 — pravim dvajset tisoč brez onih, ki so do večera odšli.
Ljudje bližnji in daljni veliko govore, kar pa jaz nočem tu opisati, kajti, ko bi to popisal, kar se mej ljudstvom govori, gotovo bi dvema v Komnu bivajočima osebama na dolgi suknji stopil, zato rajši molčim ter pripuščam ju sodbi ljudstva.
Kraševec.
Iz Divače 1. julija 1885. (Izvirni dopis). {Kriva tatvinska sumljivost in novi predor tuk. vilenice). Dospel nam je zopet čas, v katerem se je naša kmetijska narava iz spanja ptebudila, ter^potrebnega in marljivega dela zahteva. Sli so pred enim tednom od tukaj nekateri domači delavci proti 3 ure hoda otdaljenej vasi Ricmanje z namenom, da bi na tamošnjih njivah navadno formentin okopavali iu tako svoje lielo v redu dokončali.
Prigodilo se je pa prav v tem času, da je dan poprej neki bržanski mladenič s ta rej ženi pri sušilu blizu potoka 2 srajci ukradel in pete odnesel, a po naklučbije dotična žena vbežnega zapazila. Ko pa dru-zega dne kraški delavec Jože Kukec zraven taiste hiše k vodnjaku g. J. Dekleve iz Vrem, poleg vasi Loga po vodo pride, prihitita hitro dotična žena iu neki 20letni mladenič, oba jako srdita, do njega ter ga obsojata, da je morebiti on srajci ukradel. On pa je odločno tajil, kajti bil je vedDO poštenjak. Pozneje se je dokazalo, da je to storil nekdo drug. Naj bo to v svarilo tistim, kateri neprevidno in ladkomišljeso poštene ljude sumničijo.
Po dolgotrajnem večmesečnem težavnem delu je zgradila naša občina vhod v našo vilenico toliko da je skozi na novo napravljeni predor prišla v zvezo v spodaj držečo votlino, katera drži potem nadalje na pomnožio v poglavitne prostora te vilenice. Sedaj a« še poravnava in utrjuje novi glavni podzemni vhod in ako bode vreme ugodno, nadejati se je, da se koncem meseca avgusta delo dokonča. Delo do zdaj stane občino uže nad 1500 gld., koliko pa. še bode, tega ne more do zdaj £e nikdo natačno preračunati.
Čas za glavno otvorjenje vilenice ni Še od strani občinskega odbora določen, toraj povsem neznan, morebiti se za prihodnje leto odloži.	Pravicoljub.
V Grararjt dne 1. julja. V Grgarji se je obhajala na praznik sv. Petra letos izvanredna svečanost. Imeli smo Grgarci
EDINOST
navadno procesijo od vikarljskeeerkve sv. Martina in odondot nazaj po polju v vi-karijsko cerkev. Procesijo je vodil preč. gospod fajmošter solkanski. Pre i ptoc«-Bijo se je vr§:lo slavnostno blagoslovljenje novih grgarsih orgel, katere sta nam izdelala brata Zupan v Kamnejgorici na Gorenjskem v popolnoma zadovoljnost cerkvenega in občinskega predstojniŠtva. So pa te orgle res orgle v pravem pomenu besede. Rekel bi, govoreče so in izrazu-loče občutke mllobe, veselja pa tudi žalosti. Tako milo in lepo pojejo, da je veselje jih slušati, sedaj milodoneče, kmalu pa glasno bobneče, da se cerkvena okna tresejo. Tudi nestrokovnjak mora priznati, da je orgle pravi mojster izdelal. Stanejo le 1350 gld. Cerkveni oskrbniki, ki žele dobre in lepe orgle imeti, naj se jih na-roče pri g. Zupanu v Kamnejgorici blizu Krope na Gorenjskem in prepričan sem, rta bodo morali biti z delom zadovoljni. Čestitam cerkvenim oskrbnfštvom v Koprivi na Furlanskem, na Grahovem pri Tolminu in v Kobedu v Istri, da so tega mojstra izvolila in se z njim uže pogodila. Kesala se gotovo ne bodo. Pa se ne bom dalje mudil s priporočevanjem orgel g. Zupanovih, dasitudi bi jih lahko po vsej pravici zelo priporočal, preldem k svečanosti sv. Petra v Grgarjl.
Po blagoslovljenju orgel v cerkvi se je začela sv. maša ob 9 i pol uri. Mej sv. mašo je bila pridiga. Pridigoval je preč. g. dr. Sedej, profesor v goriškem nadško-fiiskem centralnem semenišču, ki je ta dan na vabilo g. grgarskega vikarja nalašč v ta namen s preč. g. H. Zorn-om profesorjem na višej realki v Grgar doŠel. Pridiga je obsegala dva dela, namreč nauk o cerkv. petju in o dolžnosti ljudstva do njega, t. j. cerkv. petja. Govor je bil prav lep, praktičen in zelo pod učljiv. Zelo je dopadal in je na ljudstvo in vse poslušalce napravil prav dober vtisek. Se ve da, kar gre iz srca, pride tudi do srca. Po sv. maši je bila slovesna procesija z 8 duhovniki. Po dokončanej procesiji se je preč. duhovščina z drugimi povabljenimi gospodi gosti napotila v vikarljsko stanovanje^ k obedu. Skoda, da nema Grgar farovža za svojega dušnega pastirja primernega. Farovž v Grgarji je podoben bolj starej podrtiji, nego duhovnici. Duhovnik, ki se mora vedno učiti, premišljevati vedam in muzi se posvečevati, potrebuje zdravega stanovanja in miru, česar pa v sedanjem stanovanju v Grgarji zastonj išče.
