v n ■ .. "j SPOŠTOVANI OBČANI J »»Novo Obsotelje " že* precej časa ni izšlo. Za to smo imeli tekne razloge, posebno pa tehnične in finančne ovire. Upamo, da nam niste preveč zamerili. Izkoriščamo priložnost, ko je pred vrati občinska konferenca SZDL, da tokrat objavljamo pestro gradivo iz življenja in dela n Se organizacije in celotne komune. Ta številk? bo zato zajetna in bo strnjena obsegala vse manjkajoče številke od B do lo. Poleg obširnega poročila občinskega odbora SZDL, kiže samo po sebi zajema široko problematiko komune, objavljamo šs nekaj prispevkov naših sodelavcev. V novem lotu želimo, v kolikor nam bo omogočeno izdajati naše glasilo, da bi z nami sodelovali bolj množično, da bi vsebina bila dejansko pestra. V glavnem pa menimo, da bomo v glasilu objavljali prvenstveno obsežnejša gradiva kot so n.pr. analiza zdravstvene službe v občini, analiza o šolstvu s predlogi za reorganizacijo šolske mreže, družbeni plan in podobno. To je zadnja številka lanskega leta. Vsem občanom, članom SZDL, bralcem in sodelavcem želimo uspešno in srečno 1963 leto ! Občinski odbor SZDL Uredniški odbor Izhaja občasno.. Odgovorni urednik Marjan Ungar. Urejuje uredniški odbor pri Obe. odboru SZDL. Izhaja prvo. leto. ' / • •: v. I v ?■ POROČILO Občinskega odbora SZDL Šmarje pri. Jelšah 19.1.1965 Vloga SZDL: živeti med množicami in boriti se med množicami, pomeni boriti se za to, da bo vsak občan na oblasti, da bodo funkcionirale vse institucije natega družbenega živil len ja, subjektivne sile morajo po:, ta jati vse močnejši faktor kovanja novih moralnih odnosov, vsema političnega življenja, pri čemer uporabljajo metode prepričevanja, javne poštene kritike z osnove človeka. /Vida Tomšič -0 načelih ustavne ureditve/ Z veseljem Lahko ugotavljamo, da je družbeno življenje doseglo takšen razmah, v katerem se vedno bolj uveljavljajo vsi občani. Letos proslavljamo 2o-letnico nove Jugoslavije in ni slučajno, da prav zdaj beležimo največje uspehe. Z novo ustavo, ki izhaja iz našega človeka in je rezultat vstrajnih naporov jugoslovanskih državijanovnastajajo temelji globokih revolucionarnih sprememb, ki smo jih v družbene ; razvoju že dosegli in jih še bomo dosegali. Ta temeljna načela so jasen usmerjevalec k ciljem, ki so jih nakazovali toarx in.Lenin in ki jih naša revolucionarna praksa z vsakodnevnimi uspehi potrjuje ter vedn.o jasne je začrtuje. Organizacija SZDL v šmarski občini odigrava kot najmočnejša subjektivna sila izredno pomembno vlogo. V svojih vrstah združuje vedno večje število občanov, ki v organizaciji najdejo oporo, ko uveljavljajo svoje želje, pravice, prav tako pa, ko vlagajo napore zo reševanje komunalnih problemov, utrjevanje medsebojnih odnosov in ss razumevanje gospodarstva in politike celotno šmarske komune, Preko ■ SZDL občani najprej razčiščujejo pojme, se poglabljajo v spoznavanju družbenega razvoja in si oblikujejo tako družbeno zavest,, ki je v skladu z vsemi prizadevanji v družbenem razvoju« Novi trenutki, ki so se pojavili ob vedno večjem uveljavljanju samoupravnih organov, 'ob občutljivih premikih v našem gospodarstvu, ob težnjah za uveljavitev na mednarodnem tržišču, ob v ki :uce vanju v mednarodno blagovno .menjavo, 30 so sprožili globoki procesi v delovnih kolektivih. Proizvajalci, posebno samoupravni organi, so ob tem doživllja-l.i odločilne preizkušnje„ Proces decentralizacije v upravljanju je naglo stekel in.pritegnil k neposredni odgovornosti še večje število občanov. V šmarski občini prevladuje kmetijstvo, še vedno je okoli 56% prebivalstva v občini, ki se ukvarja s kmetijstvom. Toda prav tu teče nagel proces, ki spreminja razmerje med kmečkim prebivalstvom, Samo v zadnjih sveh letih se je to razmerje spremenilo za 11% v korist nekmečkega prebivalstva, Taki in podobni procesi povzročajo, 6a upada tudi gostota naseljenosti, kor posebno mladi ljudje s 'kmečkih domačij odhajajo v mesta, v industrijo in v šole. V zadnjih penh retih se je gostota zmanjšala za približno 5 prebival c e v/km in je danes 77 »7 na ker , kar' jo približap za lo Pod republiškim povprečjem. Šmarska občino jo posebno v zadnjem desetletju doživela korenito preobražene procese. Subjektivne sile, mod katerimi je najmočnejša prav SZDL, so prr tem opravile odločilne naloge« Eitri notranji premiki,vedno novi pogoji, nezadržen razvoj: vse to terja, da nenenno iščemo stike r.ocl občani, de. pravočasno razčiščuje— mo pojmo , obrazložimo no v-o situacije, usmerjamo skupno napore v akcije, v katerih so občani zavestni ustvarjalci, u-pravi.jalci in kanemo sami usmerjevalci« Te naloge nedvomno niso lahko. Smelo bi bilo trditi, da smo povse a uspeli, kakor bi bilo tudi nevzdržno roči, da nismo bili kos našim nalogam. Organizacija SZDL je delala široko in morda prav letos bolj kot kdajkoli uspela razgibati najširše množice občanov, kar ne je pokazalo že prvenstveno pri obravnavah prodosnutka jugoslovanske ustave.Lahko zagotovo rečemo, da ni družino v občini, kjer ne bi vsaj eden prisostvoval pomenku e ustavnih vprašanjih. To pa pomeni, da so ustavna vprašanja. premlevali v vsaki hiši, da je sleherni občan ob tem mislil in se poglabljal, ob ten pa tudi najširše spoznaval našo stvarnost ter sc tako tudi soočil s pribod njostjo, ki jo predvideva socialistična skupnost. Ob razpravah o predi osnutku ustave so občan i razpravljali različna vprašanja, ki nam dajejo tudi orientacijo, kje so tiste občutljive točke, ob katerih' bomo morali najbolj intenzivno razvijati delo z občani. Hajbolpj e o so zanimali za vprašanja o.privatni zemljiški lastnini, o dedovanju, o zemljiškem maksimumu, o problemih p lproletarcev, o podru-žabljanju zemlje, pa tudi o .pomenu rotacije, c organizaciji okrajev in občin, o delu ljudskih poslancev, o vlogi SZDL, o odnosih me c. razvitimi in nerazvitimi občinami, o pristojnostih krajevnih skupnosti, o trgovini, ou.nosu ned proizvajalcem is potrošnikom, o pravici do dela in podobno. Ko smo pregledali vprašanja, smo ugotovili, &n so zelo pestra in po vsebini načenjajo okoli 75 različnih področij. Predosnutka občinskega statuta še ni bilo v razpravi. O nje; ss doslej razpravljali samo krajevni odbori in občinski ljr ski odborniki- V prihodnjih dneh bo v široki razpravi in pomeniti o ustavi so dali dobro temelje za to, da se bodo občani še globlje zavzeli za svoj občinski statut, ga temle j it o proučevali in z osebno prizadetostjo skušali izoblikovati člene, ki bodo dejansko odgovarjali političnim n gospodarskim pogojem ter perspektivi šmarske občine. Ni bile letne- konferenci , kjer ne bi spre overili vsaj vesedo o statutu in terjali, da bi so s reale ;on spoznali cimorej. Pomenki o ustavi so bili množično obiskani* V Šmarju pri Jelšah v prosvetni dvorani za udeležence ni bilo dovolj prostora, v Kozjem so kljub hladnemu vremenu stali celo zunaj pri oknih in poslušali predavatelja. Razveseljivo je posebno še to, da so bili množično obiskani tudi v odmaknjenih krajih kot so Osredek, Gorjane, Olimje, Virstanj, Polje ob Sotli, Tebče, Bodrež in drugje* Tudi izredno neprimerno jesensko vreme ni moglo ovirati občanov, ki so se z izrednim, zanimanjem udeleževali teh pomenkov. Letne konference krajevnih organizacij SZDL so bile prav tako množično. Mirno lahko zaključujemo, da je zanimanje 'za družbeno življenje, za neposredno sodelovanje v delu družbenih organizacij prav letos občutno poraslo. So tu redke izjeme, kjer si vodstva krajevnih organizacij niso našla najprimernejših oblik dela in niso vzpostavilo dobrih stikov z občani v svojih območjih, vendar so v veliki večini uspeli. V Podčetrtku je •}%(> članov bilo na letni konferenci, v Polju ob Sotli 6d%, na Osredku 60% in podobno še v Kozjem in na Gorjanah, pri čemer jo razveseljivo dejstvo, da so se naši kmečki ljudje tako množično razgibali. Problemi, ki so jih nakazovali, zajemajo obsežen register. Ponekod so se sc vedno ukvarjali prvenstveno z ožjo komunalno in davčno problematiko, vendar je ugodno to, da jc to bilo zelo redko. Dosti bolj kot pretekla leta, so tokrat dojemali občino kot gospodarsko in politično celovitost ter skušali rečeva ti krajevne probleme vzporedno s problemi komune kot trke. To pomeni, da raste v občanih voo.no bolj zavest šmarskega občana, člana zaokrožene skupnosti, poedin ca kot neločljiv cel skupnosti vseh občanov, ki uvidevajo rast svojega kraja v s omare mi rasti celotne občine. foe ni dolgo, komr j nekaj let, odkar so bile na območju dana onje Šmarske občine tri male občim : Kozje, Šmarje in Rogaška Slatina. V zadetka jc bilo morda nekoliko težje, toda skupni razvoj je zbrisal vse meje, praksa je dokazala gospodarsko in politično upravičenost združitve, za katero se je zavzela večina, Vzporedno s ten je zrasla tudi velika kmetijska zadruga, ki danes zajema celotno občinsko območje, Kmetijstvo, ki je osnovna gospodarska zvrst v občini, temelji tako na enotnih konceptih ter ga skladno razvijajo v vsej občini. Osnovne kmetijske smeri pa so: sadjarstvo, živinoreja in travnistvo, Toliko uvodoma k poročilu, da bodo jasnejši osnovni pogoji dela v občini in tudi pomen subjektivnih sil, ki nedvomno odigravajo zelo pomembno vlogo pri osveščanju občanov, pri pripravljanju občanov za neposredno, soodgovorno udejstvovanje pri utrjevanju komunalnega sistema, pri uveljavljanju občasnih pravic in izvršavnju občanskih pravic in izvrševanju občanskih dolžnosti v komuni, v podjetjih in povsod. Prav gotovo široko izobraževanje občanov pri tem ni zadnja naloga, temveč najpomembnejša* Idejno vzgojno dtle Celoten sistem našega svojstvenega razvoja terja vedno širšo razgledanost občanov„ Ne samo izobraževalne ustanove, prosvetna društva, fcemve-.. tudi krajevne organizacije SZDL iščejo oblike, ki naj prispevajo k izpopolnjevanju občanov. Pred le-fci je bilo dosti težje vključiti ljudi, posebno odrasle, v izobraževalne procese, medtem ko danes opažamo, da je želja za širšim znanjem, za večjim spoznavanjem notran jih dogajanj v občini, v državi, v podjetjih, želja za spoznavanjem načel samoupravljanja pri vsakem posameznem proizvajalcu, občanu vedno večja. Življenje kot tako, vključevanje v delovni proces, v samoupravne inštitucije terja od vsakega posameznika, da se ne samo strokovno na svojem delovnem mestu, temveč tudi ideološko, družbeno izdatneje razgleda. To pa ni več potreba, ki bi jo čutili od zgoraj, da bi lahko uveljavljali- načela naše decentralizacije, temveč vedno večja potreba vsakega posameznika, vedno večja terjatev občanov. To se pozna tudi pri delu'šmarske Delavske univerze, ki je prav zadnje leto raznežno bazvila svojo dejavnost, s katero pomaga izvajati izobraževanje vseh vrst med odraslimi v občini, čeprav za to ni najugodnejših gospodarskih odnosno materialnih pogojev. Za podeželsko občino, kot je šmarska, lahko rečemo, da je primeren uspeh, če se je skozi organizirane točaje, seminarje in politične šole v zadnjem letu iz obraz.