Poštnina pavšalirana!
ir. 23 Izhaja vsako soboto. Novo mesto, dne 5. novembra 1921. Posamezna številka K 160 Leto 1.
Naročnina mesečno 5 kron. 7 a inozemstvo se računa naročnina dvojno. - Pismenim vprašanjem znamko za odgovor. — Vse pošiljatve na naslov lista „Sedanj ost“.
Oglasi: V2 strani K 750'—, V* K 380-—, »/s K 200-—. Manjši oglasi po 4 K petit -vrsta. Pri večkratnem oglaševanju popust. Mali oglasi beseda 1 K, debelo tisk. 2 K.
Z novim letom 1922
bo začela izhajati
»SEDANJOST«
mr v znatno povečani obliki.
To jc odgovor vsem njenim nasprotnikom, obenem pa tudi zadoščenje vsem njenim prijateljem in podpornikom, ker bo z večjim prostorom lažje dosledno izvajala svoj vzvišeni katoliško-slovensko -ljudski
avtonomističen program.
Naročajte „Sedanjost“! Naročnina znaša “——— celoletno dia. 15'—, polletno din. 8'—, četrtletno din. 4'50 in mesečno din. 1'50. Posamezna številka 50 par.
Oglašujte v ,.Sedanjosti“! Cene oglasom " 1"	Vi	stran	din.	500,
Va Vi in 7s strani sorazmerno. Manji oglasi petit-vrsta' (	3	mm) din. 1'20, smrtnice,
smrtne zalivale in trivrstični oglasi vrita din, l-—. Poslana, izjave, preklici, reklamne notice, poročna oznanila idt. v besedilu vrstica din, 3'—, v oglasnem delu. din 2.—. Priobčila koristonosnih prireditev kat. društev imajo 30% popusta. — Pri večkratnem oglaševanju znaten popust!
Čitajte in širite „Sedanjost“.
Robske duše.
V članku „Vsesrbstvo“ smo ugotovili, da je Pasičeva politika vezana, kot dvokolnica k avtomobilu, za koristi kake velesile. Svetoštefanska Bolgarska, katere gostoljubnost je Pašič užival v obilni meri, mu ni bila po godu. Posrečilo se mu je spraviti ruskega poslanika Hartvviga iz Sofije v Belgrad in s Hamvigom tudi težišče rilske politike sv. Sipoda na Balkanu. Kohurg je bil preslabo jemstvo za Rusijo. Pašič pa. ki se je s voj čas sicer napajal z revolucionarnimi idejami Baku-nina, je postal zvest služabnik pravoslavnega carizma! Šlo je predvsem za osa tuljenje Bolgarske, ki se je končno nagnila k Nemčiji, proti kateri je Francija podpirala Rusijo. Po razpadu Rusije je Pašičn oštala Francija.
Za nas Jugoslovane prihajate v poštev predvsem dve najvažnejše stvari, priklopi-tev Avstrije k Nemčiji in Jadransko morje. Glasovanje v Avstriji je pokazalo, da je velika večina njenega prebivalstva za priklopitev k Nemčiji, h kateri teži tudi Mažarska. Proti temu je najbolj zainteresirana Francija. Republikanska državna oblika Avstrije in Madžarske ne nudi
nikakega jamstva proti priklopitvi, pač pa monarhija in sicer avstro-mažarska. Zato je Francija proti ločitvi Avstrije od Mažarske z češko-jugoslovansko skupno mejo (koridor). Po želji Francije je Pašič odbil tozadeven Benešev predlog. Za naj-pripravnejšo vladarsko osebo -smatra Francija Habsburgovca. Vsi Karlovi poskusi imajo torej svoje močno ozadje, na katero je naslonjena Pašičeva politika. Vse ostalo pa je samo komedija in pesek v oči javnosti.
Glede Jadranskega morja, ki je kot rokav Sredozemnega morja v obsegu interesov velesil, ima Francija svoje namene. Sicer se ji ni posrečilo dobiti Kotor v svoje roke radi protesta Italije, ki bi prišla v klešče Toulona in Kotora. Toda Albanije Francija ne spusti iz rok, dasi je francoskega gosta albanskega Esad Pašo ubila v Parizu italijanska roka. V Srbiji se vedno bolj usidruje francoski kapital (borski rudnik, Macedonija, Omniutn serbe itd. itd.) in srbski monopol je v francoskih rokah. Upravnik monopola (Francoz) prejema letno 50.000 frankov v zlatu. Poročevalska služba je popolnoma v rokah „Avale“ (Mousset—Po-ligue). Toda pustimo to, ker tvori poglavje zase.
Po vsem tem je jasno, da naša država tone v podlo velekapitalistično francosko framazonstvo, katerega se drži kot klošč
— Nikola Pašič.
