v GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Izhaja vsak petek. Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica Stev. 6. Naročnina znaša: celoletna , , poluletna . . četrtletna . . Posamezna št. K U-... 2 — 1-— 0-10 Št. 12. V Ljubljani, dne 16. februarja 1912. Leto VII. Kaj je S. L. S. za kranjsko deželo storila? Koliko je naš deželni odbor naredil za deželo, to je lepo povedal v seji kranjskega deželnega zbora dne 7. februarja dr. Krek, ki je med drugim to-le izvajal: Deželni odbor, kakršen je danes, je postal pravi ljudski dom. Tu, pri tem deželnem odboru, je prost vstop za vsakogar izmed nas. Tu najde vsak prijazno besedo in prijazen svet. Odborniki so pridni, deželni uradniki so pridni, tu se res veliko delo izvršuje! In če bo naš volivec vprašal, koliko pa ti deželni odborniki zase zahtevajo, kako so dragi, koliko zaslužijo za to, da delajo od zore do mraka, od mraka do dne, potem mu lahko odgovorim, na grade za odbornike so ostale iste, kakor so bile pred ‘20 leti! In če mu povem še, s kakšno vnemo, marljiv kakor čebela, dela naš dr. Lampe, potem bo vedel in spoznal, kako to ogromno delo ni za denar, ni za osebni dobiček, ampak ga narekuje globoka ljubezen do zemlje, do našega ljudstva! Ce potem posebič vprašam našega kmeta, kaj naša večina, naš deželni odbor zanj dela, če ga. vprašam, naj on razsodi, kakšno je gospodarstvo v deželi, mi bo kmet, naš volivec, rekel: Za naš stan se preje ni ničesar zgodilo, ni£ ni kmet pomenil, reklo se ie od nas od strani onih gospodov: To je sirov kmetavzar, za manjvredne so nas imeli, nič jim nismo veljali, danes pa vem, da se name gleda in da se v dejanju izvršuje, kar se je preie le pri pijači po-vadrjalo: kmet je steber države! Danes bo rekel, da ve, koliko se zanj dela, dela v vseh ozirih, na vseh poljih. Naj navedem le nekatere številke! Če se oziram na kmetijski poduk, koliko se zanj skrbi, bo zažarelo oko našega kmeta in z globoko hvelžnostjo bo zohvaljeval naš deželni odbor, če mu povem, da ie dovolil — ne oziraje se na grmsko kmetijsko šolo — učiteljem za kmet. poduk od leta 1908—1911 — 19.029 K nagrade. In če bom predočil številke za gospodinjske sole in gospodinjske tečaje, ki jih razna Nižjeavstrijske ne prireja dozdaj še nobena druga avstrijska dežela ,bodo povzdignila svoj glas kmečka dekleta in naše matere in se zahvaljevale deželnemu odboru, ki je toliko storil za gospodinjsko izobrazbo našega ženstva. Leta, 1908 se je izdalo v ta namen 2000 K, leta 1909 4492'K, leta 1910 že 10.664 Iv in leta 1911 13.892 K. Za mlekarski tečaj na Vrhniki, ki nima dobička od njega samo naša dežela, ampak tudi sosedne dežele, ki pošiljajo na ta tečaj svoje sinove, se je potrošilo leta 1909 3484 K, leta 1910 3432 K, leta 1911 2905 K, za kmetijske tečaje leta 1909 1200 K, leta 1910 3606 K, leta 1911 3535 K. Bilo je predavanj na teh tečajih leta 1909 20, leta 1910 35, leta 1911 80, na živinorejskih tečajih na Vrhniki in v Selcih pa se je vršilo 45 predavanj. Omenjam končno poučna potovanja, iz katerih so naši kmetovalci prinesli toliko koristnega nazaj v domovino 'in ki bodo imela za posledico, da naš kmet, podučen v najvažnejših panogah kmečkega gospodarstva, ne bo nosil več dragega denarja za plemensko živino in drugo v tujino, ampak doma priredil, kar mu je potrebno. Za ta potovanja se je izdalo leta 1910 5265 K, leta 1911 pa 433 K. Vsega skupaj se je za kmetijski poduk izdalo leta 1908 6000 K, leta 1909 12.177 K, leta 1910 31.645 K in leta 1911 28.553 K! Vseh teh predavanj, ki jih je deželni; odbor priredil, se je povprečno 15 tisoč ljudi udeležilo in nesli so s seboj zavest, da nekaj več vedo, da ie treba gospodarstvo začeti na drugi podlagi, nov duh se je zanesel med najširše sloje našega Ijudustva, veselo razpoloženje je zavladalo med našim kmetovalcem, vesela volja za nadaljnje delo. Koliko pa se je storilo za zadružništvo? Naj govore zopet številke! Za vinarske zadruge se je izdalo leta 1909 10.000 K, leta 1910 10.200 K, leta 1911 20.000 K. — Za splošno Zvezo: leta 1909 1000 K, leta 1910 1000 K, leta 1911 1000 K. — Za kmetijske zadruge sploh (skupaj z Zadružno in Mlekarsko zvezo) leta 1909 21.990 K, leta 1910 56.800 K, leta 1911 85.976 K. — Za obrtne zadruge — in tukaj bo nastopil naš volivec, ki je obrtnik, in teh je tudi veliko, in bo videl z veseljem in bo lahko sodil, koliko so vredne liberalne klevete — da smo izdali za obrtne zadruge leta 1909 2000 K, leta 1910 10.150 K, leta 1911 7800 K. Skupaj za zadružništvo leta 1909 34.990 K, ltta 1910 88.150 K, leta 1911 115.176 I K, skupaj 7368 K, šolskih vrtov se je izboljšalo 16, predavanj se je vršilo 60. Naš volivec me nadalje vpraša, koliko je naš deželni odbor dal podpor občinam za občinska pota, vodnjake in hleve? Številke pravijo sledeče: Za občinska pota se je od leta 1!