Narodna in univerzitetna knjižnica | S

ti  23806

electus Ecclesiae

Sacro - Sanctae Theologiae Doctor dc. dc.
nat us Carniolus, redux in Patriant suani, in adventu suo Labaci susceptus et salu« at us

Typis Josephi Blnsnik.







.1






■




f

. v







•>'»* ‘Il ■ «« • I. <'< • n , .r •.»»•. f»ifs;iiK<J c| ,.. j*, ^ s

i
















03ocLtm






MaCte, Vir AVCte, saCra VIrtVte! CoargVe, fVLge!

LVX noVa, CarnloLI LaVrea Casta forl.

olem quandoque potenter obumbrant,

Tortaque praecipiti fulmiua nube cadunt.

Aspera ternperiea, reboante tonitrua motu
Inde ruunt, nocuas prodigit imber aquas.

Spumea tune ruptas transcendunt dumina ripas,

Et vaga frugiferis unda vesultat agris.

Sic mala temporibus dominantur plurima nostris,

Et simul est nostris liorrida forma malis.

Per mare, per terras, per regna, per arva, per urbes
Invidiae, fraudes, furta, mina, dolor.

Irrita jura sedent, verbis fiducia nulla est;

Ipsaque deficiens frugibus aret humus. —

Hinc vitiis malesuada fames alimenta ministrat;

Sponte fide fraeta, sponte negantur opes. —

Quae mora? quis finis? quod onus? quae causa ? quis auetor?

Denique quae tantis recta medela malis? —

Deseruere Deum, divaeque fluenta salutis;

Jamque salus nullo fonte meare potest.

Corporis alma dari poterit medicina dolori;

Non animi totus pharmaca mundus habet.

Hinc mala per mundum, nec aperta medela malorum;

Sic pereunt propriis Vulnera faeta malis. —

Nititur unitis componere viribus orbem,

Justaque regnandi symbola Caesar habet.

Viribus unitis augusta potentia crescit,

Sceptra per imperium firmat avita suum.

Haud aliter fragili Generosus Episcopus Orbi
Optima coelestis lucis origo nitet.

jndida de superis oriuntur lumina coelis,
Aurea cum vigili damine surgit Eos.

Non tamen unitis sunt viribus una salutis

Commoda, virus itera grande subesse potest. —

Vires unitae si sunt justaeque probaeque,

Sunt quoque felicis perpes origo boni.

Verum si reprobos mala turba coegerit ausus,
Proferet unitis viribus omne nefas. —

Non datur unitis opibus, nec militis armis,

Non locuplete manu, nec datur arte salus.

Non studiis, non arte datur tutela salutis,

Nec datur humanis viribus aequa salus.

Vera sed Empyreis tutela paratur in aulis,

Inde venit nostris aequa medela malis. —

Quis fuit unitis priinus bene viribus usus? —
Angelus angelicos Dux erat ante choros.

Viribus unitis quis primus adulter abusus? —
Lucifer ipse truces trux erat ante greges.

Vix aderat mundus, vix splendida sidera coelis,
Principibus divis jam fera bella tument.

Turgidus evehitur tumefactis Lucifer alis,

Altior Immenso nisus abire Deo.

Dotibus ille quidem quasi lux de luce coruscans
Eminet, ast tumida mente superbus agit.

Inde reatus adest, et prima tumoris Origo,

Fastus! — et assidui culpa nefanda mali! —

O stolidum fastum! quantumque superbia damnum
Ipsa capit! lucis Lucifer ipse suae 1 —

Inclytus, Elysios qui nexerat ordo Sodales,
Rumpitur, atque minax hostibus hostis obest.

Aliger aligeris Princeps stipatus Amicis
Michael Angelicos Dux stetit ante choros.

Viribus unitis, justique tenacibus orsus,

Contra Luciferos ingerit arma dolos.