V tem smislu se razvija tudi naša notranja politika, kjer pa prihaja do vpliva
— vzporedno s Pašičem — še Pribiče-vičeva „črna rokau. Francoski ekspomenti v Belgradn so odločni nasprotniki katoliškim Slovencem in Hrvatom. Gospodarsko in politično slabljenje le-teh zagotavlja Franciji v Veliki Srbiji stalen vpliv na državno politiko in njeno poudarjanje vsesrbstva stremi za tem, da ob ugodni priložnosti žrtvuje Hrvate in Slovence francoski politiki. Koncesije so na dlani vsakemu trezno-mislečemu politiku. V oči-gled kupčijske pohlepnosti ^beogradske porodice“ in Radičeve zaslepljenosti ni izključeno izdajstvo. Nezadovoljstvo Slovencev in Hrvatov z upravo v državi je delo velesrbjanskih centralistov in šovinistov, ki ne zamude nobene priložnosti, da nam zagremijo vse, kar nam je kdaj bilo najdražje na svetu in idejal našega obstanka.
Železnica Kočevje Erod-fflorovice.
V zadnjem času je poslal pod gornjim naslovom v slovenske časopise g. A. Ivajfež članek, ki prav jasno kaže, da začne pri vsaki stvari, če zmanjka argumentov — — robatost.
Dosedanja izvajanja glede te železnice so bila strogo stvarna in hočem tudi nadalje obravnavati zadevo le iz stvarnega stališča. Veseli me, da se je priznal g. A. Kajfež javno kot duševni oče Musilove trase, s čim ur je razjasnjeno in opravičljivo stališče g. ing. Musila.
Za prijazno povabilo, naj grem gledat Kajfežovo traso, se zahvaljujem, ker do-tične hribe poznam, pragozdove sem pa tudi že videl. Da zna g. ing. Musil dve dani točki po o d k a z a n e m mu terenu brezhibno zvezati z želežniško progo, o tem sem prepričan, ker je g. ing. Musil na glasu kot strokovnjak. Zato ni treba, da grem pogledat njegovo traso, povdarim le, da je na Slovenskem mnogo za železniške zgradbe pripravnega terena, pa vender na njem ne gradimo železnic. So namreč še drugi oziri merodajni, oe samo teren. Za pregled in polaganje tras so karte, s katerih se dobi pravi pregled in presojo prog iz splošnih vidikov. Potem se gre šele v teren, da se eventuelno modificira trase po terenski kakovosti. Ko je to izvršeno, potem se šele trasi ra v terenu in gradi. G. A. Kajfež pa začenja hišo pri strehi, najprej trasira v terenu, potem šele skuša utemeljevati progo iz obče koristnih ozirov. Nobeno čudo, ako je potem ogromna večina javnosti proti njemu. Jezi t,o g. A. Kajfeža, ali sam je kriv in pomagati mu ne morem.
G. A.'Kajfež hoče pravega dela! Dobro toda to njegovo delo bo pravo le za nekaj oseb. ne sme pa povdarjati, da bo to v prid javnosti, ne sme se identificirati s celo Slovenijo, ali celo z držav o.
Če bi mu bilo na tem, dazgradi za zvezo Slovenije z morjem, glavno progo zakaj pa ni sklical shodov, predno je začel svoje trasi ran je, in ‘ povabil vse merodajne faktorje na razgovor, predvsem zastopnike vlade/ vojaštva, Dolenjce, Belokranjce, Poljance in obmejne občine hrvatske? Ker tega ni storil, je čisto jasno, da se je odločil vstvariti nekaj lokalnega v privatne svrhe. Če pa to zanika in povdarja, da
•t.rsn 92
SEDANJJ^
Š 1 v L 3
bo to glavna proga, potem lioč<«*-sta-v i ti vlado pred goto vo de j st vo in ji vsiliti traso.
Tu ni govora o nevošljivosti, nasprotno privoščim Vam Vašo progo. Občudujem Vašo energijo in jo bom še bolj, če si zgradite železnico sami, toda protestiram, da se hoče vpreči državni denar za manj pomembno lokalko, pri tem pa izigrati druge javne koristi.
Zato sem se čutil poklicanega, strogo stvarno opozoriti na nedostatke Vaše trase, g. Kajfež. Ako imenujete to „ brezpomembno" preklanje, nevošljivost, slepljenje naroda, zbadanje, ravsanje in mlatenje prazne slame, je to mala zamenjava. Pripomnim še, da ste se zmotili glede kruho-borstva. Kruhoborci smo namreč vsi, tudi Vi ste to bili, in po Vaši trasi sklepati, ste tudi še posebno danes. Razlika je samo ta, da delamo dingi v svojem kruho-borstvu za javen in državen interes, medtem ko hočete Vi le pomnožiti svoje milijone. Vam seveda tega ne zamerim in Vam privoščim, toda le, dokler ne bo pri tem tangiran oziroma odškodovan javni ljudski dobrobit.
