CENA 2000 din - Leto XLII - št. 29
Kranj, petek, 14. aprila 1989
GLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Temeljna banka Gorenjske
/O   ljubljanska banka
GORENJCin
Bojazen pred ponovnim porazom
Ko je v sredo drugi zbor za slovensko ustavo, v njem so združeni predvsem zastopniki alternativnih zvez in Zveze socialistične mladine Slovenije, sklenil, da bo' delegatom republiške skupščine za današnjo sejo predložil svoje poglede na osnutek dopolnil k slovenski ustavi, je imel v mislih predvsem dvoje: pristop k spremembam mora biti agresivnejši, brez pristajanja na sedanjo politično realnost, ker smo zaradi pretiranega upoštevanja tega Slovenci že dvakrat kratko potegnili, sedaj oblikovana dopolnila pa nosijo v sebi spet to nevarnost, prav tako pa je skupščina tisti organ, kjer se mora alternativno odločati o spremembah ustave Slovenije. Biti je sicer treba politično moder, upoštevati pravno logiko in politični realizem, vendar se le ne kaže pretirano ozirati, kakšne ideje so nasprotne sedanji zvezni ustavi in katere ne, že zato ne, ker bo lažje iskati zasnove za novo republiško in zvezno ustavo. Do njiju najverjetneje ne bomo prav kmalu prišli, zato je upravičena nestrpnost ustavnega zbora, da se čim več vključi že v sedanje spreminjanje ustave.
Pravniki imajo o ustavi svoja razmišljanja, politiki svoja. Predvsem odveč je prestižno obnašanje, kdo je kaj predlagal, kdo se za kaj zavzema. Dejstvo je, da je sedaj pravi trenutek, da Slovenija tudi skozi spremenjeno republiško ustavo pove, kaj misli in kako ona razume in sprejema svojo suverenost. Zato na današnji seji republiške skupščine ne bi kazalo iskati raznih proceduralnih in drugih izgovorov, da je o predlogih ustavnega zbora pač nemogoče razpravljati. V Jugoslaviji se resda veliko stvari (tudi namenoma) napak razume. Verjetno bodo tudi stališča zbora za ustavo kje vzeta kot odcepitvene in druge sovražne težnje zoper državo. Na to gre računati, vendar to ne odvezuje republiške skupščine od politične in moralne odgovornosti, da se o dodatnih amandmajih razpravlja/. V njih je večinoma prav tisto, kar je za suveren in enakopraven razvoj Slovenije osnovno in kar je treba pravno trajno zavarovati.
J. Košnjek
Pionirji iz osnovne šole Lucijana Seljaka v Stražišču so imeli v sredo v gosteh kurirčkovo torbico. Ob slovesni priložnosti so razvili tudi prapor Prešernove brigade. - Foto: G. Šinik
Srednješolska mreža ima tokrat le 5-odstotno rezervo
Najbolj presega naravoslovje
k
^ranJ» 10. aprila - Do 28. aprila imajo učenci, ki zaključujejo osnovo šolo, še čas, da prijave za vpis svobodno prenesejo iz ene šole oziroma programa v drugo. Po tem dnevu bodo prijave sprejemale ftrno še šole, ki oddelkov ne bodo uspele napolniti. Vse tako kaže, * bodo to programi v kmetijstvu in živilstvu, v gradbeništvu, sred-J» v lesarstvu, srednji v obutvi, elektrotehniki, računalništvu, stroj-. lstvu v Kranju in na Jesenicah, metalurgiji in administrativni delavnosti.
D    Posnetek vpisnih prijav, narejen 28. marca, namreč v teh programih 'kazuje največji primanjkljaj. Sicer pa so mesta v jesenski srednješol-1 mreži na sploh bolj polna kot prejšnja leta. Vzrok je obsežnejša ge-racija petnajstletnikov. V gorenjske srednje šole se jih je prijavilo 0 ,uPaJ 2863, kar je 177 več kot lani. Pomeni, da ima letos mreža le pet stotkov rezerve, medtem ko je imela lani 11-odstotno. Z drugimi bese-ltort1'- učencev bo v celoti zmanjkalo le za slabih pet razredov, kar krep-Zmanjšuje možnost izbire oziroma preusmerjanja. Bistveno več prijav, kot je prostih mest v gorenjski srednješolski v r)62'- ^e v Poslovno-finančni in trgovinski dejavnosti v vseh treh šolah, ružboslovnem in kulturnem programu v Škofji Loki, v naravoslovno-v ^ ematični in splošnoizobraževalni smeri, kjer je presežek prijav naj-
Cjp    Preveč) ter v tekstilno-konfekcijski tehnologiji v Kranju, ne    °.^ODno kot na Gorenjskem je bistveno obsežnejša tudi letošnja ge-racija petnajstletnikov, ki kandidirajo za ljubljanske srednje šole. V Vr^ci bo zato najbrž še manj prostora za Gorenjce kot prejšnja leta. Za-nitev utegne sprožiti še večji naval na že tako prepolne "domače" pro-ame, zatq lahko pričakujemo tudi daljši spisek šol, ki bodo omejile P s >n kandidate preskusile na sprejemnih izpitih.
H. Jelovčan
Draginj ski dodatek
Za šilce mleka dnevno!
Ko smo se prejšnji mesec odrekli socialnemu kruhu, regresiranemu iz zveznega proračuna, so v naši republiki namesto tega za mleko in kruh sklenili izplačevati nekakšen draginjski dodatek. Medtem ko socialni kruh poprej' ni nujno prišel do najbolj ogroženih, zdaj nova nadomestila izplačujejo tistim, ki po veljavnih merilih sodijo med socialno ogrožene.
Ko so se pred prodajalnami že ob sedmi jutranji uri vrstili socialno ogroženi potrošniki za socialni kruh, je bilo slišati o sramoti, češ ali ne moremo delavca plačati vsaj toliko, da si bo lahko privoščil kruh. Tudi o draginjskem dodatku, ki je ta mesec vreden borih 20 tisočakov, ne moremo reči nič drugega kot sramota. Otrok, upokojenec ali socialni podpiranec, ki so ga upravičeni prejemati, si zanj lahko privoščijo le 4 litre mleka in 8 kilogramov najosnovnejšega kruha na mesec. Šilce mleka in rezina kruha dnevno pa verjetno ni tisto, s čimer bi se lahko hvalili, da socialno ogroženim lajšamo vse hujšo draginjo.
D. Ž.
Ločani menjajo občinsko vlado
Kandidat za mandatarja je Brane Mohorič
Skorja Loka, 13. aprila - Na včerajšnji občinski kandidacijski konferenci so za kandidata za novega predsednika škofjeloškega izvršnega sveta izvolili Braneta Mohoriča iz Železnikov, zdaj vodjo kadrov -sko-splošnega sektorja v Alplesu. Od 96 delegatov jih je glasovalo 71 prisotnih; Branetu Mohoriču so dali 44 glasov, torej potrebno večino, protikandidatu Mitju Zupanu pa 20.
Na kandidacijski konferenci
Kandidat za novega izvršnika, ki bo slabo leto pred iztekom mandata zamenjal sedanjo predsednico Ido Filipič-Pečelin, bo kot mandatar do 5. maja sestavil svojo ekipo izvršnega sveta. O njegovem predlogu bo 8. maja razpravljalo predsedstvo občinske konference socialistične zveze, medtem ko bo skupščina občine kandidata za predsednika in člane novega izvršnega sveta volila 24. maja.
Zdaj bo dražje še zdravstvo
Ljubljana, 12. aprila - Skupščina zdravstvene skupnosti je sprejela vrsto začasnih ukrepov 2* ozdravitev zdravstva, med katerimi so tudi višja doplačila za zdravstvene storitve.
Od 1. maja bo treba za prvi pregled pri zdravniku plačati 9.000 dinarjev, za nadaljnje tri pa 4.500 dinarjev. Pregled pri specialistu bo vreden 17.500 dinarjev (za tri ponovne po 6.500 dinarjev). V lekarni bo za recept treba plačati 6.000 dinarjev. Oskrbni dan v bolnišnici bo za Prvih 15 dni vreden 13.000 dinarjev, medtem ko je za medicinske storitve treba doplačati
43.500 dinarjev. Obisk zdravniku uri domu bo veljal 22.000 dinarjev, v nočnem času pa še enkrat toliko. Za očala, slušne aparate in podobno bo treba prav tako doplačati 22.000 dinarjev. Koliko nas bodo olajšali pri zobozdravstvenih storitvah, na zdravstveni skupščini še ni bilo jasno, kajti doplačila ne bodo več merjena v odstotkih od ekonomske cene, temveč kar v zneskih.
Novi zneski zdravstvenih participacij bodo torej veljali po praznikih, za naprej pa naj bi se vsak mesec sproti valorizirali, tako kot bodo rasli osebni dohodki.
D. Ž.
KREDI
SEJEM
GOZDARSTVA IN mw KRANJ,
KMETIJSTVA
Kranjčana
Kidričeva
nagrajenca
Kranj, 13. aprila - Na Univerzi v Mariboru so v ponedeljek podelili Kidričeve nagrade in priznanja za študentske raziskovalne naloge. Letošnja bera je bila nadpovprečna; Kidričeve nagrade je prejelo dvanajst študentov, sedemnajst pa Kidričeva priznanja. Med nagrajenci sta tudi dva Kranjčana, študenta Visoke šole za organizacijo dela.
Slavko Vukovič je prejel Kidričevo nagrado za raziskovalno nalogo Zasnova razvoja računalniško informacijskega sistema v tovarni Sava do leta 1992, Andrej Lapanja pa Kidričevo priznanje za nalogo Izpopolnjevanje strokovne izobrazbe individualnih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili v kranjski Iskri Kibernetiki.
H. J.
STRAN 17-21
Sejem gozdarstva in kmetijstva
700
razstavljalcev
Kranj, 14. aprila - Z današnjo otvoritvijo 28. mednarodnega sejma gozdarstva in kmetijstva se v Kranju začenja letošnja sezona sejemskih prireditev. Specializirano sejemsko prireditev, na kateri je tokrat okrog 700 razstavljalcev, predvsem proizvajalcev kmetijske in gozdarske mehanizacije ter prehrambene industrije (med njimi jih skoraj 80 iz tujine) bo odprl sekretar Združenja kmetijske in prehrambene industrije Jugoslavije dr. Branko Jovanović. Sejem z različnimi gozdarskimi in kmetijskimi novostmi in spremljajočimi prireditvami ter razstavami bo odprt do 20. aprila.
A. Ž.
se delegat iz mestne krajevne skupnosti ni strinjal s predčasno prekinitvijo mandata predsednice izvršnega sveta, osvojenih pa je bilo tudi več pobud kot kažipot Branetu Mohoriču pri sestavi in delu novega izvršnega sveta. Tako naj bi Brane Mohorič v ekipi praviloma obdržal člane, ki so bili izvoljeni na skupščini 23. novembra lani in 1. marca letos (Ludvik Leben, Brane Selak, Milko Okorn, Mitja Zupan, Lidija Luževič, Primož Pegam).
Novi izvršni svet naj bi se na priporočilo z včerajšnje kandidacijske konference bolj poglobljeno lotil dela predvsem na gospodarskem področju (večjo strokovno učinkovitost terjajo zlasti od Zavoda za družbeni razvoj, tudi pri urbanizmu, in občinskega komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora), na področju družbenih dejavnosti in krajevnih skupnosti.
H. Jelovčan
(J)
5
GO
!Z LU
cc O
LU CC
O h-co
LU
>o <
DC O
GLAS   2. STRAN
NOVICE TN DOGODKI
Petek, 14. aprila 1989
JOŽE KOŠNJEK
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Je res ime najvažnejše
Očitno res, če slediš razpravam v večjem delu jugoslovanske partije, kako naj se imenuje decembrski kongres jugoslovanske Zveze komunistov. Vojvodina, kjer je zagledala beli dan ideja o izrednem kongresu, še naprej vztraja na izrednosti, enako ali še bolj bojevito zagovarja izrednost Zveza komunistov Srbije, kar je povedal na sredini seji centralni komite srbske partije, za izrednost je makedonska partija, Črnogorci pa so se ta teden izrekli za izreden republiški kongres, očitno pa se utegnejo za tako potezo odločiti tudi v Črni gori. Vsem tem je skupna ugotovitev, da. so v Jugoslaviji razmere izredne, za Srbijo je je eden od znanilcev izrednosti že zbor v Cankarjevem domu. Zato ni razlogov, da tudi kongres Zveze komunistov Jugoslavije ne bi bil izreden, če je že vse v državi izredno. V Srbiji se jim očitno mudi, sicer ne bi prvi mož njihove partije dejal, da ni več časa, da bi vsakemu posebej pojasnjevali svoje poglede, se prepričevali. Gre namreč za enotnost Jugoslavije.
Tudi drugi plati istega problema gre za Jugoslavijo, za enotnost, vendar ob upoštevanju različnosti in demokratičnih poti do sinteze mnenj in soglasja o bistvenih problemih Jugoslavije. Slovenija in Zveza komunistov Slovenije je zoper izrednost, ampak za normalen, zrel dogovor pred kongresom, ki naj bo redni, vendar predčasni. Enako sodi hrvaška in njihova partija je verjetno v sredo prvič glasno in ostro pokazala svoj obraz, kar je očitno storila prepozno in bi morala povedati svoje stališče že prej, kar ji mnogi v Jugoslaviji in v svetu zamerijo, da je zatrepetala pred zmago srbskega (in sedaj tudi jugoslovanskega) koncepta reševanja srbske ustave in Kosova.
Ne zatiskajmo oči. Jugoslavija je tudi po partijski plati, zunanji izraz tega je ta hip kongres, pred tem je bilo Kosovo, lahko pa bo še marsikaj drugega, razdvojena. To razdvojenost je treba upoštevati, ne pa pred njo zatrepetati. Mislim, da imamo Slovenci za današnjo sejo ceka-ja v Beogradu dovolj jasen odgovor, da smo za reden, vendar predčasen kongres, in da očitno nismo tako osamljeni v tej ideji. Predčasen kongres je tudi slovensaka ideja in razmišljanje v tem smislu je treba uveljavljati v Jugoslaviji. Položaj v državi je tak, da ga sama od sebe ne ' bosta rešila ne redni ali izredni kongres, ampak predvsem dobro izkoriščen čas do kongresa v smislu odprtega dialoga, ob upoštevanju, da razmere povsod v Jugoslaviji niso enake in so tudi razmišljanja različna, da nasilne enotnosti ne bo mogoče doseči in da so samo kadrovske zamenjave, ko se zbudi ljudstvo, veliko, veliko premalo. Na ta način so padale strukture, problemi pa so ostali, še večje breme vodstev, ki so prišli. Jugoslovansko kolo sprememb se je zavrtelo in z njim prihajajo nezadržno na piano sodobne, demokratične težnje, ne glede, kako se v posameznih sredinah izražajo. Z njimi moramo najti stik, predvsem pa ne klecniti, kar so, tudi na zadnji seji slovenskega cekaja predlagali nekateri, da bi razen ofenzivnega pripravili še rezervnega za morebitne čase, če ne bi uspeli. To bi bila slaba pot. Popustiti zaradi morebitne zamere bi bila dolgoročna slaba poteza.
Priprave na svetovno veslaško prvenstvo
Zemljarič in Šinigoj na Bledu
Bled, 12. aprila - Predsednik častnega odbora svetovnega veslaškega prvenstva na Bledu Janez Zemljarič, predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj in republiški sekretar za finance Rudi Sepič so se v sredo popoldne mudili na Bledu, kjer jih je predsednik organizacijskega komiteja Vlado Klemenčič seznanil s pripravami na prvenstvo, predstavniki organizacij, ki gradijo najpomembnejše objekte v kraju pa s potekom delom, roki in problemi, ki spremljajo gradnjo. Gostje so si v spremstvu predstavnikov radovljiške občine, organizacijskega komiteja in drugih ogledali gradbišče trgovskega poslovnega centra, Festivalne dvorane in veslaškega centra Mala Zaka ter cestna gradbišča. V pogovoru so izrazili zadovoljstvo, da se pred svetovnim veslaškim prvenstvom v kraju veliko dela, nekoliko manj pa so bili zadovoljni s povečevanjem prenočitvenih zmogljivosti na Bledu.
£ Z,
Spretnosti, ki pridejo prav za življenje - Zveza organizacij za tehnično kulturo občine Kranj je tudi letos organizirala Srečanje mladih tehnikov, ki so tekmovali v raznih dejavnostih. Preizkusili so svoje znanje in sposobnosti v poznavanju proizvodnega procesa, sestavljanju elektronskih naprav, izdelavi letalskih, brodarskih in avtomobilskih modelov, tekmovali pa so tudi v izdelavi predmeta iz lesa z Iskrinim orodjem Klip-klap. Na tem tekmovanju, ki je bilo 11. aprila v OŠ France Prešeren v Kranju, sta zmagala Tomaž Kržišnik in Boštjan Porenta iz OŠ Lucijan Seljak iz Stražišča pri Kranju. Srečanje bodo sklenili v soboto, 15. aprila 1989, s tekmovanjem mladih fotografov, ki bo od 9. ure dalje v kranjskem delavskem domu. Na sliki: prizor s tekmovanja z električnim ročnim orodjem (S) - Foto: F. Perdan
GLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk CGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naročnina za II. trimesečje 52.500 din
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
MARJAN GANTAR, predsednik Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko:
Dogovor za organizacijo različno mislečih
Kranj, 11. aprila - Prav je, da tudi na Gorenjskem začnemo širši, odprt razgovor o prenovi socialistične zveze delovnega ljudstva, o njeni vlogi danes in za jutri in političnem pluralizmu. Doslej smo se o tem pogovarjali predvsem na republiški ravni. O tem pa morajo več razmišljati ljudje, ki delajo po krajevnih in občinskih konferencah SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacijah, društvih, združenjih, zvezah in gibanjih, pa vsak človek, ki mu ni vseeno, kakšno bo naše življenje, pravi predsednik Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Marjan Gantar pred javno tribuno o SZDL in političnem pluralizmu, ki bo v torek, 18. aprila, ob 17. uri v dvorani 15 kranjske občinske skupščine.
Tema torkove tribune Socialistična zveza za danes in jutri in politični pluralizem je aktualna in prva te vrste na Gorenjskem. Utegne pa biti zanimiva tudi zato, ker doslej na Gorenjskem izrazite politične pluralnosti še ni zaznati in je le Kmečka zveza od novih slovenskih zvez izraziteje posegla na Gorenjsko. Je torkovo srečanje lahko začetek intenzivnih tovrstnih razprav tudi na Gorenjskem.
"Glavni namen tribune je ocena, pozitivna ali negativna, sedanjega delovanja SZDL na Gorenjskem. Mislim, da je naša organizacija preveč forumska in premalo ljudska, preveč speta z
oblastjo in premalo s problemi ljudi, preveč frontna, vendar ne v smislu ljudi, ampak zgolj organizacij. Nujno je menjati načine in oblike dela, omogočiti neposreden vpliv ljudi. S stopicanja na mestu se premikamo. V Tržiču je uspela problemska konferenca o ekologiji. Nekaj takšnega pripravljajo v Škofji Loki, Kranj pa se je na pobudo SZDL lotil turizma. Takšnega načina dela bi moralo biti več. Le tako se lahko izražajo različna mišljenja, tudi politična, takšna je pot do neposrednega vpliva, kar je želja Gorenjcev in so jo potrdili tudi na zadnjem glasovanju, po taki poti se pride do konku-
Posvetovanje - vprašanja in odgovori
O tržnem kapitalu in njegovi učinkovitosti
Kranj, 12. aprila - Skupina, ki deluje pod okriljem delavske univerze Tomo Brejc v Kranju, je izdelala, kot je dejal Tone Podjed, projekt o tržni organiziranosti podjetij. Projekt bodo predstavili po Sloveniji v obliki enodnevnega posvetovanja. V Kranju bo 17. aprila (sejna soba SO Kranj), v Murski Soboti 18. aprila, v Celju 19., Mariboru 20., Novem mestu 21., Ljubljani 24., Slovenj Gradcu 25. in v Portorožu 26. aprila. Posvetovanje z naslovom Vloga in možnosti tržnega kapitala, njegova učinkovitost in pravna varnost zajema pojasnila o preoblikovanju organizacij združenega dela v podjetja in pri ustanavljanju različnih vrst podjetij, pojasnila o možnostih vključevanja domačega in tujega kapitala v različne oblike podjetij, o moči in prodornosti kapitala na območju dežel Al-pe-Jadran... Posvetovanje bodo vodili strokovnjaki s pravnega, z bančnega, finančnega in komercialnega področja in pomeni, vsaj tako zagotavlja Tone Podjed, novost v slovenski kongresni izobraževalni dejavnosti, saj bo potekalo v obliki tristo vprašanj in tristo odgovorov. Vsak udeleženec posvetovanja bo prejel priročnik Praktični primeri splošnih aktov pri preoblikovanju organizacij združenega dela v podjetja.       q ^
Praznik železničarjev
Ljubljana, 13. aprila - Letošnji praznik železničarjev - 15. april bodo v vseh kolektivih Železniškega gospodarstva Ljubljana proslavili predvsem delovno. Tako bo osrednji praznični dogodek jutri (sobota), ko bodo ob 9. uri na železniški postaji v Ljubljani slovesno odprli terminalsko prodajo železniških vozovnic in mestno sprejemnico v prenovljenem delu železniške postaje. Ob 10. uri pa bodo v Festivalni dvorani v Ljubljani slovesno podelili delovna priznanja 347 železničarjem iz Železniškega gospodarstva Ljubljana za 30-letno neprekinjeno delo na železnici. Priznanja za 10 in 20-letno delo na železnici pa so v minulih dneh podeljevali tudi v vseh kolektivih Železniškega gospodarstva Ljubljana.
Med prireditve ob dnevu železničarjev pa sodi tudi razstava nagrajenih prispevkov otrok na temo o železnici, ki bo v razstavnem prostoru Železniškega gospodarstva Ljubljana odprta do 25. maja. Na letošnji natečaj so učenci iz skoraj vseh slovenskih osnovnih šol poslali več kot 24 tisoč prispevkov; od tega 14.262 likovnih, 9.086 literarnih in 1.099 posebnih prispevkov ročnih spretnosti. a £
Slovenska kmečka zveza
Ustanovitev podružnice v Žabnici
Žabnica, 13. aprila - Iniciativni odbor Slovenske kmečke zveze - podružnica Kranj vabi kmetovalce iz Žabnice, Bitenj, Po-dreče, Mavčič, Praš, Jame, Brega ob Savi, Orehka in Drulovke na ustanovni zbor podružnice, ki bo v nedeljo, 16. aprila, ob pol desetih dopoldne v zadružnem domu v Žabnici. Odbor je povabil na zborovanje tudi predsednika Slovenske kmečke zveze Ivana Omana in predstavnika občinske konference SZDL Kranj. Ker v kmetijstvu problemov ne manjka, je pričakovati živahno razpravo, c. Z.
renče mnenj in programov ter do kulturnega političnega dialoga o usklajevanju in uresničevanju. Mislim, da moramo Gorenjci v torek povedati, kakšen je naš odnos do nacionalnih problemov, ki se ta hip izražajo v spreminjanju ustave, volilnem sistemu, gospodarstvu in do problemov Jugoslavije. Prav tako pa naj bi torkova tribuna tudi povedala, kako naj se SZDL in vsi skupaj obnašamo v domači hiši med drobnimi, ampak pomembnimi problemi v krajevni skupnosti, občini, regiji, v stanovanjski politiki, komunali, zaposlovanju, ekologiji in podobno."
Uvodničar na tribuni bo predsednik republiške konference SZDL Jože Smole. Na tribuno je vabljenih nad 100 družbenopolitičnih in javnih delavcev, tudi izven Gorenjske, aktivisti SZDL, pa zastopniki vseh društev in združenj. Verjetno bi kazalo kaj reči o novem statutu SZDL, programu. Oboje je sedaj aktualno.
"Obrnjeni naj bi bili v prihodnost in ne toliko v preteklost in sedanjost. V teze za tribuno smo zapisali, da bi morala vloga SZDL temeljiti na svobodbni misli, avtonomnosti, politični kulturi, modrosti civilne družbe, javnosti dela in družbeni kritiki. Želeli bi slišati razmišljanja, kakšna naj bo ustavna vloga SZDL in njeno mesto v skupščinskem sistemu, kakšna bi morala biti, da ne bo tuja novim političnim in drugim gibanjem, kako se odpreti znanosti in stroki, statut SZDL in program pa morata seveda to udejaniti. Znanje vabljenih bo takšno razpravo omogočilo. Seveda pa bi radi, da bi na tribuno prišlo čim več ljudi, ki jih nismo posebej vabili, pa jih vabimo sedaj. Veseli bomo vsakega razmišljanja, vsake kritike, vsakega predloga, predsednik Jože Smole pa bo tudi odgovarjal na postavljena vprašanja. Posebej vabimo na tribuno srednješolce, dijake, študente. Tema je aktualna, posebej za dijake 4. letnikov srednjih šol, ki imajo to tematiko v učnih programih."_________.__----
Tribuna bo osrednji gorenjski dogodek ob 27. aprilu, dnevu OF.
"Mislimo, da tako najučinkoviteje proslavljamo 27. april, dan Osvobodilne fronte. Prav tako pa bo tribuna naš prispevek k seji republiške konference SZDL, ki se bo sestala 26. aprila, dan pred praznikom, in obravnavala predlog spremenjenega statuta SZDL. Menim, da lahko Gorenjci marsikaj koristnega predlagamo."
J. Košnjek, slika: F. Perdan
Zveza komunistov in stavke___
Stavke odpihnile monolitnost
Kranj, 11. aprila - Kranjski komunisti so načeli zahtevno in vznemirljivo temo: zveza komunistov in stavke. Razprava na predsedstvu še ni bila tako pluralistična, na seji občinske komiteja pa so prišle do izraza razlike, ki so razbile dosedanjo monolitnost kranjskih komunistov.
Monolitnost je, kot vse kaže, vse manj vabljiva tudi za komuniste same, saj so na seji komiteja uvodoma kritično spregovorili o slabi udeležbi na sejah. Od lanskega maja je bilo namreč le nekaj sej komiteja sklepčnih, kar devet mesecev je tekel volilni postopek za novega predsednika komiteja, ki je bil na koncu izvoljen z drobno napako. Tudi na seji predsedstva so govorili, kaj so obravnavali na zadnji seji, ki je ni bilo. Do prihodnje, majske seje, bodo pripravili spisek tistih, ki na seje ne prihajajo.
Morda pa bo ta problem razrešen, če bodo seje postale živahnejše, če bodo na njih prišli do izraza različni pogledi, kakor so prišli ob obravnavi zahtevne in vznemirljive teme: zveza komunistov in stavke. Že gradivo je bilo drugačno kot navadno, imelo je obliko tez za razgovor, nekaj je bilo izrazito provokativnih. V sa-mospraševanju, kako naj se komunisti obnašajo, so v razpravi prispeli do vprašanja, naj se osnovne organizacije zveze komunistov aktivno vključijo ali pa v podjetjih nimajo kaj početi, kakor jo je izrazil predsednik komiteja Edi Resman.
Enotnega odgovora na vprašanje, ki ima značaj ideološke razprave na ravni centralnega komiteja, seveda nismo dobili, slišali pa smo različna, tudi skrajna in zato nasprotujoča si stališča, ki so odpihnila dosedanjo monolitnost kranjskega komiteja. Najbolj prepričljivo pa so zvenela stališča komitejeve komisije za ekonomski sistem, ki jih je podal Lojz Potočnik, ki stavke prepuščajo sindikatu in razločujejo tridelno zastopanost delavcev v političnih strankah, sindikatih in delavskih svetih. Kakor je bilo moč razbrati iz besed predsednika kranjskih sindikatov Jožeta Antolina, si prav v tem razločevanju v Kranju predstavljajo prenovo sindikata. ... ,
M. Volcjak
Radovljiški izvršni svet o gospodarskih rezultatih
Vsi poskusi za razbremenitev so bili neuspešni
Radovljica, 11. aprila - Radovljiški izvršni svet ugotavlja, da so bile za gospodarjenje v minulem letu značilne manjša industrijska proizvodnja (zaradi padanja kupne moči prebivalstva in podjetij), povečano zanimanje za prodor na tuja tržišča, upadanje investicijske dejavnosti in zmanjšanje števila zaposlenih.
