Poitnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 % Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 PODUREDNISTVO: 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Letna naročnina, Italija . . Lir 8.000 Letna inozemstvo .... » 13.000 Letna inozemstvo, USA dol. 15 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 [ Leto XXX. - Štev. 20 (1503) Gorica - četrtek, 18. maja 1978 - Trst Posamezna številka Lir 200 »Ullbite svoie sovražnike" (Lk 6.271 Slovesna zadušnica v Morov spomin Kako močan je ta stavek! Kako preobrne naš način mišljenja in preokrene krmilo življenja. Kajti, ne zakrivajmo si tega: kakega sovražnika, majhnega ali velikega, imamo vsi. NAŠI SOVRAŽNIKI Živi za vrati sosednjega stanovanja, v gospe, ki je tako antipatična, polna spletk, kateri skušam uiti vsakokrat, ko grozi, da bo z menoj stopila v dvigalo. Moj sovražnik je v tistem sorodniku, ki je pred tridesetimi leti prizadejal krivico mojemu očetu, zaradi česar ga ne pozdravljam več. Tvoj sovražnik je tisto dekle, ki ti je bila prijateljica, potem pa te je pustila na cedilu in odšla z drugim. Tvoj sovražnik je trgovec, ki te je osleparil. Sovražniki so tisti, ki v politiki ne mislijo tako kot mi in se jih zato izogibamo. Danes vidijo nekateri sovražnike v državi In so namerno nasilni do ljudi, ki jo predstavljajo. Nekateri pa vidijo, kot se je vedno dogajalo, sovražnika v duhovnikih in mrzijo Cerkev. KAJ PRAVI KRISTUS Vse te pa in veliko število drugih, ki jih Imenujemo sovražnike, je treba ljubiti. Poslušajmo, kaj pravi Kristus: »Ljubite svoje sovražnike; delajte dobro tem, ki vas črtijo; blagoslavljajte tiste, ki vas kolnejo; molite za tiste, ki vas obrekujejo.« Kristus torej hoče, da premagamo hudo * dobrim. Hoče ljubezen, ki se pokaže v konkretnih dejanjih. Ima nas, da bi se vprašali: kako sploh Jezus lahko da tako zapoved? Dejstvo je, da je hotel usmeriti naše ravnanje po ravnanju svojega Očeta, ki »veleva soncu, da vzhaja nad duhobniml In dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim.« Tako je. Nismo sami na svetu: imamo Očeta in moramo mu biti podobni. A ne saino to. Bog ima pravico, da zahteva, da tako ravnamo. Ko smo bili še sovražniki, ko smo bili še v zlu, nas je namreč prvi ljubil in nam poslal svojega Sina, ki je uTOrl na grozoten način za vsakogar od nas. DELATI DOBRO TEM, KI NAS ČRTIJO Tega se je naučil mali Jerry, črni otrok Iz Washingtona, ki so ga zaradi velike nadarjenosti sprejeli v poseben razred, kjer s° bili sami beli otroci. A njegova bistrost '«u ni zadostovala, da bi tovariše prepričal, da jim je enak. Njegova črna koža mu it nakopala splošno sovraštvo, tako da so Se za božič vsi dečki med seboj obdarovali, Jerryja pa prezrli. Fantič je bruhnil v jok, a ko je prišel domov, je pomislil na Jezusa: »Ljubite svoje sovražnike« in v so-Klasju z mamo kupil darove, ki jih je z ljubeznijo razdelil med svoje »bele brate«. MOLITE ZA TISTE, KI VAS OBREKUJEJO Kako je bolelo tistega dne Elizabeto, de-kllco iz Firenc, ko je stopajoč po stop-n*cah, ila bi šla k maši, slišala, kako jo zasmehuje skupina njenih vrstnikov. Čeprav je hotela odgovoriti, se je nasmehnl- 1,1 in ko je prišla v cerkev, je goreče mo- je težko? Je naporno? Ali nam ne vzame poleta, če samo pomislimo na to? Pogum! Ni še konec sveta: majhen napor z naše strani, devetindevetdeset odstotkov naredi Bog in... v našem srcu bo obilno veselje. a zanje. Ob Izhodu so jo zaustavili in vprašali, zakaj je tako ravnala. Razlo- • Nadškof Luigi Poggi se je zadnje dni aprila spet mudil v Češkoslovaški. Srečal se je s kardinalom Tomašekom in drugimi češkimi in slovaškimi škofi, pogovarjal pa se je tudi s predstavniki vlade. V državi je dvanajst škofij, od katerih imajo samo tri prave škofe (Praga, Nitra, Banska Bistrica), apostolska administratorja v Olomucu in Trnavi imata pa škofovsko posvečenje. Pozabljena vojna Glavni tajnik zahodno usmerjene osvobodilne organizacije FLNA iz Angole, Daniel Chibenda, je zastopnikom znane ustanove Hanns-Seidl izjavil naslednje: Preden je bil on sam zapustil Angolo, je vse severne pokrajine te države prešla sovjetsko-kubanska kazenska odprava. »Začela se je morilska orgija brez primere,« poroča Chibenda. »Ves civilizirani svet se je zgražal nad pomorom v My Laiu v Vietnamu, toda to je bilo v primeri s sedanjimi krvavimi pokoli v Angoli malo. Najmanj 70.000 ljudi je izgubilo življenje v drugi polovici letošnjega marca na območju med kraji Luvo, San Salvador in Cumba. Način je bil povsod isti: v jutranjem svitu so kubanski tanki obkolili vas, zažgali s streli nekaj koč, potem .se je začelo slepo streljanje na zmedene moške, ženske in otroke. Preživele so z udarci puškinih kopit spravili skupaj. Končni izvršitvi so poveljevali oficirji sovjetske KGB ter odločili, .koga postaviti pred množičen grob. Te so potem postrelili s pištolami. Druge pa namenili za deportacijo. V začetku aprila je zapustilo šest sovjetskih ladij pristanišče glavnega mesta Luanda s 17.000 mladimi angolskimi dekleti in fanti na krovu. Ti naj bi bili na Kubi "prevzgojeni”. V resnici pa so jih odgnali na prisilno delo na plantaže sladkornega trsa. Odročne vasi so zažigali z napalm-bom-bami iz letal, ki so jih pilotirali alžirski in vzhodnonemški letalci. Reke, ki tečejo skozi gverilsko ozemlje, so zastrupili. »Toda mi smo prešli v ofenzivo,« je nadaljeval Chibenda, »med Kubanci se je začela panika, umaknili so se v mesta in prepustili 35 svojih utrdb. Od šestih milijonov Angolcev jih je le okoli dva milijona pod sedanjo vlado, ki jo podpirajo Sovjeti. Zato je laž, če ta vlada zatrjuje, da zastopa angolsko ljudstvo.