-.val o 114o občanov v 7>± tečajih odnosno političnih šolah tor seminarjih. Neišbeli bomo najpomembne j se, ki so trajali več kot tri dni: In a z i v ti te vilo čas v urah TJdelc-Žba Socialni _______ sest av Za člane samoupravnih organ. 1 56 3o dolov ,u..il. Z a d e 1 o vnc ko 1 a k-tiv c,p roizvajelee 6 ?2 215 dol ovci. V c o erna polite na šola 1 72 26 delavci,us3. lil £:d inska politična šola 1 54 25 del.kmet.usl. Seminar za. vodstva djražh.org. 3 29 97 d el. mi. k met. Politična šola za lemo tl jce 1 bo 26 kaie t. d e j a v . Ekonomska šol:: za odraslo 1 redno 2.0 1 us1.delavci Seminar za proizvajalce lo 12 0 415 del. steklarne Seminar za samou-pravne o r5 ane 1 27 5*o del.usl. Politične, šola za javno upravo 1 60 35 uslužbenci Politična šol za prosvetne delavce 1 60 25 prosv. del. Šola zn življenje 1 „56 31 LI.53 Zdravil. Te ča j i tu j ih j e z i-kov za odrasle 3 24 0 47 u il .tivl ovci. 21 966 I.0I8 - 7 - Pol Gg tega .je bilo Sc pestro število študijskih sestankov ter pomenkov, ki so prispevali k dražbeai ra7,gledanosti elanov SZDL. Pri občinskem odboru je delovale komisij". za ide jno-pcl1 b "j.čno izobraževanje , ki j. izdelala izobraževalni program, o katerem se j., .posvetovale, z vodstvom Delavske univerze tor posameznimi krajevnimi organizacijami SZDL.Ob vsem pa lahko opozorimo na šibkost pri načrtnem izobraževanja po posameznih krajih. Dosti premalo jv bilo političnih, poljudnoznanscvenih in podobnih predavanj pri krajevnih organizacijah SZDL, oc-p iv v si ljudje n.i vasi in tudi v ostalih krajih to žele. Tu je v ospredju n jveokrab vprašanje sredstev, ki so potrebna za kakovostno izvedbo predavanja. To jo posebno poreče še' t:\kr t, če gre za. ore-d..-.vanjo, za katero potrebujemo posebnega strokovnjaka, in posebna ponazorila. Kljub temu pa je bilo še 42 prede v..r j ki ne jih je udeležilo 2.74-0 občanov, kjer sc it 'ob;v vr.n-v' la. prc-dvscm zunanja in notranja politika, krač tv jsfcvo, problemi socialnega zavarovanja in zakon o socialnem zavarovanju, živinoreja in podobno. Ne. posebnih sestankih, ki so jih organizirale krajevne organizacijo SZDL, so obravnavali prav poglobljeno stanje v komuni, perspektivni plan, razvoj kmetijstva v občini ter vprašanjo gozdarstva. Tn se problemi, ki co občane posebno zanimali zlasti v Obsotelju in na Kozjanskem. Letošnji izobraževalni program predvideva še politično selo zn gostinske delavce, ki je nedvomno potrebna. Gostinski kadri so čestokrat prepuščeni samemu sebi, narava siv -■ be jih posebno v sezoni razbija, da se težko sestajajo, 1 drugi strani pa imajo neposredni stik z različnimi 1 j ud. m: , Poskrbeti je potrebno za njihovo izpopolnjevanje, jim. omogočiti osebno rast ne samo v strokovnem smislu, temveč 30 v družbenem, da se 'bodo lahko živo neposredno vbapljeli v družbeni proces. Sploh, bo prav tem kadrom potrebno posvec ti se večjo skrb, posebno še za to, ker sv. v šmarski občini velike perspektive prav gostinstvu in turizmu. .. r - Mladina si želi so nekaj šol za življenje, Te nedvomno nivo odveč. Dostikrat grešimo prav v bon, da inarao z mladinsko organizacijo premalo stikov. Posebno občutljivo je to, če prepuščamo a Libiji tleti del mladine, ki je zapustila osnovno solo, a ne še r.i vključila v neposredno sodelovanje z ostalo mladino v mladinski organizaciji. Tu ne gre samo za sole za življenje, temveč zn več, za neposredno sodelovanje s mladinskimi organizacijami, katere jo marsikje potrebno podpreti pri iskanju oblik in metod dola v kraju. Ponekod si mladina želi neposrednih pobud s s tremi starejših in kjer je tako, jim ne kaže pomoči odrekati. Šole za življenje so namenjene prvenstveno nekoliko starejši mladini, ker so tu seznanijo z osnovnimi zakonitostmi psihološkega razvoja, o osebnosti, družbenih nalogah, družinski vzgoji, vlogi samoupravljanja in podobno. V prihodnjih dneh na,j bi steklo oe 6 seminarjev z: člane samoupravnih organov. Tako načrtno vzgajanje proizvajalcev, ki zajema skoraj vsa podjetja, ki jih sicer ni veliko v občini, zagotavlja postopno široko usposobljenost velikega števila občanov, ki se bodo lahko zavestno, svobodno uveljavljali v organih samoupravijan ja, s primerno razgledanostjo, da bodo lahko dejansko samostojno odločilno vplivali nu razvoj podjetja in komuno s pametnim, zavestnim pri zadevenjen, Prav gotovo pa ne bi bilo narobe, če bi več predavanj o probl-.mih samouprav] jan ja, s posebnim 'povdar-kom na vlogo občinskih in krajevnih odbornikov šs bilo na območjih pota a možnih krajevnih, odborov 3 KOL, da bi b-tko izvoljeni občani dobro poznali svoje dolžnosti in. pravice, kakor tudi ostali, katerim bi izvoljeni podaj ‘di obračun svojego dela. Pri idejnem izobražev-nju občanov, uri preobrazbi zavesti ob neposrednem vključevanju v delo družb: nih organizacij so posehneo uspešno klubske oblike stikov z občani, ki pa se v šmarski občini sc niso dovolj razvile, hod 2b krajevnimi organizacijami SZDL sc klubski prostori, vo ; ali manj u- .... O ... rejeni , na no pri. 7 > vendar jr. pom/njkljivo to, ar, si ni n o znali izdolnbi delovnih programov, 'fat o so delovali predvsem spontano, po navdihih ob občasnem, razpoloženju, kar ni dovolj» Odprto pa jo tudi vprašanje kadrov. Morsi Jejo pr;t~ »aanjkujo s no sobnih ljudi, ki bi dajali polet in startno vsebino klubskemu življenju, 'Ja bi steklo po program• .." več pozornosti idejnem izpopoijnjovmju členov, če f v ■ -■ mo v primorjavi z ostalini, so poavečali v Bistrici ob li, Ko v', j e n, Fodčc trteku, Ratanski vaci, Rogaški Slatini Polju ob Go tli, Zonimivo je ob tem še to, kar verjetno ■ 1 zgolj slučaj, da so prav tu krajevne organizacije SZDL e -raj poram nujboi j uspešno delovale. V navedenih krajih -razen v Ji;pavki afciuil - so bili vsi sestanki* kolikor j:h zb. i.ce -li.. najbolj množično obiskani /povprečno oob mv;i, v Polju ob Sotli, Pod četrtaka, Kozjem/. Prav je, da ob toj priložnosti omenim se prodava belje. 1 cližno po sposobnih ljudi se je požrtvovalno udejstvoval križem 'po občini , posebno še ob tolmačenju ustave, n dr. bi zato sprejemali kakršnikoli plačilo. HajveČ predavanj so imeli ovale dn,ii tovariši: Sandi Videčnik, Stane Cujcš, Slavko Zupanc, Joško Lojen, Ivan Babič,- ing. S tanlr.o jG-obsc , čepr:-.vo.• .r,. a:: , da jv ves predavateljski aktiv bil izredno prizadeven. Občinski odbor SZDL so vsem toplo zahvaljuje za pomoč pri is obrobe vanju 'bčanov i Prav pa bo, če beta aktJ v ostal pri občinskem odboru SZDL še nadalje kot posredovalno čelo, o a oe bo se krepil in se nadalje krepil ter opravljal svoje izredno zahtevno naiogo acd šmarskimi občani« Ko že govorimo o izobraževanju, je prav, cla si o-glcdomo še sekcije, ki delujejo pr- krajevnih organizacijah SZDL. Kmetijska sekcij;:, jo najbolj razširjena, l'o najderao skoraj pri vseh krajevnih organizac i.juh SZDL. Osnovali so jo v Bistrici ou Sotli, Bučah, imc-nen, Kostrivnici, Kozjem, Kristan vrhu, Lesichcm, iv.:-a h in,ju, Osredka, 'Podčetrtku., Podsredi., Pel lo 1ju ob Sotli, Pristavi, Ratanski vasi, Sladki gori, Šentvidu pri Gr ob el ne m, Šmarju pri Jelšah , Tržišču, Vinskem vrhu, Zagorju in Zibiki. Samo 6 organizacij kmetijske sekcije nima posebej. Res je tudi, da so kmetijske sekcije razvijale največjo dejavnost, ker je kmetijska problematika v občini najbolj živa. Tu so obravnavali odnose s kmetijsko zadrugo, organizirali različna predavanja, za katera so občanom strokovnjaki iz kmetijske zadruge in veterinarske službe zelo radi ustregli. Kljub temu, da so se občani močno zanimali za zunanje politična vprašanja, posebno še ob lanskih mednarodnih dogodkih ki so bili zelo burni in pestri v svetu, je sekcij za zunanjepolitična vprašanja pri Krajevnih organizacijah SZDL sorazmerno malo, komaj 9 in sicer: v Bistrici ob Sotli, na Dobovcu, v Kostrivnici, v Kozjem, v Polju ob Sotli, v Pristavi, v Rogatcu, v °cntvidu, v Tržišču. Tudi pri teh sekcijah manjka predvsem načrtnosti, Čeprav bi posebno tam, kjer imajo v klubskem prostoru televizijski sprejemniki lahko dedovala v posebno zanimivi obliki. Komisija za idejno izobraževanje občanov bo letos morala poskrbeti za te sekcije, jim pomagati k življenju in še posebej skrbno zanimati zn oblike delovanja ter vzpostaviti tesnejše stike z vodji teh sekcij pri posameznih krajevnih, organizacijah. a v pomenki ob zunanje političnih dogodkih so lahko močno preprečijivo sredstvo za razumevanje naših notranjih dogodkov in vrednotenje haše koeksisten"ne mednarodne politike . Včasih so na vseh vaških sestankih s posebno ostrino načenjali komunalno probleme, zato nas prosen., ča, da j' sekcij za komunalna vprašanja samo 6 v občini. Ne "bi mogli reči, da občani ne kažejo za to nobenega zanimanja več, temveč skoraj nasprotno: s prostovoljnim delom, so se v mnogih primerih naravnost zagrizli, da rešujejo komunalne probleme na svojih območjih. Bolj res je to, da posebnih sekcij sploh niso postavljali, ker so se nekateri odbori kot celota lo- 11 tcvali teh vprašanj in. kot celota mobilizirali ljudi v a k cijo kot n.pr. v Ratanski vasi, Zibiki, Kozjem, Imenom itd. Posebne sekcije za komunalna vprašanja pa. imajo v Bobovcu, Mestinju, Podsredi, Polju ob Sotli, Rogatcu in Zibiki K Reforma osnovne šole je okrepila stike med občani in izobraževalno-v zg o jnimi zavodi. Zanimanje za šolske p rob le nege občutno poraslo, tako da so pri nekaterih organizacijah. SZDL osnovali posebne sekcije, ki se ukvarjajo s vprašanji šolstva in vzgoje, V šmarski občini sta trenutni sekciji za šolstvo samo v Lesičnem in Podčetrtku, čeprav bi lahko uspešno razvijali dejavnost skoraj povsod. Potreba po tem so je pokazala posebno še v Rogaški Slatini, letos pa bomo o vprašanjih izobraževanja morali poglobljeno spregovoriti pri vseh krajevnih organizacijah SZDL, ker predstavlja šolstvo v šmarski občini precej zamotan problem ki ga bodo deloma reševali občani le z velikim razumevanjem družbenih potreb, posebno še z razumevanjem do mladine, kateri je potrebno zagotoviti nemoteno pogoje za normalno iz obra ž e vanj e. Zdravstvena problematika je zanimiva in tudi zelo občutljiva. Obč- z-.i se zanjo povsod zanimajo, vcr.o... r je videti, da pri kraj. vnih organ,izuči j ah SZDL ni posebnega zaninrr.ju za to, ker bi sicer posebne sekcijo za zdravstvena vprašan ja lahko zaživel tudi drugje, ne pa. sc. .'