Po sv. maši, katero je imel preč. in mnogozaslužnl gosp. fajmošter solkanski, dika slovenske duhovščine na Goriškem, neutru lljiv dušni pastir svojih ovčic, za dušno in telesno blagost svojih fatanov in sploh za vse, kar je dobrega, uneti duSni predstojnik, vodil je omenjeni preč. g. župnik v največej vročini tešč do 1 ure popoldne in zatem je bil blagoslov. Mej sv. mašo in procesijo so peli domači pevci s pomočjo 2 drugih gospodov pod vodstvom domačega g. učitelja V. Vodopivca, ki se je tudi skazal, da je v resnici dober organist. Po enej uri popoldne je bil obed za povabljene in dobrodošle goste v fa-rovžu. Mej obedom smo se po domače zabavljali in napitnice veselega, Šaljivega in podučljivega obsega napivali. Tudi vrli nag g. župan J. Filipič je žel z njimi zasluženo hvalo in čast. Po obedu so se gosti razšli. Grgarcem pa ostane lep spomin slovesnosti letošnjega praznika sv. Petra uepozabljiv in neizbrisljiv.
las drahmke županije 29
iunlja. Po volitvi novega obi. zastopstva, ki se je svečana 1. 1. vršila, postala je v županjiskem uradovanjo prava babilonska zmešnjava. Novi tajnik, ki je bil prvo službo prevzel In je malo več kot nič obč. stvari razumel, bil je vrh tega Še tako nobel, da si pred 8. uro zjutraj nikdar ni dal dobrega jutra voščiti, ob 9. uri ga je klical njegov stan zopet na drugo delo, kder je moral dopoldne ostati, stranke ki so za eno ali drugo stvar k županiji dohajale, posedati so morale 2—3 ure čakajoč odreSenja, ako jih ni poprej župan odgnal z besedo: Ne vem, hodite v Tolmin, da si tudi je spadala stvar v županijsko področje.
Obč. obhodnik pa, ki navadno vsako soboto razen občin, stvari tudi po pošti došla pisma po občinah ljudem hodi oddajat, zna le belo od črnega ločiti in zato se prigodi večkrat, da pismo Petrovo otda Pavlu, Pavlovo pa Simonu, celo z denarnim pismom se je tako godilo; poprejšnl tajnik, ob enem tudi obhodnik, otdavši pismo, ga je tudi vsakemu lahko prebral, zdaj pa, ako vdobi uboga mati od sina pismo, ali žena od moža, kojo je včasih obč. obhodnik po kake 3 tedne po mavhi mečkal, ker v družini nobeden brati ne zna, more pa Še pismo nesti drugemu brat, da po 2-3 ure zamudi. Koliko nepotrebnih potov je v tem čanu moral uže marsikateri storiti, vrh tega pa Se v žep segno ., in to vs« i« gole nevednosti županijskih organov.
Kaj ne, čestiti čitatelji, dobro smo pos uženi, pa ne mislite si, dane plačujemo občinskih naklad. Vsaj Vi, čestiti starešini, stopite na noge ter tlrjajte, da župan dobi za službo vešč* in zmožne služab-
nike, saj je 5. marcija v pričo vseh Vas dal bese-io, da vdobi zmožnega tujnika. ko se mu prejšna plača dovoli, m iri mu tudi niste dovolili? Saj mej Vami oseui-najsterimi so nekateri, ki veoo, kako težavno je dandanes županovati, in da so velika odgovornosti, da je nemogoče službo obč. tajnika opravljati tacemu. ki Še od znotraj nikoli šole ni videl, ako je županova bistvena stvar le žep, vsa| Vam nuj bode blagostanje občine na srcu, sicer bomo prisiljeni, pomoči si drugod iskati, kajti tako šušmarjenje, kakor je bilo pri županiji dozdaj, ne more i ne sme se dalje trpeti.	Okoličan.
IZ Kobarida dne 23. junija. Lep in imeniten dan smo učakafi Kobaridci 21. t. m., ki ostane gotovo vsem Kobarid-cem še dolgo, dolgo živo v spominu. Počastil je namreč trg povodom kanoniške vizitacije prevzvišeni, premilostljivi pokne-ženi vrhovni škof Alojzij, mili naš vladika.
1 Da so se vrli Kobaridci za dostojen sprejem milostljivega vladike tudi dostojno pripravili, tega mi menda ni treba niti omenjati, saj je gorečnost naših Kobarid -cev ob jednacih prilikah prav dobro znana. Pripravili so se pa tem bolj, ker je prevzvišeni knez in vrhovni Škof obhajal omenjenega dne svoj imendan.