« Čeprav so svojci Alda Mora pokopali njegovo truplo v naj ožjem družinskem krogu že v sredo 10. maja popoldne na pokopališču Torrita Tiberina, ki je kakih 50 km od Rima, so se republiške oblasti hotele oddolžiti spominu pokojnega Mora s posebno mašo za-dušnico v lateranski baziliki. Opravil jo je vikar rimskega mesta kardinal Poletti ob navzočnosti papeža Pavla VI., ki je vodil liturgijo božje besede. Najožji svojci Alda Mora so bili odsotni, pač pa sta bila navzoča brat Carlo Alfredo in sestra Maria Rosaria kakor tudi vdovi maršala Leonardi j a in brigadirja Riccija, ki sta ob Morovi ugrabitvi izgubila življenje. Vsem je sv. oče na koncu maše izrekel osebno sožalje. Od uradnih predstavnikov so bili navzoči predsednik republike Leone, predsednik vlade Andreotti z vsemi ministri razen Cossige, ki je prejšnje dni odstopil, predsednika senata in parlamenta Fanfa-ni in Ingrao, najvažnejši voditelji DC in zastopstva ostalih strank. Kar 200 je bilo osebnosti iz vrst ministrskih predsednikov, ministrov in poslanikov iz vsega sveta. Papež Pavel VI. je v zvezi z Mo-rovo ugrabitvijo izvršil več neobičajnih gest: ponovno je pozval teroriste, naj Mora izpuste; ob Morovi smrti je poslal sožalno brzojavko tajniku DC Zaccagniniju, čeprav ni državni poglavar, in v njej izrekel blagoslov »vsem, ki ga objokujejo in sprejemajo nase njegovo zapuščino«; prvič v zgodovini zadnjega časa se je papež, proti ustaljenim običajem, udeležil zadušnice za laikom. Papež je bil z Morom močno osebno povezan iz časa, ko je bil Moro predsednik akademske Katoliške akcije, papež pa njen duhovni asistent. V svoji molitvi, ki jo je papež Pavel Vi. sam sestavil, je ob koncu maše izrekel te besede: »Nisi, Gospod, uslišal naše prošnje za ohranitev Alda Mora, tega dobrega, blagega, modrega in nedolžnega človeka ter našega prijatelja, nisi pa zapustil njegove neumrljive duše. Ni prazna vera nas odre- TV in Slovenci Je, da je kristjana. Torej mora vedno ljubiti. To je povedala z vnetim prepričanjem. Njeno pričevanje je bilo nagrajeno: "‘'slednjo nedeljo je videla vse tiste mlade v cerkvi, kjer so v prvi vrsti pozorno pokušali. Tako otroci vzamejo božjo besedo. Zato s° veliki pred Bogom. Morda bo potreb- 1,0i da tudi mi uredimo kake odnose, še l°Hko bolj, ker bomo sojeni po tem, kako '"I sodimo druge. Sami namreč dajemo ,lo«u v roke mero, s katero nam bo odmeril. Ali ga morda ne prosimo: »Odpusti llyni naše dolge, kakor tudi ml odpuščamo Sv°Jlni dolžnikom«? Ljubimo torej sovražnike! Le če bomo tako ravnali, se lahko Oruvnajo nesloge, porušijo prepreke, gra-1 *kupnost. Na drugem programu italijanske televizije je bila v ponedeljek 15. maja zvečer v rubriki »Narodne manjšine« enourna oddaja z naslovom SLOVENCI. Oddajo je pripravila ekipa časnikarjev »Primorskega dnevnika« In Alpe-Adria, vodil pa jo je režiser italijanske televizije. Oddaja je prikazala (oziroma bi bila morala prikazati!) življenje Slovencev v okviru naše dežele. V resnici pa Je s Tržaškega šla skoraj popolnoma mimo Gorice (če izvzamemo lepo ptičjo perspektivo goriškega gradu!) v Beneško Slovenijo. Po kratkem in primernem zgodovinskem uvodu in prikazu fašističnega preganjanja s pričevanjem nekaterih vidnih antifašistov (z določeno politično izbiro!) in kratkem nastopu političnih in kulturnih predstavnikov (ne vseh!) o delu za globalno zaščito — po vsem tem je oddaja skoraj prezrla vse dejanske kulturne sile naše manjšine na Tržaškem in popolnoma na Goriškem. Kako naj si povprečni italijanski gledalec ustvari vtis o Slovencih v Italiji? Ali so morda ti narod s samo folklorno podlago, brez prave kulturne osnove? Kje je slovenski tisk (z Izjemo seveda tržaškega slovenskega dnevnika!)? Kje slovenska Aldo Moro, tedaj ministrski predsednik, sprejema papeža Pavla VI., ki se je pravkar vrnil iz Nevv Vorka, kjer je 4. otobra 1964 govoril pred skupščino Združenih narodov šenih: naše meso bo vstalo, naše življenje bo večno. Mi, Aldo in vsi v Kristusu živeči, se bomo znova našli v neskončnem Bogu. Ti pa Gospod, ki te je pomirila moč križa, daj moč našemu srcu, da bo zmoglo odpustiti krivico, prizadeto temu dragemu človeku in vsem ostalim, ki so bili deležni njegove krute smrti. Daj, da bomo ob spominu nanj sprejeli njegovo dediščino, ki nam jo je zapustil v svoji premočrtni vesti, s svojim človečanskim in prisrčnim vzgledom, s svojo predanostjo za civilno in duhovno rešitev ljubljenega italijanskega naroda. Gospod, usliši nas!« Krščanska demokracija znova v porastu kulturna dejavnost (ki je ne zapolnijo izjave sicer vidnega tržaškega likovnega umetnika)? Kje so naši priznani pevski zbori (Partizanski pevski zbor gotovo ne more izražati umetniških dosežkov slovenske zborovske kulture)? Kje slovenska šola? Partizanski pevski zbor iz Trsta je občinstvu postregel z italijansko in nemško pesmijo, celo oddajo je zaključil s črnsko ameriško skladbo (vmes je sicer dal tudi kako slovensko pesem). Nekateri nastopajoči pa so veliko govorili o tem, kako so se borili v Španiji, v Etiopiji, kako so sodelovali pri osvoboditvi Genove... Čudimo se, da so sestavljale! oddaje — res da v glavnem tržaški časnikarji — popolnoma obšli Gorico (nakazani štandre-ški problem ni mogel primerno prestaviti slovenske prisotnosti na Goriškem!). Na ta način se slika oddaje o Slovencih v deželi Furlanljl-Julijski Benečiji popolnoma izkrivi. Zato je tudi smešno poročati o objektivni televizijski oddaji o Slovencih! Te vrstice naj ne Izzvenijo kot brezpredmetna polemika, pač pa kot dolžna opomba na račun le TV-oddaje in njene pro-gramaclje. SPECTATOR Po državnozborskih volitvah leta 1976 so bili volivci spet poklicani preteklo nedeljo, da se izrazijo. Ni šlo za splošne volitve, temveč za obnovitev občinskih svetov v 816 občinah in pokrajinskih svetov v Vi-terbu ter Paviji. 