GLASILO TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO .JBT novoteks ŠT. 9 - leto Vlil. - JULU 1980 Deset let Novoteksove konfekcije Leta 1970 je bil v okviru tekstilne tovarne Novoteks ustanovljen konfekcijski obrat za izdelovanje hlač. S tem naj bi podjetje razširilo svoj proizvodni program oziroma prodajni asortiman. Razen tega je Novoteks z obratom konfekcije nameraval vložiti čim več lastnega dela v končni izdelek, predvsem za prodajo na tuje tržišče, da si tako ustvari devizna sredstva za nabavo reprodukcijskega materiala. Letos praznujemo 10 let dela Novoteksove konfekcije in ob takem jubileju je navada, da v mislih še enkrat prehodimo to pot, ugotovimo, ali smo dosegli zastavljene cilje, prav pa je tudi, da vse to ne gre v pozabo. Že leta 1968 so samoupravni' organi na osnovi študije delovne skupine odločili, da gremo v izgradnjo lastne konfekcije. Namen izgradnje konfekcije je bil: da se lastne tkanine predelajo v končne izdelke in s tem poveča skupni prihodek, da se devize za potrebe DO ustvarijo preko konfekcije, ker je na tujem trgu večje povpraše vanje po gotovih izdelkih, manjše pa po metra-žnem blagu. Zaposlili smo večje število mladih delvcev, ki jih je bilo takrat dovolj in tako omogočili mladim zaposlitev doma in ne nazadnje nas je takrat vodila tudi misel, da bomo krajše kose blagp predelali v lastni konfekciji v končne izdelke za potrebe domačega trga Cilji so bili doseženi razen zadnjega, ker se kaj kmalu ugotovilo, da se to ekonomsko ne izplača. Leta 1969 se je postopoma začela kakor kadrovska tako tudi investicijska politika realizirati. Novoteks do tedaj ni imel nikakršnih izkušenj skonfekcij-sko proizvodnio; hitel je zaposlovati ustrezne ljudi, v glavnem iz večjih krojaških delavnic Novega mesta, ti pa zopet niso imeli izkušenj za industrijski način dela v sodobni konfekciji. Da bi do začetka proizvodnje nabrali dovolj izkušenj in bili pripravljeni za organizacija in vodenje konfekcije je 10 bodočih operativnih kadrov šlo na trimesečno specializacijo v Zahodno Nemčijo firmi Heincke —klaprot v Bueckeburg. 3. januarja 1970 smo pričeli priučevati nove delavce za konfekcijsko proizvodnjo. Niti prostor niti strojna oprema nista usrezala. Učilnica za praktično poučevanje šivanja v traku je bila sejna dvorana, ki smo jo na hitrico preuredili v proizvodno dvorano. Strojna oprema je bila vsa izposojena od konfekcij Labod, Krim in Rog. Začetek je bil izredno težak; mladi delavci, ki so bili sprejeti na 6-mesečno priučevanje, so delali v dveh izmenah. Že v aprilu so bili za tržišče pripravljeni prvi izdelki in od takrat naprej je prva skupina stalno delala moške, ženske in otroške hlače iz doma stkane tkanine. 1. 7. 1970 je stekla redna proizvodnja z novo priučenimi delavci v sedanjih proizvodnih prostorih. Ta dan bo ostal zapisan v zgodovini Novoteksa kot datum, ko je stekel nov proizvodni program Začetni uspehi so nam dajali voljo in moč — učili smo se, poučevali in proiz vaj ali. Delali smo po ves dan, saj je bilo potrebno priučiti še več novih delavcev. Tako smo že v jeseni 1970 leta sprejeli v pri-učevanje novih 80 mladih de lavcev,ki so pravkar dokončali osnčvno šolo. Kot posebnost je pčtrebno omeniti, da smo redno proizvodnjo v novem obratu začeli z izvozom v Nemčijo in čeravno smo bili neizkušeni, posebnih kvalitetnih reklamacij ni bilo, čeprav smo jih objektivno pričakovali. Leta 1971 je bil obrat konfekcije kadrovsko in tehnološko izpopolnjen. Krojilna šivalna in likalna oprema je bila čisto nova in navidez je bilo vse prelepo. Trudili smo se. da dvignemo produktivnost in odpravimo po-v ršnost pri delu. Poprečna starost zaposlenih je bila v letih 1970 - 1975 med 16 in 18 leti. Ta starost, bolje rečeno mladost delovne sile je bila izredno pozitivna v tem, ker so se zelo hitro naučili delovnih operacij. Slabost pa je bila v izredno veliki uktuaciji, odsotnosti zaradi materinstva, odseljevanja zaradi poroke in podobno. Ker je to bila vsa mlada delovna sila, ki je prišla takoj po obvezni šoli v proizvodnjo, seje dopolnilno izobraževala ob delu. tako smo v letih izgubili čez 80 dobrih šivilj, ki so se zaposlile v naših skupnih službah, več kot 300 pa se jih je zaposlilo v drugih DO v slovenskem proštom. Ta velik osip delovne sile j< bil predvsem zaradi neustreznega nagrajevanja in težkega dela / Leta 1973 smo začeli proizvodni program širiti od otroških žen&ih in moških hlač na ženska krila, leta 1976 pa še na športni program in na izdelke za prosti čas. Leta 1979 smo proizvodnemu programu dodali še ,JBaby“ program. Ta razširjen proizvodni programje bil obro sprejet na domačem in tujem trgu. Največj' izvoznik konfekcije smo bili in ostali za tržišče Nemčije, izvažali pa smo še v Italijo, Švico, Avstrijo, ČSSR, Dansko, Francijo, Švedsko, drž ve bližnjega vzhoda in Ameriko. Že leta 1971 so se kazale potrebe po dodatnih kapacitetah na osnovi takratnih raziskav trga. Tako smo se samoupravno dogovorili, da gremo v izgradnjo obrata konfekcije v Tre-binju, SR BiH, takoj za tem pa še v izgradnjo obrata konfekcije na Vinici S temi investicijami je DO naredila zelo velik premik tako za Novoteks, še več pa za nerazvita področja, kjer smo se odločili odpreti možnosti za zaposlovanje predvsem ženske delovne sile. S to pozitivno investicijsko politiko se je Novoteks kot DO še enkrat pokazal naši družbi v pozitivni luči in dokazal, da je možno z več družbenega posluha reševati kadrovske in socialne probleme nerazvitih področij. V začetku obratovanja vseh treh konfekcij smo imeli cen tralno krojilnico in pripravo de la. Kaj kmalu smo ugotovili, da je to ekonomsko nevzdržljivo pa smo se odločili za ekonomsko bolj upravičeno kom-pletiranje konfekcij s celotno pripravo dela in krojilnico. Prav tako so nam izkušnje narekovale delitev proizvodnega programa, ki je tudi za naslednje srednjeročno obdobje opre deljen. (Nadaljevanje z 2. str.) S 1. januarjem 1978 so iz ene TOZD konfekcije postale tri TOZD, in sicer TOZD konfekcija I. Novo mesto, TOZD Kon fekcija II. Vinica in TOZD kon-fekcija III. Trebinje. S to novo samoupravno organiziranostjo so bili doseženi tudi drugi pozitivni premiki v poseovanju vseh TOZD. To je bil kratek prikaz zgodovinskega razvoja konfekcijske proizvodnje v delovni organizaciji. V Novoteksu smo se zavedali, da ne bo lahko, ko smo se odločili za to novo razširjanje tehnologije. Vztrajnost in stalno dopolnjevanje znanja posameznic ov konfekciji so rodile uspeh. Rezultati teh prizadevanj so že vidni in napori, ki sojih vložili delavci konfekcije, niso bili zaman Predno bi zaključili bi bilo prav, da spregovorimo še o pogojih dela in nagrajevanju. Ko g ovorimo o pogojih dela, moramo reči, da niso najboljši, da ne rečemo slabi Najprej bi ompnil, daje preveliko število delavcev glede na delovni prostor. Drugič: kljub stalnemu nadzorstvu pri priuče-vanju novih delavcev so bile velike težave z vzdrževanjem strojev — stroji so bili takrat moderni in prehitri za priučevanje; prav zato so bile pogoste okvare in precejšnje izgube pri rezervnih delih in hitrejšem izrabljanju strojev. Tretjič: s širjenjem proizvodnega programa, ki 86 Je začel leta 1973 in se še naprej širi, smo morali dodatno montirati šivalne in likalne stroje, tako da imamo danes za četrtino več montiranih delovnih sredstev kot je to po tehnološkem elaboratu bilo predvideno. Četrtič: zelo slabi so pogoji dela v krojilnici in predmontaži zaradi širokega proizvodnega programa in malih serij, ter v likalnici, v katerih so razen slabih prostorskih pogojev še često ne-v zdrzni klimatski pogoji. Zavzeti se bomo morali, da v prihodnosti te probleme rešimo in