Narodni naš trg je bil krasno nadičen. Na vsakej hiši so plapolale lepe zastave: narodne, cesarske in tudi deželne in ob obeh straneh ceste so bili nastavljeni kaj gosto lepi maji, na katerih so bile sem ter tja nastavljene manjše zastave. Dva krasna slavoloka sta poveličevala vhod. Prvi je bil napravljen iz zelenja, nosil je skoraj saine lepe narodne zastave in nad obokom se je lesketal pozdrav: Dobro došli! — Drugi slavolok pa je v take svrhe navlašč napravljen iz lesu, lepo delo, katero je Kobaridcem v ponos. Visoko tam gori na vrhu pod carskim grbom pa smo čitali lep na J p is: Bog živi Alojzija! Na sredi trga pa je plapolala velika slovenska tro-bojnica, ponosna dokaziteljica, da stoji Kobarid na slov. zemJji. naroden, neomah-Ijiv obožavatelj naše Slovenije. Nad vhodom v tarovž pa se je dičil v narodnih barvah napravljen nadpis: Alojziju! — obdan po dveh velikih narodnih zastavah.
Zvečer so občinarji in čitalničarji priredili lepo bakljado.
Za čitalnično zastavo je korakala godba, pevci in slednjič dolga vrsta ba-kljenoscev, bengalni ognji pa so različno barvali razsvitljene ulice. Pred farovžem so se postavili v krog, na kar so zapeli vrli naši pevci: sv. Alojzij, a po odigranem kosu domače godbe so zapeli Hajdrihov prekrasni; Lahko noči z nekoliko spremenjenim tekstom. Okolu stoječa množica pa je navdušeno zavpila: »Bog živi pre-milostljivega knezonadškofa Alojzija!
Prevzvišeni pokneženi vrhovni vladika je bil z sprejemom prav zadovoljin, kar je pokazal posebno druzega dne, ko je v cerkvi sam rekel, da je bil ganjen radi tolike udanosti Kobaridcev, radi toli krasnega sprejema.
Ob tej lepej priliki ne morem si kaj, da se ne spominjam prečestitega našega dekana gospoda A. Jekšeta, ki se v svojej skromnosti imenuje Še ved no le fajmoštrom, kateremu na čast je naš gorski pevec-genij S. Gregorčič zapel prekrasno pesen: Vrlemu možu. Mil. prevzv. pokneženi vrhovni vladika je v svojem govoru dejal: ■ da ni vreden, da bi prišel nadzorovat preč. g. dekana, a kliče ga dolžnosti Resi lepo, zasluženo odlikovanje »vrlemu možu«. Mi pa si želimo, da bi nam ga mili Bog še dolgo, dolgo vrsto let ohranil v našej sredi, da bi ga štovali i ljubili, ter vskli-kamo z Gregorčičem:
O, trosi Bog ti sreče rož Na vse poti;
A nam pa daj še mnogo mož, MoŽ vrlih kot si — ti!
r"-
Domače in razne vesti.
Imenovanja. Cesar je imenoval kanonika Č. e. Andreja Sterka stolnim dekanom in župnika pri Mariji pomočnici (starem sv. Antonu), Frana Črneta kanonikom v Trstu. Čestitamel
Tržaški občinski »vel je imel v četrtek zvečer 10. letošnjo sejo. Na dnevnem redu so bile mej drugim te le vnž-niše točke: poročilo, da finančni minister ni dovolil, da mesto proti poprečnej odškodnini v letnem znesku 800.000 gld. še daljša tri leta pobira dac, temu nasproti pa je minister izrekel, da dotično prošnjo, glasečo se na eno leto za najvišjo potrdbo priporoči. Vsled tega se je sprejel v tem zmlslu 3tavljeni predlog. — Sprejel se je potem predlog družbe Tramwiy glede zveze tramwavske proge me| morskim bregom, trgom pred velikim gledališčem in Piazza dei uegozianti, kakor tudi do-stavek Combi-jev, naj se Piazza dei nego-ziantl neposrednje zveže z starim ribjim trgom. Nazadnje «e je sprejel še predlog tržne komisije, naj se namestu odpravljenega trga na velikem trgu napravi začasni
trg za vrtom pri velikem trgu na morskej obali, kder se bo prodajalo ves dan, a plačevalo se bude o-i prostora in za va^o.
V zadnjej tajne j soji mestnega zbora je bii imenovan n. k Auoif Posega za tehtitja in nek Josip Dt'paoli za pisarja na javnej imstnej tehtnici za seno. Posega je sicer potomec neke Cbelske rodbine, ali ne zna nič slovensko, Dt-paoli pa ?e manj. Bila bi pa vendar skoro boljšu Bokalič in Verzota, katera oba znata uobro slovensko, ktr je na tehtnici za seno neobhodno potrebno, ker Pivčanov ne bo noben Posega učil laščine ; ali Cikoiije seje začel sramovati uže sam magistrat, kateii hoče sicer tudi na se neuem trgu delati lahonsko politiko, ali ne s pomočjo Cikorije. Uboga Cikorija.