Ing. Al. Hrovat.
Dopisi.
Dobrnič. Čas je, da se tudi mi oglasimo v »sedanjosti". Najprej z veseljem, pozdravljamo njen sveži duh v boju za avtonomijo, kajti centralizem tudi nas jako pritiska. — Naše Izobraževalno društvo je uprizorilo 23 t. m. Finžgarjevo igro „Veriga", ki je dobro vspela. Ne bomo na dolgo in široko razmotrivali, kako so posamezni igralci, rešili svoje vloge. Tudi
Mati in sin.
Resnična povest. — Spisal Ramenski.
(Dalje.)
Očetje frančiškani so poučevali na gimnaziji do novejšega časa, zadnji je bil slovenski pisatelj oče Ladislav Hrovat do leta 1890, ko je stopil v zaslnženi pokoj. Pri tem očetu frančiškanu je naš Janezek končal celo spounjo gimnazijo. V teku časa pa je avstrijska vlada podržavila gimnazijo v Novem mestu. Kdor je imel državne izpite, je smel poučevati. Na deški ljudski šoli so pa očetje frančiškani poučevali z najboljšim uspehom do leta 1919, ko so se prostovoljno odpovedali, ker jim ob razsulu stare Avstrije šolske oblasti v Jugoslaviji niso bile baš naklonjene. Med svetovno vojsko so poučevali z naj večjo požrtvovalnostjo vsied pomanjkanja prostorov na različnih krajih, par razredov tudi v samostanu. Po odpovedi pa so v samostanu ustanovili dijaški konvikt, ki dobro uspeva.
Terej naš Janezek je prišel v novo-
se moramo pohvalno izraziti, o prvem nastopu novega pevskega zbora ob koncu igre v želji, da bi se še pomnožil. — Ker je po naših društvih tako malo predavanj in govorov, bi bilo po mojih mislih jako umestno, ko bi v tukajšnji okolici naša društva prirejala izobraževalne tečaje, kakor jih prirejajo drugod. In poročila pravijo, da so se dobro obnesli. Gotovo bi tudi tukaj dobro vspel. Primeren kraj zato bi bil v Trebnjem. Tja bi lahko prišli udeleženci od vseh strani. Ker je S. K. S. Z. izjavila, da bo tečaje še nadalje prirejala povsod tam, kjer se bodo s tozadevno željo obračali nanjo, bi bilo dobro malo se potruditi za to stvar. Toraj odbori društva na delo! Bog živi!
Opomba uredništva. Tako je piav, možje, fantje in dekleta! Tudi Vam pri-stoja pero poleg motike. S tem se izobražujete in vršite koristno delo, da seznanjate javnost z željami Vašega kraja. Kdor le more naj pridno dopisuje, četudi ni vešč dopisovanju, bomo že opilili. —
Gospodarstvo.
Drugi veliki semenj vzorcev v Ljubljani.
V letu 1922 sa priredi v Ljubljani drugi veliki semenj vzorcev v jeseni.
Zanimanje za prihodnjeletni ljubljanski veliki semenj vzorcev je že sedaj veliko in po vsem soditi bo ta prireditev mnogo večja in obširnejša o,; letošnje. Dober sloves, katerega si je veliki semenj ob svoji prvi otvoritvi tako v notranjosti države kakor tudi v inozemstvu priboril, jamči razstavljalcem in nakupovalcem tn-
meško ljudsko šolo k dobrim očetom frančiškanom, ki so ga vpisali v tretji razred.	Mati	se	je	kmalu	vrnila domov,
ker ni	imela	časa	dolgo ustavljati se v
mestu.	Janezek	je	bil pri	odhodu svoje
drage matere zelo žalosten, kar na jok mn je šlo ter bi najraje z materjo domov popihal. V mestu ni poznal nobenega človeka, vsi so mu bili tuji. Janezek je bil oblečen po kmečko in mestni otroci so ga zaničljivo pogledovali. Nekaj časa tudi ni vedel za svoje stanovanje, da je večkrat zašel v drugo hišo, Ko se je šola začela, je šel o pravem času z doma,	da ne	bi	zamudil.	Mestni otroci
so bili v šoli zelo razposajeni, vpili so in kričali, da drug drugega niso razumeli. Toda konec vrišča je bil, ko se odpro vrata ter se pokaže močna in ravna postava patra frančiškana, bodočega glavnega učitelja v treijem razredu. Učenci so vstali ter glasno molili pred poukom. Potem je pater razdelil učence po klopeh.1 Ker je bij naš Janezek majhne in šibke postave, je sedel spredaj, Ko je bilo vse
di v prihodnjem letu na najbolje trgovske uspehe.