>0S do 1911 izdalo 13.523 K, za vodnjake 8810 K, podpore iz melioracijskega zaklada tu sploh niso vpoštete, za hleve nad 50.000 K. Preidem na polje melioracij. Kaj se je v tem pogledu že izvršilo? Leta 1908 in 1909 se je zgradilo 17 vodovodv za okroglo 1,050.000 K, 13 cest in mostov za 280.000 Iv, leta 1910 24 vodovodov, zagradb hudournikov itd. za 1,290.000 kron, 26 cest in mostov za 1,160.000 K, leta 1911 19 vodovodov, zgradb hudournikov, uravnav in melioracij planin za 335.000 K, 9 cest in mostov za 830.000 K, vsega skupaj za 4,945.000 K! Projekti, ki se bodo začeli izvrševati leta 1812, pa obsegajo: 13 vodovodov za 550.000 K, 3 Tereza. Noč. Temno kakor v rogu. Vihar razsaja in divja in med šumenjem in tulenjem vali kakor goro velike valove proti bregu, na obrežne pe-čjne. Čuj. iz votline, imenovane »Grotta«, grmi in bobni, podobno tuljenju volkov, stokanju otrok. Prestrašeni prebivalci iz Lovrane so čuli in se prestrašili. Stare ženice so se prekrižavale in govorile. »Vasi preti nesreča«! Vihar divja dalje, ge strašnejše grmi iz votline. 1 oda mesec sveti jasno, razburkano morje odseva v bledi mesečini. Ob bregu hodi hitrih korakov žena. Sodeč jo po priprosti obleki, spada gotovo med nižje sloje. Mlada je še, toda njen mrtvi pogled in motne oči, bled obraz in njegov izraz pričajo, da mnogo trpi na duši. Lepa in živahna je še bila pred nekoliko meseci, ko je stopala ob strani svojega moža, vodeč za roko svojega sinčka. Ah! Kolikokrat nam je nerazumljiva usoda življenja! Mario se je vkrcal na prijazni ladjici »Bella stella«, kakor mornar. Nič ni Terezo vznemirjalo, ko je odpotoval. Kolikokrat se je že to zgodilo, toda pogosto jj je iz tujine pošiljal pozdra-vo in poročila. Mirno ga je vedno pričakovala domov. Kaj pa dalje? Tereza je bila mlada in srečna: dve reči, ki nndita mir in zaupanje in mornarjevi ženi najtrdnejšo oporo. Nidar ji ni prišlo na misel, da se morebiti Mario enkrat ne povrne več. Sicer pa tudi ni hotela misliti na to, mislila je vedno na svojega malega angeljčka, šest starega sinčka Pavla. Kdo bi mogel misliti, kako strašna in grozna usoda je bila namenjena mladi ženi! Minuli so tedni, meseci, in kmalu je že preteklo leto, pa še ni bilo nobene vesti od Maria. Terezina lica so upadla, podobna je bila senci, le mali Pavel jo je še včasi malo razvedril. Velikokrat je peljala otroka na obrežje in tam sta oba zrla tja preko daljnega morja, hrepeneče sta stegala roke, nadejaje se, da zagledata zdaj pa zdaj na obzorju bela jadra »Lepe zvezde«. Pa se le niso prikazala in dan za dnem se je vračala Tereza domov, vsak dan bolj pobita, vsak dan bolj žalostna. Nekega dne je prišel mali Pavel, ki se je igral s svojimi tovariši, ves tresoč se domov. Začel je kašljati, in čez par dni je nevarno zbolel. Zdravnik je zapisal hladilno tekočino. Ah! Denarja ni bilo več. Toda zdravila je treba. Tako se odloči, da za nekoliko kronic zastavi svoj poročni prstan. Vse bi storila za sovje dote, vse, samo da ozdravi. Malega Pavla je pustila v oskrbo dobri sosedi, sama se je pa napotila v Reko, v zastavnico. Sam Bog je bil priča boja, ki ga je morala izvojevati Tereza, predno se ie odločila zastaviti poročni prstan, drago in ljubo poroštvo Ma-rijeve ljubezni. — Mario! Že pri samem imenu je čutila, kako močno ji bije srce. Položila je roko nanj in pritisnila, da ne bi počilo. Urnih korakov je hitela domov, noseč seboj hladilno zdravilo, življenje morebiti. Želela si je brzih peruti, komaj so jo še nosile trudne noge. Naenkrat je začula dolg, zamolkel jek. Žena je vstre-petala. »Grotta«, votlina ie to!« je šepetala nerazločne in hitro pristavila: »Gospod, milost Pavlu, milost!« . . . Stopila je v sobico. Pri postelji je čula soseda. »Zdi se mi, da se mu obrača na bolje«, je rekla'in vstala. Tereza pa je zakurila, da bi kuhala čaj. Toda vedno in vedno se je obračala na ljubo dete, ki je spalo težko spanje. »Če bo treba, pa me pokličite«, je rekla mirno soseda in odšla. Pokimala je Tereza z glavo in hvaležno gledala za odhajajočo. Ko je zapustila soseda hišo, je pokleknila nesrečna mati topeč se v solzah poleg posteljce drobnega angeljčka. Njene mrzle roke so objele vročo roko otrokovo. Ali je to tisto dete, ki je še zagradbe hudournikov za 345.000 K, 3 izboljšave planin in pašnikov za 166.000 K in 32 cest in mostov za 2,200.000 K. Vsega skupaj za 3,261.000 kron. V petih letih, če vštejemo letošnje, bo torej izdanih za ceste, preskrbo za vodo in izboljšavo planin ter pašnikov 8,206.000 K! Ta zgled dežele vpliva na občine. Napreden duh gre tudi v tiste kraje, kjer bi bil pred nekaj leti zastonj govoril, naj dajo kakšen groš za popravo ceste. Liberalci zmiraj vpijejo, da smo nasprotniki izobrazbe in šolstva. Kaj pa sodi o tem volivec? Pod našo večino se je od leta 1908 do 1911 ustanovilo 40 novih ljudskih šol in 190 novih razredov. ★ ★ ★ Morebiti utegne