Non secus horribiles adversa fronte cohortes
Lucifer unitis viribus hostis agit. —

Conseruere manus, tremefactaque machina mundi
Vix tulit insuetis pondera tanta polis!

Percutit hostiles quasi fulmine Michael iras,

Vincit, et in stygias Daemona pellit aquas! —

Frigidus alget ibi, calidus simul ignibus ardet,
Hanc quoque tota luit Turba Maligna vicem.

Hic moritur semper, semperque renascitur igni;

Nec licet usque gelu, nec licet igne mori.

Usque dat hic poenas, aeterno compede vinctus,
Omnis et in vincto vincta Dracone Cohors.

Hic jacet inclusus, speciem non robora fractus;
Solaque nequitiae turpia signa gerit.

Ora venusta prius, referunt modo pessima rictum,
Et vomit ignitas rictus ab ore faces!

Degenerante quidem fit Lucifer indole Satan,
Anguis, et anguineis mixta venena dolis. —

Inde malum daemon mu n do,s eructat in omnes,

Ejus et a nullis sistitur ira malis.

Hoc igitur mundus fraudatur ab angue superbus,

Si rea per sontes sons facit acta dolos.

Hoc quoque principio discrimina dueta rebelli,

Perpetuo miserum vulgus agone premunt. —

Haec doctrina Deo credenda refertur ab Ipso,

Credimus hoc Ipso Vindice dogma Deo.

fiuid Deus est? Aether? Atomus? Saturnus? an olim
Sub Jove quos veteres tot coluere Deos? —

Estne Deus natura, recens quam tempus adorat? —

An vaga Materies? an nihil usque Deus? —

Non vetus est Titan, non Sol, non Jupiter audax,

Non cava de priscis fictio culta diis. —

Non novus est Atomus, nova nec Natura, nec aer,
Nec vaga Materies, nec leviš umbra Deus.

Est Deus ingenuis Mens Viva tenoribus ex se,

Maxima Vis, omni libera labe Sui. —

Auctor, Origo, Pater, Sapientia, Gloria, V 7 irtus,

Copia, Judicium, Gratia, Vita, Salus.

Omnipotens Deus, Aeternus Pater, Intima Virtus,
Extima Vis, cunctis Copia plena modis. —

Hic Deus Omnigenus, res illaturus in Orbem,

Ducere de nihilo cuncta creanda ratus,

Dixit! — Ad hoc Verbuni jam funditus Omnia fiunt,
Omnia muneribus protinus apta suis! —

Et coelum, terramque creat, primordia rerum,

Et spatium pleniš rebus inane refert.

Optima cunctarum fuerant exordia rerum,

Scilicet Ingenuo Numinis orta Sinu.

Satanico tandem fraetus molimine mundus,

Proteritur variis plusve minusve malis.

Sed bene dispositae si permanet ordine vitae,

Fungitur Angelicis plusquc minusque modis. —

Ergo bonum, pariterque malum, quod ab Orbe resultat,
Non tenor unitis viribus esse potest.

Tot bona per mundum, mala tot stabulantur ibidem;

Ambo sed unitis viribus ire solent.

Non igitur vires, sed iniquus abusus earum
Incipit eximiis gurges hiare malis. —

Sic quoque non vires, sed Gratia viribus apta
Vena salutiferis exstat aperta bonis. —

Gratia dat vires, et causas viribus aequas,

Gratia, quae Divo Numine corda movet.

Non opus est mundi, sed donum est Gratia Coeli,

Quam, nisi divina nullus habebit ope.

Qua sine nequidquam dabitur bene posse mereri;

Qua sine gesta suo quaeque valore carent.

Hac Victrice malos nos vincere possnmus hostes,

Quaeque cadunt hebetes, illa resarcit opes.

Hanc igitur divam, Princeps Sacer adde medelam! —
Gratia jam nostras deficit una vices.

Gratia Diva Tibi Digno collata Ministro,

Diva ministerio nostra sit illa Tuo! —

Astra soporifera de nocte micantia cedunt,

Dum properat nitida Iuce serena dies.