3.837.961 volivcev je lahko oddalo svoj glas. Čeprav je šlo za volitve upravnega značaja, so vendar vsi v njih gledali neke vrste poizvedovanje, kaj mislijo volivci o posameznih strankah v tem trenutku, zlasti po umoru demokrščanskega veljaka Alda Mora. In se je pokazalo, da so volivci zlasti izrekli zaupanje stranki, kateri je bil Moro za predsednika. DC je prejela 42,5 % glasov in osvojila 285 občin (prej 264). Na prejšnjih občinskih volitvah je dobila 37,7 %, na političnih leta 1976 pa 39 %. Vsekakor z ozirom na dve leti nazaj napredek za tri odstotke in pol. Manj zadovoljni so komunisti. Prejeli so 26,5 % glasov, dve leti nazaj pa kar 35,5 %. To pot so osvojili 18 občin, prej so jih imeli 26. Večje zadovoljstvo je v taboru socialistov. Zdi se, da je nova usmerjenost stranke, ki je prišla do izraza nedavno na 41. kongresu stranke v Turinu, naj bo namreč stranka avtonomna in se ne veže niti s komunisti niti z DC, prinesla svoje sadove. Prejeli so 13,3 % glasov, leta 1976 komaj 9,2 %. To znači, da se zaenkrat italijanski volivec še ne navdušuje za sistem dveh velikih strank kot ga poznajo ZDA, Vel. Britanija in Zah. Nemčija. Manjše stranke, ki sestavljajo vladno večino kot PSDI in PRI so se z ozirom na leto 1976 tudi okrepile: PSDI 4,8% (3,3), PRI 3,2 % (2,6). Opomogla se je tudi liberalna stranka: od 1 % v letu 1974 je porasla na 1,4%. Zelo je nazadovala strauka MSI-Destra nazionale. Od 7,1 % je padla na 4,5 %. Democrazia nazionale, ki se je odtrgala od te stranke in je to pot prvič nastopila, je prejela komaj 0,5 odstotka. Na pokrajinskih volitvah v Viterbu je porasla DC od 32,4 % v letu 1976 na 37,5 % in si osvojila 9 sedežev; komunisti so zdrknili od 35% na 33,8%, socialisti pa od 8,9 na 7,9. V provinci Paviji so ostali komunisti najmočnejša stranka; osvojili so 12 sedežev in prejeli 36,9 % glasov (leta 1972 37 %); DC je dobila 35,6 % (prej 30,5 %) in ima 11 sedežev, socialisti pa 11% s 4 sedeži (prej 12,3 %). Volitve so vsekakor pokazale, da se je ustavil plaz glasov za komunistično partijo, ki je demokratično javnost vznemirjal zadnja leta, kar bo Italiji le v korist. Furlansko gibanje za lastno pot Osrednje vodstvo Furlanskega gibanja (Movimento Friuli) je sklenilo udeležiti se prihodnjih deželnih volitev s samostojno listo in lastnim volivnim znakom. Gibanje se v svojem programu zavzema za obnovo potresenih krajev v Furlaniji, za samoupravo Furlanije nasproti Trstu in Rimu ter za večji gospodarski, družbeni in kulturni napredek furlanskih ljudi. Furlansko gibanje je nadalje tudi nasprotno sedanjemu obsegu novoustanovljene univerze v Vidmu, posebno še temu, da so v Trstu ustanovili na tamkajšnji univerzi novo fakulteto za moderne jezike in tolmače, čeprav taka fakulteta že obstaja v Vidmu in je bilo sprva rečeno na naj višjih mestih, da naj se vseučiliške zmogljivosti v deželi z novo furlansko univerzo ne podvajajo. Toda v tolažbo Trstu, ki je dobil novo konkurenčno ustanovo v Vidmu, se tega načela niso držali. Za bližnje deželne volitve vlada torej precejšnje pričakovanje. Okrepitev' deželnih list, kot so slovenska, furlanska in posebno tržaška, ki nasprotuje industrijski coni na Krasu, bo lahko prinesla precej spremenjeno politično ozračje v deželi. Sovjetska blagovna izmenjava z Zapadom Sovjetska zveza je imela leta 1960 z Zapadom izmenjavo blaga v vrednosti 1,2 milijarde rubljev, leta 1970 pa je obseg njene trgovine z zahodnimi deželami na-rastel na 4,6 milijard in leta 1976 že na 18,6 milijard. V istem obdobju se je njena trgovina z vzhodnoevropskimi državami sateliti povečala le za 1,34-krat. K tem podatkom je kitajski »ljudski« dnevnik »Jen-min jih pao« (Peking) objavil oktobra lani naslednji komentar: »Social-imperialistična napadalna politika SZ se glasi: Topovi namesto masla. S krediti in tehnično opremo, ki jo je prejela od Zahoda poskuša SZ premagati svojo resno gospodarsko šibkost in se okrepiti v oboroževanju in vojnih pripravah.« Marijin obisk v Rimu Stotisočglava množica rimskih vernikov na trgu pred lateransko baziliko, ki je ob svitu prižganih bakel in sveč preživela noč od 2. na 3. maj ob navzočnosti Marijinega kipa iz Fatime. Iz Rima je kip potoval na Dunaj, nato v Budimpešto, Varšavo, Krakov, Čestohovo, Berlin, Lurd, Santiago de Compostella in se nazadnje vrnil v Fatimo Slouenskim rojakom širom po suetu Na mogočnem mednarodnem evharističnem kongresu v Filadelfiji (USA), leta 1976, ki je nosil tudi pomemben slovenski pečat, je 700 slovenskih udeležencev iz domovine, zamejstva in sveta sprejelo na svojem zaključnem zboru naslednjo resolucijo: Vsako leto, na predvečer praznika Marije z Brezij, ki varuje slovenski narod in slovenska izročila v svetu, to je 23. maja zvečer, bomo v svojih domovih prižgali sveče i)i preživeli večer v mislih na krščanska izročila, ki so stoletja vodila naš rod v domovini in oblikujejo danes nas v svetu in po nas narode, med katerimi živimo. Vabimo Slovence v domovini in vse rojake slovenskega izročila v svetu, da se nam pridružijo. Prosimo rojake širom po svetu, da se na ta večer po svojih domovih lin ob prižganih svečah v molitvi in premišljevanju spominjajo