StoMsfc zastin, mcmurUn hudske io!e i itkq*lo\q>	.**
naročnmy>itiuism:re L ~*21. -
Učiteljski
GLASILO „ZVEZE JUGOSLOVENSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“.
Izhaja I- "i IG. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna St. 20, I. 11. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, lirvatsk! Pazin.-' Izdaja „Zveza jugosjovenskih učiteljskih društev v Trstu”, za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. —List je za člane izdajateljice brezplačen,
UpravniStvo v Trstu, ulica Molin grande Hi, I. n. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstn.
Šlev. 1.
GrjmizitcijH.
En« izjavnih napak učiteljstva je, da nima dovolj sociološkega spoznanja. Vtem je za* Čet ek vseh naših neuspehov in še posebno po« liričnih, torej onih, ki so odločali tudi o prav« nem in gmotnem položaju nas samih, našega stanu. Verni sinovi liberalnih dob nismo nik« tiar imeli pravih pojmov o pomenu organiza* cije in jih tudi danes še nimamo. Kdor je videl vse razsulo »Zaveze jugosl. učit. društev« v 1. 1917. in 1918., torej v času, ko so skušali celo »reorganizirati«, bo temu brez druzega pritr« dil. In kdor opazuje nekoliko naše organiza« čne razmere — vzlic osnovanju »Zveze« v Trstu — čuti, kako nekaj ni v redu, čuti, da ni pravega zdravja!
Zavest o važnosti organizacije je poteptal francoski prevrat. Zahteval je svobodo, neo* mejeno svobodo človeka in v nje imenu je razbil vsakršno organizacijo. Organizacija je človeka utesnjevala, kolikorkoli, zato proč ž njo! Lasse faire!
Po onih usodnih bitkah v drugem desetletju XIX. stoletja je pričela velika doba svobode, bogastva, sijaja. Stroji so prišli, pehali v nižine stotisoče samostojnih obrtnikov, mašinelno delo se je širilo, dežele so se industrializirale, Angleška posebno naglo. Tvomice so rastle, kakor iz tal pričarane, svet je šel velikemu življenju nasproti. Toda svobode, svobode! Prostih cest, prostega' razmaha! Ni sreče brez svobode! Trgovski in zdaj tudi že industrialni kapital sta imela prosto pot. V tvornicah 16 urno delo, delo ponoči, delo otrok in slabot* rih žensk, čim več ljudi, tem manjše mezde. Če kdo zboli, naj se umakne, saj se že drugi gnetejo za njim; če kdo opeša, radi let in na« porov, naj pade, drugi bodo planili v vrzel.
Takrat so se oglasili boječi glasovi, da to ni življenje. V imenu svobode so jih naglo zadu« šili. Začeli so se prvi nastavki organiziranja delavcev in »država« jih je nemudoma raz« bila, ker je morala zaščititi svobodo. Ni trajalo dolgo in pojavila se je nova govorica: tu je ogenj uničil skladišče, tam so razdejali stroje, drugje spet je zletela tvornica v zrak. Ni šlo več dalje! Delavcem je bilo treba dati pravico, da se smejo združevati, da si združeni ubranijo ogroženo življenje, obstanek. To so bili za«
LISTEK
Vi. LočiliŠkar:
Sejalec.
Kade se brazde, sveže razorane, nad njimi vozi se bogastva car.
In v tajnem molku duše svetovdane v kraljestvo svoje stopa oratar.
Krog njega njive, v zarji okopane, in vanj je šinil silen ognja žar, da v znoju svetem oživi poljane, kjer cvet in klas bodočnosti bo dar.
Kaj siliš vetlno ini v srce o zrnju nesrečno - srečnem žalujoč spomin,, ker našlo dom je svoj v bodečem trnju ?
Saj naš sejalec solnce v duši nosi in vrže žarkov nate iz daljin, kot car vesoljstva jih povsodi trosi.
V Trstu, dne 1. marca 1920.
četki novega reda v Evropi, kolektivističnega, ki v današnjih dneh viharno stremi k svojemu višku. Misel organiziranja je spet prodrla in pričela zmagovati in gre v vedno širjih valo« vih dalje; danes so milijoni organiziranih v državi in organizacija sega še naprej, preko mej dosedanjih držav.
Organizacija je veliko sredstvo v borbah življenja. Tako sredstvo napredka, kakor na« zadovanja, sredstvo tlačenja in osvobojevanja, obrambno in napadalno sredstvo. Posamičnik je le kaplja v nevihti, atom v velikem dnev« nem valoven ju. Slednji delavec danes že to ve, le jugoslovenski učitelj še ne čuti dovolj vulgarne resnice. Ne ve, da je v dobi tako dalekosežno in smotreno razvitega orodja, ka« kor je državni stroj, v dobi strnjenih enot, kakor so velike politične stranke, edino samo« ohranjevalno sredstvo le organizacija. Culo in učilo je o Svatopoikovih palicah, a jih ne ra« zume. Danes ima — trenotno,— toliko plače, da živi; le da živi in nič več. In to glejte, zadošča, da ugasne se ona iskrica za organi« zacijo, ki jo je morda netila naša polstoletna beda. Ali dejstvo je, da se je Beieninijev za« kon dosegel s silo organizacije, z junijsko stavko učiteljstva vse Italije in vsa naša sle« pota ne izpremcni tega! In dejstvo je. da ima Bereninijev zakon tudi svoje slabe strani! Doslej smo imeli pravico do pokojnine, četu« di neznatne, z desetimi in tudi s petimi leti, če smo postali v šoli nesposobni za delo. Odslej? Kako odslej? Ali res šele s petindvaj« setimi? In s kakšnimi prejemki? Morda s ta« kimi, da bi ne bilo mogoče živeti.
Se drugo, večje vprašanje je, vprašanje našega pravnega položaja. Ali vemo dovolj, da je ta najbolj odvisen od naše organizacije? Ali vemo, da je človek sam sebi najboljša opora? ,Ne, učitelj nima toliko zmisla za svojo organizacijo, kolikor ga ima zadnji delavec. In vendar je delavcu lahko, odloži kladivo in gre drugam; dobil bo delo, če le hoče delati. Učitelj? So tovariši, ki so že pred vojno bili v službi, pa do danes ne morejo dobiti mesta-A bi delali radi, radi; delo je njih obstoj! Z vsemi prošnjami, z vsemi ponižanji ne morejo do kruha! In tisti, ki imajo službe? Koliko je njih pravic, pridobljenih v dolgoletnem delu? So li gotove? Koliko časa bodo še veljale?
MJ im lin' I' •*' M.	.'!■	JlMBTCgg-g'. J ■ .■.IfJfjg
Prireditev jržntkeM učit. društva" pri Sv. Ivanu.
