ip9j REPUBLIKA SLOVENIJA ^ DRŽAVNI ZBOR MANDAT SEJNI ZAPISI VI DRŽAVNEGA ZBORA IZREDNA SEJA 6. IZREDNA SEJA 6 (2. februar 2012) / // i| / o 2 o 1 g o — O m r- 4 5 £ 5 £ O ^ ^ ,5 2 <2 ž $ o tt o* ^ Vx UVOD Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov. Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov. Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis. Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapis vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa sta dodana še indeks govornikov in legenda oznak poslanskih skupin. Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture. Sejni zapisi Državnega zbora. 6. izredna seja (2. februar 2012) Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik Izdajatelj: Državni zbor Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana Telefon: +386 1 478 94 00 Leto izida publikacije: 2012 www.dz-rs.si REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/5. izredna seja DNEVNI RED 6. IZREDNE SEJE 1. točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE Določitev kandidata, ki bo v skladu s 14. členom Zakona o poslancih opravljal funkcijo poslanca namesto poslanca, ki je prevzel funkcijo v Vladi, EPA 104-VI 1.A točka dnevnega reda: PREDLOG ZA IZVOLITEV PODPREDSEDNICE DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE, EPA 106-VI 2. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RAZVOJNEM NAČRTOVANJU (ZRazNačrt), NUJNI POSTOPEK, EPA 52-VI 3. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNIH FINANCAH (ZJF-G), NUJNI POSTOPEK, EPA 56-VI 3 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/5. izredna seja VSEBINA Določitev dnevnega reda..........................................................................................................................6 JANI MODERNDORFER............................................................................................................................6 1. točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.....................................................................6 Določitev kandidata, ki bo v skladu s 14. členom Zakona o poslancih opravljal funkcijo poslanca namesto poslanca, ki je prevzel funkcijo v Vladi, EPA 104-VI.............................................6 1.A točka dnevnega reda: PREDLOG ZA IZVOLITEV PODPREDSEDNICE DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE, EPA 106-VI........................................................................................7 JANI MODERNDORFER............................................................................................................................7 1 .A točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................................7 RENATA BRUNSKOLE..............................................................................................................................8 2. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RAZVOJNEM NAČRTOVANJU (ZRazNačrt), NUJNI POSTOPEK, EPA 52-VI...........................................................................................8 MATJAŽ HAN.............................................................................................................................................8 MATJAŽ HAN.............................................................................................................................................8 IVAN VOGRIN.............................................................................................................................................8 IVAN HRŠAK..............................................................................................................................................9 MIHAEL PREVC.........................................................................................................................................9 JOŽEF HORVAT......................................................................................................................................... 9 DR. LASZLO GONCZ...............................................................................................................................10 MAG. STANKO STEPIŠNIK.....................................................................................................................10 MAG. MARKO POGAČNIK......................................................................................................................10 3. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNIH FINANCAH (ZJF-G), NUJNI POSTOPEK, EPA 56-VI..............................................................11 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................................11 MATEJA VRANIČAR................................................................................................................................11 BOJAN STARMAN...................................................................................................................................12 IVAN HRŠAK............................................................................................................................................13 MIHAEL PREVC.......................................................................................................................................13 JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................................14 MAG. ALENKA BRATUŠEK....................................................................................................................14 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................................15 MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................................15 2. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE..........................................................................................16 3. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE..........................................................................................16 SREČKO MEH..........................................................................................................................................16 MAG. ANDREJ VIZJAK............................................................................................................................17 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................................17 JAKOB PRESEČNIK................................................................................................................................17 MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................................17 JAKOB PRESEČNIK................................................................................................................................17 GAŠPAR GAŠPAR - MIŠIČ......................................................................................................................18 JAKOB PRESEČNIK................................................................................................................................18 BOJAN STARMAN...................................................................................................................................18 FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................................18 4 DZ/VI/3. izredna seja JANKO VEBER.........................................................................................................................................18 5 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/5. izredna seja Državni zbor VI. mandat 6. izredna seja 2. februar 2012 Predsedujoča: dr. Gregor Virant Jakob Presečnik.. Seja se je začela 2. februarja 2012 ob 13.01. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 6. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednja poslanka in poslanci: Romana Tomc, Borut Pahor, Zoran Jankovic in Alojzij Potočnik. Na sejo sem vabil gospoda Antona Gašperja Frantarja, predsednika Državne volilne komisije, in kandidata za poslanca gospoda Roberta Hrovata k 1. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k 2. in 3. točki dnevnega reda. Gospoda Hrovata lepo pozdravljam, prav tako gospoda Dušana Vučka, direktorja službe Državne volilne komisije. Lepo pozdravljeni! Prehajamo na določitev dnevnega reda 6. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 1. februarja 2012, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Dobili smo tudi predlog za širitev, ki ga še nimate na klopeh. Sporočam vam, da je skupina poslank in poslancev predlagala širitev dnevnega reda s 1.a točko, volitve podpredsednice Državnega zbora. Ravnokar se ta predlog deli. Utemeljen je s tem, da so razlogi za širitev dnevnega reda nastali po sklicu 6. izredne seje. Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda. Poslanec Jani Moderndorfer je z dopisom z dne 2. 2. 2012 v obravnavo Državnemu zboru predložil predlog za razširitev dnevnega reda s točko volitve podpredsednice Državnega zbora. Predlog pravkar prejemate na klop. Želi besedo gospod Moderndorfer kot predlagatelj širitve? Prosim, gospod Moderndorfer. JANI MODERNDORFER (PS PS): V skladu s poslovnikom in tradicijo Državnega zbora, glede na to, da je potekel 30-dnevni rok, in da je v bistvu več ali manj tudi jasno, kdo je koalicija in kdo je opozicija, smo predlagali razširitev dnevnega reda iz razloga, da lahko izpolnimo še tisto zadnjo mesto. To je, da zasede podpredsedniško mesto največja opozicijska poslanska skupina. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. .......predsednik Državnega zbora podpredsednik Državnega zbora Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Zaključujem razpravo o predlogu širitve. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda. Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 80, proti 1. (Za je glasovalo 80.) (Proti 1.) Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet. Državni zbor bo izglasovano širitev obravnaval kot 1 .a točko dnevnega reda. Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem, vključno s sprejeto dopolnitvijo. Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 80, proti 1. (Za je glasovalo 80.) (Proti 1.) Ugotavljam, da je dnevni red 6. izredne seje Državnega zbora določen. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - MANDATNO-VOLILNE ZADEVE. Prehajamo na obravnavo določitve kandidata, ki bo v skladu s 14. členom Zakona o poslancih opravljal funkcijo poslanca namesto poslanca, ki je prevzel funkcijo v vladi. Ker poslanec gospod Ivan Janez Janša v času, dokler opravlja funkcijo predsednika Vlade, ne more opravljati funkcije poslanca, je Državna volilna komisija Državnemu zboru posredovala sklep o ugotovitvi, da pripada pravica za nadomeščanje poslanca gospoda Janše v času, ko ta opravlja funkcijo predsednika Vlade, gospodu Robertu Hrovatu. Sklep Državne volilne komisije je obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je Državnemu zboru tudi pisno poročala in predložila predlog sklepa. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Poslanke in poslanci, ali želite besedo v svojem imenu? (Ne.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: V času, dokler poslanec Ivan Janez Janša opravlja funkcijo predsednika Vlade in zato v skladu s prvim odstavkom 14. člena Zakona o poslancih ne more opravljati funkcije poslanca, opravlja to funkcijo v skladu z drugim odstavkom 14. člena Zakona o poslancih od današnjega dne gospod Robert Hrovat, rojen 10. 4. 1971. 6 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/5. izredna seja Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 84, proti nihče. (Za je glasovalo 84.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Poslanskega kolega gospoda Roberta Hrovata, vabim, da se nam pridruži. / aplavz/ Kolegu Hrovatu želim uspešno opravljanje poslanske funkcije. Čestitam! Prehajamo na 1.A TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZA IZVOLITEV PODPREDSEDNICE DRŽAVNEGA ZBORA. Skupina 21 poslank in poslancev, s prvopodpisanim Janijem Moderndorferjem, je Državnemu zboru 2. februarja 2012 predlagala, da za podpredsednico Državnega zbora iz največje opozicijske poslanske skupine izvoli gospo Renato Brunskole. Želi besedo predstavnik predlagatelja za dopolnilno obrazložitev predloga? Prosim, gospod Moderndorfer. JANI MODERNDORFER (PS PS): Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci! V Poslanski skupini Pozitivna Slovenija, glede na to, da je podpisan koalicijski sporazum oziroma pogodba in po sami izvolitvi predsednika Vlade je jasno, kakšna bo bodoča koalicija. Na podlagi tega in tudi 20. člena Poslovnika Državnega zbora je čas, da izvolimo podpredsednico Državnega zbora iz največje opozicijske poslanske skupine. V poslanski skupini predlagamo, da se za podpredsednico Državnega zbora izvoli gospa Renata Brunskole. Poslanka in kandidatka za podpredsednico Državnega zbora je po izobrazbi specialistka s področja poslovne ekonomije, dolga leta je delovala v bančnem sektorju, kjer je opravljala tudi vodstvene funkcije. Leta 2006 je bila izvoljena za županjo Metlike, kjer je opravljala funkcijo županje do leta 2011. Leta 2008 je bila izvoljena za poslanko v Državnem zboru, kamor je bila izvoljena tudi na lanskih predčasnih volitvah. Na podlagi opisanih izkušenj predlagatelji menimo, da gospa Renata Brunskole zagotovo izkazuje potrebno znanje, sposobnost razumevanja temeljnih vlog institucij parlamentarne demokracije in Državnega zbora. Zato verjamemo, da bo odgovorno in uspešno opravljala naloge podpredsednice Državnega zbora. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Želite besedo predstavniki, predstavnice poslanskih skupin? (Ne.) Želite besedo poslanke in poslanci v svojem imenu? (Ne.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Državni zbor v skladu s tretjim odstavkom 199. člena Poslovnika Državnega zbora o izvolitvi podpredsednice odloča s tajnim glasovanjem. V skladu s prvim odstavkom 92. člena Poslovnika Državnega zbora glasovanje vodi komisija, ki jo sestavljajo predsedujoči ter štirje poslanci, ki jih izvoli Državni zbor na predlog predsedujočega. Poslanske skupine so mi že posredovale predloge za člane komisije, ki bo vodila tajno glasovanje. To so: mag. Melita Župevc (Pozitivna Slovenija), gospod Zvonko Lah (Slovenska demokratska stranka), gospod Matjaž Han (Socialni demokrati), gospa Iva Dimic (Nova Slovenija). Član te komisije sem tudi sam kot predsedujoči. Pri delu komisije bo sodeloval tudi namestnik generalne sekretarke gospod Matjaž Plevelj. Ali kdo nasprotuje predlogu za sestavo komisije? Če ne, prehajamo na odločanje. Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 84, proti 1. (Za je glasovalo 84.) (Proti 1.) Ugotavljam, da je komisija izvoljena. V skladu s tretjim odstavkom 92. člena Poslovnika Državnega zbora bo poslancem glasovnica vročena tako, da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži beseda "za" ali "proti". V skladu s petim odstavkom 91. člena Poslovnika Državnega zbora je neizpolnjena glasovnica neveljavna, neveljavna je tudi glasovnica, iz katere ni jasno razvidna volja poslanke oziroma poslanca. V skladu s četrtim odstavkom 199. člena Poslovnika Državnega zbora bo podpredsednica oziroma kandidatka za podpredsednico izvoljena, če bo zanjo glasovala večina vseh poslank in poslancev, to je 46 ali več. Glasovali bomo v dvorani v glasovalnih kabinah. Poslanke in poslanci boste izpolnjene glasovnice oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani na mizi ob kabinah za glasovanje. Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim poslanki in poslanca, ki mi boste pomagali pri glasovanju, da se takoj zglasite v sobi 217, kjer bomo prevzeli volilni material. Glasovanje se bo pričelo ob 13.20 ter bo trajalo do 13.35. Po končanem glasovanju prosim poslanki in poslanca, ki mi boste pomagali pri glasovanju, da se spet zberemo v sobi 217. Prekinjam to točko dnevnega reda in sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 13.45. (Seja je bila prekinjena ob 13.13. in se je nadaljevala ob 13.45.) PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Kolegice in kolegi! Nadaljujemo prekinjeno sejo. Prehajamo na obravnavo prekinjene 1 .A točke dnevnega reda, to je Predlog za izvolitev podpredsednice Državnega zbora. Prebral vam bom zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o kandidatki za podpredsednico Državnega zbora: Glasovanje je bilo v prostorih Državnega zbora dne 2. februarja 2012. Razdeljenih je bilo 81 glasovnic. Oddanih je bilo 81 glasovnic. Neveljavni sta bili dve glasovnici. Veljavnih je bilo 79 glasovnic. Za je glasovalo 74 poslank in poslancev, proti je glasovalo 5 poslank in poslancev. Na podlagi izida glasovanja ugotavljam, da je bila Renata Brunskole z večino glasov vseh poslancev izvoljena za podpredsednico Državnega zbora. /aplavz/ Novoizvoljeni podpredsednici Državnega zbora čestitam in ji želim uspešno opravljanje funkcije. 7 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/5. izredna seja RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Najlepša hvala vsem za zaupanje. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RAZVOJNEM NAČRTOVANJU, NUJNI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. V zvezi s tem predlogom zakona Odbor za gospodarstvo predlaga Državnemu zboru sprejetje sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predsedniku odbora gospodu Matjažu Hanu. MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi! Odbor za gospodarstvo je na 1. nujni seji 1. februarja kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o razvojnem načrtovanju. Kolegij predsednika Državnega zbora pa je na 2. seji sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Na seji odbora so sodelovali predstavnice in predstavniki Službe Vlade za razvoj in evropske zadeve in Zakonodajno-pravne službe. Odbor je bil seznanjen z mnenjem ZPS, ki je predlog zakona proučila z vidika skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika. V svojem mnenju službe ugotavljajo, da predlagani zakon ureja materijo, ki je sedaj urejena na podzakonski ravni. Služba izraža pomislek o potrebnosti prenosa podzakonske materije na zakonsko raven. Glede povezanosti predloga zakona z zakonom, ki ureja javne finance, služba opozarja, da iz predloženega zakonskega besedila ta povezanost ni jasno razvidna. Poleg tega služba opozarja na to, da bi v primeru sprejetja tega zakona lahko prišlo do obstoja dveh sistemov razvojnega načrtovanja. K predloženemu zakonu v poslovniško določenem roku kvalificirani predlagatelji niso vložili amandmajev. Odboru je bilo posredovano tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem, finance ter predlogi za amandmaje odbora, ki ga je pripravila Služba Vlade za razvoj in evropske zadeve na podlagi pripomb Zakonodajno-pravne službe. V uvodni obrazložitvi je predlagatelj in minister za razvoj in evropske zadeve pojasnil, da je namen predlog zakona urediti področje razvojnega načrtovanja v Sloveniji. S sprejetjem predlaganega zakona bi se dosegla enovitost in sistematičnost delovanja na področju razvojnega načrtovanja in spremljanja ter vrednotenje rezultatov. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v dodatni obrazložitvi pisnega mnenja poudarila, da predlog zakona ureja materijo, ki je sedaj urejena na podzakonski ravni ter ponovno opozorila na pomislek o potrebnosti prenosa te materije na zakonsko raven. V razpravi je bilo izraženo mnenje, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo ter podan predlog, da se umakne oziroma zavrne. Posamezni člani odbora so predloženo besedilo ocenili kot nedodelano in na posameznih mestih kontradiktorno. Podan je bil predlog, da se obravnavani zakon dodela in ponovno predložili Državnemu zboru. Nasprotno pa so bili posamezni člani odbora mnenja, da je treba predlog zakona obravnavati, pri čemer so opozorili na možne negativne posledice, ki bi jih lahko povzročila odločitev za odložitev razprave o tem zakonu. V zaključku razprave je odbor glasoval o predlogu sklepa, da Predlog zakona o razvojnem načrtovanju ni primeren za nadaljnjo obravnavo, in takega tudi sprejel. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Han, izvolite besedo v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala. V Poslanski skupini Socialnih demokratov obžalujemo, da se je koalicija odločila zavrniti zakon o razvojnem načrtovanju, ker bi z zakonom določili strateške in izvedbene razvojne dokumente in njihovo hierarhijo. Prav tako bi zakon določil nosilce razvojnih dokumentov in opredelil proces usklajevanja posameznih razvojnih politik. Dobro načrtovani razvojni dokumenti z opredeljeno povezavo med cilji in finančnimi viri sredstev ter sistem spremljanja doseganja ciljev bi omogočil uresničevanje ciljev in učinkovito uporabo finančnih sredstev, kar je zelo pomembno. Zaradi tega je še posebej nujno, da bi bil zakon o razvojnem načrtovanju tudi sprejet. S tem bi imeli dobro podlago za pripravo rebalansa proračuna za leto 2012, ker bo treba poleg napovedanega načrtovanja skrbeti, da bo rebalans tudi razvojno naravnan in bo v čim večji meri uresničeval cilje, ki bodo nadaljevali pot izhoda iz krize. Še posebej zato, ker bodo v prihodnje še bolj omejena proračunska sredstva za uresničevanje vseh zastavljenih ciljev. Sprejetje zakona o razvojnem načrtovanju bi bilo zaradi tega bolj koristno, če bi ga sprejeli kot pa ne. Razvojno načrtovanje in vsebino posameznih razvojnih dokumentov je namreč nujno treba gledati v luči okrepljenega ekonomskega upravljanja in postaviti v enakovreden pravni položaj s sistemom javnih financ. Z zakonom o razvojnem načrtovanju bi namreč omogočili jasnejše definiranje prioritet ter ustreznejše načrtovanje razvojnih dokumentov, mora pa biti nujno podprt z realnimi finančnimi viri. Najpomembnejši za nas je, da da Slovenija jasen signal finančnim trgom, da le-ti zopet dobijo zaupanje v našo Slovenijo. Zaradi navedenega bo Poslanska skupina Socialnih demokratov glasovala proti sklepu, da je zakon o razvojnem načrtovanju neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Še posebej zaradi tega, gospe in gospodje, ker so se predsedniki parlamentarnih strank dogovorili, in sicer 17. 1. 2011 v Vili Podrožnik, da je tudi ta zakon eden od nujnih zakonov za izhod iz krize. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Besedo ima Ivan Vogrin v imenu Poslanske skupine Državljanske liste. MAG. IVAN VOGRIN (PS DLGV): Spoštovani, gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Zakon o razvojnem načrtovanju skupaj z zakonom o javnih financah urejata postopek 8 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/5. izredna seja priprave proračuna in povezanega načrtovanja. Menimo, da so določene rešitve v predlogih dobre, predvsem zelo pomembno je, da se uredi sistem razvojnega načrtovanja, vendar to ni nujno, da je na zakonski ravni. Vsekakor pa je dobro, da se predlagane procedure skupaj z zakonom o javnih financah dodelajo. Glede na to, da gre za eno pomembnejših nalog vsake vlade, bi bilo smiselno, da optimalno pot načrtovanju in priprave proračuna določi vlada, ki bo prevzela mandat, in ne vlada, ki je v odhajanju. Iz tega razloga menimo, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Besedo ima Ivan Hršak v imenu Poslanske skupine DeSUS. IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Predstavil bom stališče Poslanske skupine DeSUS glede Predloga zakona o razvojnem načrtovanju. Poslanci Poslanske skupine DeSUS bomo podprli predlog sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Eden glavnih pomislekov, ki smo jih imeli poslanci Poslanske skupine DeSUS, je bil ta, da je bil predlog deležen precejšnjih pripomb s strani Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Še posebej se strinjamo z njihovo pripombo, da predlog zakona ureja materijo, ki je zdaj urejena na podzakonski ravni, zakonodajalci pa naj bi z zakoni urejali tista družbena razmerja, ki so v tolikšni meri konfliktna, da jih prizadeti subjekti ne morejo sami disciplinirati in je zaradi tega ogrožen obstoj družbe. V Poslanski skupini DeSUS smo prepričani, da nesprejetje tega zakona ne pomeni grožnje obstoja naše družbe, temveč bo kvečjemu nova vlada dobila priložnost, da si po svoje zastavi strategijo razvojnega in izvedbenega načrtovanja. Prav tako menimo, da predlog zakona ne bi ničesar prispeval k izboljšanju gospodarskih razmer v Republiki Sloveniji, zato ga ocenjujemo kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Besedo ima Mihael Prevc v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Zakon o razvojnem načrtovanju po mnenju Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Kot prvo velja omeniti, da gre za zakonske spremembe, ki prav gotovo niso nujne narave. Kot osnovni cilj predlaganega zakona je opredeljeno učinkovito in transparentno razvojno načrtovanje, ki naj bi prispevalo k bolj smotrni uporabi javnih sredstev. V Slovenski ljudski stranki izpostavljamo, da je za odgovorno, transparentno in učinkovito ravnanje z javnimi sredstvi v tem trenutku prevzel odgovornost nekdo drug in ne več predlagatelj tega zakona. Smo v situaciji, ko se sestavlja nova Vlada Republike Slovenije za naslednji mandat. Bilo bi res nenavadno, če ne celo nesmiselno, da bi sprejeli neke povsem na novo zamišljene organizacijske spremembe, ne da bi se tisti, ki jih bodo že čez nekaj tednov morali izpolnjevati, do njih sploh opredelili. Ob tem smo poslanci prejeli tudi zelo jasno mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki izpostavlja, kako zelo vprašljiv je zapis posameznih določb s posebno zakonsko podlago, kot predlaga zakon. Sedanja podzakonska ureditev razvojnega načrtovanja namreč temelji na zakonu, ki ureja javne finance. Ob številnih pripombah na posamezne člene bi bilo potrebnega tudi veliko dela, dopolnitev in tudi sprememb, da bi zakonski predlog sploh uredili v smeri, ki bi bila tudi pravno sprejemljiva. Ob tem bi želel še poudariti, da se je na novo oblikovana koalicija zavezala tudi k poenostavitvi postopkov in debirokratizaciji države. Ob branju tega zakonskega predloga človek ne dobi občutka, da kaj poenostavljamo, temveč v določenih točkah stvari celo dodatno zapletamo. Evidentno gre za zakon, ki je nekoliko preživet. Opredeljuje določene strategije, ki si jih je zamislila vlada, ki zdaj končuje mandat. Prepričani smo, da si mora nova vlada opredeliti svoje prednostne naloge in svoje strateške usmeritve. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo zato podprli sklep, da se obravnavani zakon v tej obliki zavrne in ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Vsekakor pa je njegova vsebina in s tem tudi kakšna od dobrih rešitev v njem na voljo novi vladi, ki lahko posamezne rešitve v tem zakonskem predlogu prouči in se tudi odloči, ali bo podoben zakon v prihodnosti potrebovala za svoje učinkovitejše delovanje. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Besedo ima Jožef Horvat v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! V Novi Sloveniji ugotavljamo, da je dosedanja ureditev razvojnega načrtovanja urejena s podzakonskim aktom, ki temelji na zakonu o javnih financah. Predlog zakona o razvojnem načrtovanju, ki ga je obravnavamo in ga je Državnemu zboru predložila odhajajoča vlada, ne kaže prepričljivih razlogov, da je razvojno načrtovanje nujno treba postaviti v enakovreden položaj sistemov javnih financ, torej tudi razvojno načrtovanje urediti v posebnem zakonu. Imamo pomisleke o nujnosti in potrebnosti prenosa podzakonske materije na zakonsko raven. Dejstvo je, da so nekatere zakonske ureditve v naši državi preveč kompleksne, nepregledne, toge in povzročajo hude težave pri izvajanju. Celo močno zavirajo gospodarski in družbeni razvoj. V primeru obravnave Predloga zakona o razvojnem sodelovanju zaznavamo preveč ohlapnosti, preveč ohlapno povezanost predloga zakona z zakonom o javnih financah, ki je pri razvojnem načrtovanju ključnega pomena. Če bi zakon o razvojnem načrtovanju v predlagani obliki sprejeli, bi po naši oceni imeli dva paralelna sistema razvojnega načrtovanja, in sicer sistem na podlagi zakona o javnih financah in sistem na podlagi tega zakona, 9 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/5. izredna seja kar pa bi v naš pravni red prineslo dodatno nepreglednost, na katero sem že opozoril. In prav ta nepreglednost je naš velik problem tudi glede na to, kakšno situacijo imamo v tem trenutku glede slovenske vlade. Na eni strani imamo odhajajočo vlado, ki je ta zakon predlagala, na drugi strani imamo prihajajočo vlado. Zato se nam zdi smiselno, da zakon zavrnemo in naložimo novi vladi, da čim prej pripravi in državnemu zboru predlaga svoj koncept razvojnega načrtovanja. Zato smo na Odboru za gospodarstvo zakon zavrnili in Poslanska skupina Nove Slovenije pri tem stališču ostaja in bo glasovala za predlog sklepa. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti dr. Laszlo Goncz. DR. LASZLO GONCZ (PS NS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! V naši poslanski skupini se pridružujemo mnenju, da je v Republiki Sloveniji treba poenotiti in zakonsko urediti področje razvojnega načrtovanja. Strinjamo se tudi z ugotovitvijo, da verjetno to izredno pomembno in večplastno področje ni mogoče urediti zgolj s podzakonskimi akti. Hkrati pa so na mestu ugotovitve Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in večine političnih strank, da je predlagano besedilo zakona pomanjkljivo in v predlagani obliki predlog nikakor ni primeren za potrditev oziroma sprejetje. Zato se tudi midva pridružujeva stališču Odbora za gospodarstvo, da se predlog zavrne, in temu primerno bova v okviru odločanja tudi glasovala. Poudarjam pa, da bomo morebitni novi predlog vsekakor podprli, če bo zagotavljal transparentnost, kompatibilnost in hierarhično ureditev razvojnih dokumentov. Brez poglabljanja v vsebino predloga, ki je bil na pristojnem odboru zavrnjen, želim poudariti tudi pomanjkljivost omenjenega besedila iz narodnostnega zornega kota. Prepričani smo, da v duhu slovenske ustave in poslanstva avtohtonih narodnih skupnosti ter zaradi njunega stremljenja za obstoj in kontinuirani razvoj bo treba v morebitnem novem besedilu med subjekte izvajanja razvojnih politik vsekakor uvrstiti poleg ministrstev in vladnih organov oziroma občin tudi legitimne oziroma pristojne organizacije avtohtonih narodnih skupnosti, torej samoupravne narodne skupnosti. Ti so namreč ustavno opredeljeni subjekti oziroma osebe javnega prava s pristojnostmi na narodnostno mešanem območju. O tem ne more biti nobenega dvoma, da med pristojnosti in dejavnosti omenjenih samoupravnih narodnih skupnosti področje razvojnega načrtovanja sodi. V predlaganem zakonskem besedilu žal tega ni bilo. Pričakujemo pa, da bo morebitni novi zakon tudi to področje dosledno urejal. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije ima besedo mag. Stanko Stepišnik. MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Hvala lepa, gospod predsednik. Poslanke in poslanci! Odhajajoča vlada je v parlamentarno proceduro vložila zakon o razvojnem načrtovanju, ki naj bi to področje na novo uredil. Evropska komisija je predvsem zaradi finančne in nato gospodarske krize vzpostavila nov način razvojnega načrtovanja, ki ima dve glavni dimenziji. Gre za dolgoročni razvojni dokument Evropska strategija za rast in razvoj ter delovna mesta do leta 2020 in srednjeročnega, ki je del tako imenovanega evropskega semestra, pomeni pa nacionalni reformni program ter program stabilnosti. Predlagani zakon naj bi tako določal strateške razvojne dokumente in njemu podrejene druge razvojne dokumente, ki se nanašajo na sektorske politike in so z glavnimi usklajeni. Vsebino naj bi torej uredil celovit sistem razvojnega načrtovanja, postavil hierarhijo strateških dokumentov in njihovo povezanost z javnimi financami ter opredelil način spreminjanja politik in posledic za neuresničevanje zastavljenih ciljev. Vsebina predloga zakona pravzaprav nadomešča uredbo o dokumentnih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna, ki je podzakonski akt. To je bil tudi eden izmed glavnih pomislekov državnozborske Zakonodajno-pravne službe, ki je problematizirala predlagani prenos na zakonodajno raven. Poleg tega pa je izpostavila tudi vprašljivost povezanosti zakonskega besedila z zakonom, ki ureja javne finance, o katerem bo razprava ob naslednji to č ki. V Poslanski skupini Pozitivna Slovenija smo prepričani, da je razvojno načrtovanje nujno in potrebno, posebej z vidika uresničevanja ciljev in strategij, ki morajo biti v prvi vrsti med seboj usklajene in sinergijsko osredotočene v rezultate različnih razvojnih politik. Krovni dokument, ki usklajuje raznovrstne razvojne načrte, brez dvoma pripomore k zmanjšanju in prikrivanju administrativnih postopkov. Dejstvo pa je, da nekatere sektorske politike, nacionalni programi in resolucije divergirajo v smislu razvojnih ciljev celotne države. Poglavitno vprašanje, ki sem nam postavlja ob današnji obravnavi, pa je, ali naj vsebino pričujočega dokumenta pripravi vlada v odhajanju ali pa naj odgovornost za svoja prihodnja ravnanja prevzame vlada, ki je že v nastajanju. V Poslanski skupini Pozitivna Slovenija zaradi naštetih dilem in odprtih vprašanj že na matičnem delovnem telesu vsebine predloga nismo podprli, prav tako pa ga nismo zavrnili. Sklepu, da zakon o razvojnem načrtovanju ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ne bomo nasprotovali, prav tako pa ne bo deležen naše podpore. hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke ima besedo mag. Marko Pogačnik. MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Kolegice, kolegi! V Slovenski demokratski stranki smo mnenja, da je predlagani zakon nedodelan in na posameznih mestih kontradiktoren. Ocenjujemo, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, predvsem je pa sila nenavadno, da vlada v 10 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/5. izredna seja odhajanju pripravi zakon o razvojnem načrtovanju, ker bi bilo verjetno bolj smiselno, da bi to pripravila na začetku mandata. Ocenjujemo, da je pomembno, da prihajajoča nova vlada oceni, ali je takšen zakon sploh pomemben oziroma da pripravi svojo strategijo nadaljnjega razvoja. Poudariti bi bilo tudi treba, da v večini evropskih držav razvojno načrtovanje ni urejeno prek zakona. Kot dodatni argument, zakaj smo mnenja, da je treba zakon zavrniti, so tudi vsebinske pripombe Zakonodajno-pravne službe. Poslanska skupina SDS bo danes podprla predlagani sklep Odbor za gospodarstvo. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. O predlogu sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru glasovanj, 15 minut po prekinjeni 3. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNIH FINANCAH, NUJNI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Pozdravljam državno sekretarko gospo Matejo Vraničar. V zvezi s tem predlogom zakona je Odbor za finance in monetarno politiko predlagal Državnemu zboru sprejetje sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predsedniku odbora mag. Andreju Širclju. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovana državna sekretarka! Odbor za finance in monetarno politiko je na 6. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah, ki ga je predložila Vlada, s predlogom, da se ta zakon sprejme. Predlog zakona je bil poslan tudi lokalnim skupnostim, ki svojega mnenja niso podprle. Odbor je bil seznanjen s posredovanim mnenjem Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona proučila z vidika skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim redom in z zakonodajno-tehničnega vidika. Zakonodajno-pravna služba je k predlogu zakona podala pripombe k petnajstim členom, vseh členov je nekaj manj kot 30, mislim da 28. Odboru so bila kot dodatna gradiva posredovane pripombe Sindikatov državnih organov Slovenije ter mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Oba, to se pravi sindikati in komisija Državnega sveta, tega predloga zakona ne podpirata. K predloženemu zakonu je Poslanska skupina Socialnih demokratov predlagala amandma k 2. členu predloga zakona. Ta amandma je bil prejet na sami seji odbora. V dopolnilni obrazložitvi predlagatelja je državna sekretarka podala podrobnejšo predstavitev namena zakona ter tudi predlaganih rešitev. Med drugim je poudarila nujnost konsolidacije javnih financ in krepitve pravnih podlag. Sprejetje zakona bi bilo tudi odziv na zahteve Evropske unije, ki je že sprejela paket šestih zakonodajnih aktov, vendar je čas za sprejetje teh aktov do konca prihodnjega leta. Vsebinske rešitve predloga zakona prinašajo krepitev javnofinančne discipline preko uvedbe srednjeročnega javnofinančnega okvira, okrepitev vloge in neodvisnosti fiskalnega sveta, fiskalno pravilo, ki določa višino javnega dolga na 48 % in višino poroštev na 20 % BDP. V okviru dodatne obrazložitve Zakonodajno-pravne službe je njena predstavnica poudarila, da bi bilo treba v primeru sprejetja zakona spremeniti tudi poslovnik, za kar je potrebna dvotretjinska večina pri glasovanju. V razpravi sta predstavnika sindikatov opozorila na potrebnost in nujnost socialnega dialoga, ki ga v tem primeru ni bilo. V razpravi in glede na številne pomisleke je član odbora Poslanske skupine SDS predlagal, da odbor v skladu z drugim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora razpravlja in odloča o predlogu sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V razpravi pred glasovanjem so posamezni člani odbora poudarili bojazen, da bo nesprejetje predloga zakona pomenilo slabo sporočilo za Slovenijo na mednarodnih finančnih trgih. Poudarili so tudi, da bi bil dobrodošel socialni dialog. Člane so zanimale predvsem posledice, če zakon ne bi bil sprejet. Predstavnica Vlade je ob teh kritičnih ocenah poudarila, da je za Slovenijo to slaba odločitev in dejala, da je učinke na mednarodnih finančnih trgih, ki so nepredvidljivi, težko oceniti. Na koncu je predsednik odbora ob zaključku razprave povedal, da zavrnitev predloga ne prinaša negativnih učinkov, saj sam predlog zakona na eni strani predlaga fiskalno pravilo in omejitve pri zadolževanju, na drugi strani pa omogoča oziroma prejudicira pod določenimi pogoji dodatno zadolževanje, zato bo zavrnitev zakona lahko dala tudi pozitiven signal mednarodnim finančnim trgom, saj dodatnega zadolževanja ne bo. Po razpravi je odbor sprejel sklep, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah, nujni postopek, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Za predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa dajem besedo Vladi, ki je predlagateljica zakona. Besedo ima gospa Mateja Vraničar, državna sekretarka. MATEJA VRANIČAR: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke, poslanci. Javnofinančna nestabilnost v evrskem območju zahteva okrepitev javnofinančne discipline in preglednost proračunskega načrtovanja. V okviru Evropske unije je bil tako v novembru 2011 sprejet paket zakonodajnih predlogo, katerih namen je okrepiti fiskalno odgovornost držav članic. Predlog zakona, ki je pred vami, je slovenski odziv na te razmere. Vlada se zaveda svojih omejenih pristojnosti v času od izglasovanja nezaupnice, hkrati pa se zavedamo tudi svoje odgovornosti, da 11 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/5. izredna seja kljub omejenim pristojnostim naredimo vse, kar je v naši moči, da bodo slovenski odzivi na nastale javnofinančne razmere hitri in vsebinsko ustrezni. Zato se je Vlada po posvetovanju in pridobljenem soglasju vseh vodij parlamentarnih strank odločila predložiti predlog zakona Državnemu zboru v sprejetje. Predlog zakona je pomemben predvsem zaradi treh vzrokov. Prvič. S tem zakonom se v slovensko zakonodajo prenaša direktiva Evropskega sveta o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic in zato se v proračunski postopek uvaja nov akt - srednjeročni fiskalni okvir, in tej novosti se prilagaja celoten postopek vsakoletnega državnega proračuna. Drugič. Predlog zakona uvaja transparentna in jasna fiskalna pravila in pomeni pomemben korak v smeri oblikovanja pravnih podlag za postopno konsolidacijo javnih financ ter okrepi vlogo fiskalnega sveta z namenom, da se zagotovi še dodaten nadzor nad ustreznostjo proračunskega načrtovanja in obsegom javne potrošnje. Tretjič. Zakon prinaša pravno podlago za ukrepanje za morebiti potrebno blažitev posledic finančne krize. Spoštovane poslanke in poslanci! Z obžalovanjem moram ugotoviti, da je odbor Državnega zbora včeraj po zelo kratki razpravi izglasoval sklep, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Opozorjeno je bilo na številne pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, vendar če te pripombe podrobneje proučimo, lahko ugotovimo, da je velika večina pripomb redakcijske oziroma nomotehnične narave in postavljenih je bilo nekaj sistemskih vprašanj. Dejstvo je, da je namen obravnave predloga zakona na delovnih telesih Državnega zbora, da se proučijo morebitni sistemski pomisleki v vsebini in da se odpravijo morebitne tehnične pomanjkljivosti besedila. In to bi bilo mogoče in možno opraviti tudi ob obravnavi tega predloga zakona, kot je bilo v številnih drugih primerih v kateremkoli od preteklih mandatov. Hkrati je bilo opozorjeno, da predložitev tega zakona presega pristojnosti vlade v odhajanju. Naj ponovno spomnim, kar sem že prej omenila, da je bila predložitev tega zakona dogovorjena med vodji parlamentarnih strank. Opozoriti pa kaže tudi na prakso ob sprejetju nujnih ukrepov za spopadanje s finančno oziroma ekonomsko krizo, prav tako ob prehodu iz enega mandata v drugega - konec leta 2008. Zavrnitev tega predloga zakona bi lahko, ponavljam - bi lahko imela neposredne negativne posledice na položaj Republike Slovenije na mednarodnih finančnih trgih, posredne posledice pa tudi na položaj slovenskih finančnih institucij in gospodarskih družb na teh trgih. Eden od razlogov za nižanje bonitetnih ocen Slovenije in naših finančnih institucij s strani mednarodnih bonitetnih hiš je namreč tudi nejasen srednjeročni načrt javnofinančne konsolidacije v državi. S tem predlogom zakona bi lahko dali nedvoumen signal, kako se bomo tega problema lotili in v kako intenzivnih korakih bomo zagotovili vzdržnost javnih financ. Zavedati se je treba, da predlog zakona predstavlja le prvi korak, slediti morajo številni izvedbeni koraki na številnih drugih področjih. Spoštovani, upoštevaje vse navedeno vam predlagam, da ponovno premislite, ali je odločitev za zaustavitev zakonodajnega postopka s tem predlogom zakona res odločitev v skladu z izjavami, ki smo jih v preteklih dneh in teh dneh slišali v tem prostoru in v dobro te države. Predlagam, da sklepa, kakršnega je sprejel včeraj Odbor za finance in monetarno politiko... / izklop mikrofona/ PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Zahvaljujem se državni sekretarki. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. V imenu Poslanske skupine Državljanske liste Bojan Starman. BOJAN STARMAN (PS DLGV): Hvala lepa za besedo. Vsem skupaj prav lep pozdrav! Poslanci Državljanske liste bomo podprli predlog odbora, ki pravi, da je Predlog zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Naštel bi nekaj razlogov, zakaj smo se tako odločali. Prvič bi povedal, da s tem, ko bi sprejeli ta zakon po hitrem postopku, se ne bi stanje v javnih financah popolnoma nič izboljšalo. Druga stvar se mi zdi, da je nujno treba dati novi vladi, ki bo odgovarjala in bo uravnala in planirala javne finance v naslednjih letih, da lahko pregleda ta predlog zakona, da ga lahko dopolni oziroma tudi ugotovi, če so nekatere postavke, ki jih zakon prinaša, pravilne. Nikjer nisem zasledil točnega podatka, kakšno je na današnji dan stanje celotnega dolga države, ali je mogoče že večji kot 48 %, ali je mogoče še kje kaj, česar ne vemo, in sprejeti zakon, da bi morali postaviti ta limit maksimalne mogoče zadolžitve, bi bilo mogoče lahko nepravilno. Ravno tako je glede dolgov, kjer se vprašamo, ali je 20-odstotna kapica oziroma omejitev prava, previsoka oziroma prenizka. Zatorej bi bilo prav, da nova vlada pripravi spremembe tega zakona in ga predlaga v Državnem zboru v sprejetje, saj to vendar daje okvir, kaj in kako se bo poslovalo z javnimi financaminaprej. Še eno stvar bi povedal. Mi smo sprejeli dve pobude glede omejevanja javne porabe. Imamo tudi na nek način predlog, da v ustavo zapišemo, da je lahko maksimalni dolg države in poroštev -določen je 48 %. O tem se še dogovarjamo, ali bomo to naredili, ali bomo zapisali in prav je, da se tudi to razčisti, kje bomo to zapisali. Vsi vemo, da je zadolževanje treba ustaviti in trošiti toliko, kolikor ustvarimo. Naslednja stvar. Vidimo, da je na tem področju Evropa kar precej aktivna in pripravlja še dodatne ukrepe, kako bi na nek način uredila poslovanje s posameznimi nacionalnimi fiskalnimi problemi in kako se bo to planiralo, kako se bo nadzorovalo in kako bi se kaznovalo tiste, ki ne bodo delali tako, kot so se zavezali v svojih aktih. Naša služba za zakonodajo je imela zelo veliko pripomb. Zakon bi bilo težko z amandmaji tako popraviti, da bi bil ustrezen. Še posebej me je razjezil, ko sem natančneje bral zakon, podatek, da se lahko izven tega okvira, kot bo sprejet, o javnih financah pa odloči neomejeno za dodatne investicije in garancije v naš finančni sektor. Res se mi zdi to zelo 12 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/5. izredna seja neprimerno, da je sploh prišlo do takega predloga, ker dokler ne bom videl, kam je ta denar šel in kam so ti ogromni krediti šli, ki jih banka prenesla v gospodarstvo in ne vem še kam, toliko časa mislim, da ne smemo odobriti nobene dodatne kapitalizacije nobeni dodatni banki. To je popolnoma neresno. Da to poskušamo postaviti in zapisati v zakon, ki bi na nek način po bližnjici omogočal raznorazne dokapitalizacije in pomoč bankam, pa mislim, da ta način ni primer. Tudi glede oblike dela, ki ga zakon prinaša, kakšna je vloga Fiskalnega sveta itd., mislim, da je prav, da se o tem odloča nova vlada, ali ga potrebuje, na kakšen način ga potrebuje, kje naj ta Fiskalni svet deluje: v okviru parlamenta ali v okviru vlade. To je treba preveriti. Zato mislim, da je dovolj razlogov in nobene škode, da se zakona takega, kot je, ne podpre. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Besedo ima gospod Ivan Hršak v imenu Poslanske skupine DeSUS. IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Predstavil bom stališča Poslanske skupine DeSUS glede Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah. Poslanci Poslanske skupine DeSUS bomo podprli predlog sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Naš glavni pomislek, ki smo ga imeli v Poslanski skuini DeSUS, je bil ta, da je predlagatelj želel Fiskalni svet prenesti v pristojnost Državnega zbora, kar po naši oceni ni bila niti učinkovita in niti primerna rešitev. Prav tako menimo, da je bilo samo besedilo predloga zakona napisano precej površno in nedodelano, saj je imela Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora pripombe k več kot polovici členov. Prepričani smo, da očitki, da bo nesprejetje tega predloga zakona naletelo na neodobravanje mednarodnih finančnih trgov, niso na mestu, kajti glede na napovedane spremembe ustave z vključitvijo zlatega fiskalnega pravila bo Slovenija dokazala, da se bomo z nastalo krizo spopadli z vso resnostjo. Kot že povedano, bomo poslanci Poslanske skupine DeSUS podprli predlog sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Besedo ima Mihael Prevc v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala za besedo, še enkrat. Spoštovani! Tudi pri tej noveli zakona gre pravzaprav za predlog, ki je bil vložen že lani jeseni, a ga je prehitela takratna razpustitev Državnega zbora. V tistem času je zakon deloma, vsaj v okviru omejevanja javnega zadolževanja in dajanja državnih poroštev, resnično sledil razmišljanju večine strank, da se postavijo jasni zakonski okviri državnega zadolževanja. Danes pa je politična situacija nekoliko drugačna. Prav vse parlamentarne stranke so se namreč pred tedni dogovorile, da bodo v ustavo jasno zapisale zgornjo dopustno mejo javnega dolga in opredelile raven javnih poroštev. Tudi pri tem predlogu novele zakona gre, tako kot pri tistem prejšnjem o razvojnem načrtovanju, za določene rešitve, ki si jih je zastavila odhajajoča vlada v okviru upravljanja in vodenja javnih financ. Po našem prepričanju so to storili vsaj leto, če ne dve, tri leti prepozno. Trenutno se sestavlja nova vlada, ki si bo - upam, da že kmalu - tudi na javnofinančnem področju pripravila svoje prednostne naloge. Žalostno bi bilo, da bi ravno ta zakon odhajajoča vlada pustila kot del svoje neslavne zapuščine stanja javnih financ. V Slovenski ljudski smo skoraj ves minuli mandat opozarjali, da ni tolikšen problem v absolutni višini slovenskega javnega dolga, temveč v njegovem trendu naraščanja. To, da neki vladi uspe v samo treh letih podvojiti javni dolg države, se preprosto nikoli več ne sme zgoditi. Nihče nima mandata za tako potezo, če seveda ne gre res za določeno izredno določeno izredno stanje. V Slovenski ljudski stranki sicer razmišljamo še naprej, še dlje od izključno preprostega omejevanja državnih dolgov. Zavzeli se bomo za iskanje rešitev, ki bi na nek način v času visoke gospodarske aktivnosti zavezovala aktualno politiko, da oblikuje določene rezerve oziroma da včasih, ko je gospodarska rast visoka, aktivno dela na zmanjševanju obsega državne zadolžitve. Enako velja tudi za državna poroštva. Časi na svetovnih kapitalskih trgih so turbulentni. V območju Evropske unije se lahko zgodi marsikaj in v tem oziru se tudi naložbe, za katere jamči država, razmeroma hitro lahko spremenijo v dejansko finančno obremenitev že tako šibkega proračuna. Zato je nujna previdnost tudi na področju državnih poroštev. Ob vsem tem pa velja jasno povedati tudi naslednje. Nova koalicija, v kateri nastopa tudi Slovenska ljudska stranka, se je zavezala k varčevanju in racionalizaciji. Slovenija si namreč tolikšnih finančnih izdatkov za tekočo porabo preprosto ne more več privoščiti. Poceni denarju na zunanjih trgih je dokončno odklenkalo in prav dobro se zavedamo, da je časov, ko smo trošili dve milijardi evrov več, kot je ustvarilo naše gospodarstvo, nepreklicno konec. Zato so povsem odveč strahovi opozicije, da se obnašamo nenačelno in si z zavrnitvijo tega zakona kakor koli puščamo odprta vrata za kakršno koli nadaljnje povečevanje proračunskih odhodkov. Ta koalicija je volivkam in volivcem obljubila racionalnejšo in učinkovitejšo državo, ki bo ustvarjala okolje za razvoj podjetništva, in verjamem, da na tej zavezi stoji ali pa pade. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke torej pričakujemo, da bomo obravnavano materijo ustavno uredili, zato ne vidimo razloga za sprejetje tega zakona. Tako bomo podprli sklep, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Besedo ima Jožef Horvat v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije. 13 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/5. izredna seja JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Spoštovana državna sekretarka! V Novi Sloveniji smo pozdravili odločitev predsednikov parlamentarnih strank 17. januarja letos, da bo Državni zbor obravnaval paket šestih zakonov, ki jih je v procedura poslala vlada, ki opravlja tekoče posle. Takrat je kazalo, da je do nove slovenske vlade še zelo daleč in najbrž še nihče ni vedel, da bomo 28. januarja dobili mandatarja. Zato je bil dogovor predsednikov parlamentarnih logičen, predvsem ob zavedanju, da Slovenija že pol leta ne izvaja ukrepov, nujno potrebnih zaradi zahtevnih mednarodnih, pa tudi domačih finančnih in gospodarskih razmer. Ti zakoni naj bi odgovorili na nekatere ključne izzive. Mislim, da je danes pravi trenutek, da slovenski javnosti povemo, da se predsedniki parlamentarnih strank ob odločitvi, da Državni zbor obravnava paket šestih zakonov, niso zavezali, da bodo zakoni tudi sprejeti. Predsedniki parlamentarnih strank pač sami ne sprejemajo zakonov. V Sloveniji imamo parlamentarno demokracijo in se zakoni sprejemajo izključno v tej hiši, v Državnem zboru, ne pa v Vili Podrožnik, ki je sicer zelo primerna hiša, vendar le za zgolj načelna politična usklajevanja, ki jih je bilo v preteklosti kar nekaj in so bila koristna za Slovenijo. Predsedniki parlamentarnih strank so na političnem