Crimina sic fugiunt, tenebris oriunda sub atris,

Mundus ubi superam Praesulis haurit opem.

Diffugit aestos iners, septemque Trionibus ortum
Triste gelu, placidis temperat aura Notis.

Facta perinde salus Docto, Placidoque Magistro,

Et reses et rigidum lenit amoena malum.

Hic modus est animis, haec Gratia Diva medendi;

Gratia propitio defluit ista Deo.

Bartholomaee! redux, patriam decorare Cathedrani,
Fulcirique Pedo Digne! Mitraque tegi! —

Dux Optate, docens Antistes, Episcope, Princeps!
Confer Amaturas Pastor Amandus Oves!

Suscipe multiplicem vigili pro more Salutem;

Omnibus ex animis orta celebris adest! —

Obvia devoti properat reverentia Cleri
Protinus auspicio subdere corda Tuo.

Nobilis urbis honos, qualem decet urbis honorem,

Munia propitiae plena salutis agit.

Integer exultat populus per compita terrae,

Obsequiumque pio praestat honore Tibi.

Laeta Sacerdotem Magnum plebs cuucta salutat,

Et bene Pontificem gaudet adesse Sacrum.

Non agit incassum, quia, quam desiderat ultro,

Nune prope coelestern mens pia sentit opem.

Dux sacer excelsi donum datur indole Coeli;

Gum venit, Elysii germinis auetor adest.

Integritas morum, fervor virtutis agendae,

Tune odium vitii, tune pius ardet amor.

Mundus ovat, pietasque sacro gavisa triumpho,

Prompta salutiferam moribus aptat opem.

Omnis honesta placet, pars displicet omnis iniqua,

Justa cupido boni corde fovenda viret.

Perfida si validos per fraudem turba lacertos
Contrahit, et nocuas stringit iniqua manus,

Surget ab his capitum tam pejor Echidna malorum,

Quam ligat astutis brachia plura dolis:

Insidiae, gula, nequitiae, contemtus, egestas,

Jurgia, seditio, praeda, rapina, neces;

Tristia corruptis civilia bella colonis
Et scelus, et mixtis atra venena dolis;

Laesaque Majestas, et principis impia caedes,

Et furor, et stygiae crimina fraudis erunt! —

Ast ubi Charus Oves et Sanctus Episcopus uuit,
Unio laetificae plena Salutis erit;

Jure pio, virtute sacra, conamine justo,

Si teneant sanctam robora juncta fidem;

Omnia securae socialia munera pacis
Viribus unitis sunt oritura piis:

Gaudia, Religio, Doctrina, Potentia, Virtus,

Gloria, Divitiae, Gratia, Musa, Salus;

Candida Virginitas, et connubialis honestas,

Et decus, et Coeli sponte dabuntur opes! —

Has igitur sacras, Bone confer Episcope, vires,
Atque tuere Tuis viribus Ipse Gregem! —

Viribus unitis Sancto Te Principe nostris,

Gens sumus unitis viribus una Tuis! —


.

‘ ' • K . 'Ul  ,l i(|

„■ ' .t :« •

»titifefttt m-nian  ninmW
H I ir <> flil udiiiV

pMi\i  liiMMI BBiii-iolf , »ijtili*«

'tl ..j-.i.ok-  rt»»i»i' e«H

•-UO - mn *.  "IH »diiiV

—. ! «{*»!' hUh  »iifriv niHuu  Kumu* wiaO

‘

.

_

-

Prečastitimi!, Visokoučenimu. Prespoštovanimu

Gospodo Gospodu

škofu ter Knezu

dohtarju sv. pisma itd. itd. itd.

® stemsai vpeljati aa prestol itoijg LjgMjaaske

1. maliga serpana 1860

BOHOVIMA.

Natisni) Jožef Blaznik.