Ustanova Kconouio. Demetrij A. Economo, ki je v ietu 1878. v Parizu umrl, zapustil je veliko vsoto delavcem v Trstu. Vsled tega se bodo 9. avgusta t. 1., ki je ustanovnikov smrtni aan, delila darila, podpore in dote resnično potrebnim in vrednim osobam, in sicer : rokodelcem, delavcem in dninarjem, ki ne morejo več delati, potem ubogim udovam, ki imajo otroke in spadajo v vrsto zgoraj omenjenih delavskih stanov, iu slednjič poštenim hčeram rokouelcev, delavcev itd., ako ako imajo kako obrtnijo ali rokodelstvo, ali če so tudi navadne delavke. Prosilci in prosilke morajo vložiti pismene prošnje brez prilog dotičuemu odboru, ki bo imel svoj sedež v drugem otdelku mestnega magistrata, in kateri ima dolžnost razsoditi, katerim prosilcem in prosilkam se ima podeliti podpora. Prošnje se imajo vložiti do 15. t. m. v njih natanko zapisati stanovanje prosilca ali prosilke. — Ali se dotična komisija ozre tudi na katerega delavca, delavko, vdovo in deklico slovanske krvi? Zadnja leta je vladala in danes vlada bolj, nego kdaj poprej, celo v dobrodelnih stvareh politična nesramnost, in v prvej vrsti moramo o tej zadevi brezobzirno obsoditi »Previdenzo«, društvo, katerega namen je po pravilih zgoli milo srčnost, pa podpira le uboge italijauske narodnosti tudi s tistimi darovi, katere prejema od slovanskih ljudoljubov, i še sram je nit zahtevati od naših premožnih rojakov obile podpore.
Tržaško novosti s
Ženska borba. V sredo popoludne ste se dve mestuo oblečeni ženski najprej zbesedili, poietn pa ste se stepli in tako cunjali, da so lasje po zraku letali. Policija |e ni mogla umiriti, ampak odpeljala ju je v zapor, po potu v zapor pa Bti tako kričali in se ustavljali, da se je začelo ljudstvo močno zbirati. Grdo je videti možke v prepiri, še giše pa ženske furije.
Zopet nož. V zadnjej štev. smo poročali o treh močno ranjenih z nožem. Denes imamo poročati zopet o surovih napadih z nožem. Voznik Tomaž Maslu 29 letni mož iu 23 letni težak Franc Pielič sta v sredo obiskovala razne krčme; na zadnje sta obiskala neko krčmo v ulici Madonina. Popila sta in se uže odpravila domu, kar se pred gostilno spreta, morda zarad kake tajnosti m v jezi je Maslu potegnol nož iz žepa in ga 4 krat zadri v trebuh ubogemu Pieliču, kateri se je precej zgrudil na tla močno krvaveč. Odnesli so ga v bolnico, ali komaj so ga prinesli, ko je uže umrl. — Maslu je bezal kakor Kajn, ali policija ga |e kmalo imela. Z nožem manj ali več so bili raneuji te dni še trije drugi prepirneži. — Policija je vsled tega te dni posebno po starem mestu preiska-vala sumljive ljudi in pri takih našla vse polno nožev. Zaprla je vsled tega uže 12 do 15 takih, pri katerih je našla nože. Prav je tako, nevarni noži naj bodo ostro prepovedani.
Žena prebodla moža. Ko stavimo list v mašino, se nam poroča, da je v ulici Capitelli št. 5 neka žena svojemu možu zadrla nož mej rebra in ga nevarno ranila. Mož najbrže še denes umrje. Strašno!
Policijsko. Nekega Furlana je policija zaprla, ker je na ulici pretepal lastno ženo. — Nekatere ženske, mej njimi neka Pepina iz Prvačine neka Marietta iz Avče pri Kanalu in ueka Pepina tam kde iz Krasa, neka Tonina iz Voloskega In neka M.iria iz Trsta vse lebkoživa dekleta je dejala polic, pod ključ ker so se kakor izgnanke vrnole v Trst, ali pa so razsajale po ulicah v poznej noči. Zdaj se popeljejo brezplačno domu »na frišno«. — Nekateri ljubitelji kokoši so odnesli iz par kampanj v Ka-dinu kakih 30 glav kuretnine. — Policija je zasačila nekega nevarnega tatova, ki je bil uže večkrat kaznovan in izgnan iz Trsta, nekega Franca M. iz Idrije, ta mož je nekda v Oseku v Slavoniji ubil neko žeuo ter je pobral, kar je imela, kesneje so ga prijeli v Bosni, ali tam je pandurjem všel, skočil je v vodo in s plavanjem odnesel pete pied sodbo. Ta obravnava vtegne biti jako zanimiva.
Izpred ttodnlje. Včeraj In predvčerajšnjem se je vršilo zadnje dejanje znane Kastavske rabuke. Zatoženih je bilo 37, vsi iz Matulja In Kastva. Kakur znano so ti možje mejne količe, v katerih je bilo zapisano »u pograničnom kotaru« odstranili, potem na srenjski zbor navalili ter gestue odbornike dolžili, da 80 Kastav-
5č no prodali Krv .tom, da so podkupljeni itd., stvar je šla tako daleč, da so vladnemu komisaiju g. Šorli-ju pretili, da ga vržejo v lužo in župana in odbornike se silo primorali, da so ?.f odpovedali svojim častnim službam, skratka: posnemali so uprav anarhiste. U^s je, da |e b.la neumnost prvi uzrok te rabuke; toda so i-mja kaznuje tudi neumnost, ako je spar-jena s porednostjo, in tako j-? tudi tržaška deželna sodnija k ljubu dobremu zagovarjanju dr. MartinoliČa obsodila zatoženih 18 na 8, 10 do 12 dni zapora, vse druge pa na 0 tednov, na 2 mesca, na 3, 4 do 6 mescev težke ječe. — Tako se je torej izvršilo zadnje dejanje kastavske komedije, katero so inscenirali najbrže nekateri Lv houi.