tako ustvarimo najboljše pogoje z a delo, s tem pa bo hkrati rešeno tudi vprašanje visoke produktivnosti in kvalitete. To je tudi naš cilj. V današnji zaostreni gospodarski politiki moremo stremeti za tem da dosežemo boljše ekonomske rezultate. Z nagrajevanjem rrismo v celoti zadovoljni. Premajhna je razlika med dobrimi in slabšimi šiviljami in prevelika med strojnimi šiviljami in delavci y kro jilnici in likalnici. V zvezi s tem se bodo v prihodnje morale bolj poglobiti v te naloge družbenopolitične in samoupravne strukture ter strkovne službe v TOZD. Na koncu v imenu vseh sode lavcev konfekcije Novo mesto vabim vse delavce ter družbenopolitične in samoupravne organe, da resno poprimemo v tem stabilizacijskem letu in s sodelovanjem prispevamo k večjemu ekonomskemu rezultatu. Vse sile moramo vložiti v večjo produktivnost in kvaliteto ter v zmanjša nje vseh vrst potrošnje To ni lahka naloga, je pa edina, če si hočemo izboriti boljši jutri Iskreno čestitam vsem jubilantom, vsem zaposlenim delavcem v TOZD konfekcije Novo mesto, Vinica in Trebinje. Prav posebno pa še tistim de lavcem, ki so s svojim delom prispevali, da smo dokazali svojo ekonomsko in samoupravno upravičenost. MIJO KUPRES ing. NOVOTEKS: 110. med 200 največimi delovnimi organizacijami v Sloveniji Gospodarski vestnik je 5. junija spet izdal pregled 200 največjih slovenskih delovnih organizacij v letu 1979. Uvrstil jih je po višini dohodka tako kakor že v enakem lanskem pregledu. Deset največ jih je v Sloveniji je: Iskra v Kranju, Gradis, železarna Jesenice, TAM, železarna Ravne, GORENJE v Velenju, ŽG železniško transportno podjetje Ljubljana, rudnik lignita v Velenju, Slove-nijaceste SGP in Slovenijales — trgovina v Ljubljani. Za njimi pa so naslednje DO s področja širše Dolenjske in Spod. Posavja. Najprej navajamo pri vsaki „naši" DO njeno mesto v tabeli 200 največjih, v oklepaju pa njeno lansko mesto v enaki uvrstitvi. 11. (11) INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL Novo mesto 19. (13) KRKA, tovarna zdravil Novo mesto 28. (23) SGP PIONIR Novo mesto 65. (70) Tovarna celuloze in papirja Krško 66. (88)’ NOVOLES, lesni kombinat Straža 110. (119) NOVOTEKS, tekstilna tovarna Novo mesto 123. (146) INLES, industrija stavbnega pohištva, Ribnica 130. (116) Konfekcija LISCA, Sevnica DOPISUJTE V GLASILU NOVOTEKS 140. (114) ITAS, industrija transp. sredstev in opreme, Kočevje 144. (137) BETI, belokranjska trikotaža industrija, Metlika 154. (138) LABOD, tovarna oblačil Novo mesto 180. (194) JUTRANJKA, industrija otroške konfekcije Sevnica 187. (—) ISKRA, industrija kondenzatorjev Semič 196. (192) Gozdno gospodarstvo Kočevje. »Rdeča nit" našega obnašanja „... boj za ekonomsko stabilizacijo je totalna in kompleksna politična ter ekonomska akcija, ki mora zajeti vsa področja družbenega, ekonomskega in političnega življenja v naši državi, in ki mora postati temeljna naloga vsakega našega občana ter vseh organiziranih subjektivnih socialističnih sil. Zavest o tem, da lahko živimo le tako, k oli-kor delamo in zaslužimo, mora postati »rdeča nit" obnašanja nas vseh, tako na delovnem mestu, kot tudi doma. In drugo: v boju za stabilizacijo ne smemo dovoliti, da bi prišlo do kršitev samoupravnih pravic in dolžnosti naših delovnih ljudi, kajti le s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem, s samoupravnim razreševanjem nalog, ki so pred nami, bomo lahko presegli situacijo, v kateri smo . STANE DOLANC (4. julija 1980 v Žužemberku) Vseh deset let so vztajali v konfekciji - te zato zaslužijo naši spoštovani jubianti priznanje vseh članov v ddovni organizaciji! Zvestoba delu je ena izmed odlik zavednega delavca, ki ve, daje sam gospodar svoje usode. Konfekcija praznuje desetletnico 1. julija 1980 leta je minilo deset let, ko so privič zabrneli šivalni stroji v Novoteksu. Bila so to leta, v katerih je naša konfekcija bila težak boj ne samo za osvojitev tega, ampak tudi na domačem tlu. Toda bile so težave, skozi katere smo se prebili, čeprav smo bili takrat še zelo mladi Če pogledamo nazaj, je bila poprečna starost med 16 — 18 leti. Delovna izkušenost majhna, toda želja, da bi se uveljavili, je bila velika in dokazali smo, da smo res samoupravljavci. S tem, da naša konfekcija obratuje že 10. leto na že tako prepolnjenem trgu s konfekcijskimi proizvodi, smo sami vsem dokazali, da nismo izgubili zaupanja, ki nam gaje 1. 7. 1980 leta zaupal Novoteks. V teh desetih letih se je veliko spremenilo. Ostalo pa je le nekaj, kot bi lahko rekli, na prste preštetih delavcev, ki so z nami od samega začetka. Zato jih bomo malo povprašali, kaj mislijo danes o tistem, kar je bilo včeraj. - Tov. Milan Močnik, kakšno je vaše mnenje o našem samoupravljanju? — Razlika je velika, posebno, ker je bil takrat Novoteks enovita DO in so delegati na samoupravnih organih razpravljali o stvareh, ki jih niso poznali. Kasneje, leta 74, ko je konfekcija postala TO, je bilo malo bolji, vendar smo bili še vedno zdm-ženi iz treh obratov. No, leta 78, ko smo postali samostojna TO, mislim, da je samouprav- ljanje zaživelo v pravem pomenu. Vendar menim, da še vedno rešujemo prveč načelno, ker de legati premalo razpravljajo, pre malo povedo mnenja oz. predloge Posebno takrat, kadar so prisotni vodstveni oz. vodilni delavci, ni debate. Vseeno pa je bistveno drugačno razmišljanje kot pred 10 leti Čuti se, da se samoupravljavci vse bolj zavedajo svoje vloge. - Tov. Martin Pust: aB so se uresničile usmeritve izpred 10 let? - Po prvotnih usmeritvah smo predvidevali manjšo konfekcijo, v kateri bi predvsem predelovali doma stkano blago iz megrskih ostankov v končni izdelek. Toda po kasnejših analizah smo prišli do sklepa, da imamo večje možnosti za ustanovitev večje konfekcije. Menim, da je bUa ta odločitev v redu, saj smo dosegli lepe rezultate. - Tov. Marija Bergar: koliko predpostavljenih in koliko proizvodnih linij ste zamenjali? — V tem pogledu sem imela še srečo, ker sem zamenjala sa mo tri predpostavljene. V tq proizvodni liniji pa delam že deset let. — Tov. Dani Fink: je na področju delovnih pogojev kaj sprememb? - Glede delovnih pogojev bistveno nismo veliko naredili (prostorska stiska, slabe transportne poti, slabe klimatske naprave). Za bodoče pa upam, da bo rešen vsaj problem prostora, ker se o reorganizaciji že nekaj govori. — Tov. Franc Bartolj: ali mislite, da smo dosegli kakšne rezultate na področju varnosti pri delu? - Opažam, da se je varnost zelo izboljšala, predvsem iz teh razlogov: - na eni operaciji dela večino ista delavka; - boljša je informiranost o kritičnih točkah na delovnih mestih in - večja je pazljivost in odgovornost dela\cev. Stroji pa, tako menim, se niso bistveno izboljšali, da bi dosegli še večjo varnost pri delu. — Tov. Ludvik Grive: kakšne uspehe smo dosegli na področju uvajanja? - Na področju uvajanja smo naredili bistveni korak naprej, ker delavkam sedaj nudimo možnost celotnega pregleda tehnološkega postopka medtem ko tega prej ni bilo. Imeli smo slabše delovne pogoje, manj strojev in tudi več delavcev za priučevanje. Delavke imajo sedaj večje možnosti, da si pridobe delovne izkušnje, kakor tudi znanje s področja samoupravljanja, organizacije itd. - Tov. Zdravko Mazorec: ali ste doživdi kakšen preijeten, vesel trenutek v teh letih? — Kakšnega veselega trenutka se sedaj ne spominjam, kajti delal sem v taki proizvodni liniji, v kateri so bili delovni pogoji slabi; moral sem biti vedno pripravljen na podaljšani delovni čas. — Tov. Marija Drašler: aB smo dovolj razrili metodo nagrajevala po delu? - To je zelo pomembno vprašanje; menim da smo na (Nadaljevanje na S. str.) (Nadaljevanje s 