„ Družabni večer", ki ga je priredilo „ Tržaško učit. društvo” v čast učtteljskiin delegatom, je privabil k Sv. Ivanu toliko tovarišic, tovarišev in drugih.gostov, prijateljev učiteljstva, da je bila prostorna dvorana Narodnega doma popolnoma zasedena. Točke pestrega vsporeda so se vrstile precej hitro in so bile za ta večer izbrane res s srečno roko,
Fred vsem moramo pohvaliti pevski mešani zbor, ki je pod spretnim vodstvom tov. Venturinija dobro naštudiral v kratko odmerjenem času par pesmi, izmed katerih je ugajala posebno večnoiepa narodna „Gozdič je že zelen '. Tudi četverospev „Svračanje“ je bil izvajan primerno. Izven programa pa je nastopil na splošno željo kvartet postojinskih tovarišev: VI. in Metoda Požarja, Fr. Starmana in Iv. Kopača. Zapeli so nam Gerbičev ..Slovanski brod" tako lepo, da so morali dodati še eno „Podoknico“. Posebno dober utis je napravilo, da so izvajali svoje točke na pamet. Vsi glasovi so jim izurjeni in nastopajo z gotovostjo, a zlasti je basist vzbudil splošno pozornost, ker razpolaga z lepim, obsežnim in bla-godonečimglasovnim materijalom. Prisrčne ovacije
Lelo S.
Dejstvo je, da smo danes odvisni od samo* volje in trpke prijaznosti oseb, namesto od jasnih in nepodkupnih določb zakonov. In ka« ko poslej? Ali hočete, da smo učitelji, s častjo neodvisnih ljudi, ali pa naj bomo šahove figu« re, lutke na napetih nitih?
Vadi j ali bodo z nami po lastni volji in brez naše volje, če ne bomo imeli opore % trdni, živi organizaciji. Vadi j ali bodo .s pomočjo na? ših napak, naših strasti, naše sebičnosti, naše pohlepnosti, našega užaljenega samoljubja, skratka: vseh onih naših zlih nagonov, ki jih lahko vpreže. kdor ima vojke v rokah. To je bila običajna zgodovina našega stanu, davni grenki delež našega kruha. Vadljali bodo z nami in godilo se nam ko po zaslugi. Zakaj organizacija ni le najboljše sredstvo šibkih, temveč ustvarja tudi zmisel skupnosti, zatira zle nagone, najusodnejše sovražnike skupnih koristi, ublažuje jih in izločuje, kaže njih po« gubnost in opozarja na cilje, da jih iažje dose* žemo po strmi, težki pot: osebnih slabosti in mimo nevarnih prepadov majhnega egoizma majhnih ljudi, brez katerih, žal tudi naš stan ni. Obenem daje organizacija zavest moči, ka* dar je posamičnik v trdi preizkušnji borbe. Sam očiščen, ker vidi jasno, da ima skupne cilje s svojim tovarišem, sam popolnejši, ker je premagal, kar je slabega, nizkega v njeni, bo toliko večji, toliko močnejši, kadar bo stal v boju proti krivici in nasilju. Kolikor moč* nejši bo, toliko lažje bo zmagoval. Korist bo imel on sam in jo bodo imeli vsi.
Šeststo nas je, komaj kaj več. Tisti na. ki stoji ob strani: ali ne vidi, ali je slabi
..Uftteljskom listu" — istarskl Hrvat.
Piše Vice Orl ja!:.
Proredili se naši učiteljski redovi; raštrkala se četa is tarski h hrvatskih uzgajatelja; naše duše regbi smalaksale, obamrle, zalutale. Ra* tom podlegnu mnoga zelena grančica na uči* teljskom stublu; drugi se raštrkali kojekuda tražeči domovinu, tl trečim delom zavladala tekom rata u duši nekakva teskoba, mučna trgavica.
Kroz pet ratnih godina učitelj se borio sam proti sebi: duh i savest proti telu. Savest i zva* nje nalagalo mu da idealno radi na školsko«
katerih so bili deležni vrli tovariši, so bile tud’ izraz veselja, ki nas navdaja naprani tovarišem od skrajne meje, ker so se odzvali našemu klicu, ter so prišli v naše vrste, da skupno dosežemo iste smotre.
Pohvalno je omeniti dvospev tovarišic Anice in Jelice Čok. Dve lepi romanci pa nam je podala čustveno in umerjeno tovarišica Avrelka Sanci-nova, k: ima lep in blagodoneč sopran. Spremljanje obeh točk je odpravila spretno tovarišica Fr. Ščekova.
Tudi tov. Pahor nas je s svojimi goslimi prijetno iznenadil. Raffova „Cavatina“ je bila prav dobro podana in je izzvala buren aplavz občinstva. „Mazurka“ Wienjawskega pa je težja skladba, ki ji mladi goslač ni še popolnoma dorastel, da-si je tudi 2 njo rešil častno svojo nalogo. Vesteu spremljevalec mu je bil tov, K. Vovk.
Na vsporedu je bila še deklamacija Gregorčičeve pesmi »Naš čolnič utrnimo", katero nam je podala tov. Čokova čustveno a umerjeno, kakor je pač potrebno pri proizvodih »Goriškega slavčka". Veseloigra »Popolna žena" pa bi bila lahko brez škode izostala, ker je pregostobe-sedna, brez dovtipa in je bila podana tudi precej šolarsko-diletantsko. Drugič tedaj tudi v teni oziru boljše izbere in solidnejšega izvajanja.
Iv. Vouk.
uzgojnoj ledini, dočim imperativ egzistencije teran ga u borbu za svoj život i svoju krv.
Umreti? Ne! živeti moram; moram sačuvati život svoj za buduči rad, za huduči život. Pod tim teretom života i borbe za vlastito biče za* muknu privremeno glas duše i savesti naše, te se bacismo u vrtlog - borbe. Mnogi prevršiše meru bacivši se va polje spekulativnog rada. Trpišmo duševno i telesno. I naša je škola trpel h. Nažadovasmo. Preletismo vekove una= tyag,- u tanina okrutna stoleča. Ratna hura ne poštedi ni -učitelja. Borasmo se svak za sebe; postasmo puki individualisti te egoisti, tko veči, tko man ji, več prema svojem tempera* mentu i karakteru. Za kolegijalnost se mnogo ni j c pitalo. 1 naša mladež nam zaosta, zastran* ei, zakržljavi.
Učiteljska društva kao da izgubiše svaku vrednost. U mlinu gusle ne valjaju. Ratna oluja nam odnese naše udruženje i glasilo »Narodnu prosvjetu«. A i drugo naše učitelj* sfco krilo, »Hrvatska Škola« umre istom smr* eu ... Neka! nek nastane naše zvanične i na* rodne nesloge: izvanjske i unutarnje. Vreme leči; vreme gradi i ražgradjujc; — rat je uči* nio svoje. Zamukosmo. Učiteljski slabiči i ne* učiteljske duše pogreznuše, drugi potonuše. Čiste učiteljske duše ipak pohraniše svoje ideale netaknute duboko u srcu. Novo sunce probudit če ih na novi život, te če postati pot* puni ljudi, da, učitelji ljudi.
fc <■*
Rat je mnogo razorio, mnogo je i popravio, i požurio prepolagani predratni razvoj na* ra vi. .. Sto Bog ujedini jezikom i krvlju — bi razdvojeno. Greši naši proti naravi nam se osvečivali: bili smo roblje, puko robi j e, a mo* gosmo jašiti konja. Ratna bura nam odnese učiteljska naša društva i glasila — rat nam radja nova i mlada, prirodnija i puna života. Rat nas približi, složi ujedini: krv nije voda.