Železnica Ciorlca-Stražlč-Podgora. Inženirja Stern in Hafert sta prosila za dovolitev, da izvršita postransko železnico iz Gorice skoz Stražič do Pod-gore. Stavbeni troški so proračunjeni na 2UO.OOO gl.
„Slovensko bralno In podporno društvo V Gorici** bo praznovalo vsled ouborovega sklepa dne 25. junija 1.1. god svojih zaščitnikov sv. Cirila m M«toda v nedeljo 5. julija t. 1. so slovesno sv. mašo ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Antona pod Kostanjevico. Podpisani odbor vabi vse p. n.gg društvenike. da bi se te cerkvene svečanosti mnogobrojno udeležili.
Gorici, 1. julija 188.3. ODBOR V KaKlvu so se te dni vršile občinske volitve in so bili voljeni v mestni odbor sami odločni narodnjaki. S tein in z včerajšnjo obsodbo v Trstu bode menda konec za veuno komedijam Labonov v Ka-stavščin'.
Ciornjlffrad n;s Štlrskcin, 3.
julija 1885. Tukaj pri nas se bode v uaii 12. julija t. 1. velikanska elavnost v slovanskim blagovestnikoiu sv. Cirilu iu Metodu vršila. Na tis-oče ljudi se pričakuje, mnogo pisem je uže došlo, da se za dotične priskrbi vse potrebno. Program je mnogovrsten.
Krvav dežje Šel v nedeljo zvečer v Ljunljani v predmestji Trnovem nekaj sekund in so se rudtče pike poznale po belem pesku, po lesu in po svitlej (belej ali ruinenkastej) obleki. RudeČe pike na lesu so sčasoma otemuele.
,,Slovenski Jez" kat.-pol.-narodno društvo priredi v Biljani dne 5. ju-ija 1885 slavnost v spomin tisočletnice slovenskih apostolov sv. Cirila in Metoda. I. Blagoslovljenje nove podobe teh svetnikov v Biljanskej cerkvi ob 10. uri. II. Beseda popoldne ob G. uri s tem le sporedom*. 1. Briska budnica (petje). 2. Nagovor. 3. Hrcegovska (deklamacija). 5. Jaz sem Slovan (petje) z glasovirom). 7. Bovški sir (igra s petjem). 8. Venec nar. pesni. Vstopnina k besedi 20 kr.
Kolera se na Španskem širi in zahteva vedno več žrtev, Španskih mej pa še ni prestopila in upamo, da se k nam ne za-tro8i, ker nema tiste razširjajoče moči, katero je imela ta bolezen v prejšnjih kugah, u. pr.v letih 1835, 1836, 1855, ko je kar naglo poplavila skoraj vso Evropo. Zadnji dan minolega meseca je na Španj-skem za to boleznijo umrlo 52G ljudi.
Potres V Kašmiru še vedno traje, v okraji Camraji |e bilo 2700 osob usm^lenih. Mesto Baramula je bilo 17. junija popolnoma porušeno. Polkovnik St. Johns je poročil, da je potres v Kašmiru doslej 3081 ljudi usmrtil, potem 25.000 ovac Iu koz iu 80U0 glav goveje živine; 70.000 hiš leži v razvalinah.
Avstrijsko-Ogrski delavci na Grškem.
Ogrski minister notranjih opravil je poslal vsem županijam okrožnico, v katerej jim ukazuje, naj na Grško branijo delavcem in dninarjem, ki iščejo siužbe pri cestah in železnicah. Minister naglaša, da mnogo inženirjev, kamenosekov in dninarjev Iz Avstrijsko-ogerskega na Grftkem ne more dela dobiti, ker je delavcev vsake vrste tam veliko preveč. Razen tega pa je živež drag, podnebje nezdravo iu plača majhna tako, daje velika veČina delavcev v največej nadlogi iu da se ti morajo na državne troške z Grškega domu pripelja-vati.
Na več ljudskih šolah v Bosni in Hr-cegovini se imajo podeliti učiteljske službe. Letna plača znaša 500 do 600 gold.; razen tega imajo učitelji prosto stanovanje z vrtom in prosta drva, ali pa dobiva odškodnino za to. Prošnje naj se vlože do 15. julija ^po piistojnej političnej gosposki na deželno vlado v Sarejevem.
Žrebanje. Pri srečkanji 125 lozov mestnega ljubljanskega posojila, ki se je po načrtu vršilo v 2. dan julija 1885. leta so bili vzdigneni ti Je glavni dobitki:
štev. 2.843 z dobitkom 15.000 gl.
» 1.072 » » 1.500 gl.
» 34.688 » »	500 gl.
» 54.779 • »	500 gl.
» 55.626 » „ •	500 gI.