Vsi delni poskusi za razbremenitev dohodka, čistega dohodka in plač so bili neuspešni, ker sistem tega ni omogočal in bi bila razbremenitev možna le s korenitim posegom v razvejano družbeno nadgradnjo. Delež akumulacije v dohodku se je kljub nenormalnim pogojem povečal, vendar predvsem na račun uspešnih delovnih organizacij in "zategovanja pasu" na področju skupne, splošne in osebne porabe. Osebni dohodki so bili lani realno za več kot 14 odstotkov manjši kot leto prej, že predlani pa so se znižali za sedem odstotkov. Naložbena dejavnost se je zmanjšala za polovico, ker so delovne organizacije sredstva, namenjena za investiranje, zaradi velikih likvidnostnih problemov zadrževale v poslovanju.
Primerjave kažejo, da je radovljiško gospodarstvo lani doseglo rezultate, ki so v glavnem boljši od gorenjskega in slovenskega povprečja; za njim je zaostalo le pri
osebnih dohodkih. Najsvetlejša točka je bil izvoz, ki je dosegel vrednost 79 milijonov dolarjev in je bil za dobrih 14 odstotkov večji kot predlani. Izvoz na Zahod je bil večji
Povprečni lanski mesečni osebni dohodki zaposlenih v radovljiškem gospodarstvu (658 tisoč dinarjev) so bili nižji od gorenjskega (663 tisočakov) in republiškega povprečja (686 tisoč dinarjev). Najnižje plače so prejemali delavci Veriginih tozdov Verigama (povprečje 507 tisoč dinarjev) in Vija-karna (492 tisoč), v Suknu-tozd Tekstilna tovarna (492 tisoč), v Almirinih to/dih v Radovljici (490 tisoč) in v Bohinju (450 tisoč), v Vezeninah - v tozdu Pozamenterija (469 tisoč) in v Konfekciji (461 tisoč) in v frizerskem salonu Nada Radovljica (472 tisoč).
Radovljiške gospodarske organizacije so minulo leto zaključile s 6,7 milijarde dinarjev izgube. Največ izgube je imela Veriga (2,5 milijarde dinarjev), sledijo Sukno-tozd Tekstilna tovarna (1,56 milijarde), Kompas Bled (1,15 milijarde), KŽK-tok Radovljica (624 milijonov), Jelplast Kamna gorica (335 milijonov), Planum-smučarski center Kobla (264 milijonov) in Alpetour-tozd Žičnice Vogel (273 milijonov). Bret akumulacije sta minulo leto končala tudi Alpetour-tozd Hoteli Bohinj in PTT-tozd Radovljica.
skoraj za 17 odstotkov, izvoz na Vzhod pa $e je celo zmanjšal. Gospodarstvo je s prodaj0 na tuje iztržilo že četrtino prihodkov.
Zaposlovanje, ki je v preteklih letih V g° spodarstvu nenehno naraščalo, se je lani za ustavilo. Število zaposlenih se je celo m* lenkostno zmanjšalo, zato pa se je poveča1 število brezposelnih. Ob koncu minulega le ta je iskalo zaposlitev 361 ljudi.
C. Zaplotnik
Petek, 14. aprila 1989
3. STRAN (SmSSS&S&SfflGMJkB
Problemska konferenca o aktualnih vprašanjih in možnostih nadaljnjega razvoja turizma v kranjski občini
Kranju vrniti stari grb, Brdo ljudem
Kranj, 12. aprila - Zajetno in dobro pripravljeno gradivo, ki vsebuje celo pregled kulturno zgodovinskih spomenikov Kranja in drugih krajev v občini, prepričanje vseh govornikov na problemski konferenci, da je potrebno razvoj kranjske občine naposled obrniti tudi v turizem, smelo postavljeni cilj o 3 tisoč novih turističnih ležiščih v prihodnjem desetletju in pospešenem razvoju turizma, kar naj bi omogočilo delo vsem, ki ga v industriji ne bodo več našli, vrsta sklepov, med katerimi velja posebej omeniti zahtevo po odprtju protokolarnega Brda za javnost in vrnitev starega grba kranjskemu mestu ter spoznanje, da mora občina postati nosilec razvoja turizma ter mu pomagati predvsem z izgradnjo infrastrukture, je označilo problemsko konferenco o turizmu, ki jo je pripravila občinska konferenca SZDL Kranj, vsekakor pohvale vredne poteze, ki obeta, da bo obrodila vsaj nekaj sadov.
Deset turističnih zapovedi
Za sklic problemske konference o turizmu se je občinska konferenca SZDL odločila 30. junija lani, predsednik delovne skupine, ki jo je pripravila, je bil Tone Roblek, ki niu je seveda pripadla uvodna beseda. Spregovoril je v lepi, kleni slovenščini, kar je za naše sestanke nenavadno, uvodoma pa dejal, da so mu zahtevno nalogo verjetno naložile Erinije, saj so ga že na začetku priprav na trdna tla postavila pripombe mladincev, da je vsako novo razpravljanje o turizmu brez smisla oziroma le kup čvekanja brez učinka.
Sedmi NE: zakoni
Brez trga blaga, kapital in delovne sile turizem nima pravih možnosti razvoja, zaživel bo torej lahko šele z uveljavitvijo zakona o podjetjih in drugih novih zakonov.
Osmi NE: infrastruktura
Ko se pripelje čez Jezerski vrh, turista zaradi slabih in neopremljenih cest spreletava srh, opazuje "cvetoče" vodotoke, neurejena smetišča, zanemarjena dvorišča, propadajoče stare hiše...
Deveti NE: poslovni čas
Ob sobotah in nedeljah, ko je turistov največ, so trgovine in gostilne zaprte, niso redki primeri, da poleti zapro gostilne za cel
Vprašal se je, ali ima kranjska občina dejansko pogoje za razvoj turizma, si zastavil deset vprašanj, ki zvene kot deset turističnih zapovedi. Zal pa je na vseh deset vPrašanj dobil odgovor NE.
Prvi NE: zmogljivosti
Skromne so, saj imajo 1.959 turističnih le-p.sč, slabše in najslabše kakovosti, nočitev Je približno 190 tisoč letno, kar pomeni, da r»a vsakega Kranjčana pridejo le tri. Za primerjavo si poglejmo občino Skocjan na avstrijskem Koroškem, kjer živi 3.500 ljudi, z 12 tisoč posteljami, ki so predvsem B kategorije, letno ustvarijo milijon nočitev.
D«-ugi NE: kapital
^pitala ni, krediti so oderuški, vlaganja v turizem doslej niso bila spodbudna, privatna pobuda obojestransko omejevana, saj tu-đl zasebniki žele predvsem hitro zaslužiti, ne pa vlagati v razvoj.
gretji NE: urbanizem
\e bi že kdo imel denar, kje v kranjski občini lahko zgradi hotel? Nikjer.
Četrti NE: kadri
domačine delo v turizmu ni vabljivo, celo Pod častjo jim je, zato v turizmu v glavnem delajo delavci od drugod. Nagrajevanje ne spodbuja boljšega odnosa do gostov.
peti NE: okolje
^Prejem gostov spremlja nejevolja, nenaklonjenost. Znan je primer, kako je "dobri" sosed zagnanega turističnega delavca ob Prihodu vsakega avtobusa turistov peljal gnojnico na bližnji travnik.
Šesti NE: davčna politika
predpisi so togi in neživljenjski, zato cveti rni turizem, pravi turizem pa nikakor ne more zlesti iz plenic.
Cilji, ki naj bi jih dosegli do leta 2000:
- 3.000 novih ležišč,
- 5 odstotni delež turizma v družbenem proizvodu,
- pospešeni razvoj turizma s poudarkom na stacionarnem turizmu,
- agresivno privabljanje turistov, ki naj dnevno potrošijo 50 dolarjev,
- večja motivacija za delo v turizmu,
- optimalna organiziranost turizma.
Kakšni so Kranjčani, je vedel že Valvasor, ki je v Slavi Vojvodine Kranjske (izšla je točno pred 300 leti) zapisal: Kranjčani imajo sicer raznolične svoboščine in lepe privilegije, pri tem pa veliko nerazpoloženje in nenaklonjenost, da bi koga o njih poučili. Zato tuni moji prošnji niso ugodili, čeprav sem jih večkrat sam nagovarjal, povrh Po dobrih prijateljih dal pisati mestne-niu sodniku in mu tudi sam poslal ne-*aj slov. Nikoli nisem mogel dobiti odgovora. Poslal sem tudi svojega pisarja k mestnemu sodniku, ki je od njega vsaj ta ustni odgovor prinesel, da imajo sicer lepe privilegije, da jih pa noče-Nr nikpmur pokazati." Ni kaj, pronicljiva ocena. So se v 300 'etih Kranjčani kaj spremenili? Mišjim, da veliko ne in da je tudi to ra-2,og skromnega turizma.
mesec, mnoge so zaprte dva dni v tednu, češ zame je to dovolj, za davkarijo naj delajo drugi.
Deseti NE: tradicija
Povsod po svetu turizem grade na zgodovinskih vrednotah in znamenitostih. V Kranju jih je sram preteklosti. Z nebotičnikom in banko so uničili najlepšo veduto mesta, uničili so prelepi Vurnikov portal Delavskega doma, najstarejši slovenski grb, simbol Kranjske in Slovenije, so zamenjali z novim realsocialističnim znakom (nageljnom) zanemarili so spomenike. Pozabili so na kranjske velemože, celo na Bleivveisa - očeta naroda, po katerem se ne Imenuje nobena ulica. Nihče se ne spominja kranjske več kot 300-letne slikarske in podobarske tradicije, našteti je moč vsaj nekaj pomembnih slikarjev zadnjih dveh stoletij, ki v Kranju nimajo svoje ulice, kaj šele spominsko ploščo. "Kranj vendar ni brez preteklosti, brez kulture, če je v preteklem stoletju dal slovenskemu narodu 150 izobražencev.
Protokolarni objekt Brdo naj odpro za javnost _
Razprava na problemski konferenci je bila dolga, vključilo se je kar 26 govornikov, ki so nanizali kopico problemov in težav. Rečemo lahko, da se niso izživljali v obtoževanju, kdo česa ni naredil, kar je bilo doslej značilno za kranjske razprave o turizmu, temveč so iskali možnosti, kaj bi lahko napravili. Morda je res napočil čas, da se v Kranju obrnejo k razvoju turizma, ki so ga doslej prepuščali životarjenju. Morda je torej res napočil čas, da naredijo stvarne turistične programe in poiščejo sovlagatelje.
Smelo razvoj načrtuje le RTC Krvavec, je dejal Andrej Babic, ki je spet ponovil zahtevo po odprtju protokolarnega objekta Brdo. Ni dovolj, da so pred vhodom zamenjali uniformo, zgolj hotel Kokra in protokolarni servis ni turizem, takšna ponudba je spet pesek v oči, odpreti bi morali celoten kompleks. Opozoril je na evropsko kategorizacijo lokalov, ki je veliko trša'od naše, predstavlja naše vključevanje v Evropo 92, ustrezni zakon pa bo verjetno sprejet še letos.
Sklepi:
- nosilec razvoja turizma naj postane občina,
- pri občinski vladi naj ustanove resor za turizem,
- protokolarni objekt Brdo naj odpro za javnost,
- Kranju naj vrnejo stari grb,
- pripravijo naj parcele za gradnjo turističnih penzionov (družinska podjetja),
- turistično gospodarstvo naj ustanovi konzorcij,
- vlaganja v turizem naj spremljajo olajšave,
- komunalno urejanje naj se prilagodi turističnemu razvoju,
- po vzoru Koroške naj ustanovi dveletno gospodinjsko šolo,
- v Laverjevi hiši naj predstavijo 300-letno tradicijo Kranjska podobarske šole,
- v turistično ponudbo je potrebno vključiti športne in kulturne prireditve,
- sejmi naj postanejo zanimivi za vso Jugoslavijo in širši evropski prostor.
Vključitev Brda v turizem mora biti dobro pripravljena, je sodila Vida Prinčič-Gor-janc, vključeno bo moralo biti v informacijski in rezervacijski sistem, ki bo prilagojen evropskim standardom. Turizem je imel lani le 1,7 odstotni delež v družbenem proizvodu kranjske občine, leta 1980 je imel 2 odstotnega, niti načrtovane naložbe se ne uresničujejo. Potrebne so korenite spremembe, razvoj pa naj bi slonel tudi na penzionih oziroma družinskih podjetjih.
Brda se je dotaknilo še več razpravljal-cev, slišali smo celo ostre besede, naj ga ponovno nacionalizirajo in vrnejo ljudem, pa tudi, naj se ob prepiranju gospodarstva in družbenih dejavnosti za denar delegati vendar spomnijo, da republiški proračun vsebuje tudi vzdrževanje Brda.
Kranj naj postane staro evropsko mesto, vrnejo naj mu stari grb
Tako v gradivu kot v razpravi je bilo obilo pozornosti posvečene staremu Kranju, ki naj postane arhitektonsko urejeno staro evropsko mesto in ne več zanemarjeni stari predel, ki so ga šele v zadnjih letih, ko je že dodobra izgubil svojo vlogo, začeli obnavljati. Skratka stari Kranj naj bi postal ponos kranjske občine. S tem pa soupada tudi zahteva, naj Kranju vrnejo stari grb, ki so ga pred desetimi leti sneli in zamenjali z so-crealističnim nageljnom.
Prav zamenjava grba odlično ponazarja, kako je Kranjčane sram preteklosti, lahko pa bi bili nanjo ponosni, na kar vsaj nekateri že opozarjajo, klicaj pa je zdaj postavila tudi socialistična zveza. Zahtevo problemske konference so domiselno podčrtali s tem, da so s podstrešja prinesli v skupščinsko dvorano kamen s starim kranjskim grbom. Na hodniku pa so lahko najbolj pozorna ušesa ujela ugibanje, kam neki je pred desetimi leti izginil stari grb, ki so ga sneli z Mestne hiše.
Kulturno zgodovinskemu spominu so torej posvetili veliko pozornosti, Olga Zupan pa je ob pohvali, da je bil v gradivu prvič napravljen seznam kulturno zgodovinskih spomenikov v vsej občini, dodala željo, da naj bi v pozornost posvetili tudi naravni dediščini.
Polemični toni o Krvavcu
Smelo razvoj načrtuje le RTC Krvavec, razprava pa je pokazala, da mnenja niso povsem enotna. V Cerkljah in sosednjih vaseh sodijo, kakor je povedal Janez Kuhar, da naj se stacionarni turizem razvija pod Krvavcem, s čimer nasprotujejo težnjah, naj bi gradili hotele na smučišču.
Odločitve o nadaljnji širitvi smučišča še niso sprejete, saj je prostorski plan razvoja Krvavca šele v izdelavi pri Urbanističnem inštitutu in kakor je povedal Janez Debelak, mora biti širjenje od Zvoha proti Kokr škemu grebenu res dobro premišljeno, da si ne bodo napravili slabe usluge.
M. Volčjak
Komunisti in stavke
Kaj naj komunisti počno med stavko in kaj v podjetjih sploh.
Ko dandanes pometamo tozd, ko sisi ostajajo le še vprašanje časa, ko načenjamo vprašanje smiselnosti obstoja skupščinskih družbenopolitičnih zborov (ki jim ustava dovoljuje le sprejemanje stališč, ne pa sklepov in celo blokiranja odločitev parlamentarnih dveh zborov), ko so politični prostor že napolnile nove politične zveze (bodoče stranke), vse bolj postaja jasno, da je imela atomizi-ranost združenega dela "globlji" pomen in namen, saj je bilo politično lažje obvladljivo. Poslavljanje od dogovorne ekonomije in vračanje k podjetjem in podjetništvu to dokončno razgalja.
Razprava na kranjskem partijskem komiteju o mestu in vlogi komunistov v podjetjih zato nikakor ni bila naključna, čeprav so jo zavili v odnos komunistov do stavk, v vprašanje, kaj naj komunisti počno med stavko, kako naj se odpredeljujejo, bolje rečeno, s kom naj držijo. Odločitev seveda ni lahka, saj so na eni strani delavci, ki se otepajo z vse večjo revščino in zato na stavkah praviloma zahtevajo večje plače, ne glede na ustvarjeni dohodek, na drugi strani pa direktorji, ki ne popuščajo, dokler je to mogoče, da ne bi delili premoženja podjetja. Za ilustracijo zadrege lahko vzamemo dve kranjski stavki, na obeh so šli delavci na cesto, Gradbinče-vi mitingaško, delavci Kibernetike so tovarno zapustili šele po nekajdnevnem štrajkanju. Gradbincev direktor je delavcem hitro ugodil in s tem takoj pristal na erozijo njihovega premoženja, direktor Kibernetike je vzrajal do zadnje kaplje krvi. Kdo je ravnal prav, sta sploh ravnala prav? Najlažje bi se bilo izviti z besedami, da ima zveza komunistov vendar razredni značaj in mora torej držati z delavci, saj navsezadnje tudi komunistom ni vseeno, koliko zaslužijo. Toda, tudi direktorji so večinoma komunisti? Pristajanje na pogojno rečeno neupravičene zahteve delavcev pa konec koncev ni nič drugega kot prehajanje družbene v privatno lastnino, tega pa prav komunisti vendar ne bi smeli dovoljevati.
Odgovor na vprašanje, kaj naj komunisti počno v stavki, torej še zdaleč ni preprost, ne more ga občinski partijski komite več dajati sekretarjem osnovnih organizacij, saj so časi zveličavnih partijskih resnic minili. Dal ga bo lahko šele, ko bo zveza komunistov razčistila, kakšno je njeno mesto in vloga v podjetjih in ali še sploh sodi tja. Drugače povedano, ko bo razčistila, kakšen je njen odnos do sindikata, saj je sedanja naveza krepko pod vprašajem. Če se bodo sindikati emancipirali in se otresli odvisnosti, bodo stvari postale pregledne in jasne. Prav v kranjskih sindikatih je zadnje mesece moč slišati klene besede o pravi vlogi sindikata; je torej razprava na partijskem komiteju zgolj odziv nanje in torej vsebuje predvsem strah po izgubi moči?
Za konec pa tole. Kako preprost je vendar odgovor na vprašanje ali slovenska demokratska zveza sodi v podjetja, saj dobimo
hiter in jasen NE. . v. .
J M. Volcjak
IZ 60SPOPARSKECA SVETA
Dvajset skupnih naložb med Američani in Sovjeti
Stiki med Vzhodom in Zahodom so vse tesnejši, navezalo jih je tudi šest ameriških multinacionalk in 30 sovjetskih trgovinskih in gospodarskih organizacij. Pripravljena je pogodba, ki bo omogočila dvajset skupnih naložb v Sovjetski zvezi, jamči pa plačilo v dolarjih, gotovost glede davčnih obremenitev, način zaposlovanja, obračunskega sistema, zavarovanja in drugega. Ves posel temelji na podmeni, da bo naftna družba Chervon izvažala sovjetsko nafto in tako služila dolarje, vse ostale ameriške družbe, ki bodo svojo prodajo usmerile na ozemlje Sovjetske zveze, pa bodo dobiček, izračunan v rubljih, dobile izplačan v dolarjih, ki bodo imeli kritje v Chervonovih poslih po svetu. Sporazum je dolgoročen, zato so imeli težave pri določitvi razmerja med rubljem in dolarjem, saj nameravajo Sovjeti do prihodnjega leta rubelj devalvirati, morda celo za polovico. Prvo konkretno potezo je povlekel Kodak, ki naj bi v Sovjetski zvezi izdeloval medicinsko opremo in računalniške diskete. Poleg Chervonovega pa bo največji posel imel Ford, ki naj bi revi-taliziral celotno sovjetsko avtomobilsko industrijo.
II DELOVNIH KOLEKTIVOV
V podjetjih poiskati podjetnike
Škofja Loka, 13. aprila - Če verjamemo dr. Bajtu (zakaj ne bi?), ki pravi, da jugoslovansko gospodarstvo izkorišča le 30 odstotkov zmogljivosti, potem lažje razumemo tudi zadrege škofjeloškega gospodarstva. Tudi to je namreč samo del "socialistične črne luknje", kot strokovnjaki pravijo neugodni strukturi naših podjetij, v katerih manjka majhnih in srednje velikih podjetij z 10 do 250 zaposlenimi. Da bi pogledali ven iz te luknje, so se v občinskem komiteju za družbeno planiranje povezali s strokovnjaki iz YUGEA (Jugoslovanske podjetniške agencije) iz Ljubljane, ki se ukvarjajo z raziskovanjem, usposabljanjem, svetovanjem in inženiringom na področju prestrukturiranja gospodarstva in oživitve novih podjetij v zasebnem in družbenem sektorju.
Za pospešitev podjetništva in izdelavo programa razvoja drobnega gospodarstva so izoblikovali diagnostično-aktivizacijski program Opti-ma, ki so ga že uspešno preizkusili v številnih občinah oziroma mestih, tokrat pa ga v bolj operativni obliki razgrnili tudi pred škofjeloški izvršni svet.
Program Optima bo občinsko raziskovalno skupnost in podjetja, v katerih bo izveden, stal približno 40 milijonov dinarjev, stroški pa se bodo povrnili že, če bo porodil vsaj en uspešen projekt. Trenutno je sodelovanje že dogovorjeno z LTH, Termopolom, Nikom in Gradisom, zanimanje za kažipot k uspešnejšemu gospodarjenju pa kažejo tudi v nekaterih drugih podjetjih.
V YUGEA, ki ji stoji na čelu dr. Varčič, delajo na ta način, da v podjetjih iščejo podjetnike, ki stoje za nekim projektom in so ga pripravljeni spravtfi v življenje; v YUGEA jim povedo, kako. Vakuum, ki trenutno obstaja v zakonodaji, daje neizčrpne možnosti za razcvet podjetništva in nove organizacijske oblike, kar pa ne pomeni, da YU-GEA razbija podjetja (v ljubljanskem programu se je med 47 projekti le v enem primeru podjetje izločilo).
V škofjeloškem programu Optima so se strokovnjaki YUGEA odločili za nekoliko drugačen pristop. Doslej je namreč njihova ekipa svetovalcev v izbranem podjetju opravila celotno delo, zdaj bodo najprej izobrazili ekipo gospodarstvenikov iz škofjeloške občine, jim predali metodološko znanje, sami pa vodili program, svetovali. Na ta način bi kasneje loška ekipa lahko prerasla v samostojno podjetje, izpeljanko YUGEA (ki je že izpeljanka novogoriške agencije). Posebna zanimivost je morda ta, da bodo v ekipi sodelovali tudi predstavniki Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, kjer razmišljajo o oblikovanju rizi-čnega sklada za ustanovitev novih podjetij.
Program Optima bodo v izbranih štirih podjetjih (v prvi fazi) začeli uresničevati maja. Nekako do dopustov bodo podjetja "prečesali", do jeseni obdelali pobude, jih pripravili za sprejem oziroma zavrnitev, do konca leta pa bi prve pobude, prvi projekti že lahko zaživeli.
H. Jelovčan
GLAS 4. STRAN
Petek, 14. aprila 1989
/
KRATKE Z GORENJSKE
Ob sprejetju triletnega programa in dogovora o sodelovanju Kom-pasovega hotela in društva so na občnem zboru izvolili 11-članski upravni odbor, za predsednika ponovno Franca Odarja, za tajnika pa Mileno Kovačič...
Hotel spodbudil turizem
Ribno, aprila - Ribno naj bo poslej mirna oaza kakovostnega turizma. Tako so se dogovorili minuli teden v soboto člani Turističnega društva Ribno na občnem zboru, ko so sprejeli tudi program za naslednja tri leta.
Turistično društvo Ribno ima že dokaj bogato tradicijo, saj ob dogovoru o triletnem programu, ki so ga sprejeli člani na zadnjem občnem zboru, deluje že 31. leto. V zadnjih petih letih je bilo v društvu na trenutke opaziti nekakšno mrtvilo, ki pa se je končalo z reorganizacijo odbora in še posebej z izgradnjo novega Kompasove-ga hotela v Ribnem. V dobrem poldrugem letu se je število članstva več kot podvojilo, še posebej razveseljivo pa je, da je zelo porasel turistični podmladek.
Hotelski gostje so nekako spodbudili urejanje bazena pri Skalci, prireditvenega prostora pod Goro, označevanje različnih zanimivosti v kraju, obnavljanje klopi na počivališčih in skrb za lepši videz oziroma urejenost kraja nasploh. Načrti, o katerih so razpravljali in se dogovorili zanje na občnem zboru, niso majhni. Lotiti se nameravajo prenove kapelic, spodbujali bodo urejanje turističnih sob, skušali še bolj povečati število članov in prisluhniti vsemu tistemu, kar naj bi kraju čez čas dalo ime, da je Ribno poleg Bleda mirna oaza kakovostnega turizma. Zavedajo se, da jih na tej poti čaka veliko dela. Vendar jim lažjo pot do uspeha nedvomno zagotavlja že prepričanje, da hotel ne more brez sodelovanja s krajem, kraj pa ne brez dobrega hotelskega imena. Pripravljenosti pa na obeh straneh pri tovrstnem dogovarjanju, načrtovanju in delu ne manjka.
A. Žalar
Izredno stanje Turističnega društva Kranj
Kranjski pastorek
Kranj, aprila - Od lanskega poletja, ko je bilo v Kranju odločeno, da bodo kompleks hiš nasproti restavracije Park, v katerem sklopu je tudi Turistično društvo Kranj, rušili, je tu izredno stanje. Iz vseh lokalov so se najemniki že izselili, ostaja le Turistično društvo Kranj, ki je tu, ne-bodigatreba, lastnik prostorov. Zraven vztraja le še Sukno Zapuže, za katerega se že urejajo prostori v mestu.
Stavba nasproti restavracije Park, v kateri po sili razmer vztraja Turistično društvo Kranj, je kot izumrla. Kljub vsem napisom, da se tu dobe informacije, vstopi le malokdo, kajti stavba z ničemer ne obeta, da je tu še kaj živega. Vse to vpliva seveda tudi na poslovanje in prodajo spominkov ter oddajanje sob, od katerega društvo živi. - Foto: D.D.
Kdove kako bi se odločil oni upravni odbor Turističnega društva Kranj, ki se je leta odpovedoval vsemu, da je kupil te svoje prostore na na Koroški cesti, če bi le slutil, da nekoč prav zato, ker bo lastnik, ne bo in ne bo prišel do novih prostorov. Člani so bili srečni, da so jih dobili vsaj tu, čeprav ni bila najboljša lokacija. Če se prav spomnim, nikoli v zgodovini Kranj ni imel posluha za svoje turistične delavce, čeprav so vsi občinski možje po vrsti na vsa usta zatrjevali, da Kranj ni le industrijsko, temveč tudi turistično mesto. Kakšen mačehovski odnos imajo do te svoje dejavnosti pa najbolj nazorno kaže prav sedanja stiska s prostori turističnega društva.
Vsenaokrog so stavbe že podrte, peščico tik ob cesti drži pokonci le še Turistično društvo Kranj in Sukno, ki se nanj naslanja. Vsi ostali vhodi so zabiti z deskami, najbolj žalostna podoba pa se kaže z zadnje strani, kjer je vse do hiše že splanirano, teren pripravljen za novogradnjo. Tudi to bi bilo že zravnano z zemljo, če ne bi bilo tako, kot je. Domplan, ki razporeja in oddaja lokale po Kranju, je zadolžen, da reši njihov primer. Turistično društvo je samo ponudilo, da postavi lično brunarico na mesto, kjer pred kinom Center stoji kiosk. Toda bili so zavrnjeni, češ da se ne bo uklapljala v okolje, sploh pa bo ta kompleks Kranja v prihodnosti zazidan. Bilo je še nekaj variant, nazadnje je ostal predlog, da društvo preselijo v prostore Kluba 2. Sprva je bilo govorjeno za 3 prostore, zdaj že samo za 2. Vendar v roki Turistično društvo Kranj nima nič pismenega, v ušesih jim odzvanja le izjava nekoga z Domplana, da bi, če bi bilo po njegovem, enostavno streho dol vrgli, pa bi bilo vse rešeno.