kdo imed naših prijateljev vprašati: Ja, to je vse lepo in prav, da je dežela toliko storila, ali to delo in denar je v prvi vrsti namenjen za kranjskega kmeta in nam delavcem ni s tem ničesar pomaganega. Res je to, da je delo kranjskega deželnega zbora v prvi vrsti v korist kmeta, res je pa tudi, da bo ta denar, če ne naravnost, pa vsaj posredno nam koristil. Dobre ceste, vodovodi, zadružne posojilnice, nove šole, ali niso tudi nam v korist, ali niso ravno tako za nas potrebne kakor za kmeta. Zboljšanje pašnikov, živinoreje, sadjereje, sploh napredek umnega kmetijstva, ali ne Ido vse to tudi na tržne cene vplivalo, da se bodo kmečki pridelki v večji množini prodajali in cenejše prodajali. In poljski delavci, ali se r.c bode njih stanje zboljšalo, če se bo stanje njih gospodarjev zboljšalo. Ako so poslanci S. L. S. v deželnem zboru izvoljeni večinoma od kmečkega ljudstva, vendar moramo reči, da imajo tudi za delavce vedno dobro besedo. Ne samo, da v državnem zboi’u vedno toplo zagovarjajo prošnje naših že-lezničnih uslužbencev, tobačnega delavstva, rudarjev, sploh vseh delavskih stanov, da so vedno prvi pri delu za sklenitev postave o delavskem zavarovanju, tudi v deželnem zboru se vedno ozirajo na delavske stanove. Vajeniški dom, podpora malim obrtnikom, trgovska šola za deklice, podpiranje kuhinjskih tečajev, deželna klavnica, to so stvari, ki pridejo delavskim stanovom gotovo v korist. Važna stvar so tudi delavska stanovanj'.’., posebno v Ljubljani. Draga, povrh še.slaba stanovanja so za delavske družine, ki jih je večinoma Bog obdaril z velikim številom otrok, velika skrb in nadloga! Delavec nima svoji družini ob svoji smrti tako ničesar pustiti, ali hi ne bilo za njo neprecenljiva dobrota, ko bi ji mogel vsaj stanovanje zapustiti. Tudi v tem oziru bi nam mogla dežela kaj storiti. Brez podpore tukaj težko gre. Delavec malo zasluži in da bi si ob tem pičlem zaslužku mogel hišo zidati, je izključeno. Če bi pa nekaj država, nekaj pa dežela prispevali, potem bi pa morda , šlo! Kaj pa ko bi naše društvo za zidanje hiš to zadevo v roke vzelo? Volitve t obrtno sodišče. Dne 25. t. m. se vrši ožja volitev za obrtno razsodišče v skupinah delavcev. V veliki obrti je prišlo krščansko soc. delavstvo naravnost po škandalozni brezbrižnosti v ožjo volitev. V pred tednom pomarančnih lic skakalo tako brezskrbno in tolažilo žalujočo mater. In sedaj leži pred njo bledo ko smrt in se ne gane! In Tereza ga je opazovala z globoko žalostjo, kakor jo more občutiti samo ljubeče materino srce. Kaj bi rekel njen Mario, ko bi našel svoj zaklad v takem stanju? Toda oče otročičev je daleč, njen Mario, preljubljeni, samo dete je tukaj, pri njej, in se zvija v silnih bolečinah in joka in kriči in se trese, škrlatnordeč po celem telesu. Obupajoč začne Tereza klicati: »Nebeška mati, Pomočnica, pomagaj, reši, reši moje dete!« Hoče mu dati zdravil, toda deček jo zavrne in se hrani. Široke, lesketajoče oči je vprl na okno, ki ga je obsevala svetla luna. »Mati, mati!« zakriči skoro z veselim glasom. »Ali vidiš ono veliko jadrnico, ki se urno bliža? Jaz jo poznam. To je »Lepa zvezda«, očetova ladja. Vendar, vendar se zopet vrne!« Tereza se zdrzne. Neprijetno čuvstvo, gruza ji pretrese mozeg in kosti. »Ne, ne, Pavel, moj ljubček, nobene ladje se ne vidi; kar ti smatraš za ladijo, to so bele pene ob pečinah.« Zdelo se je, da deček tega ni slišal; % močnim glasom je nadaljeval: »Da, sedaj pristanejo ... Oh . . . koliko veselje!« ... In ni se več obrnil od okna. vevški papirnici, kjer je nad šeststo volivnih upravičencev, jih je bilo komaj 160 v volivnem imeniku. Zadrževalo je seveda krščanske soci-alce od volitve tudi slabo vreme. To Se pa pri socialnih demokratih ni zgodilo. Ta malomarnost je povzročila ožjo volitev. Opozarjamo, da se vrši v nedeljo dne 25. t. m. ožja volitev. Voliti smejo le tisti, ki šo ob prvi volitvi oddali glasove in le one kandidate, ki so prišli v ožjo volitev. Opozarjamo, da je dolžnost vsacega krščanskega delavca, ki se je v veliki obrti udeležil volitve, iti tudi sedaj na volišče. Socialni demokrat j e in liberalci so si pri teh volitvah sedaj tudi v objemu in bodo liberalci volili soc. demokrate. Zato so si zagotovili pomoč pri volitvi v trgovsko zbornico in baje računajo tudi na »primerno« vedenje socialnih demokratov glede občinskega sveta. Društveno gibanje. Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani je priredilo v nedeljo, dne 11. t. m. v Ljudskem domu občni zbor, na katerem je govoril poslanec Gostinčar o potrebi in nalogi delavskega političnega društva. Ko se je ustanovilo leta 1894. to društvo, ni imelo delavstvo še nikakih političnih pravic, vsled tega je veljal tedaj ni boj za volivno pravico. Sedaj, ko ima delavstvo osobito v naši deželi volivno pravico tudi za občinske odbore, je naloga delavstva popolnoma druga. Gre se za priboritev raznih potrebnih socialnih naprav v občini, deželi in državi. Gre se danes za to, da delavstvo ne pozabi izrabljali priborjenih pravic. Delavsko politično društvo pa je potrebno posebno za razširjanje politične zavesti med delavstvom. Zato je treba shodov, katere more najložje vprizarjati politično društvo. Ko se je odobrilo delovanje od zadnjega občnega zbora in se je izvolil odbor, se je sprejela z navdušenjem soglasno sledeča resolucija: »Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani izraža visokemu deželnemu zboru priznanje in zahvalo za sklep, ustanoviti deželno klavnico.« Shod je bil prav dobro obiskan. ^ Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov priredi predpustno veselico v nedeljo, dne 18. svečana v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Spored: 1. a) A. Svetek: Majolčica. Zbor. b) A. Svetek: Predpustna. Zbor. c) E. Adamič: Na vasi. Zbor. d) Fran S- Vilhar: Oj, vstani, solnce moje! Tenor solo s spremljeva-njem glasovirja, poje g. Lud. Bajde.1 2. Govor, veleč. g. dr. J. Jer^e. 3. A. Dransfeld: Navihana črevljarska vajenca. Komičen dvospev. Pojeta gg. J. Ložar in R. Vrančič. 4. A. Sachs: Koncertni muzikantje. 5. Cirkus Smolenski. Veseloigra v dveh dejanjih. 6. Prosta zabava. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 70 vin. Št. Vid nad Ljubljano. Skupina »Jugoslovanske strokovne zveze« ima prvi redni občni zbor v nedeljo, dne 25. februarja ob pol 8. uri zjutraj v prostorih Ljudske knjižnice (kaplani j a.. Predpustna veselica tobačnega delavstva, katero je priredilo Podporno društvo tobačne tovarne zadnjo soboto v hotelu »Unionu«, se je prav lepo izvršila. Zabave se je udeležilo veliko število prijateljev tobačnega delavstva in povsod je vladalo najlepše razpoloženje in veselje. Velika dvorana je bila za ta večer skoro premajhna. Podporno društvo se tem potom »Sedaj, sedaj so vrgli mačka, sedaj, mati, mati! — On je . . . dobri oče, da on je! . . . Mati, pojdiva mu hitro naproti . . .« Poskusil je, da bi se dvignil, toda ves izmučen je omahnil nazaj in pretresljivo zakričal. Blazna od strahu in čuteča, da ji poči srce, ponudi Tereza v drugič otroku zdravila. Toda zopet je pahne nazaj. »Mati!« je zakričal presunljivo, »mati! kaj mu ne greva naproti?« Jok je zadušil skoro hripav glas. »Mati, poglej vendar!« je prosil jokaje: »Mamica, poglej natanko tja! Moj Bog, kako je bled, voda kaplja od njegove obleke. Kako nas gleda ljubeznivo v oči. Ali ga slišiš? On kliče: Pridi, moj Pavel!« »Bodi tiho, angelj moj, moje srce, moj zaklad! Molči, ai mi hudo delaš, ti me umoriš! Ne. žalibog ne! Njega ni, on ni tukaj, moj preljubljeni Mario, oče tvoj!« »Je, je, mamica, on je tukaj, kajti kliče me! Glej »Lepo zvezdo«. O, da, velika svitloba,, kako je lepo. Kako lepo! Z Bogom, ljuba mamica --------------kmalu se zopet vidimo!« Globok vzdih — in nedolžna duša se je vrnila k svojemu Stvarniku. Nesrečna mati se je zgrudila na pol mrtva poleg postelje. Zaman so strastni poljubi, objemi, sladke in ljubke besede, jok in klic. -------------- Malega Pavla ni več in v preveliki bolečini tudi najprisrčnejše zahvaljuje vsem gostom za obisk, posebno pa raznim zastopnikom in pa uradni-štvu tobačne tovarne. Istotako izreka zahvalo za denarne darove od raznih gospodov in ljubljanskih tvrdk. Imena tvrdk se bodo na prihodnjem zboru delavstvu naznanila in toplo priporočala. Odbor podpornega društva v tobačni tovarni. Železničarji. Z Bohinjske proge. Leta 1910, dne 15. marca je prebral železniški mojster Ivan Gorup prožnim delavcem na Dobravi odločbo, po kateri se zviša vsakemu prožnemu delavcu plača vsake tri leta za 20 vinarjev. Ako pa je delavec priden in ga delovodja in železniški mojster pohvalita, se mu tudi lahko plača zviša na dve leti za 20 vinarjev. Tako je bila letos plača zvišana z novim letom vsem tistim delavcem, ki so začeli delati 1906, in sicer za 20 vinarjev. Kar naenkrat se ie pa menda spomnilo c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, da je to za delavca preveč. Poročalo se je telegrafično na Jesenice, da ne sme odsek za vzdrževanje železnic sam delavcem plače zvišati, ampak da bo ravnateljstvo samo to storilo, seveda kadar se mu bo zljubilo. Med tem pa je menda izšel zopet nov odlok, ki pravi, da se delavcem plača zviša le za 10 vin. na vsaka tri leta. Ta odlok se delavstvu ni pokazal in tudi ne prebral, kakor prejšnji pred dvema leti. Pa ako ie ta odlok v resnici izšel, ne velja za delavce, ki so prišli k železnici leta 1906., ampak velja le od sedaj naprej. Saj znajo vendar gospodje pri ravnateljstvu šteti, da je od leta 1906 in do leta 1912 šest let. Torej gre delavcem od leta 1906 zvišanje za 40 vin. To ste tudi sami spoznali, ker ste z novim letom dali vsem tem delavcem, kar jim po vsej pravici gre, to je 20 vin. več na dan, ali