.o v Le si onem. Res jo bo, ds tdravsfcveno prosvetijevanje poleg redne zdravstven. službo v najširši meri vršijo organizacije RK, toda mnogo j- problemov, posebno po vaja. s v. n j ih odnosov, socialne problematiko, preventive in asanacij, ki bi jih lahko obravnavali pri socialisti .ni zvezi. Mogočo je preveč govora o delu sedeš j n? tem mostu, toda tudi skozi to, posebno skozi določene sekcije, sc živo pro-pleta idejna vzgoja. Izredno pa to nalogo vršijo še posebne sekcije zn idejno in vzgojno izobraževalno delo pri pose- „ 1 ■ ') _ bh krajevnih organizacijah SZDL, ki pa jih je spjet le y f občini. Potrebo po taki sekciji so. začutili v Bistrici ob Sotli, Kozjem, Podče fcrbeku, Rut *ns'.r.i vasi, Kog dki Slatini, Rogatcu, Šmarju pri Jelšah, II?rai*čm in Zagorju. Priznati moramo, da 'bi živahnejšo delo razvili mo rde šc v nekaterih organizacijah, če bi imele lc-tc svoje prostore, toda zaenkrat so breg prostorov še v Dobovcu, Gorjanah, Ime nem, Kostrivnici, Lesičnem, Mestinju, Osredku, Podsredi, Podplatu, Rogatcu, Stojnem selu, Tržišču i.n Vinskem vrhu. Pri nadalnjem izobraževalnem delu mce, občani bo potrebno težiti predvsem za tem, da bodo posredovanja živahnih oblik primerno ponazorjena z avdovizu elnimi sredstvi, ker le-to privlači ljudi, da rajši poslušajo in tud: več pridobijo. S pomočjo Delavske univerze bo to lahko reševati, če bodo zagotovljena vsaj minimalno, sredstva. Prisluhnita je potrebno željam in potrebam med občani in fea izkoristiti, nuditi jim, kar jv mogoče, vendar pr zahtevvati da vsaj najskromnejša sredstva za izvajanje posameznih predavanj, ki terjajo več jo tehnično udeležbo, zberejo še sami. Letošnje letno konference so pokazal , da je zanimanje občanov za izobraževanje precejšnje. Škorc 1 pri vseh krajevnih odborih so izdelali iz obraze ve ine p reg.ra me in zadolžili nekogar, ki je odgovoren sano za :o vezavo s komisijo za idejno-vzgojno izobraževanje in Delavsko univerzo. Naj-beč si želijo s v. rokovnih predavanj iz kmetijstva, zdra ••’-stva, komunalnega sistema in zunanjo politiko. Občinski odbor SZDL se bo preko komisije zn idejno izobraževalno delo moral povezati s kmetijsko zadrugo, občinskim ljudskim odborom, sindikati in zdravstveno službo ter sporazumno voditi izobražev-cino politiko glede predavateljskih kadrov in tudi srceštev za izobraževanje. Kmetijska zadruga se je že odločila, da bo posebno v kmetijski smeri izrecno pomagala, k čemer je v preteklem obdobju že z razume vonjem pristopila. Predpogoj za uspešno delo so nenehni, neposredni stiki z občani, ki jih vzdržujemo z obiski na’ terenu. Poleg tega pa je izredno važno, da so člani o dogodkih v občini pravočasno in pravilno obveščeni. Občinski odbor SZDL se je zelo trudil, da je razvijal informativno službo, koliko c j:: bilo mogoče. Srečno roko imamo, da je' pri Društvu ljudsko tehnike v S nar ju ppi Jelšah oddajna postaja, ki doseg-: območje celotne občine. Njeno oddaje pa slišijo tudi globoko na Hrvaško in pokrivajo se? celotno območje sosednih obči . Radijska postaja oddaja redno ob nedeljskih popoldnevih posveča tretjino časa govornemu delu. Lansko leto j: ime . 52 rednih oddaj z bogatim programom različnih domačih komentarjev , strokovnih nasvetov, občinsko kronik: in pomenkov. Ob novem letu so občani odgovarjali na anketo o oC -dajah med letom in izrazili šv svoje željo. Anketa je pokazala, da str. jim v govornem delu najljubši rubriki po v* ^ 1 šmarskih poteh in tribuna občanov. V prvi so nanizane ves!i o dogodkih v občini, v drugi pa občani sprašujejo, kar ji. zanima, uredništvo radia pa poskrbi, o.a odgovarja primere' strokovnjak. Želijo pa si še več reportaž is življenja delavcev in kme sov in to živih, posnetih, še več kmetijskih nasvetov, zdravstvenih predavanj in nanj poročil iz raznih soj, kor sp navadno presuh o p a rn a in poučena. Tudi poročila o konferenc naj bi bila čimbolj živo podana, posn. to na trak. Veliko poslušalcev želi, da bi oddaja bila vsaj •m enkrat na teden. Govorni del jc obsegal oko]i 60 ur v letu. Pripomniti moramo, da je oddaja postala zelo priljubljena med občani, vendar pa si ni uspela razširiti kroga rednih sodelavcev. Oddaj ■ so bile 00višnje prvenstveno od skromne p. ocice- ljudi, ki so se osebno zavzemali, da je odrla ja redno tekla. Občinski odbor SZDL je skušal okrepiti inf'rmativnost in vzpostaviti tesnejše stike z obo ni tudi z glasilom komune 14 -- in njunih organizacij. Doslej jc izšlo 7 števili "Hov -ga Obsotelja". Vsebina je bil° dokaj pestro, in je obe vala celotno življenje v komuni. Pri izdajanju biltene pr 30 bile velike tehnične ovire, kor je bilo potuhne '•trkati najprej gradivo, potem matrice,/ razmnoževati, akr nr: nravi ti vsako številko skoraj v celoti doma. Ob o bi 3 ostalega dela večkrat uslužbenci občinsko g• odbora nis gli uspeti. Enako kot pri radiu tudi tu niso uspeli pr biti širše število sodelavcev. Posebno šibak pr je bil siv is delovnih kolektivov in krajevnih organizacij. i tun jv izhajal povprečno v 4oo izvodih in g,-;., poleg : rednih naročnikov dobivali predvsem občinski ljudski odborniki , šol., krajevne organizacije in odgovornejši dr beni delavci.Stroški so bili selo visoki, medtem ko dos ,i ni še nihče prispeval za to sredstev, temveč je glasilo finansiral občinski odbor SZDL sam. O informativnosti se bo potrebno še temeljito pomeniti. Vsekakor bomo morali upoštavati zelje občanov, vendar bo pri občinskem odboru SZDL potrebno to dejavnost organizme' sko okrepiti-. Radijski programski svet in uredniški odbe . biltena svoje naloge nista povsem opravila. Misliti bomo morali nu enoten organ, ki naj koordinira obveščanje po radiu, biltenu in tudi v ostalem tisku. Občinski odbor SZDL je bil v tesnem stiku posebno še z uredništvom "Celjskega tednika", kjer je- šmarska občina skozi vso leto zavzemala opazijivo mesto. Res pa je tudi to, da so ze vso domačo informativnost in stike s časopisom skrbeli isti ljudje. Ce se vprašamo, čemu ni bilo več sodelavcev bi lahko našteli več vzrokov. Nekateri občani nimajo poguma, da bi kaj napisali, kor menijo, da jim pero zadovoljivo ne teče. Ta predsodek bi morali odvreči, saj s - pri radiu in biltenu ljudje, ki bi že postavili besede na pravo mesto. Med tistimi, ki sc- sicer čutijo sposobne za to p- ni bilo primernega stimulansa in so se izgovarjali na prozaposelnost. Ko bomo letos podrobneje- razpravljali o problemih' radia in tiska, posebno še s predvideno spremembo pri Celjskem tisku, kjer nameravajo izdajati časopis dvakrat tedensko, bomo morali prevsem dobro izbrati uredniški odbor, ki bo znal navezovati stike s občani in jih vzpodbuditi k sodelovanju, Na drugi strani pa bo p°trebrn zagotoviti določena sredstva, poiskati še druge vire, ki naj podprejo informativno službo, da bo ta dejansko zagotovljena. Pravočasna obveščenost občanov je dostikr at najbolj odločilen čini-tolj za uspeh določenih akcij v razvoju komunalnega sistema, česar se moramo zavedati in temu posvetiti dejansko močno skrb, Organizacija SZDL v odnosu do ostalih organizacij Nedvomno je organizacija SZDL tista množična sila, ki v sv o jv delovanje priteguje najširše število občanov. Njeno, delo se prepleta z vsemi zvrstmi družbenega življenja, zato je potrebno, da bi v organizaciji SZDL dejansko sedelov"li obesni v na j več,k: m obsegu. SZDL je tista tribuna občanov, ki je najbolj pristojna, da daje odločujočim organom bodisi v gopospodarskih organizacijah bodisi.v 1 jurski oblasti sugestijo , predloge in želje občanov. SZ.uL jo tudi najmočnejša mobilizacijska sila, ki organizira občane za različne akcijo pri reševanju najširših problemov v komuni, posebno še problemov, ki sov komunalnih dejavno - e ih in" odnosih raed ljudmi. Člani'SZDL delujejo v vseh ostalih družbenih organizacijah in društvih. Ne. bi govorili o delu in uspehih ali neuspehih, posameznih ostalih organizacij in društev, ker bodi. to opr vili na njihovih zborovanjih in konferencah. Vloga SZDL v odnosu do ostalih je predvo -i v tem, da vzpodbuja k delu, da preko svojih članov pomaga k kakovosti rasti določenih organizacij in društev, da navezuje tesne medsebojne stike. Letos so na letnih konferencah, ko so volili raj.vne odbore SZDL, obravnavali širšo kadrovsko politiko v posameznih krajih, ker se organizacije SZDL čutijo soodgovorne za delo ostalih organizacij in društev in zato s svojimi spo- - 16 sobnimi elani skušajo prispevat:. 6 v.n comerni razporeditvi l judi v vodstvih, da 'bi c&ko zagotovile eiolo. Takčra .kadrovsko politika je nedvomno umestna i o .. ■ v gobavo 3v bo- do poka. ali kompleksnej si delovni uspehi po krajih. SZDL jv t;,-. k o usmerjevalec, vzpodbudnih g o javna s ti in tudi kritik slabosti, ki se pojavljajo v družben.