Sila viša nas dovede na istu ravnu cestu. Zaplesasmo duhom preporod jeni isto narodno kolo. Tako se pojavi učiteljsko društvo za či* tavo zaposednuto područje, tako izadie »Uči* teljski List«. — Da si mi zdravo! Obamrle učiteljske duše privadjaj k svesti; zaspane budi; duhom žive i zdrave oduševljuj i čeliči: svima podavaj krila ushičenja i rnoralnog preg* nuča. Dobro i plemenito hvali, zlo i nemoralno kudi i bezobzirce. Spajaj naše duše u pleme* nitom radu za čovečanske; narodne i učitelj* ske ideale. Budi zublja prosvete, simbol jedin* stva, poticalo rada: budi bič nehajnika u vrtu učiteljskom. Budi naš ponos i zrcalo duše naše.
LI to ime da si mi zdravo!
Ustanovite!? „zveze JusoslovensKiti atitelisklh dniStw“ v Trstu.
Uvodna beseda.
Ne bomo peli visokih himen uram. ki smo jih živeli one dni, ko smo ustanavljali organi* zacijo, ki naj zbere razmetang ude našega te? lesa. Živeli smo te ure, ker smo jih morali živeti; prišli so ti dnevi, ker so morali priti... Kajti taka je postava slehernemu življenju: samo iz sebe raste, ker hoče k svobodnemu, toplemu solncu! In tudi če ga viharji razma* jajo kakor drevo globoko ... globoko v kore* ninah, zanj ni smrti, ni konca, dokler se še v njem pretaka moč krvi, večnosnujoče krvi ...
In v nas je še, bratje, žive krvi, ker nam jc niso izpila dolga leta vojnih nadlog! In v nas je še vere, da nam vzraste iz te krvi moč, ki bo dajala obliko in vsebino našemu življe* nju. Rodila se je iz ljubezni, ki nas veže na to rodno grudo, na kateri so ši postavili naši ljudje ognjišče, da se pod južnim podnebjem navžijejo božjega solnca.
Naše delo je veliko in težko! Ohraniti mo* ramo rodu vse dobrine, ki jih je imel; zaceliti moramo rane, ki mu jih je zadala nemila živ*
1 jenska usoda .. . da, še več: pokazati mu mo* ramo pot, ki pelje k odrešenju, duševnemu in telesnemu!
L o jc bila misel, ki je živela v nas takrat, ko smo ustanavljali svojo organizacijo.
A še ena jc bila skrb, ki nas je navdajala v tistih dneh!
Nespameten človek bi bil, ki bi v skrbi za družino pozabi! sam nase. Kajti, ktior hoče tujemu življenju dajati smer, mora biti sam življenja zmožen in vreden. Mi hočemo vzeti v roke življenje svojih bratov, a moramo na* ravnati tudi svoje na pravo pot. Kdor hodi
po tej poti sam, pa le s težavo doseže svoj cilj. Polovičar jc, ki sc ne zaveda svojega človeš* kega dostojanstva, svojih dolžnosti in pravic. Treba je tedaj združitve sil in moči, da bo delo temeljitejše in koristnejše splošnosti in posamezniku.
In to je bil drugi namen, ki smo ga imeli pri ustanavljanju svoje organizacije!
Danes je že ustvarjena in začrtani so že glavni temelji našemu delu. Naj bi seme, ki ga hočemo sejati, obrodilo že v prvem letu obilen sad; to je želja, ki jo pošiljamo v svet v svoji prvi uvodni besedi!	S.
<»	#	*;t
Ustanovitev »Zveze jugoslovenskih učit. društev v Trstu«,, organizacije, sloneče na strokovnem stališču, ki bi združevala vsa uči* teljska društva zasedenega ozemlja v trdno falango z jasnim strokovno«kulturnim in sta* novsko*gospodarskim programom, je bila vsled izprememb na državno*političnem polju nujno potrebna. Zato so se, na poziv učitelja A. Germcka, zbrali v dneh L in 2. februarja t. 1. pri Sv. Ivanu delegati vseh v naših pokra* jinah obstoječih učiteljskih društev in so usta* novili »Zvezo«. S tem so obudili k življenju organizacijo, ki naj skrbi v prvi vrsti za jugo* slovensko šolstvo v splošnem in naj ščiti tudi moralne in materialne koristi učiteljskega stanu. Samo ob sebi je umevno, da spada v delokrog učiteljevega dela tudi kulturno in vzgojevalno delo izven šole, in zato je »Zveza« ustvarila, kakor poročamo že na drugem me* stu, poseben odsek. Da bo vse naše delo od* sevalo ne samo med stanovske tovariše, ami* pak rudi v ostalo jugoslovansko javnost, bo izdajala tudi svoje glasilo »Učiteljski List«, kjer se bodo obravnavala poleg strogo strokov* nih, tudi obče kulturna vprašanja, ki bi ute* gnila zanimati tudi širšo javnost. Toliko po* dajemo v pojasnilo za boljše razumevanje smotra »Učiteljskega Lista«.
O zborovanju samem pa prepuščamo besedo tov. S. Rodetu, ki je s skrbnostjo sestavil o njem podrobno poročilo.
Zborovanje delegatov
dno P februarja 1920.
Dne L svečana t. 1. se je vršilo v slovenski mestni ljudski šoli pri Sv. Ivanu prvo delega* cijsko zborovanje novoustanovljene »Zveze jugoslovenskih učiteljskih društev v Trstu« s sledečim dnevnim redom:
1.	Nagovor sklicatelja. 2. Overovljen je legitimacij delegatov. 3. Čitanje pravil.
4.	Volitev vodstva. 5. Volitev upravnega odbora. 6. Volitev odsekov. 7. Obravnavanje došlih predlogov. 8. Slučajnosti.
Pred polnoštevilno zbranimi delegati otvori sklicatelj, tov. A. Germek, zborovanje in po* zdravi vse navzoče s kratkim nagovorom. Poudarja potrebo ustanovitve »Zveze«, ki bo delovala v blagor narodnega šolstva in v korist, materialno in moralno, učiteljskega stanu. Zato naj bo glavni princip »Zveze« sloga med člani. Nato pozdravi in predstavi zborovalcem zastopnike oblasti, ki so se od* zvali njegovemu osebnemu vabilu in prišli na zborovanje. Ti so: asesor mestnega magi* strata dr. Du Ban, deželni šolski nadzornik M. Paspuallis in okr. šol. nadzornik Kreutzer. Končujoč svoj govor italijanski, želi, da bi oblasti podpirale težnje slovenskega učitelj* stva. ki deluje v blagor šolstva in prebivalstva primorskih pokrajin.
A išji šol. nadzornik Pasquallis se zahvaljuje učiteljstvu za povabilo, prinaša pozdrave gen. civilnega komisarja in osrednje vlade, ter obljublja vsestransko podporo stremljenju učiteljstva glede slovenskega šolstva. Poudarja tudi potrebo edinstvenega nastopa vsega uči* teljstva v kultumo*moralno korist prebival* stva novih državnih pokrajin.
Prehajajoč na drugo točko dnevnega reda, 'sporoči sklicatelj zborovalcem, da je dobil, ko je že imel sestavljen imenik vseh dele* gatov, od podružnice »Slomškove zveze v Idriji« obvestilo o njenem pristopu k novo* ustanovljeni »Zvezi jugosl. uč. dr.«, ki je tudi danes poslala na zborovanje svoja dva dele* gata. Omenja, da je »Zveza« .strogo stro* kovno*stanovska organizacija, da je lahko vsakdo njen član, naj bo pa tega ali onega kultumo*političneg'3. prepričanja. Ker pa more po pravilih stopiti v »Zvezo« le društvo, vprašuje delegacijo, ali je smatrati podružnico »Slomškove zveze v Idriji« ža društvo ali ne.
