Cerkvene zadeve. Nekaj besed o našem cerkvenem petju. Predzadnja številka «Slov. Gosp.» nam je donesla kaj lep 6lanek o cecilijanskem petju. Ker uže 10. leto delujem kot organist ter sera si uže marsikaj poskusil, dovoljujem si tedaj iz pedagogi6nega stališ6a svoje mnenje o cerkvenem petju izraziti. Odiskal sem v po6itnicah razne cerkve ravno ob priliki službe božje ter se hotel prepričati, kako imenitno se v tej ali oni cerkvi poje ter tudi orglja. V6asih sem bil iznenadjen, v6asih tudi ne. V jedni cerkvi se je popevalo popolnoma «cecilijansko,» v drugi «narodno cerkveno,» v jedni cerkvi celi zbor, v drugi jedna sama pevka itd. Da je torej cerkveno petje v lavantinski škofiji Se le v svoii razvijajo6i dobi, mi bode vsakdo rad pritrdil; tudi vsak rai bode pritrdil, da to ni lahka reč, danes narodnocerkvena pesem, jutri pa že popolnoma «cecilijanska pesem!» Kaj bi si u6itelj za6el, ko bi danes vadil seštevanje v Stevilnem krogu do 10, jutri pa uže deljenje z desetinskimi in navadnimi ulomki?! Vsakdo bode vprašal, kje pa je prehod? Kako se zamore iz tako lahke stvari k takim težko6am nagloma preiti? To je gotovo nepedagogično! Ravno tako nepedagogi6no se postopa pri cerkvenem petju! Danes poje v premno- gih župnijah vse ljudstvo v cerkvi narodnocerkvene pesmi, jutri pride drug organist, kateri pa ima popolnoma »cecilijanske napeve». Kaj pore6e ljudstvo k temu? Pregovor pravi: »Ljudstva glas, božji glas» ! Ako ima ta pregovor kaj resnice, potem se »cecilijanskem petju» pa6 dobro ne bode godilo. Kaj pa je temu krivo? — Nepedagogično postopanje! Pri celi stvari ni bilo prehoda, iz lahkega se je takoj k pretežavnim stvarem prešlo; to je bil vzrok godrnjanju ljudstva. Dovolil bi si torej vsem organistom naše prelepe lavantinske škofije staviti nek predlog, kateri bi se lahko dal izvršiti ter bi neugodnostim gledč cerkvenega petja kaj odpomoglo. — Ravnokar sem vsprejel «Sedmi pomnoženi natis Venca,> kateri je našemu ljudstvu toliko ljub in drag, iz rok pre6. gsp. župnika iz Frama. Nehote se mi je vrinila misel: «Kaj pa, ko bi še imeli primerao zbirko napevov k temu Vencu ?» Zbirka napevov bila bi naj tako urejena, da bi naj k vsaki «Ven6evi» pesmi bilo dvoje ali troje napevov, in sicer prvi napev lahek, drugi napev težji, in tretji popolnoma v >cecilijanskem duhu.» Na tak na6in bi bilo ustreženo vsem organistom labodske škofije. Od za6etka bi se vadili lahkeji napevi, potem pa polagoma težji. Ali pa bi slabejsi organisti ostali pri lahkejih napevih, med tem, ko bi bolj izurjeni orgljavci se posluževali težjih pesmij. Da pa se zamore taka zbirka napevov skoro obelodaniti, treba je združenih mo6i. Vsi organisti naše škofije blagovolijo izbrati poseben odbor ali odsek, kateremu bi bila dana naloga, vse napeve in pesmi iz cele naše škofije nabrati, jih urediti, sploh plevel od pšenice kaj natanko Io6iti, da zamoremo svetu pokazati, da še ni med narodno-cerkvenimi napevi sama ljulika ter da še bo mogel naš nasprotnik — Nemec — slovensko ljudstvo ob priliki romanja v Marijino Celje (Maria Zell) ob6udovati zaradi njega krasnega pelja. Ako bodemo vsi organisti lavantinske škofije vse nabrano gradivo glede cerkvenih pesmi izročili posebnemu odseku v dobro pretresovanje in prerešetanje, marsikatero zlato zrnce ostalo bode potomcem v dobrem spominu. Gornje Štajarec pa bode še z večjim navdušenjem vskliknil, slišavši slovenske pevke, kakor pred nekaj leti v Marijinem Celju: «Wenn die Windischen hier singen, da kommt es mir vor, ich sei schon im Himmel!» Kadar Slovenci tukaj pojejo, zdi se mi, da sem uže v nebesih.