- življenju. Le poprej smo omenjali, da jv potrebnezmlvtdinsko organizacijo r.navij at ina j tesne j sc delovne stike. Tucoi n letni konferenci mladine, ki je bila prod nedavnim, so ugotavljali, da so mlac;inske organizacije posebno uspešno dolov .letam, kjer 30 so starejši .r. njihovo delo - a ao.ina.li, To jo izrazito lepo v Polju ob Sotli, kjer .0 mod vodstvom KO SZDL in mladinsko organizacijo prisrčni delovni stiki. Klubsko oblike dela razvijajo tudi mladi. En vasi je prav, da to delajo skupaj, ker takšen prostor uporabij c. jo vsi. Od koga p . se naj mladina uči, če ne pri starejših. Kje naj se zgleduje, če ne pri delu organizacije SZDL. Jasno, da so mladi ljudje samoiniciativni, polni idej, ustvarjalni, kor jim je potrebno pustiti; Če pa tega ni, jim. je pa potrebno pomagati . Sodelovanje po se je pokazalo posebej še pri prostovoljnih delovnih akcijah. Tu so se v veliki meri vključevali prav mladinci, ki so pri krajevnih delovnih akcijah 0-provili 4.2')5 delovnih ur. KO SZDL bi morala imeti do mladinskih organizacij takšen odnos, do bi občutile, d . je mladinska organizacija v -bistvu nerazdražljivi dol organizacije SZDL, saj je njen kolektivni član in naraščaj in ob tem občutek soodgovornosti z n dole in življenje mladinske organizacije. Priznati pa moramo, dr 'temu v mnogih primerih ni tako, da se mladina po svojih močeh otepu s težavami. Omenili bi še Stalno konferenco žena, ki je prav tako sestavni del organizacijo SZDL, samo da se ukvarja -s svojstvenimi vprašanji. Pogoji za delo konference žena v šmarski občini niso ugodni; mentaliteta kmečko žene je še takšna, da so čestokrat niti ne zaveda težkega položaja, v katerem je kot gospodinja, mati, kmetica. Onlačne jL rešujejo proble- matiiko v večjih občinskih središčih koti v Rogaški Slatini’ in Šmarju pri Jelšah. Preteklo leto so sprožili predvsem vprašanje otroškega varstva in r.a zbre noni fc v e delovne ženv . V. naši občini je v ospredju vprašanje zaposlovanja žen.; loven sezone. Krajevne skupnosti bodo moralo v bodoče mislJ ti na razvoj nekih terciarnih dejavnosti, kjer bi se prav žvasice lahko zaposlile. Če bomo žene širše vključevali v proizvodni proces, ->' bo spreminjala tudi njihova zavesti. Stalil1 konferenca žena bo morala prve ris tivono zdaj, ko obhaja 2c-letnieo ustanovitve ženskih d.ruštev-AFZ poglobiti svojo dejavnost. Tudi prosvetna društva in SZDL tesne s oči. -lujcjo. Srečujemo se v klubskih prost ,v ih, ob raznih sl:- -poštnih prireditvah; Letos bo po tret::." sodelovati pri, kulturnih manifes enci juh , ki so predvia.ua v šmarski-'Občini-: mladinski pevski festival občin v Bistrici ob Sotli, sekt- r-ska medobčinska dramska revija v Šmarju pri Jelinih ter prlk . delovanja šmarskih prosvetnih društev. Srečanj-; v delu ir.d različnimi orgonizacijami in društvi in organizacijo SZDL so na dnevnem redu. 0 tem ne bi več razpravljali v -poročilu. Po a črt ali bi šc samo enkrat, da jo. SZDL kot najširša politična organi;-:, 'cijo soodgovorna' za družbeno dejavnosti v kraju in občini, da žc njeno delo samo narekuje tesno sožitje in aktivno sodelovanje. Pri občinskem odboru deluje posebna društiv na komisija, ki bo letos morala svojo’ dejavnost poživeti,-nastopiti kot koordinator dela, a nuni kot vzpodbu mik, po potrebi da -e kot kritik spodrsljajev in z stojev. Odnosi med obČrni in upravo \ Prav bo, da osvetlimo vsaj delno še razvoj odnosov med javno upravo in občani, ki so pri utirj v. aju'komunalnega sistema vedno bolj pomembni. To je posledica sprememb v značaja položaju "in vlogi javne uprave na. razvoj družbenega samoupravljanja. Javna uprava ni ve č togi inštrument oblas ci,temveč se postopoma razvija v strokovno družbeno službo, ki naj varuj.; zakonitost in pomaga občanom pri uveljavljanju njihovih pravic in izvrševanju dolžnosti, prav tako pa mora nuditi določene usluge glede prosvetnih, zdravstvenih, kulturnih in socialnih potreb. Dejavnost javne uprave mora biti vsklajena s politiko, ki jo določajo in neposredno nadzirajo občani preko predstavniških organov, samoupravljanja 'in podobno. Prev takšen odnos pa daje or anizrciji SZDL pri krepitvi odnosov med javno upravo ih občani posebno odgovcr.v.o mesto. Preteklo leto smo veliko delali ra tem, da smo te odnose utrdili in navezali boljšo stike med občino in občani. Pri občini so odprli sprejemno pisarno, trudijo se za čii boljše obveščanje občanov, poskrbeli so tudi za pravnika, ki je vdov d nekajkrat; tudi v Kozjem in Rogaški Slatini. Ob pomenkih o osnutku občinskega statuta, ki bo predlagan v razpravo v teh dneh, bo potrebno sp c t spregovoriti o odnosih mod. naravo in občani, kar-bo nedvomni oris t no za izboljšanje teh odnosov. Občani sani bodo :b tuj priložnosti najlaže neposredno'spregovorili, ’-o.kšno so njihove želje in potrebe glede t' gag. Ko smo že pri odnosih, se ozrimo še ne delo poravnalnih svetov. Tu ju prav tako zelo važen vpliv SZDL, ki preko svojih najboljših članov škusa ure j ivati medsebojne odnose ned občani. Poravnalni sveti v šmarski občini n. s, v zadnjem obdobju nočno uveljavili. V občini deluje 11. poravnalnih svetov, v katerih' deluje 57 moških in 5 zenske. Pravkar so predviden,: nove volitve poravnalnih svetov, organizacije- SZDL hod- - Lle svojo člane, sposobne in ugledne ljudi, ki bode lahko vršili to občutljivo in pomembno dolžnost. Lani go p,■ no analni sveti obravnav li d2o vlog, med katerimi so'2?1 primerov uspesno rešili s poravnavo. To je nedvomno uspeh. Vlog; poravnalnih svet--v povdurjamo predvsem za to, kor je to družbeno delo, pri k-teren organizacija SZDL J. ob ko v, like napravi. Utr j-; vanje ocdsc-bc finih odnosov na širokem načelu človečnosti, to je ena izmed temeljnih nalog socialističu-; zveze . O problemih šolstva v šmarski občini Oblikovanju vsestransko razvite osebnosti jv podrejena vsebin pouka. Preko šele so razvija nas mladi občan, za to je problem šolstva še posebno občutljiv. Občani povsod razpravljajo o šolskih problemih, to smo lobko v pretekli praksi st lno ugvt vi j ali. V šmarski občini so bile vse s "oz i težje kadrovske in materialne razmere. V občini je 26 osnovnih šol v katerih jc lani bilo 1?4 oddelkov s 4*917 učenci. Navesti moramo nekaj številk, če hočeme uvideti najbolj občutljiv problem, ki jv pred nami. V občini je samo '7 razvitih osnovnih šol in 19 osnovnih šol, kjer m r-,i poučevati v kombiniranih oddelkih. Okoli 285 učencev obiskuje 9 oddelkov, v katerih poučuje jo po 3 razred,, hkrati, 76 učencev p obiskuje oddelke, kjer poučujejo colo po 4 r-.zrede- hkrati. Takšen pouk je vsekakor težak za učit21 je in učr.ncc , učni uspehi, pa scvda nujno slabši« Cilj retomnog-- prizadevanja jv tudi ta, da bi čl:-,več uče v v redu o 2 n o v n o - š Iško osemletno obveznost, o čemer pa v trnkih p<. ■ c jih lahko upravičeno dvomimo. Res jo' sicer še to, da 30 nekateri učenci, ki jih p- je zclomdlo, zmogli prestop is nerazvitih osnovnih sol na višjo« st^prvjO:, kar pa j zasluga nekaterih izredno prizori.-..vnih prosvetnih delavcev, ki so uv .jali zanjo dodatni "'■.■uk, ž' kor pa jim je h v ležnos t; učene v v bila edina nagrada. ..D>„ jstvo pa. je tu-di to, da ni m j ■ ,vsi uč.mci v -s .žaru" ih v lab. -jao.rma In ih pogojev za pouk, kar pa smo dolžni- v’ danih pogojih., kolikor-je mogoče, urediti. Od.JBistrice ob Sotli rv Šmarja pri Jelšah ni razvite osnovne šele, prav tako s - po ikrajšnni učenci v odmaknjenih kraj ih okoli Šmarja in Ro.. ■ ’ke Slatine . Potrebno bo razmisliti o rc organ iz.a.g,i jj. ;šolske mreže, da bi zagotovili tudi uc.anceni iz Olimju.,- Vir e ti tja, Podsrede , Buč, Polja ob Sotli, Dobovca, donačko gora , - St o j peg a. sela, Ser. tvida, Sodne vasi. Podectrteka, Pristave, Zibike ob;u>tivne in izobr a ž e v a ln, p c g o j e-. Temeljito bo 7 drobno razmi -! iti o rese v m ju tega problema, pri čemer bodo občani sani, njihovo somourravni org -ii po šolah in delovni kolektivi morali razumno presoj ti in poka-•z, ti- svojo zrelost, Ne nore mo reči, dr. e o vsi dolski odbori doslej v redu izvrševali svoje nalogo, tu ir. tam so so slabosti, pose ono se zaredi prešibkega s;: io i n i c i. x t i vne g o. delovanja, preskromne zainteresiranosti za mtr .aj, probleme šole. Učiteljski kolektivi so se večinoma pričeli zavedati, dr. je od kakovosti dela vsakega posameznika odvisen celokupen uspeh šole, vendar moramo dodati, še to, dr so oo vprašanju urejevanja osebnih dohodkov nc ka teri učite 1 gs k,. korektivi prebolevali modne notranje krize. Kadrovski pogoji niso najbolj rožnati: zar di. pcman jkonja le-teh so morali sprejeti v službo precej učnih moči brez pedagoške izobrazbe in sicer 22,Občutna je tudi feminizacija prosvetnega-poklica, saj jexned 142 prosvetnimi delavci samo 23 moških. Po "služben ih letih so prosvetni kadri še zelo mladi: 55 učnih moči še nima štiri leta službovanja, no drugi strani pa jc 16 u-čitel jev, ki službujejo že preko 35 lot. Med vsemi jo samo 2o prosvetnih delavcev z višjo izobrazbe in ned teni so samo 4 profesorji. Letos n.njka približno še 2o učnih moči. Kadrovsko vprašanje sicer ni več tako kritično kot prod leti, vendar je še vodno poreče-. Vsako le te je- precejšen beg učiteljev iz občina, čemur pa je vzrok v tem, da so tu težji delovni pogoji kot v nekaterih ostalih občinah. V golen štipendiranju. ni izhoda. Potrebno bo urediti ".ate rial ni- pogoje , obnoviti solo, inventam zgraditi at arov m jn posebno še v Rogaški Slatini in odpravit, razlike v osebnih prejemkih :d pr svetnimi delavci v občinah, ki trenutno obstojajo, kar pa vsekakor ni primimo. Prav posebej pa bi še podčrtali, da je posebno mlajšemu prosvetnemu kadru v občini, ki ga jo sorazmerno mnogo, potrebno posvetiti v r: skrb, de se 'bc izpe-poljnj :val str krvno in idejno, d= bo spremljal dogajanju in aktualno problematiko našega razvoja občine prekvašeno posredoval način na.jmlajšim občanom. Dc-jstvo je to, da v naših šolah še niso poskrbeli za redno komun vlite vzgojo, ki bi noro 1 a biti ] rcdvs-cm odraz s c-varnos ti, poznavanja komunalnih problemov. 