4. str.) tem področju naredili zelo viden korak naprej. Sedaj si delavci bolj prizadevajo pri delu (skupine, kakor tudi posamezniki). Menim, da je nagrajevanje zelo uspešno, čeprav se pojavljajo subjektivnosti; mogoče bi morali še malo dopolniti mego-dologjjo nagrajevanja po delu. Upam, da to ne bodo samo obljube! — Tov. Marija Škeddj: koliko hlač oziroma, svoje operacije na njih ste naredili v tem času? Čeprav je to vprašanje zelo konkretno, lahko odgovorim le približno, mislim, da sem naredila 660.000 hlač oz. svoje operacije. Ker vemo, da je sodelovanje med predpostavljenimi oziroma sodelavci zelo pomembno, ker vpliva na zelo veliko faktorjev v proizvodnji, smo delavce vprašali tudi, kaj menijo o temle: ali je sodelovanje boljše ali ne? Tov. Darinka Udovč: kaj menite o sodelovanu med delavci? — Menim, da se sodelovanje ni bistveno izboljšalo Vzrok temu naj bi bil predvsem subjektivni odnos med delavci in predpostavljenimi ter zaradi odnosa do dela, odgovornosti ter nevoščljivosti med dvema delo-vcema. Predvsem vodje proizvodnih linij kakor tudi neposredni proizvajalci vedo, da izdelovali in normativni časi kakor tudi sama tehnologija prispevajo k boljšemu počutju delavca, boljšemu organiziranju dela, ve čji storilnosti kakor tudi k ve čjemu OD. Zato vprašajmo, kaj o tem mislijo neposredni proizvajalci. Tov. Ana Škedelj: koliko smo naredili na področju normativnih in izdelovnih časov? Norme, menim da se zvišuje io, vzroki pa naj bi bili plani minut ter kalkulacije. Vsekakor menim, da bi morali izboljšati organizacijo delo, doseči boljšo kvaliteto dela, disciplino, pa tudi boljše delovne pogoje. Če bi se delovni pogoji izboljšali, bi lahko veliko več naredili, produktivnost bi se zvišala in tudi večjo voljo bi imeli do dela. Tov. Jožica Krevs: ali smo razvili tehnologijo v teh letih? - Menim, da nismo dosegli bistveni premik v tehnologiji predvsem zaradi programa dela. Stroji se niso bistveno izpopolnili. Morali bi pa posvetiti večjo pozornost novim in težkim modelom, ker tehnologija velikokrat še ni raziskana. — Tov. Marija Lukšič: kaj nam bodo prinesle kontrolne ure? - Najprej se vprašajmo, če je sploh bila potreba za nastavitev kontrolnih ur in vloženo delo v času stabilizacije. Večina proizvodnih delavcev je že prej hodila na delo točno, medtem ko tega ni bilo opaziti pri režijskih delavcih. S kontrohiimi urami menim, da delavci v TOZD ne bodo dosegli nobene ugodnosti, ampak samo še pospešujemo nadzorovanje in pritisk. Ker sem imel priložnost pogovora z tehnikom iz ZRN, sem ga povprašal, kaj meni na splošno o našem TOZD. Poudaril je, da je zelo zadovoljen z delom k akor tudi s sodelovanjem, če- prav so včasih tudi majhni problemi, ki pa jih z veliko pripravljenostjo in sodelovanjem takoj odpravimo. V tem intervjuju sem hotel prikazati, kako delavci gledajo ob desetletnici in s kakšnimi problemi smo in se srečujemo sedaj, ter delno nakazati možnosti za naprej. Moje mišljenje je, da so odgovori precej samokritični, zato se moramo vsi de-lavci TOZD kakor tudi samoupravni organi konfekcije osredotočiti na odgovore zaposlenih ter jih poizkušati z večjo organiziranostjo in odgovornostjo rešiti. Verjetno bi morali na te probleme odgovo riti vodstveni delavci TOZD, kajti le ti imajo dovolj potrebnih in točnih informacij. Toda ker smo mlad TOZD (poprečna starost je približno 25 let) menim, da bomo postali dobri samoupravljavci, kakor tudi dobri neposredni proiz vajalci La hko pričakujemo, da ob 15 ali 20-letnici ne bomo sli-šali take odgovore, ampak bolj spodbudne. V slednje ne dvomim. Simpozij v Stubičkih toplicah V času od 23 do 25. aprila je inozem&a firma, sicer proizvajalec podlog ,,ČARL FREUNDENBERG“ iz Weinheina, v sodelovanju z zastopstvom , ASTRA“ Zagreb, organizirala tehnični simpozij v Stubičkih toplicah. Udeleženci simpozija so bili predvsem proizvajalci — kon-fekcionaiji. Iz naše delovne organizacije smo se udeležili simpozija trije predstavniki. Glavni namen simpozija je bil prikazati in razpravljati o naj novejših kolekcijah in dosežkih podloge VLIEZEUN 1980 glede modnih tendenc in tehnične obdelave tkanin. Med predavanjem smo si ogledali strokovni film o te hnoloških postopkih leplenja podlog; bila je tudi modna revija moških in ženskih oblačil. / N „Našim ljudem smo vselej govorili resnico . . ." „... Komunisti Jugoslavije smo iz vseh kriznih situacij, skozi katere smo šli po osvoboditvi, izšli kot zmagovalci. Zakaj? Zato, ker smo vselej vedeli, kaj hočemo, ker smo našim delovnim ljudem vselej odkrito govorili resnico o situaciji, in ker smo z odločnim bojem proti tistemu, kar ni bilo dobro, hkrati odpirali perspektive za novo, boljše. Tako je tudi danes. Boj za ekonomsko stabilizacijo lahko dobimo in ga moramo dobiti. Predvsem s spoznanjem, da v času, ki v njem živimo, lahko temeljiteje predrugačimo strukturo našega gospodarstva in odnosov v njem le z združevanjem dela, denarja in znanja, na temelju zakona o združenem delu in na temelju dohodkovnih odnosov. .." STANE DOLANC (4. julija 1980 v Žužemberku) v_________________________y Le -ta je imela velik poudarek na prikazovanju modnih tendenc, tkanin, barv in krojev na podloge VLIEZELINE, različnih vrst, debelin in barv glede na model in debelino materiala. Za tkanine poliamidnega sestava so bile prikazane specialne podloge VLIEZELINE 8400, ki se kemično spajajo samo s poliuretansko tkanino, medtem ko se z normalnimi tkaninami ne lepijo- Veliko časa j e bilo posvečene ga tudi metodam lepljenja bodisi ročno ali s pomočjo lepilnih preš. Posredovali so nam tudi podatke — formule za posamezno lepljenje podlog v katalogu. V Stubičkih toplicah smo razen strokovnih pridobitev in dobre organizacije odnesli tudi vtis gostoljubja te zagorske okolice. Med drugim smo si ogledali tudi enkratno galerijo kiparja Avgustinčiča v Klanjcu ter Kumrovec, rojstni kraj Josipa Broza TITA. Uvjek složno i jedinstveno Sa obzirom da su radne akcije tekovine naše revolucije, sa godinom stabilizacije organizu-je se sve veči broj tih radnih akcija. Medžu njima je i akcija, koju su organizovali omladinci konfekcije za čiščenje svog oddelka. Pokazalo se to od veoma velike koristi, kako za same njih tako i za čelu radnu organizaciju. Cijela konfekcija pretvorila se u jedinstveno radilište, gdje se mogla čuti pjesma iz svih uglo-va. I za samo nekoliko časova te neumorne i vrijedne ruke omladinaca pokazale su sve ono, što se očekivalo od njih. Srečni i ponosni što smo završili zadani si zadatak, krenuli smo svi skupa u obljižnju gostionu, gdje smo i dalje združeni sa pe-smom ostali do kasno naveče. Našom pesmom su bili svi odu-še vljeni i kao da su željeli da nam pomognu, pridružili su nam se i ostali sa nama skupa. Bratstvo, jedinstvo i mladost če \ječno ostati naše najjače oružje. ■ NEVENKA KIKIC Delegatski sistem in njegovo delovanje Ustava iz 1974 je vnesla bistvene spremembe na področju politične prakse tema z uvedbo delegatskega sistema. Družbeno bistvo delegatskega sistema je v tem da gre za sistem, v katerem organizirani samoupravljavci v svojih temeljnih skupnostih odločajo tudi o zadevah, ki se sprejemajo v delegatskih samoupravnih organih in v delegatskih oblastnih organih. Za delegatski sisrem lahko rečemo, da je univerzalen, predvsem zaradi tega, ker je uveden v vseh TOZD, KS, DPO, društvih, družbenih organizacijah, SIS, v občinah, republikah, pokrajinah in v federaciji. Delegatski sistem je ogrodje, hrbtenica družbene ureditve Jugoslavije, v katerem in preko katerega samoupravljavci odločajo o samoupravnih in oblastve- nih zadevah. Korenine tega sistema so pognale že v NOIj kjer je bil ta sistem