čez en teden ste zopet vzeli. Vprašamo c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, kaj misli narediti, ali misli dati delavcem to, kar jim po vsej pravici gre, ali j ih hoče res na tako nelep način oškodovati. Kaj pa z milijoni, katere je dala država za uboge železniške trpine delavce in čuvaje, ali bo tudi vse zaspalo? Vsem članom Prometne zveze se naznanja, da bo dne 25. svečana sestanek krščansko mislečih železničarjev v Podbrdu. Uro in prostor Vam bo «plačilnica Prometne zveze v Podbrdu pravočasno naznanila. Z Gorij. Vsem članom Prometne zveze na Bohinjski progi se naznanja, da je v nedeljo, dne 3. marca popoldne ob 3. uri v cerkveni dvorani v Gorjali sestanek vseh članov Prometne zveze od Jesenic do Podbrda. Na tem sestanku se bo ustanovila krajevna skupina za Bohinjsko progo. Pridite v obilnem številu, ker se gre za važne stvari. Pride tudi zastopnik Prometne zveze iz Ljubljane. Društvo železničarjev »Prometna zveza« nama je v najini bolezni poslalo podporo vsakemu 10 K, za kar se mu najtoplejše zahvaliva. — Volčja draga pri Gorici, dne 5. svečana. — Štefan Rožič, prožni delavec. — Dornberg, dne 5. svečana. — Josip Kraljič, prožni delavec. Osrednje vodstvo »Prometna .zveza« na Dunaju mi je točno izplačalo 200 K (dvesto kron) kot pogrebščina po moji ženi Tereziji; Hvala mu! mati ne ve, ali ie še ona živa. Da, da, vedno še živi, že živi in trpi večje kot so muke v vicah. Naenkrat se strese in urno vstane. Zunaj se ču-jejo moške stopinje. Šine ji v glavo misel: Ko bi pa vendar bil on, njen Mario, njen mož! Kakor blazna odpre duri: »Mario! Mario!« »Ne, uboga žena, jaz nisem Mario.« »Govori, Jakob, kaj mi imaš povedati?« ... in Tereza je planila proti možu, ki se je vkrcal azjedno z njenim možem na »Lepi zvezdi«. »Povedati ti imam«, je nadaljeval starček, »da se je potopila »Lepa zvezda« na dnu Adrije. Vse moštvo je utonilo, jaz edini sem se rešil.« Nesrečnež ti, starec na- robu groba, ti še živiš in 011, moj Mario, je mrtev . . • m^tev!« . . . To je bilo preveč. Tega novega udarca ni mogla Tereza več prenesti. Počilo ji je srce. Zgrudila se je in prestrašeni Jakob je čul le še njene zadnje besede: »Odpusti mi, moj Bog!-------------Pavel, Mario jkz grem k vama!« In poleg mrtvega sinčka, ležala je tudi ona mrtva. Mirno je obseval mesec ta strašni prizor, tako mirno, kakor nekdaj, ko je še mir in srečo opazoval v tej hiši. Srčna hvala tudi vodstvu plačilnice v Zatičini za njegov trud. Društvo »Prometna zveza« pa vsakemu železničarju najtopleje priporočam. — Ignacij Medved, prožni delavec. Delavsko gibanje. Delavstvo v Vevčah. Sramotno nokojnino je dal novi ravnatelj vevške papirnice štirim onemoglim delavcem. Tukaj se je res pokazal pravega kavalirja. Delavci, ki so služili po 40 let v tovarni, so dobili po cele 4 krone (reci štiri krone) na 14 dni pokojnine, in to le zadobo enega leta. Gospodje so stvar dobro preračunali. Dobro jim je znano, da s temi štiri kronami ne bo nobeden učakal enega leta. Zato so jim dali, čujte in strmite, 28:571 vinarja, reci 28 vinarjev pokojnine na dan. Vprašamo vodstvo, kaj naj pa počne delavec ali delavka s tem denarjem. Ali se vodstvo ne sramuje dati te beraške groše delavcu, ki je celo svoje življenje delal zvesto v tovarni ter vse svoje fizične moči pustil v njej? Tukaj delavstvo vidi, kaj ga čaka. Zato naj se pobriga, dokler je čas, za svojo starost. Ali naj gre revež, sedaj ko je ves nadležen, v plačilo za svoje zvesto delo beračit od hiše do hiše in še to, če bi mu sploh pustile oblasti. Apeliramo na naše Poslance, da nam priskočijo na pomoč v tej vnebovpijoči krivici. Kako si zna kapitalist pomagati. V vevški tovarni so kljub prepovedi od strani obrtnega nadzorništvo vporabljali ženske tudi za nočno tlelo. Tittel je pod raznimi pretvezami to še vedno dopuščal. Sedaj je oblast za to izvedela in ukazala, da se mora to takoj ustaviti. Naš obrtni nadzornik je pisal vodstvu tovarne, da ne sme delavk, ki so v ponočnem delu zaposlene, odpustiti, ampak naj jih polagoma premesti k drugemu delu. Pa pri nas se ne ozira na postave. Postava naj govori tako ali tako, naše vodstvo naredi po svojem. Tako tudi' tukaj. Odpovedalo se je delo 20 delavkam, ki so bile pri rezalnih strojih, sedaj, ko so se moški nekoliko privadili. To pa brez razlike vsem, dasi so nekatere že po 20 in še več let v tovarni. Kaj bo k temu rekel naš obrtni nadzornik. C.e ima kaj poguma, naj stopi sedaj na noge in naj stori svojo dolžnost! Z Jesenic. Kar smo že večkrat poudarjali, se je zgodilo. Socialni demokrati so dobili v roke »Podporno društvo« na občnem zboru dne 11. svečana. To društvo obstoji že petnajst let. Društvo je podpiralo delavce v bolezni, a imelo je eno napako skozi 14 let; volilo je namreč ljudi liberalnih načel. Ti ljudje so že poskrbeli, da društvo ni pokazalo na zunaj, da je