Krmljnje in oskrbovanje prešifiev.
Prešič žre raznovrstne rastlinske in živalske tvarine. Najčednejša reja je na dobrih pašnikih, jeseni posebno v gozdih, kjer je dosti želoda in žira. Poleg navadne paše. dobivati mora zjutraj in zvečer nekoliko krme v svinjaku. Oh veliki vročini, imeti je .prešiče v hlevu, ali pa je skrbeti za primerno seno. Če nimamo primerne paše. je boljše, da redimo prešiče v hlevu. V hlevu pokladamo nojraz-ličnejšo krmo, kakor kuhinjske odpadke (pomije), korenjstvo, buče, zelenjavo, travo deteljo, sadje, siratko, kislo mleko itd. Ker zveče prešič popolnoma in ker je njega želodec jednostaven črevo, pa dosti krajše, kakor pri govedi, treba mu je krme katero lahko zveče in lahko prebavi. Najnavadnejša krma za prešiče je korenjstvo po vrtih, krompir, korenje, topiman-bura, pesa in repa. Če oblodimo korenstvo z otrobi ali moko, jih lahko opitamo. Prav poiabna je za prešiče tudi različna zelenjava, zgodaj spomladi jim skuhan osat, medvedje tace, koprive, pasja salata, zelena detelja, pesno listje itd. V slast jim gre tudi sadje. Buče so v jeseni posebno pripravne. Ugajajo jim tudi vsakovrstni mlekarski odpadki. Najtečnejša krma je zrnje, pa različno žito, pred' vsem turščica. ječmen in ajda. Sočivje je bolj težko prebavno. Zato se priporoča polagati polag korenjstva nekoliko krmilnega apna ali kostne moke. Da nam bodo prešiči dobro uspevali, pokladati moramo krmo ob določenem času in v jednako-mernih množinah. Pri krmljenju je strogo
v redu, gre pater za mizo, ali kakor so rekli za kateder ter začne v slovenskem jeziku razlagati šolske dolžnosti, katere imajo učenci do šole, učiteljev itd. Potem so prišli na vrsto razni predmeti, vsako uro drugi. Šolski pouk je bil dopoldne in popoldne, ali kakor imajo navado reči eelodnevni šolski pouk. Na kmetih ni bilo natančno glede učenja, šolskih in domačih nalog, ker se otroci največ nauče v šoli, doma se nobeden dosti ne uči. V mestu pa so se morali učenci doma največ učiti in naloge pisati, v šoli so morali le poslušati in na vprašanja odgovarjati.
Seveda Janezek je slovensko dobro znal, da mu je šla slovnica, pravopisje in spisje dovolj dobro, pa tudi v računstvu ni zaostajal. Po mestnih šolah so se takrat učili tudi mnogo nemščine. Tukaj je šlo Janezku bolj trdo. Znal je le za silo brati in pisati, kar je bilo za tretji razred premalo. Drugi, ki so že prej hodili v mestu v šolo, so znali nemško, novinci s kmetov, pa so bili v tem oziru reveži.
SEDANJOST
Stran 93
paziti na to, da prešič vsakokrat čisto požre iz korita. Oskrbovanje prešičev je tndi zelo važno. Svinjaki naj so v poletnem času primerno bladni. Posebno gre gledati in skrbeti za čisti zrak, ležišče naj bo gorko in suho. Svinjak je vedno izkidati in čistiti, v poletju ga je večkrat z vodo izplahniti. Prešiče je tudi čistiti in umivati. Kopanje jim posebno ugaja, zato se priporoča, da jih kopljemo v potokih ali pa jih samo polivamo in umivamo z vodo. Kopanje in polivanje z vodo je potrebno v poletnem času. s tem jih varjemo raznih bolezni. Prašiči naj se tudi kolikor mogoče na planem pregibljejo-, toda ne po jgnojn in straniščih.
..................................m--------
Društvene vesti.
Občni zbor orlovskega okrožja je izbral sledeči odbor: predsednik g. A. Gornik: podpredsednik g. prof. J. Kovač: tajnik g. učitelj Fr. Lužnik; blagajnik sod. kane. I. Jarc; preglednika dr. Ivo Cesnik in g. uč. Žukovec; člani razsodišča gg. dr. J. Fischinger, prof. dr. M. Gorjanc in urednik Fran Radešček. Prejšnjemu predsedniku g. Fr. Mundi, ki nas začasno zapušča, se je soglasno izrekla zahvala za njegovo dosedanje vspešno organi-zatorično delovanje.