*jmiu&vo^oqBd*i ( l >tmiirte&JoiIoBiV f  iifnfMteBjtai 4 !

wk»qaoiP ifbog?ofe

.M .;■»*! .(mj  nb^ii< !>

0881 Bfi^qiaj jrgiLsm .1


/


o tihim morji čolnič gladko plava,
Vihar miruje in valovi spe;

Na vse strani okoli se planjava —
Morje nezmerno — krog sprostira se.
Pač je lahko čolnarju ga kermiti,

De tir bi zgrešil, bati se mu ni,
Neskončno trumo zvezd vidi svetiti,

Ki zvesto, kod naj hodi, ga uči.

Gotovo! Naj viharji le protijo,

Ovčice krog Pastirja varne so;

Valovi barkice se potopijo,

Ce  močna, zvesta roka varje jo.

Ni dans še le pričela Tvoja slava,

Je davno znana svetu krog in krog;
Saj si slovita učenosti glava,

Le v veči čast Te je posvetil Bog.

Al kdar morje v nevihti se vzdiguje,
Valov penečih šum čolnič topi,

In vsim mornarjem upanje ugasuje,

Ko zvezdo zadnjo čern oblak tamni:

Takrat le modra glava čoln voditi,

Le močna roka ga rešiti zna.

Takrat ni varno vsak’mu ga zročiti,

Tu voli On. ki serca vsih pozna.

Ozri okrog se, silni so valovi!

Kdaj bo njih šum nehal, kdo ve?

Le silniši bučijo še vetrovi,

Serce le malo, malo upat’ sme'.

Al glej! pomoč nar bliže nam je v sili,
Veseli zapušena čeda se;

Gospod, Pastir nebeški se te usmili,
Pastir od Njega zvoljen varje te.

Al v hudih časih se Ti zaročila,

Nevesta čista je s tesnej’ vezjo,

Skerbi velike Ti je izročila,

Z Njo, za Njo boš terpel in zmagal z Njo.
To duši bistri pa je Tvoji znano,

Ki se povzdiga prosto nad zemljo,

Vdan sprejmeš težo od neba poslano,

Poznaš jo, in pripravljen si za njo.

Dan, ki je Rimu dal svet’ga Očeta
Ljubljani srečni Tebe škofa da,

Zatoraj pa, kar Njemu svet obeta,

Z njim Tebe tudi zadevati zna.

Al brez strahu! Oko njegovo čuje,

On svojih ljubljenih ne zapusti;

Naj se vihar — naj se pekel vzdiguje,

On zmagal bo že tu, in v večnosti.

Ne bliš, ljubezen serčna Te pozdravi,

Ki v hrepenenji se rodila je,

Ljubezen, ki podverže ude glavi,

Ki sebe Ti zroči in svoje vse.

Al z nje ne bo zaupanje nam svesto
Kipelo v sercih, ljubi bratje vi?

Ker vidimo osrečeno Nevesto,

Ne bomo upat’ smeli lepših dni?

Sprejmi poklon ponižni domovine,
Ljubezni Tvoji se priporoči;
Postav’la Ti spomin bo, ki ne mine,
Tud ona ve ljubezen ceniti.

O ni zastonj, ni prazno nje veselje,
Komu zaupa, ona dobro ve;
Zatorej so pa njene serčne želje,
Spodobno, Oče! počastiti Te!

Velike, mnoge res so naše nade,

Al veči naše je zaupanje,

Dvomit’ bi mogli scer nad močjo gnade,
Ki Te Pastirja nam zvolila je.

Zvesto, po moči hoč’mo podpirati
Roke Ti prečastite, o Pastir!

Molitve vnete za Te pošiljati
K Očetu, ki je vse dobrote vir.

/J,


' n n-E-i,

■oogc

»«Bp e  Deum“ škofija Ljubljanska vesela —
Vesela le danes iz serca zapoj!

Radosti bobnevaj vsa Krajnska dežela!