Dunaj, 1 julija. Žrebanje posojila iz leta 1854. 130 ItiO 212 764 803 881 942 1182 1228 1230 1257 1266 1330 1475 1480 1594 1758 1797 1861 1020 1998 2019 2082 2233 2397 2575 2738 2805 2822 2847 2982 3039 3121 3193 3265 3304 3310 3372 3497 3551 3676 3751 3906.
edinost
Tržno porodil«.
Kata — mlahova kupčija, pri vsem tem pa so cene jako trdne s tendenco, da više postanejo, ker so došla poročila iz Brazilije, da tam letina slabo kaže. Prodalo se je te dni 800 vr?č Rio po f. 46 do 58 in 600 Santos po f. 43.50 do 57., Java stane f. 56 do 60, Portoricco f. 90 do 102., Ceylon piaot. f. 88 do 125
Sladkor — slaba kupčija, iz inostr&n-skega manjkajo naročbe, vsled tega se cene pomikajo sopet nazaj. Prodalo se je te dni 3000 metr. stotov sladkorja po f. 23.50 do 26.50.
Sadje — cene slabe, ker je jako malo praŠanja po južnem sadju v obče. Pome-ranče, limoni f. 2 do 6, fige v vencih for. 11.50 do 12, rožiči I. vrste for. 650 do 7, opafta f. 15 do 17, cvebe f.il do 13, Eleme f.22 do 30, Sultanina f. 18 do 32.
Olje — mlahova kupčija in ker doha-jajo poročila iz Italije, da se je tam oljka dobro obnesla, so se začele cene nazaj pomikati. Jedilno olje stan« denes f. 40 do 46, namizno for. 58 do 79, bombažno ameriško I. vrste f. 34 do 35.
Petrolje — cene skoro nepremakljive, kupčija mlahova. Denes stane pelrolje fr. 9.10 «to 9.25.
DomaČi pridelki. — Z fižolom zdaj ni kupčije; maslo dobro naravno se prodaja po f. 86 do 98.
Žito — skoro nobene kupčije — cene slabe; pšenica ruska f. 8 50 do 9; koruza ievantinska f. 6.25 do 6 60.
Les — dobro obrajtan. cene trdne.
Seno — dobro konjsko novo f. 1.20 do 1.40, staro f. 1.60 do 1.70, Kupčija v obče mirujo.
Oaleta — domača se ▼ Gorici prodaja f. 1.25 do 1.40, japonska po f. 80 do 95 in do f. 1, v Istri so cene za 10 do 15 soldov niže.
Borano poročilo.
Tendenca borse je mlahova,	kurzi
državnih papirjev so pri vsem tem	trdni.
Duaajsfaa Borsm
dne 1. julija
Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld	60 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 83 »	40 »
Zlata renta......108 »	75 »
5°/0 avst. .... 99 .	55 »
Delnice narodne banke. . 861 ■	— •
Kreditne de'»»ce . . . . 286 •	75 >
London 10 lir sterliu . . 124 •	20 »
Napoleon........ M _ „
C. kr. cekini...... 9 ,	84«/ ,
l00 državnih mark ... 5 »	88 »
Javna zahvala.
Čestiti gospod Ivan Nabergoj, je blagovoljno podaril našemu bralnemu i pevskemu društvu »Skala« 20 gld., za kar mu podpisani po tej poti izrekamo srčno zahvalo.
Začasni odbor, braln. in pevskega društva »Skala« iz Gropade in Padrič.
Pri našem uredniku naj se oglasi, ke-
dor želi službo korespondeuta v e.iej boij -ših trg. hiš v Trstu; pa mora znati dobro nemško, italijansko, slovensko ali hrvatsko. — Prav tako more naš urednik preskrbeti tudi mesto praktikantu iz dobre hiše.
Se išče natakerje ali natakarce za nek restaurant; kje, izve se pri uredništvu Edinosti-
Pit ANC JKRŠEK odprl je novo
pekarno
v ulici Corsia Stadion, v hiši, kder je bila poprej gostilna Cervo d' oro. — Njega priporoča tudi odbor delalskega podpornega druitva v namen, da se posebno Slovenci pri njem poslužujejo. ker ie mož podpore vreden in izdeluje izvrstni kruh po primer-nej ceni.
Assieurazioni generali
v Trfclu
(društvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je ražtegnolo svoje delovanj« na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1884 f. 31,490.875 83 Premije za poterjati v naslednjih letih	f 21,OOG.«>41*33 Glavniku za zavarovanje žive-
nja do 31. decembra '1884. f. 83,174.^57-'J8 Plačana povračila:
a)	v letu 1884.	f. 8,637.596-13
b)	od zaČutka društva do 31.
decembra 1884.	f. 178,423.338-51
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarile in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Tergesteo, ecalalll. v prvem nadstropji
Prodaja se
blšna oprava, zaradi preselitve podpisana prodajam vse svoje pohišje in gostilniško opravo, kakor : mize, stolice, klopi, ormar«, posteljnjike, steklenice, kozarce ploŠČke itd. Kedor Želi česa kupiti, naj se do 20. avgusta 1.1. oglasi pri meni. Na OpČinah, 25. junija 1885.
Marija udova Florljan.
msrgidkcsla
posebnost
c. k. priv. in odlikovane tovarne
ROMANA VLAHOVA
V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S. Lazzaro I B
Prijeten, krepčafen liker, odlikovan se zlati«! kolajnami in diplomami na razstavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd.