V drugem slučaju bi moral smatrati oba gori* imenovana zastopnika le za gosta.
Del. Punčuh, zastopnik logaškega učitelj* skega društva sporoči, da je vabil člane po* družnice »Slomškove zveze«, naj bi pristopili k njihovemu društvu, ker bi bila s tem zadeva rešena. V zadnjem hipu sc jc pa podružnica premislila.
Del. podružnice Rupnik pojasni stališče, ki ga zastopa njegovo društvo. Podružnice ni bilo mogoče razpustiti. Tudi niso mogli njeni člani pristopiti k drugemu društvu, ker je to po pravilih »Slomškove zveze« nemogoče, ampak so se raje odločili za direkten pristop k »Zvezi«, ker ta sprejme vsako stanovsko organizacijo; tedaj tudi podružnico, ki je v to svrho odposlala na zborovanje svoje dele* gate. Po kratki debati, katere se je udeležilo še nekaj delegatov, sklene delegacija, da se podružnica »Slomškove zveze v Idriji« sprej* me v »Zvezo« in da se pričujoča njena od* poslanca priznata za delegata rednovčlanega društva.
Nato prečita sklicatelj pravila, ki so bila od točke do točke vzeta na znanje. Na pri* pombo del. Kleinmaverja, da ni v pravilih jasno izraženo, kdo sme biti pravzaprav član »Zveze«, sporoča, da je sklenil pripravljalni odbor pozvati vsa učiteljska društva naj uni* formirajo društvena pravila, da ne bo nepo* trebne zmede. V tem vprašanju sc je posta* vila delegacija n^i stališče, da jc treba v pra* vilih jasno poudariti, da sme biti član »Zveze« le učitelj ali pa veroučitelj, ki poučuje na soli s sistemiziranim mestom kateheta.
K volitvam vodstva opomni sklicatelj, da je treba izvoliti predsednika, tajnika in bla* gajnika. Zato odreja lOminuten odmor.
Po nadaljevanju zborovanja se oglasi k besedi del. nadučitelj Križman, ki izraža v.c* selje nad današnjim dnem, ko polaga učitelj* stvo temelj močni stanovski organizaciji. Opisuje z zbrano in plastično besedo šolske razmere na Goriškem in opozarja na žalostne perspektive za bodočnost. Odpravljeni so vsi šolski sveti, mnogo šolskih poslopij je podrtih, učnih moči ni, učnih sredstev tudi primariji* kuje, tako da moramo s strahom gledat?,' kako naša šola propada in gre k svojemu koncu. »Zvezo« čaka tedaj mnogo težkega dela. Zato ji je treba postaviti na čelo krep* kega, vztrajnega, odločnega in izkušenega moža, ki naj jo vodi po trnjevi in težki poli dela. Imamo pa v naši sredi učitelja*moža, ki je slovenskemu šolstvu in učiteljskemu stanu žrtvoval svoje najboljše sile, in ki bo gotovo posvetil vse svoje moči naši novi organizaciji. Ta mož je naš zaslužni, neustra* šeni tov. A. Germek. Predlaga tedaj v vodstvo »Zveze« tov. A. Germeka za predsednika, tov.
S.	Rodeta za tajnika in tov. K. Gruntarja za blagajnika. Po prisrčni ovaciji tov. A. Ger* meku je bil predlog z vzklikom soglasno sprejet.
Nato je prešla delegacija na 5. točko dnev* nega reda, in sicer na volitev upravnega odbora. Del. Križman je mnenja, naj bi bili v upravnem odboru vsi predsedniki včlanjenih učiteljskih društev, da bo zveza med posa* meznimi člani in vodstvom »Zveze« trdnejša. Delegacija pritrdi temu predlogu in izvoli v odbor sledeče tovariše:
Sežansko učit. dr.: Alojz Hreščak, nad* učitelj. Lokve. Goriške okol. učit. dr.: Ignac Križman, nadučitelj, Domberg. Tolminsko učit. dr.: Rakovšček Jožef, nadučitelj, Sv. Le* cija. Udruženje hrv. ist. učit.: Medvedič Ivan, nadučitelj, Zareč*Pazin. Slov. istr. učit dr.: Leonardis Gregor, nadučitelj, Krvavi potok. Logaško učit. dr.: Punčuh Leopold, naduČiteP, Gor. Logatec.* Postojnsko učit. dr.: Šrej Janko, ravn. mešč. šole, Postojna. Idrijsko učit. dr.: Gostiša Rafael, šol. vodja, Idrija. Tržaško učit. dr.: Gorkič Jožef, šol. vodja, Bazovica.
Z ozirom na odseke, ki jih je treba izvoliti, omenja predsednik, da se je odločil priprav* lialni odbor za 3 odseke ifi sicer: gospodarskega, šolsko*političnega in književno*časni* karskega. Ker je pa dobil razne nasvete, ki se s predlogom ne strinjajo povsem, se nikakor ne protivi morebitni izpremembi predloga-
Del. Pahor misli, da bi 3 odseki ostali, kot je bilo prvotno določeno; vendar pa naj se, vsled različnega delokroga posameznih odse* kov, nekoliko izpremene. Po raznih nasvetih in predlogih, se sklepe, da ostanejo 3 odseki in sicer s sledečim deloTcrogom:	1.	organiza*
torični; 2. šolsko*politični in 3. odsek za izven*
šolsko delo. V te odseke predlaga del. Pahor po 7 elanov. A del. Hreščak misli, da bi bilo bolje za danes voliti le v organizatorični odsek 7 članov, v ostala dva pa le po 5 članov. Ti naj si danes določijo program in poznejši čas bo pokazal, ali je treba število odsekovih elanov razširiti. Ta predlog se končno tudi sprejme. Da se omogoči tem uspešnejše delo« vanje posameznih odsekov, se poveri delo organizatoričnega odseka izključno učiteljstvu iz Trsta, Sežane in Istre, v šolskospolitični odsek se pošljejo tovariši iz Goriške okolice in Tolmina, v odsek za izvenšolsko delo pa se pokličejo učitelji iz Logatca in Postojne.
Pred volttivijo v razne odseke opozori predsednik delegacijo, da bi bil potreben še •eden odsek, ki bi sc imel b a vi ti s perečim vpra* šarijem novih šolskih knjig. Sestaviti bi moral imenik učiteljev, ki bi bili voljni in sposobni spisati šolske knjige, katerega bi potem vod« stvo predložilo pokrajinski vladi. Ta bi pove« rila to važno delo nekaterim učiteljem iz predloženega imenika, ki bi dobili v to svrho tudi primeren dopust. Del. Pahor pravi, da spada ta zadeva že v delokrog šolsko«poli« ličnega odseka; a del. Križman misli, da je Vprašanje vendar tako važno, da bi je mora! vzeti v roke poseben odsek. Istega mnenja je tudi del. Možina, ki predlaga obenem nekaj imen. Po kratki debati sklene delegacija sle« deče: Vodstvo »Zveze- naj čimpreje pozove vsa učiteljska društva, da mu vpošljejo imena in naslove vseh onih tovarišev in tovarišic, ki bi bili voljni spisati šolske knjige. Kakor je bilo že prej omenjeno, predloži »Zveza«, ime« nik pokrajinski vladi v naduljno postopanje.
