ZARES NESPODOBNE BASNI. To je obsežna knjiga* verzificirunih kramljanj o živalskih lastnostih, kakor se za basni spodobi, pa ne samo to, še drugačne puščice in anekdote so v knjigi, in ker so napisane gostobesedno, so raztegnjene v daljše ritmiziranorimane konstrukcije. Po zgledu starih mojstrov Ezopa, La Fontaina in Krilova je tudi Bordon nagnal v svoje basni cele črede najrazličnejših živali. Ampak v tem primeru ne gre za navadno zoologijo, temveč za zoologijo človeških značajev in lastnosti. In vse bi bilo prav, če vsega tega ne bi brali že v šolskih berilih, tako pa nam Bordon s svojimi basnimi spet vsiljuje občutek zamudništva, ki ga v našem literarnem razvoju s takšnimi literati kar umetno vzdržujemo in podaljšujemo, da ja ne bi prišli kdaj na zeleno vejo. Tudi Bordon bo kriv zaradi svojih basni, ker nas bo ta neprizanesljivi občutek grizel naprej. Kajti namen basni je v njeni prosvet-ljensko poučni orientaciji, v nazornem vzgojitvenem poslanstvu. Ali niso teh nalog prevzele literaturi druge panoge duhovne dejavnosti in bi torej vendarle kazalo — če že človek hoče pisati basni in z njimi izpovedovati svojo sodbo o svetu — iskati ustreznejših oblik našemu času in sedanji stopnji razvoja literature in njene funkcije?
Sicer pa ima Bordon med svojimi »nekakovšnimi pripovednimi pesmimi ali podobnim branjem« tudi aktualne teme; verjetno naj bi v tem primeru veljala oznaka »nespodobne« basni, medtem ko naj bi bile tiste klasične, po svoje povedane zgodbe o živalskih značajih »nesodobne«; zato je torej p na sredi v oklepaju. Ampak človek kljub volji ne odkrije nikakršnih nespodobnosti v njih, vse je tako krotko in nedolžno, v stilu poante verzificirane pripovedi Ob večni cesti imodrost, ki iz otroških ust prihaja, / nas marsikdaj z začudenjem navdaja«; v Pavlihi ali v drugih humorističnih kotičkih je povedano skorajda bolj nespodobno. Manjka jim torej ostrine in pa zadetkov v črno. Nekakšna neduhovita nagajivo hudomušna kronika zadnjih let je podana v teh aktualnih anekdotah — za dolgočasenje in ne za vznemirjanje.
* Rado Bordon, Nes(p)odobne basni. Nekakovšne pripovedne pesmi ali podobno branje s pojasnili vred. Založba Obzorja 1966.
1152
In zato so Bordonove basni zares nespodobne, ker niso takšne, kot bi morale biti, da bi bile izzivalne, ker so prenedolžne, preveč gostobesedne, in ker so verzi, v kakršne so vklenjene, stesani s tesarsko cimrako, namesto da bi bili napisani z duhovitim peresom. Manjka jim torej satiričnosti in izvirnih oblik.
Poanta pesmi Vsakdo ima svoj posel je zato avtorjev bumerang, ki ni zadel ciljev in je razrezal drobovje lastnega verzekovstva:
Hudo je, če še časnik natiskuje,
kar kdaj kak rigavec v ljudi izbljuje.
Zaradi spoštovanja izvirnika ni »časnik« spremenjen v »knjigo«.
France  V urnik
1153