značilnost delovanja organov nove ljudske oblasti, od narodnoosvobodilnih odborov pa do AVNOJ. Tedanji izvoljeni predstavniki ljudstva so bili v bistvu njegovi delegati, vendar v posebnih vojnih razmerah Ljudstvo jih je volilo, jim dajalo smernice, ljudstvu so morali poročati na zborih vaščanov in v drugih oblikah in ljudstvo jih je lahko vsak čas odpoklicalo. Za Slovence je posebno pomemben dogodek zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju jeseni 1943, kjer je sodelovalo 572 delegatov iz vseh območij Slovenije. Volitve teh delegatov je organizirala OF in današnja SZDL ima pomembne in dragocene izkušnje iz tega obdobja. Po vojni smo v prvem obdobju upravljali gospodarske in družbene zadeve na centralističen način. Od uvedbe samoupravljanja naprej pa se v upravljanja gospodarstva in družbe neposredno vključuje vse večje število delovnih ljudi in občanov. Ob nespornih uspehih graditve naše domovine od uvedbe samoupravljanja dalje so se pojavljali tudi nekateri negativni pojavi V sistemu odbornikov in poslancev so se pričeli kazati pojavi odtujevanja odlo-č anja oziroma nekatere značilnosti, ki so značilne za parlamentarno demokracijo. Ti pojavi so še posebno prišli do izraza v obdobju liberalizma (npr. liderstvo. individualistično obnašanje poslancev, zanikovanje vodilne idejno-politične vloge ZK in drugih subjektivnih sil itd.). Prav zaradi teh zgrešenih tendenc. ki so bile v tistem času močno prisotne, za katere pa la Irk o trdimo, da še niso popolnoma izkoreninjene, saj so ponekod v naši družbi še prisotne morajo vse subjektivne sile te pojave v kali zatreti. Ravno tako morajo tudi iskati nove poti in načine v razvoju tega sistema. Le z novimi načini in smermi bomo lahko dali nove kvalitete našemu samoupravljanju in delegatskemu sistem". Za nami je že skoraj šest let delovanja delegatskega sistema, se pravi tudi nekaj izkušenj in tudi novosti. Ena izmed teh je tudi fleksibilni (izmenljivi) delegatski sistem, o katerem še nekaj besed. Nestalnost delegatov ali tako imenovani FLEKSIBILNI delegatski sistem je bil v začetku slovenska specifičnost, kar pa sedaj na podlagi izkušenj uvajajo tudi v nekaterih drugih republikah. V takšnem sistemu gre za to, da na določeno delegatsko mesto v vseh skupščinah — od občinske do republiške in zvezne — izmenično prihajajo ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem sodelavcem računovodskega sektorja za podarjeni venec in vsem tistim, ki so mi izrekali sožalje ob smrti mojega očeta. MARIJA DRAGAN Bistvena značilnost druž-benga planiranja pri nas je, da so njegovi osnovni nosilci delavci v TOZD in delovni ljudje in občani v KS. Ti sprejemajo samoupravne plane in programe za delo in razvoj svojih skupnosti. V TOZD g a sprejema delavski svet, v KS pa skupščina KS. Oboji pa sprejemajo samoupravne plane SIS, in sicer v skupščini SIS. Na podlagi teh planov rastejo družbeni plani od občine do federacije. Ustava zavezuje nosilce planiranja, da upoštevajo znanstvena spoznanja in ekonomske zakonitosti ter možnosti, da plane medsebojno usklajujejo in da na tej podlagi zagotavljajo usklajevanje odnosov v celotni družbeni reprodukciji. Družbene plane sprejemajo skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Tako sprejema ob-čindcega občinska skupščina, republiškega republiška skup- glede na dnevni red, oziroma vsebino razprave v teh organih tisti delegati, ki bodo najbolj tvorno in avtentično zastopali stališče svoje delegatske baze. Na naštejem samo nekaj prednosti načela izmenljivosti delegatov: - dvig kvalitete odločitev, - večja udeležba ljudi v neposrednem sprejemanju samoupravnih in oblastvenih odločitev, - spodbuja delegacije, konference delegacij in skupine delegatov k neprekinjenim aktivnostim, ščina in družbeni plan Jugoslavije zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ. Če spremljamo razvoj sistema planiranja pri nas lahko ugotovimo, da je pla-niraije ustezalo v posameznem obdobju takratnemu političnemu sistema V obdobju administrativnega socializma je šlo za centralistični sistem planiranja, ki je bil v rokah države (planiranje od zgoraj navzdol). S prehodom na samoupravljanje pa planiranje vse bolj prevzemajo v svoje roke samoupravno organizirani deloni ljudje v njihovih temeljnih skupnostih (gre torej za planiranje od spodaj navzgor). Ustava iz 1974 ta razvoj zaokroži in določi, da imajo organizirani samoupravljavci pravico in dolžnost planirati delo in ra-z voj svojih in vseh širših družbenih interesov na realnih osnovah. V procesih planiranja, ki so izredno zahtevnega značaja, so- — predstavlja tudi določeno razbremenitev delegatov, ker ni potrebe, da bi se vsi člani delegacij, konferenc delegacij in skupin delegatov intenzivno poglobili v proučevanje obsežnih gradiv. To dolžnost prevzema delegat, ki je občasno delegiran na seje. Nevarnosti tega sistema pa so, da se lahko precej okrepe izvršilni organi, ker ni zajamčena kontinuiteta v delu organov z nestalnimi delegati, kot je kontinuiteta in nadzor s stalno delegatsko sestavo. BOJAN PUREBER delujejo tudi različni strokovni in znanstveni organizmi, kot so inštituti ter določeni državni organi, npr. zavodi za plan. Pri planiranju morajo biti upoštevani vsi vidiki, to je družbeno ekonomski, politični, sociološki, urbanistični in drugi. Značilnost nove ureditve planiranja je tudi velik poudarek na odgovornosti za pripravo planov in za njihovo uresničevanje, saj je to vse skupaj nenazadnje tudi zakonsko urejeno. Na koncu bi rad poudaril tudi to, da moramo v naši DO v tem času in v tej gospodarski situaciji vsi resno, še posebno pa tisti, ki so za to odgovorni, sodelovati pri pripravi vseh planov v TO m v DO pravočasno. Upoštevati moramo vse dogovore, ki smo jih sprejeli za pripravo in sprejem srednjeročnega plana. Ne sme se ponoviti stara praksa, ko smo sprejemali naš srednjeročni plan, ki se letos izteka, v nepravem časa B. P. - Tovariša, ali vesta, da |e Igranje kart na delovnem mestu hnjil delovni prekrlek. - Tovoril predsednik, na zboru delovnih ljudi so vendar rekli, da bomo uporabili vse mogoče adute v naporih za znižanje izgube. Za planiranje smo odgovorni vsi! Nekaj o delu sindikata v NOVOTEKSU Konec junija je predsedstvo konference ZS DO Novoteks razpravljalo: — o poslovanju DO v obdobju I - III. RO, katero je bilo dokaj ugodno. Sredstva so bila trošena racionalno, zmanjšano je bilo nadurno delo, zmanjšan je boleznin, boljše izkoriščanje delovnega časa: temu je bil primeren tudi ostanek dohodka. Kritično je bilo ocenjeno poslovanje planinskega doma gospodična": slabo in malomarno gospodarjenje, slabo vzdrževanje, poškodovani inventar, premajhna kontrola odgovornih iz splošnega sektorja. Predlog je bil, da naj ustrezno ukrepa komisija delavske kontrole DO. — Razprava je potekala tudi o dopolnitvah stabilizacijskih pr ogramih TOZDin DS SS; poudarek mora biti na povečanem izvozu in relativnem zmanjšanju uvoza, povečani produ ktivnosti, boljšem izkoriščanju delovnega časa. Sindikat mora skrbegi skupaj z ZK za stalno aktivnost po TO. — V avgustu moramo organizirati množično akcijo: vsi v proizvodnjo, ureditev obratov ob prostih sobotah, ureditev okolja itd.: — o stanovanjski problematiki, o hitrejšem reševanju preko vezave banke, zato morajo biti prosilci bančni stanovanski varčevalci; dilnice za sklic razširjenega sestanka z DPOin samoupravnimi organi ter vodstvom TO in DO; — o pripravah na razpravo o osrednji temi 2. konference zveze sind. Slovenije ,.o delitvi po delu"; — o čim uspešnejši akciji, ki teče te dni o informiranju skratka o akciji „1000 delavcev — sodelavcev". V juliju smo na razširjeni seji