Z ZADNJE SEJE SKUPŠČINE OBČBVE DRUGEGA MANDATA
Delegatski sistem in kmetijstvo
Na scji občinske skupščine, ki je bila pretekli teden, so delegati potrdili poročilo o delu skupšči-ne obdne v mandatnem obdobju zadnjih štirih let in poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov skupščine občine v zadnjem letu.
Največ besed nrfoanizmu in komunali
Delegati so ugotovili, da se skupščinski delegatski si-stem vse bolj uveljavlja kol del političnega sistema socia-Gslionega samoupravljanja tudi v naši občini. Delegatski sislem je postal življenska potreba, saj ga delovni Ijudje in občani sprejemamo kot svojo usmeritev. Delegatski skupščinski sistem si je mOčno prizadeval za uresničeva-- nje in uveljavljanje stališč in programov, ki jih je dele-gatska skupščina tudi sprejemala. Dejstvo je, da se zave-damo pomcna delegacije z vidika delegatskega povezo-vanja in odločanja v skupščini dmžbenopolitične skup-nosti. Poudaiiti pa je trcba, da je delegacija zbora kra-jevnih skupnosti neprimemo aktivneje sodelovala kot naprimer zbor zdmženega dela, bila je bolje vpeta v samoupravna dogovarjanja.
Glede na to, da so o večini zadev delegati morali razpravljati na ločenih sejah zborov, naj navedemo po-datek, da je zfaor krajevnih skupnosti na svojih sejah obravnaval 267 zadev, prav toliko tudi zbor združenega dela, dmžbenopoUtični zbor pa 132 zadev. Na skupnem zasedanju vseh zborov so delegati obravnavali 202 zade-vi in prav toliko je bilo sprejetih tudi odločitev. Po strukturi je mogoče zadeve, o katerih so delegati najče-šče razpravijali, razvrstiti takole: urbanizem, komunalno
in stanovanjsko gospodarstvo, družbeno planiranje in programiranje, področje financ in davkov, področje družbenih dejavnosti, področje gospodarskih dejavnosti, področje dela izvršnega sveta, upravnih organov in skup-ščine občine in mesta, kadrovsko in štipendijsko področ-je in tako naprej. Nedvomno je področje gradbenih zadev in urbanizma ter komunalno področje eno najzani-mivejših področij in deležno najpogostejših razprav v skupščini, saj to področje najbolj zadeva občane in de-lovne ljudi v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, hkrati pa je tudi odraz potreb in hotenj za čim hitrejšo in čim učinkovitejšo rešitev perečih proble-mov na teh področjih. Zagotovo lahko trdimo, da so delegati in njihove baze temu področju posvetile poseb-no pozornost, čeprav tudi ostala področja niso bila zapo-stavljena.
Ne glede na nekatere pomanjkljivosti, ki tudi v drugi mandatni dobi še niso bile odpravljene, pa so se delegati strinjali z ugotovitvijo poročila skupščine, da je delegat-ski sistem v drugem mandatnem obdobju prešel začetne težave in postal del naše vsakdanjosti, način našega odločanja.