V tajništvu SLS na Florijanskem trgu 123 bo urednik Radešček, kot začasni tajnikov zastopnik na razpolago vsak ponedeljek in petek od 8. do 1. ure popoldne, v nujnih zadevah pa vsak dan v uredništvu „Seda-njosti” v Kandiji.
Pol. odbor SLS za Novo mesto, in okolico ima v pondeljek 7. t. m. ob V211 uri važno sejo v Rokodelskem domu. Gg. zaupniki naj sc seje zanesljjvo udeleže. — Tajništvo SLS.
Občni zbor Jugosl. kmetske zveze se bo vršil v četrtek, 10. novembra, ob 10 uri dopoldne na verandi hotela Union v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo načel-tva. 2. Poročila tajništva. 3, Poročilo o političnem položaju načelnika JKZ poslanca Brodarja. 4. Gospodarsko zadružne naloge JKZ, poroča poslanec V. Pušenjak. 5. Volitev načelnika in celotnega oubora. 6. Slučajnosti, Vse Kmetske zveze poživljam, da se po svojih zastopnikih občnega zbora
udeleže.	T	n	n	n j
Jan. Brodar,
načelnik JKZ in poslanec.
'Desetletnico orlovskega odseka v Št. Janžu
je s svojo navzočnostjo počastil prevzv. g. knez in škof ljubljanski. Ob pokanju topičev in v slavnostnem razpoloženju je verno ljudstvo v soboto pričakovalo prihod svojega višjega pastirja. Po kratkem odmoru je Pre-■ »vitli delil v cerkvi zakrament svete pokore in je bila do enajste ure zvečer njegova Spovednica stalno oblegana. . Drugi dan je Prezvišeni že ob štirih zjutraj zopet spovedoval do osme ure. Nato je sprejemal v župnišču v avdijenci razne deputacije in imel za vsakega prijazno besedo in razumevanje. Kerje tudi č. g. župnik Bajec obhajal desetletnico svojega plodonosnega župnikovanja v Št. Janžu so bili povabljeni k slavnosti tudi gostje iž Novega mesta in sicer gg. dr. J. Fischinger, dr. Gorjanc, prof. Kovač in urednik Radešček. Tudi pri slavnostni akademiji v društvenem domu je Prevzvišeni z vidnim zanimanjem sledil posameznim točkam programa ter kon-
čno na prošnjo predsednika izobr. društva g. Rcpovša podelil svoj višjopastirski blagoslov z jedrnatim nagovorom mnogoštevilnemu občinstvu. Kljub svoji visoki starosti je Prevzvišeni še vedno čil in repak in njegova neumorna delavnost in požrtvovalnost nudi katoličanom lep vzgled požrtvovalnega dela za poglobitev vere in krščanske ljubezni v splošni blagor našega ljudstva. Vsa slavnost je zapustila globok vtis v srcih vseh udeležencev.
Ob priliki triletnice osvobojenja je novomeško Kat. prosvetno društvo priredilo sjajno uspeli koncertni in zabavni večer, katerega so s svojo navzočnostjo počastili tudi g. dr. J. Polenšek, predsednik okrož. sodišča, g. Ipavic vi^ji davčni uprav, z gospo soprogo, g. prof. dr. Tiller ravnatelj trg. šole z gospo soprogo in mnogo drugih odličnih gospodov in gospa. Društveni predsednik g. del sod. svetnik dr. J. Fischinger je s hvalevredno požrtvovalnostjo vložil ves svoj trud v lepo uspelo prireditev. Koncertni del (violin, gdčue Predi-kove in pian. g. A. Fiseliingerja) je nudil udeležencem pravi umetniški užitek. Radostno presenetilo je občinstvo veliko število pevk in pevcev. Mešan zbor je po zaslugi g. šol. nadz. Grada častno rešil svoj prvi nastop. G. društveni predsednik je v izbranih besedah proslavil praznik triletnice našega osvobojenja. Igrokaz „Za dom“ našega pisatelja g. dr. Česnika, katere hvaležna snov je vzeta iz kmetskega življenja za Časa našega narodnega probujanja na Koroškem, je vreden biser v nizu naših ljudskih iger. Njena vpri-zoritev je dosegla celo na diletantskem odru popolen vspeh, dasi se nekateri igralci niso dovoljno nživeli v svoje vloge. Program je bil obširen, vendar skrbno izbran. Hvalevredno je tudi to, da je odbor društva z razmeroma nizko vstopnino omogočil dostop vsem slojem našega občinstva. Že dopoldne so bili vsi sedeži razprodani, zmanjkalo pa je tudi vstopnic za stojišča. Sploh pa je bil uspeh tega večera nad vse pričakovanje v vsakem oziru popojen.