21 - Turine a v šnar g ki občini 0 turizmu v smarski občini čas to g vurimo. Motivi z o. to so čisto materialnega značaja. Ge gledano n- turizem ir. gostinstvo z o eni gospodarstvenikov in vzp' ce d. - -> upoštevamo pogoje, ki sc v naši občini, poten se n 1 v,, eno bolj odpira ši- roko področje novih virov-za ustvarjanje narodnega dohodka, toda ne s a: - o to, tienvvč enako tudi nove potrebe zr vlaganje naložb. Razv i turizma bi na drugi sortni povzročil močno spremembe v strukturi n šego prebivalstv."-, kar ne smeno spre— gledati. Razlikovati norano dejavnost, ki ima krajevni značaj , in gostinsko dejavnost, ki je nujen spremljevalec turistične dejavnosti v najširšem smislu ter prerašča okvire potreb krajevnega potrošnika. Pri nas je skoraj za enkrat . središče gostinske in turistične dejavnosti svoraj izključno v Rogaški Slatini. Eno je Zdravilišle a posebnim pomenom, drugo jv Zdraviliško gostinsko podjetje, ki jv nastalo z združitvijo nekdanjih manjših gostinstev« V pretekli zdraviliški sezoni je brisio v Rogaško Slatino nanj gostov kot o- bičajno, kar pripisujejo omejenim finančnim pogojem, ki jih ima socialnb z varovanje. Vzrok pa lahko poiščemo tudi v zvišanju penzionskih cen za gostinska usluge, ker so bil; ukinjene izven sezonske premijo. Odprt problem, ki j... vplival na manjši dohodek v podjetju predstavlja svobodna konkurenčnost zasebnikov, ki. oddajajo sobe. Takih jo v Rogaški Slatini okli 3oo. Na drugi strani so se zaradi manjšega priliva zavarovancev sprostile hotelske zmogljivosti tudi v zdravilišču, povrhu pa še neugodne'vremenske razmere, kar ie pri-. moralo delavski svet, da jo sprejel odločne sklepe za znižanje režije. Prehod na ekonomski račun v gostinskih podjetjih j_ povzročil občutno neskladje v primerjavi s preteklimi leti v Nedvomno so zo nadaljnji razvoj brobne še nove naložbe, vendar pa je potrebno misliti na močnejšo prepa-gando in reklamo, kar^b dostikrat odločilno za gostinsko •poslovno dejavnost. Izredno važno za razvoj tujskega prometa so dobre ceste. Na našem področju pa prav cestišča slovijo po slabosti, kar vsekakor odbija obiskovalce. Razmere sc: bodo bistveno spremenile šele takrat, če bodo dograjene ceste Grobelno-Podplat, Kumrovec-Podpl v* brez posebnih naložb še nudi. Prav nezaslišana je ugotovitev, da se tuji turisti vračajo nezadovoljni, ker niso uspevali potrošiti toliko denarja, kolikor so ga v naših menjalnicah zamenjali. Da, zgodilo se je tudi tako! S skupnimi napori bo potrebno združiti vse silo ,odkriv ti rezervo teina črtno pristopiti k turističnemu urejevanju občine. Ob gospodarstvu v občini Šmarska občina jo kmetijska, tv mu n<- more.: Lo oporekati. Kmetijstvo je v svojih oblikah proizvodnje silno pestro, dinamično in proizvodnost sama zavisi od množic različnih čini-teljev. V današnjem razvoju moderniziranja naše kmetijske proizvodnje , ob procesih podružabljanja, pa se. porajajo globoki družbeni premiki, v katerih nora biti tudi organizacija SSDL aktiven spremljevalec. Struktur šmarskega kmetijstva P se zarodi nenehnih delitev vedno bolj slabša. V S letih je poraslo število kmetijskih gospodarstev za lol?, kar jc nedvomno negativno in celo špekulativen pojav. Pred leti sno -ugotavljali, da je preko 3.000 ljudi odvisne delovne sil: v kmetijstvu, danes ugotavljamo, da je selitev občanov s kmetijstva večja kot naraven prirastek in te rezerve praktično ni več. To pomeni, da se naši občani oprijemajo drugih, zaposlitev in poklicev, zaradi česar bi pričakovali, da bo ponudba zemljišč družbenemu sekt' rju večja. Temu pa ni tako, ker se posestva samo drobijo, ob cener pa nastaja tip novega človeka, kmeta in delavca hkrati. In ponudbe zemljišč, ki jv bilo povsod drugje večja kot v okolici Romske Slatine, kjer je največ ljudi zaposlenih, to potrjuje. Družbeni sektor razpolaga zdaj 55 5% vseh obdelovalnih površin v oocini, kar je zelo malo. V občini je 39*998 ha kmetijskih površin, v katerih so všteti tudi gozdovi na 17 *?oo h e.. Ka, več kmečkega prebivalstva živi na posestvih, ki merijo 3 do 3 ha, najmanj pa na 1 ho. Ha prlprolotarskih posestvih živi 9.92-0 občanov, ki jih j c največ okoli Rogaške Slatine in Mestinja- Kmetijstvo naše občine mora v n:.kaj letih pokazati svoj pravi obraz. Šmarsko kmetijstvo še ni odkrilo vsega svojega bogastva, še ni odprlo vseh naravnih lepot, zato si bodo z uveljavljanjem sodobnih proizvodnih poti in složno zavzetostjo občani lahke pridobili izdaten kos kruha. Lahko bi rekli, da slutene možnosti razvoja, obeta predvsem sadjarstvo in živinoreja. Zato je potrebno "pripraviti temeljito rajonske programe, no katerih kmetijski strokovnjaki že nekaj let delajo. V občini so nekatera na prvi pogled nepomembna hribovita področja, ki pa bi z načrtno usmerjeno proizvodnje lahko dobro iz'':oristili. Prvi rezultati moderne proizvodnje se kažejo n Skrbniku. Lop plan* tožni sadovnjak daje močan vtis, dn nehote pomislimo, prav tu se ruši staro in,ras te novo sodobnejše, v strokovnem in gospodarskem smislu pomembne jše za gospodarstvo šmarske o-čine. rribližno loo ha velika strojena .sadna plantaža pri Rogatcu bo dvignila narodni dohodek kraja in dala zaslužek okoliškim prebivalcem, kajti taka proizvodnja sc- lahko meri' z industrijsko proizvodnjo. Rodovitna zemljišča, ugodni klimatski pogoji zagotavljajo, da lepi načrti, ki jih pripravljamo niso grajeni v oblake. V dolinah nam mehka miocen-ska karbonatna zemlja lahko da 'izdatne količine prvorazredne krme za govejo živino. Dejstvo jem da je tazecilja že sto letja izkoriščena brez pravilnega,gnojenja, brez strokovne nege, kar občutno znižuje proizvodnost, obenem pa povzroča godbranjenost živine. V zadnjih letih is tradicionalna zaostalost zaciobi la se odločilne udarce. Kmetje, poscbmo v s ti s kmetijsko zr drugo vedno bolj poslušajo strokovne nasvete, zadovoljuje zemljo z umetnimi gnojili, up rablja jo Ime-* tijako mehanizacijo in istočasno opažajo, da jo proizvodnja na .razdrobljenih posestvih nemogoč? in brezperspektivno-. Ustvariti je potrebno tržne viške, kar p* je mogočo le s kompleksno, enotno in načrtno proizvodnjo. Tržišče zahteva lepo oblikovano dopitano mlado govedo, terja prvovrstne bc-kone in savno s takimi kmetijskimi proizvodi bomo 1 naporov v to, da bo obrat prešel iz neko .je tipične obrtniške proizvodnje v dobro organizirano proizvodnjo in s tem povečal storilnost. Obrat je bil zadolžen z večjimi količinami izvoznih izdelkov, kar pa ni vplivalo u-8 .-dno na f-ineneni obseg proizvodnje. Nekoliko zaskrbljeni ... bili tudi zaradi neurejenega dotoka hlodovine, kar pa jo. bilo končen leta na posvetu najodgovornejših ljudi urejeno. Spitšn.- eradbeno podjetje v Rogaški Slatini je bilo predlani v izredno težkih pogojih, vendar ge je lani utrdile. P-,v-eno zap .sljuje 42o delavcev in opravi ja 60% dela izv*,n občine. Finančni obseg plana so dosegli že novcuara in jo presežek'predvidoma okoli 6%. MD se bo gibal okoli 000.000 a in ali za 19% nad lanskim. Trgovina deluje v občini v treh pod je t jih :x TP Šmarje pri Jelšah, TP "Izbira" Rogaška Slatina in TP "Dcnat" Rogatec. Celoten brutto dohodek je okoli 1,000,568.000 din, to je za 12% več kot 1961. MD porašča za približno 22%. Na predlog posebnega posvetovanja o reorganizaciji trgovin n." območju šmarske občine, na osnovi sklepa Sveta za družbeni plan in finance in priporočilo zbora proizvajalcev, so pristopili k združevanju vseh troh trgovskih podjetji'« z namenom, da bi tako združeno trgovsko podjetje bilo kos preovidenim obsežnim inv c s ti i c i j s kia nalogam,ki s ne obhodvo potrebne za primeno urejevanje nase trgovine, posebno še, ker je to. v ovesi g perapokfcivnia razvojem turizma v stanju izredno šibka glede primernih lokalov. Do predvidene združitve še ni prišlo zaradi spontanega odpora kolektiva v Trgovskem podjetju "Izbira" v Rogaški Slatini, medte a ko sta ostala delavska sveta v trgovskih podjetjih Šmarje pri Jelšah in Rog tiču glede na nakazane potrebe in perspektivnost osv?jila predlog o združitvi. Investicijska politika trgovine v občini bi zc tekoče lete morala biti usmerjena v izgradnji povil jonskega trgovskega lokala v Rogaški Slatini, trgovin v Podčetrtku in Rogatcu ter ureditve, če bodo z: ti; p geji, nanifaktiurnc poslovalnico v Šmarju pri Jelšah. Gostinstvo je prvenstveno zaradi nepredvidenih težav pod plansko izvršitvijo. Celoten b ruti bo dahov. e1r se suče okoli 3571ooooo din, kar prečistiva! jn 4% več kot Ivani. Največ jv eos einsko podjetje je Zdraviliško gostinsko podjetje v Rogaški Slatini, ki p jo realiziralo predvideni plan le okoli 15% nanj nočitev, in še drugo ovire. Realizacija v Zdravilišču se suče okoli 97%* Vzroki so p d voni. Uveljavljali pa so se še z izvozom kisle vode, ki je sprejemajo predvsem afriške dežele. Združeno gostinsko podjetje Šmarje pri Jelšah jv ,rebolvla vse težave, ki so se poj wljnle ob združitvi in se j e notranje ...rganizne ijsko utrdilo. Predvideni plan kakor je videti, rahlo presegajo. P sobno poglavje v življenju občine pr stavi ja obrt. E rut to dohodek povečuje za 32%, narodni dohodek za 44%. "Oblačila" so v preteklem letu izboljšale notranjo organizacijo delo, vendar pa je prh je tje zaradi pomanjkanja obratnih sredstev bilo določenih težavah, ker j; moralo zavračati včasih zelo zanimiva naročila. Perspektivne bo potrebne izboljšati strojno opremo, specializirati proizvodnjo. Mizarstvo je ob triče* trtictju preseglo postavljeni plan za 8%. Tu jo vprašanje, ali plan ni bil realno postavljen, ali je to samo boljša orga nizacija dela in večja storilnost. V "Šmarte-ksu" so povečali fizični obseg proizvodnje, rahlo so porasli osebni dohod- ki, vendar bo potrebno povečati storilnost, ki je predpogoj boljšim osebnim dohodkom. Svoje proizvode so uspešno prodajali, pIon so izvršili v 11 mesecih, zdaj mislijo na triizmensko delo, toda takoj bi morali n-pravi bi skladiščne in poslovne prostore. Svojstven je položaj v Ključavničarstvu, kjer menijo, • da izpadajo z 2o% pod plan. Vzrok je v pr--;h du od obrtniško v planirano proizvoda. ■' - , ker ni3 prav '.