vrhu tudi soglasno sklenili, da poslanske skupine pozovejo k spremembi ustave, v ustavo pa bi zapisali zlato pravilo najvišje dovoljene zadolžitve države. Vse omenjene dogovore predsednikov parlamentarnih strank smo uresničili oziroma jih uresničujemo. Paket s strani odhajajoče vlade predlaganih zakonov obravnavamo, Državni zbor je že ustanovil Ustavno komisijo, ki bo kot prednostno nalogo obravnavala vprašanje fiskalnega pravila in iskala optimalne ustavne rešitve za dikcijo v ustavo zapisanega tako imenovanega zlatega pravila, po katerem javni dolg ne sme preseči določene višine. V Novi Sloveniji se zavedamo, da predstavlja uzakonjenje omejitev javnega dolga v vzdržne okvire prilagoditev zahtevam Evropske zveze, čeprav mora bolj kot višina javnega dolga slovenske države skrb zbujati njegova dinamika naraščanja in nepripravljenost odreči se prevelikim stroškom in porabi. Menimo, da do splošne krize ni prišlo zaradi državnih dolgov, ampak zaradi dogajanj in nepravilnosti v finančnem sektorju, posledice pa naj bi reševali preko državnih dolgov in omejitev. V Novi Sloveniji se zavzemamo za omejitev nenadzorovanega trošenja in za ustreznejši pristop k varčevanju, pri tem pa menimo, da se problem ne more rešiti zgolj z omejitvami, zapisanimi v zakonu. Prepričani smo, da bi bilo treba pozornost nameniti že sprejetim ukrepom, ki niso bili izpeljani učinkovito in v zadostni meri, na kar v svojih dokumentih opozarja tudi Računsko sodišče. Podrobnejša analiza javnih naročil bi nedvomno nakazala možnost, da se z manj porabljenimi sredstvi dosežejo zastavljeni cilji in večji prihranki. Opozorilo velja tudi v odnosu države do donosnosti državnega premoženja, ki je slabo, in ni pričakovati boljših rezultatov, če se ne bo zaostrila odgovornost pri sprejemanju odločitev in pri nadzoru. Na včerajšnji seji Odbora za finance in monetarno politiko se z zavrnitvijo novele Zakona o javnih financah ni zgodilo nič dramatičnega za Slovenijo in zaradi tega Slovenija ne bo dobila še slabših bonitetnih ocen. Ključni pozitivni signal Slovenije Evropski komisiji, Evropski centralni banki, Mednarodnemu denarnemu skladu pa je gotovo dejstvo, da bomo v Sloveniji čez nekaj dni imeli novo vlado s polnimi pooblastili, ki bo odgovornost za javne finance vzela v svoje roke in najbrž kmalu Državnemu zboru tudi predlagala povsem nov zakon o javnih financah. S tem je utemeljena naša zavrnitev predloga novele zakona o javnih financah in današnje glasovanje za predlagani sklep. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija mag. Alenka Bratušek. MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS PS): Spoštovane gospe in gospodje, predsedujoči, gospa državna sekretarka! Zakon o javnih financah je bil prvič sprejet že leta 1999 in nekajkrat minimalno korigiran. Včeraj je bilo na Odboru za finance povedano, da je zakon nujno celovito prenoviti. Lahko se strinjamo s tem, verjetno pa bo to terjalo kar nekaj dragocenega časa, ki ga nimamo, če želimo našim ljudem in državi dobro. Naj spomnim. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah, ki ga je pripravila vlada v odhajanju, je bil v Državni zbor posredovan skladno z dogovorom vseh parlamentarnih strank oziroma predsednice in predsednika naših strank. Strinjali so se, da se pripravi paket zakonov, ki so nujni in bi lahko pozitivno vplivali na stanje v naši državi. Glede na včerajšnje dogajanje na Odboru za finance, nova koalicija očitno misli, da je javnofinančne krize v Sloveniji od sobote dalje konce, kot da smo že samo z izvolitvijo novega predsednika vlade naredili dovolj, in da nam bodo finančni trgi bolj zaupali. Na žalost ni tako. Glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe zakon, takšen kot je, res ni primeren za nadaljnjo obravnavo, bi se ga pa z malo truda na včerajšnjem odboru dalo spraviti v formo, ki bi omogočala sprejetje, če bi bil interes seveda. Spoštovani kolegice in kolegi nove koalicije, vi ste se odločili drugače. Verjetno ste nam želeli pokazati, kdo je po novem šef, in vso pravico imate za to, vendar poleg pravice ste v soboto prevzeli tudi veliko odgovornost. In zato ker je odgovornost vaša, smo vam prepustili tudi odločitev in se pri glasovanju o vašem predlogu, predlogu SDS, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, na včerajšnjem odboru vzdržali. Težko nas boste prepričali, da bo za slabo ali morebiti, upajmo, da ne, še slabše stanje v državi kriva pretekla vlada ali celo uradniki, kot smo včeraj že lahko slišali - uradniki ne odločajo o politiki vlade, in verjetno to dobro veste. Veliko besed je bilo povedanih v zadnjem času z vaše strani, kaj vse boste naredili. Kot že rečeno, imate vso pravico, ampak tudi veliko odgovornost. Upam, da se je zavedate. Sprememba zakona o javnih financah bi 14 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/5. izredna seja bila pozitiven signal, da vemo, kaj je treba narediti. V Pozitivni Sloveniji to spremembo še vedno podpiramo, zavedamo pa se, da bi bilo treba pripraviti in sprejeti kakšen amandma, da bi zakon lahko bil sprejet. Nova koalicija, sami ste izbrali drugačno pot. Odgovornost za stanje v državi boste nosili vi. In če ocenjujete, da je pot, o kateri se je strinjal tudi vaš predsednik, napačna, vas pri tem ne bomo ovirali in se tudi danes pri glasovanju vzdržali. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke mag. Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovana državna sekretarka, spoštovane poslanke in poslanci! Slovenska demokratska stranka je predlog Zakona o javnih financah proučila. Proučila je mnenje Zakonodajno-pravne službe, proučila in ugotovila je številne vsebinske pomanjkljivosti, ravno tako vprašanje glede dolga, višine dolga in skratka tudi dolgoročnega padca zadolževanja v Sloveniji. Slovenska demokratska stranka je zato tudi predlagala sklep, da ta zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Tukaj ne gre za nikakršno kazanje mišic, tukaj ne gre za to, da bi nekdo želel nek predlog zakona vnaprej označiti kot slab, ampak na podlagi natančne proučitve vseh mnenj, ki so bila dana, tudi dejstva, da glede tega zakona ni bil voden socialni dialog oziroma dialog s socialnimi partnerji, smo predlagali takšno odločitev. Menimo, da je prav tako. Nihče, predvsem pa nova koalicija ne beži od odgovornosti, zavedamo se je, da je delo treba narediti kakovostno, strokovno in na temeljih, ki bodo zagotovili dolgoročno stabilnost javnih financ v državi. Stabilnost javnih financ v državi bo temeljila na uravnovešenem proračunu oziroma proračunih javnih blagajn in seveda na omejevanju, strogem omejevanju, zadolževanja. Navsezadnje so to tudi cilji Evropske unije. Skratka, mi tudi ne mislimo, da je krize konec, mislimo pa, da je z neko dolgoročno politiko, ki bo dala fiskalni okvir in finančni okvir za državo, mogoče prepričati mednarodno javnost, mogoče prepričati investitorje, da bodo tudi bonitetne ocene v tej državi pričele rasti. Zavedamo se, da je to pogoj za zdravo gospodarstvo, zato da bo denar cenejši na trgu, zato da bodo podjetja imela nižje obrestne mere in seveda zato da bodo na podlagi tega tudi konkurenčnejše. Vsebino zakona lahko razdelimo na štiri področja. Prvo področje se nanaša na obveznost priprave srednjeročnega javnofinančnega okvira na podlagi direktive Evropske unije - nova vlada bo imela za to čas. Čas, da si bo sama določila, na kakšen način in kako in po katerih postopkih bo pripravila javnofinančni okvir delovanja in ga predložila Državnemu zboru. Drugi vsebinski okvir se nanaša na zgornjo mejo javnofinančnih izdatkov za naslednjih pet let, določeno je 48 % bruto domačega proizvoda in obseg poroštev, ki ne sme preseči 20 %. Ta številka je bila dana. Dana je bila, ne vem na podlagi kakšnih analiz, dana je bila verjetno kot posnetek sedanjega stanja. Ne vemo, ali je bila previsoka, prenizka, kaj je zajeto v teh 48 %. Navsezadnje menimo, da bi bilo tukaj treba narediti dolgoročni padec dolga sektorja države za celotno mandatno obdobje. To bi tudi dalo, bom rekel, večjo verodostojnost tej državi, da bi pokazala mednarodni javnosti, da dejansko misli resno. To bo nova vlada predložila Državnemu zboru in to bo nova vlada naredila in seveda v okviru Ustavne komisije, ki je ustanovljena ravno zato, da bi določili, kakšno zadolževanje naj bi bilo v tej državi in na kakšnih osnovah dejansko to zadolževanje zmanjšati; navsezadnje zmanjšati dolg javnega sektorja oziroma države, ki danes znaša 16 milijard. Tretje področje je vprašanje Fiskalnega sveta. Menimo, da je treba Fiskalni svet urediti tako, da bo od njega večja učinkovitost in da bo tudi večja dodana vrednost za tiste, ki odločajo o fiskalnih vprašanjih. Lahko govorimo tudi o nekaj kritičnih stavkih glede samega Fiskalnega sveta. Kot zadnje, v tem zakonu je tudi določeno, kdaj pa državi ni treba upoštevati tega merila 48 % bruto domačega proizvoda. Menimo, da je to nekaj, kar dejansko ne sledi temeljnemu pravilu. Zaradi tega v Slovenski demokratski stranki menimo, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo in da se dejansko tudi zavrne oziroma ustavi njegov postopek. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. In še v imenu Poslanke skupine Socialnih demokratov Matevž Frangež. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovane in spoštovani! Socialni demokrati obžalujemo, da je nova koalicija zavrnila novelo Zakona o javnih financah. Januarsko srečanje predsednikov parlamentarnih strank smo Socialni demokrati razumeli kot veliko priložnost, da slovenska politika udejanji visoko soglasje o nujnih ukrepih za povrnitev zaupanja v Slovenijo, da smo kot država in kot skupnost sposobni sprejemati odločitve za stabilizacijo javnih financ in za nadaljevanje zastale reformne politike. Veseli smo bili doseženega soglasja o pričakovanju, da bo to morda prvi korak k skupnemu, bolj povezanemu delovanju za zagotovitev vzdržnosti javnih financ in povrnitev zaupanja mednarodnih finančnih trgov v Slovenijo. Del doseženega soglasja je bila tudi podpora noveli Zakona o javnih financah kot normativnem okviru za preprečitev nadaljnje rasti javnega dolga kot uresničitve ideje o fiskalnem pravilu. Predsedniki strank so soglašali, da se spremembe Zakona o javnih financah obravnavajo prednostno in po nujnem postopku. Ali sedaj, ko je desnosredinska koalicija izvolila mandatarja, reševanje države ni več nujno? Bojimo se, da je to nadaljevanje, v tem mandatu pa začetek velikega razkoraka med besedami in dejanji. Desnosredinska koalicija se je po našem prepričanju odločila za slabo sporočilo. V prvi vrsti je to slabo sporočilo o njej sami, saj očitno politični interes še naprej prevladuje nad skupno koristjo. Gotovo pa je to tudi slabo sporočilo o Sloveniji, da smo kljub doseženemu soglasju zamudili priložnost za jasno določitev fiskalnega pravila v ključni zakon, ki ureja javne finance. 