Prišli zaželeni dans Oče so tvoj.

Tvoj Oče so, glej! in tvoj sin domorodni,

Ki večni Pastir ti pastirja Jih da; —
Zato le priserčno o Njihni prihodnji
Zaukaj, raduj se, zahvali Boga!

Zvonovi glasite vesele novice

Čez Koren, čez Nanos, čez kerško polje,
Od Vrem do Motnika, od Vač do Savice,
Od verha Triglava v Horvaške meje!

Mladenči veseli dans maje sadite,

Otroci berite cvetlice lepe,

In vence Očetu, dekleta, pletite;

Naj stari, naj mladi naprot Jim hite!

Očetu vsi proti otroci tecimo,

Serce Njih za blagor naš vse plameni,

De žegen očetovski od Njih zadobirno;

In s serca naj slednjiga glasno doni:

Pozdravljen bod’ Oče od svoj’ga naroda,
Pastir apostoljski nad vse spoštovan!
Pozdravljen, izvoljen’ Maziljen Gospoda!

Od samiga Jezusa nam si poslan.

Naj dolgo ohrani previdnost Te sveta,

Naj dolgo Te zveste ovčice časte!

Oh časi so hudi, — brez varha, očeta
Nam žuga povsod le pogin in gorje. —

In kadar pred sodnji stol Božje pravice
Pastir naš nar vikši poklical nas bo,

Naj zbrane krog Tebe nas zveste ovčice
S pastirjem vred pelje v presveto nebo.

Tak' bomo molili vsak dan in prosili
Vsi vneti za Tebe, Ti vdani s serca,

In večniga vedno Pastirja hvalili,

De zdaj nam Očeta tak miliga da. —

In ti pa osrečena Krajnska dežela,

Zaukaj še enkrat s polnosti serca!

Očeta nar bolj’ga si danes prejela;

Le ukaj, raduj se, zahvali Boga!

Vesčli se Krajna, raduj se Ljubljana!

Naj slavne se pesmi Očetu glase
Od Kulpe, Ipave, do mej Koratana
Naj hribi, doline radosti done!

(Sflegenljett ka fnerltdjfn €tn3ttgc0 Sctner fnrjtlrifdiofltckn (ftnakt!

itti 1|n^raiiriiigst£n Ifndjgctmnmi I|ran lemi

®i»TH®L®ILffl® WI®MS1»

Dr. ber (Tljcoloflir, .furflOiirljcif in CniDnrfj ifcc. (te.


©ebrucft bei Sofef OSlasnif.



• ja 1 %

■vh fb  ul

■' ' - '■ :■

,

-

. ii-i ■ j iism:-.-

te mtd) bet Stoter, farad? bet Jpett, gefenbet
f  ©o fertbe td?, geliebte Sunget dud),

Žvanut bte ttiafat bež langen 3ttfaumž enbet,

2luf drben fefi begtimbet fet metn ttieid?,
25et S0?ertf(^en <§etj jum Jpimmltfdien ftd? menbet,
3«t dtoangeltutn ftit atte gletc^,

3tuf bafi etfiittet, maž gefd?rteben, metbe:
dž mtrb etn .§ttt nut fetn unb etn e -§eetbe.

©o ptlgerten bte etfien ©laubenžboten

3m ftommen dtfet fott bott Sanb ju Sattb,
©te fnii^ften um bte Sebenben unb Sobten
2)ež dlfaifienfaumž befeltgenbež aSanb,

Unb menn aud? ©tirane bet ffietfalgung brcfatett,
©tetž tettete bež §ettn ftarfe ^anb —

©o falgte tetc^et ©egett faren ©Britten
3nt ©olbipalafi tete tn bet 3ttnten -gmtten.

©o fomrnjt aud? 2) n auf bet Sfaoftel SBegen
3ut ^eerbe, bte 2)tr treu ergeben tft,
S3etttauenb ffattigt 2)tt jebež Jgetj entgegen,

2)až fetnet -§etmat ©tfan itt 2)tr begrifat,
din neuet Dbetfart erfaeilt ben ©egett,

9tuž bem bte gutte reifaer Onaben fitefit.