Res je, bo rešeno. Če ne bo Domplan, bodo "rešili" zlikovci. Dvakrat je bilo že vlomljeno skozi zadnja vrata. Tatovi so odnesli dva stara računska stroja, tako da se danes tajnica trudi le z žepnim kalkulatorjem, razmetali arhiv, razbili šipe v vratih. Vlomijo lahko vsak trenutek in tajnica vsako jutro prihaja s strahom, kakšno bo spet dobila. Lokal bi tako ali tako že morali zapreti, kajti ostali so brez sanitarij, dotrajana je elektrika, ki je za prisotne že življenjsko nevarna. Ne le člani upravnega odbora, tudi vsi drugi, ki jim je turizem v Kranju vsaj malo mar, se sprašujejo, kako je mogoč tak odnos do društva in s tem do kranjskega turizma. Zakaj se najde lokal za vsakega zasebnika - že tako ugotavljamo, da je v Kranju bifejev preveč - ne more pa se dobiti primernega prostora za tako dejavnost, ki bi resnično morala biti v srčiki starega dela mesta. Mar Kranj še nima dovolj tri bodeče neže? Dobil jo je za Jezersko, za Šmarjetno in za Prešernov gaj. Presneto bi zaslužili še eno!
D. Dolenc
V Podljubelju uresničujejo dvanajstletno željo
Gradijo si okno v svet
Podljubelj, 13. aprila - V krajevni skupnosti Podljubelj v tržiški občini so začeli razmišljati, kako bi prišli vsaj do prvega ljubljanskega televizijskega programa, že pred dvanajstimi leti. Meritve, kam postaviti pretvornik in kako s signalom pokriti vseh 180 hiš in še nekaj vikendov v krajevni skupnosti, so bile kmalu gotove. Tudi na projekte ni bilo treba dolgo čakati. Zaradi sorazmerno zahtevne, predvsem pa drage izvedbe treh pretvornikov, pa se je potem zatikalo kar lep čas pri denarju. Projekt o treh pretvornikih so potem pred leti celo skušali ovreči in se lotiti nove rešitve, za katero pa se je nazadnje (strokovno) izkazalo, da ni izvedljiva.
»Pred dobrima dvema letoma je obveljala odločitev, da ostanemo pri projektu treh pretvornikov,« je pred dnevi razlagal predsednik sveta in gradbenega odbora hkrati v krajevni skupnosti Jože Hladnik. »Obljub, da bomo slej ko prej dobili na ekrane televizijsko sliko, vsa leta (tudi od nekaterih znanih funkcionarjev) ni manjkalo. Vendar pa je do končnega podpisa pogodbe med RTV Ljubljana in tržiško občino prišlo šele oktobra lani. Če ne bi bilo vztrajnosti in prizadevanj v izvršnem svetu,
Jože Hladnik
12. decembra sta bila stolp in pretvorniška hišica na Kršišu gotova...
predvsem pa Marka Valjavca in iz RTV Ljubljana zavzetosti Kristana, Hodnika ter Štera, bi se stvar najbrž še nekaj časa vlekla. Tako pa imamo danes že zgrajene in s kabli povezane vse tri pretvornike oziroma stolpe. Glavna dela, kar zadeva obvezo krajanov oziroma krajevne skupnosti, bodo gotova do 1. maja. 15. maja poteče rok za dobavo vseh naprav in upamo, da bomo konec junija že imeli tudi sliko treh TV programov (prvi in drugi ljubljanski in prvi zagrebški program).«
Ob sorazmerno tehnično in finančno zahtevnem projektu izgradnje verige treh pretvornikov je kar precejšen delež odpadel tudi na krajevno skupnost oziroma krajane. Vsa fizična dela za položitev kablov, postavitev stolpov in pretvorniške hišice na precej težkem terenu so bila njihova skrb. Treba je bilo pljuniti v roke, kot se reče, prijeti krampe in lopate in zakopati v hrib in skalo.
»Včasih se je Podlju-belja držalo ime, da tukaj živijo dobri politiki, zdaj, mislim, da se ne motim, če rečem, da znamo vsi skupaj tudi prijeti za delo kot dobri gospodarji,« je v začetku tedna, ko so jih čakala še manjša dela na pretvorniku na Struci, razlagal član gradbenega odbora Janez Ahačič. »Ob zahtevnem projektu in ne ravno lahkem delu na terenu smo v gradbenem odboru na začetku imeli nekaj pomislekov glede udeležbe na akcijah. Vendar, ko smo jeseni začeli, mila zima pa nam je šla potem tudi na roko, nikdar, pa naj je bila sobota, nedelja ali med tednom, ni bilo težav. Okrog 70, 80 oziroma kolikor je bilo pač potrebno, se nas je zbralo. Še posebej moram pohvaliti mladince. 2600 prostovoljnih ur in še okrog 100 strojnih smo doslej
Janez Ahačič
Zadnja velika akcija na Struci na Ljubelju je bila minuli torek popoldne. V njej so sodelovali tudi vojaki karavle Maršala Tita—
naredili. Najtežja dela pa smo pravzaprav opravili že do novega leta, saj so bili pretvorniška hišica in stolpa na Kršišu ter posredovalni pretvorniški stolp v Črnem Gozdu gotovi že 12. decembra. Ko pa smo 26. februarja letos na Štruci (1150 metrov) na Ljubelju betonirali, so cveteli zvončki...«Ka-že pa, da je gradbeno dokaj zahtevna »televizijska« akcija krajane nekako spodbudila, saj zdaj že razmišljajo, da bi se na podoben način lotili tudi telefonije. Še ta mesec bo vodstvo krajevne skupnosti sklicalo sestanek z vsemi zainteresiranimi za telefon. Poleg interesentov v vasi bi radi s telefoni povezali kmetije pod Košuto. Kaže tudi, da bodo končno v Podljubelju dobili tudi težko pričakovana avtobusna postajališča, potem pa, kot pravijo, bi se veljalo lotiti tudi iz-gradnje prizidka k dvorani. In iz sedanje dvorazredne bi radi dobili štirirazredno šolo.
A. Žalar
Pred jutrišnjim družabnim srečanjem
Kranjski planinci praznujejo
Skregan s polovičarstvom   pester spored prireditev
Primskovo pri Kranju, 13. aprila - Jože Eljon, ki je že 13 let predsednik krajevne organizacije Rdečega križa Primskovo pri Kranju, 12 let pa je tudi že član občinskega odbora RK Kranj in zdaj že drugo leto tudi predsednik le-tega, je prepričan, da bo jutrišnje (sobota) družabno srečanje za najstarejše krajane in upokojence iz krajevne skupnosti Primskovo v Zadružnem domu pravi praznik. To bo prireditev, ki jo sicer vsi dobro poznajo in težko čakajo. Bo pa še bogatejša od lanske.
»Ce ne bi imel takšnega odbora, kot je naš na Primskovem ali pa občinski, že dosedanjih srečanj v Zadružnem domu ne bi bilo in tudi v občinskem merilu bi bili najbrž rezultati drugačni,« pravi Jože. Najbrž res, saj njegova organizacijska žilica ne pozna dolgoveznih razmišljanj in dogovarjanj, ko pa je dogovor treba uresničiti, pa večina nima več časa. Zanj, še ko je delal v športu, predvsem v no^ gometu, je bil dogovor vedno naloga, ki jo je treba uresničiti. Takšen pa je Jože Eljon vsa leta tudi v službi in v delovni organizaciji Pe-trol v Kranju jih ima že več kot dvajset.
»Ugotavljam, da vse krajevne organizacije RK v občini v glavnem dobro delajo; nekatere še posebej izstopajo. V vseh pa je zelo prisotna skrb za starejše. Tudi naša, primskov-ska prireditev je takšna.« Že nekaj priznanj je dobil Jože za svojo aktivnost in delo. Vendar, kot pravi, ne dela za priznanja. Največje priznanje je bil zanj vedno uresničen dogovor, zadovoljstvo v društvu ali organizaciji, uspela prireditev... Vesel je, če so ljudje zadovoljni. Boli ga krivica in neprizadetost...
Kranj, 7. aprila - Z izdajo zbornika Gore v ljudeh, ki je posvečen 90-letnici organiziranega planinstva v Kranju, je Planinsko društvo Kranj začelo proslavljanje visokega jubileja. Praznovanje bo predvsem delovno, kot so naglasili na tiskovni konferenci minulo sredo. Takšen pa je tudi jubilejni program prireditev.
Jože Eljon, 50-le-tnik
Jutrišnje srečanje ob 16. uri v Zadružnem domu so omogočili obrtniki Ivica in Anton Arvaj, Srečo Goršič, Drago Mubi, Anton Kozina, Jože Ovsenik, Franjo Klasič, Jože Šoba, trgovina Kašča, Marjan Peternelj, Janez Drempetič-Taber, Pavel Zibert, Cilka Ži-bert, Marjan Kos st., Andrej Strniša in Manca Gruden ter delovne organizacije Petrol-TOE Kranj, Alpetour-Creina, Cestno podjetje, Merkur, Kokra, Engineering, Ibi, Tekstilindus, KOP, Lesni-na-prodajalna Kranj, Gorenjska oblačila, Obrtno združenje Kranj in Društvo invalidov Kranj.
V torek ta teden je praznoval 50. rojstni dan-srečanje z Abrahamom. Časa za praznovanje si ni dal, saj, kot pravi, je skregan s polovičarstvom. »Zdaj je najbolj pomembna prireditev.« Najlepša čestitka ob prazniku mu bo jutri polna dvorana na uspelem srečanju.
Sicer pa, časa za proslavljanje bo v prihodnje še dovolj; saj 50 let vendarle ne mine tako hitro... „
A. Žalar
ureja ANDREJ ŽALAR
Turistični praznik v Šenčurju
Šenčur - Z Večerom šenčurskih domačih jedil in razstavo Hrana v Šenčurju bo Turistično društvo Šenčur drevi (danes) ob 17. uri v Mestni hiši v Kranju začelo proslavljanje svojega 15-let-nega jubileja. To bo skupna prireditev Gorenjskega muzeja in Turističnega društva, ki se je začela že junija lani, ko so v Mestni hiši odprli razstavo. Tokrat bodo v poročni dvorani ob zaključku razstave ponudili šenčurski budel s hrenom, godljo s krompirjem ali kavo, domače flancate in medeno žganje. Praznovanje 15-le-tnice društva pa se bo nadaljevalo tudi jutri (sobota), ko bodo ob 19. uri v Domu Kokrške čete v Šenčurju odprli še dve razstavi in sicer malo razstavo ročnih del in tečajnic kuharskega krožka. Ob 19.30 pa bo v zgornji dvorani doma redni letni občni zbor, na katerem bodo med drugim sprejeli tudi delovni program za letos in prihodnje leto ter podelili društvena priznanja. Kulturni program pripravlja turistični podmladek.
A. Ž.
Med pogovorom v PD Kranj je predsednik kranjskega izvršnega sveta Henrik Peternelj naglasil, da se ni treba bati za napredek planinstva v Kranju - Foto: S. Saje
S Kroniko razvoja planinstva od ustanovitve Kranjske podružnice SPD v letu 1899 do danes je društvo dobilo edinstven popis bogato organizirane dejavnosti v preteklosti. Na tej dolgi poti so mnogi mejniki, kot je ocenil predsednik PD Kranj Franc Ekar, ki so vtisnili pečat ne le kranjskemu, ampak tudi slovenskemu planinstvu. Spomnil je na pobude njihovega društva za organiziranje planinskega vodništva, za množično izletništvo v gore, za široko pomoč pri prenovi Triglavskega doma in drugo. Ob tem je ugotovil, da je skoraj tri tisoč članov, ki jih povezujejo tudi sekcije v delovnih organizacijah in šolah, lahko prav tako ponosno na današnje uspehe, od dobrega g°' spodarjenja v planinskih postojankah do vrhunskih dosežkov v alpi; nizmu in strokovnega dela ekipe gorskih reševalcev na prostovoljni osnovi. Za naprej pa je menil, da bodo morali razmišljati o razvijanju le tistih društvenih dejavnosti, ki so povezane z delom v gorah, ne nazadnje tudi zaščito narave.
Med tiskovno konferenco, ki so se je udeležili poleg članov Vodstva PD Kranj predsednik kranjskega izvršnega sveta Henrik Pe' temelj pa predstavniki družbenopolitičnih organizacij in telesnokul-turne skupnosti, so predstavili tudi program jubilejnih prireditev. Za 17. in 18. junij načrtujejo zlet planincev na Kališču; takrat bodo odprli transverzalo "Storžič" in pripravili vajo postaje GRS. Za pla' nince bodo organizirali tabora na Jezerskem in Vršiču ter izlet v črnogorske gore. Širšega pomena bosta posveta o planinstvu v šolab in ekologiji v planinskem svetu, uresničiti pa želijo tudi pobudo za imenovanje krajinskega parka med Jezerskim in Okrešljem. PraZ' novanje bodo sklenili s svečano letno skupščino, ki jo bo obogatil kulturni program.
S. Saje
5. STRAN
GLAS
Nova satirična knjiga Miloša Mikelna
ŠE RUINIRANJE DRŽAVE NE GRE, KOT BI MORALO
V teh časih, ko praktično nikomur ni več niti do smeha, je prava osvežitev vzeti v roke knjigo, na kateri že ime avtorja zagotavlja, da če se že ne bomo valjali od smeha, pa se bomo vsaj od časa do časa namuznili, malce grenko nasmehljali, morda nam bo ušel še kakšen hihot prav od srca. Avtor Zgage vojvodine Kranjske, Kako se je naša dolina privadila svobodi in Vladanje za začetnike ter drugih satiričnih in humornih tekstov je brez dvoma napisal novo uspešnico.
Čeprav je navada, da se govori najprej o vsebini, če gre za novo knjigo, in šele na koncu, včasih povsem pod intakodalje o zunanjem videzu in o opremi. Toda bralec, naj bo to naključni bralec ali pa poznavalec Miloša Mikelna kot pisatelja, bo najprej »prebral« naslovno stran knjige. Ker gre pač za satirično delo, si je pisatelj dovolil drugače skoraj nedovoljeno dolg naslov - Poročilo delovne skupine za miniranje države in kratki kurz Vladanje za srednjo (usmerjeno) stopnjo. Ne le naslov, ki z močno realsocialisti-čnim zvenom spominja na poročila in druge izdelke tega sistema, pač pa tudi videz naslovnice s podobami mož, ki imajo ali so imeli pri nas priložnost dokazati veščine vladanja, je zgovorno vabilo k branju.
So pisatelji, ki tudi zelo resne reči ne morejo povedati drugače kot v satiri. Če je ta zvrst - v Ver-binčevem slovarju je označena kot »zabavljica, posmešnica, leposlovno delo v prozi ali verzih, ki biča in smeši neumnost ali napake ljudi, razmere ipd.« na Slovenskem dokaj redka, prav gotovo ni kriv Mikeln, on se trudi po svojih močeh. Že pred leti si je zastavil »nalogo«, da bi začetnike podučil kaj o vladanju. Kaže, da je ta veščina pri nas, Pa pisatelj sploh ne misli le na Slovenijo, še zdaleč ne, skoraj Jjajmanj obvladljiva spretnost. Čeprav je knjiga Vladanje za začetnike izšla že leta 1980, pa kot »priročnik« kdove zakaj ni imela Posebnega uspeha. Ljudje so jo orali, da bi se zabavali, ne pa da ki se kaj naučili.
»Z leti se seveda gradivo nabira naprej, pa sem se zdaj lotil novega priročnika - tokrat za srednjo (usmerjeno) stopnjo. Če komu prihaja na misel stopnje-Vanje, to je, da bi napisal tudi Priročnik za vladanje na višji ali
sten priročnik. Avtor si je v svojem načrtu zastavil nalogo, da bo knjiga, ki je seveda satira in zato tudi nekolikanj drugačen dokument časa, ki ga živimo, na drug brez dvoma manj resen, a obenem tudi grenak način izrazila občutenje, ki ga ob vidnih in glasnih znakih dezintegarcij-skih procesov pri nas občuti vsak posameznik.
Zdaj pa pride samozavestni Branko Mikulič in reče mirno, a odločno: Zakaj pa ne bi mi, tovariši Jugoslovani, ukanili kapi-
POROČILO SKUP
celo visoki stopnji, se moti. Bojim se, da tega za svojega življenja res ne bi zmogel. Do vladanja na višji stopnji v krajih južno od Alp še dolgo ne bomo prišli,« je povedal avtor na tiskovni konferenci ob predstavitvi knjige.
Kaj je osnovni motiv, ki je Mikelna privedel do pisanja? Pisatelj meni, da se pri nas ruinira-nja države lotevamo tako dile-tantsko nerodno, pri tem pa se mu hote (nehote) ves čas zapisuje enačaj med ruiniranjem in vladanjem, da država ob vsem tem neskončno počasi in v mukah umira. Če bi se tega lotili bolj vešče, bi ji pač marsikaj lahko prihranili. Zato je za svojim pisalnim strojem zbral skupino, ki si je lansko poletje vzela čas in med vročim lanskim poletjem tako na Roški cesti in tudi drugje nabirala izkušnje ter jih prevajala v brez dvoma kori-
MILOŠ MIKELN
tala? Zakaj pa bi mu dovolili, da se plodi in množi in se z njim plodijo in množijo naše skrbi, da o temnih silah svetovnega kapitala sploh ne govorimo? Ali smo na višji ekonomski šoli v Zagrebu kdaj videli kako Mar-xovo zapoved, da ne smemo vložiti v delovni proces večje, pazite, prosim, večje vrednosti suro-
vin, dela in drugih stroškov, kot bomo nazadnje iz njega dobili?
Kdaj in kje pa je Marx rekel, da ne smemo dobiti iz delovnega procesa manj kapitala, kot smo ga vložili vanj? Zakaj pa ne bi mi po tej poti odpravili kapitalizma in izkoriščanja človeka po človeku in razrednih spopadov in vsega hudega?
»Nimam namena s knjigo propagirati boljše vladanje. Skušam le razložiti, da je navsezadnje splošna stopnja družbenega razvoja tisto, kar odreja raven vladanja: ne odrejajo pa ravni vladanja trenutni vladarji. Morda bom knjigo poslal nekaterim, ki nastopajo v tej knjigi.«
Zanimivost te nove Mikelnove satire na današnji čas, je prav v njeni že skoraj dokumentarni aktualnosti. Če se na primer dogodkov na Roški cesti dotika v sila resnem tonu, pa mu izpod peresa sikajo satirične puščice, ko se loteva na primer načina vladanja prejšnjega zveznega izvršnega sveta in podrobno opiše, kako je Branko Mikulič uka-nil kapital. Čeprav je Mikelnova knjiga tako aktualna, pa vendar inflacije zapisane v njej nikakor ni mogel ujeti, zato je zapisovanje novih odstotkov rasti prepustil bralcu. Bralec si bo dodal tudi svoje poglavje k Mikelnove-mu, ko ta piše o srbski nacional-boljševiški  frakciji  kot avtor imenuje vladanje sedanjega srbskega vodstva. Praktično ni področja, ki ga Mikeln ne bi s svojim satiričnim peresom »ruini-ral» - od gospodarstva, javne morale, šolstva, znanosti, kulture... Pravzaprav bi težko našli belo liso, na katero ne bi satirik s svojim zašiljenim peresom mogel pokazati. Da pa bi morda satira ne bodla tako hudo, je Mikelnu ušlo v knjigo tudi nekaj humorja. Pa bi že brez tega bilo Poročilo kar krepko začinjeno branje.
Lea Mencinger
Razstava ilustracij v Šivčevi hiši
HUMOR IN POETIČNOST
Radove - Stnise. - £-« in poeti*,.* *a lastno«* kiju °Pazimo. Brez dvoma so številne domislice, ki so jih polne njegove »prepesnitve« in »""P«»"
najhitreje opazijo in sprejmejo._ _ _
Danielu Demšarju so literar-ne predloge vedno znova izziv za ustvarjalno likovno raziskovale. Zato spreminja likovne teh-nike, zato se tudi njegov slog sPreminja, vendar ga v doslej °ojavljenih delih ni težko razpo-2nati. Šaljivost in liričnost smo Pri našem avtorju že omenili, a ne smemo pozabiti tudi njegovega smisla za humor in ironijo. vendar je morda zanj le najbolj značilna pravljičnost, ki se posebej izraža v značilni nasičeni in kontrastni barvitosti.
Motivni svet narekujejo slikarju literarne predloge, vendar Povsem očitno, da Daniel J^emšar največkrat s posebno ^ubeznijo, humorjem in izredam znanjem uporablja živalski svet. Veliki godrnjavec, Lisica in kozica, Mama žaba in žabčki, *^užmucke, Kuža Luža, že v na-SJovih povedo, kdo so glavne °sebe. A tudi v knjigi Igrarije, Pesedne čarovnije (Berta Golob, 1988), v kateri pisateljica Preko igre uči otroke jezikovnih Pravil, je Daniel Demšar ustvari izjemno kvalitetne in duhovi-^ živalske zgodbe. Živobarvni
2lvalski
prizori »govorijo« pred-vsem s sliko; besedilo se kot dru-^no Pojavlja največkrat v °olačkih. In šele tako je učenje ^s lahko predvsem igra. Daniel JJemšar je knjigo oblikoval v ce-'oti in pisatelj ičino misel uresniči na svoj izvirni način.
v otroškem koledarju (Tiskarja Povš
zastopajo predvsem živali. Krti,
obkrožen z zajci pri zimskem športu. Koliko radoživosti in humorja, koliko duhovitih domislic!
Povsem drugačna je likovna spremljava Pasje zloženke (Marjan Kramberger, MK 1987). Duhovita in nekonvencionalna zgodba, ki jo podpira tudi živa neposredna otroška govorica, je Daniela Demšarja spodbudila k izjemni ustvarjalnosti. Vrsta barvnih podob in črnobelih slik nadgrajuje tekst in ustvarja tisto nadrealistično vzdušje, ki je značilno tudi za pisatelja v Pasji zloženki. S toplimi pastelnimi barvami in s pcfeebnimi izrezi iz prostora, kjer se odigravajo nenavadne pasje zgodbe, je Daniel Demšar dosegel sugestivno nadrealistično vzdušje, ki ga posa-
mezni realistični dodatki (mačkova očala, dežnik, knjiga) še stopnjujejo. Žal so barvne upodobitve v knjigi medle, zato pa so verne reprodukcije črnobelih slik, ki svojo »grozljivo« pravlji-čnost dosegajo z napetostjo med proporci figur in prostori predstavljenimi v nenavadni perspektivi.
Za knjigo Med bogovi in demoni je bil Daniel Demšar postavljen pred nalogo upodobiti duhovit svet, ki ni ulovljiv v duhovite šaljive domislice, čeprav so opisana mitološka bitja lahko polna vragolij. Za likovno ponazoritev predzgodovinskega sveta je moral poiskati podobe predvsem v svojem podzavestnem svetu, ki še hrani kompleksnost sveta v večpomenskih simbolih.
« t-ovse 1985, za 1986) pravtako ^stopajo predvsem živali. Krti, a   Pokopavajo   zemljo, nam
Polž loti
postavljajo pomlad, žabe in , «ki poletje, za jesen se slikar
dr* mravelJ. ki barvajo listje UjjJ*; pasja gostija s klobasami .naznanja bližajočo se zimo, yj° Ponazarja še sneženi mož,
Vendar mu je uvid v lastni intimni svet pomenil šele iskanje poti za poustvaritev mitološkega sveta. Naravna slikarjeva nagnjenost za pravljičnost mu je bila pri tem v veliko pomoč. Dvojna oziroma večpomenska narava »svetih« bitij mu je pomenila močno spodbudo za ustvaritev napetosti na slikarski površini, ki jo zasledimo v Dem-šarjevem opusu že zgodaj. Secesijsko občuteno trepeta vost ozadja poznamo iz Lisice in kozice; o otroškem koledarju gre predvsem za izpisanost celotne slikarske površine. V podobah za knjigo Med bogovi in demoni pa ima napetost in »drhtenje« slikarske površine izrazito vsebinski, izpovedni značaj, podobno kot v ilustracijah za Like iz naše mitologije Alenke Goljevš-ček in v drugih poetičnih barvnih ilustracijah v Kurirčku (npr.: Nocoj bo predstava, Franjo Frančič; Vrata, Borut Gom-bač; Fantek in deklica, Ela Pero-ci; Aves, ptičji kralj, Ivo Svetina; naslovnice Kurirčkov z upodobitvami klobukov itd.)
Upodobitve mitoloških bitij za knjigo Med bogovi in demoni so v »čustvenih« in »skrivnostnih« barvah podane sugestivne podobe na meji med predmetno in abstraktno umetnostjo, ki nam najprej govorijo z barvami in liki, z razmerji med temnimi in svetlimi ter hladnimi in toplimi površinami, šele nato spoznavamo v njih Hostnika, Vilinsko bitje, Kresnike in Vedomce, Kačjo kraljico itd. Kačja kraljica in njej sorodna bitja se nam kažejo kot sestavni del skrivnostnega kozmičnega prostranstva in zgovorno odpirajo ilustratorju Danielu Demšarju novo pot.
Maruša Avguštin
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Mestne hiše razstavlja slike Mirna Pavlovec. V galeriji Prešernove hiše razstavlja akad. slikarka Jana Dolenc, v kleti iste hiše pa se s slikanimi objekti predstavlja Jiri Kočica. V razstavnih prostorih v Tavčarjevi ulici 43 so na ogled dela akad. slikarke Vide Fakin.
V galeriji Kavka razstavlja tihožitja Emilija Erbežnik (mentor Savo Sovre) iz Ljubljane.
Dramska skupina KD Šmarje - Sap gostuje jutri, v soboto, ob 20. uri v Preddvoru z igro Toneta Partljiča Moj ata, socialistični kulak v režiji Božidarja Maganje.
Moški pevski zbor Sava Kranj prireja celovečerni koncert jutri, v soboto, ob 20.15 v dvorani kranjske Gimnazije. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je odprta razstava Slovenski nemi film 1905 - 1938.
V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo slik akad. slikarke Majde Lužar.
Danes, v petek, ob 19. uri prireja ZKO Jesenice v Gledališču Tone Čufar občinsko srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši razstavlja akad. slikar Daniel Demšar. LESCE - Na osnovni šoli F.S. Finžgar je danes, v petek, ob 17. uri občinsko srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov občine Radovljica. ŠKOFJA LOKA - KZA Škof j a Loka in Loški muzej - galerija vabita danes, v petek, ob 19. uri na Loški grad na kulturni večer. Odprli bodo razstavo likovnih del Mira Kačarja, Vi-neta Mohorčiča, Jureta Marguča, Rafaela Potrebuješa, Petra Zir-kelbacha in Agate Pavlovec. Izvedli bodo tudi dramo Petra Pavlov-ca Moji štirje obrazi - nastopa Jože Drabik in pevski zbor LTH Škof j a Loka.
Na osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi bo danes, v petek, ob 17. uri revija pevskih zborov občine Skofja Loka.
PEVSKA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV
Kranj - Sinoči je bil v osnovni šoli v Predosljah prvi del občinske pevske revije otroških in pevskih zborov kranjske občine. Drugi del bo danes, v petek, ob 17. uri v šolski dvorani osnovne šole France Prešeren.