z vsemi DPO in samoupravnimi organi: — ocenili in analizirali uresničevanje sprejetega programa stališč sindikata o delitvi po delu in sprejeli program aktivnosti za javno razpravo; — skupaj z izdajateljskem svetom smo analizirali in dopolnili sistem obveščanja; — kritično ocenili plan razvoja izgradnje stanovanj v občini Novo mesto in program razvoja družbenih dejavnosti v srednjeročnem obdobju 81 - 85. V avgustu bomo: — analizirali organiziranje prevozov na delo in z dela naših delavcev ter se seznanili s študijo, ki jo je naročila občina Novo mesto za urejanje mestnega in primestnega prometa na tem območju; — razpravljali bomo o boljši skrbi za starejše delavce, invalide, mladoletnike in žene v nočnih izmenah in delavcev na de- lovnih nalogah s povečano nevarnostjo dela, o razporejanju le-teh in dolgoročnemu reševanju teh vpraša nj. V ta namen bo pri sindikatu organiziran poseben odbor oziroma komisija, katera bo skupaj s strokovno službo dajala predloge za reševanje sam organom. - Analizirali bomo polletno poslovanje DO. MIKLIČ Neomajno po Titovi poti „... Tako kot smo se mi danes zbrali tu, se tudi delovni ljudje po vsej naši državi spominjajo te zgodivnske obletnice in vseh slavnih dni našega narodnoosvobodilnega boja ter revolucije. Na ta dan se posebej spominjamo tovariša Tita kot stratega oboroženega boja in revolucije. Žalostni smo, ker ga ni več med nami, hkrati pa smo odločeni, da bomo nadaljevali njegovo delo, še naprej razvijali socialistično samoupravljanje, bratstvo in enotnost, neomajno varovali in utrjevali neodvisnost, integriteto in neuvrščeni položaj Jugoslavije, se borili za mir, enakopravno sodelovanje in družbeni napredek v svetu .. STANE DOLANC (4. julij 1980 v Žužemberku) OBLIKE ODDIHA, KI SO DOSTOPNE VSEM LJUDEM DO Pri vsaki organizaciji rekreacije se vprašamo, katere oblike rekreacije so najbolj dostopne delavcem DO. Odgovor je nakazan v naslednjem sestavku. Nedvomno sodijo hoja, izlctni-štvo, planinstvo, orientacijski šport, nabiranje gozdnih sadežev in razni drugi hodilni športi med tiste aktivnosti, ki so primerne za vsakogar. Lahko bi navedli vrsto medicinskih strokovnjakov, ki priporočajo živahno hojo v naravi, če le mogoče, vsak dan. Že lep čas poudarjamo stališče, da je hoja najbolj člove ška telesna vaja in da je narava naše skupno vadišče. Hoja in odnos do narave pomenita v resnični ljudski telesni kulturi prvi korak, najbolj naravno osnovo, začetek. Ko dosežemo, da človek vzljubi hojo in uživa v naravi podobno, kakor da bi gledal umetniške slike, poslušal glasbo ali bral knjigo, ga skušamo seznaniti s športno naravnanostjo hoje po poljskih in gozdnih stezah. Za športno naravnanost ali usmerjenost neke dejavnosti je značilno, da se človek potrudi, da prostovoljno premaguje težave, da zavestno hodi v korist svojega dobrega počutja v starosti. Tako postane hoja kot najbolj vsakdanja telesna vadba izredno pomembna za zdravje in kondicijo. Ko človek sprejme informacijo o tem, da sodi k treniranju za zdravo srce in ožilje tudi nekaj minut zelo hitre hoje na dan, se potrudi še z večjim zanimanjem. Tako se po malem razvija v izobraženega športnika. Ko je vestransko utrjen v hoji in je morda že izgubil kaj odvečne teže, ga zamika tudi tek, zamikajo ga druge športne zvrsti. Človek mora najprej veliko hoditi, nato pa tudi teči. To velja zlasti za vse mlade, pa tudi za odrasle privržence športne rekreacije. Za pošteno porabljen delovni čas! Povzetki s sestanka komiteja za SLO in OS TOZD TKANINA ki je bil 2. julija 1980 — o problematiki nedoseganja proizvodnih planov v TO predilnica Metlika, o slabih medsebojnih odnosih, za kar je bila dana pobuda sindikatu pre- POPRAVEK Tudi v 8. številki našega glasila se je z nami poigral tiskarski škrat. Tokrat nam jo je zagodel na 2. strani pri intervjuvu z glavnim direktorjem v zvezi z devalvacijo dinarja. — V prvem odstavku drugega stolpiča piše: „Rezultat tega dogovora pa pomeni v absolutnih zneskih, da moramo znižati uvoz za 1,6 milijard deviznih dinarjev in povečati uvoz za 2,5 milijard dinarjev.” Čeprav je vsakemu bralcu popolnoma jasno, da bomo morali povečati izvoz za 2,5 milijard din in ne uvoz, kot je bilo po pomoti objavljeno, ustrezni popravek vseeno objavljamo in se bralcem glasila opravičujemo. UREDNIŠTVO Tudi komite za SLO in DS je razpravljal o uvedbi kontrolnih ur ter predvideva, da se bo še bolj pojavljal problem neupravičenega odhajanja iz tovarne v času malic odnosno neupoštevanje določene ure prihoda v menzo, ki jo ima vsak obrat, kakor tudi DSSS točno določeno. Če hočemo to problematiko v saj delno in trajno rešiti, je komite za SLO in DS sprejel sklep, da se področje med men-z o in stavbo AMD z agradi z ograjo. S tem ukrepom bomo pre prečili nekontrolirano odhajanje in prihajanje v tovarno, kakor tudi odnašanje družbene imovine, kar se še vedno dogaja. Hkrati bomo napravili tudi korak naprej pri delu vratarjev, ki se opravičeno pritožujejo, da ne morejo kontrolirati izhodov in prihodov, dokler so možni izhodi in prihodi tudi druge, ne samo mimo vratarja. V menzi naj bi bilo manj gneče, ker se- daj uporabljamo čas za malice še za druge opravke. In na koncu, kar je najvažnejše; za čas gospodarske stabilizacije želimo doseči večjo izrabo delovnega časa še zlasti pri režijskih delavcih. Komite za SLO in DS- Jubileja bomo slovesno počastili Kako bomo v avgustu praznovali obletnico ustanovitve delovne organizacije Novoteks in 30-letnico delavskega samoupravljanja Novoteks je bil ustanovljen 15. avgusta 1947 kot tekstilna tovarna Novo mesto. Zato vsako leto v sredini avgusta proslavljamo delavci Novoteksa rojstni dan delovne organizacije. V počastitev te obletnice prejmejo delavci, ki so dosegli 10, 20 ali 30 let delovne dobe, na svečanosti delovne organizacije zaslužena priznanja. V istem mesecu praznujemo tudi obletnico, ko so delavci Novoteksa 30. avgusta 1950 kot prva delovna organizacija na Dolenjskem prevzeli tovarno v upravljanje. Oba jubileja bomo praznovali letos nadvse slovesno, vendar v danih možnostih. Tako se bodo v avgustu zvrstile proslave druga za drugo, vendar tako, da delo ne bo trpelo. To pa pomeni, da bomo svoje delovne obveznosti opravili odstotno, kar v skladu s prizadevanji našega gospodarstva za stabilizacijo. No, pa si oglejmo, kako se bodo zvrstile proslave v avgustu: naj prej bo proslava delovnih Jubilantov. letos dokonča 10, 20 in 30 let delovne dobe kai 240 delavk in delavcev. Koliko teh jubilantov imamo po TOZD in DSSS, je razvidno v tabeli na tej strani. Glede na veliko število jubilantov in na dejstvo, da so nekateri TOZD izven Novega mesta (Metlika. Vinica, Trebinje) planiramo slavnostno podelitev priznanj in jubilejnih nagrad opraviti po sledečem vrstnem redu: v soboto, 16. avgusta ob 10. uri: v sejni dvorani DO Novoteks v Novem mestu za TOZD Tkanina, TOZD Konfekcija I, TOZD Trgovina in DSSS; v nedeljo, 17. avgusta ob 8. uri: v menzi na Vinici za jubilante TOZD Konfekcija - H, ob 10. uri pa v prostorih Predilnice Metlike za jubilante TOZD predilnica; v soboto, 23. avgusta ob 10. uri: v prostorih TOZD konfekcija III. v Trehinju za jubilante konfekcije - III. Mladina Novoteksa Novega mesta je v svojem programu v počastitev teh jubilejev ponovno načrtovala organizirati razstavo izdelkov ročnih spretnosti, umetniških amaterskih del, zbirk kolekcionaijev značk, znamk ročnih spretnosti, ume- tniških amaterskih del, zbirk kolekcionaijev značk, znamk, denaija, razglednic itd., lovskih in drugih trofej ter podobnih eksponatov. Za to razstavo, ki jo načrtuje mladina, imajo organizatorji že izkušnje, saj so podobno že enkrat organizirali v počastitev 8. marca. Bila je dobro organizirana in je bila izredno dobro sprejeta. Razstava bo v sejni dvorani Novoteks od 25. do 28. avgusta. V petek 29. avgusta, bo ob 12. uri slavnostna seja delavskega sveta. V nedeljo, 31 avgusta, bo zaključena prireditev. 