-časno dobili potrebne strojno opreme. Zagotovo po se bo kolektiv moral otresti obrtniške miselnosti, vložiti vse napore z? načrtno proizvodnjo strojev, ki jih predvideva program, prav tako p- ustalili strokovno -acbje, ki bo lahko \ tako zahtevno proizvodnjo pravilno usmerjalo in vodilo. ue"besedo o šmarski mlekarni. To je podjetje kmetijske z druge, ki se lep-, uveljavlja. Plan sv- : rcsgli okoli 6 jo. Hlo-larna ugotavlj nočno upadanje količin v vlečni proizvodnji, kar je zaskrbljujoče. To pomeni, da bo p trebne v živinorejski proizvodnji, ki se sicer usmerja predvsem v proizvodnjo klavne živine, nekoliko močnejšo skrb posvetiti tudi sodi -b-no organizirani mlečni proizvodnji. Prav 0 c t o v■ se občani zanihajo za investicijsko p; litino v občini. Ta je tudi odraz skupnih priz -devanj in realizacija naših predvidevam ji Pokaj številk naj osvetli tudi tc-občutljivo področje: v letu 1%2 vseh gospodarskih investicij za 333.5oo.qoo din, negospodarskih za 319,563.000.- din. Gospodarske- investicije : industrija 89,577.000.-, kmetijstvo 148.2oo.000.- gradbeništvo 11,o4S.00.0.-, trgovina 131 5^4.0 00. - g -stinstvo 41,284.000.- , ubrt 23 ,437.000.- din. Industrija: je vlagala v rekonstrukcijo steklarne, kmetijstvo, v sadno plantaže, ureditev predelovalnega obrata "SAD-SOK" v Kostrivnici, melioracijo Imenskega polja, d - -graditve skladiščnih prostorov. V gradbeništvu so nabavili mehanizacijo . Obnovljen je bil hotel "Turist" urejena samost rožna trgovina v Škarju pri Jelšah, obrtništvo pa je vl.a--gulo v rekonstrukcijo Ključavničarstva v 'Rogaški Slatini. Negospodarske investicije: stanovanjska izgradnja 167,545.00 o. komunalna dejavnost 41,894.ooc, šolstvo 19,o43'.aoo.~, zdravstvo 64,638.000.-, socialn • skrbstvo 2,?5o.ooo.-, telesna vzgoja 1,000.000.- državna uprava 22,695»000.-. V tem so zajeti: 14-stanovrnjski steklarski blok, začetek gradnje-34-3tanovanjakega bloka v Rogaški Slatini, 6-3 tonov,?n jakega bloka kmetijskega, posestva v Šmarju, šestoroek Gr.-db-.ne-2 a podjetja v Rogaški Slatini, gradnje Šol v. v Lesično n, zdravstveni dom v Šmarju pri Jelšah, načrti Zdravilišču v Rogaški Slatini in drugo. Tc stenc-lni gospodarski problemi, ki jih n: iumo vključeno v poročilo občinskee.n 'odb-ca SZDL, ker vemo, da ne bi bilo gospodarskih uspehov, če naši občani, delovni ljudje in t*ko tudi člani SZDL ne bi vlagali zavestno svojih napor :v. Ob njih naj spoznavajo dosežke v občini, ki naj bodo ist:časno vzpodbuda za nadalnje delo. Ko doživljamo pestre spremembe, ko se čestokrat pojavljajo težnje za reorganizacijami, mor?, to biti občanom razumljivo in samo, če dobro poznajo ekonomske oahove, bodo lahko ocenjevali pravilnost in nepravilnost določenih reakcij, ki se ob teh procesih s ""c ra j v se le j pokažejo. Človek j_- občutljiv za vse, s n ustvarja, dola, toda tudi upravlja, kar pa bo lahko storil le, če bo globok-, spoznaval vsa silnic., ki pogojujejo gospodarsko rast občine, skupnosti in posameznike vzrascenega s skupnostjo. Večkrat se pojavljajo tudi rasne čisto .-osebne n,.ecre, ki niso vahlajene z družbenimi napori, vevr.ih sc prav ob teh procesih sprostijo težnje lokelističnih tendenc in takrat večina m-ra vedeti, zakaj gre. Vlofea organizacijo SZDL je zelo pomembna prav v tem, da pravočasno p-jasni, komentira prod občani pojavi in osvetli pravo mesto, ugotovi' pravo pot, strne ljudi, ki nazadnje izrečejo odločna besedo. Omenili bi se nekaj osnovnih smernic, ki jih predvideva družbeni plan z? letošnje leto, o katerih boclo občani razpravljali. Vsi pokazatelji kažejo, da bo potrebno vendar-le osnovati združeno trgovsko podjetje, če bomo hoteli izvesti investicijski program in tako zadovoljiti vsaj osnovnim potrebam, ki se kaže jo v trg. vski mreži. Pravkar so sc zedinili za združeno komunalno podjetje-, ki bo dulpvelo ? ■■ območju vse občine . Preko tega podjetje, bed skušali zajeti še :• toka toru obrtne dejavnosti. Prav kako je združitev Ključavničarstva in Avtomehanične delavnice v Rogaški 31'tini ronlm. 7 kmetijski zadrugi 30 združili družbeno proizvodnjo z danjini ekonomskimi entami, da bi okrepili sed :lov- oje mod družbeno in zasebno proizvodnjo v kmetijstvu ter s tem uravnali specializacijo obratov in kadrov v kmetijski proizvodnji. „ Prostovoljno delo Menimo, da je sel-- pomembno, kako skušajo občani .reševati, no da bi potrebovali izrecno velik s rud st. v d. Občinski odbor SZDL ju can-val posebno komisijo, ki so je ukvarjale, z akcijo prosto v'-Ijnu g., a dela, vzpodbujala občane in opozarjala na prblene, ki oi jih lahko tako urejevali. Največ pobud s dali občni sr mi, ki so si na sc j/.h KO SZDL izdeleli tudi delovne programe.' Ti povsod res niso bili izvršeni, k čo - le r j c. pripon gl; budi lansko nubrvo vre:.., ki ju posebno k.,k;cke Hudi oviralo, dn niso mogli v redu '.pravijati del ;. V Šmarju pri Jelšah 30 poravili cesto, uredili športno igrišče in pomagali pri gradn.ii kopališča, eri če r-r j prostovoljne delalo 148 občanov 643 ur, v s .a:.; prispevku pa sc dali 604.000 čin. 7 Ko«jen so popravljali ceste in dogradili vodov..d, delalo je 6? obor nov, ki s - apr-vili 3*995 ur, vrednost 500.000. lin. BSladki gori je 25 bcanov popravilo Cv-ste, zb kar s o prostovoljno opravili 2oo voženj z vpregami in 3.8oo delovnih ur. V Zagorju so p-\r»vili 3 mostcvc in c ..s-bo, pri č..mer je s odelovalo 24 obč nov v l.ooc urah. V Polju ob Sotli so urejevali cest-: in pokopališče, 52 občanov je o-p ra vilo bo 3 ure. 7 Iraenen so sc lotili grade, je gasilskega doma in popravij li občinske ceste : 24 občanov je del lo 2426 ur.Nado 1je s * še v Mus.in ju gradili cesto, enako v Tržišču, D: bevcu, Kristan vrhu, Tir št .on ju, Kostrivnici in Šentvidu pri Grvbelnen, Buč h s-, -istili pokopal: d čo, v Podsredi sodelovali pri gradnji vodovoda. V celoti je sodelovalo 873 elanov SZDL, ki so vložili 18269 ur, kar predstavlja nedvotono lep-*' vrednost. Če upoštevano, da je mladina opravila pri krajevnih delih še 4.293 delovnih ur, pri čemer je sodelovalo 773 mladincev, potem jv prispevek še toliko večji. Eno pa je spet res: veliko več 'bi lahko napravili, če bi nekatere KO SZDL realno postavljale delovne plane, vztrajale pri izvedbi in organizacijsko pr vilno pristopili k občanom. Delovni plani so bili dosti večji. Veso - 11 pa smo, da so napravili vsaj to. P vs od bi se morali zavedati , da to, ker delajo pri reševanju komunalnih problemov doma, ne delajo zn neko "občino'*, temveč predvsem zase in smo občina vsi občani. Letos bo potrebno o te '• še ve c razpravljati, potrebo s ane pa sc najkrepkejši vzpodbudniki. Sc nekaj organizacijski podatkov Občinski cdb .r SZDL je "bil precej obsežen, saj je štel 43 članov. V odboru jo bilo 37 moških in 6 žensk, po strukturi so 4 kmetje, 36 zaposlenih in 1 upokojenec. Odbor jt imel 12 sej. Pri/odboru je delovalo ? komisij, ki so imele 3-9 sej. 8 celotnega poročila je že razvidno, kakšno problematiko jc odbor obravnaval: kadrovsko , kmetijsko, gospodarsko, odnose rac d organizacijami, problematiko socialnega za v n vonja, mladinska vprašanja, probleme izobraževanja in šolstva, skratka je s svojim delom živo s’ rcjervl dogodke v občini. Ožje vodstvo občinskega odbora SZDL je ncdtc-m doživelo močne spremembe, ker sta pred nekaj meseci o-gšla predsednik Milan Črorinšok in sekretar Franc Kovačič n r. novi sližb ni mesti. Občinski odbor SZDL sc obema tovarišema šs r rnov.no iskreno zahvaljuje za požrtvovalno delo, ki ga sta. ga nekaj let o-prnvljala v vrstah SZDL in jima želi, da tudi zdaj Posegata lepe uspehe in krepite sodelovanje, ker bosta s sv jim osebnim delom še vedno prispevali k rasti in kre: itvi rnčt- komune , j osebne še h krepitvi mo ds e b dnih odnosov ned občani. Po številu članov se organi nci.i SZDL v šmarski - o čini ni okru; ila. Ge primerjano stanje zadnjih treh let, o;.•:> da je stanje. ; ribi i ono enako : j rec 1 'ui le ste Irt črpani:', e c lija 15*972 členov, Ioni 15*765 člane v v 2? organizacij-h, zdaj v a. je v 2-? organizacijah 12.659 članov, kar nam p v c , da jo številčna rahlo šibkejša. Ko o::. - ranče vali vzroke za to, smo ug.:t vili, da so je • reče j ljudi iz h črno- odselile , kar na a . -v. tudi •• rime rjav-: v številu občanov, s. j gostota prebiv Istva naglo j od . To n vzr:) - ja nngii notranji družin, ni premiki, o katerih .3'.v. 5,: r ra. .. .. i . i\a drugi strani a e je poskočila tudi članarina, kar ■ ■■ bi d is tv e no s e v j 1 i v, '.1 o na št. v i. 1 o čl on _■ t v •: . Letos i mn tac t. e t 28 KO SZDL. Pred 1, ti so se n-a: To SZDL združevale. Tako sta'se združili tv. - i la: a ir. Virčtanj, kur je se je r oko zalo kot n_u revic r.o i'.' . v urino mo, so. j je d 2 o ICO SZDL Vir stan .j prsv znmd i tc.gr. Ireni s’:ora j L polnona ohijore. lo. Letos so^se odločili m gvn o .su o-svoji tov, z.