Letošnje število nastopajočih je izjemno, saj se je za revijo prijavilo 18 zborov, od tega 7 otroških zborov, tako da nastopa na reviji več kot 730 mladih pevcev. Na reviji sodelujejo zbori iz osnovnih šol Josip Broz Tito Predoslje, Matija Valjavec Preddvor, Stane Žagar Kranj, Matija Čop Planina, Simon Jenko Kranj in DE Primskovo, France Prešeren Kranj, Lucijan Seljak Stražišče, Janko in Stanko Mlakar Šenčur, Bratstvo in enotnost Planina, KUD Borec Velesovo in KUD Dobrava Naklo. Obe prireditvi spremlja strokovno svetovalni posvet, na katerega so organizatorji - ZKO Kranj in obe osnovni šolei - povabili Majdo Hauptman iz Ljubljane. Na revijo so vsi ljubitelji zborovske pesmi prisrčno vabljeni, posebej pa še starši nastopajočih. To pozornost si kot bodoči po-ustvarjalci in ohranjevalci naše slovenske pesmi gotovo zaslužijo.
Miha Plajbes
KONCERT ISKRSKIH PEVCEV
Kranj - Danes, v petek, ob 20. uri bo v dvorani kranjske Gimnazije koncert mešanega pevskega zbora Iskra iz Kranja pod vodstvom dirigenta Damijana Močnika. V prvem delu koncerta bodo predstavili skladbe Gallusa, Mendelsohna, Dvoraka, dve sodobni skladbi Janeza Močnika in skladbo nemškega skladatelja Gentz-merja Schwarze Monda. V drugem delu koncerta bodo na sporedu slovenske ljudske pesmi. Mešani pevski zbor Iskra deluje že 18 let. Zbor uspešno sodeluje tudi na srečanju treh dežel, ki je bilo letos v Kranju, prihodnje leto pa bo skupen nastop v Fiumicielu v Italiji.
J. Kuhar
16. festival amaterskega filma
NAJBOLJŠI SO DOKUMENTARNI FILMI
Jesenice, 13. aprila - Branko Alt, član filmske skupine Odeon, redno sodeluje pri organizaciji vsakoletnega filmskega festivala na Jesenicah.
Jesenice so spet festivalsko mesto, kajti prizadevni prireditelji vsakoletnega festivala amaterskega filma, skupina Odeon, je pripravila že 16. festival amaterskega filma. Med prireditlji, ki se vsako leto trudijo, da na Jesenice prispejo amaterski filmi z vsega sveta, je tudi &Branko Alt', ki na festivalu redno sodeluje tudi kot avtor.
»Mislim, da je pomembno predvsem to, m da člani skupine Odeon kljub velikim finan-* čnim problemom vztrajajo in redno, vsako 1 leto organizirajo festival, »pravi Branko Alt.» Ljubitelji amaterskega filma imajo tako imenitno priložnost, da spoznajo filmsko produkcijo z vsega sveta, da se povezujejo in spoznavajo kulturo različnih dežel. Morda je to zdaj, ko smo v Jugoslaviji v veliki krizi in ko imamo vedno manj priložnosti, da bi videli svet, ta festival tudi zato pomemben.
Čeprav vabimo na festival Jeseničane in okoličane in organiziramo oglede šolskih skupin, bi pričakovali večji obisk, kot ga imamo. Tudi zato, ker ima festival že dolgoletno tradicijo in ga ljudje dobro poznajo.
Letos je prispelo 64 filmov in ko je žirija filme ocenjevala, je bila predvsem pri dokumentarnem filmu v precejšnji zadregi. Veliko dokumentarnih filmov je bilo izvrstnih tako, da je bilo kar težko podeliti prvo nagrado. V zvrsti igranega filma se je še najbolje izkazal film s Koroške, Tevži, ki ga je kot mentor pomagal snemati član jeseniškega Odeona Janez Horvat.
Organizacija takega festivala nikakor ni brez stroškov, zato smo hvaležni vsem, ki nam pomagajo. Zadnja leta nam veliko pomaga občinska Zveza kulturnih organizacij in drugi, nekaj denarja pa dobimo tudi z reklamami in prodajo vstopnic.«
'_D. S.
Filmsko gledališče
PRESIDIO
Prihodnji teden si bomo v gorenjskih kinematografih v okviru spomladanskega filmskega gledališča ogledali ameriško policijsko srhljivko Presidio s Seanom Conneryjem v glavni vlogi. Film je posnel režiser Peter Hyams, ki je bil med drugim tudi novinar in vietnamski dopisnik CBS, torej človek, ki pozna življenje in pozna akcijo. Film Presidio sicer ni požel visokih nagrad po svetovno znanih festivalih; je film, ki je prirejen za široke množice, vendar pa ni cenen. To je sodobni akcijski film, postavljen v naravne kulise San Francisca in v slovito vojno oporišče Presidio. Umor vojaka, vojnega policista, je povod za dvojno preiskavo - vojske in policije, kar pa sproža konfliktne situacije. Pravijo, da je film, ki ga gledaš z odprtimi usti, film, ki vre.
D. D. / ureja LEA MENCINGER
(Mf8SSS$mM€2LAS6. STRAN
PODLISTEK, OBVESTILA, OCLASI
Petek, 14. aprila 1989
OBČINSKA GASILSKA ZVEZA SKOFJA LOKA Kidričeva c. 51a 64220 Škof ja Loka
Na osnovi določil 8. člena SS o delovnih razmerjih in na osnovi sklepa sekretariata predsedstva Občinske gasilske zveze Škofja Loka objavljamo naslednja dela in naloge:
DELAVEC ZA OPRAVLJANJE DEŽURNE SLUŽBE IN TEHNIČNIH OPRAVIL L
Pogoji:
— kvalifikacija IV. stop. izobr. — tehnične smeri — kovinarska, avtomehanska, gasilska stroka
— 3 leta delovnih izkušenj
— opravljen vozniški izpit B in C kategorije
— opravljen izpit za servisiranje gasilskih aparatov
Posebni pogoji:
— zaželeni so opravljeni tečaji iz prostovoljnega gasil-stva.ktivno delo na področju prostovoljnega gasilstva .smisel za samostojno in hitro odločanje
Dela in naloge se sklenejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je 2 meseca.
Dela in naloge se opravljajo v turnusih (nedeljsko, nočno de-lo).
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Občinska gasilska zveza Škofja Loka, Kidričeva c. 51a, 64220 Škofja Loka. O izbiri bodo kandidati obveščeni 15 dni po sprejemu sklepa.
SEKTRETARIAT ZA OBČO UPRAVO IN SPLOŠNE ZADEVE OBČINE JESENICE
Razpisuje
JAVNO DRAŽBO za prodajo
1. GARAŽNEGA BOKSA, štev. 10 v izmeri 12,80 m2, ki je lociran na Jesenicah pod tržnico v nivoju Ceste Maršala Tita -izklicna cena je 11.000.000 din, revalorizirana z indeksom rasti gradbenih cen v mesecu marcu 1989.
2. OSEBNI AVTO LADA NIVA, leto izdelave 1987 po izklicni ceni 40.000.000 din
3. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, leto izdelave 1984 po izklicni ceni 4.000.000 din
Kupec je dolžan skleniti prodajno pogodbo takoj, rok plačila je 5 dni od dneva sklenitve pogodbe.
Za nakup garaže se davek na promet nepremičnin ne plača. Za nakup osebnega avtomobila pa je kupec dolžan plačati še prometni davek. Prodaja se vrši po načelu videl - prevzel.
Interesenti, ki nameravajo sodelovati na javni dražbi, morajo pred pričetkom položiti kavcijo v višini 10 % od izklicne cene.
Javna dražba bo v PONEDELJEK, dne 17. 4.1989 ob 13.00 uri v konferenčni sobi zgradbe Skupščine občine Jesenice.
Ogled garaže je možen na dan licitacije med 8.00 in 10.00 uro, ogled vozil pa na dan licitacije med 10.00 in 12.00 uro.
industrija kovinske opreme in strojev Kranj Savska cesta 22
razpisuje prosta dela in naloge VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA
VODJE SEKTORJA ZA RAZVOJ, KONSTRUKCIJO IN INVESTICIJE
VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Pogoji:
1. Visoka izobrazba strojne smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih nalogah.
2. Visoka izobrazba strojne smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih nalogah
3. Višja izobrazba ustrezne smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih nalogah v finančni službi.
Posebni pogoji: znanje enega izmed svetovnih jezikov.
Mandat za razpisana dela in naloge traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo pismene prijav z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi v splošno kadrovski sektor DO IKOS Kranj.
Prodaja na javni licitaciji:
- avto KOMBI ZASTAVA 850 AF, letnik 1985, izklicna cena je 4.500.000 din
— črpalko za mazut z elektromotorjem 1.1 KW izklicna cena je 750.000 din
Licitacija bo v sredo, 19. 4. 1989, ob 12. uri v Gorenjski predilnici Škofja Loka, Kidričeva 75.
NOVO V KINU
Bi se radi spet enkrat od srca nasmejali? No, potem si oglejte ameriško filmsko komedijo Trije moški in dojenček. Pripoveduje o treh neoženjenih moških, ki si sredi New Yorka delijo luksuzni apartman in žive burno fantovsko življenje vse do dne, ko se pred njihovimi vrati pojavi šestmesečni dojenček... V glavnih vlogah igrajo Tom Selleck, Steve Guttenberg in Ted Danson, film pa je posnet v dolbv stereo tehniki.
Na rednem programu si bomo te dni lahko ogledali tudi filmsko komedijo, ki je bila na sporedu filmskega gledališča, Babv Boom. Tudi tu naredi preobrat v življenju otročiček, enoinpolletna punčka, ki jo daljna sorodnica, tudi vajena brezskrbnega, svobodnega samskega življenja enostavno podeduje. V glavni vlogi igra Diane Kea-ton. Film Babv Boom je bil leta 1987 na listi najbolj gledanih filmov v Ameriki. V kinu Center v Kranju bo na sporedu od 15. do 18. aprila.
Kokain ne odpušča je ameriški kriminalistični film s priljubljenim Charlesom Bronsonom v glavni vlogi. Hči prijateljice Paula Ker-sevja (C. Bronson) umre zaradi prevelike doze kokaina in Kersev priseže, da bo njeno smrt maščeval. Film je poln akcije in je tako uspel, da so posneli še tri nadaljevanja.
Vovaer pa je ameriški erotični film (trda erotika). V matineji v nedeljo, 16. aprila, ob 10. uri pa si bodo otroci lahko v kinu Center v Kranju ogledali domači film Cisto pravi gusar.
OSNOVNA ŠOLA Prof. dr. Josipa Plemlja 64260 BLED
Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled razpisuje dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - RAVNATELJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje, ki so določeni z Zakonom o osnovni šoli:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri in opravljen strokovni izpit;
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj ter da dosega delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal naloge pedagoškega vodje šole.
Mandat traja 4 leta. Ni reelekcija.
Nastop dela po dogovoru. Stanovanja ni.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Seliška ul. 3 s pripisom »za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri.
INTERTRADE
podjetje za mednarodno trgovino LJUBLJANA, Moše Pijadeja 29
TOZD ZASTOPSTVO IBM vabi k sodelovanju
PRIPRAVNIKE Z VISOKO IZOBRAZBO
računalniške, organizacijske, ekonomske ali druge ustrezne smeri in znanjem angleščine ali nemščine
za delo inštruktorja
v IZOBRAŽEVALNEM CENTRU V RADOVLJICI
Delovno razmerje bomo skelnili za določen čas enega leta. Po uspešno opravljeni pripravniški dobi je možnost zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: INTERTRADE — Kadrovska služba, Moše Pojadeja 29, Ljubljana. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
I N T E R FI L M Kranj - moša pijade 12,
<ffi 064/22 635
INTERFILM KRANJ MOŠE PIJADEJA 12 64000 KRANJ
Po sklepu DS Interfilm Kranj, objavljamo JAVNO LICITACIJO
za prodajo tovornega vozila kombi IMV 1600 BR letnik 1981.
Licitacija bo v prostorih Interfilm Kranj, Moše Pijadeja 12, Kranj, v torek, 25.4.1989, ob 8. uri. Izklicna cena je 4.800.000 din brez TPD.
Sergej Nikitič Hruščov
UPOKOJENEC ZVEZNEGA RAZREDA
Prevedla S. P. in E. T.
V globini duše sem upal, prepričeval samega sebe, da bodo te grde sanje prešle, da se bo zvedri-lo in življenje bo spet teklo po običajnem toku. A nekaj je vseeno govorilo: ne, to je zelo resno, in kakorkoli se bodo odvijali bodoči dogodki, nič več ne bo tako kot prej.
Kot se je razjasnilo kasneje sva bila tako Go-ljukov kot jaz enako naivna v oceni zmožnosti KGB. Njegove bojazni zaradi prisluškovanja hišnega telefona so se pokazale samo kot del resnice. Telefon vladne linije v stanovanju Hruščova je bil prav tako prisluškovan in moje srečanje z Vasilijem Ivanovičem je bilo zabeleženo od prvega do zadnjega koraka. Po tem nisva mogla narediti niti koraka brez vedenja pristojnih organov.
A v tem trenutku, dogovarjajoč se o »konspiraciji«, midva seveda nisva še nič vedela. Ali natančneje — Goljukov je bil zaskrbljen, jaz pa sem se četudi sem se v besedah z njim strinjal, v sebi posmehoval: strah ima velike oči. Sicer pa, sem smatral, tudi opreznost ne bo škodovala. Pa tudi on bo
uredništvo tel. 21860
mirnejši, neodvisno od tega ali je to resnica ali ne — človek je prišel z dobrimi nameni.
Čas je bil, da se vrneva. Neovirano sva prišla do ceste, obrnila sva se : »repa« za nama ni bilo. Sveta naivnost!
Čez pol ure sem odložil Vasilija Ivanoviča nasproti njegove hiše z obljubo, da mu bom telefoniral, če bo to neobhodno. Še enkrat sem se mu zahvalil za informacije. Čez nekaj minut sem zapeljal na dvorišče vile. Dežurni je zaprl vrata, in glej, že sem bil ograjen od ostalega sveta. Tukaj, znotraj, je bilo vse tako znano, mirno in stanovitno. Tisto, kar se je dogajalo tam, izza vrat, je bilo od tod videti popolnoma neresnično in nenevarno.
Očeta ni bilo, prišel bo čez nekaj dni, in sedaj se je mogoče ukvarjati z drugimi zadevami. »Zarotniki« bodo počakali, nikamor ne bodo izginili. Ko bo prišel oče, bo vse to obvladal, vse bo postavil na svoje mesto.
Prišle so prve novice iz poligona. Pregled vojne tehnike se je bližal koncu, vendar za konstrukcijski biro generalnega konstruktorja Čalomeja, v katerem sem tudi jaz delal, rezultati niso bili raz-
veseljivi. Medicinska balistična raketa, katere izgradnjo in preizkušanje smo komaj dokončali, ni vzdržala konkurence podobne rakete konstrukcijskega biroja Mihajla Kuzmiča Jangelja. Ti dve raketi sta se gradili paralelno in sta bili predvideni za reševanje enakih nalog.
Že v fazi preizkušanja so vojaki začeli dajati prednost Jangeljevi raketi. Aktivno jih je podpiral Dmitrij Fjodorovič Ustinov. Četudi se v tem času ni več neposredno ukvarjal z obrambnimi zadevami, je bila njegova avtoriteta enega od očetov raketne tehnike v naši deželi zelo velika in njegova beseda je veliko pomenila. Leonid Iljič Brežnjev, ki mu je po možganski kapi Kozlova skupaj z dolžnostjo sekretarja CK pripadlo tudi nadzorstvo nad vojno industrijo, zaradi zanj značilne mehkobe karakterja ni zavzel svojega stališča. Nekaj mesecev prej se je do sprejema pri najem dokopal Čalomej. S svojo značilno leporečnostjo je prepričal Brež-njeva v prednost svojega otroka in dobil obljubo o polni podpori.
V avgustu pa se je zgodila »nesreča«. Ustinov je šel k Brežnjevu, nekaj ur sta se pogovarjala za zaprtimi vrati, in mišljenje Brežnjeva se je hitro spremenilo. To je bilo čutiti po nedorečenosti našemu konstrukcijskemu biroju, ki občutljivo zaznavajo vsako spremembo v simpatijah vodstva.
Brežnjeva je z Ustinovom povezovalo staro znanstvo. Prvič sta se srečala takoj po vojni, ko je bil Brežnjev sekretar Dnjepropetrovskega obko-ma. Na gradbiščih obnavljajočega se mesta se je mladi, energični minister spoznal s simpatičnim sekretarjem obkoma. Od tedaj je Ustinova in Brežnjeva povezovalo, če že ne prijateljstvo, tisto neminljivo občutje vzajemne naklonjenosti. Njune poti so se razšle, nista se videla leta, ko pa sta se srečala, sta se z zadovoljstvom spominjala kon-
ca štiridesetih let. Energični in praktični Ustinov si je podrejal Brežnjeva, ki je bil znan po svojem nestanovitnem značaju. To so vedeli vsi.
O čem sta se v avgustu pogovarjala Ustinov in Brežnjev? Prič ni bilo. Danes lahko predpostavljamo, da glavna tema niso bile ne Čalomej eve ne Jangeljove rakete: beseda je očitno bila o prihodnosti brez Hruščova. Zadeve z raketami sta se dotaknila samo mimogrede — zaenkrat se je treba koncentrirati na poglavitno.
Ne da bi slutili, o čem sta govorila na tem srečanju, smo si vsi razbijali glave: v kaj je Ustinov prepričal Brežnjeva. (Kot se je pojasnilo, nismo uganili prave: tokrat je bil Brežnjev tisti, ki je prepričeval Ustinova.) Kakšno stališče bo zavzel Leonid Iljič? Čalomej se je nerviral in v nedogled ponavljal:
»Poznam karakter Leonida Iljiča. Soglašal bo z vsem, kar mu bo rekel Ustinov. Ustinov mu komandira, kakor želi, do kraja ga podreja svoji volji-
Tehnične karakteristike obeh raket so bile približno enake, pa se je zato jeziček na tehtnici utegnil premakniti v korist ene ali druge strani tudi zaradi najneznatnejšega argumenta. In že je pri; šla vest — Hruščov se ni izjasnil v naš prid. Četudi je naš konstrukcijski biro nedavno dobil veliko naročilo in se mu je prihodnost kazala v rožnati svetlobi, je neuspeh s prvim poskusom izgradnje bali' stične rakete vse užalostil. A to so bile šele prve vesti: tako Hruščov kot Čalomej sta bila še na polj' gonu. Z nestrpnostjo smo pričakovali njihovo vrni' tev, vse smo želeli izvedeti iz prve roke. Vsi ti dogodki so probleme, s katerimi me je seznanil OO" ljukov, potisnili v drugi plan. Tisto tam je bilo vse sumljivo, tukaj pa se sedaj odloča o usodi plodov našega vztrajnega dela v nekaj zadnjih letih.
Petek, 14. aprila 1989
7. STRAN (^milSScJ^IESGlAS
Vsebina
Cene Avguštin:
Peter Fister:
Urednikova beseda
Nova številka Snovanj prinaša vrsto sestavkov na temo stavbne dediščine na Gorenjskem. Avtorji- so se lotili tega vprašanja na primerih nekaterih znamenitih hiš, znamenitih zaradi tega, ker so rojstne hiše znamenitih mož, ali pa so znamenite zaradi drugih posebnosti: to velja za Čopovo hišo v Žirovnici ter za Pečnikovo hišo s freskami v Prešernovi ulici v Kranju. Uvodno razmišljanje o spreminjanju podobe gorenjske vasi dopolnjuje še sestavek o stavbni dediščini gorenjskih hribovskih vasi v Karavankah. Zadnja stran je namenjena literarnim prispevkom.
Lea Mencinger
Tone Cevc, Ignac Primožič:
Franc Kokalj:
Gorenjska vas v ogledalu časa
Kmečka stavb arska dediščina Čopovine
Kmečke hiše v Karavankah
Zob časa briše freske
Literarna snovanja
Gorenjska vas v ogledalu časa
Kpmaj kdaj je bila naša kulturna in naravna dediščina izposta-šjena tolikšnim pretresom in spremembam kot v naši dobi. evi/n/ posegi v naravo vseh vrst so porušili tudi najbolj priza-
esljiye predstave o kulturni krajini. Še huje kot naravni ambi-*™m je prizadeta naša naselbinska in arhitekturna dediščina.
Medtem ko spomeniške ustanove stara mestna jedra v obliki re-Jtel'zacijskih posegov kolikor tolikor uspešno varujejo, smo izgubili večino nekdanjih predmestij, prič našega urbanističnega sazv°ja v 19. stoletju. Propadel je tudi velik del naše grajske
P°*neniške posesti, ki pa je postala vsaj predmet načrtne strojne obdelave.
rne ^noS° D°1J problematičen je položaj na vasi. Družbene spre-bei 6- 'n z*va SradDena dejavnost v povojnem obdobju so še posesal m°^no vplivale na podobo našega podeželja. Gorenjska vas.kakr-mi Pozvnamo iz časa pred vojno z njenimi etnološkimi in sociološkimi ,značilnostmi, je postala bolj ali manj preteklost. Sodoben način gel"'60''3' Z n3eSovimi tehničnimi in ostalimi novostmi je iz mest se-„  j najbolj oddaljeno vas in vplival tudi na njeno urbanistično in
M6"0 podobo-
jih -.ls^most, da je vse staro odvečno in neprimerno, da zahtev, ki sto V ^v^enJu Mudi prinaša novi čas, ni mogoče reševati v starih pro-tUr m okoljih, je večkrat prevzela celo tiste, ki so cenili staro kul-Se n° zapuščino in bili pripravljeni, da jo ohranijo. Sla po novem je čaf 3 v° zadnJe lesene kajže na vasi, morda tja še prej, saj se je novi v^v^Ve°krat najbolj vidno odrazil prav v nekdanjem najšibkejšem
Hašefm obroDJu- Nekdanji kmečki proletariat je po vojni, ko si je Vel j ZaP0sutev v najrazličnejših delovnih skupnosjih, socialno zaži-stanr« Sl Ustvaril pogoje tudi za spremembo dosedanjih skromnih ivanjskih razmer.
drugačna gradbena in urbana podoba vasi
§osto^epremi^er"m P°se8om v gradbeno strukturo vasi je bila po-^ulturV^K0lt neosveščenost vaških prebivalcev, ki se niso zavedali ška ij,1^ vVrednot- ki jih imajo v lasti. Pogrešali smo starega Karlov-budila s*a pred vojno, čeprav na romantično obarvan način,
stve smisel za lepoto stare arhitekture na vasi. Spomeniško varna rešZaV°^ in muzeJi so se zaradi pomanjkanja kadra in sredstev KljUD vanJe naJbolJ značilnih in kvalitetnih spomenikov te vrste. UsPelo ^ at?rim poizkusom arhitektom, vsaj na Gorenjskem, ni stareišV.neSti- V gradbeno življenje vasi takih predlogov za prenovo s°dobn"ih ?rbitektur in za preureditev njihovih notranjščin v okviru tudi r jalnih standardov, ki bi jih ljudje sprejeli in se po njih varstvaV"K^' P" vse;' zavzetosti mnogih gradbenih in spomeniško hiš »na^ organov so se neprimerne adaptacije in rušenja kmečkih piSe ^Crno* razbohotila kot še nikoli. Tudi natančno določene pred-Upoštev t?« vsebovala gradbena dovoljenja, ljudje pogosto niso §osto m S0 Sradiu po svoje. Namesto urejene stavbe je kaj pote vrstnaStal° skrPUcalo. Za denarne kazni predpisane za prekrške iavi s k' S? mnojf| graditelji niso menili, saj so se jim zdele v primer-Ojftem£°ristmi' ki so jih pričakovali od samovoljnih posegov, komaj
Nove^^8 gradbene se je spreminjala tudi urbanistična podoba vasi. s0 bil 6 so rastle P° vrtovih, njivah in travnikih, povsod tam, kjer pre. a na voljo ustrezna, pogosto darovana zemljišča ali kjer je že Ko Se'ttaka ali drugacna zgradba s povsem drugačno funkcijo. Je kasneje poostrilo izdajanje lokacijskih dovolenj, se je števi-
lo samovoljnih gradenj zmanjšalo, še vedno pa so nekateri gradili nove objekte pod spretno ohranjevanim ostrešjem stare hiše ali gospodarskega poslopja, ki so ga odstranili šele, ko belina nove stavbe, ni več prenesla ostankov stare. Posamezniki so se kaj radi izognili tudi določbam, ki jih je vseboval potrjen gradbeni načrt. Tako so mnogi samovoljno spreminjali npr. naklon in višino strehe, lego balkonov, okeh in vhodov ali celotno razporeditev prostorov.
Nekdanja urejenost vaških ambientov je začela upadati že takrat, ko so nehala veljati stara napisana in nenapisana pravila o gradnji in razporeditvi hiš, o njihovih razmerjih, višinski liniji, uporabi gradiv, o kritini streh, barvanju pročelij itd. V nekdaj enovito podobo vasi so se začeli vraščati povsem tuji gradbeni in urbanistični elementi, ki so spremenili prvotno tipsko zasnovo naselja. Le malokdaj je urbanistu uspelo napraviti red in naselje prišlekov z drugačnim načinom življenja ločiti od starega z avtohtonim kmečkim prebivalstvom.
Novi čas — nove bivalne navade
Med prebivalci vasi kmet in njegova gospodarska dejavnost že zdavnaj nista več oblikovalca vaške stanovanjske kulture. Nov sloj prebivalcev, polkmetje in delavci, mnogi med njimi nekdanji kmečki sinovi in hčere prinašajo v mesta, kjer so zaposleni, novo miselnosti nove poglede na življenje, nove bivalne navade. Vas kot bolj ali manj enovita poljedeljska skupnost umira ali se vsaj bistveno spreminja in z njo vse, kar je bilo nekdaj tako tesno povezano z njenim življenjskim ritmom z njenimi navadami in običaji. Nastaja nekaj novega, še ne povsem opredeljivega, neka vedno bolj individualizirana nehomogena skupnost, vplivana po eni strani od ostankov stare kmečke miselnosti, na drugi strani od novosti, ki se iz industrializiranih mest prelivajo na podeželje.
Danes gradimo hiše po enotnih shemah, ki veljajo za mestno oz. predmestno in kmečko prebivalstvo. Zato razlike med mestom in vasjo tudi na zunaj hitro izginjajo. Le malo ustvarjalcev imamo, ki bi bili pripravljeni vživeti se v značilnosti podeželskega načina življenja in kmetu zgraditi ustrezen dom. Tip kmečkega doma, o katerem smo nekaj let po vojni govorili, in ki naj bi ustrezal sodobnim zahtevam življenja in dela ter se prilagajal danemu okolju, ni bil nikoli uresničen.
Novi čas ni vplival samo na spremembo miselnosti prebivalcev vasi, temveč je spreminjal tudi mentaliteto stanovalcev starih mestnih jeder. Meščani kot predstavniki stare obrtne in trgovske tradicije, ki je oblikovala naša mesta, njihovo življenje in arhitekturo, izginjajo. Njihova mesta zasedajo novi priseljenci, ki jih ne povezuje več sorodna dejavnost in iz nje izvirajoča sorodna miselnost, temveč le skupno stanovanjsko okolje. Nekdanja strogoopredeljena funkcija meščanske hiše in posameznih mestnih ambientov ter skrb za njihovo varovanje izginja, zato se ne smemo čuditi, da postaja boj za ohranitev starih spomeniških vrednot tudi v mestih vedno ostrejši.
In kaj storiti na vasi? Predvsem bi morali spoznati, da so stari kmečki domovi s svojimi tlorisnimi, prostorskimi in plastičnimi vrednotami, s svojimi arhitekturnimi členi, kot so kamniti portali, okna, kovane mreže, poslikane fasade, rezljani stropi, lončene peči in posamezna gospodarska poslopja vrednote, ki jih je čeprav ob upoštevanju novih sodobnih bivalnih potreb stanovalcev, vredno varovati, tako kot danes že znamo vrednotiti in varovati npr. poslikano skrinjo ali kakšen drug kos starega pohištva ali opreme, ki smo ga še pred nedavnim nemalokrat brez pomisleka zavrgli. Prenovo mest bi morala spremeniti tudi prenova naše vasi, njene arhitekture in urbanistične podobe njene materialne in duhovne kulture.