tisočletnih zakladov slovenskega narodnega in krščanskega izročila. Prepričani smo, da bo taka simbolična manifestacija slovenstva v svetu v nas znova zbudila in potrdila zavest naše pripadnosti slovenskim idealom. New York, na drugo obletnico slovenske obljube, maj 1978. V poplavi izrednih novic in žalostnih dogodkov še komaj omenjamo in tu in tam beremo o romanju kipa Fatimske matere božje po zemeljski obli. Človek ima v sedanji poplitvenosti za marijansko pobožnost vtis, kakor da je bilo to ljudsko če-ščenje samo za neposredni čas po vojni in da so veliki marijanski shodi že daleč za nami in da se ne povrnejo več. In vendar poročilo o obisku fatimskega kipa v Rimu daje zelo drugačen vtis, zato ga radi objavljamo. * * * Ko je množica več deset tisoč ljudi v dopoldanskem soncu 2. maja letos pričakovala na lateranskem trgu v Rimu prihod kipa Fatimske Matere božje, takrat sem imel v rokah katoliški milanski dnevnik, ki je poveličeval javni Marijin obisk v Rimu. Za dopisnika ni Marijin obisk iz Fatime le spomin na leto 1950, niti ne vidi v tem izrednem svetovnem marijanskem prazniku ponovne priložnosti za množično navdušenje, ne gre mu niti za fatimsko dejstvo iz leta 1917; vrta mnogo bolj globoko, zavzeto razlaga stvarno fatimsko oznanilo, apostolat, ki se komaj začenja, prav po mnenju nekega mlajšega primorskega duhovnika, ki prav tako poudarja apostolat fatimskega oznanila za bodoča leta okrog 2000. Milanski časnikar vidi vztrajno in vneto delovanje fatimske »modre armade«, ki neustrašeno širi po vsem svetu zaupanje v Marijino pomoč in vabi vse verne k nenehni molitvi, pokori in posvečenju. Bilo je okrog desete ure 2. maja, ko je nebo nad Lateranom preletel velik helikopter z dragocenim Marijinim kipom in se v par minutah ob navdušenju množice spustil na zeleni, ograjeni del velikega trga pred baziliko. Kdor je videl to množico in še prej 1. maja večjo okrog svetišča Divino Amore in naslednjo noč po ulicah od Laterana do bazilike Marije Snežne (časopisi poročajo o sto tisočih prisotnih), pač mora reči, da verno ljudstvo mesta Rima še obstaja. Zopet so pisali časopisi, da med temi množicami ni bilo veliko zunanjih romarjev in turistov, ampak pristni Rimljani, največ ženstva, zelo veliko mladine in v večernih urah nepričakovane množice mož in fantov. Ko so prinesli fatimski Marijin kip v lateransko baziliko, ko so zagoreli žarometi in mogočne orgle intonirale ljudsko Marijino pesem, se je zdelo, da se ponavljajo dogodki v Lurdu ali v Fatimi ob naj večjih množičnih praznikih. Duhovnik je pred mikrofonom vodil skupni pozdrav vseh prisotnih in to v tako posrečeni in domači obliki, da podobnega navdušenja menda v Rimu ni nihče predvideval. »Pozdravimo Fatimsko Gospo kakor jo je v začetku našega odrešenja pozdravljal angel v Nazaretu« in vsi smo molili: Zdrava Marija. »Pozdravimo in prosimo Fatimsko Gospo kakor so nas naučili fatimski otroci« in vsi smo molili: Jezus, odpusti nam naše grehe. »Pozdravimo Fatimsko Gospo kakor vsa stoletja samo Rim pozdravlja in moli« in vse je vzklikalo, molilo: salus populi, rešiteljica rimskega ljudstva, prosi za nas. Ko so končno postavili Marijin skromni kip pred množico na glavni oltar in so trije golobčki po fatimski navadi preletavali in posedali ob kipu in je nato otrok v imenu vseh položil velik šopek pred Marijo, takrat so se razvnela vsa srca. V žalostnem času, ki ga Rim in z njo vsa Italija doživljata že od srede marca, v času ko se toliko govori in dela za življenje in smrt nerojenih, v času, ko sveti oče skupno z vso Cerkvijo doživlja težke ure, je treba zbuditi ponovno zaupanje krščanskih množic v Tolažnico žalostnih in Rešitev rimskega mesta. V sedaj najbolj znani rimski ulici Fani na Monte Mario je v množici cvetja in drugih spominov tudi podoba Žalostne Matere božje in pod njo prošnja: Mati božja, pomagaj nam! Mrtvi in živi, tvoji otroci smo, ostani nam Rešitev, Pomočnica!« Ko bomo brali te vrste, bo prvotni fatimski kip zopet doma v Fatimi. Naj ne izvenijo te besede kakor prelet Marijinega letala po širnem svetu. Več pišimo o Mariji, več govorimo, predvsem pa molimo, molimo po zgledu naših znanih pokojnih Marijinih duhovnikov Silvanija, Ukmarja, Vidmarja, Brumata, Guština, Gabrovška... • Papež Pavel VI. je ustanovil v severni Keniji dve novi škofiji. Ena, Kakamega je ob Viktorijinem jezeru ter šteje 300.000 vernikov med poldrugim milijonom prebivalcev, druga Lodvvar je pa ob Rudolfovem jezeru nasproti Ugande ter zaobjema zlasti nomadska plemena (180.000 ljudi). Skrb za obe škofiji je bila izročena misijonarjem iz družbe sv. Patrika. Natečaj za izvirna radijska dela v slovenskem jeziku RAI, deželni sedež Furlanije-Julijske krajine razpisuje natečaj za izvirna radijska dramska dela v slovenskem jeziku. Natečaja se lahko udeležijo slovenski avtorji, ki stalno bivajo v Italiji. Predložena dela, napisana v slovenskem jeziku, morajo biti izvirna in neobjavljena. Njihovo trajanje naj ne presega 40 minut. Dela, namenjena natečaju, je treba poslati do 31. avgusta letos na naslov: RAI, Trst, ul. F. Severo 7 - Tajništvo natečaja za izvirna radijska dela v slovenskem jeziku. Udeleženci morajo poslati na naslov 4 izvode natečajnega dela jasno natipkane, označene z geslom ali psevdonimom. Geslo ali psevdonim mora biti natipkan tudi na posebni ovojnici, v kateri naj bo list s podatki o avtorju. Predložena dela bo ocenila posebna komisija, ki jo bo imenovala RAT. Nagrade za prva tri uvrščena dela so: 300.000, 250.000 in 200.000 lir. Postaja Trst A