ustanovljeno na krščanski podlagi, da, ogibali so se celo krščanskih socialcev. Socialni demokrati so vedeli, da kjer je kaj gnilega liberalizma, tam sami dedščino dobe. Sklicali so občni zbor ob 1. uri popoldan, kor dobro vedo, da je dobra polovica članov, ki spolnjujejo svoje verske dolžnosti. S to zvijačo so res prodrli s svojimi kandidati. Sedaj je pa razpor v društvu, člani se hudujejo: našega denarja ne bodo socialni de-mokratje zapravljali. Saj ste sami krivi, ako ga bodo. Sicer vsa čast staremu blagajniku Potočniku. Mož je skrbel za društvo in je bil varčen. Le liberalizem ga je malo osmodil. In sedaj ima za plačo to, da so ga sociji na občnem zboru prav pošteno zdelali. Delavci, ki vam ne ugaja več socialno demokraško podporno društvo, tako so ga namreč prekrstili sociji, pristopite k strokovnemu društvu, ali pa k Jugoslovanski strokovni zvezi. Proč od takih, ki so zanesli strankarstvo v tako društvo, ki nima drugega namena kot bolne člane podpirati. Prezgodnje veselje »rdečkarjev«. Ze dvakrat so se bahali sociji po svojem strokovnem časopisju, kako so ugnali v kozji rog delavko tobačno tovarne Marijo Tekavc in njenega zastopnika dr. Pegana, ker sta tožila rdečkasto strokovno zvezo tobačnih delavk ib delavcev v Ljubljani. Norčevali so se, da dr. Pegan niti tega ne ve, da se te strokovne zveze v Ljubljani niti tožiti ne more, očitali so mu, je Marijo Tekavc pognal v stroške in Mariji Tekavc so nazadnje škodoželjno privoščili, da bo morala stroške plačevati. Pa to veselje je bilo prezgodaj. Vprašali smo dr. Pegana, kaj je s stvarjo. Odgovoril nam je, da stvari ne pusti pri miru in dajo bo gnal do skrajnosti. Sedaj nam je pa sporočil, da se je pritožil proti odločbi okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je tožbo Marije Tekavc zaradi nepristojnosti zavrnilo. Ta pritožba dr. Pegana je imela uspeh, kajti deželno sodišče v Ljubljani je razsodilo tako-le: Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep okrajnega sodišča se spremeni in se zavrne ugovor strokovne zveze, češ, da je okrajno sodišče za presojo stvari nepristojno. Sodba deželnega sodi- šča gre pa še dalje. Pravi namreč: rdečkarska strokovna zveza tobačnih delavk in delavcev v Ljubljani mora plačati dr. Peganu za razpravo pri okrajnem sodišču v Ljubljani znesek 12 K in za pritožbo na deželno sodišče 25 K 40 vin., skupaj tedaj 37 K 40 vin. Tako so prišli rdeči bratje s svojo strokovno zvezo ne samo ob stroške, ki so jih hoteli naprtiti Mariji Tekavc, ampak bodo morali plačati tudi še 37 K 40 vin. stroškov, sicer bodo zarubljeni. Razne vesti. Deželni glavar — »Ljudski posojilnici«. Načelstvo »Ljudske posojilnice« v Ljubljani je iskreno čestitalo svojemu načelniku dr. Ivanu Šušteršiču ob njegovem imenovanju deželnim glavailem. Na to čestitko je dobil pod-načelnilc »Ljudske posojilnice« stolni kanonik Josip Šiška pismo, ki ga objavimo dobesedno svojim čitateljem. Glasi se pa tako-le: Velečastiti gospod kanonik! Naj iskrenejše se zahvaljujem slavnemu načelstvu »Ljudske posojilnice« za prijazne čestitke k mojemu imenovanju deželnim glavarjem. Med mnogobrojnimi čestitkami me je baš ta prav posebno vzradostila, saj je prišla od mož, s kojimi me veže mnogoletno zvesto in uspešno sodelovanje. Še enkrat iskrena zahvala! Zaeno porabim to priliko, da formalno izvršim namero, ki sem Vam io, velečastiti gospod kanonik, naznanil že ustmeno takoj potem, ko sem postal deželni glavar. Po znanih sklepih deželnega zbora v zadevi našega zadružništva in po ustanovitvi deželnega zadružnega urada smatram za nedopustno ali vsaj neumestno, da je deželni glavar obenem načelnik ali odbornik posamezne zadruge. Kajti vsled navedenih sklepov izvršuje deželni odbor vrhovno nadzorstvo nad vsem v »Zadružni zvezi« osredotočenim zadružništvom v deželi — iz tega razmerja pa sledi po mojem prepričanju jasno, da mora biti deželni glavar osebno neodvisen napram vsaki posamezni zadrugi. Težko se ločim — četudi, kakor trdno upam, le začasno — od zavoda, kojemu sem načeloval neprenehoma ves čas, odkar obstoji, to ie skozi več kot IG let, in ki se ie razvil v tem času iz malih začetkov v največjo in najuglednejšo kreditno zadrugo na slovanskem jugu našega cesarstva. A prednost moram dati dolžnostim, koje mi nalaga visoko mesto, na katero me je postavilo Njegovo Veličanstvo. Odlagam tedai odborništvo in s tem tudi načelništvo »Ljudske posojilnice« — izjavljam pa takoj, da sem pripravljen povrniti se v načelstvo tega uglednega zavoda v tistem hipu, ko odpade sedanja ovira — seveda pod pogojem, da bi občni zbor to želel. Samo posebi pa se umeje, da bodem tu na svojem mestu, kot deželni glavar, spremljal z največjimi simpatijami nadaljnji razvoj veleugledne »Ljudske^ posojilnice« in da bode imel ta zavod v meni slejkoprej toplega prijatelja. Zelo me veseli, da je državni in deželni