Cene Avguštin
Kmečka dvorca z bogatim kamnoseškim okrasjem v Šenčurju. Prvi z desne je iz baročnega, drugi iz klasicističnega obdobia (1825). Posnetek iz leta 1969.
Samo se spomin — Kmečka hiša iz prve polovice 19. stoletja s slamnato streho, lesenim gankom in portalom iz zelenega kamna iz Srednje vasi pri Kranju. Arhiv ZSVSR Slovenije
Kmečka hiša v Vogljah iz 19. stoletja z zidanimi trikotnimi strešnimi čeli. V ospredju nekdanja vaška mlaka. Posnetek iz leta 1965.
(^MSSS^mGLAS 8. STRAN
Peter Fister
Rekonstrukcija razvoja Čopove rojstne hiše v Žirovnici
Petek, 14. aprila 1989
Kmečka stavbarska dediščina Copovine
Čopova rojstna hiša v Žirovnici, ki naj bi postala del ohranjene najpomembnejše kulturne dediščine, vezane na rojstne domove velikih Gorenjcev, današnjega dne seveda ni dočakala v enaki obliki, kot jo je imela v času Čopovega rojstva in otroštva. Po izjemno odmevni akciji zbiranja denarja za odkup in za obnovo je sprva kazalo, da bo mogoče predstaviti jo le z ugotovitvijo, da je tu prvotna Čopova rojstna hiša res stala in da naj v prihodnje postane kulturni center ter postaja v ogrlici nekdanjih velikih mož od Prešerna dalje. Ker pa so se podobna vprašanja postavljala že pri Prešernovi hiši in se bodo v prihodnje nadaljevala tudi pri Jalnovi, Janševi in še morda kateri, se moramo odločiti za celovit in enoten način predstavljanja in ne za delne rešitve.
Vse »rojstne hiše« velikih mož so predvsem zgodovinski spomeniki in s tem simboli ter pedagoški eksponati. Če pa jim je mogoče dodati še njihove arhitektonske vrednosti, lahko postanejo pravi kompleksni spomeniki najvišje kvalitete. Žal to ni bilo doseženo v Prešernovi hiši, bolje je bilo rešeno v Finžgar-jevi, v Čopovi pa se je pokazalo, da stavba kljub mnogim spremembam skriva v sebi nekatere posebnosti, ki bi lahko postale tudi učna ura razvoja kmečkega stavbarstva na Gorenjskem.
1.- 16. stol.
Le nekaj podrobnosti je v začetku kazalo na to, da se pod neugledno preobleko predelav iz 20. in 19. stoletja skriva dovolj dokazov na prepoznavanje razvoja in vrednot vsaj 5 različnih stavbnih faz od 16. stoletja do danes. Čeprav je stavba vedno ostajala zvesta arhitekturnim značilnostim tega dela Gorenjske, so njeni prebivalci z včasih bolj včasih manj uspešnimi notranjimi in zunanjimi predelavami sledili razvoju arhitekturne ideje o posebnostih bivališč, deloma pa tudi arhitekturni modi. Čopov čas sodi med tretjo in četrto fazo razvoja, ko se je arhitektura stavbe najbolj spreme-
nila, tako da je mali Matija najbrž poznal še srednjeveško zasnovo hiše, ko pa je odrasel, je bila njegova rojstna hiša že podobna mnogim napol mestnim ali vsaj predmestnim pritličnim stavbam v osrednjem delu Kranjske.
Ko se je Odbor za odkup in ureditev Čopove rojstne hiše odločil, da skupaj z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju povabi tudi zunanje sodelavce, smo na fakulteti za arhitekturo povabilo z veseljem sprejeli, osebno pa me je pritegnilo prav nerešeno vprašanje ciljev v še eni obnovi zgodovinskega spomenika. Po prvih sondiranjih in podrobnih meritvah se je takoj pokazalo, da lahko pričakujemo bogato stavbno zgodovino. Nekaj arhitekturnih detajlov pa je bilo že takih, da jih je bilo mogoče uvrstiti med posebne dragocenosti: poznogot-ski kamniti portal iz veže v klet, iz istega časa ohranjena stilno značilna kamnita okna v levem pritličnem delu in eno v nadstropju itd. Z luščenjem arhitekture se je odpiralo vedno več dokazov o kontinuiranem razvoju stavbe, v katerem so po slovensko značilno vedno ohranili pretežen del prejšnje stavbe, dodali nove prostore ali stare nanovo organizirali, zunanjo obliko pa spreminjali le toliko, da je bila na izgled vedno sodobna, a nikdar toliko spremenjena, da bi bila tuja v svojem okolju. Ob hkratnih primerjavah z razvojnimi študijami stavb osrednjega slovenskega prostora in Koroške so se kazale tudi značilne vzporednice, ki so končno postavile Čopovo rojstno hišo med tiste stavbe, ki so do zadnjega stoletja najbolj aktivno soustvarjale krajinsko podobo in regionalno pripadnost arhitekture.
Prva stopnja razvoja, ki jo po značilnih oblikah kamnitih detajlov in po tlorisni zasnovi moramo postaviti v 16. stoletje, je gotovo imela prednico preprostejše oblike. O njej ne vemo ničesar, verjetno pa je bila v celoti še lesena in morda le dvopro-storna. Prva »nova« hiša je bila še vedno zgrajena na preprostem tlorisu s prehodno vežo v sredini, enim lesenim prostorom, ki je služil za celotno bivanje in je bil najbrž oblikovan kot »dimnica« z odprtim ognjiščem
11.-17. stol.
— morda še celo brez stropa, najkvalitetneje pa je bila sezidana shramba (klet, kašča...). O taki zasnovi pričajo najdeni temelji lesenih sten in lepo vidna razmejitev prizidanih sten k prvotni kleti, v kateri so se v pritličju še ohranili kamniti portal ter kasneje zazidane okenske odprtine. Stavba je bila tedaj še pritlična. Ker jo tako po tlorisni zasnovi kot po načinu gradnje lahko primerjamo z istočasnimi v sosednji Koroški, o kateri imamo nekaj več podatkov in od koder so vzori v tem času še svobodno prehajali preko gornje Savske doline najbrž globoko proti Radovljici, predvidevamo, da je bilo oblikovanje lesenih delov izvedeno z močnim preseganjem vrhnjih konzolnih tra-mičev na vogalih, z dvignjenim ostrešjem na lesenem »oklepu« vrh zidanih sten in z dvokapno, najbrž še slamnato streho s čopoma. Podstrešje, ki je bilo še brez dimnika, je bilo neuporabljeno.
Če so bile kmečke stavbe na začetku novega veka še majhne in zaradi neurejenih ognjišč zakajene ter za bivanje neudobne, so po obdobju kmečkih uporov, dviga kmečke samozavesti in hkratnega povečanja ekonomske samostojnosti kmetov, povečale tudi zahteve po udobnem bivališču in po večji reprezen-tančnosti kmečkih stavb. Res je že prejšnja zidana kašča bila zgrajena zato, da je tudi navzven dokazovala socialno pripadnost, a v 17. stoletju so se povečale tudi družine, več pa je ostalo tudi tistih pridelkov, ki so jih morali spraviti v kašče, shrambe in kleti. Ker za povsem nove oblike kmečkih bivališč še ni bilo pravih vzorov, so jih povzeli deloma po meščanskih, deloma
po gosposkih — čeprav nobenih še niso mogli doseči tudi po bogastvu in kvaliteti izdelave. Kasnejšo Čopovo rojstno hišo so podaljšali, dodali so še eno »kaščo« (ali klet), jo dvignili po meščanskem vzoru v nadstropje in ji morda dodali tudi gank, ki je tedaj začel postajati skoraj obvezen del arhitekture tega dela vzhodnih Alp. Tako so zgoraj pridobili še en bivalni prostor, vsekakor pa suho kaščo za žito in neopredeljen del podstrešja, ki je služil za spravilo vsega mogočega. Ker je moralo biti sedaj podstrešje brez dima, so tedaj že zgradili dimnik, saj je bil to obenem že čas, ko so stare »dimnice« načrtno spreminjali v sobe s pečjo, kuhinjski del pa umikali ali v veže ali v posebej oddeljene »črne kuhinje«. Zaradi kasnejših predelav ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je bila tedaj veža še prehodna in je bilo ognjišče nekje na sredini ali pa je že bila predeljena v čisti in umazani del z vmesno dimno zaporo pod stropom (»šipovni-kom«). Zunanjost stavbe je kljub povišanju še vedno ostajala zvesta regionalnim značilnostim, tudi streha je bila tedaj najbrž še vedno pokrita s slamo, leseni deli pa brez posebne dekoracije.
so se tu rojevali novi člani družine. Veža pa je morala služiti predvsem kot vetrolov in kot tisti del, kjer naj bi se od umazanih poslov zunaj hiše oddelili čisti znotraj nje. Da bi to zadnje udobje še povečali, so v krajih, kjer so se hkrati s poljskimi opravili ukvarjali tudi s prevozništvom, radi dodajali ob vhodu razširjene napušče. Pod nje so lahko tudi ob deževnem vremenu zapeljali z vozom ali pa so ta-
lil.- ia-i9. stol.
Tretja sprememba je nastala ob posebej poudarjeni zahtevi po čim bolj udobnem bivališču. Dotedanje podstrešne bivalne prostore, ki so bili le dopolnilni, so želeli zamenjati s pritličnimi. Gospodinji so hoteli omogočiti delo v prostoru brez prepiha, stara »hiša« naj bi se spremenila v »ogrevano sobo« s pečjo v kotu. Za gospodarjanja in gospodinjo je morala biti na voljo posebna sobica, ki je služila tudi za to, da
IV.-19. stol.
ko navzven razširjeno vežo koristili za domača opravila v primeru slabega vremena. Vse to so približno tedaj, ko se je rodil Matija Čop, dosegli s preprosto dozidavo kamre in podaljšane veže na dvorišču, podaljšanjem strehe za lopo pred vhodom in oddelitvijo kuhinje od veže. Od tedaj dalje je bil vhod z nekdanje dvoriščne strani, hiša pa je dobila visoko in široko streho.
Deloma zaradi ohranjene tradicije. Še več pa morda zaradi prislovične gorenjske varčnosti so še ohranili skoraj vse sestavine prvotne hiše; morda so nanovo pozidali le del SV prejšnje lesene stene v »hiši«, da so lahko vstavili ob njo peč. Zato so še vedno dobro služila tudi majhna kamnita gotska okna in portal v kleti, zamenjati so morali le vhodne portale. Ker je stavba le deloma in počasi prevzemala baročne oblike, je najbrž nikdar niso po tedanji modi tudi poslikali (vsaj doslej ni bilo mogoče odkriti sledov o tem).
Največjo spremembo je prineslo 19. stoletje. Ali je k temu doprineslo tudi Čopovo svetovljanstvo ali le spremembe po zemljiški odvezi sredi stoletja ali celo le vzori iz tedaj vedno bolj na podeželje prodirajočih
vplivov iz mest,Tci so jih priha-šali tedaj že zapriseženi »državni« mojstri, je težko reči. Vse so spet preselili v pritličje, razširili stavbo proti vzhodu in poz1; dali lopo pod napuščem. Tedaj šele je — ob hkratnem ohranjanju pretežnega dela prejšnje stavbe — dobila Čopova rojstna hiša podobno razporeditev prostorov kot splošno znane gorenjske domačije, a obenem izgubila arhitekturno vrednost, saj se je utopila v množici enakih. Tudi zadnje spremembe v 20. stoletju v notranjosti in pozidava lesenega trikotnega čela so služile le zahtevam trenutnih potreb in nič več arhitekturni rasti, ki naj bi hkrati s potrebami zagotovila tudi ustrezno mesto v oblikovanju vasi in okolja.
Po gornjih ugotovitvah je pO' stala odločitev o ciljih obnove Čopove hiše negotova. Rekonstrukcija »Čopove« hiše ne bi bila upravičena, ker bi z njo sicer obnovili nekdanjo obliko, ne pa tudi zgodovinsko pristne arhitekture, čeprav bi bilo to s pedagoškega stališča bolj ustrezno kot le napisna tabla na hiši, ki razen v nekaterih detajlih ni v ničemer več »Čopova«... Nadomestitev makete v naravni velikosti z grafičnim prikazom in I skrbno ohranjenimi originalnimi tedanjimi sestavinami je tako edina objektivna rešitev, če le ne bo zaradi novih dejavnosti (knjižnica, prireditve, muzejski prostori, centralna kurjava itd) njihova vloga preveč okrnjena-Kolikor bo le mogoče, naj °J ohranili tudi osnovni razpored prostorov, ker bo le tako mogoč** dobiti vsaj grob vtis o resnični" pogojih življenja v hiši — če ze ne v Čopovih mladih letih Pa vsaj v času, ko so še za njegovega življenja staro domačijo četrtič preuredili.
Problem stenskih slik na zunanjščinah
Zob časa briše freske
Stenske poslikave ali kot uporabljamo bolj priljubljen izraz freske na zunanjščinah stavb so zelo ogrožena zvrst naše kulturne dediščine. Izpostavljene so vsem vremenskim spremembam, v zadnjih desetletjih pa tudi veliki onesnaženosti ozračja, ki še bolj pogubno vpliva na barvno plast poslikav.
Ob sondiranju in pregledovanju stenskih poslikav na zunanjščinah stavb vidimo že zelo zgodnje ponovne preslikave originalov. Sistematično pa smo začeli ugotavljati hitro propadanje stenskih poslikav na zunanjščinah, ko je spomeniška služba začela odkrivati in prezentirati stenske poslikave na fasadah cerkva, na meščanskih hišah in na ljudski arhitekturi.
Ko je dr. France Štele, eden prvih konservatorjev na Slovenskem, začel sistematično ugotavljati stenske poslikave na zunanjščinah, je bilo znanih okrog 240 fresk. Po 50 letih jih je ostala komaj polovica.
Vzrokov za propadanje fresk je veliko. Stenske slike so bile več stoletij prekrite z več sloji beležev, zato se je barvna plast počasi pulferizirala in zgubila vezivno moč in povezavo z nosilcem. Ob odkrivanju ni bilo na
razpolago zaščitnega materiala, da bi povezal barvno plast in te-meljnik, saj tudi danes še nimamo takega materiala, ki bi rešil vse težave. V svetu in tudi pri nas si prizadevamo poiskati metodo, ki bi zadovoljila naše želje. Rezultati niso stoodstotni, vendar podaljšujejo »življenje« poslikave v pričakovanju, da bo razvoj materialov v prihodnosti prinesel boljše rezultate.
Stališč o reševanju fresk je več. Nekateri se nagibajo k snemanju vseh ogroženih stenskih
slik. To res reši pripadajoče freske, vendar nastane vprašanje, s čim naj se nadomesti sneta freska. Gotovo bi bila najboljša rešitev nova poslikava. Pojavijo pa se novi problemi, ali naj bo to kopija ali naj bo dopolnilo kopije ali naj bo to sodobna stenska poslikava, ali še kaj drugega. Tako pa se postavi tudi vprašanje, kam s sneto fresko. Ponavadi pa obležijo v depojih.
Mislim, da moramo stremeti za tem, da bi čim več fresk obdržali na prvotnem mestu. Metod za to rešitev je več, v zadnjem času prakticiramo, da stensko poslikavo snamemo, jo obdelamo s hrbtne strani tako, da utrdimo nosilec, t. j. večslojni omet na različne načine in metode, obenem zakitamo odpadla mesta, na barvni strani pa utrdimo barvno plast, po potrebi tudi re-tuširamo. Tu je pomembno vezivo za barvo, ki mora biti odporna proti vsem vremenskim spremembah. Povezati mora originalno barvno plast in omet. V ta namen uporabljamo razna sintetična veziva.
Že nekaj let preizkušamo utr-jevalec za peščenjak (silikonski ester), ki ima to lastnost, da poveže delce barve v trdo skorjo in
obvaruje pred luščenjem in propadanjem.
Tako pripravljeno, konservi-rano in restavrirano stensko poslikavo potem nalepimo na posebno aluminijasto ploščo (sendvič) z dvokomponentnim lepilom. Ploščo potem pritrdimo na prvotno mesto.
Na tak način smo restavrirali in prezentirali dve freski v Kra-
nju na fasadi hiše v Prešernovi ulici — freski je restavriral Oddelek za restavratorstvo na Li-
kovni akademiji v Ljubljani.
Problem ohranitve in prezentacije fresk se je pokazal pri sa-
naciji stare meščanske hiše v Prešernovi ulici v Kranju, v kateri je bila skoraj sto let dežni-karska delavnica in jo večina Kranjčanov pozna kot hišo »dež-nikarice«. Stavba je resnično klicala po prenovi, saj je po deževju padal s strehe dežni slap, v žlebovih je rastlo zelenje, s fasade pa je odpadal omet.
Prav odpadli omet je razkril še pred prenovo stavbe in pred sondiranjem fasade, da je zu-
nanjščina hiše poslikana.
Stavba, ki ima v notranjosti ohranjeno še poznosrednjeve-ško tlorisno zasnovo meščanske hiše, vrsto poznogotskih ele' mentov, grebenaste oboke in ar; kadno dvorišče, je bila najmanj bogata ravno v svoji fasadi. Hisa je bila v 18. stoletju nadzidana za eno nadstropje, v drugi ppl°' vici 19. stoletja pa delno prezida' na in prav takrat, ko je bila fas*' da prilagojena okusu svojega časa, so pod ometom in beleži izg1' nile tudi freske.
Naslikani sta dve kompozicij1 v dekorativnem okviru: Marija brezmadežna in Florjan, ki gaSl goreče mesto. Freski sta pozn0' baročni in delo še neugotovljene podobarske delavnice, vendar sta ekspresivni prav zaradi svo je preprostosti in neposrednost v kompoziciji in barvi. Dopolnju' jeta za enkrat še skromni opus * freskami poslikane fasade PaV. šlarjeve hiše na Titovem trgu f Kranju. Vendar bo načrtna pre' nova mesta in hkrati tudi raZj skava stavbne dediščine dop° nila z novimi odkritji figuraln in arhitektonsko dekorativn poslikavo kranjskih mestnih *a sad.
Franc Roka" Slike: Franc Perda»»
Petek, 14. aprila 1989	SNOVANJA	9. STRAN (M)EM	
			
Stavbna dediščina hribovskih kmetij
Kmečke hiše v Karavankah
Ignac Primožič
Kaj narediti s to arhitekturo
Če si zastavimo vprašanje o usodi obravnavane arhitekture, je odgovor jasen. Praksa kaže na razkroj podedovane kulturne krajine, saj se z nasilnimi posegi spreminja in siromasi naravna in kulturna dediščina.
Med naj ogrožene j šimi je ljudska arhitektura. Razkroj le-te je povzročila socialna, intelektualna in ne nazadnje nacionalna razpla-stenost in prilagodljivost prebivalstva ob meji.
Realne možnosti za varstvo in prenovo so majhne. To velja za obe strani Karavank. Skromno možnost prenove pogojuje izredno slabo ohranjen stavbni fond, saj je večina grajena z lesom, pa dejstvo, da so stavbe zvečine v lasti socialno najšibkejšega sloja.
Obstaja možnost institucijskih odkupov in finančne pomoči za Prenovo stavb, ki dobe po prenovi največkrat spremenjen namen. Ta ima v konservativnih, socialno ter funkcionalno enotnih vaških sredinah ponavadi negativno vlogo pri odločanju o prenovi.
V občini Sele je bilo sorazmerno malo prenovitvenih poizkusov. Mikavna je bila projektna študija Herrad Spielhoferjeve o prenovi
Notranjščina Šmončeve kaj že v Selah na Koroškem preseneča z Urejenostjo in smiselno rabo lesa za gradivo. Foto: E. Primožič, 1986
~- s funkcionalno namenskostjo — Kobounikove domačije za počitniška stanovanja. Načrta niso uresničili. To pravzaprav lahko razumemo, ker je turizem kot gospodarska dejavnost vprašljiv gost v kulturni krajini na etnično enotno obarvanem prostoru. Razen tega se odpirajo tudi čisto vsakdanja vprašanja finančne, lastniške in kadrovske narave, tako da začetna volja, da bi stavbe ohranili in varo-yali, ponavadi splahni. V SR Sloveniji imajo omenjena odprta vprašanja nekoliko drugačen obraz, a so razmere podobne. Ugodneje je organizirano varstvo starih mestnih jeder, ki jih pristojni regionalni zavodi za spomeniško varstvo uspešno usmerjajo z revitalizacijski-mi načrti in sprejetimi predpisi.
Resnično prave vitalne prenove pa tudi tu ni. Nazoren primer je Prenova starega mestnega jedra Tržiča, mesta pod Karavankami. Z Revitalizacijskim načrtom iz leta 1977 avtorja dr. Petra Fistra, dipl. l«ž. arh., so pri nas prvič preizkusili metodologijo revitalizacije. Zal so obetajoči programi ambicioznega projekta in prvi rezultati začeli oledeti kljub dolgoročnosti procesa zaradi monopolne organiziranosti investitorjev in izvajalcev.
Kljub naštetim težavam je na obravnavanem področju nekaj zanimivo in uspešno prenovljenih objektov. Lep primer prenove posameznega objekta je Liznjekova hiša v Kranjski Gori. Objekt s svojo Pojavnostjo, likovno govorico, barvitostjo ter funkcionalnim programom kaže na čas zamujenih priložnosti, ko bi lahko kulturno dediščino tvorneje vključili v naš prostor in jo tako rešili propada. S tem oi dosegli kontinuiteto arhitektonskega in kulturnega izročila ter ohranili identiteto prostora krajevne oziroma regionalne izvirnosti.
Kljub vsemu obstaja še nekaj možnosti za ohranitev kulturnega Uročila. Ena izmed pasivnih možnosti je načrtno dokumentiranje.
Stvarne cilje prenove bi lahko zasledovali sistematično, načrtno. Nujno je spremeniti odnos do dediščine. Pri mlajših generacijah le potrebno dvigniti zavest o vrednotah duhovne narave, kamor de-
^bnovljena in spomeniško zavarovana Liznjekova kmečka hiša Kranjski gori je vabljiv kulturni spomenik karavanškega stav-°arstva na Gorenjskem. Foto: E. Primožič, 1987
d|ščina avtohtone arhitekture sodi. is tem bi omajali fraze o starem, Je odvečno. Tehtno bi morali razmisliti o vrednosti skomercializi-nene gradnje. Le-ta skuša ustvariti tehnično utilitarnost brez vsebi-
Va •Po'e^ spremenjenega odnosa bi bilo potrebno individualno reše-tucT f.posameznih primerov tako po projektantsko načrtovalski kot dol    nancno izvedbeni plati, le z načrtno akcijo malih korakov je poročen proces lahko uspešen. Jasno je, da mora predvsem načr-
Tone Cevc se je rodil 31. maja 1932 v Kamniku. Šolal se je v Ljubljani, zfrJe leta 1957 diplomiral na Filozofski fakulteti iz etnologije in umetnostne £°dovine in prav tam leta 1969 doktoriral s temo »Pastirski stanovi v Kamnite- .'n Julijskih Alpah in predslovanski substrat v njihovi arhitekturni dedi-odi*' ZaP°sIen v Ljubljani, sprva v Slovenija projektu kot bibliotekar, nato ISm1 ^ot znanstveni sodelavec v Inštitutu za slovensko narodopisje (danes £r znanstveno raziskovalnega centra SAZU). Leta 1984 bil imenovan za ^nstvenega svetnika SAZU. Objavlja v domačih in tujih strokovnih publi-f^cijan- Samostojna dela: Velika planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev wva izdaja 1972, druga, dopolnjena izdaja 1987) ter Arhitekturno izročilo pa-"Oev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem (Ljubljana 1984). To delo je bilo grajeno z nagrado Sklada Borisa Kidriča za leto 1985.
Značaj kulturne krajine brž dojamemo, če se ozremo po stavbah v krajini. To velja tudi za karavanško krajino na obeh straneh gorstva, ki ji dajejo poseben in samosvoj zven vabljive kmečke hiše, gospodarska poslopja in vaška znamenja. Nekaj tega značilnega stavbnega naglasa je poskušala zajeti in utemeljiti knjiga »KMEČKE HIŠE V KARAVANKAH. Stavbna dediščina hribovskih kmetij pod Kepo, Stolom, Košuto, Obirjem, Pristovškim Storžičem in Peco«, avtorjev Toneta Cevca in Ignaca Primožiča. Delo je izšlo konec leta 1988 pri celovški Dravi in Založništvu tržaškega tiska.
Knjiga obsega 252 strani V njej je poleg teksta več kot 340 črno belih in barvnih slik ter risb več avtorjev: Gregorja Maka, Maruše Rupert, Ignaca Primožiča ter Marka Zuccata. Knjigo je obogatil in polepšal s slikami fotografski mojster Edvard Primožič. Opremil in grafično oblikoval je monografijo inž. arh. Peter Skalar, kije za to delo prejel priznanje oblikovalcev Slovenije, kot najbolje oblikovano delo v mesecu decembru 1988.
Knjiga KMEČKE HIŠE V KARAVANKAH vzbuja med bralci na Gorenjskem in tudi drugod že nekaj časa precejšnjo pozornost. Čeprav je delo zasnovano kot znanstvena študija, je napisano v poljudnem, lahko razumljivem jeziku. Študija je nastala na pobudo in s sodelovanjem koroškega arhitekta Gregorja Maka, domačina iz Sel, gorske vasi pod Košuto. Knjiga odpira pogled na vabljiv svet Karavank in na njegovo stavbno dediščino. Zlasti nadrobno osvetljuje stavbarstvo spodnjega Roža, na naši strani Karavank pa se oris dotika stavbne dediščine od Rateč do Tople v Mežiški dolini. V knjigi srečujemo upodobljene mnoge kmečke hiše, ki jih poznamo iz svojega okolja in jih srečujemo na gorenjski strani Karavank v Ratečah, Podkorenu, Kranjski Gori, v Martuljku, na Srednjem Vrhu, v Potokih, v okolici Tržiča v Čadovljah in Potarjih, pa tudi na Zgornjem Jezerskem in naprej v Mežiški dolini. Knjiga je zasnovana v dveh večjih poglavjih: v prvem je inž. arh. Ignac Primožič opisal karavanško arhitekturo, kakor jo vidi in gleda arhitekt (str. 10 — 21), v drugem delu pa je svoja spoznanja z etnološkega vidika strnil dr. Tone Cevc v sestavku »Kmečka hiša v Karavankah« (str. 25 — 251). Tujemu bralcu je namenjen obširen nemški povzetek in prevod vseh podnaslovov ilustracij.
Objavljamo dva značilna odlomka obeh avtorjev, dodajamo pa še razmišljanja dr. Toneta Pretnarja o knjigi, ki jih je posvetil knjigi na javni predstavitvi v Cankarjevem domu v Ljubljani dne 16. decembra 1988. Vsa tri besedila značilno naglašajo večplastni značaj knjige, ki se kaže v kulturno zgodovinskem, znanstvenem in spomeniško varstvenem pogledu.
tovalna praksa imeti močan metodološki kontekst, katerega rezultat so lahko revitalizacijski načrti zaselka, vasi in pa posameznih arhitektur znotraj tega okvira. Na koncu bi radi opozorili na pomen, ki ga imata varstvo in obnova dediščine pri počlovečenju bivalnega okolja. Če upoštevamo, da iz včerajšnjega raste jutrišnje, lahko vrednotimo prenovo in varstvo stavbne dediščine kot pomembno nalogo arhitekturnega načrtovanja.
Mislimo, da je mogoče tudi v Selah izkoristiti priložnost, da bi obnovili nekatere pomembne in za obnovo primerne domačije (npr. Kobounikovo, Kristanovo, Kačnarjevo).
Z uresničitvijo vsaj ene od omenjenih nalog bi se odprla pot k bolj ubranemu urbanističnemu in arhitektonskemu načrtovanju, saj je na ta način mogoča konstruktivna primerjava prenovljene in nove arhitekture. Primerjave bi potrdile ustrezne analize, ki kažejo arhitektonske posege v luči izgubljene identitete in konteksta oblikovne, materialne pa predvsem logične in etnične narave. Register novejše arhitektonske govorice je ozek in gradi na porušenih temeljih urbanističnega in arhitektonskega merila.