30-obletni-co delavskega samoupravljanja bomo praznovali na svoj sten način. Organizirali bomo množični pohod delavcev Novoteksa na Frato, kjer bo organiziran, ŠTEVILO JUBILANTOV IN SKUPNA VREDNOST NAGRAD tako kot tiste dni takoj po vojni, partizanski miting. Zbrali se bomo zjutraj pred tovarno in skupno, urejeni po enotah (TOZD)krenili za zastavami na Frato. Na Frati bo po slavnostnem govoru, po kulturnem in športnem programu proglasitev najboljših športnikov delavskih športnih iger, za tem pa rajanje in splošno veselje. V tem mesecu bo tudi izšla slavnostna številka glasila Novoteks, v kateri bomo lahko spoznali celotno zgodovinsko rast delovne organizacije in samoupravljanja. Ta dopolnjen okvirni program je sprejel in potrdil delavski svet DO Novoteks na svoji zadnji seji. Podrobnosti iz tega programa bodo pravočasno objavljene preko osebnega obveščanja (sindikalne skupine) in Novic. PRIPRAVUALNI ODBOR LETOS: 87 MILIJONOV STEKLENIC ZA PIVO PREMALO Steklenic pri nas še ne znamo vračati v kroženje med industrijo, trgovino in potrošnikom. Zato bo letos primanjkovalo v državi kar 87 milijonov steklenic za pivo, od tega 15 odst. v slovenskih pivovarnah. Steklenic manjka Radenski, Rogaški, oljarnam in industriji brezalkoholnih pijač. Odkupne cene steklenic niso spodbudne, ponekod so pri jemanju steklenic še vse preveč izbirčni, steklene črepinje pa tudi nimajo prave odkupne cene. Dobro so se obnesle ponekod zbiralne akcije. Pri tem pa so milijoni kleti in podstrešij še vedno polni najrazličnejše steklene šare. r ■ ------------------------- Prisrčno vabljeni k sodelovanju! Va bimo k sodelovanju aktivne in upokojene delavke in delavce NOVOTEKSA, ki se ukvarjajo v svojem prostem času z ročnimi deli ne glede na to, ali uporablja jo za t0 prejo, blago, papir, usnje, les, kovino ali keramiko. Če vas veseli pletenje, vezenje, ročno tkanje, vozlanje, kleklan-je, če izdelujete kakšne okrasne ali uporabne predmete ali pa ste mogoče ljubitelj umetnosti, pa doma v prostem času rišete, kiparite, rezljate, dolbete ali fotografirate, prinesite svoje izdelke — z veseljem jih bomo razstavili! V kolikor ste zbiratelj znamk, razglednic, nalepk, denarja ali z načk, če zbirate stare predme- te, ki niso danes več v rabi, prinesite to, kar je v vaši zbirki po vaše najlepše in najvrednejše : razstavite na naši razstavi v počastitev 30-letnice delavskega samoupravi a n ja! Morda se bodo tudi drugi navdušili in vas posnemali ter postali zbiratelji. Če ste lovec ali ribič pa se ponašate z lovskimi trofejami — pokažite nam jih, z zanimanjem si jih bomo ogledali! Dosti ljubezni, znanja, vztrajnosti in truda vlagajo posamezniki, da svoj prosti čas bogatijo z izdelovanjem ali z zbiranjem različnih predmetov.. Veselili se bomo, če se bomo z uspehi posameznikov seznanili tudi mi. Odločite se in prijavite predmete, ki jih nameravate razstav Ijtati, vašim sodelavcem ki jih tu navajamo in so člani odbora za organizacijo te razstave. To so: V TKANINI: Petrič Anica, Štanfelj Darko in Sitar Vesna; V DSS: Petrič Mira in Štravs Jožica; V KONFEKCIJI: Mitag Jože, But Lidija in Židanik Zdenka. Razstava bo uspela — to nam zagotavlja mladina Novoteksa, ki je pred poldrugim letom podobno razstavo že organizirala v počastitev mednarodnega praznika žena. Odziv razstavljalcev in odmev zaposlenih delavcev, ki so si z odobravanjem ogledali razstavljene eksponate, je bil proti pričakovanju dober. To je spodbudilo mladino, da bo letos organizirala podobno razstavo v času od 25. do vključno 28. avgusta. To je v mesecu ko praznujemo delavci Novoteksa dva pomembna datuma: 15. avgust, rojstni dan Novoteksa, in 30. avgust, ko so pred 30 leti delavci Novoteksa sprejeli načelo politike samoupravljanja in izvolili svoj prvi delavski svet. Razstava bo lepša in bogatejša, če bomo sodelovali prav vsi — ki imamo kaj pokazati. Zato vas vabimo k sodelovanju, da tako počastimo oba naša praznika! OO ZSMS Tkanina, Konfekcija I in DSSS Podelitev priznanj krvodajalcem Novoteksovi krvodajalci smo skupaj s krajevno skupnostjo Bršljin praznovali 4. junij, dan krvodajalcev skromno, toda zelo prisrčno. V osnovni šoli v Bršljinu smo se zbrali vsi krvodajalci iz KS in DO,Jci delajo na tem področju. Člani podmladka Rdečega križa so pripravili prisrčen program. O humanosti krvodajalcev je spregovoril predsednik predsedstva obč. odbora RK Danilo Kovačič. Dejal je, daje darovanje krvi res humano dejanje, obenem pa je pozval še ostale člane naše družbe k tej humanosti. Želja nas vseh je, da je ta akcija množična, da nas sodeluje čim več, vsak zdrav občan naj bi bil tudi krvodajalec, ker le na ta način bomo zagotovili dovolj te dragocene tekočine, za hitrejše okrevanje bolnih ljudi — pogosto pa tudi za reševanje življenj. S podelitvijo odlikovanj na skupni proslavi v KS dokazujemo, da je delavec v DO in krajan eno. Sodelovanje postaja vedno tesnejše, akcije vodimo skupaj, kar je veliko bolj enostavno in bolj ekonomično. Zahvaljujemo se tov. Pavli Avbar za nesebično sodelovanje in skrb, ki jo je prevzela ob organiziranju te proslave, kot predsednica Rdečega križa KO Bršljin. Med zadnjim podeljevanjem priznanje Rdečega križa v krajevni skupnosti Bršljin. Podeljenih je bilo veliko priznanj za 5, 10, 15 in 20-kratno darovanje krvi. Iz Novoteksa so odlikovanja prejeli naslednji delavci: Za 5-krat darovano kri: 1. Prešeren Marija, 2. Jerič Fani, 3. Dobovičnik Marija, 4. Palčar Fani, 5. Žagar Metod, 6. Staniša Ivan, 7. Golobič Marija, 8. Škulj Rozi—Medle, 9. Gazvoda Rudi, 10. Opalk Martina, 11. Mohor Slavka, 12. Žučag Drago, 13. Glinšek Jožica, 14. Bu-balo Dušanka, 15. Fideršek Majda, 16. Kovačič Milena, 17. Gorenc Jože, 18. Kučič Fuada, 19. Furman Marija, 20. Kužnik Anica, 21. Božič Franc. Za 10-krat darovano kri: 1. Drenik Pavla, 2. sMuren Jože, 3. Bukovec Peter, 4. Radovanovič Milan, 5. Malešič Branko, 6. Potočar Anica, 7. Šuštar Gabrijela, 8. Hočevar Antonija, 9. Mohor Mirko, 10. Kotnik Zdenko, 11. Osolnik Ana, 12. Vidrih Majda, 13. Vavpotič Drago, 14. Fink Danica, 15. Pangre Pavla, 16. Mlakar Jožica, 17. Novak Ludva, 18. Bajec Mirko, 19. Kovšca Franc. Za 15-krat darovano kri: 1. Hribar Vinko, 2. Rozman Jože, 3. Gerzič Milan, 4. Šmalc Ivanka, 5. Koračin Martina, 6. Anžlovar Stanko, 7. Kranjčič Štefka, 8. Filip Tine, 9. Zatko-vič Milivoj, 10. Florjančič Joža 19 litrov krvi za tiste, ki so jo potrebovali za svoje zdravje... To m j bi bil naslov za spodbudo vsakega krvodajalca, ki daruje kri nepoznanemu človeku S tem bo rešil enemu življenje. Kri je nenadomestljivo zdravilo, ki se nadomesti samo s človekoljubnim dejanjem Daj svojo kri, ne misli samo nase! Že v naslovu sem vam povedal, da imamo v kolektiiu člane, ki so nas prehiteli tako v rednem dajanju krvi, kot tudi v organiziranju te akcije. Mogoče kateri od mlajših članov ne pozna našega Danila Kovačiča. Ne vedo, kaj je s svojim delom prispeval pri tej humani organizaciji. Bil je tisti, ki je organiziral delo, da Novo teks presega zastavljene plane dajanja krvi. Organiziral je tudi izmenjavo krvodajalcev v Mariboru, Varaždinu in drugod. Vse to je zahtevalo veliko dela, ki ga je naš Danilo uspešno organiziral in izpeljal tako, kot je bilo potrebno. Naša velika skupina krvodajalcev ni nastala sama. To se vsi zavedamo Tako tisti, ki so kri dali prvič, kot tudi mi, ki smo jo že večkrat. Potrebna je bila organiziranost. Naj v skromnih besedah predstavim našega Danila Kovačiča. Je poslovni sekretar de- lovne organizacije Novoteks, predsednik občinskega odbora RK, nosilec mnogih priznanj, ki jih je dobil za svoje dolgoletno delovanje na vseh področjih kjer je bilo potrebno. ALOJZ BLAŽIČ, krvodajalec Danilo Kovačič izroča priznanje zaslužnim krvodajalcem iz KS Bršljin in iz naše delovne organizacije. Za 204crat darovano kri: 1. Pintar Franc, 2. Cesar Anica, 3. Krhač Janja, 4. Stipič Avguština, 5. Kavšek Jože, 6. Kralj Ana, 7. Šenica Vida, 8. Božič Milka, 9. Korče Marija, 10. Rajk Mile, 11. Murgelj Franc, 12. Tomšič Cveta, 13. Dravinec Slavko, 14. Može Martin, IS.Alitak Brane. Hvala vam, drage tovarišice in tovariši krvodajalci! ANA BARTELJ, predsednica aktiva RK NOVOTEKS /M/\ MM>K\IO\ HOM MU OBClVSM s\I I |\ Kil H SMlOt l’R M U \U I \ OHt IM VOVOMOsTO PRIZNANJE SAMOUPRAVLJAVCEV OBČINE Tekst tlim toroma SOVOTEKS Z- 'iv-cr ■ »/.