Veliko delo je bilo opravljeno tudi s strani izvršnega sveta, izvršilnega organa skupščine, ki je v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovoren skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje sprejete po-litike ter za izvrševanje odlokov in drugih aktov skupšči-ne, kot tudi za delo občinskih upravnih organov in orga-nizacij. V svojem poročilu je izvršni svet zajel globalno problematiko, prizadevanja izvršnega sveta in z njimi povezane uspehe, dileme, nasprotja in interese in tudi vpogled v rezultate in učinkovitost dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
Probleme moramo rešiti, ne le nakazati
O poročilih so na seji razpravljali tudi delegati. Iz krajevne skupnosti Kolezija je prišla pobuda, naj bi poročilo zajelo tudi shemalični prikaz, tabele. Le-te naj bi pomenile v bistvu osebno izkaznico občine, vsebovale pa naj bi število kmetijskih površin, urejenih cest, kana-lov, vodotokov, pa varstvo olrok, črne gradnje, dolgovc občine, pa telefone' število govedi, opuščene kmetije, vikende in podobne podatke. Sicer pa je tudi ta krajevna skupnost potrdila obe poročili, prav tako kot tudi KS Milan Česnik, ki pa je izncsla konkretne pripotnbe za izboljšanje vsebine delegatskega (xlločanja. Mnenja so namreč, da moramo vse probleme, ki še niso rešeni, ne le nakazati, ampak tudi pripeljati do konca, da moramo izboljšati povezavo delegatov z občinskimi upravnimi organi, da moramo poiskati ustrczen način dela, ki bo omogočil, da bodo naši delegati v republiški skupščini lahko konstraktivneje sodelovali, da bo prišel glas baze tudi do republiške skupščine. Podobno, pravijo, velja tudi za mestno skupščino. V krajevni skupnosti Miian Česnik tudi menijo, da je treba vzpodbuditi združeno delo k večji ak'ivnosti, kar naj bi se odražalo tudi v konstruktivnejših sejah zbora združenega dela, v poroči-lo pa, da bi veljalo vnesti tudi poglavje o mestu in opravljenih nalogah skupščine v okviru stabilizacijskih prizadevanj in nadzora investicij.
Za več hrane in boljšo preskrbo
Delegati občinske skupščine so se odločili, da bodo delovni Ijudje naše občine namensko zbirali sredstva za razvoj kmetijstva in boljšo preskrbo. Za kaj pravzaprav gre?
Za uresničevanje razvojnih ciljev na področju družbe-no organizirane proizvodnje hrane v srednjeročnem ob-dobju 1981-1985 je bilo s planskimi dokumenti dogo-vorjeno, da bo proizvodnja hrane v Sloveniji pokrivala 85 odstotkov potreb. Vendar pa je že prvo leto izvajanja
srednjeročnega načrta pokazalo, da so prav ključne nalo-ge pri ustvarjanju pogojev za razvoj kmetijske proizvod-nje v največjem zaostanku, zato je skupščina SRS spreje-la dva interventna zakona s področja kmetijstva. Za izvedbo nalog skupnega pomena za Slovenijo je z zako-nom o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za interven-cije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do 1985 uveden poseben republiški davek iz osebnega dohodka delavcev in sicer po stopnji 0,4 odstotka. S tem zakonom pa je tudi določeno, d#lahko za zagotavljanje sredstev za interven-cije v proizvodnji hranc na ravni občin občinske skupšči-ne z odloki predpišejo posebni občinski davek iz osebne-ga dohodka delavcev.
V naši občini smo, na omenjeni seji skupščine, tak odlok tudi sprejeli. Gre za odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985. S tem odlokom smo se torej odloči-li, da bomo iz brutlo osebnih dohodkov odvajali 0,4 odstotka sredstev.da so to strogo namenska sredstva, ki pa bremenijo vse delovne Ijudi. Sredstva se bodo usmer-jala v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane. Odlok o ustanovitvi tega sklada so delegati naše skupščine tudi potrdili. Po-sebni davek iz osebnega dohodka delavcev se bo začel obračunavati iz osebnih dohodkov, izplačanih po 21. aprilu 1982.
Poglejmo še, kam bomo ta sredstva usmerili. Uporabili jih bomo za namene, ki jih opredeljuje zakon o interven-eijah v kmetijstvu in porabi hrane. zlasti pa za pospeševa-nje kmetijstva v občinah Ljubljane po sprejetih občin-skih programih, za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi, za zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje, za pospcšcvanje vzreje in ulova rib, za delovanje kmetijske pospeševalnc službe, za na-domestila dela obresti pri sredstvih, danih iz sredstev hranilno kreditnih služb, za pč)spešcvanje kmetijske pro-izvodnje v hribovskih območjih in za zagotavljanje pre-skrbe mesta Ljubljane z mesom, mlekom in drugimi proizvodi osnovne preskrbe.
NINA LEGAT ČOŽ