V prostoru, kjer še živi domača arhitekturna tradicija, je novo-grajena arhitektura tujek. Z razglašenim gradbenim volumnom, naklonom in oblikovanostjo strešine, konfekcioniranostjo gradbenih izdelkov, formalistično dekorativnostjo in z neustreznimi materiali ter barvitostjo daje slab zgled okolju in času.
Dr. Tone Pretnar
KMEČKE HIŠE V KARAVANKAH
Nagovor ob predstavitvi knjige v Cankarjevem domu v Ljubljani, dne 16. decembra 1988
t Dr agi prijatelji!
Prosil bi vas, da tisto, kar bom povedal, vzamete kot besede naključnega bralca, ki bi rad druge povabil med strani knjige, ki je polna lepih doživetij. Res da z naslovom in tematiko knjiga »Kmečke hiše v Karavankah« sodi v vrsto mbnografij o ljudski arhitekturi, to se pravi o neki regionalni materialni kulturi. Vendar je napisana tako in naslovljena tako, da se vključuje tudi v vrsto tistih besedil, ki razodevajo duhovno kulturo te regije. Na primer, zelo lepo korespondira z antologijo koroške proze, ki jo je pred desetletjem in pol uredil Matjaž Kmecl in jo naslovil s prvima dvema verzoma ljudske pesmi, ki je bila zapisana v Gabrovi hiši v Podjunskem Blatu. »Ta hiša je moja, vendar moja hiša ni«. Spomnila me je ta knjiga, ko sem jo prebiral, tudi na trilogijo poljskega pisatelja našega časa, Ta-deuša Novaka, v kateri nastopa starček samotar, ki je postavil leseno hišo samo zato, da je na stenah, pa na stropu, pa na vsaki deščici pa na vsakem tramu, zapisal zgodbo svoje vasi, zgodbo svojega ljudstva in notri napisal poslednjo zgodbo treh ljudi, ki so spremenili obraz te pokrajine, vendar pokrajino ohranili. Tukaj je spravljena v knjigo slovenska hiša, spravljena z velikim znanjem in veliko ljubeznijo. Knjiga je torej našla dobra avtorja. Če arhitekt zapiše »ta arhitektura je zdrava«, če umetnostni zgodovinar in etnolog zapiše, »da Karavanke ne ločujejo, ampak združujejo«, potem sta taki dve sodbi nedvomno nasledek velikega znanja, tako zapisani pa sta tudi zaradi ljubezni, ki jo čutita avtorja do predmeta. V knjigi se dogaja zgodba med arhitekturo in pokrajino, zato je mnogo strani posvečenih opisom, opisom tako pokrajine kot hiše. Hiša se kaže v arhitektovih in zgodovinarjevih očeh kot nekaj tipičnega, vendar pa se vseskozi vsaka obravnavana hiša kaže v vsej svoji individualnosti. In te individualnosti so poudarjene tako z besedo kot z risbo ali sliko. Toliko lahko prebere vsak naključni bralec, kakršen sem jaz in najbrž bo veliko več našel na teh straneh. Knjiga je torej taka, da jo je vredno prebrati.
Tone Cevc
Prepletenost kulturnih vplivov
Obljudeni gorski svet Karavank se je razkril kot izjemno lep, obogaten z vabljivo dediščino kmečkega stavbarstva, katerega del je poskušal zajeti pričujoči oris. Zaradi podobnosti in sorodnosti s stavbami na alpskem ozemlju v sosednjih deželah radi te stavbe zaznamujemo kot »alpske«, saj so zrasle v posebnih podnebnih, morfoloških, gospodarskih, zgodovinskih in psiholoških razmerah.
Pričakovali bi, da so si stavbe v slovenskem alpskem svetu podobne, toda karavanška arhitektura je opozorila, da ne varuje niti karavanški svet popolnoma podobnih stavb.
To spoznanje je vabilo k odkrivanju vzrokov, ki so povzročili spremembe v stavbnem organizmu, pri čemer je bilo treba upoštevati tudi prostorsko »razvojno komponento«. Pokazalo se je, da so kmečke hiše z gospodarskimi poslopji vred rastle sedaj hitreje, drugič počasneje, zato bi bilo zmotno graditi spoznanja o hišah samo na primerjavah njihovih današnjih tlorisov in pri tem prezreti, da so se rojevale v različnih okoljih in življenjskih razmerah. Pomembna naloga orisa je bila torej ugotoviti razvojne stopnje in jih časovno določiti.
Zarisani hipotetični razvoj hiše na osrednjem karavanškem ozemlju je sad teh spoznanj.
Ob stavbnozgodovinskih in razvojnih so se odpirala tudi vprašanja o prepletenosti kulturnih vplivov na obeh straneh Karavank pa tudi na vsaki strani posebej. Spoznali smo, da je prometna odprtost zelo pomemben dejavnik, ki je spodbujal pretakanja kulturnih vplivov iz trških in meščanskih središč v kmečka okolja. Vprašanja o etničnem izviru hišnih tipov se zde dandanes manj upravičena, saj prevladuje prepričanje, da so zrasli hišni tipi iz gospodarskih in funkcionalnih potreb in danih zemljepisnih razmer, ne pa kot sad ustvarjalnosti posamičnih etničnih skupnosti. Te so seveda prispevale k stavbni celoti nekatere značilnosti, ki pa jih rajši opisujemo kot regionalne in ne kot etnične. To velja tudi za hišo na južnokoro-škem ozemlju v Rožu, ki so jo svoj čas prikazovali kot »slovensko« v nasprotju z nemško, pa bi morda kar ustrezalo poimenovanje »karavanška hiša«, čeprav živijo v njej pretežno Slovenci.
Značilna hiša karavanškega ozemlja je pritlična stavba z vežo ter ločenimi bivalnimi, kuhinjskim in shrambenimi prostori. Navadno je to lesena ali kombinirana v kamnu in lesu, v zadnjih dveh desetletjih pa v celoti zidana stavba z dvokapno, zmerno strmo streho . s čopom, krita s skodlami ali z deskami. Vhod ima na podolžni, redkeje na čelni strani.
Razločki, ki smo jih odkrivali pri hiši na različnih območjih v Karavankah, so naivečkrat nasledek različnih oblik gospodarstva in
Kačnarjeva hiša — vzhodna fasada
gmotnega stanja gospodarja pa tudi vplivanja različnih kultur. Na južni strani Karavank so črpali pobude iz tradicije hiše s črno kuhinjo, na severni strani, delno pa tudi na južni strani pod Peco, pa iz dimnične kulture.
Eno temeljnih spoznanj, kijih prinaša pričujoči oris je, da sb imele hiše na južni strani Karavank, v začetku 16. stoletja vsaj po tri prostore: vežo, črno kuhinjo in sobo. Hiše s takšno tlorisno členitvijo so bile značilen stavbni tip na večjem delu alpskega ozemlja, kar kaže, da v začetku novega veka kmečka hiša v Karavankah ni zaostajala po razvitosti bivalne kulture za stavbami v drugih alpskih deželah.
Hiša v Karavankah ne skriva, da so na njen stavbni izraz vplivale inovacije, ki so jih graditelji prevzemali tako od »kranjske« strani kot tudi od nemškega zaledja, kar dokazujejo npr. nekatere nemške izposojenke v Rožu in Mežiški dolini. Posebnosti karavanške hiše bi bile očitnejše, če bi bolje poznali kmečko hišo drugih juž-nokoroških območij: Podjune, Spodnjega Roža in Ziljske doline in če bi jo lahko primerjali s hišami Zgornje Koroške in Gorenjske. Ta naloga čaka na prihodnje raziskave.
Izjemno pričevalne so se izkazale gospodarske stavbe. Kašče so nepogrešljiva sestavina krajinske podobe v Karavankah in začilna stavba vsake domačije. Le tam, kjer se poljedelstvo ni moglo uveljaviti, kašč niso gradili, ker niso bile potrebne. Tam so shrambe vključene v stanovanjski del hiše. V Karavankah kažejo kašče še največ podobnosti, razen njih pa tudi skednji s hlevom, ki spadajo po oblikovanosti stavb, prostorski zasnovi, prilagojenosti zemljišču in tudi po velikosti, v vzhodnoalpsko skupino skednjev.
Zdi se, da so bile Karavanke na nekaterih območjih naravna meja, ki je zadrževala vplive sredozemske primorske kulture na južni strani gorstva, kjer se je občutneje kot na severni strani Karavank, uveljavljala zidava v kamnu ter rast hiš v nadstropje.
Nasprotno pa lahko ugotavljamo, da so segali vplivi s koroške strani tudi na južno stran in obogatili videz in stavbni izraz gorenjske hiše.
Oris karavanškega stavbarstva pa je prav tako pokazal, da je državna meja na Karavankah le sad politične volje, ki sicer v marsičem vpliva na življenje prebivalcev ob meji, ne predstavlja pa — vsaj doslej — kulturne ločnice. Tudi raziskave stavb v Karavankah, ki so zajele obe strani gorstva, takšne umetne zareze niso želele ustvariti in avtorji niso imeli pri raziskavah kakršnihkoli ovir. To je mnogo pripomoglo h končnemu obrazu tega dela in k boljšemu poznanju in spoznavanju kulturnega izročila Slovencev v sosednji državi, s tem pa tudi k temu, da bi meja ne ločevala, ampak zbliževala prebivalce in jih povezovala v skupni kulturni prostor.
Inž. arh. Ignac Primožič,'rojen 18. 12. 1953 v Ljubljani. Živi v Tržiču na Gorenjskem. Leta 1978 je diplomiral na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Od leta 1979 do 1985 je bil sodelavec pri prof. Mihevcu, nato seje zaposlil v projektivnem biroju Stavbenik iz Kopra kot vodilni projektant.
Sodeloval je pri revitalizaciji starega mestnega jedra v Tržiču (1977—1987), projektiral hotelsko turistično arhitekturo v Slovenskem Primorju (Portorož) in načrtoval individualne stanovanjske soseske v Tržiču.
S Skupino 77 in z odborom za revitalizacijo starega mestnega jedra v Tržiču je dobil Prešernovo nagrado gorenjskih kulturnih skupnosti (1978 in 1980).
Literarna
GLAS  10. STRAN
N€WANJA
Petek, 14. aprila 1989
Martin Kadivec
se je rodil v Ljubljani leta 1936. Po poklicu je profesor slovenščine in srbohrvaščine, zaposlen pa je na Osnovni šoli Janka in Stanka Mlakarja v Šenčurju kot predmetni učitelj, zadnja leta pa predvsem kot šolski knjižničar. Zanima ga književnost za otroke in mlade, včasih kakšno knjigo te vrste tudi oceni. Zbira tudi vse, kar je zapisanega o duhovni ali snovni kulturi v Šenčurju in okoliških vaseh. Piše lirsko poezijo za odrasle. Objavljal je v Mladih potih, Mentorju, Samorastniški besedi, Snovanjih, Sodobnosti, Književnih listih. Svoje pesmi je že zbral za pesniško zbirko V notrini zelenega lista, vendar knjiga še ni izšla.
Na poti
Srečal sem ženo iz svoje mladosti.
Tiste dni je dehtela kot rahlo cigansko nadahnjena
razkošna koža angela z razprtimi krili.
V zraku mleko in kava in cimet.
Danes že tava v predele,
kjer je ajda izcedila svoj med,
kjer se cinije in astre leve v papirnate rože,
kjer te dež nič več do kože ne premoči.
Kako neizprosno res: vse teče.
Zima
Zapalje sneg in prekril vse, kar ljubim. Zakrknil polje, ukrivil črne jelše in presenetil kavke.
Tri sestre
Poznam tri sestre. Dve
kot studenec. Tretja kot tolmun pod temno jelšo. Sam v sebi zaključen. Sam sebe uničujoč.
Jesen
Jesen otožno pozvanja z orehi. Pod vejami stoji mati in zre na ptice, ki se selijo na jug, in na čredo ovčic *, ki se vračajo domov. Potem zavzdihne ,in ob palici odšepa v hišo. * — oblaki
V dežju po vetru
Kadar gre dež po vetru, se v meni zgane droben list. Ta napove nevihto. Tedaj se golorok napotim v razmehčano polje, v polomljen les, obiskat belo brezo.
V dežju po vetru obiskat belo brezo.
Avtoportret
Sprana srajca,
leninska kapa,
žametne hlače
z odrgnjenimi rebri,
prazna denarnica;
in z moralnim mačkom
vseh sort v notrini —
malce oguljena podoba,
malce oguljeno klasičnega
slovenskega učitelja.
Dren
Na ozarah
grčav dren samoten
stoji.
Krivenčaste veje v sveta notrino štrli.
Rdeč pust plod, trpek kruh, rodi.
Z zeleno grivo šumi, pod nebo vrši.
Foto: Tone Marčan
Miha Mazzini
se je rodil pred 28 leti na Jesenicah, kjer je dokončal tudi gimnazijo. Študiral je računalništvo v Ljubljani, sedaj pa živi in dela kot samostojni književnik v Radovljici. Je avtor romana - uspešnice Drobtinice, ki je bil pred leti nagrajen s prvo nagrado na natečaju Prešernove družbe in natisnjen v visoki nakladi 54.000 izvodov. Po romanu pravkar snemajo televizijski film, zanj pa je dobil tudi nagrado za mlade umetniške ustvarjalce Zlata ptica.
M. Mazžini se še naprej uspešno ukvarja z računalništvom, saj je pred meseci izšel njegov priročnik za programski jezik Clipper. Zgodba Domačijskost je iz njegove druge leposlovne knjige, novelistične zbirke GODBE, ki bo še letos izšla v samozaložbi. Razen pričujoče zgodbe, ki doživlja v Snovanjih svoj krstni natis, je bila večina zgodb iz te zbirke že objavljena v najuglednejših slovenskih, jugoslovanskih, pa tudi tujih literarnih revijah.
Domačijskost
Poleti pripešači v Ražnjo vas skoraj vsak dan kakšen turist. Ponavadi so to stari Nemci ali Angleži, ki so jih v te odročne, hribovske kraje privabile potovalne agencije z obeti miru, počitka in dolgih sprehodov po nedotaknjeni naravi. Lazili so po okoliških gozdovih in mlečno bele, skrivenčene noge so jih neutrudno vodile med naravnimi lepotami in jih povečini tudi varno pripeljale nazaj v dolino. Pustimo sedaj tiste, ki so popolnoma omagali in dokončno izgubljeni sklonili trudno glavo, saj so prej ali slej našli svoj epitaf v drobni novički na črni strani dnevnikov, nekateri celo šele čez desetletja; ne samo brez imen, tudi brez mesa na kosteh. Zanimivejši so oni, ki so po prvem napadu utrujenosti takoj krenili v dolino, med potjo pa zagledali gručo v krbgu čepečih streh, pokritih z lesenimi skodlami. Ime vasi resda niso znali izgovoriti, a njihove noge so se ob klopci pod tablo z avtobusnim voznim redom dokončno uprle. Prebrali so, da avtobus pelje dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, takoj obrne in se vrne v dolino.
Ustavimo se sedaj malce pri enem izmed teh slehernikov. Sedi in z robcem vleče preko prepotenega čela. Ko ujame sapo, se prične razgledovati. Hiše se skorajda dotikajo druga druge in sklenejo neprebojen obroč, ki se prekine le za nekaj metrov, da spusti vase makadamsko pot. Okna so prazna in temna, večina šip je razbitih in turista obide strah, kaj če je vas zapuščena in je pravkar prebral prastar vozni red, ki že dolgo ne velja več. Zave se zmerom daljših senc, ki jih mečejo zibajoči vršički smrek na hribih, za katerimi bo ravnokar izginilo sonce. Zazebe ga. Vstane in hitro stopi do ceste. Tla so izsušena in razpokana. Vidi široke sledove gum, vendar ne more presoditi, kdaj je vozilo zadnjič pripeljalo. Iz globine kolesnin sklepa, da je avtobus nedvomno pripeljal mnogokrat.
Bo tudi danes?
Sede nazaj na klop in poskuša pregnati kalčke strahu, ki silijo kvišku.
Če vsaj vas ne bi bila zapuščena.
Vstane in stopi k polomljeni vrtni ograji nasproti. Hišna vrata so zaprta. Suh, preperel les držijo skupaj dolgi, nožem podobni jekleni trakovi, ki se podaljšajo v zaobljene tečaje. Občutek ima, da bi se vrata odprla, če bi potrkal. Z očmi preleti majhna okna, razbito steklo v njih in pajčevine, ki se pno prek rjastih križev.
Vrne se nazaj k voznemu redu. Zeljno bere črke, pogleduje na uro in primerja številke. Avtobus bi moral priti že pred desetimi minutami. V tej deželi je že nekaj dni in natanko ve, kako velja tukaj za javni transport stavek iz biblije — ne veš ne ure, ne dneva —, ki se ga spomni hkrati s črno platnico Gideonove izdaje, v kateri ga je prebral.
Dopoveduje si, da ni nobenega vzroka za skrb. Povrh vsega je videti strašno bedast, nalepljen pred vozni red, katerega dve številki, bi že lahko znal napamet. Obsedi in mirno zre predse. Vendar: zakaj tako pazi na vtis, ki ga pušča, saj je vas zapuščena?
Zave se občutka, ki ga spremlja že od prvega koraka med hišami.
Ni sam. Gledajo ga oči, ki jih ne more videti.
Pripelji, o Bog, pripelji — si misli in znova vstane. Mogoče avtobusna linija ni ukinjena, le šofer si ravno v tem trenutku misli: kaj bom vozil tja gor, saj ne bo nikogar in bo raje ustavil pri zadnji gostilni pred hribi, popil pivo, počakal in po voznem redu pripeljal nazaj v mesto.
Turist se zdrzne. Zastokal je, pa ne ve zagotovo, če zares le v mislih.
Pritisk v dnu trebuha ga dokončno zmede. Šel bi na stranišče. Saj ni nikogar, opravi kar tu, si prigovarja. V spletajočem somraku so okna vedno bolj podobna pogreznjenim zrklom.
Nuja je vedno hujša. Kot da ne bi bila dovolj že utrujenost, samota in obup.
Le kaj sem jedel v hotelu, si misli. A ve, da to ni vzrok. To že ne.
Naredi dva odločna koraka proti gozdu. Obstane.
Čepel bi pod smreko, s hlačami čez kolena in zaslišal hrup motorja. Žarometi avtobusa, ki obrača sredi vasi, odpeljejo in ga pustijo samega sredi gozda, v zapuščeni vasi in dolgimi vejami smreke, ki ga lastniško objemajo.
Ne. Nikamor ne sme.
Mora zdržati. Narod, ki je dal Livingstona in Cooka, se vrne z dopusta s čistimi hlačami. Mora se zamotiti.
Iz žepa potegne Yugoslavian Easilv in poskuša brati.
Zdravo, kako ste, molim, marka za pismo do Engleske. Želite plesati? mrmraje ponavlja, ne da bi si zapomnil eno samo besedo.
Preneha napenjati oči in porine knjižico nazaj v žep.
Kaj'pa, če bi stopil za tablo z voznim redom?
Res stori tako in v tem trenutku prvič zagleda Verhovnikovo mater, po domače Guncljevo.
Noge ga kar same ponesejo k debeli starki, ki se je razlezla čez drobno pručko ob zidu.
Obvlada naglico, se umiri in počasi približa, ne da bi odtrgal pogled z debelih vozlov krčnih žil na zalitih nogah, ki se modrikasto svetlikajo v zadnji svetlobi.
Verhovnikova mati se mu prijazno smehlja.
Pokima ji in starka takoj vrne kimanje, ne da bi pretrgala nasmešek.
Pokaže proti sredini vasi in reče:
— Bus... Vrruuuuuum Vruuuuuum — Z rokami obrača namišljeni volan.
Ženska nemudoma povzame obračanje volana, veselo trese z glavo in se priključi oponašanju motorja:
— Vruuuuuum.....Vrruuuuuum.... —
— O — reče olajšano turist — o —■ in pokaže na uro.
— Vrruuuuuum.....Vrruuuuuum.... — ne odneha brneti starka,
medtem ko desnico stresa proti tlom, v čemer turist prepozna znak umirjanja; obljubo skorajšnjega prihoda avtobusa.
Molčita in se smehljata, dokler izletnik ne začuti hud pritisk v prebavilih. Z vso močjo stisne ritnici in zagrize v ustnico. Rezka bolečina se mu prek trtice povzpne do vratu.
— Hemeroidi — pomisli — Jezus, hemeroidi! Moram... —
— Pssssssssssss.... — reče — pssssssssssss — posnemajoč žubo-renje curka. V zadnjem trenutku zadrži gibe rok, ki hočejo željo ponazoriti.
Verhovnikova mati razume.
— Pssssssssssss — zažubori in pokaže z iztegnjeno roko skozi odprta vrata v notranjost njenega doma; navzgor po zlizanih lesenih stopnicah, ki se izgubljajo v temi. Nekajkrat ponovi sunek naprej, ki se zaključi z upogibom dlani proti levi.
— Oooooooooo — reče tuiec — Oooooooooo —
Stopi korak naprej in se spomni avtobusa:
— Vrruuuuuuum.... Vrruuuuuuum — Pokaže proti obračališču in začne sukati volan.
Starka razumevajoče pokima in položi levico na prsi, desnico pa odroči in z razširjenimi prsti ustavlja zrak pred sabo.
— Vrruuuuuum STOP STOP Vrruuuuum —
Prekine lik za kratko obračanje volana in takoj povzame ustavljanje:
— Vrruuuuuumrrr STOP STOP — vneto zatrjuje. Turist pokaže nanjo:
— STOP STOP? - vpraša.
— STOP STOP! — potrdi ženska.
— Vrruuuuuum Vrruuuuuum? — se hoče prepričati tujec.
— Vrruuuuuum Vrruuuuuum! — odločno zatrdi Verhovnikova mati.
Obadva hkrati prenehata sukati volan.
Verhovnikova mati ponovi vabljivi gib z roko proti hiši.
— na štrbunk — reče
Smešna beseda, si misli tujec, a nima časa. Komaj zmore še toliko moči, da gre počasi mimo sedeče ženske, ji prijazno pokima in zastane pred temo, v katero se vijejo stopnice.
Opazi stikalo in ga previdno pritisne.
Nad vrhom stopnišča zažari gola žarnica.
Stopnice škripljejo pod vedno hitrejšimi koraki.
Z očmi preleti prostor, ki se odpre pred njim.
Stara kredenca, oblepljena s cvetlično tapeto.
Obledela Marija z detetom za prašnim steklom. . Spomni se ostrega zavijanja dlani proti levi.
Res so takoj na levi vrata.
Počasi jih za prst odpre.
Strašanski smrad, ki mu udari v nos, ga vzradosti, namesto da bi mu obrnil želodec.
— Tu je — si misli — končno! — Pritisne stikalo poleg vrat.
Še ena gola žarnica na kratkih koncih žic. Vstopi.
Verhovnikova mati smehljaje spremlja izginotje razpotegnjene sence s stopnic.
Turist se presenečeno razgleduje.
Popolnoma prazna soba, beli apneni zidovi, sredi prostora okrogla luknja, vir smradu.
S stropa visi ribiški laks, ki se končuje pol metra nad tlemi s trnkom, na katerem so nasajeni razcefrani kosi časopisnega papirja.
Tujec nima časa. Čuti pripravljanje udara, pešanje ritnic. Panično odpenja pas, knjižica z jezikovnimi frazami mu pade iz žepa, s hlačami na stegnih teče do luknje, počepne nadnjo in komajda še reši gate pred redkim curkom, ki ga je tako dolgo zadrževal. — aaaaa-aaaaaaaaaaaa — reče in kapljice potu mu prilezejo na čelo.
Verhovnikova mati sliši pljusk v rezervoar gnojnice, ki je prizi-dana k hiši in ob katere zidu sloni.
Z roko potipa na desni, najde lesen vzvod in ga porine navzdol.
Drsenje verige preglasi krik, ki tone v globino in glasen pljusk nečesa velikega.
Nekaj časa še posluša čofotanje, pridušene krike v njej tujem jeziku, ki kmalu potihnejo.
Počasi trudoma se postavi na noge in mukoma odkoraka po stopnicah navzgor.
Preden stopi v kuhinjo, se prepriča, če se je pod v stranišču tesno zaprl; knjižico, ki jo najde na tleh, vrže skozi odprtino, ugasne luč in zapre vrata za seboj.-
Slavnost v zadružnem domu, Vlasta Felc, rubrika Iz naših krajev, Delo: Včeraj je bila v zadružnem domu Dolge vasi slovesna podelitev priznanja kmetovalcu z največjim hektarskim pridelkom v okraju. Diplomo je zasluženo dobila Verhovnikova Mati, po domače Guncljeva, klena slovenska gospodinja, ki vztraja na svoji zemlji in pravi: »Nič ne zraste
samo, tako kot mislijo v mestu. Zemlja zahteva celega človeka!«
11. STRAN ©©ESi^mStllAS
Slovenski skupščini alternativni predlog sprememb republiške ustave________,___.-•-
Do kdaj bomo še lovili lastni rep
nato pa zvezna; saj je po takšni poti nastala tud sedanja ^^"^JM skupnega in delov bi moralo vladati premirje, šele nato pa bi bila «™*^^^^EE ne bi mogel očitati, da kateri skupni elementi naj bodo del zvezne ustave. ^?e™*™^ ima že zaradi tega kdorkoli v Jugoslaviji ^P^^^fffiT U še del suverenosti, je na drugem zboru za ustavo dejal dr. Ivan Kristan.
Kolikšno mero ofenzivnosti ubrati, do kod upoštevati realno Politično stanje v Sloveniji, do kdaj še čakati, na račun ofenzivnosti, kaj bodo rekli drugi, kakšno naj bo razmerje med pravno 'ogiko in političnim realizmom, ali vnesti v sedanjo spremenjeno slovensko ustavo tudi poglede, ki so nasprotni z zvezno Ustavo, so bila osrednja vprašaja, okrog katerih se je sukal sredin 2. zbor za ustavo. Sklicatelji so bili Društvo slovenskih Pisateljev, Zveza socialistične "Nadine Slovenije, Univerzitet-na konferenca ZSMS, Odbor za varstvo človekovih pravic, Kme-
Različni pogledi na ustavo. Levo dr. Tone Jerovšek, republiški minister za pravosodje, desno član zbora dr. Ivan Kristan
Obubožana država nudi draginj ski dodatek
vna poglavja, predvsem pa naj se črta poseben položaj Zveze komunistov. Zapiše naj se pravica do samoodločbe, odcepitve in
Zbor je v sredo ugotovil, da nekatere zadeve predlog komisije za ustavna vprašanja upošteva, mnoge pa ne, zato pa zbor ored-
*gor Bavčar in Mojmir Ocvirk
čka zveza Slovenije, Socialdemokratska zveza Slovenije in Slovenska demokratska zveza. Slovenska alternativno razmišljajoča javnost, bi dejali. Prvi zbor za ustavo je svoje poglede strnil v 12 točk. Osnovna izhodišča zbora sprejema tudi Zveza komunistov  Slovenije, vendar "na do pristopa k članom zbora dve vsebinski oviri, ki jih bodo, Vsaj tako so rekli v sredo, kmalu Posebej obravnavali: odnos zbo-ra za ustavo do socializma in do yk>ge Slovenije v Jugoslaviji. Če °° doseženo soglasje, ni ovir, da * zboru ne bi pristopila tudi parija, je dejal v sredo predstavnik ZKS Peter Bekeš in dodal, da ustava ne bi smela biti vprašanje prestiža, ampak vprašanje cim učinkovitejše rešitve. . Sredin drugi zbor za ustavo se le zedinil za dopolnila, ki jih bodo člani republiške ustavne komisije iz vrst zbora in delegati, *i soglašajo z njimi (le-ti imajo Pravico uradnega predloga v republiški skupščini) kot alternativi predlog dopolnil k slovenski Ustavi predlagali na današnji se-Jl republiške skupščine, ki ima Ua dnevnem redu ustavna dopol-nila. Ljubljanski odvetnik Dra-8° Demšar se je spraševal, za-paj se tako bojimo javnega pred-a8anja alternativnih predlogov, 2akaj   trepetamo   pred javno Predstavitvijo različnosti. Slovenja že preveč popušča. France °učar pa je sodil, da naloga zbo-ra za ustavo ni sklepati kompro-?Use in prisegati na sedanjo po-utično realnost, ampak jo je tre-^a presegati, sicer nima smisla, °a se sploh pogajamo!