15 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/5. izredna seja Danes tudi na finančnih trgih ni več nobenega dvoma o vrednosti in pomembnosti zaupanja. Zaupanje pa se začne pri spoštovanju sklenjenega dogovora. Sprejetje novele Zakona o javnih financah razumemo kot nujno za določitev hitre in odločne fiskalne konsolidacije v skladu z dogovori Evropskega sveta. Slovenija bi s sprejetjem te novele na pospešen način pristopila k restavraciji zaupanja in domači in mednarodni javnosti poslala jasno sporočilo, da smo sprejeli enega od prvih potrebnih ukrepov za stabilizacijo javnih financ kot predpogoja za okrevanje gospodarstva, še posebej v času, ko padci bonitetnih ocen še dodatno otežujejo naš dostop do svežih finančnih virov. Ta parlament je soglašal s sklenitvijo fiskalnega pakta znotraj Evropskega sveta, zato je toliko bolj nerazumno, da se je vladna koalicija odločila za preprečitev sprejema sprememb Zakona o javnih financah, saj to neposredno pomeni preprečitev vnosa predlaganih določb fiskalnega pakta v Zakon o javnih financah. To bi bil tudi eden od prvih korakov za oblikovanje novega evropskega gospodarskega upravljanja kot nujno potrebnega za preprečitev novih etap dolžniške krize. Socialni demokrati ocenjujemo, da so predlagane rešitve Zakona o javnih financah potrebne za doseganje fiskalne sinhronizacije v Evropski uniji za povečanje stabilnosti celotnega evroobmočja. Socialni demokrati smo, glede na danes že omenjene pripombe, z amandmajem -glede na različna mnenja o smiselnosti omejevanja javnega dolga glede na delež v bruto domačem proizvodu, pa tudi stališča Zakonodajno-pravne službe - predlagali rešitev, ki bi začrtala pot zmanjšanja strukturnega primanjkljaja glede na višino dolga. Pripravljeni amandmaji so v celoti odgovorili tudi na pripombe Zakonodajno-pravne službe. Kljub temu da se ne strinjamo s pavšalnimi očitki o nedodelanosti zakona, posebej poudarjamo, da bi ob minimalni pripravljenosti zakon v zakonodajnem postopku lahko dodatno izboljšali. Naši amandmaji so bili namenjeni prav temu. Očitno imamo v tem državnem zboru nekaj začetniških težav z razumevanjem zakonodajnega postopka. Ne pričakovati, da bodo zakoni, ki bo jih nova vlada prinašala na naše mize, povsem usklajeni, da na njih ne bo imel nihče, še najmanj pa Zakonodajno-pravna služba nobenih pripomb. Motite se. Naša naloga je, da predložena gradiva obravnavamo in seveda tehtamo tudi pripombe, ki jih bomo dobili od zainteresirane javnosti in Zakonodajno-pravne službe. Velika količina pripomb še ne pomeni, da nek zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. S sprejetjem zakona bi Slovenija torej pravočasno in na ravni zakonskega predpisa oblikovala fiskalna pravila za ustrezno fiskalno disciplino. Ker predlagane rešitve ne bodo pravočasno sprejete, se utegnemo soočiti tudi s posledicami, morda tudi s padanjem bonitetnih ocen. Socialni demokrati želimo in bomo ovira nerazumnim odločitvam... / znak za konec razprave/, zato bomo glasovali proti sklepu, da spremembe in dopolnitve Zakona o javnih financah niso primerne za nadaljnjo obravnavo, saj na ta način želimo doseči, da se zakon vrne na obravnavo na Odbor za finance, kjer bomo imeli možnost ta zakon tudi ustrezno izboljšati. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. S tem smo končali predstavitev stališč poslanskih skupin. O predlogu sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo odločali v okviru glasovanj, ki se bodo pričela čez 15 minut. S tem prekinjam to točko dnevnega reda in prekinjam tudi sejo Državnega zbora, ki jo bomo z glasovanji nadaljevali ob 15.05. (Seja je bila prekinjena ob 14.51 in se je nadaljevala ob 15.05.) PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Spoštovane kolegice in kolegi. Prosim, da zasedete svoja mesta. Prehajamo na glasovanje Državnega zbora o predlogih odločitev. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o razvojnem načrtovanju, nujni postopek. Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predloga zakona o razvojnem načrtovanju ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Sprašujem, ali želi kdo obrazložiti glas Ugotavljam, da ne, zato prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 10. (Za je glasovalo 45.) (Proti 10.) Ugotavljam, da je Državni zbor sklep sprejel, zato je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan. Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah, nujni postopek. Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Sprašujem, ali želi kdo obrazložiti svoj glas Prosim. V imenu poslanske skupine? Ne, v lastnem imenu. Ali želi kdo v imenu poslanske skupine? (Ne želi.) Želi še kdo drug v lastnem imenu? (Ne.) Gospod Srečko Meh, imate besedo. SREČKO MEH (PS SD): Spoštovane poslanke in poslanci! V zanimivi situaciji smo. Usklajevanje predsednikov strank je bilo, da gre zakon v proceduro. Danes pa je nekdo tukaj rekel, da ni potrebno, da ga sprejmemo. Ampak, tudi razpravljali nismo o tem zakonu in ne o prejšnjem zakonu, tudi razprave ni bilo. Tukaj koalicija kaže: ta trenutek je nepotrebno, ker bi lahko o tem zakonu pravzaprav razpravljali. Sem pa izjemno presenečen nad tem, kjer je predstavnik najmočnejše stranke povedal, da ima nova vlada čas, da bo pregledala in pripravila vse, 16 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/5. izredna seja kar je potrebno, o javnih financah. Če pa imamo čas, spoštovane poslanke in poslanci, sem pa do sedaj samo mislim, da samo časa nimamo, da mora vlada čim prej začeti delati. Če pa torej imamo čas, potem mislim, da lahko vložimo ustavno presojo o tem, ali je skladno tožilstvo dati pod ministrstvo za notranje zadeve, če torej ta čas imamo. Moj glas za to seveda bo. Sem pa proti temu, da se ta predlog sprejme, in mislim, da bi bilo prav razpravljati in sprejeti Zakon o javnih financah. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za obrazložitev glasu. Ugotavljam, da so še želje po obrazložitvi glasu, zaradi tega se, prosim, prijavite. Prijava teče. Besedo ima mag. Andrej Vizjak. MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani! Sam bom podprl sklep, da zakon ni primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo in na tej plenarni seji je seveda moč govoriti zgolj o tem sklepu. Razprava o tem zakonu, o rešitvah, je bila opravljena na Odboru za finance. Zakon vsebuje nekako štiri vsebinske sklope. Prvi govori o prenosu direktiv. Povedano je bilo, da ta prenos moramo opraviti do konca prihodnjega leta. Potem drugi sklop vprašanj tangira Fiskalni svet in premestitev Fiskalnega sveta iz okrilja Vlade v parlament. Mislim, da je prav, da se s tem izjasni Vlada, kajti Fiskalni svet je pravzaprav neko orodje vlade po sedanji ureditvi in bi bilo normalno, da se prihodnja vlada do tega opredeli. Tretji vsebinski sklop tangira to tako imenovano zlato pravilo. Predsedniki, kolikor vem, kolikor sem lahko prebral, so se dogovorili o tem, da je treba fiskalno oziroma zlato pravilo na nek način vključiti, in to tudi v ustavo, za to je Ustavna komisija, ki je začela svoje delo in bo verjetno tudi na koncu predlagala bodisi ustavne spremembe, bodisi spremembe zakonodaje, bodisi oboje. Nekako nelogično je, da bi prehitevali s tem pravilom v Zakonu o javnih financah, preden se ne zaključi ta diskusija. Četrti sklop vprašanj se nanaša na proračunski memorandum oziroma ustrezne druge načrte srednjeročnega planiranja javnih financ, to pa seveda spet tangira prihodnjo vlado. Mislim, spoštovani, da nimamo časa, tako kot ga tudi prejšnja vlada ni imela. Po moji oceni ti zakoni niso nič drugega kot piar odhajajoče vlade, ki je tik pred zdajci želela z nekimi posegi določiti nekoliko lepši vtis, nič bistvenega pa ukreniti. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Besedo ima mag. Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Sam bom glasoval za predlog sklepa, in sicer da ta zakon ni primeren za nadaljnjo proceduro predvsem zaradi tega, ker menim, da si mora nova vlada sama določiti obseg na način, kako bo delala in tudi seveda javnofinančni okvir in seveda toliko časa ima, toliko časa, da pripravi rebalans proračuna. Mislim, da se tudi ta čas ne more meriti v mesecih, morda se lahko meri v nekaj tednih, zato da bo v tem času na podlagi koalicijskega sporazuma predvidela, kakšen bo javnofinančni okvir, kakšno bo zadolževanje v naslednjem obdobju, kakšen bo primanjkljaj oziroma presežek proračuna in da seveda temu prilagodi tudi vse temeljne akte, na podlagi katerih je ta javnofinančni okvir določen in na podlagi katerega tudi deluje. Tukaj mislim predvsem na rebalans proračuna. Mislim, da je to pravilno, in mislim, da je prav, da celotno strategijo in celotno ekonomsko in finančno politiko ta vlada, prihajajoča vlada, določa in predlaga Državnemu zboru. Mi bomo pa seveda ugotovili, ali so ti predlogi sprejemljivi ali ne, in o tem odločali. Hvala lepa. PREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Ugotavljam, da so še želje po obrazložitvi glasu, zato se prosim prijavite. Prijava teče. Gospod Matevž Frangež. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovani in spoštovane! Nekdo od predhodnikov je dejal, da je paket teh zakonov samo piarovski manever, zato da vlada v odhajanju izboljša svoj javni vtis. Motite se, če mislite, da gre samo za to. Ampak očitno vas najbolj moti to, da bi se morebiti na koncu etape tega triletnega mandata prejšnje vlade vendar izkazalo, da smo na eni strani imeli odgovorno oblast in neodgovorno opozicijo. Zdaj očitno prihajamo v obratno situacijo, ko imamo odgovorno opozicijo in neodgovorno oblast. Napačna so tolmačenja tistih, ki zagovarjajo stališče, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Ta zakon je, če menite, da mestoma prihaja do nedoslednosti, v zakonodajnem postopku mogoče popraviti. Socialni demokrati smo si za to tudi prizadevali, zato da bi, če hočete, v krepitvi medsebojnega zaupanja v tem parlamentu prisluhnili pripombam in poiskali najboljše rešitve. Zato smo ob amandmajih, ki so bili vloženi, imeli v predalu tudi obsežne amandmaje, ki so odgovarjali tudi na stališča Zakonodajno-pravne službe. Ampak poglejte, ko govorimo o stališčih okoli Fiskalnega sveta. Socialni demokrati razumemo dosedanje delovanje Fiskalnega sveta kot izjemno dobrodošlo, da je Fiskalni svet doslej opozarjal na mnoge stvari in seveda tudi Vladi nastavljal ogledalo pri sprejemanju ekonomskih politik. Skladno z dogovori na evropski ravni pa mora Fiskalni svet biti neodvisen organ. Preteklost pokaže, da ima nova koalicija seveda tudi težavo z neodvisnimi institucijami in morebiti je to eden od problemov. Ne gre za to, kako naj si nova vlada postavi okvir svojega delovanja; gre za vprašanje, kako bomo vsi skupaj v tem državnem zboru tlakovali pot za uspešnejše gospodarsko okrevanje v Sloveniji. Vsaj mislil sem, da nam gre za to. Glasoval bom proti predlaganemu sklepu. PREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. 