Tedenske novice.
Izjava. Podpisani Fran RiidešČek, odgovorni urednik »Sedanjosti11 izjevljam, da so vse v 8, številki tega časopisa z dne 3. julija v dopisu iz Slanine vasi o Jurju Vraničarju, posestniku v Slamni vasi št. 22 priobčeno vesti, da bi bil on zaloten pri tatvini kostanjevega protja in zaradi tatvino trikrat predka-znovan, kakor tudi vse druge obdolžitve iu sumničenja, popolnoma neresnične, obžalujem, da sem ta dopis priobčil in se zahva\jujem Juriju Vraničarju, da je zasebno obtožbo proti meni umaknil in se zayežem poravnati vse stroške kazenskega postopanja.
Fran Radešček, odgovorni urednik »Sed’".
Zimsko porotno zasedanje se bo začelo dne
21.	t. m. in bo obravnavalo sledeče zadeve: Fr. Gerjovič in Miha Židanič, hudodelstvo tatvine; Fr. Tanko, oskrumba, pridejo pa še druge zadeve, o katerih bomo pozneje poročali.
Umrla je v Novem mestu dne 28. oktobra gospa Terezija Dolenc, vdova po ravnatelju kmetijske šole na Grmu, mati ravnatelja Ci* rila, vseučiliškega profesorja dr. Metoda in majorja Dragotina. Vsem rodbinam naše sožalje !
Kralj In Pašič sta s$ vrnila iz inozemstva po odklonjeni nevarnosti vojne z MadžarsKo.
Diplomatski poraz naše vlade v zadevi Karlovega ponesrečenega poskusa v Mažarski ni prišel nepričakovano. To je rezultat brezgla-vosti v zunanji in notranji politiki. Pašitu se zaenkrat ni posrečila sprememba srednjeevropskega položaja v smislu francoskih želja, demokrati pa tudi niso prodrli s zahtevo, da našemu izkrvavljencmu in gospodarsko izžetemu narodu naprtijo novo vojno. Italija pa je zmagovalka, odvrnila je pozornost velesil in naše države od Albanije' in si pridobila novega zaveznika proti nam v Mažarski. Stroške mobilizacije pa bodo plačevali policaj-demokrati in samostojneži kot hujskači na vojno.
Vlada bo odstopila, ker je temeljito zavozila v notranji in zunanji politiki. Sicer se bode reklo, da odstopa zato, ker se je kralj vrnil iz inozemstva.
V?e hrvatke stranke so na skupnem sestanku zahtevale sklicanje hrvatskega deželnega zbora. Pri nas seveda kaj takega ni mogoče, ker gadji samostojneški zalega ni prav nič mar za koristi \judstva, ampak le za žepe raznih narodnih izdajic.
Vero in cerkev žrtvujejo za moža nekatera slovenska dekleta, ki gredo služit v Belgrad. To nam potrjuje poročilo, poslano iz Belgrada nekemu našemu naročniku, ki se glasi; „Pred dobrim poldrugim letom ste Pepca in Tončka še služili v Ljubljani, lyer ste tako pobožno se obnašali, da ste dobili službo v Belgraj-skem katoliškem zavodu. Toda kmalu so ju krajevne razmere toliko zmešale, da ni nobene več veselilo pošteno dekliško življenje. Nekega dne ste izstopili iz službe, Češ, da se vrnete v Ljubljano, dočirn ste v resnici vstopili v drugo službo v Belgradu. Zagledali ste se v neke možke, zavrgli katoliško vero in cerkev ter prestopili v pravoslavje radi -— možitve. Slovenska dekleta, ki so že tolikanj obupale, da v Sloveniji ne morejo dobiti ženina katoličana, naj se izneverijo Mar. družbi, naj zataje vero in odpadejo od cerkve ter pridejo v Belgrad, ker glavno je takim, da zadoste nizkemu poželenju, zveličanje duš jim pa ni mar. Dekleta s takimi značaji pač v Sloveniji ne potrebujemo!”
Komaj se je razgibalo in se začelo živahno razvijati naše društveno in družabno življenje na Toplicah pod spretnim vodstvom g. kaplana Iv. Sadarja, ki smo ga vsi ljubili in spoštovali, pa so nam ga prestavili v Kranj. Spo- . min nanj bomo najlopše ohranili z vztrajnim nadaljevanjem započetega dela! Bog živi!
„Črna roka”, ki vodi Cicvaričevo pero po belgrajskom »Dnevniku”, kliče ogenj in žveplo na avtonomiste in pravi, da Karlovo pustolovstvo popolnoma opravičuje še hujši centralizem. Temu zagrizenemu fanatiku pač ni vredno resno odgovarjati. Povdariti pa je treba, da n. pr. praška vlada pripraAlja avtonomijo Slovaške ravno radi nevarnosti, kateri so Slovaki izpostavljeni napram Madžarski.