>!- • i" k ni.'W Jetotamt pn ra.-' u-". in . Nir,i .rijvnt Jt-Tv .i .xlno»'» Odlikovancem samoupravljanja čestitamo! Na proslavi dneva samoupravljavcev in tridesete obletnice samoupravljanja, ki je bila 27. junija v veliki dvorani doma JLA, je bila tudi slavnostna podelitev plaket samoupravljalcev. Ta priznanja so letos prvič podeljevali. Med odlikovanci je bila tudi delovna organizacija Novoteks, ki je prva na Dolenjskem sprejela načela samoupravljanja. Razen delovne organizacije Novoteks so prejeli plaketo in priznanja samo-upravlavcev tudi trije naši delavci: Milan Jakše, Peter Kumer in Franc Pavlin. V obrazloženju piše, da so plakete in pismena priznanja prejeli za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov. Vsem odlikovancem iskreno čestitamo! UREDNIŠKI ODBOR —- \ Rimljani \_________ Poleg Grkov so bili Rimljani najpomembnejši kulturni narod v starem svetu. Njihova zgodovina se začenja z ustanovitvijo glavnega mesta Rim leta 753 pred našim štetjem V znanosti in umetnosti so Rimljani posnemali Grke. Rimska umetnost in kultura je nadaljevanje grške. Tudi oblačila so Rimljani povzeli od Grkov Grškemu hitonu je ustrezala rimska TUNIKA. Moška tunika, ki so jo nosili tudi sužnji in delavci, je bila brezrokavna halja, v pasu prepasana in je segala do kolen. Bila je iz tanke, fine volnene tkanine v raznih barvah, največkrat so bile bele. Nosili so jo le doma Plemiči in senatorji so nosili dolgo tuniko do gležnjev; imenovali so jo TALA-RIS. TOGA ie bila volneno ogrinjalo, ki so ga ovijali okoli telesa. Bila je ovalne oblike; njem dolžina je bila petkrat, širina pa štirikrat daljša od osebe, ki jo je nosila Njen daljši konec je dvakrat ovijal telo in je segal do stopal Toga je bila navado bela. Z rdečimi ali vijoličastim trakom obrobljene toge so nosili senatorji in visoki državni uradniki Kadar so žalovali, so nosili temnejše toge, običajno rja-v e, v veliki žalosti pa so si s togo pokrivali glave, V dolgi dobi se toga ni razvila v speti plašč; niti igla, niti sponka se nista dotikali blaga. Rimljanke so tudi nosile TUNIKO. Bile so iz najfinejše volne v raznih barvah, posebno pri-Ijubljem pa je bila rumem barva To je bila obleka samo za dom Ko so šle po opravkih, so oblekle čez tuniko še ŠTOLQ povrh pa oviti plašč PAILA. Pod tuniko je nosila Rimljanka neke vrste ruto ali ovoj, ki mj bi dal prsim lepo obliko. Štola je kasneje predstavljala družabno obleko z bogatejšim okrasom in finejšo kvaliteto blaga. V njej je bogata Rimljanka predstavljala damo. Pozneje sta bili tunika in štola iz čiste svile. Svila je bila vedno draga tkanina, ki so jo uvažali iz Kitajske. Čez vrtoglave gorske prelaze, mimo globokih prepadov in skozi težko prehodne puščave centralne Azije so se vlekle karavane z dragocenim tovorom svile od kitajskega zidu do prvih rimskih postojank v Mali Aziji. Potovanja so trajala po več mesecev. To pot so imenovali „svileno pot", katero še danes označujejo novejši zemljevidi. Svila je bila različno barvam. Na reliefih, stenskih slikarijah izkopanih vil v Pompejih, letovišču bogatih Rimljanov vidimo, s kakim izbranim okusom so se oblačile Rimljanke. Ibkrival Rimljani niso nosili. Bolj pozorni so bili m frizuro, le da je bila preprostejša od Grške. Obuvali so sandale, imeli pa so tudi že škornje. Skopski avtobusi za tujino Iz skopske tovarne avtomobilov „1. oktomvri“ bodo v kratkem prodali kupcem iz Iraka, Poljske, Egipta, Grčije in nekaterih drugjh držav 500 avtobusov, kar je tretjina letošnje pro-izvodnje. V obdobju 1981-1985 planirajo v Skopju proizvodnjo 2400 avtobusov na leto. Vpliv rimske nošnje na sodobno oblačenje. Kar precej se selimo Letos aprila se je v Slovenijo priselilo 957 prebivalcev, kar je sicer 8 % več kot v marcu, a kar 21 % manj kot v letošnjem januarju. Od tega se je iz drugih republik priselilo v SR Slovenijo 925 prebivalcev, iz tujine pa 32 (ali prav toliko kot lani aprila). Iz Slovenije pa se je letos aprila izselilo kar 657 prebivalcev, kar je 18 % več kot marca letos in kar 49 % več kot aprila lani. V druge jugoslovanske republike se je v tem mesecu izselilo 588 prebivalcev, v tujino pa 69. Kaj bomo oblekli v tem poletju? Elegantnejša oblačila za mesto in službo so predvsem v črno-beli in modro-beli kombinaciji ter v malina rdeči barvi. Zelo modne so bele barve iz pikeja s šalovratnikom, kratkimi rokavi z zavihki. Teksas platno se ponovno uporablja za krila, hlače in „šorts”; je veliko belih bluzo-nov, podloženih s frotirjem. Oblačila za mlade spominjajo na petdeseta leta: ribiške hlače, široko (krožnih) krila na preklop, pod katerimi se nosi „šorts , obleke z globokim V izrezom na hrbtu. V teh modelih se pojavlja turkizna, modra, močna roza, zelena, rdeča, oranžna, vijoličasta, ciklama in rumena barva. Ženske od 30 let naprej lahko oblečejo obleke izjerseja v belomodri in belo—črni kombinaciji, bele obleke iz lahke volne, bluze iz sintetičnega „krep de šina” (kitajska svila) z V izrezom, pretežno v nenih pastelnih barvah. Glavni material je „seersuc-ker” (sirsaker, zmečkana bombažna tkanina), popelin, pike, frotir in lahek jersey. V teh materialih so blejzerji, dvodelne obleke, krila in hlače. Za najstniški in 2,0 letni svet so še vedno aktualni kombinezoni, T - majice v pastelinih barvah, bele platnene pike obleke v stilu tenis oblačila ter oblačila, inspirirana z indijan-&imi motivi. Aktualni so olivinilasti in plastificirani luzoni. Hlače so kratke: „šorts”, bermuda, ki segajo preko kolen in imajo ob strani rezporek (stil Merilyn Monroe), tim. „beggy” (begi) hlače ali ,.korenček”, preko stegen in bokov so ohlapne široke, proti dolžini se zožajo, tako da se vsedejo za gleženj. Te hlače so narejene iz izpranega jeansa, svetlomodrega in roza popelina ali platna. Pojavljajo se tudi črte in karo, v bombažnem materialu. Med najdragocenejšimi spomini našega sodelavca Ivana Ivkoviča, nekdanjega mornarja na GALEBU, je prav gotovo zgornja fotografija: 9. februarja 1955 se je predsednik Tito na šolski ladji Galeb na odprtem morju blizu otoka Visa za spomin fotografiral z mornarji in oficirji, ki so ga spremljali na tem velikem »potovanju miru”. Ob 25. obletnici potovanja v službi miru in sožitja med narodi sveta Hujemo po Rdečem morju. Rdeče morje se razteza od Afrike do Arabije. Morje je bilo zelo mirno, kot da bi vedelo, da po njemu pluje Galeb in na njem tovariš Tito na svoji veliki poti miru. Vsak naslednji dan je lepši od predhodnega. Sonce je vse rado-damcjše s toplino. Sončimo in tuširamo se na palubi v bližini tovariša Tita, ki večina dneva preživi na palubi z ostalim spremstvom. Ob večerih je najlepše; nad nami luna, ki z medlo svetlobo riše sence v morju in lahek piš vetra nam dobro dene. Na