- kar i na j • urina me pogoje, saj j- v kraju osnovna sola, imajo klubski proštom televizijski spre j c n-nik, ozko tračni kinor rc j c k c or, česar v Imonen sploh ni# Goe j velur s k • v a tvorijo z virstanjsko kolico vinorodno področje, ki ima svoje žarišče v družbenem vinogradniškem obratu Viroz mj. Dolga lete. ni bila pri KO SZDL delov .ih prostorov. Silno redke so bile organizacije, ki s irm 1 . lastne pr- store, sicer v-a sc se p - - v s od posluževali šolskih učilnic, .ostil-gestilniških izb ali privatnih sob, : imeli sestanke. Zcanj.. čase or j-.; ur jele t ■ v ra banje vsaj zasilno rešiti. Kač v' j~ jTidobitev za. organizacijo je p. osebno še to, da ao kanon: dobili prostore SZDL v Rogaški Slatini in Ratanski vasi, kjer so številčno najmočnejše KO SZDL. Danes in-- sejne sobe 7 organizacij in prav tako klubske pr.store 7 organizacij: tako lahko rečeno, da se pri 14 organizacijah prostori, torej 5o%. Brez j rest ur- v pa sc v Dobovcu, Gorjanah, Imeno ja, Kostrivnici, Lesičnem, Mestinju, Osredku., Podsredi, Podplatu, Rogatcu, Štajner: selu, Tržišču Vinske-n vrhu. Tu se bo potrebno p 'brigati, da bodo imelo KO SZDL svojo prostoru, sicer ne bodo nogic delovati, kot bi želeli. V Imenom bodo rešili to skupno z gasilci, n katerimi gradijo gasilski don, v Kostrivnici bi morali ugotoviti lastništvo prosvetnega dom, j er bi morda lahko u-rodili primeren prostor, v Dobovcu bi morali vzeti kakšno s. bo v najem, ker so v kraju rroste. Posebne pisarne nimajo pri nobeni KO SZDL. KO SZDL so o c orgr a-izac i j oko utrdilo. .. Prav bo,da natanko poročamo, koko imajo urejeno cvifier.ee. Popolnoma urejeno imajo v Bistrici ob Sotli, Dobovcu, Gorjanah, Imenom, Kozjem, Lesičnem, Mestinju, Osredku, Podčetrtku, Polju ob Sotli, Pristavi, Ratanski vasi, Sladki gori, Šentvidu, Tržišču, Vinskem vrhu in. Zagorju; samo delno urejeno pa v Zibiki, Šmarju pri Jelšah, Rogatcu, Rogaški Slatini, Podplatu, Podsredi, Kristan vrhu, Kostrivnici in Bučah. Preserec ; a nas, d- do danes še niso uspeli uperiti organizacijske evidence na Stojnem selu. Tv zave- St. pojavljajo tudi pri pobiranju članarine, pri če-ner p a ugct.-.vi jame, ca je marsikje kriva organizacija pobiranja, ki ni najbolj primerna. San- v Bistrici ob S tli lobirajo članarino štirikrat v letu, kar je pravilno, saj član laze V; laca manjši znesek, kakor p vsa hkrati. Pri lo organizacijah pobirajo, kot javljajo, trikrat letno in pari lo ob v sam: p i ali. t ju. Pri 6 orgcaJ.eaci jah p- so terjali celotna članarino enkrat. Krfcrtujin organizacijskim "roblemom o v- potrebne posvetiti n anebn- skrb še lotos. Tu-ui v tem jo vzrok, da jv ponekod število članov upadlo. U-mo3tne je to, kor so uredili v F1 jčetrtku, ko izbrali za .. v n v.-.ne okoliše verje uikc . 0 delu :-ekci.j smo že govorili. KO SZDL so se p., s lupe-vale že bolj . on'rih oblik dejavnosti* posebno sc tam, kjv r imajo klubske pr.store. Te kar s:v na; is ali v pismene-: delu poročila, n' j ac bo s tirno poročilo za delegate, temveč obenem obvestilo v j o n članom SZDL v občini, ki sc naj ob tezamislijo, rr učijo de-lovnv- in živi jen,-ske pogoje n svojih 'brnenjih in meČrtuj dodaljnje delo. Zaključki sobotne občinske konference bodo gvgloDl jeni Ovira z acln, č. osti ute u 1 jene smer -ice z: na.ialj- 36 - ne p ot. Tudi gradivo o namen dolu konference, lei ho vonno ko, kar o mo tu napisali, še- bolj oglobil", b o no objavili v "Nove "A Obsotelju", da boste s e a: v .j e ni o v sc-n. To pot se vse o prizadevnim, členim S SIOL, vsem krajevni; v organizacijam SSDL in vse tj., ki so sodci • veli z nami, n.-- s •odpirali pri uv.zih prizadevanjih, iskrene z h val jo jeni i , obenem že lino , da bi v novem delovnem obrobju uspesno delov 1.1 in bili os; Ono src eni!: Kaj so občani spraševali? Razprave o ustavnem predosnutku so bile selo živahne in nam njihova vsebina lahko koristi pri nadaljnjem dolu organizacije SZDL. Želimo, da bi občutili utrip zanimanja med občani zato objavljamo vprašanja, ki so jih najpogosteje postavljali. 1. Odnos upravnih organov do strank, 2. Kako je s pravico do stanovanja in hiše, 3. Zakaj se imenuje ESEJ, 4. Kako je s privatno lastnino zemlje, 5. Kako je s socialnim zavarovanjem, S. Kako je z dedovanjem, '/• Razlike med predosnutkom in zakonom iz leta 1953 d. A-ako naj razumem pravico do dela, 9» Kakšni bodo odnosi med komunami, 10. Kakšen je status osebne lastnine, 11. Kakšen je odnos privatne lastnine v obrti, 12. Ali res ne more biti delavec tudi kmot, 13. Kako se bo pomagalo nanj razvitim predelom, 14. Kaj jv z zemljiškim maksimumom, 1,9.Katere so koristi novega vodilnega, sistema, 16.Kakšen je odnos gospodarskih organizacij do komune, IV.Odnosi med krajevno skupnostjo in. komuno, 1 .Zakaj v ustavi ni podčrtana enakopravnost žena, 13.Kakšna je razlika med pojmom državljan ir občan, 2°.Ali bo uveljavitev ustave vplivala na to, da delovna sila ne "bo odhajala ir. kmetijstva v industrijo, 21. Katere so koristi rotacije, 22. Kakšni bodo odnosi rac d proizvajalcem, posrednikom in posrednikom, 23»Kaj bo s preživnino za knete, 24.Kakšne bodo pristojnosti občinskega sodišča, 23. Kakšen je družbeni interes za širjenje družbenega lastništva zemlja, 26.Kaksnv so perspektive kmeta, iti odda zemljo družbenemu sektorju, 27 e Ali "bodo tudi direktorji rotirali, 28uKakšna je naloga zbora narodov, 29«Zakaj ni kmetijska sadim.ga bolj poudarjena. To so najrazličnejša vprašanja. 0 fceh problemih bo potrebno z občani sc dosti raspr vi,lati. POGOJI ZA TURIZEM V ŠMARSKI OBČIMI V novejšem času se vse bolj povdarja pomembnost sodobne gospodarske panoge, tio je turizma. Vprašanje, ali so na območju naše občine podani pogoji za. razvoj kot gospodarske panoge, se vedno bolj pogosto javljajo. Motivi za to, so seveda čisto materialnega značaja. Ge gledamo na bo panogo z očmi ekonomista, sc nam ve no bolj odpira zelo široko področje za možnost novih virov u-stvarjanja narodnega dohdoka, pa tudi nujnosti vlaganj v turizem, c. bomo hoteli pričakovati navečani narodni dohodek. C v pa ocenjuj.- mo naš bodoči turistični razvoj skozi prizmo sociologa, pa vidimo velike strukturalne spremembe, ki jih bi ta panoga povzročilo pri naših proizv :.;-alcih iu na n.- seru ped. zelju. 'Var: z ;m kot vir narodnega d oboo ka, je pri nas sorazmeren.-mlada panoge, Korc-n ime za razvoj so povsem v potrebi današnjega časa in tempa življenja, ki ga zahteva življenje v sodobni proizvodnji, V svoji proizvodni organizaciji je turizem pogojen na najširšo kooperacijo, saj so z njim pove san e v mogočen funkcionalen solati različne klasično gospodarske panoge /gostinstvo, trgovina, obrti/ in družbene dejavnosti , ki imajo značaj javnih služb / vse vrste prometa, metorolcška. služba, komunalna dejavnosti , kul turno-prosvetna dejavnost itd/, če so podane trirodne zanimivosti /planine, morje, .jezera , zdravilišča ? zgodovinami e p omeni k itd/, si uspešnosti nv moremo zamišljati, če 'brezhibno n«.: funkcionirajo poprej navedene dejavnosti. Pred drugimi proizvajalnimi panogami ima turizem precejšnje ekonomske prednosti. Te so kmalu uvidele nekatere de"* žele, žal naša Mele v novejšem času, ko smo morda že marsikaj zamudili. Dohodek iz turizma je v toliko zanimivejši, ker prodajamo za razmeroma drag denar neblagovne usluge /sonce, vodo, prirodne lepote, zgodovinske znamenitosti/, realizacija toga pa ni obrnjena s špedicijskimi, zavaroval? nimi,skladiščnimi in drugimi podobnimi stroški, kot je to pri blugovsnih /materialnih/ kupčijah. Tujci prihajajo v našo deželo in pri nas trošijo živilske dobrine in kupujejo drugo potrošno blago in usluge„ Ha ta način prejemamo mnogo več za to blago, kot pa dobimo zanj po izvozni poti. Poglejmo si nekaj izrazitih primerov koristnosti prodaje na samem mestu to jr doma v naši deželi. Za 75o din nabavne vrednosti zelenjave, svežega sira in mleka, mesa in jajc dobimo v izvozu o,7o do o,9o dolarjuv. S prodajo v turističnem prometu pa dosežemo v povprečju 2,5 dolarja. Izvoz piva, vina, mineralne vode prinaša o,68 dolarja, medtem, ko dobimo za to blago, v povprečju v turističnem prometu okoli 5 dolarje, Za suhomesnate izdelke in zn klavno živino dobimo z izvozom od o,62 do o,68 dolarjev, v turističnem prometu pa 2,5 dol, Pri žganih pijačah in sladkih alkoholnih pi-jačah dosezorno s prodajo v turističnem preme tu za 7,5 krat več kot pa v izvozu. Pri desertnih vinih pa je učinek še neprimerno večji, saj dobimo v izvozu samo o.13 dolarja, močite m ko dosežemo s prodajo desertnih vin v tur .stičnem prometu p,5 dolarja. Tobačno izdelke prodajamo v izvozu za o,5o dolarja, s prodajo turistom, doma pa dobimo celi dolar. Zn razno galanterijo dobimo v izvozu o,48 dolarja, o prodajo turistom pa celi dolar, Pri konfekciji dobimo s prodajo turistom za 2,5 krat več kot v blagovnem prometu s tujino. Ipti primer jo tudi z izdelki domače obrti, kajti, z Izvozom ‘+0 - ustvarimo o,52 dolarja, s prodajo turistom doma pa 1 dol ar. Vsi ti primeri krepijo dokaze o veliki ro .itabilnonfci turističnega prometa, s katerim je mogoče rasen s prodajo gostinskih storitev dobro zaslužiti tudi z vsem drugim blagom in storitvami. Če obravnavano devizni pritok, ki ga ustvari ja turizem is tega vidika, vidimo koliko neizkoriščenih možnosti se se skriva v našem gospodarstvu, investicije za to panogo pa so vodno bolj upravičene« V naš j. občini smo navadno opravili s tem vprašanjem tako, da smo občasno analizirali finančne uspehe iz zdraviliškega turizma v Rogaški Slatini, pustili pa smo ob strani še druge možnosti„ Tu mislim na možnost planiranja na Boču, Donački gori, turističnega lova, ribolova, sodobno opremljenih in založenih trgovin, izdelkov domače obrti, sadja primernih gostišč, popularizacij e zgodovinskih spomenikov in še vrsto drugih možnosti« Odločilne za razvoj tujskega prometa so predvsem dobre ceste. Teh pa ravno ni, še več so v takšnem stanju, da slovijo daleč okoli kot popolnost nemogočih cest in odvračajo avtomobiliste od nameravanega obiska pri nas. Rzmere se bodo bistveno spremenile, ce bo dograjena asfaltirana cesta od Grobelnega do Podplata, cesta iz Kumrovca v gornje Obsotelje in cesta iz Maribora preko Sladke gore proti Celju. Z ureditvijo in modernizacijo gostišč ob cestnih točkah, bi zagotovili osnovne pogoje za razvoj izletniškega turizma o-biskovalcev iz Zagrebškega, Celjskega in Ljubljanskega bazena, posebno pa bi sc lahko okrepil tranzitni turizem tujcev, ki prestopajo vzhodno slovenske državne prehode in so namenjeni v hrvatsko primorje in v notranjost države. V gostinskih obratih bi lahko nudili tujcem naša sortna vina, uveljavila bi sc morda lahko tudi kakšna svojstvena narodna jedila, kot je to n,pr. pečenica z zeljem na troja-nah. Trgovska mreža bi morala sodobno urediti lokale in jih 41 založiti z raznovrstnim potrošniškim blagom. Uveljavili bi sc zagotovo tudi razni spominki iz naših krajev, slovenske folklore in podobno, kur bi lahko vršila drobna domača obrt. Spominki so največkrat najbolj iskani predmeti tujca. V nekaterih predelih Švice, Italije, Avstrije itd. se celo pokrajine ljudi bavijo z izdelavo spominkov, ki jih drago prodajajo tujcem. Za tujce je omogočen ugoden popust pri nakupu, Če plačajo s potrošniškimi čeki. Lovsko družin., bi lahko mnogo pripomogli- k razvoju turizma. Odprla naj bi svoja lovišča tujcem, saj sosednji Italijani zelo iščejo lovišča pri nas i.. dobro plačajo tarife za vstop v lovišče in odr st el. Pomurje, Kočevsko, Vojvodina, Bosna, so postali pravi paradiž za tuje lovce. Ribiška društva bi tovrstno zanimivost še popestrila.Ustanoviti bi bilo potrebno turistična in olepševalna društva tam, kjer še ne obstojajo. Ta bi morala vzbujati pri občanih čut za čistočo in urejenost naseli;' markiranje izletniških poti, vrši bi propagando za obisk in d: dajati potrebna obvestila o prilikah z bivanje v določenih krajih. Tiskati bi bilo tudi cenejše prospekte. V svojih pričakovanjih na uspeh bi morali biti v začetku skromni. Uspeh bi že bil, če bi uspeli v z.