Število prebivalstva v Jugoslaviji. Po službeni statistiki ima naša država 9,546.760 Jugoslovanov. Od teh je 8,524.319 Hrvatov iu Srbov 1,022.490 Slovencev, drugih Slovanov pa 490 481. Druge narodnosti so razdeljene tako: Nemcev 598.774, Madžarov 494.163, Arnavtov 479. 084, Rmnunov 175 315, Italjanov 9.585, drugih narodnosti 186,930. — Po Veroizpovedi je 4,474.869 katolikov, 5,454.212 pravoslavnih in 1 milijon 343.370 muslimanov. Ostali so raznih ver.
Število|dobrovoljcev je ministrstvo za^socialno politiko končno dognalo. Vseh dobrovoljcev
je 32.901. Od teh je 29.659 poljedelcev, 2118 obrtnikov, 334 trgovcev in 790 delavcev. Kam so stlačili izobražence, se ne ve. Potrdila je prejelo 22.373 dobrovoljcev, več tisoč prošenj je še nerešenih," dočim je 8978 prošenj odbito, ker so prosilci za potrdilo zapustili predčasno svoje vojne enote.Ljg fife?
V novomeškem mestnem obč. zastopu nekaj ni v redu. Oujemo o proračunih, ki se za 2 leti baje še niti predložili niso; o 20% vo~ darini, katero so samodržci baje sami povišali na 40%■ Opozicija je že storila primerne korake, da se razsvetli tudi afera z ameri-kanskimi darili, s koruzo i. t. d.
V zadnjem trenutku smo zvedeli, da je bil celo okrajni glavar s komisarjem prisiljen napraviti pri vsegamogoinežih obisk. O vsem se bomo še točno obvestili. Diši po — gnilih jajcih! —
Kako se potvarja zgodovina dokazuje pravoslavni cerkveni „Vesnik“ v teli-le stavkih: „Bratje Čehoslovaki so Slovani in pravoslavje je prilagodeno slovanski narodnosti. Čehoslovaki so bili pravoslavni, toda pod Aplivom tuje uprave so morali zapustiti svojo zgodovinsko vero. Sedaj so dobili svobodo in se hečejo vrniti v svojo tradicionalno vero“. — Tega vsekakor niti Čehi niso vedeli. Pač pa vedo, da tista peščica brezverskih odpadnikov služi tujim interesom, predvsem pa irama-zonstvu.
Knjiga „Diletantski oder“ vsebuje navodila za diletante. Vsakemu društvu, pa tudi vsakemu poediuemu igralcu a[i režiserju bo s temi navodili dosedanje delo vsaj za polovico olajšano, saj bo na prav vsako vprašanje, ki ga danes ne ve, kako primerno rešiti, na-šel v knjigi obširen strokoven odgovor. Veselja do igranja in do odra sploh je pri nas povsod dovolj. Skoraj povsod pa so prireditelji več ali manj samouki, sicer navdušeni za lepo umetnost, a manjka jim trdna podlaga za njihovo dobro voljo. To podlago pa jim bodo nudila „Navodila“, na podlagi katerih bo vsaka predstava naštudirana res temeljito in vsestransko ter tako nudila kulturen užitek.
. — V desetih odstavkih razpravlja avtor o
izbiri iger, zasedanju vlog, vajah režiše-iju, oderskem jeziku, predstavi, maskiranju, aplavzu, kritiki in gledaliških dvoranah. — Isto velja tudi za Emil Navinskova strokovna navodila za šminkanje »Lepa maska", ki so izstotako primerna in potrebna vsem našim odrom. Obe knjigi ste izšle že koncem oktobra. Opozarjamo tudi na to, da društva naročajo za svoje Članstvo skupno radi popusta. — Vsa naročila naj se naslove: »Založba Zvezne tiskarne, Marijin trg 8 v Ljub lani."
Kolinski kavini izdelki prekašajo po svoji kakovosti in prijetnem okusu druge tuje izdelke te vrste.
Iz vagona
Samo stoj n ež: »Oh, ko bi vedeli, kako nas imajo Srbi radi! Ko je prišlo 100 slovenskih samostojnih kmetov v Srbijo, je hotel kar vsak Srb enega!"
J a j č a r i c a iz Ribnice: »Pošast! I — kajpak, ko pa imajo samostojne kmete za prvovrstne — hlapce !“
Značajnežu v album :
Nad vrati košati ime se na — ič.
Da zmagal je Nemec, bi čitali — itscli.