Nato se je vršila volitev v vse tri odseke, ki je izpadla tako«le:
1. Organizatorični odsek; Hreščak A., Klein« mu ver F., Kulačič M., Opašič A ., Pahor J., Ribičič J., Samec J.
2. Šolskospolitični odsek: Mermolja F., Mo« dna A., Rakovšček J., Rojc J., Urbančič A.
3. Odsek za izvenšolsko delo: Kmet H., La« parne M., Mercina L, Požar M., Turk J.
Ob predzadnji točki dnevnega reda pozove predsednik delegate, naj predložijo še one predloge, katerih ni bilo mogoče vposlati pra« vocasno vodstvu, da se o njih takoj razpravlja in se jih potem v izvršitev predloži kompe« tentnim odsekom.
Ker se nihče ne oglasi k besedi, izroči pred« seclnik odsekom sledeče prijavljene predloge:
L Ustanovitev učiteljskega lista. (Začasno vodstvo.)
2. Zahteva učiteljišča in realne gimnazije. (Sol. vod. Daneu.)
3. Učiteljišče. (Tolm. učit. dr.)
4. List za mladino. (Isto.)	'
5. Odprite meje knjigam! (Isto.)
6. Neplačani tovariši. (Isti-, učit. dr.)
7. »Narod brez šole — narod brez bodoč’ nosti. (Predav. nadučit. Križmana.)
8. Šolske knjige — šolske tiskovine. (Lo« gaško učit. dr.)
9. Položaj našega šolstva. (Statistični po« daiki zbrani iz vseh šolskih okrajev, razen sežanskega.)
Pri zadnji točki dnevnega reda prosi del. Valentič, da bi se zavzela »Zveza« za one učitelje, ki trpe vsled vpoklica v vojno še danes materialno škodo. Vodstvo obljubi, da ukrene vse potrebno in zaključi lepo zboro« vanje, da da tako odsekom priliko, da sc zberejo k prvemu posvetovanju šcs tekom popoldneva. Seje vseh treh odsekov so trajale do poznega večera. Istočasno se je zbralo k seji tudi vodstvo, kf se je konstituiralo tako: Naduč. Medvedič L, I. podpredsednik; vod. Punčuh L., II. podpredsednik; učit. Hreščak A.. II. tajnik; vod. Gorkič J., II. blagajnik; vod. Gostiša R., Križman Ign., Lconardis Gr., Rakovšček J., Šrej J., vsi upravni odborniki.
Zvečer ob 8. uri se je vršil v svetoivanskem Nar, domu »Družabni večer«, ki ga je Tržaško 'JČif. društvo priredilo v čast in razvedrilo delegatom. O tem večeru poročamo na dru« aetn m-estu.
Javno zborovanje delegatov
dne 2. februarja 1920
Qb 9. zjutraj otvori predsednik v istih pro« štorih javno zborovanje. V uvodni besedi se spomni pok. ravnatelja Viktorja Bežeka, pri« iatelja učiteljstva in marljivega delavca na kulturnem in šolskem, polju. Njegova, smrt pomeni za nas in naše šolstvo-nenadomestlji«
vo izgubo. Njegov spomin počastč zborovalci z vzklikom: Slava!
Nato preide k prvi točki dnevnega reda in poda besedo tov.-Hreščaku, poročevalcu or« ganizatoričnega odseka, ki pbroča sledeče: Organizatorični odsek je v svoji prvi seji sprejel nekaj sklepov, ki naj ustvarijo temelj novi organizaciji. Vodilna misel pri tem delu je bila. položiti organizaciji trden temelj. Imeli smo v Ljubljani stanovsko organizacijo, ki se je morala boriti vedno s težkočami finan« cielnega značaja. Zaradi tega so postajali vsi njeni lepi načrti iluzorni. Trdni temelj naše organizacije naj bo finančni temelj. Vsako« mur je jasno, da je danes ustanovljena »Zveza« prepotrebna, ker drugače ne bo med nami nobenega stika. Danes smo navezam sami nase; nikjer nc smemo iskati pomoči, razen v nas samih.
Odsek se je tedaj odločil za članarino v znesku 5 Lir mesečno, začenši s 1. januarjem t. 1.; torej 60 Lir letnih. Od te svote vpošlje vsako včlanjeno društvo »Zvezi« 44 Lir za vsakega člana, ostanek 16 Lir pa pridrži za svoje potrebe. Od 44 Lir odračuna »Zveza« 24 Lir za »Učiteljski List«, ki ga bo vsak član dobival; ostanek 20 Lir pa pridrži zase, da krije z njimi stroške vodstva, upravnega odbora in posameznih odsekov. Vsakoletno potnino delegatom za razna delegacijska zbo« rovanja pa krijejo posamezna društva iz svojega. Kakor je bilo že omenjeno, je odsek sklenil ustanovitev učiteljskega lista, ki naj bo glasnik stanovskih teženj, in ki naj se ime« nuje »Učiteljski List«. Izhajal bo dvakrat na mesec in sicer vsakega L in 16. dne v mesecu. Vsak član ga dobi zastonj, ker so vsi stroški za izdajanje lista, ki niso — bodi mimogrede povedano — majhni, že všteti v članarino. Za urednika predlaga odsek tov. J. Samca, kateremu je za urejevanje hrvatskih člartkov prideljen tov. J. Brnobič iz Pazina. Odsek stoji principielno na stališču, da se urednik in upravitelj lista plačata, ker prevzameta tako vso odgovornost za svoje delo in bodo člani lahko stavili vanje večje zahteve.
Ker je takojšnja ustanovitev nekega denar« nega fonda nujno potrebna, naj vsa društva takoj pobero članarino 10 Lir za januar in februar, ter jo dopošljejo že do konca t. m. v centralno blagajno. Le na ta način bo mo« gr>če odsekove sklepe hitro izvršiti. Do konca junija pa morajo društva pokriti polletno članarino pri »Zvezi«. Kasneje naj se vpla« čujejo redni zneski vedno koncem junija in decembra vsakega leta. Urednikovega hono’ rarja ni bilo mogoče še ugotoviti, zato se pre« pušča odločitev prihodnjemu deleg. zborova« nju. Sprejel se je tudi šklep, da se honorirajo vsi boljši članki in razprave, da se tako da članom vzpodbudo in zadoščenje. Poleg teh sklepov, so se sprejeli tudi taki, ki so bolj notranjega pomena. Naroča se vodstvu, da preskrbi čimpreje potrebne knjige, revije, časopise i. dr. za centralno knjižnico.
Važen odsekov sklep je tudi, da »Zveza« pristopi h kaki drugi, stanovski organizaciji. Taka organizacija bi bila »Camcra del La« voro« v Trstu, kjer so udružene vse ostale stanovske organizacije, ker je strogo stanov« sko udruženje brez političnega programa. Glede na ta odsekov sklep pa vladajo med učiteljstvom različna mnenja. Mnogi mislijo, da ima to udruženje tudi politične tendence in bi bili morda zaradi našega pristopa uža« ljcni v svojem čustvovanju in mi,šljenju. Zato je odsek sklenil, da povabi vsa učiteljska društva, naj se jasno izrazijo o tem vprašanju. V to svrho stavi sledeči predlog: Vodstvo »Zveze« naj pošlje vsakemu društvu pravila »Del. zb.« in naj mu obenem, če je le mogoče, pojasni ustroj in tendence, ki vladajo v njej. Posamezni člani naj se takoj izjavijo o pri« stopu. Če bodo sklepi društev v prilog pristo« pu, naj vodstvo ukrene vse potrebno v to smer. Ako bi se pa v društvih pojavila nas« prot j a, upoštevanja vredna, tedaj naj^e stvar začasno odloži in poroča o njej v bodočem deleg. zborovanju.