17 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/5. izredna seja Besedo ima gospod Gašpar Gašpar - Mišič. GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi! Imam zelo enostavno vprašanje: Zakaj smo pravzaprav sploh sklicali izredno sejo? To je že 6. izredna seja. Očitno se nekam mudi, če sklicujemo izredne seje. Redne seje pravzaprav sploh nismo imeli v državnem zboru. To se pravi, če smo tako daleč, da je nujno sklicati in nujno obravnavati te zakone, ki jih potem tako kratko malo zavrnemo - s kom se pravzaprav igramo? Jaz koaliciji res želim srečo pri vodenju vlade in da bi čim prej pripravili vse potrebno, da se vendar začnemo resneje pogovarjati in dogovarjati, tudi konstruktivno sodelovati, da bi spravili našo državico, ki je v stanju, v kakršnem je, v boljšo finančno situacijo. Mislim, da je to zelo potrebno. Tukaj se ne sprenevedajmo in se ne igrajmo. Zagotavljam vam osebno, da si želim sodelovanja z vsakim, ki želi tej državi dobro. Mi smo tukaj, da odločamo, in upamo, da bomo lahko odločali o pravih stvareh in se ne sprenevedali in se igračkali, kot kaže z vsemi temi izrednimi sejami, s tem zavračanjem, da si podajamo pingpong žogice. S tem se ne bom strinjal. Zelo sem razžaloščen, zato ker se to tako dogaja in ker si dejansko podajamo drug drugemu. Upam, da bomo v naslednjih dneh, tednih -ne mesecih, tednih - tudi kaj koristnega storili za našo državo. Hvala. PREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Bojan Starman. BOJAN STARMAN (PS DLGV): Hvala lepa za besedo. Kot sem že prej povedal, bom predlog, ki je na mizi, podprl. Še enkrat bi povedal, da zaradi tega ne bomo imeli nič več ali nič manj. Želim, da bi čim hitreje začeli delati na - bolj je to birokratko dejanje, normiranje dejansko, kot je bilo rečeno - proračunu, rebalansu proračuna in na vseh tistih zakonih, ki naj bi povečali našo novoustvarjeno vrednost, odprli delovna mesta. Zato mislim, da s tem nič ne zgubljamo in da se je treba čim prej lotiti dela na pravem mestu. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Franc Bogovič. FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Lep pozdrav, spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi! Veseli me nekaj, da se v tej državi končno vsi strinjamo, da je situacija zelo resna in da je treba na nivoju javne porabe nekaj storiti in storiti tudi na ureditvi javnih financ. Hvaležen sem predsedniku vlade, gospodu Pahorju, da je sklical politične stranke skupaj in da so politične stranke dosegle prvi pogoj, se pravi politični konsenz na tem področju, se pravi, da imamo osnovno, da se okoli resnosti javnih financ odgovorno dogovorimo v bodoče. Žal je samo sprejetje dokumenta, številke, tu v parlamentu premalo. Mi moramo stopiti od tu naprej pred socialne partnerje, se pogovoriti, kaj to v resnici pomeni za realno življenje, to zapisati v rebalans proračuna za leto 2012 in na koncu sprejeti zakon, ustavne spremembe, ustavni zakon, s katerim bomo tudi omejili javno uporabo. Zato mislim, da je škoda, da bi na tej točki zgubljali preveč energije, in bojim se, da prehitevamo korake, zaradi katerih nas bo čez mesec ali pa še prej bolela glava, ko bomo videli, kaj to realno pomeni. Upam tudi, da Državni zbor ne bo naredil iste napake, kot jo je naredil Državni zbor v prejšnjem mandatu. Sporekli smo se in tudi odrekli medsebojnega pogovora, partnerstva, zaradi rebalansa 2007. Veste, o čem smo takrat govorili in zakaj smo se sporekli? Ali je knjigovodsko prav, da imamo 9 milijonov minusa ali 40 milijonov plusa na koncu leta 2007. Tri leta naprej smo delali od tisoč 600 do tisoč 800 milijonov minusa. Situacija je resna in upam, da bo tako na strani koalicije in opozicije dovolj razuma, da se bomo resnično lotili tega problema in šli s temi koraki, zagotovo pa nimamo nobenega časa in nihče s tem korakom ne zavlačuje teh postopkov, ki so nujni potrebni. Glasoval bom za ta sklep in upam na to pripravljenost... / znak za konec razprave/ vseh, da bomo naredili tako, kakor danes govorimo. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. K besedi vabim gospoda Janka Vebra. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Sam bom nasprotoval predlaganemu sklepu, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, iz enostavnega razloga, ker je vsebina tega zakona zelo dobro povzeta tudi z dogovorom znotraj Evropske unije oziroma znotraj evrskega območja. Slovenija mora tudi čim prej dati mednarodnim finančnim ustanovam zelo jasno sporočilo, da misli resno z obvladovanjem javnih financ. Iz dneva v dan se naš položaj na tujih finančnih trgih poslabšuje, denar je vedno dražji in če spremljam razprave, predvsem koalicije, imam občutek, da si boste vzeli 100 dni za premislek, ki je nekako nenapisano pravilo, da se med sabo dogovorite, kaj želite, česa ne. Ampak to pomeni izgubo dragocenega časa treh mesecev, pa najbrž še kaj, kajti, če računate na spremembo ustave -tukaj pa bodimo realni, postopek za spremembo ustave bo tekel lahko leto, lahko celo več, vmes bo ptreba sprejemati zelo jasne odločitve, ki bodo pomembna izhodišča tudi za obvladovanje javnih financ in tudi za usklajevanje tako s socialnimi partnerji kot z gospodarstvom. Prav velikih nasprotovanj pri tem zakonu dejansko ni bilo zaslediti z nobene strani, tako da če bi šel zakon naprej po proceduri, bi se lahko tudi ta dialog nadaljeval. Če zakona ne bo v proceduri, tudi dialog ne bo mogoč, predvsem pa bomo izgubili izjemno dragocen čas in tudi poslabšali položaj gospodarstva, poslabšali položaj države. Glasoval bom proti temu predlogu, kajti mislim, da zakon mora ostati v proceduri. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. 18 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/6. izredna seja Še enkrat sprašujem, ali želi še kdo obrazložiti svoj glas? Ugotavljam, da ne, zato prehajam na glasovanje o predlogu sklepa, da Predlog zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo, glasovanje poteka. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 9. (Za je glasovalo 48.) (Proti 9.) Ugotavljam, da je Državni zbor sklep sprejel, zato je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Zaključujem tudi 6. izredno sejo Državnega zbora. Hvala lepa. Seja se je končala 2. februarja 2012 ob 15.25. 19 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/5. izredna seja INDEKS GOVORNIKOV B BOGOVIČ, FRANC...................................................................................................................................18 BRATUŠEK, MAG. ALENKA...................................................................................................................14 BRUNSKOLE, RENATA.............................................................................................................................8 F FRANGEŽ, MATEVŽ...........................................................................................................................15, 17 G GAŠPAR MIŠIČ, GAŠPAR.......................................................................................................................18 GONCZ, DR. LASZLO..............................................................................................................................10 H HAN, MATJAŽ.............................................................................................................................................8 HORVAT, JOŽEF..................................................................................................................................9, 14 HRŠAK, IVAN........................................................................................................................................9, 13 M MEH, SREČKO..........................................................................................................................................16 MODERNDORFER, JANI........................................................................................................................6, 7 P POGAČNIK, MAG. MARKO.....................................................................................................................10 PRESEČNIK, JAKOB.........................................................................................................................17, 18 PREVC, MIHAEL...................................................................................................................................9, 13 S STARMAN, BOJAN............................................................................................................................12, 18 STEPIŠNIK, MAG. STANKO....................................................................................................................10 Š ŠIRCELJ, MAG. ANDREJ............................................................................................................11, 15, 17 V VEBER, JANKO........................................................................................................................................18 VIZJAK, MAG. ANDREJ...........................................................................................................................17 VOGRIN, MAG. IVAN..................................................................................................................................8 VRANIČAR, MATEJA...............................................................................................................................11 LEGENDA PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov PS DLGV - Poslanska skupina Državljanska lista Gregorja Viranta PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti 20