v slovenskem jeziku bo oddajala nagrajena dela, ki jih bo ocenjevalna komisija priporočila. Natančnejša pojasnila pri tajništvu natečaja tel. (040) 7784281. iiimniiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimmimiiiiiiiiiminiimiiiiiiiiiiHiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiinimitmiiiiiiMiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiimmimimiiNiiii IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Dve slovenski maši v Argentini V nedeljo 9. aprila sta opravila v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi v Buenos Airesu svojo novo mašo kar dva slovenska lazarista in sicer Miloš Šušteršič in Vinko Bokalič. Bogoslovje sta dovršila v semenišču Devoto (Buenos Aires), mašni-ško posvečenje pa sta prejela skupaj z dvema drugima bogoslovcema 1. aprila. S slovenskima novomašnikoma je maševal tudi lazarist Jože Bokalič, ki je bil posvečen lansko leto v Ljubljani. Novomašnik Vinko Bokalič je bil po novi maši poslan v zavod sv. Vincencija v Escobarju, Miloš Šušteršič pa je odšel delovat v Uruguay. Sadovi misijonišča ob cerkvi Marije Kraljice postajajo vedno bolj številni. Pričajo o zdravi vzgoji po naših tamkajšnjih družinah in o sodobnem oblikovanju mladega človeka v Baragovem misijonišču. V njem se zdaj šola 40 fantov. Kako bi si nekaj podobnega želeli v našem zamejstvu! f pesnik Marjan Jakopič Na posledicah operacije na žolčnih kamnih je v Clevelandu (ZDA) umrl 20. aprila pesnik slovenske povojne emigracije Marjan Jakopič, star 54 let. Rodil se je 6. oktobra 1923 na Ježici pri Ljubljani, dovršil trgovsko šolo, leta 1945 pa odšel s tolikimi drugimi v begunstvo. Kasneje ga je kot že pokojnega pisatelja Karla Mauserja, s katerim ga je družilo veliko prijateljstvo, sprejela Sev. Amerika. Jakopič je kot pesnik ostal v mejah tradicionalnega izražanja, tako v vsebini kakor v obliki, ves rastoč iz verskega in folklornega izročila. Vzgledoval se je na Murnu, Golarju, predvsem pa na Sardenku. Leta 1955 je izšla njegova prva zbirka pesmi »Vrbova piščal«. Zadnje čase je pripravljal drugo, pa je Mauserjeva smrt povzročila njeno odložitev. Rad se je oglašal s pesmimi za praznike ali pomembne dogodke. Tudi našemu listu — bil je njegov zvest naročnik — je večkrat poslal pesmi, ki smo jih radi objavili. Marjan Jakopič pa ni bil samo nadarjen pesnik, temveč tudi velik dobrotnik naših koroških dijakov, ki študirajo v domovih Mohorjeve družbe v Celovcu. Mnogi ne zmorejo plačevati polne mesečnine. Zanje je zbiral denar po širni Ameriki. Za šolsko leto 1976-77 je nabral 5.044 USA dolarjev, letos 5.802. Če bi tega denarja ne bilo, bi mnogi ne mogli študirati. Dr. J. Horn-bdek, ravnatelj Družbe sv. Mohorja, je v koroškem verskem tedniku »Nedelja« upravičeno zapisal: »Naj nam pokojni izprosi pri Bogu naslednika in naslednike, ki bodo še zanaprej skrbeli za Mohorjeve dijaške domove!« UTRIP CERKVE JE MARIJA ŠE SODOBNA? Današnjemu človeku, še posebej pa današnji ženi, je iz prenekatere pobožne literature in govorjenja težko izluščiti pravilno predstavo o Mariji, češčenje do nje nekaterih ne pritegne, celo odbija jih. Težko jo imajo za vzor. Marija pa je bila in ostane vsem vernikom vedno vzor zaradi tega, ker je v določenih trenutkih svojega življenja prostovoljno in popolnoma vdano sprejela božjo voljo in se ji podredila, ne pa zaradi svojega načina življenja, ki je bil zaradi kulturnih in družbenih razmer drugačen kakor življenje današnje žene. Vsi, možje in žene, moramo posnemati Marijo, kajti odnos Marije do Jezusa je odnos vsakega vernika; pri tem spoi ni važen. Vsi smo poklicani, čeprav vsak na svoj način, da prinašamo svetu Boga. Odvisno je od tega, kako se odpiramo za Svetega Duha in se mu dajemo na razpolago Vsi smo kot Marija »ubogi hlapci«, ki delamo to, kar smo dolžni storiti. Če bi Bog hotel, se mu ne bi bilo treba poslužiti nobenega izmed nas. In končno smo vsi kot Marija povabljeni, da z neomajnim zaupanjem gradimo nov svet, ki bo postal naša nova zemlja, če hočemo torej, da bo Marija še naprej sodobna, mora postati zgled prav vsem vernikom. Pa tudi potreben nam je njen zgled. Današnjemu človeku zahodne družbe grozi pomasovljenje in konformizem. »Delam, kar drugi delajo«; na vzhodu totalitarizem: »Delam, kar drugi hočejo, da delam.« Čeprav je masovnost in prilagodljivost potrebna in koristna, pa človek ne sme izgubiti svoje enkratnosti in izvirnosti. Prav Marija poziva današnjega človeka k ohranitvi njegove enkratnosti z edinim navodilom, da, ukazom, ki nam ga je dala na svatbi v Kani galilejski: »Karkoli vam poreče, storite!« Z dejavnim izpolnjevanjem božje volje se bomo namreč najbolj samouresničevali in nikoli ponavljali. Kaj nam ima Gospod povedati? Kako naj vemo, saj še moliti ne znamo vselej. Niti praznih vrčev svoje notranjosti mu nočemo pokazati. Tudi ne vemo, česa nam manjka, niti se ne spomnimo, da bi lahko to vedela Marija in ona posredovala za nas. Ne moremo od Boga pričakovati, da nas bo spremenil, če mu ničesar ne damo, kar bi lahko spremenil. Po pa smo tako zadovoljni, da lahko »delamo, kar drugi delajo«! Jezus je v Kani prenehal biti sin mizarja, sin Marije iz Nazareta, ker je »razodel svoje veličastvo« in nastopil kot božji Sin, ki je pričel svojo pot na Kalvarijo. Nočemo tvegati, nočemo stopiti na pot za Njim. Naše odločitve in spoznanja oblikuje svet, ki nas obdaja. Bežimo pred samim seboj in se ne maramo poglobiti vase, da ne bi slučajno zaslišali njenih besed: Kar koli vam poreče, storite! To so besede Žene, kot jo je v Kani