Slovenski skupščini bodo da-Ts predlagani naslednji predlo-p za spremembo slovenske Ustave. Temeljna načela naj se 2Pustijo, ali naj ostanejo tri gla-
Na zboru za ustavo so rekli:
Dr. Lojze Ude: "V Sloveniji še ni konsenza glede spremenjene republiške ustave, prav tako pa nimamo organa, ki bi lahko sodeloval z ostalimi deli države. Mislim, da je pravo mesto republiška konferenca SZDL, čeprav ne oporekam legitimnosti zboru za ustavo. Vsako prestižno obnašanje je odveč." Igor Bavčar: "Sestav delovne skupine za ustavo pri republiški konferenci SZDL je tak, da onemogoča možnost konsenza. Mislim, daje to treba razčistiti v SZDL, vendar je to telo slabo politično sestavljeno."
Dr. Ivan Kristan: "Sprejemanje zvezne ustave pred republiškimi je vzrok, da skoraj pri vsakem dopolnilu naletimo na ovire. Vsaka rešitev postane nevarna inje proglašena za neustavno. Te razlike je mogoče odstraniti z novo zvezno ustavo, vendar morajo biti republiške sprejete prej. Po taki poti je nastajala tudi Jugoslavija. Sprijazniti pa se bomo morali, da bodo razlike med republiškimi in zvezno ustavo vedno večje." Dr. Boštjan Zupančič: "Obstaja še predpis, ki je višji od ustave. To je pravilo o spreminjanju ustave. Kdaj lahko ena stranka spremeni pogodbo, ki jo je podpisalo šest strank. To vprašanje je aktualno ob spreminjanju zvezne in republiških ustav."
Veno Taufer: "Ko pisatelji pišemo, nikoli ne predpostavljamo, da se bo to tudi uresničilo. To velja tudi za pravico do samoodločbe. Če jo napišemo, še ni rečeno, da jo bomo izkoristili. Mora pa biti pravna garancija, saj ne moremo večno živeti od obljub in dobre volje."
Mišo Krivic: "Obljubljajo nam, da bodo vse naše zahteve upoštevane v novi ustavi, v kar pa ne verjamem. Že dvakrat smo popustili, zato nimam zaupanja. V skupščino mora alternativni predlog, priprave na novo republiško in zvezno ustavo pa naj tečejo vsaj hkratno."
ponovne združitve z drugimi narodi. Ta pravica z združitvijo v Jugoslavijo ni bila trajno izkoriščena. Jasnejše mora biti določilo o pluralizmu lastrtin. Ustavno mora biti zajamčena svoboda do združevanja. Družbenopolitični zbor naj se spremeni v splošno politični zbor brez privilegija ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij. Spremeni naj se volilni sistem in uveljavijo neposredne tajne volitve. Ustava naj uveljavi deetatizacijo in deregulaćijio (ukinitev državnega vtikanja v delitev, sisi na prostovoljni osnovi), za osebno delo in zaposlovanje pri zasebnikih ne bi smelo biti več omejitev, zvezne sklade naj zamenja ustrezna davčna politika, ukine naj se smrtna kazen, predsedstvo Slovenije naj bo manjše, predsednik pa naj se voli na neposrednih volitvah.
J?11* Skofic, sekretarka zbora za ustavo in ljubljanski odvetnik -J*8° Demšar _
laga skupščini alternativne rešitve, ki naj gredo v javno razpra vo.
Zbor za ustavo je bil soglasen, da je treba republiško ustavo spreminjati korajžno in tisto, kar ne bo upoštevano pri seda njih spremembah, vgraditi v no vo rtepubliško ustavo, ki mora nastajati vsaj sočasno z novo zvezno ustavo. Temu sta deloma oporekala dr. Tone Jerovšek in dr. Lojze Ude: slovenska ustav nost se sestoji iz republiške in zvezne in zato slovenska ustava ne more nastajati v "inkubator ju", zvezno ustavno sodišče pa lahko, če ugotovi neskladnost zakonov v Sloveniji z zvezno ustavo, le-te ovrže, v ustavi pa bi bila dovolj samo beseda samoodločba, ki v mednarodnem pravu pomeni tudi pravico odcepi tve in ponovne združitve. Pono vijena sta bila tudi predloga, da bi v temeljna načela slovenske ustave vključili samo mednarod na določila o človekovih svobo ščinah in državljanskih pravi cah (večino teh pogodb in konvencij je Jugoslavija podpisala), slovenska skupščina, to pa je bil drugi predlog, naj izdela celovit model razvoja Slovenije in Jugoslavije ter pogledov Slovenije na Jugoslavijo.
Slovenski zbor za novo ustavo torej stopa iz dosedanje, po moje, pretirane anonimnosti. Korak v skupščino je prava pot, seveda pa kaže biti z uveljavljanjem svojih stališč uporen tudi v javni razpravi, ki naj bi se začela po današnji seji republiške skupščine.
J. Košnjek, slike: G. Šinik
Simbolični dodatek
ne bo kos vse hujši draginji
Ko se je lani v trgovinah pojavil »socialni kruh«, polemik o tej sramoti ni bilo ne konca ne kraja. Resda je bil dostopen vsem potrošnikom, namenjen pa socialno najbolj ogroženim, ki si kakovostnejšega in dražjega kruha niso mogli privoščiti. Jezili so se peki, ker njihov proizvod ni imel cene, jezili so se potrošniki, saj socialni kruh ni mogel nasititi vse širšega socialnega dna. Prejšnji mesec se je to poglavje le zaključilo, začelo pa novo, ki ga nekateri znova žigosajo kot sramotno. Ukinili so namreč zvezna nadomestila, zaradi katerih sta bila kruh in mleko poceni, in prepustili republikam, da sredstva za te kompenzacije po svoje uredijo. V Sloveniji so se odločili ta denar nameniti socialno ogroženim kot nekakšen »dra-ginjski dodatek«, da bi si vsaj do sitega lahko privoščili osnovni dve živili. Ponekod so dodatek že razdelili, vendar je tako simbolično majhen, da si z njim revni ne bodo kaj prida opomogli.
Po prenehanju veljavnosti zveznega zakona o kompenzacijah naj bi v Sloveniji od 1. aprila dalje začeli izplačevati
Marinka Podjed iz Šenčurja: »Kdor res ne zasluži dovolj, da bi preživljal družino, naj dobi draginj ski dodatek. Mlade družine z več otroki si ga najbolj zaslužijo. Pa tudi malo večji veliko stanejo. Za svoje tri otroke sem donedavna dobivala dodatke, zdaj pa starejši že dela, zato odpa-demo. Življenje je drago, tudi kruh in mleko, tako da si ju ne privoščimo vsak dan svežih.«
Maks Dolenc, upokojenec iz Kranja: »Skoraj vsak dan se podraži katero od nujnih živil, tudi kruh. Še pred vojno sem se izučil za peka in včasih ne pomnim, da bi pustili dražiti kruh. Včasih ni bilo govora o milijonih, danes pa sem za kruh in mleko plačal čez milijon.«
Ivan Bauman, upokojenec iz Kranja: »Človek se čudi, da ob neprestanih podražitvah nekateri ljudje sploh še lahko živijo. Zlasti to velja za tiste z eno samo plačo. Kaj pomaga redno višanje plač, če pa moraš po nakupih že s polno aktovko denarja.«
nadomestila potrošnikom za del cene pasteriziranega mleka in moke tipa 850. »Draginj-skega dodatka« bodo deležni tisti, ki po veljavnih merilih sodijo v krog socialno ogroženih. Prvi upravičenci do nadomestila, ki znaša borih 20.000 dinarjev na osebo, so otroci, ki v slabše situiranih družinah že zdaj prejemajo otroške dodatke. Naj spomnimo, da je do te družbeno denarne pomoči upravičen otrok v tisti družini, kjer dohodki na člana družine iz minulega leta ne presegajo 295.000 dinarjev. Otroški dodatki so tudi najpogostejša socialna pomoč. Draginj ski dodatek pa vendarle ne bo šel vsem otrokom, ki dobivajo to pomoč, temveč le tistim, ki stalno prebivajo v Sloveniji, kjer starši zanje po tu veljavnih cenah nakupujejo mleko in kruh. Lep delež otroških dodatkov, ki jih prejemajo delavci iz drugih republik, se namreč odliva prek Kolpe. V drugih republikah živeče družine bodo regres za osnovna živila lahko uveljavile doma pod pogoji, ki veljajo v tisti republiki.
V Sloveniji bo draginjskega dodatka deležno okoli 130.000 ljudi, poleg 110.000 otrok še skupina socialno ogroženih odraslih, ki sicer prejema tako imenovano skrbstveno pomoč - tisti, ki jim je socialna pomoč edini, dopolnilni ali začasni vir preživljanja. Ponekod so najnovejši draginj ski dodatek že izplačali. Tudi na Gorenjskem, razen v Radovljici, kjer še zbirajo podatke, so bili z aprilskimi plačami hkrati z otroškimi dodatki izplačani tudi ti zneski. V Kranju jih je dobilo prek 4200 otrok in 200 odraslih, na Jesenicah 1600 otrok in 50 odraslih, v Škofji Loki prek 2300 otrok in 120 odraslih, medtem ko v Tržiču nismo uspeli dobiti podatkov. Kjer nadomestila še niso prišla do socialno ogroženih, bodo prihodnji mesec izplačana dvojna, kar pa je ob dejstvu, da so tako nizka in da za prihodnji mesec še ni računati na valorizacijo, skromna tolažba.
Hudo simboličen znesek, ki nosi ugledno ime »draginjski dodatek«, najbrž revnim ne bo pomagal na zeleno vejo. Zanj si lahko na mesec lahko privoščijo le štiri litre pasteriziranega mleka. Zato lahko razumemo ogorčenje socialnih delavcev na gorenjskih centrih, ki imajo z novim dodatkom k socialnim pomočem veliko dela (in stroškov). Kako razočarani bodo šele tisti, ki jim pripada: nasitil jih ne bo, lahko jim le nudi vtis, da oblast misli nanje, vendar jim več kot toliko ne more pomagati. Mimogrede: naši anketiranci, ki prejemajo otroški dodatek, o draginj skem dodatku še niso vedeli ničesar - kako tudi, saj bi ga morali pogledati pod mikroskopom. Ko bi bil višji, bi bilo najbrž smiselno razpravljati tudi o tem, ali je pravično porazdeljen tistim, ki so ga najbolj potrebni.
D. Z. Žlebir
Terezija Bajželj iz Stražiš-ča: »Z eno samo plačo težko shajamo. Imam troje otrok, ki drago stanejo, zanje sicer dobivam otroški dodatek. Nekaterim družinam z več otroki se godi še slabše. Mleko in kruh moramo kupiti vsak dan, postala pa sta že presneto draga.«
Marija Grašič s Kokrice: »Prejemam nizko pokojnino in nekaj varstvenega dodatka. Da bi laže shajala, se doma ukvarjam z vrtom in prodajam na trgu. Priden še vedno lahko živi. Tudi navajena sem skromnega življenja. Ni pa pošteno, da se mora človek pri teh letih pehati za preživetje. Pred dvema letoma sem šla z 12 milijoni v
pokoj in sem lahko živela, ne da bi mi bilo treba na trg. Danes ne zmorem več.«
Mija Zrim iz Kranja: »Draginjski dodatek bi bil dobrodošel, če bi prišel v roke pravim ljudem. Nekaterim namreč še vedno ostane za pijačo in cigarete, čeprav tožijo, da nimajo za kruh. Moja tričlanska družina sicer kar shaja, čeprav gradnja hiše vzame veliko denarja. Od plače mi le malo ostane, saj gre večina za hrano, oblačila in drugo pa kupujem na čeke ali ob raznih ugodnih pogo-jih.«
@©G2sssjmncaAs 12. stran
Radovljica - Štrpce
Petek, 14. aprila 1989
Ko ena stran vzpostavlja sodelovanje z odlokom, druga išče obojestransko koristno povezavo
Radovljica, 11. aprila - Stalna konferenca mest in občin Jugoslavije in slovenska skupščina sta novembra lani obvestili predsednika radovljiške skupščine, da je občina Radovljica v okviru "jugoslovanskega programa ukrepov in aktivnosti za izseljevanje preprečevanja Srbov in Črnogorcev s Kosova in za hitrejšo vrnitev tistih, ki so se izselili, in za prihod tistih, ki želijo živeti in delati na Kosovu" izbrana za sodelovanje z novoustanovljeno kosovsko občino Štrpce. Poldrugi mesec kasneje, natančneje - 30. decembra lani - je skupščina občine Štrpce že sprejela odlok o vzpostavitvi trajnega sodelovanja med Štrpci, Radovljico, Borom iz ožje Srbije in Bačko Palanko iz Vojvodine, radovljiška občina pa je prve, osnovne podatke o občini, predvsem o njeni gospodarski in družbeni razvitosti, prejela šele v drugi polovici januarja. Februarja so se na obisku v Radovljici mudili predstavniki štrpske občine, marca pa sta bila na skupnem sestanku predstavnikov občin, ki naj bi trajno sodelovale s Štrpci, tudi predsednik radovljiške občinske skupščine Marko Bezjak in podpredsednik izvršnega sveta Ratomir Kafol. Ker gre za novo občino, ki se je odcepila iz prevelike občine Uroševac, je izvršni svet ocenil, da bi bilo sodelovanje možno predvsem pri izdelavi razvojnih programov. Predsedstvo občinske skupščine je na marčevski seji že ponudilo delegatom sklep, da naj se vzpostavi trajno sodelovanje med občinama Strpce in Radovljico, vendar so delegati nazadnje sprejeli le informacijo o možnostih sodelovanja in sklep, da bodo izvršni svet in upravni organi izdelali dolgoročni program sodelovanja in ga predložili skupščini, čeprav v radovljiški občini poudarjajo, da so pripravljeni pomagati in sodelovati s komerkoli v Jugoslaviji, je predvsem način, kako se vzpostavlja sodelovanje Radovljica - Štrpce, izzval v družbenopolitičnih organizacijah kritiko. Že sama opredelitev, da je bila radovljiška občina izbrana za sodelovanje in da je skupščina občine Štrpce sprejela odlok o vzpostavitvi trajnega sodelovanja prej, preden so v Radovljici dobili najosnovnejše podatke o občini, je bila povod tudi za takšne ocene, da sodelovanja ni mogoče vzpostavljati z odloki in s sklepi, da nobeni družbenopolitični skupnosti ni mogoče vsiliti tega, s kom bo sodelovala, da naj se razprava o možnostih sodelovanja začne v družbenopolitičnih in gospodarskih organizacijah občine in da naj šele potem skupščina sprejme odločitev o sodelovanju, da sodelovanje ne bi smelo ostati na ravni neproduktivnih izmenjav delegacij obeh občin in da bi moralo temeljiti predvsem na obojestransko koristnih (gospodarskih) programih...
Dve uri z Jožetom Školčem
Zakaj je bila za sodelovanje s Štrpci izbrana prav občina Radovljica? Marko Bezjak, predsednik radovljiške občinske skupščine, meni, da predvsem iz dveh razlogov: po eni strani zaradi gospodarske uspešnosti (v Štrpci h sta znana zlasti begunjski Elan in radovljiška Almira, ki se je tod pojavljala zaradi volne), po drugi zaradi podobnosti. Obe občini imata razmeroma dobre možnosti za razvoj turizma, kmetijstva in gozdarstva. "To so tudi področja, na katerih bi jim lahko še največ pomagali. Ne znam si predstavljati, da bi smučišče Brezovico, ki ima žičniške zmogljivosti 12 tisoč smučarjev na uro, lahko "oskrbovali" samo iz treh hotelov, ampak se mi zdi nujno, da bi razvijali tudi kmečki turizem - še posebej zato, ker gostov, ki bi prihajali na enodnevno smučanje (s Kosova ali iz Skopja), skorajda ni. Ko so bili predstavniki občine Štrpce na obisku v Radovljici, smo jih zato tudi peljali na dve turistični kmetiji na Selo pri Bledu. Gozdarstvo so začeli razvijati s svojimi močmi (prevladujejo listavci), v kmetijstvu pa še vedno vidijo zaostalo dejavnost in ga jemljejo kot znak zaostalosti, pa čeprav imajo prav za kmetijstvo dobre naravne možnosti. V občini so nekdaj redili 30 tisoč ovc, zdaj jih le še pet tisoč. Zemljišča so izjemno razdrobljena, izredne možnosti so za poletno pašo (na Šar planini) in tudi za napredek v načinu kmetovanja. Siliranje krme, kakršno se je razvilo na domala vsaki gorenjski kmetiji, ne poznajo. Kot je povedal predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije, KIT Merca-tor že pripravlja nekaj načrtov za mini farme v Štrp-cih."
V skupščinsko gradivo ste zapisali, da za radovljiško občino sodelovanje s štrpci ne sme pomeniti nobenih dodatnih finančnih obveznosti. Gre torej le za možnost strokovne pomoči, za posredovanje izkušen]...?
Bezjak: "Radovljiška občina bi lahko bila predstavnik Štrpcev v Sloveniji in bi v povezavi z gospodarsko zbornico poskušala tja usmeriti čimveč koristnih programov."
Kafol: "Na seji izvršnega sveta je bilo poudarjeno, na sestanku v Štpcih pa tudi glasno in jasno povedano, da sodelovanje lahko temelji le na skupnih interesih naših in njihovih organizacij. Ker gre za novo občino, ki nima prostorskih in drugih načrtov, smo predlagali, da bi jim pomagali predvsem pri izdelavi tovrstnih načrtov in da bi pri tem upoštevali predvsem naravne možnosti, ki jih imajo za razvoj turizma, kmetijstva in gozdarstva."
Ste v občini preverili, ali je med gospodarskimi organizacijami kaj zanimanja za tovrstno sodelovanje?_
Kafol: "Nekaj organizacij, za katere smo mislili, da bi morebiti lahko vzpostavile kakšno sodelovanje, smo vprašali, vendar niso pokazale zanimanja. To je po svoje tudi razumljivo. Radovljiško gospodarstvo je lani prispevalo v sklad za nerazvite 3,5 milijarde dinarjev, poleg tega pa še sedem milijard za konkretne naložbe predvsem v nerazvitih predelih Slovenije."
Bezjak: "Naše delovne organizacije so že vezane na nekatera nerazvita območja: LIP na Črno goro, Elan na nerazviti del naše republike..."
Stalna konferenca mest in občin Jugoslavije je prevzela nalogo, da bo pomagala občini štrpce pri izgradnji doma kulture. Po razdelilniku, ki zajema vse občine v Jugoslaviji, naj bi Radovljica prispevala 24 milijonov dinarjev, vse skupaj pa okrog osem milijard. Je dom kulture najpomembnejša naložba v Štrpcih?_
Bezjak: "V Štrpcih ocenjujejo, da je tudi kultura tista, ki združuje ljudi in preprečuje izseljevanje. V domu bo tudi prostor, v katerem bo tovarna Marina iz Bačke Palanke uredila proizvodni obrat."
Kaj pravzaprav obljubljata Štrpcem občini Bor in Bačka Palanka, ki sta bili tudi izbrani za sodelovanje?_
Bezjak: "Palanka za zdaj nič drugega kot nekaj strojev za obrat v domu kulture, Bor predvsem na področju uprave, sodstva, zdravstva, kulture (gre za isto republiko) in pri raziskavah v rudniku kromove rude, obljublja pa tudi postavitev obrata za konfek-cioniranje bakrene rude."
Ste se ob obisku v Štrpcih kaj pogovorjali o tem, kateri so razlogi za izseljevanje Srbov in Črnogorcev? Ali so vzroki res le politični, kot se poskuša na Kosovu pogosto prikazati?
Bezjak: "Mislim, da so v tej občini predvsem ekonomski. Pred 23 leti so opustili rudnik kromove rude in zaprli okrog štiristo delovnih mest. Takrat se je izseljevanje pospešilo. V raznih delih Jugoslavije je zaposlenih 1500 delavcev, v tujini okrog štiristo."
Kafol: "Razmere so obupne. Ko smo se mudili v kovinskopredelovalnem obratu z 32 stružnicami (nekatere so tudi elektronsko krmiljene), nas je direktor pozval, naj jim priskrbimo kakršnokoli delo, ker imajo zmogljovosti izkoriščene le 30-odstotno. Proizvodnja ni prilagojena povpraševanju, industrija deluje tu kot tujek."
Ali ima odločitev o sodelovanju, sprejeta na eni strani s sklepom oz. z odlokom, dolgoročno perspektivo?
Bezjak: "To bomo šele preverili in spoznali, zato na seji marčevske skupščine tudi nismo vztrajali pri predlaganem sklepu, ampak je bila sprejeta le informacija o možnostih sodelovanja in sklep, da se na osnovi konkretnih interesov pripravi konkretni program."
Kaj če delegati tudi potlej ne bodo za takšno sodelovanje?
Bezjak: "Vse je na prostovoljni osnovi. Delegati imajo možnost presoje in če bodo rekli - ne, bomo tudi glasno in jasno povedali, da radovljiška občina ne more sodelovati. Slabo pa bi bilo, če bi bil za takšno odločitev politični razlog. Možnosti za sodelovanje ne smemo nikomur že vnaprej odklanjati."
To vprašanje sem postavil zato, ker je zadnje čase veliko govora o protislovenskem oz. protisrbskem razpoloženju?
Bezjak: "Takšno razpoloženje se bolj kaže v dnevni politiki kot na gospodarskem področju. Če bo ekonomski interes, potem ni razloga, da ne bi sodelovali. Sodelovanje pa se lahko začne tudi brez formalnega sklepa skupščine. Zal smo še vedno obremenjeni s formalnostmi - tudi v Štrpcih, kjer bi radi videli, da bi bilo sodelovanje potrjeno na skupščinski ravni in da bi bilo izraženo kot "politična volja", ki jo mora spoštovati tudi gospodarstvo. Mi smo dopovedovali, da sodelovanje ne more potekati na tak način."
Marca ste bili na Kosovu, v Štrpcih. Je bilo kje čutiti protislovensko razpoloženje?
Bezjak: "V delegaciji Bačke Palanke je bil tudi sekretar občinskega komiteja ZK Mihail Kertes, s katerim pa nisva uspela navezati nobenih stikov. Kot kaže, vse slovenske funkcionarje uvršča v krog "ljudi iz Cankarjevega doma", ki jih je nedavno ozmerjal z veleizdajalci. Z vsemi sva se na koncu pozdravila in rokovala, tudi s predsednikom občinske skupščine in predsednikom izvršnega sveta Bačke Palanke, le s Kertesom ne, ker ga tedaj, ko je prišel na vrsto z nama, že ni bilo. Sicer pa - gostitelji so bili zelo prijazni in pozorni. Nismo se pogovarjali o stvareh, ki bi nas skregale."
Je mogoče pričakovati politični pritisk, če radovljiška občina ne bo za takšno sodelovanje, kot bi želeli in pričakovali na Kosovu?
Bezjak: "Iz proračuna ne moremo dajati denarja, prav tako ničesar obljubljati v imenu gospodarstva. Povedali smo, kje vidimo možnosti za sodelovanje. Če bodo zastavili razvoj v to smer, smo pripravljeni pomagati, vendar ne z naložbami, ampak predvsem s strokovnim usposabljanjem ljudi, z iskanjem ustreznih rešitev... Zdaj, ko je Srbija dobila na svojem ozemlju tudi večja pooblastila, bo morala prevzeti tudi večjo odgovornost za gospodarski in družbeni razvoj."
Kafol: "Tu gre za protislovje: v Štrpcih po eni strani priznavajo, da bi bilo treba izrabiti predvsem naravne danosti, po drugi pa smo se na sestanku večino časa pogovarjali o tem, kdo bi bil pripravljen tam postaviti industrijske objekte."       q Zaplotnik
Janko Stušek, sekretar občinskega komiteja ZKS Radovljica: "Radovljiška občina je pripravljena sodelovati in pomagati komurkoli v Jugoslaviji, toda to sodelovanje mora biti koristno za obe strani. Ne more biti enostransko in tako, da bi dajali le denar in strokovne ekipe, ki jih tudi sami rabimo. Čimbolj se bodo cilji medsebojno uskladili, toliko uspešnejše in trajnejše bo sodelovanje, sicer bo to le en izdatek občine več, ena izmenjava stališč več. Sicer pa - sodelovanje se ne da vsiljevati s sklepi. To ni pravo sodelovanje! Radovljiška občina pa je za sodelovanje, kar dokazuje tudi s tem, da ima dve pobrateni in štiri prijateljske občine. Sodelovanje z Brusom se je začelo z izmenjavo izseljencev, s Svilajncem prek Plamena, s Palami na olimpijskih igrah, z Varaždinom na kulturnem, športnem in skupščinskem področju, z Bujam i prek Murke..."
ZSMS-
čezgeneracijska organizacija
Škofja Loka — Predsednik republiške konference Slovenske mladine Jože Školč se je pretekli petek z nekajminutno zamudo pojavil na odru predavalnice šolskega centra Boris Ziherl in kot edini nastopajoči odprl »okroglo mizo« z nekaj uvodnimi besedami o vstopanju Slovenske mladinske organizacije na našo politično sceno. ZSMS je nekako v začetku osemdesetih let predvsem pa po novomeškem in pozneje krškem kongresu začela presegati svoje tradicionalno početje (proslave za 25. maj, sprejemanje pionirjev v mladince, kvizi Tito-revolucija-mir...) Mladi so začeli razpravljati o zadevah, ki so se tikale njih samih in družbe, v kateri živijo. Vprašanja okrog JLA, svoboda verbalnega izražanja (133), pa lanski proces proti četverici in s tem vprašanje osnovnih človekovih pravic, večstrankarski pluralizem so le nekatere izmed tem, s katerimi se je spopadla mladina z namenom približati se sodobni civilni družbi. Danes je večinsko mnenje (o čemer pričajo mnoge opravljene ankete), da nas le mlade generacija lahko pripelje iz nastale krize. Na generacijski konflikt navsezadnje kažejo tudi nedavne volitve, saj so se ljudje kljub predhodni prednosti Bulca raje odločili za Drnovška, predvsem zato, ker je mlajši in manj politično obremenjen. Nujno je potrebno dopustiti organiziranje in realiziranje političnega interesa, pa naj bo to tudi preko strank. Hkrati s tem pa se postavlja vprašanje, kakšna naj bo ZSMS znotraj sebe. Kje je v večstrankarskem sistemu mesto ZSMS, je bilo eno od vprašanj. Školč pravi, da zaenkrat še ni pretiranega strahu, da bi pri nas dovolili stranke, saj so ideološki aparati vsadili strah v ljudi in besede, kot so večstrankarski sistem ali pa boj za oblast, se še vedno izgovarjajo z opreznostjo. ZSMS mora slediti trendom zahodne Evrope. Tam se stranke premikajo k vprašanjem boljše kvalitete življenja in ne ostajajo zgolj pri ideoloških barierah med socializmom in kapitalizmom. Ni toliko pomembno, ali je nekdo ateist, ali hodi v cerkev, ali je marksist, pomembno je, da pristaja na neki program, v katerem vidi svoj politični interes. V tej smeri mora iti tudi mladinska organizacija. Vsaka stranka si pripravlja čim širšo bazo in tu leta niso pomembna, torej čezgeneracijska organizacija ne pa omejevanje od 14 do 27 let.
Predlog, da bi v družbenopolitičnih organizacijah ukinjali profesionalce, se predsedniku mladine zdi izrazito slab, ker je ukinitev vseh profesionalnih funkcij nemogoče (najbrž pa kdo misli samo na ukinitev profesionalcev v ZSMS).