Ta iz jagod Juntnerus co-munla in dišečih željiič napravljeni liker je prijetnega okusa.
Jako pospešuje prebav-ljenje in se rabi z dobrim uspehom za krepčarije oslabelih moči, ker je dokazan njega zdravilni upliv na Živce, možgane in na hrb-tanec.
Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trstu. Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajalnicah likerjev in »ladčiČarijuh.
Nepokvarjeni pravi liker se pozna po steklenici, v katerej je vtisnena firma, potem po aamahi z grbom in po malem ovitku z autografovano firmo Romano Vlahov.
Riunione Adriatica di Sicurta
v Trstu
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenie v vsih kombinacijah
Glavnica in reierva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica društva	gld. 3,300.000--
Reservni fond od dobičkov • 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na življenje » 150.000'— Reserveni fond za pokritje
premikanja vrednostih efektov 161.500' — I 'remijna reserva vseh oddelkov ■ 7.342.780'30 Reserva za škode	• °67 601 —
V portfelju: Premije, ki ?e imajo potirjati
v prihodnjih letih..... 16,954.118 57
Skupni znesek v:, h škod plaćanih od 1. 1838 do 1883 gld. 114,949.847 01
Urad ravnateljstva 19—24 Via Valdirivo, ftt. 2 (v lastnpj hi&l)
Y
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba ninopih besedi, da se dokaže njihova | čudovita moč. Ce se le rabijo' nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu naj trdo vratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranict, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper scropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(10)
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofoletli v Gorici, v Trstu vlekami E. Zanetti i O. B. Rotiš, O. B. Faraboschi in M. Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
ŽELODČNE BOLEZNI
je mogoče HITRO in POPOLNOMAoždraviti po
JERUZALEMSKEM BALZAMI!
edini in nedosegljivi želodčni pijači.
Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lchko, posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke.
Večina raznih kapljic, izločkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso ničdružega, nego škodljiva zmes.
Edini JornzahtmNki l»nl-zam Bi je zagotovil vsled svoja priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne živce hitro krepčalne moči pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi sć vsakim dnevom veče prašanje po njenm. Ta balzam bogat na delajočih snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad njenega ugodnega upliva na prebavljenje ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebavljanja; zato pii ga vsi strokovnjaki in zveiienci priporooujejo proti neješčnosti, zabnsanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane :tO novcev.
GLAVNA ZALOGA v LEKARNI
G. B. PONTON!
v GORICI.
Zalo sto: v T rstu v lekarni O. B. Rovis, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zom. v Tomitiu v lekand F. Pallsm.
Elija Treves
izreže kurje očesa brez vse bolečine. Stanuje ulica delle Beccber e št. 13. Odprto je od 3 do 6 ure popoludne. Piazza Roeario 8t. 3, I. nadstr.
Na leto, ako se abonira plača le 2 for.
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' i. r. prlv.
Stabilimento Austr. di Credito
per commercio ed Induitria.
versamentTTn CON 1'ANTI
Banconote: 3 % annuo Interesae verso preavvito dl 4 glornl 3"i» » » • • • 8 > 3'u» > » » > »30 >
Per U lettere d i versamento attualmente in circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-minciersi a decorrere dalli 27 corrente, 31 c.or-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 °t. aniiud Interesae ven« preavvliedl 30 flleml
3 U * » » » » » 3 meti 3l[t	» > » 6 •
Banco Giro:
Ban •nota 2l/te/t »opra qualunque somma Napoleoni senza interesni Assegni
sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bnick, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese.
Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupons '/»0/« Antecipazioni •opra Warranti in contanti, interesse da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra provvigione per 3 meni. » effetti 6*/0 Interesse annuo eino 1' importo di 1000 per importi superiori da cou-Trieste, 1. Ottobre 1883	(6-J
«0
i-MiJ
Komoditeta in ekonomija
zadnja novost.
Pečati z automatičnim aparatom so dobro rabljivi zarad natanjčnosti in hitrosti, s katero se more tiskati Ž njimi in ^arad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečati na roko so bolj ekonomični, ali trebajo preveč postranskih priprav.
Elegantni automatičnl pečat »Merkur«
kakor jo tukaj naslikan pa ima vse prednosti au-roatičnih pečarov, a zarad priproste konstrukcije In lahkote stane le fr 3.50.
Novi pt-čet MERKUR z automatičnem barvilom dobi se le v	64--20
odlikovanem grafičnem zavodu
H. FREISINGER-JA
Lloydo»a palača ulica „Mercato vecchio" 4
Y TRSTU.
Visoko častiti gospod Zapustiti sem moral mojo družino za8dnlj. Pri odhodu pustil sem svojo rodo-vino popolnoma zdravo. Cez osem dnij sem se vrnil in glej žena in otroci bo bili bolni. Najbolj nevarno bolna je bila pa najmlajša hčerka, katera kar je zavžila je zopet izbljuvala, vrhu tega pa imela Se veliko drisko. Dva zdravnika sta jo zdravila, ali vse zastonj. Oba sta obupala, da otrok kdaj še ozdravi. Jaz sem jej hitro dal eno žlico dr. Kota Življenskega baUama, in sem jej vsaki dan še tri žlice dal. Čudo Božje ! Otrok mi je v treh dneh popolnoma ozdravil. Kar dva ždravnika nista mogla storiti, dosegel je Vaš dr. Roza Življenski balzam in režil sem svojega otroka gotove smrti. Vašemu blagorodju se jaž ne morem dovolj zahvaliti. Mojo zahvalo do vas pa spremlja Še ia-hvala do Bog«. V korist druzih ljudi Vas prosim, da priobčite to mojo spričevalo. Z odličnim spoštovanjem	Alojzij Zadak, trgovec, z mesom.