palubi moranirška glasba na pihala ali orkester, vse to je prispevalo k razpoloženju in nepozabnosti trenutka. Vsak dan je bilo topleje in ko smo zapluli v Arabsko morje, je bilo že vroče. Deseti dan naše plovbe — okoli nas je pravo poletje. Nehote smo v mislih v domovini. Kako radi bi odstopili višek toplote in je drage volje podarili našim ljudem, ki se sedai stiskajo okoli peči in gledajo skozi okno v sneg in ledene sveče, ki visijo s slemen. Celina, mimo katere plujemo, je Arabija — Galeb si utira pot med otoki do Adena ogledujemo si velike rafinerije in naftne rezervoarje. Bližamo se slovesno skrašenemu pristanišču, kjer tovariša Tita pozdravlja velika množica ljudi. Ljudje skandirajo, pojejo, ploskajo - od vsega smo razumeli samo dve besedi: TITO in JUGOSLA-VUA. Na našo ladjo je prišel guverner mesta Aden, izrekel dobrodošlico maršalu Titu in mu zaželel srečno pot v misiji miru in sodelovanja med narodi. Pozdravne topovske salve so parale zrak nad Adenom. Tudi mi smo odzdravili s topovskimi salvami. Tovariš Tito je zelo razpoložen odzdravljal množici, vse do kler nismo zapustili pristanišča in zarezali brazdo proti Indiji, do katere je potrebno^ prepluti še blizu 1700 milj. Še vedno smo v Arabskem morju ki pa nič več ni mirno; pošteno nas je namučilo, saj nas je premetova-lo ves dan. Prestali smo naporen dan, premagali smo velike valo-v e, ki so nas rteusmiljeno premetavali in zalivali palubo. Pluli smo naprej, valovi nas niso mogli zadržati. Posebno težko je bilo za naše rušilce, ker so manjši od Galeba, pa jih je še bolj premetavalo kot nas. Pogumno so se prebijali po razburkanem morju in se niso oddaljevali od predpisane dolžine od Galeba. Pred nočjo je bilo lažje, morje se je umirilo tako da smo se odpočili. Ob zarji je bilo morje mirno in ga je bilo lepo opazovati. V tem opa zovanju smo v bližini naše ladje opazili velikega kita, v višino je spuščal mogočne curke vode, kot da nas je tudi on prišel pozdravit. Tovariš Tito z ostalimi na ladji opazuje, kako se kit igra na površini in izginja v globino. Vse to je posnel rra filmski trak, kot tudi vse ostalo, kar je pritegnilo njegovo pozornost. Plujemo po Indijskem morju in vse bliže smo Indiji. Vročina je vse večja, spanje pred polnočjo ni mogoče. Od časa do časa tras malo premetava da ne bi pozabili da smo na morju. Son čenja je na pretek, postajamo vse bolj črni in veselimo se prvega pristanišča, v katerega bomo vpluli. 16. decembra po 16 dneh in nočeh plovbe se nam na obzorju prikaže Indija. Bližamo se mestu Bombaj, kjer nas že težko pričakujejo. Nasproti nam plujejo indijski rušilci, pozdravljajo nas s topovskimi salvami in z robnimi pozdravi mornarjev. Z Galeba odzdravljamo na enak način ter v spremstvu indijskih rušilcev plujemo v pristanišče, okrašeno s slavoloki, transparenti, zastavami in zastavicami ter velikim številom ljudi, ki pozdravljajo našo eskadro in tovariša Tita. Okoli 10. ure je tovariš Tito s spremstvom stopil na indijska tla, kjer ga je pozdravil premij er Indije Nehru (oče Indire Gandi) z najvišjimi predstavniki Indije. Prav tako so bili na obali tudi predstavniki našega konzulata v Indiji; prišli so pozdraviti tovariša Tita in spremstvo. Srečanje je bilo zelo prisrčno. V spremstvu premiera Nehruja je tovariš Tito naredil obvezen pozdrav častne čete in bojni zastavi Indije ter ob pozdravljanju množic v spremstvu gostiteljev nadaljeval pot v glavno mesto Indije, v New Delhii, kjer mu je bil pripravljen prisrčen sprejem. Tudi mornarji smo po 16 dneh plovbe stopili na trdna tla Indije. Ogledovali smo si pristaniško mesto Bombay, o čemer bi želel še nadaljevati in vas bralce seznaniti s potjo naprej do Kalkute, kjer smo skupaj s tovarišem Titom in Nehrujem praznovali novo leto 1955, nato z nadaljevanjem poti proti Burmi in s srečanjem z Umijem ter prvim srečanjem z Naserjem na poti proti domu. Za izvoz: 8000 ton jeseniških žebljev V jeseniški Železarni nosi Žebljama med TOZD največje breme izvoza, saj odpade nanjo kar 40 do 50 % celotnega izvoza železarne. Tako bodo letos izvozili 8000 ton žičnikov ter pir tem dosegli 3 milijone dolarjev dohodka. Prizorček iz ladijske mehanične delavnice (1955) Pogled v prostore nekdanje apreture — na tem mestu je zdaj nova tkalnica. Spomini na skoraj četrt stoletja dela v NOVOTEKSU Ko sem se poslavljal iz Novo-teksa, so me naprostili, da napišem nekaj spominov na moja prva leta v tej tovarni. Štiriindvajset let, kolikor časa sem delal v Novoteksu, sicer ni posebno dolga doba. Toda v tem času PIŠE JOŽE UDOVIČ J so se v tovarni dogodile zelo velike spremembe. Iz majhne to varne, ki je bila opremljena s stroji, ki bi preje sodili v kak tehnični muzej kakor pa v proizvodnjo, smo se razvili v eno najsodobnejših tekstilnih tovarn v Jugoslaviji. V tem času se je dogodilo toliko važnih dogodkov, ki gredo v pozabo tudi pri starih delavcih, mlajši pa si sploh ne morejo zamisliti, v kakšnih pogojih smo takrat delali. Leta 1956 sem prišel v Novo teks za vodjo strojne delavnice. Takrat je Novoteks imel tri proizvodne obrate: predilnico z barvarno, tkalnico s pripravo in apreturo. Razen tega je bil še zunanji obrat, ki je skrbel za popravila strojev v proizvodnih obratih, za popraviti objektov, proizvodnjo pare in transport. Imeli smo tudi menzo, ki je skrbela za prehrano dela\cev. V Novoteksu je bilo takrat zaposlenih okrog 400 delavcev. Izdelovali smo predvsem tkanine iz mikane preje, katero smo predli v lastni predilnici. Pričeli pa smo izdelovati tudi tkanine iz česane preje. To smo dobivali predvsem iz uvoza in le manjše količine iz domačih tovarn. Predilnic česane preje je bilo takrat v Jugoslaviji zelo malo. Naj opišem kako so bili naši obrati, kot smo tokrat imenovali sedanje delovne enote, opremljeni in kaj se je v njih izdelovalo. Za izdelavo mikane preje smo kupovali surovo volno. To so morali najprej sortirati, nato pa prati na leviatanu. Oprano volno so v barvarni barvali v dveh primitivnih lesenih barval-nih kadeh. S centrifugo so iz barvane volne izcelili vodo ter posušili. Tako pripravljeno volno so nato mešali z umetnimi tekstilnimi vlakni, največ s cel vlakni in vlakni, ki smo jih dobili s trganjem krp. Na treh mikalnikih so to mešanico predelali v predprejo, to pa na štirih selfaktoijih v prejo. V pripravi tkalnice so to prejo posukali in dvojili ter jo pri- pravili za votek ali osnovo bodoče tkanine. Osnovo so navijali na dveh snovalih. Tako pripravljeno prejo so v tkalnici tkali na 50 statvah. Surovo odtkano blago so nato plemenitili v apreturi, kjer so imeli 2 pramenska pralna stroja, 2 barvalna stroja, 2 valjki, de-katirni in sušilni stroj, likalnik, 2 strižna stroja ter centrifugo za ožemanje opranega blaga Delo na statvah, starih nad 30 let. . . Z izjemo nekaterih so bili vsi stroji zelo stari in znešeni iz vseh vetrov. Osnovo predilnice pa so tvorili nacionalizirani stroji tovarnarja Josipa Penca in podarjeni stroji tovarnarja Joška Povha iz Novega mesta. Zlasti stare so bile statve. Imeli smo statve znamke ,Schoen-cher”, ki so bile naj starejše Statve znamke „Schwabe” tudi niso bile dosti mlajše. Njihova poprečna starost je bila preko 30 let. Razen tega so bile te statve različnih letnikov izdelave in različnih širin, tako da smo pri tkanju morali uporabljati osnovne valje različnih širin. Zaradi tega je večkrat prišlo do pomanjkanja določenih dolžin valjev. Zato so v strojni delavnici izdelali posebne osnovne valje, katerih ena stranica se je premikala s pomočjo navoja. Tudi enaki deli posameznih strojev so bili različnih dimenzij, tako da nismo mogli vnaprej izdelovati rezervnih delov, ker nismo vedeli, na kate-