2>te aStlber, bte ftc^> ba bor unž entfalten,

©tnb ja bet etfien jittfae liebltfae ©efialten!

2)n bommfi jtt unž tn ffameter 3Mfung Sagett,
2Bo fetnbltd? ftd? bte SBelt etfaebt im ©trett,
Sffio felbfi att $ettt ^elž bie 2Bogen ffalagen,

3n ©tiirmen etnet totlb bemegtett 3ett,

2)a Ifafat ež fiod? trn jtamifa bte 3ai?ne tragen,
aSoran bet gifater, ben bet §ett gemefat,

0b aud? bet .ffatte Sftafate ftd? etgtefen —

2>ež «§etten SCcrt mtrb fare fttforten f^Iie^ett.

2)u ^tafi d  Jpeerbe, nun ben tteuen >§trten,

3n dt?tifit ©etft bet Itebltd?fte SBcretn,

2Cte ftttftet atte Smgenbett 3fin jtetten,

2Bttb dt bit ftetž etn mtlber gifaret fetn,
2)et ©itten ^offnung, tufenb bte ffieritrten
Setritt dt fetne ^etmat, unfer Jltain,

SBemt mit nad? fetnet Settung mtrfen, leben,

Sttb unž bet <§ett aud? fetnen ©egen geben.

. • - - ; :t‘

VAi'Sw<  //r-.;', vA ibt >v(\  , :’A\^  rJ^bim vi'|  f'

.(ivi 1 ' V)[Mu.  siiailvft ,chi soriof ’o£

, :..injmnl  k  A v\  si? ii i-ir< i .

v t . ; / 'M  'bii i ;•■ ;■ o i.l, .'. ■ •“

l  31 !» ‘ ' •.

, ;r. '.r: .ri *.Vi/ ’n

. ’ . »jiit i ; k.'. h  j s o iia/ S©' ■

• :  k;*,- ’ • •

ntfris tio vjohof/lu o S
bj ifoi ^; v : :i) s: ,;ii :: ii 1  w.A

/ni $ii».  nsdtiMs']! 3id um. dMhiiirt *i&

. '.•■ v.:' '. jr,V  . ;v-
im-b ‘vid srn . i- juir;;
o' \r/ ii A m s A.  ... . ’ o

"i" . tr j(Ti i, V.vj  r j’v  oS> •

.'•■■ - '• 1  ■ ..: V .. j' , . 7 >  ;

!/ m’'» 'B iJitifi  o®

v;; - .- 1 ,

./ : 'r v K  . : '

4 sii. ;pA  • '. ni l»iriisc]> mhjj? «»!£

, tiv ■ ■. i rj r*. -f r ''i

1/ n i-/:  <> ?r..y ■ ' rti' j 8: '

' iniJfifrj© Ml.-ail  tnffjn zod

S

,:: 3 p'£ 'n^ai b] ni i«H ;j$ iitS'

,'-1134. -Itrff no;/ •" sia 5 b:s <»<&

»vod ml., ovuiiv.: !;;i

A. d.;; so ......o v d’ '"m» O

! ,tn.| 3 ii^ 1 i:o*f?oT^ -.Aai  m'i l J  nsm& fes* •-•

v«sWf :  iisjna. ind ji»ii•■, , c-fjj&t » 3 ?

. iir. i-niforiUii  jod yis®

. , .- : ■ . . .. . s ; ;.. v : . , \

vr. . .;!..( iih fi :[ v: 1  j  ■. • / '

: • .. : ' 5  Al  • l... .-v 30  2  •

'. ■ v  iihH®

: voinsj $r,;j ifot ntvA 1! '

. o :.y :  M v .vT". v.' :  0 : : V •. '

/

>

> O.SV,