Budapešta v mesecu avgustu 1834. leta.
Visoko spoštovani gospod! Iz srca Vam izrekam svojo naisrčnejo zahvalo za dr. Rosa življenski balzam, s kojega pomočjo sem rešen dolgo trajajoče bolezni v Želodcu. Uže sem obupal, da kedaj še ozdravim. Se enkrat mojo najsrčnejo zahvalo. Z spoštovanjem
Maribor ria Spodnjem Štajerskem.	Fzrdmand Leitntr, dimnikar.
Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni i njih nastopke.
Ohranitev zdravja
je odvisna zgoli od ohranitve in pospeševanja dobrega prebavljanja, ker ta je glavni pogoj zdravja in telesnega in dušnega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, prebavljanje vrediti, doseči primemo mešanje krvi, odpraviti pokvarjene nezdrave krvne delB, to je uže več let sploh znani in priljubljeni
dr. ROSA življenski babam,
Napravljen i/, najboljših, zdravniško najkrep-kejših zdravilskih zelišč, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu In želodcu, želodčnem krču, prenabasanju želodca z jedrni, zasllženju, krvnem navalu, hemeroidah, ženskih boleznih, boleznih v črevlh, hipohondriji in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); 011 oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo in čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejsno moč in zdravje. Vsled te Izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil.
I steklenica50 kr.,dvojna steklenica I gl.
Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na frankirana pisma proti povzetju zneska na vse strani.
m" Svarj eraj e !
Da so izogni) neljubim napakam, zato prosim vso p. n. g«, narofinike, naj povedi i/.refno dr. Nosov MvljiniH'bahain ijj lekiirnu B. Fragnur-ja ▼ Pragi zahtevajo, kujti opazil uuui, da ho nitruCniki na ve8 krnjih dobili neiitipeBuo z me.s, uko so /.ukitrvuli sitiuo tivlj<>nnkj buliciiin, iu lie izrofino dr. ltuiovrgu fivljeiiđkugu balzama
Pravi Ur. Roso? življenski balzam
dobi ne samo v glavnoj z&lngi izdelalca H. Fragtttr-ja lekarna »k Crnnmu orlu« v Pragi, Kuk« dur Spurtter-gtuue Nr. 1205—3.	_
^mrn^mmm!
v TItSTU: P. Prrndini, O. Furahoiehi. Jak. Ser-ravallo, Kd. vou Ltitenburg, Ani, Suttina in K. Zanetti, lukarnifiarji.
V	GORICI: O. Oritto/otetti. A. pl. Oironcoli, O. li. faiitoni, U. KUrutr, lekarnićarjl. V OGULJl: namata d' Ktia.
V	LJUBLJANI: O, Pireolt in J. Svoboda, lokar-niCajft.
V	ZAGHEBU: C. ilraiim, lekurni»ar.
Irkarnr in vije. trgovine i inaterijatnim h I agom v Avitro-Ogcrtktj imajo taloga trga tivljrntkega balzama.
Tam se tudi dobi:
Prazko domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrpte.
Ako so iienam prua vnamejo, ali strdfjo, pri bulah vaako vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri Crvu v prstu in pri nuhianji, pri eleasah, oteklinah, pri izmufitfunji, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatične oteklin* iu putiko, zoper kroniftuo vnetju v kolenih, rokab, v ledji, e« si kdo nogo »pahne, r.oper kurja oBeaa in potne nojje, pri razpokamh rokah, zopur liSaje, zoper oteklino po j>iku mrfiesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka tu vneto kožo ni boljHugti zdravila, ko to mazilo.
Zaprte bulo iu otekline se hitro ozdravijo; ker pa ven tefio, potegne mazilo v kratkem vto gnojieo na-se, iti rano ozdravi. — To mazilo ja zato tako dobro, ker hitr.' pomaga m ker so po njem rana pr*j n« tactli dokler ni va bolna gnojica veu potrgnena. Tudi Zabrani rasi divjega mesa in obvaruje pred snetom (Criiim prisadom) ; tudi bolečine to hladilno mazilo pomieSi, — Odprte in tekofin rano se morajo z mluBno vodo umiti potem Pe I* fe ina/ilo na nje prilepi.	5—20
Skatljica se dobode po 25 in 35 k. ltalxant za uho.
SkuKanoin po mno«ih poskusih kot najzanoaljivnj*« sredstvo inano, oJstratu nagluhost in po njem so dobi tudi popolno ufe zgubljeni sluh. 1 aklenioa 1 gld. a. "

Lastnik druAtvo .KIJINOSI«. — itdatelj iu odgovorniureanii:: VKTOK DOLENC.
Nova tiskarna V. DOLENC ▼ Trsiu.