imenoval njen Sin. Tudi ona je prenehala biti zgolj Jezusova mati, saj je kot pobudnica čudeža prostovoljno prevzela vlogo soodre-šenice. Odrekla se je sama sebi, žrtvovala sebe in svojega Sina. S tem bo ostala vedno moderna in napredna, kajti žrtvovanje je vedno sodobno, pa če se to sliši še tako neverjetno. Mi pa mislimo, da se ne smemo nikoli žrtvovati in ničemur odreči, da ne bomo starokopitni. Kar koli vam poreče, storite! S tem bomo svoje življenje doživljali v vsej njegovi vitalnosti. ANA iiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiimiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiii B Poslanska zbornica v Rimu je odobrila s 436 glasovi proti 56 vladni dekret za boj proti terorizmu. Da je mogla ta dekret sprejeti, je morala najprej onemogočiti obstrukcijo radikalov, demoproletar-cev in MSI. Da je to dosegla, je vlada postavila vprašanje zaupnice. Zaupnico je vladi izreklo 522 poslancev, trije liberalci so se zdržali, proti pa je glasovalo 27 poslancev, in sicer radikali, demoproletarci in MSI. rm im rm • V nedeljo 7. maja je sv .oče Pavel VI. proglasil v baziliki sv. Petra za blaženo Marijo Henriko Dominici iz Piemonta v Italiji. Umrla je v Turinu leta 1894, stara 65 let. Kot redovnica — bila je soustanoviteljica kongregacije sester sv. Ane — je zlasti posvečala skrb šolstvu in revežem. Prva je v Italiji odprla dom za dojenčke. Večje število sester je poslala v misijone. Uveljavile so se zlasti v Indiji, kjer delujejo že od leta 1870 ter imajo tam 20 samostanskih hiš z nad tisoč sestrami. • V Budimpešti je bilo nedavno zborovanje katoliškega mirovnega gibanja »Pax Christi«. Udeležil se ga je tudi profesor moralne teologije iz Prage Otto Mader, ki se mu pa po vrnitvi v domovino ni dobro godilo. Policija ga je zaslišala že na meji, potem pa še ponovno v Pragi. Podpredsednik nemške sekcije »Pax Christi« Wi-lhelm von Schmidt je ta postopek češkoslovaške policije ožigosal z besedami: »Vsa posvetovanja o miru in pravičnosti izgubijo na vrednosti, če nekaj ur po njihovem zaključku že poseže vmes policija in varnostna služba.« 28 Komaj sta poslanska zbornica in senat v Rimu počastila spomin Alda Mora, je odstopil notranji minister Cossiga. Neuspeh policije, ki ji v 55 dneh ni uspelo rešiti Mora, je smatral tudi z a svoj osebni neuspeh. Zanimivo je, da je imel Cossiga glede svojega ravnanja največ zaslombe pri PCI in ostali levici, medtem ko so del DC, liberalci in socialdemokrati že nekaj časa zelo kritično gledali na njegovo ravnanje v zvezi s pojavi terorizma. Začasno je skrb za notranje ministrstvo prevzel kar Andreotti sam. H Milan je postal zadnje tedne središče mestne gverile. Ne mine skoro dan, ko ne bi prišlo do novega atentata. V ponedeljek 8. maja so teroristi streljali na zdravnika Diega Fava in ga ranili; naslednjo sredo so streljali na ravnatelja milanske podružnice »Chemical Bank« Marzia Asta-rito in ga streljali v noge; v petek 12. maja so obe nogi prestrelili demokrščanske-mu politiku in bančnemu uslužbencu Titu Berardiniju. V soboto so zanetili požar v skladišču ameriške večnarodne družbe Honeywell v Segrateju. Ogenj je uničil 700 kv. metrov površine z električnim in drugim materialom za izdelovanje elektronskih računalnikov. Škode je bila za dve milijarde lir. V kraju Rho 'blizu Milana so isti prevratneži uničili sedež družbe Alfa Romeo ter prežagali nosilca električne mreže visoke napetosti, da bi preprečili delo v obratu Alfa Romeo v Areseju. Postaja značilno, da napadajo rdeči brigadi-sti dosledno le funkcionarje raznih podjetij in pristaše DC, nikdar pa predstavnikov levice ali sindikatov. Vse zgleda, da je pri vsem tem neka dogovorjenost. ■ Ob reki Usuri v Sibiriji je prišlo do novega sovjetsko-kitajskega incidenta, ko je skupina sovjetskih straž (po sovjetskih trditvah) »pomotoma zašla na kitajsko ozemlje, ko je zasledovala nevarnega oboroženega kriminalca.« Kitajci so nasprotno ta vdor označili za premišljeno izzivanje. Ta vdor je sprožil v Kitajski novo zelo močno protisovjetsko kampanjo. Kitajce draži, da so sovjetske čete v Mongoliji, njeni vojaški strokovnjaki pa v Vietnamu, Angoli, Etiopiji. ■ V Izraelu so slovesno proslavili 30-let-nico nastanka judovske države, ki je bila proglašena 14. maja 1948. Obenem so se spomnili 9.000 padlih, ki so dali življenje v štirih vojnah leta 1948, 1956, 1967 in 1973 za svobodo nove države. B Dva Čeha sta preusmerila potniško letalo, ki je letelo na progi Praga-Brno in ga preusmerila v Frankfurt v Zah. Nemčiji. Ugrabitelja sta takoj po pristanku zaprosila za politični azil zase, za ženo enega ugrabiteljev in za dvoje mladoletnih otrok. Nemške oblasti so oba ugrabitelja obtožile ogrožanja zračnega prometa in sta sedaj v preiskovalnem zaporu. » Mladika « št. 4 Na uvodnem mestu se nahaja pogovor z dr. Andrejem Bratužem o Slovenski skupnosti (SSk) in bližnjih volitvah v naši deželi. Sledi dnevnik Ladota Piščanca »V zelenih daljavah božje bodočnosti«, ki postaja z vsakim nadaljevanjem lepši. Zorka Matozar objavlja novelo »Matejko«, Bruna Pertot pa zanimiv zapis o koristnosti česna. Martin Jevnikar prikaže tokrat od povojnih slovenskih revij na Primorskem revijo »Stvarnost« in »Stvarnost in svoboda«. Sledijo drobne vesti, tako poročilo o seminarju Fuens (mladinskega združenja evropskih manjšin) v Aosti, in Iva Jevnikarja Drobci iz manjšinskega sveta, ki pa postaja z nadaljevanji preveč študijsko in za branje kot razvedrilo neprivlačno. O tolminski senožeti objavlja narodopisni zapis Jožko Šavli. V pregledu