Se preje tam svetil slovenski je — ič.
Vse tri — in persona — naj vzame hudič, mož ta'troedini značaj je za nič.
Ameriški novičar.
Raznoterosti. Do konca tneseca septembra je bilo v Ameriko pripuščenih 6j% sknpnegB dovoljnega števila priseljencev iz Jugoslavijo. Ker se letna kvota 6 405 računa od 1. julija t. 1. do 30. jnnija 1922, ne bo po novem letu najbrž nikdo več pripuščen v Ameriko. Iz Španske in Turčije se ne pripušča noben prisiljenec več v Ameriko, ker ste obe državi prekoračili določeno število. Sicer priseljevanje znatno pojema vsled
slabih delavskih razmer v Zdrnžeuih državah, vendar pa bi taka zapora imela občutne gospodarske posledice.
Smrtno se je ponesrečil v Tamaki v rudniku Venceslav Padar, ki je bil na mestu mrtev. Njegovega brata Franca so odpeljali težko ranjenega v bolnišnico.
Njujorški »Glas Naroda", ki je sicer zelo naklonjen našim »ljubim11 centralistom, tudi ne more prenašati kaprol-stva" in pravi, da je »poslovanje raznih ekspozitur	belgrajske vlade v Ameriki
neameriško	— od	tona, v katerem pisari
jugoslovansko poslaništvo iz Waschingt,ona pa do tona, v katerem nahruli konzularni pisač našega človeka, ko pride na konzulat. —	Če je	pa to poslovanje jugoslovansko.	potem	naj se Bog usmili tias
in naših! — Koprolstva smo bili že v Avstriji do sita siti, in ga ne kaže uvajati v Ameriko; pesem o bratstvu in medsebojnosti ga namreč čisto nič ne izboljša jn nič ne osladi. — Kajti melodija o bratstvu je že morda lepa in nšešn prijetna. kaprolstvo pa ničesar drugega ne rodi kot odpor."
Dolarji so dosegli vrtoglavo višino. Menjalnica novomeške podružnice Eskomp-tne banke jih plačuje najbolje.
Prostovoljna dražba nepremičnin.
Dne 21. novembra ob 9. dopoldne se vrši v pisarni g. notarja Karla Pfeivvei* v Novmp
mestu prostovoljna dražba zemljišča vi. št. o55 k. o, Novo mesto, obstoječega iz pare. št. 31 štavišče s hišama št. 3 in 3 b v Novem mestu, z dvoriščem in pare. št. 4/1, 5/1 in 5/2 vrtov. — Izklicna cena 50.000 K. - Ostali pogoji prodaje se morejo vpogledati pri g, notarju
Pleivveis. Okrajno sodišče v Novem mestu
odd. 1., dne 24. oktobra 1921.
Preklic.
Podpisana Franc Halek, okrajni in odčinski sluga v Toplicah in njegova soproga Jožefa Ilalek, preklicujeva vse žalitve, katere sva naperila in izrekla v ovadbah od
22./1, 10./5 in 1./6 1921 na okrajni šolski svet v Novem mestu proti gospej Minki Peganovi, učiteljici v Poljanah in sc ji zahvaljujeva, da je odstopila od obtožbe proti nama ter se zaveževa plačati vse njene pravdne troške.
Poljane, 31. oktobra 1921.
Franc in Jožefa Halek.
_________i	/	:
Išče se učitey(ica) za pouk v citrah Pism. ponudbe na upravo »Sedanj."
Oglašujte v »Sedanjosti"!
Tiskarna — Knjigarna Knjigoveznica
J. Krajec nasl.
Novo mesto
se priporoča.
Naročite »GLASNIK NAJSVETEJŠIH SRC“
mesečni list za obnovo družinske srede. Maribor. Cirilova tiskarna.
Letno 2 dinara.
Gospodarska Zveza
centrala za skupni nakup v Ljubljani
Podružnica v Novem mestu I
ima v zalogi vse špecerijsko in koloni-jalno blago, izvrstno domačo svinjsko mast, razna umetna gnojila, žveplo za trte, galico, cement itd.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Umetno gnojilo kajnit.
Kapital;
20,000.000 kron
»
Interesna skupnost s Hrvat. Eskomptno Banko in Srbsko Banko v Zagrebu.
SLOVENSKA ESK0MPTNA BANKA
PODRUŽNICA NOVO MESTO
Rezerve okrog 8,000.000 kron
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje !
Hranilne vloge. — Nakup in prodaja: efektov, deviz in valut.
Eskompt menic, terjatev, faktur. — Akreditivi. — Borza.	Dolarji ae kupujejo po najvišjem dnevnem kurzu
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Radešček.
Tiska J. Krajec nasl. v Novem urestu.