poslanec gospod komerci-jalni svetnik Povše izrekel svojo pripravljenost, prevzeti načelništvo »Ljudske posojilnice«. Z njim bode vodstvo zavoda v najboljših rokah, tem bolj, ko bodete, velečastiti gospod kanonik, (udi njemu stali ob strani, kakor Ste to storili skozi vseh 16 let meni — za kar sprejmite, prosim, izraz moje globoke hvaležnosti. Pozdravljajoč najprirsrčnejše vse dolgoletne gospode sotrudnike in tovariše v načelstvu, pro- seč jih, naj mi izvolijo ohraniti svoje prijateljstvo, beležim najodličnejšim spoštovanjem udani di1. I v a n Šušteršič, deželni glavar v vojvodinji Kranjski. Ljubljana, 12. februarja 1912. Glede na predstoječe pismo in utemeljene razloge, ki jih v njem navaja gospod deželni glavar, ni moglo načelstvo »Ljudske posojilnice« storiti nič drugega, kot ukloniti se želji gospoda deželnega glavarja ter izvoliti si novega načelnika. To izvolitev je izvršilo načelstvo v svoji seji dne 12. t. m., v kateri je sVojim načelnikom izvolilo soglasno gospoda komerc. svetnika Frančiška Povšeta. Odstopivšemu načelniku, gospodu deželnemu glavarju dr. Ivanu Šušteršiču pa je izreklo za tolikoletno požrtvovalno in spretno vodstvo opetovano najiskrenejšo zahvalo. Liberalci in deželno gospodarstvo. Iz Idrije. Po listih je bilo čitati, kako sta poslanca Ravnikar in Gangl v Planini na Notranjskem ondotnim liberalcem liberalcem razkladala velikanske napake in nepravilnosti, ki se vrše od S. L. S. z deželnim denarjem. Nam se zdi ironija, ako dva moža brskata okoli drugih, ko imata v svojih volilnih okrajih dovolj smeti. Ravnikar naj raje govori o svoji Ljubljani, ki je t/iko vzorna, da je morala dobiti komisarja; Gangl pa naj govori o napredni Idriji, ki za Ljubljano kot drugo največje mesto na Kranjskem, nič ne zaostaja. Pove naj, v kako župo je prišla njegova sokolska župa, ko se je zadolžila pri mestni hranilnici, da je lahko kupila staro, napol leseno hišo in sedaj ne more ne naprej ne nazaj. Opiše naj vzorne razmere Stavbne zadruge, kajti pač otročje se nam zdi, ako govori o deželnem gospodarstvu poslanec tistega mesta, kojemu mora ravno deželni.odbor od leta do leta v glavo utepati, ka-Ivtj se pravilno gospodari. Ironija je tudi, da sta se ravno Gangl in Ravnikar našla; kot poslanca sta namreč popolnoma osamljena. Ravnihar v deželnem zboru, Gangl pa v deželnem. Tudi v tem sta si enaka, da nima nihče od njiju kaj pokazati, ne Ravnihar Ljubljani, ne Gangl Idriji; in v obeh krajih jima je pomagala na noge »napredna« liberalna inteligenca z urad-ništvom na čelu; govoriti hodita pa med kmete v Planino. Kadar bosta torej hotela zopet koga »ožigosati«, naj ne hodita v Planino, temveč naj raje ostaneta lepo doma, eden v Ljubljani, drugi v Idriji; vzameta naj v roke veliko brezovo metlo in naj,žigosata po celi občini toliko časa, da se bodo gnile razmere ščistile in razkužile zrak, ki že leta in leta osmraja vso okolico. ------------- 500 kron nagrade---------------------- plačam onemu, ki dokažo, da moja čudežna zbirka 600 komadov za samo 6 kron ni priložnostni nakup. — Zbirka vsebuje: ! pravo švicarsko sist. Roskopf patent žepno uro, natančno idočo. točno rogulirano. s pismenim triletnim jamstvom tovarne, 1 amerik. doublo-zlato verižico, 2 amerik. donblo-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozi. garnituro, obstoječo iz gumbov za manšeto, ovratnik in srajco. 1 amerik. petdelni žepni nož, 1 eleg svilnato kravato, barva in vzo-roo po želji, nnjnovo)še fasone, 1 krasno kravatno iglo s simili-briljanti 1 mično damsko broško, zadnja novost, l koristno toaletno garnituro za potovanje, 1 eleg. denarnico iz pravega usnja, 1 par amerik. butonov z imitiranimi dragimi kamni, 1 patent, angl. vremenski tlakometer, 1 salonski album s umetniškimi slikami najlepših krajev sveta, 1 krasno verižico za okrog vratu iz pravih orientalskih biserov^ f> indijskih vragov-vedeževalcov, ki zabavajo vsako družbo, in še /550 komadov raznih predmetov, v vsaki hiši koristnih in nepogrešljivih, zastonj. Vso skupaj z elegantno sist. Roskopf' patent, žepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, stane samo 6 kron. Pošilja po povzetju ali proti predplačilu (sprejemajo se tudi pismeno znamko) A. GF.LB, razpošillalnlca, Krakov St. 10. •NB. Pri nagpčilu dveh zavojev so priloži ena najboljša angleška britev ali 6 najfinejših platnonih robeov zastonj. Za neugajajoče se denar vrno brez ugovora, torej je vsak riziko popolnoma izključen. CILJ prizadevanj, najti sredstvo za izboljšanje kave, ki odgovarja vsem zahievam okusa in izdatnosti dosežejo vedno le one gospodinje, ki kupujejo kavini pridatek v zabojčk h ali v zavitkih, označenih ,,s kavinim mlinčkom". One so izbrale najbolje, kajti pridatek za kavo „s kavinim mlinčkom" je najjedrnatejši, najokusnejši in najizdatnejši izdelek te vrste, ker je :pravi Franck.: Tovarna v Zagrebu. , najsignrnejsa m za sietienlc! Denarni promet 1.1910 čez 83 milijonov K. Lastna glavnica ■ K 503.575*98. ■ registr. zadruga z neomenjeno zavezo Miklošičeva cestaS pritličje v lastni hiši nasproti hotela,Union' za franc, cerkvijo prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure pop, ter jih Vi il O/ brez obrestuje AL /7 n kakega po odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4a50 na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo Irot gotov denar, ne da lii se njih obrestovanie kaj prekinile. Za nalaganje po pošti so noštno-liranilnične položnice na razpolago. Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št: Vidu n. Lj.; Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.4 Anton Kobi, posest, in trg., Breg pri Borovn.; Karol Kauschegg, veleposest, v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posestnik in blag. „Ljudske posojil.“; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku. H “I k f&atni/ti, <*>■ c/kmariko "Materi telijo dobro, po ceni in “ JOconesl/iircrpotovali najse ob meje cSirnonJ?‘iJfr7LetetXa %> JSjtibtfan* Jiblo&oorsAe ulice20. "ž&nltvorstluj (Pojasnila tkyc se bmpilačno. Priporočamo domačo trgovino zoblekami I Maček&Komp. j Franca Josipa cesta st. 3. ♦ Založniki c. kr. priv. južne železnice. ♦ Solidna postrežba! Znižane cene! ♦ * cfOSP 2,0- Ljubljana Pred škofijo 19 Bogata zaloga ženskih ročnih del zraven spadajočih potrebščin. In F. Meršol, LJUBLJANA Mestni trg št. 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd. I Predtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. I Lekarno „Pr! Kroni" Mr. Ph. i Bohinc Ljubljana, Rimska cesta št. 24. Priporočajo se sledeCa zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v Posinatni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju noq, škatljica 50 v. Ribje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni. Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih oCes in trde kože, steklenica 70 v ,,Sladin“ za otroke škatlja 50 v. Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo steklenica 20 v. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steki l krono. Zeleznato vino, steklenka 2 kroni oo v, in 4 krone 80 v. cvetljični salin p.lrančo z, vrtiariia Mašta e.34 Izdeluje šopke, vence, trakove z napisi. Tovarniška zaloga vencev, prepariranih in umetnih rastlin In cvetljic. Zunanja naročila i obratno pošto. Brzojavi: Bajec, Ljubljana H. Zibert, Ljubljana Prešernova ulica priporoča svojo D D D □ D □ D Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Novosti v konfekciji za dame. □ veliko zalogo čevljev D jj :: domačega izdelka :: jj □nnaanannnnnni—»nni-inn gitirajte za naše časopisje, posebno za del. list ..Hašo Moč“. I. VECCHIET urar in draguljar, Ljubljana Šelenburgova ulica 7, nasproti glavne pošte. Sprejema popravila, izvršuje zlatarska dela po naročilu. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro, brilante, dija-mante in druge bisere. — Zaloga precizij-skih žepnih ur. — Postrežba točna in solidna. 4 Pozor slovenska delavska dru/tva! Kupujte svoje potrebščine pii znan poročljivi domači manufakturni t 4 JHNKO ČESNIK (Pri Česniku) LJ II ULJ H11H Lingarjeua ulica - Stritarjeua ulica v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. nnanannaaonnnannnnnn Dežnike in § solnčnike 1 n domačega izdelka § najboljše kakovosti, pri- S poroča po najnižji ceni n slavnemu občinstvu n tovarna dežnikov. Ljubliana Pred Škof jo št. 19. — Stari trg št. 4. — Prešernova ulica št. 4. Edina In najkrajša črta v Ameriko! Samo 6 dni! Havre New-York francoska rrek’ morska družba Veljavne voZne liste (SiFkarte) za francosko linijo čez Havre, ler liste za povratek Iz Amerike v domovino in brezplačna d$“"mo ED. ŠMARDA oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »Kmetske posojilnice* nasproti gostilne pri «Figovcu». n Josip V.dmar. Popravila se izvršujejo točno in ceno. C! n n n n □aanaaananannaaanannnnnaaaaannnnaaaa sodarski mojster Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko cfldnv Prevzema tudi vsa v zalogo vsakovrstnih OUUUV. njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih oenah. Solidno delo. Točna postrežba. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže!" = TE©P. K©RN nokrlvalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter Inštalater vodovodov, LJUBLJANA, POLJANLKA CESTA 8. Priporoča se za Izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z asbest-ce-mentnim skrlljem (Eternit) patent Hatschek z izbočno In ploščnato opeko, lesno-cemenlno in strešno opeko. Vsa stavblnska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Ivan lax in sin USJK; priporočata suofo bogato zalogo raznourstnih uoznih holes in šiualnih strojen *>£> za rodbino In obrt. €>€> Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc. Tisk Katoliške Tiskarne.