Martina Jevnikarja zamejske in zdomske literature (ki pa sta seveda dva pojma in bi pregled moral izhajati zato ločeno pod dvema naslovoma) je prikazan izredno zanimiv in doživet »Dnevnik« Milkota Škarpa — pravi dokument medvojnega dogajanja in odpo-ia. O novi raziskavi pomena cistercijanskega samostana v Stični na Dolenjskem, ki jo je opravil Marijan Zadnikar, poroča Verona Koršič Seveda tudi tokrat ne odmanjka jezični Čuk na obelisku, na platnicah po najdemo šc jedke izlive na račun »Mladike«, ki sta Jih objavila m. č. (Marij čuk?) in Marko Kravos. Za skromne razmere našega zamejstva, kjer izhaja, je »Mladika« na zavidljivi visim. Mesečno kulturno revijo podobne vsebine bi zaman iskali tudi v matični do-movini. • V stolnici Marquette je prevzel vodstvo škofije deveti Baragov naslednik Mark Schmitt, ki se je rodil leta 1923, od leta 1970 pa je bil pomožni škof v Gren Bayu pri Milvvaukeju. Da se bo tudi novi skor zanimal za Baragovo zadevo, je gotovo, saj je že od leta 1973 član Baragove zveze. • v Keniji so proslavili 25 let vzposta-vitre domače cerkvene hierarhije. Leta ■ je namreč dal papež Pij XII. Keniji astno cerkveno organizacijo. Danes ima enija eno nadškofijo, 13 škofij in en o apostolsko prefekturo. Nadškof v Nairo-U M“ Otunga je tudi kardinal. affu« Duhovna oskrba Slovencev pri Sv. Jakobu v Trstu Umrl je škof dr. M. Držečnik 14. marca 1978 je tržaški škof L. Bello-mi sprejel odbor »Šentjakobskega kulturnega društva« in duhovnik, ki zdaj skrbi za slovensko skupnost pri Sv. Jakobu je razložil potrebo, da se v tem delu Trsta ustanovi za slovenske vernike pastoralno središče, personalna župnija. Uspešno bo moglo to središče delovati le, če bo imelo tudi svoje bogoslužne prostore. škof je naročil, naj se vloži na škofijo posebna prošnja, v kateri naj se kratko razloži položaj in utemelji potreba po nakupu dela zemljišča, ki je last tržaške občine in stoji v ulici Frausin 7. Na tistem delu zemlje naj bi se zgradila primerna bogoslužna stavba s prostori za krščanski nauk in stanovanje za duhovnika. V cerkvi sv. Jakoba imajo zdaj slovenski verniki na voljo ob nedeljah in zapovedanih praznikih mašo ob 9. uri in popoldansko pobožnost ob 16. uri. Italijanski verniki pa imajo šest maš, pet dopoldne in eno zvečer, ter večerno pobožnost. Poleg tega lahko vedno uporabljajo cerkev za krste, pogrebe itd. Župnija sv. Jakoba šteje okrog 21.000 prebivalcev, od katerih je vsaj petina Slovencev. Treba pa je vedeti, da nima nobena župnija okrog slovenske maše in nobene dušnopastirske dejavnosti za Slovence, razen salezijanske župnije sv. Janeza Boška, ki pa ima samo mašo brez drugih dušno-Pastirskih opravil, čeprav je od njenih 14.000 prebivalcev vsaj 3.000 Slovencev. Okrog župnije sv. Jakoba nimajo nič slovenskega: stolna župnija sv. Justa, župnija Matere božje Previdnosti v ul. Besenghi, Morske Zvezde na trgu Rosmini, sv. Andreja in sv. Rite v ul. Locchi in sv. Družine v ul. Vasari. V teh župnijah je vsaj 6.000 Slovencev. Tako ima 10.000 Slovencev možnost samo za eno mašo ob 9. uri pri Sv. Jakobu. Če naj vključimo v dušnopastirsko središče, ki naj bi se ustanovilo, še slovenske vernike salezijanske župnije, ki naj bi ohranili svojo mašo ob 10. uri, bi bilo okrog 13.000 Slovencev, ki bi pripadali novi župniji. Seveda si nihče ne dela kakih utvar in ne pričakuje čudežnih uspehov. Zakaj pa ne bi smeli imeti možnosti, da jih zbiramo v tradicionalnem cerkvenem ustroju, v župnijski skupnosti, saj je še vedno v veljavi v Cerkvi. Nekateri bodo ugovarjali, da vsi Slovenci ne obiskujejo cerkve. A ta ugoivor Velja tudi za Italijane. Zato je nesmiselno, krivično in žaljivo, če kdo pravi, da je toliko Slovencev, kolikor jih hodi v cerkev. Pozabljati tudi ne smemo, da jih je veliko opustilo versko življenje, ker se jim zakladi vere niso dajali v materinem jeziku in se jim še danes ne nudijo. Pod krušni fašističnim preganjanjem Cerkev tudi ni vedno dovolj odločno branila slovenskih bogoslužnih opravil in slovenskih naravnih Jn stoletnih pravic na njihovi rodni zemlji; nekateri so v fašističnem zatiranju ce-lo gledali orodje poitalijančevanja in asimilacije. Na tisoče Slovencev se je okleni- lo raznih protikrščanskih ideologij, ker so do njih pokazale več razumevanja. Neizmerno delo nas čaka, da pripeljemo nazaj k veri tiste, ki so se od nje oddaljili. Znano je, da mnoge slovenske žene delujejo v italijanskih župnijskih skupno-st>h, kjer nimajo nič slovenskega. Nismo Za ločitev, marveč za edinost v mnogolič-n°sti. To je popolnoma v skladu z naukom Cerkve, .posebej še s smernicami zadnjega koncila. Iz tega jasno sledi, da je treba Sloven- cem v Trstu dati ustroj prave župnijske skupnosti z organizacijami, s popolnim urnikom za bogoslužna opravila in pridobiti je treba redovne sestre za poučevanje verouka, za skrb za uboge, bolne, stare ljudi. Nečastno je za Cerkev in nedopustno, da se slovenski verniki v mestu smatrajo samo za »goste« za eno uro, da se samo »dopušča«, da smejo v cerkev, da pri mnogih cerkvenih vratih ne smejo dati nobenega obvestila v svojem jeziku, da se štejejo za manjvredno »kaplansko« skupnost. Tudi ni v skladu s pravičnostjo, če so si sami morali oskrbeti prostore za zbiranje, razen kake zelo redke izjeme, čeprav ima župnija dovolj prostorov na razpolago. Zato je treba zelo pohvaliti tiste duhovnike, ki so samo v zaupanju na božjo pomoč in na podporo slovenskih vernikov, brez vsakega zanimanja župnije, mogli oskrbeti primerne prostore za zbiranje vernikov, da jih morejo oblikovati