H koncu svojega poročila, omeni poroče« valeč, da predlaga odsek, naj »Zveza« ukrene vse potrebno pri vladi, da se vzpostavi »Se« žansko učit. društvo«, da bo moglo zopet delo« vati nemoteno v prilog šoli in narodu. Teme« Ijito poročilo konča tov. Hreščak s pozivom na delegacij o,-naj sprejme vse odsekove pred« loge, ker so kategorične nravi in ker bi pome«
nila vsakršna odvrnitev resno ogrožan-e vsakega dela v organizaciji in izven nje.
Predsednik se zahvali poročevalcu za lepo poročilo, obljubi, da bo storil v zadevi »Scžan« skega učit. društva« potrebne korake in sta v j odsekove predloge v razpravo. Vsi predlogi o članarini, učiteljskem listu, uredništvu, upravništvu in sotrudništvu se sprejmejo brez debate.
O vstopu v »Del. zbornico« pa sc je razvila živahna debata, ki jo hočemo podati v krat« kih potezah. Del. Možina je za takojšen vstop, ker je »Del. zbornica« strokovna orga« nizacija, ki deluje v korist delavstva in smo mi tudi delavci, čeravno delamo na kultur« nem polju. Del. Rakovšček želi, da bi se dele« gadja takoj informirala o tendencah, ki jih zasleduje »Del. zbornica«. Del. Hreščak pojas« nju je na podlagi lastnega opazovanja, da je ta organizacija samo strokovna zveza, ki se bori za dobrobit svojih članov in priporoča tovarišem pristop, ker bi »Zveza« tako dobila močno oporo za svoje lastne cilje. Vendar pa misli, da jc odsekovo stališče pravilno in zdravo, ker hoče upoštevati tudi mnenje manjšine, ki bi se mogoče ne strinjala s takoj« šnjim pristopom. Z majoriziranjem nočemo zanesti med naše vrste nesloge, ker nam je zdaj sloga prepotrebna. Obvezen za vse naj bo Ic tak sklep, ki sc mu protivi le neznatna manjšina. Del. Medvedič meni, da ima v stvari svoje posebno, osebno mnenje, ki sloni na drugačnih etičnih naukih. Mi smo narodni učitelji in ne moremo v organizacijo, ki je v teoriji sicer internacionalna a v praksi pa vendar le — italijanska. Priporoča veliko opreznost pri reševanju tega vprašanja, da si ne bomo vezali rok in da ne zanesemo nesloge med naše vrste. Odgovarjajoč predgovorniku, konštatira del. Hreščak, da ni agitiral v pri« log pristopu, ampak da je podal le sklepe odseka in nekaj svojih osebnih vtisov. Glede načela, ki ga je postavil predgovornik, da dosežemo v gmotnem oziru mi itak to, kar bodo dosegle dj-ugorodne organizacije, ugo« tavlja, da ni tako postopanje moralno. Soli« daraost je potrebna v boju proti izkoriščanju našega stanu in drugih, nam enakih odvisnih stano\r. Po nekaterih pripombah drugih dele« gatov je bil predlog odseka enoglasno sprejet.
(Nadaljevanje prih.)
Iz orsanlzaclje.
Redni občni zbor ».Učiteljskega društva za Trst in okolico" v Trstu, bo v nedeljo 7. t. m. ob 10. uri v šoli v Barkovijah s sledečim razporedom: 1. Nagovor predsednika. ‘2. Poročiio tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbora.
6.	Slučajnosti. Kdor želi obedovati v Barkovijah, naj to javi tov. F. Starcu do 6. t. m. - K polnoštevilni udeležbi vabi Odbor. — V nedeljo, dne 14. marca pa bo društvo zletelo na Vipavsko. Podrobnosti o tem bodo objavljene v ..Edinosti1'.
Nove tiskovine. — Pazin. Na ..delegacijskonte zborovanju1*, dne 2. veljače ove godine, i nedelji! kasnije na našoj odborskoj sednici, odlučilo se, da se za ovu školsku godinu ne uvede u školsku upravu nove tiskovine. Dvostruki rad u istu svrhu nema nikakve koristi. A zašto bi učitelj radio ono, što mu bas tie treba, kad se i onako sa drugim i previse muči. Nove tiskovine biče za buduču školsku godinu. — Odbor. y
Nova pravila — Pazin. Imamo „Savez“. Prema praviliina „Saveza“, uredičemo pravila i našega učiteljskoga društva. Ne ču, da prejudiciram rad ad hoc izabranogas odbora, ali mislim, da bi se naše buduče društvo trebaio nazvati. ..Društv . hrvatskih učitelja Istre u Pazinu11. Kad budu pravila gotova, sazvače se glavna skupština i urediti naš buduči društveni rad. Dosadašnja društva: Narodna prosveta" i ..Hrvaiska škoia" treba da svakako likvidiraju. Složičemo se lahko, a budue; odbor neka marljivo radi, da .se naš stalež dobro orgaqizjra. Svi moramo biti svesni članovi toga novoga društva. Organizacija, je temelj svakom drustvenom radu.	Iv.	Marijin.
HohHe sej.
Naša učiteljššta. Nekoliko misli a torno biče baš sada na mestu, j er če se naše učiteljske organizacije morati, da bave i sa našim učiteljiščima. Učiteljišta moraju doči u takva mesta, gde če se učitelj moči da razvija i u drustvenom pogledu. Učitelj je socijalno biče. Kaq takav mora biti ma
.jr. n/ v. '■ ' • stepenu nego osečno seoska »inasa*. 1\... učit Jjfctima * biče namešteni pučki učitelji, osposobljeni za ta mesta. Naobrazba ima trajati v.<■ učiteljištu osam godiua: od 12. do 20. gorilne. Smer obuke biče trgovačko-obrtnički i poljedelski. Za prvu je struku prilagodjena u tu svrhu računstvo, a za rirugu nuždati je veliki po-ljorielski poseči blizu učiteljišta. Praktične vežbe i vodjenje uprave inoraju biti perfektne. Kad sani ja došao prvi put u pučku školu (1897.) bilo mi je ko da sam iz neba pao.
Ove moje	misli neka	budu	pobuda	za potanlm
raspravljanje	o stvari.	iv. Marijin.
Nastavni jezik. U francuskim, engleskitn, ta-lijanskim i drugim pučkim školama je narodni jezik naukovnirn jezikom. Ne čuje se u njihovim elementarnim školama drugoga jezika. A to su stari j i jaki narodi. Neki imadu i „dve tisuče godina staru kulturu“. Da se oni toga drže, imadu sasvim pravo, jer znadu točno, koju svrhu imade ptička skola. Zašto Englez, uza svoju najrašircniju trgovini!, ne če da čuje u svojoj pučkoj školi drugoga jezika? Jer znadc, da bi se time samo u lurio gubilo vreme, a „vreme je zlato11. Svi to znadu i svi se toga drže. Ali	svako	pravilo	imade izni-
maka. Ono,	što vredi	za sve ljude,	ne vredi za
robove, pak bili ti makari bele kože. Živelo XX. stoleče!	Iv.	Marijin.