četku vsaj za nekaj ur zadržati tujca pri nas in m n n. kulturen način u- stre-či. Zadovoljen turist se bo pon- vno vračal a ne več sam. Trgovina bi moral ■ ime bi še posebno posluh zo želje tujcev .■n taksno blago tudi imeti v ciovoljni količini na zalogi. (i-o s tinsko postaj nke bi morale streči z okusne domačo prehrano. Tudi po tej radi segajo tujci, ki hočejo tudi iz te strani spoznati deželo, ki jo obišče le. Tara kjer ni pogojev za družbeni gostinski obrat, pa bi ga naj odprli z- sc-bniki. Za oživitev tujskega prometa imajo KO SZDL posebno odgovorno nalogo in široko področje delg.V svoje programe dela bi morala sprejeti v izvajanje takšna delo v tej smeri, za kavo ra so naravni in drugi pogoji n-., njih. območjih. Izvabiti denar ati tujcu-, sov.edu v obojestransko zadovoljstvo je is---vdna sposobnost, ki so je moramo tudi mi gostinski delavci šmarske občine- naučiti. Stane Čuješ -KMETIJSTVO V NAŠI OBČIH Kmetijstvo baše občine mora v nekaj letih pokazati svoj pravi obraz. Pokazati se mora v vsej svoji naravni lepoti, odkriti bogastvo, ki ga ljubosumno skriva in ga dajati zakonitim, dedičem, to je občanom naše občine, pa tudi ostalim državljanom pripadajoči delež. V elika prostrana področja z zelo ugodno klimo, dajejo neslutene možnosti razvoja sadjarstvu in živinoreji, pa tudi ostalemu kmetijstvu. Že pred leti so dobri poznavalci teh razmer (kmetijski strokovnjaki) na pobudo upravnih in političnih organov pripravili načrte in začeli z obnovo sadovnjakov. Nekatera samotna, na prvi pogled nepomembna hribovita področja so že zapustila tisočletnega oblikovalca in dala prednost sodobnemu stroju - buldožerju, da naredi iz njih drugačno podobo, ki bo tudi v proizvodnem smislu prekinila stoletno tradicijo drobno - lastninske proizvodnje«. Nasadi na Skrbniku dajejo močan vtis, da se tu ruši staro in dela novo, sodobnejše, v strokovnem in ekonomskem smislu interesantnejše za gospodarstvo tukajšnje občine, pa zelo pomembno načrtno delo. Že sedaj vzorno obnovljenih 3o ha, sadovnjakov daje navdih in elan za nadaljnje delo in bo v roku nekaj let na tem področju strnjen nasad jablan v velikosti 8o do loo ha, Ta nasad bo v doglednem času dajal od 18o do 25o vagonov prvorazrednega sadja za izvoz in zadovoljil domače potrošnike, Pred leti gozd, grmovje in goli hribi v okolici Rogatca, so spremenili videz, že pred leti izdelane terase so pred tremi leti sprejele prva sadna, drevesca in letos pokazale svoj sad«. 'Tudi na tem področju bomo z nasadi nadaljevali, okolica Rogatca bo vsako leto spreminjala svoj videz in manjvredne kulture bodo morale dati prednost kvalitetnim sadnim sortam ki na tem področju lahko uspevajo, xribliž- ... 43 - no loo ha velika strnjena sadna plantaža bc dvignila narodni dohodek tega kraja, odpravila videa zaostalosti in dala zaslužek okoliškim prebivalcem. Rodovitna zemlja kot posledica ugodnih klimatskih prilik, je garant. da 'bodo načrti uspeli. Mehka miocenska karbonatna zemlja nam lahko da ogromne količine prvorazredne krme za govejo živino, Toda večji del te zemlje že stoletja izkoriščamo brez pravilnega gnojenja in težke posledice takšnega načina gospodarjenja občuti naša živina, Podhranjenost in krmljenje z manjvredno krmo, dajejo le nizek prirastek goveje živine in izredno nizko mlečnost, Ta način gospodarjenja v teh krajih je odraz stoletne zaostalosti in smatramo, da zahteva korenite spremembe. Spremeniti bo treba način proizvodnje, krme, metode krmljenja, zlasti pa smer proizvodnje v živinoreji* Tržišče zahteva lepo oblikovano dopitfino mlado govedo in tem. zahtevam se bodo naši proizvajalci morali prilagoditi, Samo mlado pitano govedo lahko izvažamo in dosegamo visoke cone in s tem tudi rentabilnost te panoge. Poseben p o vd ar ek bomo dali pitanju in d.opitanju mlade živine v hlevih socialističnega sektorja, saj morajo ti hlevi v letu 1963, dati nad looo kom. prvorazrednih pitancev. Primerne cene, ki so garant stimulativnosti te panoge bomo lahko garantirali samo onim, 'ki bodo pravočasno sklenili pogodbe o sodelovanju s kmetijsko zadrugo in vsestransko sodelovali s to zadružno organizacijo. Socialistična zveza kot glavni pobudnik vseh teh akcij mora tudi v bodoče biti glavni usmerjevalec množic v napredno in sodobno unetijstvo in hkrati s tem dvigati vsestranski napredek, Mekej številk iz kmetijstva: Celotni družbeni bruto proizvod: 3,650.^00,000, k o.in Razmerje fizičnega obsega proizvodnje med družbenim in zasebnim sektorjem 196I je bilo 2,1 1 97,9, razmerje med obdelovalnimi površinami pa 2,3 : 97,7 V šmarski občini je bilo 17.398 kmečkih prebivalcev ali 57% vseh občanov. Celoten odkup 1961, je znašal okroglo 723,ooo.ooo.~ Zadruge so odkupile: goveda 1.9-72 ton (6.929 kou. ) prašiči 4-12 ton (d.395 kom.) jajca 2,045.136 kom Mleko 2,125.1ol kom fižol 27 ton jabolka 3.439 ton ostalo sadje 2o7 ton vino 17o.325 litrov drva 3.69,6 prm. tehnični les 7.o84- prm. Martin Gobec AKCIJA "DRŽAVLJAN - UPRAVA" Z utrjevanjem komunalnega sistema dobivajo odnosi med javno upravo in državljani poseben in vedno večji pomen. To jo posledica sprememb v značaju, položaju in vlogi javne uprave z ozirom na razvoj družbenega samoupravljanja. Javna uprava vključuje poleg državne uprave tudi samostojne zavode, ustanove in organizacije, ki opravljajo javno službo. Če je bila do nedavnega javna upr*va instrument oblasti, postaja sedaj vedno bolj strokovna družbena služba in njena naloga je varovati zakonitost in pomagati državljanom pri uveljavljanju njihovih pravic in izvrševanju obveznosti ter jim nuditi določene usluge na poiroČju prosvete, kulture, zdravstva, socialnega zavarovanja itd. Dejavnost javne uprave mora biti v skladu s politiko, ki jo določajo in njeno dejavnost nadzirajo državljani neposredno in preko pred-fcavuiških organov , politično - izvršilnih organov in organov družbenega upravljanja v ustanovah in organizacijah. Hiter gospodarski razvoj ima za posledico, da postajajo odnosi med javno upravo in državljani vedno bolj - 4-5 - številni in raznovrstni, zato moramo zboljšanju teli odnosov posvetiti večjo pozornost in upoštevati zakonitost, učinkovitost in ekonomičnost pri delu javne upr:ve. Ob upoštevanju zgoraj navedenih dejstev smo imenovali komisijo, ki naj 'bi proučila kakšne organizacijske spremembe bi bile potrebne, da bi približali delo javne upr;ve državljanom. Komisija je sklicala preds .avnike vseh javn' služb, na tem sestanku srno proučili možnosti za boljše delovanje javnih'služb in sprejeli vrsto sklepov, ki so danes delno že izvedeni, Da bi omogočili boljši stik državljanov z upravnimi slu -bami, smo uvedli sprejemno pisarno pri občinskem 1judsk, m odboru, kjer dobi vsak državljan vse potrebne informaci 'c V sprejemni pisarni dobi vsa potrebna potrdila in tu le poda ustmeno vlogo na zapisnik ter dobi navodila in ini macije, kam naj se nadalje obrne za rešitev določene zadeve. Sprejemna pisarna pri občini Šmarje pri Jelšah dela dva meseca, vendar se je državljani v polni meri še ne poslužujejo. Take sprgjene pisarne bodo'delovale tudi pri krajevnih uradih, vsak državljan bo lahko pri dobil vse ustrezne informacije, prav tako bo tudi pri ]■ lahko podal vlogo na zapisnik in jo bo pozneje KU odposlal pristojnemu organu v rešitev. Na seji komisije "Dr žavljan - up rova", je 'bilo sklenjeno, da naj se izvršijo določene reorganizacije K'(J tako, da bi funkcionalno bol. služili upravni -službi, Ta predlog trenutno proučuje Sr . za splošne in notranje zadexre, pozneje pa bo prišel v obravnavo na zbore volivcev. Z namenom, da bi omogočil; državljanom, da bi čim hitreje prišli do svojih pravic in da bi čim lažje izvrševali svoje obveznosti, smo ^ organizirali službo pravne pomoči. Pravnik, ki je dola; dvakrat mesečno na ObLO in enkrat mesečno v Kozjem in rogaški Slatini pa na žalost ni imel dela. Prepričan semj da državljani niso bili dovolj obveščeni, kaj pra zaprav predstavlja služba pravne pomoči, zato tudi nis prihajali na posvet. V jsr. mesecu nameravamo ponovno u sti službo pravne pomoči v Rog.Slatini, Kozjem in šmar, tako, da bo lehko vsak državljan prišel k pravniku na posvet s področja javno-pravnih in civilno-pravnih zade — 46 — Seveda bodo morali KU in krajevni odbori poskrbet;!, da bodo državljani pravočasno obveščeni o možnosti, da se lahko posvetujejo s pravnikom v Kozjem, Rogaški Slatini in Šmarju. Ko bomo v prihodnjih dneh razpravljali o statutu obe ine na zborih volivcev oziroma na sestankih SZDL, bomo nujno navezali z vsemi državljani razpravo o odnosih "državi ja: - uprava", kajti po načelu "več ljudi več ve" bomo za zboljšanje odnosov koristno uporebili predloge občanov, ki bodo najlažje povedali, kaj bi se dalo kje zboljšati • tako, da bi dejansko utrdili vez "uprava - občan". Slavko Zupanc t - ■J' fiu' v: ■ ' * ‘ X / " . V J £tu$u$ka K JIZ^I-CA V C--LJU . ,