po krščanski veri, kakor na primer pri Novem sv. Antonu v ulici Scorcola, v Rojanu, pri Sv. Ivanu, Sv. Jakobu, v Skednju. Slovenski verniki pri Sv. Jakobu imajo svoje prostore v ulici Concordia. V letih 1970-75 smo jih kupili, preuredili in opremili. Slovenski duhovnik je skupaj s slovenskimi verniki izvršil to nujno potrebno delo, ki se je izkazalo kot čudovito sredstvo apostolata. Tudi za ta primer je treba reči, da župnija ni prispevala niti lire. Toliko bolj je treba pohvaliti velikodušnost, radodarnost in požrtvovalnost slovenskih vernikov, ki zaslužijo, da se ustreže njihovi prošnji za ustanovitev slovenske župnije. Ti prostori so že danes in bodo še bolj za naprej sestavni del cerkvenega središča. V njih se zbira mladina, cerkveni zbor odraslih in otroški zbor imata pevske vaje, v njih imajo svoje sestanke skav-in in skavtinje ter mašni strežniki, tu se vršijo predavanja za odrasle, se pripravljajo otroci na prvo obhajilo in na birmo, tu se sestajajo vsako nedeljo po deveti maši odrasli in otroci. Slovenci pri Sv. Jakobu so enotna in strnjena skupina. Za tako so jo vedno priznavali. Zato bi ne smelo biti težav od strani italijanskega prebivalstva. Zveze s Sv. Jakobom so dobre: v razdalji sto metrov se ustavljata avtobusa 1 in 10; malo dalje 15, 16 in 29. Tudi prostor za parkiranje je mogoče dobiti, zlasti ob nedeljah. Prav v ul. Frausin je slovenski otroški vrtec, slovenska osnovna in srednja šola. V tej ulici je dovolj daleč od župnijske cerkve občinsko zemljišče, ki je namenjeno za skupne potrebe okraja. Kupili bi radi del tega zemljišča, ki sega do ul. Frausin in ga je skoraj 3.000 kv. m. Po pristanku škofijskih organov in vseh škofijskih duhovnikov naj škof uradno prosi tržaško občino, da odstopi del omenjenega zemljišča za uresničenje pobude, ki bo služila premnogim meščanom v versko in svetno korist tega dela mesta. Gotovo bodo nastopile mnoge težave kakor se pojavljajo pri vsakem dobrem delu. Trdno pa smo prepričani, da jih bo po prizadevanju vseh mogoče premagati. To se je zgodilo tudi pri tolikih italijanskih župnijah, ki so se ustanovile v Trstu po zadnji vojni. Uresničiti to delo se pravi izvršiti dejanje pravičnosti, enakopravnosti, bratske ljubezni, modrc pastoralne daljnovidnosti, pomeni izvršiti božje delo. J. P. Mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik je že dalj časa bolehal na zavratni bolezni, toda je do konca vršil svoje dolžnosti. V soboto 13. maja pa je utrujeno telo klonilo smrti. Pokopali so ga v sredo 17. maja v Mariboru. Pokojni škof je bil star 74 let, saj se je rodil 5. oktobra 1903 v Ribnici na Pohorju. Bogoslovne študije je opravil v Rimu, kjer je bil leta 1932 posvečen v duhovnika. Po nekaj letih kaplanske službe je bil nastavljen leta 1936 za ravnatelja Dijaškega semenišča v Mariboru, leto nato pa je postal docent za biblični študij Stare zaveze. Ob razsulu Jugoslavije 14. aprila 1943 ga je zadela usoda premnogih sobratov iz Štajerske in z Gorenjske. Nemška Gestapo ga je odpeljala najprej v mariborsko vojašnico na Melju, nato v bivši trapistovski samostan v Rajhenburgu, od koder je bil izgnan v Zagreb. Nadškof dr. Stepinac ga je poslal za duhovnega pomočnika na Visoko, okraj Novi Marof, kjer je ostal do 12. avgusta 1945. Ko se je vrnil v Maribor, si ga je škof Ivan Jožef Tomažič zaželel za svojega pomožnega škofa. Apostolski sedež ga je imenoval za naslovnega škofa dobriškega, posvečenje pa je prejel 15. decembra 1946. Po smrti škofa Tomažiča je 1. marca 1949 postal apostolski administrator mariborske škofije, 15. junija 1960 pa njen redni škof, devetinpetdeseti v dolgi vrsti lavantinskih škofov. Škof Držečnik je znal v prvih povojnih letih z veliko modrostjo svojo škofijo vključiti brez večjih pretresov v novo socialistično realnost, ne da bi pri tem klečeplazil pred režimom. Vzdrževal je z oblastmi korektne odnose, zaradi česar mu je uspelo omiliti marsikateri za Cerkev neprijeten ukrep. Zadnje desetletje je večkrat šel tudi v inozemstvo ter obiskal Slovence v zahodni Evropi, Kanadi in Severni Ameriki. Pred desetimi leti je bil tudi med nami ter se udeležil romanja na Barbano. Naj bi Sveti Duh poskrbel, da bo tudi novi škof, ki ga bo nasledil, imel njegovo pastoralno modrost, obenem pa hodil po svetniških stopinjah velikega škofa Slomška. Izjava deželnega vodstva mladine Slovenske skupnosti Tragična vest o podlem umoru italijanskega državnika Alda Mora je vzbudila val ogorčenja, sočutja in zaskrbljenosti tudi med slovensko mladino v naši deželi. Kljub hladnim morilskim metodam Rdečih brigad, ki so pobile Morovo spremstvo, posejale državo z atentati, skušale uničiti podobo ugrabljenca samega, je namreč še živelo upanje, da krutost ne bo dosegla takega viška. Umor pa je potrdil mnenje, da se člani morilske tolpe dajo voditi geslu, da je za dosego ciljeb 6' Uri po jugoslovanskem) pri Rdeči hiši (Gorica). Izletniki bodo obiskali Ljubljano, Zagreb, Banjo Luko, Jaj* ce Sarajevo, Mostar, Dubrovnik, Split, Bilač, Plitvice, nato povratek v smeri Ljub-ljana-Nova Gorica. Točnejši program bo pravočasno sporočen. Obenem obvešča sin-at, da bo tudi letos jeseni seminar slovenskega jezika in kulture. Goriškim šolnikom je na voljo deset mest. Seminar bo v Mariboru od 3. do 10. septembra. Program bo pravočasno objavljen. Verska skupnost pri salezijancih v Trstu bo na praznik Marije pomočnice kristjanov 24 maja ob 20.30 imela koncelebrirano v- maš0, pri katcri bQ peJ škedunjsk. pcv. • zbor. Vabljeni vsi Marijini častilci. OGLASI vsak mm vi