Strukouio nadzorstvo. Svaka javna i privatna ustanova ima svoj sistem upravljanja. U tvornici su strukovni vodje, koji nadziru i upravljaju posao. Kod železnica je takodjer strukovno nadzorstvo. Na gradnjama i na popravlianju cesta je cestar, cestovni nadziratelj, te inžinir. Kod svili radnja i upravljanja, ako če posao dobro napredovati, treba da su ljudi za to sposobni, to jest, da se ra-zumiju u posao. Izuzetak je samo nadzorstvo nad pučkim školama. Pučke bi škole imao nadzirati pučki učitelj. Da svršetka smo rata imali u Istri šest jugoslovenskih šolskih nadzornika za ptičke škole. Od tih je bio samo jedan pučki učitelj sa višegodišnjom službom na pučkoj školi. I baš je taj, premda najmladji nadzornik, napisao statistiku škdla u Istri.
Naš „Savez“ imače da pazi i na. to, da budu u buduče školski nadzornici samo pučki učitelji. A da bude i moderno, morače izabirati nadzornike učitelji na kotarskim i pokrajinskim učiteljskim konferencama. O tom neka večaju več sada naša učiteljska društva.	1.	Marijin
Izredni komisar tržaškega mesta grof Noriš je ustanovil posebno komisijo, katera mora proučiti vse zahteve mestnih uslužbencev, ki so^jih predložili ponovno oblasti potom vodstva društva „Federazione degli addetti aj Comune“. Komisija se je sešla prvič 23. pr. m. in v njej sta kot zastopnika uslužbencev (tedaj tudi učiteljev) inženir mestnega stavbinskega urada V. Bufulini in učitelj meščanske šole Z. Pisoni.
Štrajk učiteljstva v Trstu. Italijanski učitelji, ki so včlanjeni v nacionalistični „Unione magistrale triestina", so stopili dne 3. februarja t. 1. v štrajk, ki je trajal dober teden dni, da tako izsilijo pri oblasteh izpolnitev zahtev, ki jih je bilo društvo predložilo mestnemu magistratu že dne 9. dec. pr. 1. Zahtevali so stalnega poviška 200 lir pri plači, enkratni prispevek v višini enomesečne plače (13. mesec) in neke koncesije v moralnem pogledu. Oblast je zavlačevala zadevo polna dva meseca in vodila učiteljstvo za nos na razne načine. Sprejela je njegove zahteve še le, ko je začelo štrajkati, a še to le deloma, tako da ni z uspehom gibanja danes nihče zadovoljen.
Na podlagi dogovora z oblastjo dobe tržaški učitelji — najkasneje do 15. marca t. 1. — na račun Bereninijevega zakona, od katerega sta bila začasno izključena Trst in njegova okolica, predujem v višini zvišanja učiteljskih dohodkov po že gori omenjenem zakonu; dalje 160.000 Lir, ki naj jih razdeli posebna komisija v obliki podpore po potrebi med posameznike, in končno še neke moralne koncesije, izmed katerih najvažnejša bi bila: učiteljsko razsodišče v zadevi uradnih imenovanj. Ta reč pa je še tako nejasna, da ni mogoče še presoditi prav njenega pomena.
Učiteljska skupina, ki je včlanjena pri ..Fede-razione degli addetti al Comune“ (Splošni zvezi mestnih uslužbencev), katera je član tržaške „Delavske, zbornice", ni sedaj proglasila formalno štrajka, ker se njene zahteve precej križajo s postulati „U. M. T.“, a ga je vendar podpirala s tern, da so se njeni člani dejanski udeležili učiteljskega gibanja.
Slovensko okoličansko učiteljstvo se štrajka ni moglo udeležiti, ker ni bilo od italijanske strani
pravočasno informirano niti o gibanju samem, j niti o zahtevah, ki so se predložile oblasti.
(Dostavek: Poročajo nam, da je komisija za določanje podpore sklenila razdeliti sveto 160.000 Lir po ključu tako. da prejme vsak učitelj za enkrat 52°/0 svoje decemberske mesečne plače. Slovenske ljudske šole v Gorici. V lokalnih italijanskih listih smo brali te dni sledečo vest iz Gorice: Mestni magistrat nam sporoča, da jc ministrski predsednik dovolil, da se v tekočem šolskem letu preskrbi provizorično za poučevanje otrok slovenske narodnosti v Gorici z otvoritvijo ! pararelk na eni izined tamošnjih italijanskih i ljudskih šol. Določbo je udejstviti nemudoma, upoštevajoč pri tem želje meščanov slovenske narodnosti. Obenem je sporočiti ta odlok odv. dr. Podgorniku, ki je pri oblasteh zastopal zahtevo po otvoritvi slovenske ljudske Šole v Gorici.
To bi bil tedaj uspeh poldrugoletnega našega moledovanja. Ako bi bilo oblasti res do tega, da ugodi željam slovenskih staršev, naj bi bila rešila zadevo pravično in pošteno, ter dovolila Slovencem otvoritev samostojne ljudske šole, čeravno bi tudi ta rešitev ne odgovarjala načelu pravice in svobode. Mestni magistrat, ki gotovo ne odklanja davkov iz žepov slovenskih meščanov, je po vseh božjih in človeških postavah dolžan poskrbeti za vzgojo slovenskih otrok v ravno isti meri, kakor dela za italijansko deco. Rešitev pa, ki stavlja naše otroke pod kuratelo italijanskega šolskega vodstva, je nezmisel, ne morda samo iz narodno-kulturncga vidika, ampak tudi iz pedagoško-didaktičuih ozirov, ki veljajo še za ves kulturni svet. Šola je človeštvu in narodom svetinja, ki jo mora vsakdo spoštovati in je ne sme vleči v mlakužo političnih bojev.
Izšla je v teh dneh zbirka mladinskih pesmi „Jutro", ki jo je napisal tržaški tov. Karel oirok. O knjigi izpregovorimo podrobneje prihodnjič; za danes jo samo toplo priporočamo mladini, šolam in tovarišem. Naroča se pri pisatelju samem (Skedenj, ljudska šola) in stane broširana 3 Lire, vezana pa 4. Poštni stroški gredo seveda na račun naročnika.
Umrl je pri Sv. Ivanu odvetnik dr. A. V. Delak, soprog tržaške tov. K. Gerdolove. Bil je dober prijatelj učiteljstva. Rodbini naše sožalje; pokojniku pa večni mir in pokoj!
Razne vesti.
Najvfčji neprijatelj učiteljstva. Urednik tov. Milutin Stankovič je napisal v „Narodni Prosveti11 Članek, v katerem biča stanovsko nezavednost nekaternikov, ki žive na račun požrtvovalnosti večine in uživajo sadove dela drugih. Zapisal je sledeče resnične besede; „Največji neprijatelj učiteljstva je vsak učitelj (ica), ki stoji — s pretvezo kateregakoli izgovora — izven stanovske organizacije. Najgrši so oni, ki hočejo biti ravno-pravni v borbi svojih drugov, a gledajo to borbo brez vsakega posla in sodelovanja.
V Sloveniji je organizovanih, že 2700_učiteljgv in učiteljic. Porazdeljeni so na „Slomškovo zvezo", ki ima 496 članov in na „Zvezo jugoslovenskih učiteljskih društev", katera šteje okroglo 2200 organizirancev.
Zveza francoskega učiteljstva, ki Šteje preko 120.000 organizovanih članov, je sklenila na svojem zborovanju z dne 27. decembra pr. 1., da se najkasneje do 1. marca t. 1. preosnuje na popolnoma sindakalni podlagi in spoji s sindakatom ostalega uradništva v državi.
Vseuč. prof. Ur. Fr. Ilešič je otvoril v Ljubljani srbo - hrvatski literarni tečaj. Predavanja se vrše v poslopju realne gimnazije vsako sredo in soboto. Prvo pa, ki se je vršilo H. januarja 1.1., je bilo zelo slabo obiskano.
Zagrebški vseuč. prof. dr. Šllovlč je poslal svojim slušateljem, ki zaradi razmer ne morejo redno obiskovati predavanj, pismo v katerem zahteva od njih, da do konca tekočega poletja nauče pisati in čitati vsaj 30 odraslih analfabetov. Obenem jim ji poslal učne pripomočke in navodila.
Šolski list. O Božiču je izšla v Ljubljani 1. Številka ..eolskega listal1, ki naj v šolali nadomešča začasno stara ljudskošolska berila. Urejajo ga tov. L. Černej, A. Rape in P. Flere. Prva naklada je že skoraj pošla; dokaz, da je bil list res potreben!
Predstavniki učiteljskih društev v Beogradu so bili 26. decembra p. 1. pri zastopniku ministra za prosveto Trinajstiču, da protestirajo proti temu, ker je osrednja vlada izločila učiteljstvo iz naredbe o povišanju draginjskih doklad javnim nameščencem.	,
V splošno organizacijo državnega uradništva v državi SHS. je vstopila tudi „Zaveza", da tako doseže popolno izednačenje gmotnega stanja učiteljstva z oniin državnega uradništva.
Kipar Alojzij Repič, profesor na obrtni soli	'
v Ljubljani, je izdelal doprsni kip Simona Jenka, pesnika naše narodno himne.
Ureditev učiteljskih prejemkov v Jugoslaviji. Ministrstvo za prosveto v Beogradu je izdalo d Te | 13. marca 1919 zakon o novi ureditvi učiteljskih , plač v državi SHS. Nove plače stopijo v veljavo	J
že z dnem 1. decembra 1919. Zaukazalo je tedaj, da se sestavi natančen seznam vsega učiteljskega osobja, ki ga je treba predložiti v odobritev in podpis ministrstvu samemu. Stvar pa je zelo zamudna in se je zavlekla tako, da je sklenil „Višji šolski svet v Ljubljani11 v sporazumu z deželno vlado nakazati in izplačati nemudoma učiteljskemu osobju predujme po 1000 Kron.
Pri novi ureditvi učiteljskih plač v Jugoslaviji so popolnoma pozabili na učitelje - npoko-	j'
jerice. Deželna vlada za Slovenijo je skušala krivico popraviti in je rešila z naredbo vprašanje upoko- j jencev, kolikor je že mogla ugodno; a treba je radikalnejše pomoči iz Beograda, kamor je odšla r zadnje dni tozadevna prošnja.
Višjo pedagoško šolo v Zagrebu obiskuje približno 60 učiteljev in učiteljic, a tudi precej J izrednih slušateljev in hospitantov. Predavanja so se začela 13. jan. t. 1.
Marionetno gledišče so otvorili v Ljubljani dne 22. jan, t. 1. Pred polno dvorano zabaveželj-nih otrok so se lutke producirale v otroški igri »narobne gosli11. Uspeh pri malih poslušalcih je bil velik.
Predsednik čehoslovaške republike Masarjrk
je obhajal letos svojo sedemdesetletnico. Ob tej priliki je darovala ,,Praška kreditna banka11 dva milijona kron za prosvete namene. Denar se porabi za ustanavljanje šol po ameriškem uzorcu. Urejene bodo s penzjonatom in vso opremo za dijake.
Reforma srednjih šol na Češkem. Ministrstvo-šolstva je je razposlalo vsem rgvnateljstvom srednjih šol in drugim znastvenim korporacijam vprašanje v reorganizaciji šol. Da bi bili odgovori kolikor možno natančno preštudirani, je nastavljen rok do konca prihodnjega leta.	■
Češko učiteljstvo sledi z navdušenjem razvoju šolstva od prevrata sem in stremi, da doseže vse,, kar je bila vsebina hrepenenja za časa sužejslva. Šola in učiteljstvo sta dosegla popolno politično svobodo in ministrstvo samo hoče, da se^ tudi nadaljni razvoj giblje med mejniki svobode. Češka šola je danes še konfesijonalna, a učiteljstvo,, ki je doseglo osebno in svojega prepričanja svobodo,, stremi po lajiški šoli, prepričano, da more samo nekonfesijonalna šola vršiti naloge, ki ji pripadajo v samostojni državi. Zato zahteva ,,Osrednji učvt-teljski svet11, da se rešijo z začetkom leta 1919. - 20. naslednje tri točke: 1. verouk se proglasi kol prosti predmet; 2. posvetni učitelji ne smejo učiti naboženstva; 3. učrie knjige verouka naj »e pregledajo in odstraniti je iz njih vse, kar nasprotuje resnici češke zgodovine. (Husova doba- | reformacija.) Učiteljstvo upa, da sprejme ministrstvo stavljene predloge, za	katerimi stoje vse
njegove organizacije.
Amerika za kmetijske šole v Jugoslaviji’ Neka angleška družba iz Kanade s kapitalom 15 milijonov dinarjev se je ponudila ministrstvu za. kmetijstvo, da ie pripravljena obnoviti vse prejšnje kmetijske sole po vseh krajih države SHS. Poleg teoretičnega pouka, ki bi ga opravljali angleški in jugoslovenski	strokovnjaki, bi se
otvorili tudi praktični tečaji,	na katerih bi se po-	•('
učevali tudi predmeti vseh	vrst. Ker je cilj	\
družbe humanitaren, ne zahteva nobenih koncesij in hoče nositi vse stroške sama. Poajanja&e niso definitivno dovršena.
Iz uredništva.
Iz tehniških vzrokov smo morali del poročila o javnerm zborovanju delegatov odložiti na prihodnjo številko — Tov. ii. Oangl, višji dež šolski nadzornik, nam je poslal oponesem .Pozdrav iz domovine1’, ki je pa nc moremo pnJn- , -čiti. Tovariši! Podpirajte naše delo s prispevanjem vtio- , kovnih čllankov In razprav, a tudi drobnejše vesli so tam dobrodošle 1 Nujnejša poročila je vpostati uredništvu on,-kasneje do 10. ali 25. vsakega meseca	  -
Iz uprav nlštva.
Nekatera društva niso še vposlala polae dvomesečne čfcv i riarine in tudi imeniki članov niso v pravem redu. Prosimo, , da oboje flmprej uredč, da ne bo v našem poslovanju nepotrebne zmede in od strani učiteljstva brezplodnih rekri-mjnacij! — Današnjo številko smo poslali marsikomu oa( ; ogled Kdor je ne vrne, ga bomo smatrati za stalnega naročnika, oziroma za rednega Člana.