Ali so že predvidene teme za jesenski kongres ZSMS, bodo katere od točk imele zgodovinski pomen, je bilo naslednje vprašanje?
Včasih je bilo kongrese laže pripravljati, saj jim nihče ni posvečal prevelike pozornosti. Kaj pa letos? Prvič — potrebno je izvesti zelo natančno analizo zadnjih štirih let in s tem ugotoviti, kje so tiste točke, ki so postavile pod vprašaj ta družbenopolitični sistem. Če je taka analiza narejena, potem je lažje iskati rešitve problemov. Drugič — nov program, sprememba statuta, imena, še vedno ZSMS ali kaj drugega. Tretjič — postaviti take rešitve, s katerimi bomo šli na volitve 1990, v upanju, da bodo le te neposredne. To je zelo pomembno. Kljub temu da so doslej vsi kandidati, ki jih je podpirala mladina, imeli tudi podporo ljudstva, le-ti nikoli niso bili izvoljeni. Tu se kaže slabost volitev, ki se odvijajo preko družbenopolitičnih organizacij in nasprotno kvaliteta neposrednih volitev.
Govora je bilo tudi o nacionalnih problemih v Jugoslaviji. Školč zagovarja tako imenovano Jugoslovansko sintezo in hkrati poudarja, da je treba ločiti, kje se močno razlikujemo in kje se da še skupaj kaj rešiti. Tudi tu je nujno gledati čez meje Jugoslavije, na Evropske kriterije, saj proizvodnja, tehnologija, znanje ne smejo biti vezani na nacijo.
Na koncu je Jože Školč povedal tudi nekaj o aktivnostih RK ZSMS v zvezi s kosovskimi razmerami, kjer je še posebej izrazil svoje razočaranje nad Slovensko skupščino, ki se na svoji seji, 30. marca, ni upala zoperstaviti vsesplošnim ocenam o kontrarevoluciji na Kosovu.
Naj za konec napišem še nekaj na rob k škofjeloški »okrogli mizi«.
»Okrogla miza« v narekovajih zato, ker jaz razumem z omenjenim izrazom prireditev, na katero je povabljeno več ljudi, strokovnjakov na določenem področju, ki skušajo prisotnemu občinstvu odgovarjati na njihova vprašanja in tako razviti, lahko bi rekli demokratični dialog. V tem primeru pa se nikakor ne morem znebiti vtisa, da je »okrogla miza« bila tako rekoč le zelo dobro predavanje oziroma nekakšen pogovor s predsednikom Slovenske mladine, Jožefom Školčem. Zanimivo je tudi to, da so devetinde-vetdeset odstotkov prisotnih sestavljali učenci šolskega centra Boris Ziherl in pa mladinski aktivisti škofjeloške občine, kar kaže na to, da so bili ostali Škofjeločani bolj slabo obveščeni, saj bi se drugače zagotovo srečanja s Školčem udeležili v večjem številu, kar si povabljeni gost, glede na kvaliteto svojih razmišljanj, tudi zasluži.
Igor Kavčič
V Sloveniji je bilo ustanovljeno slovensko krščansko socialno gibanje
Zgodovina daje pravico do samostojnosti
Ljubljana, 12. aprila - Napovedi, da se bodo v Sloveniji pojavljale nove zveze in gibanja, se uresničujejo. Ivan Oman je med drugim napovedal, da se utegnejo prvi samostojno organizirati krščanski socialisti, ki jih sedaj združuje predvsem Društvo 2000. Ti so ta korak že storili, izbrali programski svet Slovenskega krščanskega socialnega gibanja in izvolili izvršilni odbor. Ob tem dejanju smo priča različnim sodbam: ene pravijo, da je politično združevanje na verski osnovi nevarna igra, zagovorniki slovenskega krščanskega socialnega gibanja pa menijo, da je to njihova zgodovinska pravica.
V ta aktualni problem je trčila tudi nedavna razprava s predstavniki verskih skupnosti v Sloveniji. Načel jo je posredno pravzaprav že dr. Anton Stres z ljubljanske Teološke fakultete, ko je pojasnjeval stališča rimskokatoliške cerkve do politične angažiranosti duhovščine na eni in tako imenovanih laikov na drugi strani.
"Sedanja cerkvena zakonodaja jasno določa, da se kler, to je duhovniki, ne sme mešati v politiko in ne sme sprejemati izrazito političnih odgovornosti v družbi. Bilo bi nezdružljivo, da bi kakšen duhovnik postal delegat, minister ali kaj podobnega. To je izrecno prepovedano in kakšnega novega Korošca si ne moremo več predstavljati. Politika je izrazito področje laikov, ki tam lahko ravnajo skladno s svojo vestjo in prepričanjem. Iluzorno je tudi pričakovati, da bodo vsi verniki drveli v svojo stranko. Slovensko krščansko socialno gibanje ne more biti edini politični predstavnik slovenskih kristjanov, ki se bodo pač opredeljevali na osnovi ponujenih programov."
Demokratizacija postavlja vernika v drug položaj
Nekdanji slovenski krščanski socialisti, ki so tudi v cerkvi sprejemali laične naloge, so se združevali v Društvu 2000. V tem društvu je bila tudi uresničena ideja slovenskega krščanskega socialnega gibanja. Peter Kovačič, predstavnik Društva 2000 in novega socialnega gibanja opozarja na dvakratno sporen položaj društva, tako z vidika družbe kot z vidika cerkve.
"Položaj Društva 2000 je dolgo jabolko spora v naši družbi, kamen spotike za ideologijo, ki je in-
spirirala sistem, pa tudi za cerkev, ki je gojila določeno zgodovinsko nezaupanje do angažiranja laikov. Očitali so nam, da smo podaljšana roka cerkvene institucije, ki želi preko nas v družbi in politiki uveljaviti svoj interes, druga stran pa je menila, da smo trojanski konj, sredstvo družbe za razbijanje cerkvene enotnosti. Takšni očitki ne vzdržijo. Vernik se pojavlja v družbi kot celovita in integralna osebnost. Avtonomija vernika kot osebe pa vsaj znotraj cerkve ne bi smela biti problematična. Z demokratizacijo naše družbe se bo tudi problem vernika, laika, v kulturi, družbi, politiki postavil drugače. To na svoj način kaže tudi diskusija ob nastajanju slovenskega krščanskega socialnega gibanja, političnega  angažiranja kristja-
Je nujna še ena delitev
Nasprotniki političnega organiziranja kristjanov imajo svoje argumente, verjetno pa jih je najbolje strnil dr. Marko Kerševan z ljubljanske Filozofske fakultete. Takole pravi med drugim:
'Versko smo pluralni in s tem se bomo morali navaditi živeti. V takem položaju ni bila nobena naša predhodna generacija. Tu lahko zdrsnemo, če ne bomo ustvarili dovolj skupnih institucij, potrebnih skupno življenje. Marsikje je že taka pluralnost bila, pa ni bilo institucij in formirali so se najrazličnejši verski bloki. S tega vidika se mi zdi tvegana in že delno realizirana ideja krščanskega socialnega gibanja ali političnega organiziranja kristjanov kot kristjanov. Ob cerkvenih delitvah dobivamo še politične na verski osnovi, kar se lahko konča s posebnimi gasilskimi, nogometnimi društvi.
To je nevarno za tiste, ki živijo v tem prostoru, da so prisiljeni izbirati. V krščanskem programu ni nič takega, kar ne bi bilo sprejemljivo tudi za druge. Človek je celo-, vita osebnost in se ne more deliti na političnega človeka v politiki in verskega v cerkvi. Povsod se ne more pojavljati na enak način. Biti kristjan v veri in cerkvi ni isto kot kristjan v politiki, gospodarstvu. Biti državljan ne pomeni delovati za cerkev, za oznanjanje evangelija, ampak sodelovati pri zadevah, ki so skupne vsem."
Zgodovinska pravica kristjanov
Predstavniki Slovenskega krščanskega socialnega gibanja trdijo, da je politično organiziranje kristjanov zgodovinska pravica, o čemer ne sme biti debate.
To gibanje ima na Slovenskem korenine že od leta 1894 dalje, v narodnobuditeljskem in gospodarskem oziru je ogromno naredilo za Slovence in to je zgodovinska resnica, ki je ni mogoče zanikati. Krščanski socialisti so bili soustanovitelji Osvobodilne fronte slovenskega naroda, potem pa so bili odrinjeni iz političnega življenja. Tudi zaradi tega je takšno organiziranje logično, še ni dolgo tega, ko je strokovna analiza pokazala, da so kristjani na vodilnih in drugih pomembnejših in bolje plačanih delih v družbi v manjšini. Pravtako pa v našem primeru ne gre za nikakršno stranko ali zvezo, ampak za odprto gibanje, ki bo živelo, če bo program ljudem všeč, in propadel, če ne bo sprejemljiv. Politika ni samo stroka, ampak tudi morala in etika. V sedanji fazi naše demokracije in v prvih korakih političnega pluralizma pri nas bodo verjetno res odločilni samo programi, ne glede na nazor, ko pa se bo to ustalilo, pa bo odločujoč tudi svetovnonazorski vidik. To dokazuje praksa po svetu in njej ni mogoče oporekati," argumentira pravico do obstoja krščanskega socialnega gibanja Peter Kovačič.
J. Košnjek
13. STRAN < m & t&i&mmGLAB
V opuščeni vinski kleti
Odlično gojišče za gobe
Podbrezje, 12. aprila - Lansko jesen sta Kranjčan Andrej Istenič in Podbrežan Igor Rauh pobrala prvi pridelek šampinjonov z umetnega gojišča, ki sta ga uredila pod oboki stare kleti v Podbrezjah. Sedaj je na vrsti njuna druga žetev gob, na najeti njivi pa nameravata Pridelovati biološko neoporečno zelenjavo.
Zamisel za gojitev šampinjonov se je porodila domačinu Rauhu že v preteklosti, ko je zvedel, da uspevajo gobe v rovih pod Kranjem, v preurejenih zakloniščih. Prijatelj Istenič je prisluhnil njegovemu predlogu in skupaj sta zaprosila krajevno skupnost v Podbrezjah za najem °Puščenih skladiščnih prostorov v bregu sredi vasi.
Najprej smo morali 18 metrov dolgo in 3 metre široko klet temeljito očistiti in prebeliti,« razlagata sogovornika in nadaljujeta: »Potem je prišla na vrsto napeljava instalacij in ureditev zračenja oziroma ogrevanja. Sami smo izdelali večnadstropne police, kjer je prostor za gojenje gob. Obenem so bili potrebni dogovori z Gorenjsko kmetijsko
ALPETOUR
CREINA KRANJ 64000 KRANJ
Creina Kranj, DO za proizvodnjo kmetijskih ter specializiranih industrijskih strojev in naprav, p.o. KRANJ, Ul. Mirka Vadnova 8
VABI K SODELOVANJU
Za dela sezonskega značaja občasno potrebujemo več delavcev - strojnih ključavničarjev in varilcev.
Ste kmetovalec, upokojenec ali zaposleni in imate v določenem letnem obdobju čas?
Nudimo vam zaposlitev po pogodbi za določeno dobo. Informacije dobite v kadrovskem oddelku DO CREINA KRANJ, lahko tudi po telefonu št.: 28-161, int. 51.
zadrugo, kjer sva si kot kooperanta zagotovila posojilo za nakup komposta s podgobjem. Oktobra lani sva začela pobirati prve plodove, ki sva jih skupaj pridelala 2 toni in pol. Drugo pobiranje, ki ga začenjamo v teh dneh, se je nekoliko zakasnilo zaradi zapoznele dobave komposta.«
Rast gob traja približno tri mesece. Od postavitve vreč s kompostom do pobiranja je treba vmes postoriti marsikaj, da je pridelek pravšen. Predvsem je pomembno stalno kontroliranje temperature in vlažnosti, obenem pa pravočasno ukrepanje ob spremembah. Gojitelja v Podbrezjah si sicer šele nabirata izkušnje, a zaenkrat sta zadovoljna s pridelkom. Gobe oddajata zadrugi. Tokrat prvič prodajata sveže šampinjone tudi na drobno, če kdo povprašuje po njih v gojišču.
Gojitelja gob nameravata kmalu uresničiti še eno zamisel. Ker je uporabljeni kompost odlično gnojilo za zemljo, sta vzela v najem bližnjo njivo. Na njej bosta postavila rastlinjaka in v njih pridelovala zelenjavo brez škodljivih primesi. Besedilo in slika:
Stojan Saje
Marija Omahen:
SREDNJA GRADBENA ŠOLA Kranj, Cankarjeva 2
Srednja gradbena šola Kranj, Cankarjeva 2 organizira preverjanje strokovne usposobljenosti, potrebne za pridobitev obrtnega dovoljenja za
— SLIKOPLESKARSTVO
Prijave z dokazili o dveletnih delovnih izkušnjah pošljite na gornji naslov do 30. 4. 1989.
Slovencev nas je malo, zato skrbimo za zdrav rod
"Marsikaterih ekoloških težav, zastrupljanja zraka, voda, zemlje, uničevanja naravnih lepot, posameznik ne more rešiti. Biološko vrtnarjenje pa je lahko prvi korak mnogih izmed nas k izboljšanju odnosa do narave, hkrati pa naš prispevek za njeno zaščito. Tudi na majhnem vrtu lahko precej izboljšamo kakovost lastnega življenja," je v uvodu v svojo prvo drobno knjižico Moj bio-vrt zapisala švicarska Slovenka Marija Omahen.
Med najbolj vnetimi vrtičkarji je že dobro znana in na njenem predavanju prejšnji konec tedna v škofjeloškem hotelu Transturist jih je bila cela vrsta takih, ki so jo že poslušali v Ljubljani. Nobenega njenega predavanja ne zamudijo, kajti vedno jim pove kaj novega, kaj uporabnega, zanimivega. Sproti jih seznanja tudi z dosežki Švice na področju biovrtnar-jenja, njenimi najnovejšimi spoznanji, z njenimi ukrepi, kako se vrniti k naravi, kako jo ozdraviti. Tokrat je s seboj prinesla izrezke iz časopisa, v katerem list obvešča svoje bralce, da bodo te in te soseske te in te dneve dobile brezplačno kompost za svoje vrtove, za cvetlične lončke. Švicarske gospodinje namreč strogo ločijo vse organske odpadke, primerne za kompostiranje. Mesto centralno pripravlja kompost, spomladi pa jim ga dajo na voljo. Brezplačno. Najnovejše je tudi to, da imajo v mestu točno določena odlagališča za predmete, ki najhuje onesnažujejo okolje: poseben zbiralnik za izrabljene baterije, za aluminij, kuhinjsko olje in podobno. Ugotovili so tudi, da vse le ni za odpad. Našli so se ljudje, ki obnavljajo stara kolesa, postelje, hladilnike, televizorje in podobno. Obstaja firma Brockenhaus, katere uslužbenci pridejo na dom po rabljene stvari, odpeljejo, kar se jim zdi še dobro. Pri njih potem te stvari dobijo tuji delavci. Pomembno je, da se nič ne meče proč, da se tudi tako varčuje z energijo. Marija Omahen je po poklicu učiteljica. Z vzgojo se je ukvarjala. A življenje je splet naključij. Naključje je hotelo, da se je z družino preselila v Švico, da je tudi tu dobila svoj vrt, da so tam že tedaj organizirali tečaje za bio vrtnarjenje. Zdaj že sedemnajst let bio-vrtnari, vsaj dvajset let pa se zdravo hrani. Od takrat, ko je spoznala, da ji le to vrača zdravje. In ko so prijatelji spoznali, kaj vse zna, da zna tudi silno prepričevalno povedati svoja spoznanja okrog vrtu in zdravi prehrani, so jo povabili k sodelovanju. Odkrili so jo pri reviji Zdravje, sedmo leto zdaj že piše zanje. Vse kar ve, tako srčno rada pove naprej. Saj je vendar pedagog. In, vse, kar pove, je doživeto, vse je sama preskusila na sebi, na svojem vrtu. Vse to so njena lastna spoznanja.
"Silno me veseli, ko na vsakem koraku ljudje o tem govore, se zavedajo pomena ne le prehrane, temveč tudi ohranitve zdrave zemlje, okolja, zraka. Čim manj smemo obremenjevati okolje.
Za naše zdravje je pomembno, da jemo čim enostavneje. Brez mesa, brez težkih maščob. Vegetari-
jansko hrano. Jaz silno malo kuham, tako porabim manj energije. Pri sončno vzgojeni zelenjavi, brez kemikalij, je treba manj hrane, ker ima ta več energije. Sončna energija je v rastlinski hrani in ko jo pojemo, je še živa. To energijo zaužijemo, to je živa hrana, ki deluje od znotraj navzven.
Ljudje, ki se tako hranimo, smo optimisti, dobrovoljni, dobro vplivamo na družbo, na ljudi okrog sebe. Smo pa tudi silno kritični do vsega, kar deluje slabo na naravo. Smo tudi zelo aktivni, veliko več veselja imamo do življenja. Imam dva odrasla sinova, tudi onadva sta prevzela to prehrano. Pri študiju opažata, da se lahko bolje skoncentrirata. Švica nam je dala dosti pozitivnega. Čutim, da je moja naloga, da ljudem povem, kar vem in znam. Ne grem se apo-stolstva, nisem rada v ospredju, hočem le pomagati človeku, z idejami, da si potem sam pomaga k boljšemu življenju in počutju."
Silno prepričljiva je. Sama je najboljši dokaz, da je vredno razmisliti o spremembi v življenju, ki nam bo dala novo kvaliteto življenja. Kako rada pove, da ji je njen novi, zdravi način življenja povrnil zdravje, da ji ni bilo treba na težko operacijo hrbtenice, da je možu odpravila hud ekcem, da ne pozna nobenega glavobola, nobene migrene več. Nasveti kar sipljejo iz nje...
Vedno se rada odzove. Te dni je v Ljubljani predavala o naravni prehrani osebju otroških vrtcev in šolskih kuhinj. Rada bi napisala posebno brošuro o zdravi prehrani otrok.
"Samo zdravi otroci so temelj za zdrav narod," pripoveduje skoraj roteče, "Slovencev nas je malo, veliko nas je raztresenih po svetu. Bodimo vsaj tisti, kar nas je, zdravi, da bomo zdrav rod tudi nadaljevali."
D. Dolenc
Prizidek k osnovni šoli v Železnikih že pod streho
Vredno je potrpeti, ker bo potem bolje
Železniki, 12. aprila - Osnovna šola Prešernove brigade v Železnikih, v katero vsak dan prihaja 705 otrok z različnih koncev Selške doline, je edina v škofjeloški občini, ki je zaradi prostorske stiske ohranila večizmenski pouk, s tem pa učence, zlasti vozače, nehote prikrajšala za marsikatero dejavnost ob rednem pouku. Vendar se splača potrpeti še nekaj mesecev, se tolažijo učitelji in učenci, ker bo že jeseni tudi k njim posijalo sonce. Prizidek ob šoli je ravno prejšnji teden dobil streho, in če se le ne bo pretirano zatikalo pri denarju, se bodo ob slovesu letošnje jeseni učenci z razredne stopnje lahko preselili v nove, svetle, lepe učilnice, s tem pa pustili svobodneje zadihati večje vrstnike v "starem" delu šole. _
Prostorska stiska traja že leta in leta. Vsaka a9§raditev (prva 1967. leta upravni del in šest učil-nK 1969. leta telovadnica, 1976. leta še osem učil-nic) je reševala probleme bolj za nazaj kot za sProti ali celo naprej.
»Ko so v škofjeloški občini 1979. leta začeli pripravljati program gradnje in obnove šolskih objektov za referendum, je bila naša šola v primerjavi z drugimi matičnimi šolami kar solidno urejena,« pravi ravnatelj Leopold Nastran. »Predmetna stopnja je bila dopoldne, tudi razredni pouk ni
e'al kakšnih preglavic, ker sta bili samo dve pa-
*delki. Očitno je to tudi pretehtalo pri oblikova-, IJ1 prioritet- referendumskega programa, saj je
"a naša šola predvidena za dograditev pred kon-gfcji prejšnje petletke. Glede na to, da so bili 1979.
•tazgrajeni štirje novi bloki in smo pričakovali
eci» priliv otrok v šolo, smo na zboru občanov, ko ***** obravnavali referendumski program, predla-« sali dograditev vsaj v letu 1983. Vrstni red je ostal
^spremenjen, naše napovedi pa so se uresničile. * šolskem letu 1983/84 smo s treh oddelkov na Predmetni stopnji prišli na štiri oddelke, na ra-
redni pa z dveh na tri. Takrat je prostorska sti-
ska dosegla vrelišče. Na razredni stopnji smo morali uvesti triizmenski pouk, dva oddelka sta bila v vmesni izmeni. Varstvo vozačev smo prenesli na hodnike, ker ni bilo proste nobene učilnice, na hodniku smo imeli tudi pripravo na šolo, interesne dejavnosti za vozače...«
Prvo polletje brez šolskih malic
Šola v Železnikih, žal, tudi pred koncem pretekle petletke še ni prišla na vrsto. Preprosto je zmanjkalo denarja, saj so gradbeni stroški del pri drugih šolah prehitevali zbran denar. Dolg je škofjeloško delavstvo začelo plačevati iz drugih virov šele nekaj let kasneje.
Lani so ob telovadnici najprej zgradili večnamenski prostor, ki ga delijo z jedilnico. Prvo polletje je bila šolska kuhinja zaprta. Kuharici sta se preselili v kuhinjo sosednje tovarne Niko, kjer sta za učence pripravljali kosila, obroke so vrtčevske otroke so pripravljali kar v vrtčevski razdelilni kuhinji, s šolskimi malicami pa so se učenci vrnili
Desni žep namesto levega
Škofja Loka, 10. aprila - Razširitev osnovne šole Prešernove brigade v Železnikih ima že od spočetka to molo, da je zadnja na lestvici velikih naložb iz občinskega referendumskega programa. Smoli se z dru-»jnu besedami reče iskanje nadomestnih virov denarja (po samoprispevku), ki pa so se v tem primeru, v P°f»ojih visoke in nepredvidljive inflacije, pokazali kot nezadostni in nezanesljivi. Po oceni s konca jnarca bi poleg pričakovanega priliva denarja potrebovali 3,74 milijarde dinarjev samo za gradbeni za-•ujucek šole brez notranje opreme in zunanje ureditve.
in   ^kč'iMk8 skupščina je 1. marca naložila cestno-komunalni skupnosti, naj iz svoje vreče (na račun vesticij v krajevnih skupnostih) zagotovi denar za dokončanje šole, obenem pa še predlagala, naj se ^zanesljivi vir po samoupravnem sporazumu iz čistega dohodka, iz katerega odbor za spremljanje resničevanja referendumskega programa le s težavo uspe zbrati komaj 80 odstotkov denarja, po možnosti nadomesti z zanesljivejšim virom iz dohodka.
Predlog, ki ga je pred dnevi pretresel občinski izvršni svet, je pripravljen. Ne gre za nikakršen motvor; gospodarstvo bo še naprej plačevalo, le žepa se bosta zamenjala oziroma obremenitev enako-meineje ter pravičneje prenesla na vse.
Kljub plohi besed o razbremenitvi gospodarstva ima takšna rešitev svoje opravičilo. V letih, ko še n|f-° skopo preštevali denarja, so v škofjeloški občini na novo zgradili ali obnovili številne šolske °bjekte, za katere so prispevali tudi delavci iz Selške doline, iz Železnikov. Res ne bi bilo pošteno, da bi J>n zdaj tisti, ki so že dobili, pustili na cedilu. Dolg je treba plačati. Ne nazadnje je šola skoraj na pol '■Srajena in bridke stvarnosti, v kateri so se samo gradbeni stroški od začetka januarja do konca febru-* k 'etos podražili za 90 odstotkov, so najmanj krivi učitelji in učenci, ki že drugo leto delajo v nemogo-,n razmerah in se še bolj kot ropotanja strojev boje morebitne ustavitve gradnje. H J 1 E
v leta po zadnji vojni. Malice so prinašali od doma. S 1. februarjem je šolska kuhinja spet zaživela.
V prizidku bo dvanajst učilnic
Lanskega julija so Železnikarji končno dočakali tudi gradnjo prepotrebnega prizidka. V njem bo šestnajst učilnic za učence z razredne stopnje, dve za pouk jezikov na predmetni stopnji, knjižnica s čitalnico, večja predavalnica, dva kabineta, medtem ko je klet poleg zaklonišča predvidena še za garderobe za razredno stopnjo, za strelišče za zračno puško, zobno ambulanto, računalniško učilnico in nekatera skladišča.
Z novim dvonadstropnim prizidkom bo imela šola Prešernove brigade prostora za skupaj 840 otrok. To je tudi končna oblika šole.
Težave s sestavo urnika
Ravnatelj Leopold Nastran: »Z letošnjim šolskim letom smo morali življenje in delo v šoli podrediti gradnji, saj imamo za 705 učencev na voljo le štirinajst učilnic, telovadnico in večnamenski prostor. Za vse učence smo uvedli dvo-| izmenski pouk. V dopoldanski izmeni so pretežno vozači. Sestava urnika je bila izjemno zahtevna, še posebej, ker se pouk pri gospodinjstvu, tehnični vzgoji ter obrambi in zaščiti deli v skupine. Pripravo na šolo in varstvo vozačev smo potaknili po hodnikih, podaljšano bivanje pa sploh ukinili. Starši nas sprašujejo, ali bo septembra pouk nor-
malno stekel, saj so večinoma zaposleni, otroci pa se dopoldne, ko so sami doma, znajo tudi po svoje "zabavati". Vse je odvisno od denarja. Mislim, da se bo dokončanje prizidka zavleklo v jesen, .čeprav naj bi po planu zaključili gradnjo avgusta, septembra pa nove prostore opremili. Poleg sedanjih virov pritoka denarja bi samo za gradbena dela rabili še dodatnih 3,7 milijarde dinarjev. B*»-jim se, da se bo učinek novih virov začel kazati šele čez nekaj mesecev, denar pa rabimo zdaj, danes. Bojim se tudi, da smo glede skrbi za denar ostali rahlo osamljeni, da je breme preveč prepuščeno samo šoli, krajevni skupnosti, tovarnam v Železnikih.«
Razdrobljen delavnik
Majda Tolar, učiteljica slovenskega in nemškega jezika: »Dvoizmensko delo nam je prineslo precej težav. Zapleti nastajajo pri organizaciji pouka in vseh drugih dejavnosti. Vsako uro se moramo tudi učitelji seliti iz razreda v razred, urnik je razbit, dogaja se, da imaš zjutraj eno ali dve uri, naslednjo šele ob pol poldne pa potem spet popoldne. Vodim fakultativni pouk nemščine, pri katerem so učenci iz obeh izmen. Težko jih je dobiti skupaj v času, ki bi vsem ustrezal in bi bila učilnica prosta. Vendar smo učitelji kljub temu kar dobre volje. Vredno je potrpeti, ker bo potem bolje.«
Prikrajšani vozači
Viktorija Markelj iz Potoka, učenka 8. razreda: »V šolo prihajam ob sedmih zjutraj s kombijem, odhajam ob dvanajstih, razen v sredah, ko imamo popoldne vaje pevskega zbora. Vozači smo prikrajšani za marsikatero interesno dejavnost. Zase vem, da bi obiskovala še kakšen krožek, če bi bila doma bliže šoli. Novega prizidka se vsi veselimo, ker v učilnicah, garderobah in po hodnikih ne bo več takšne gneče in bomo lahko vsi hodili v šolo zjutraj. Prikrajšani so namreč tudi domačini, ki obiskujejo pouk samo popoldne.«
H. Jelovčan Slike: F. Perdan
(mmmmssGLAS u. stran
ŠPORT IN REKREACIJA
Petek, 14. aprila 1989
Športna plezalka Nuša Romih
Doseči čim višjo težavnost
Tržič, 12. aprila - Pred desetimi leti se je danes 25-letna Tržičanka navdušila za alpinizem. Ko je tri leta nazaj v tujini pobliže spoznala športno plezanje, se je povsem predala tej dejavnosti. Ima najboljši dosežek med našimi športnimi plezalkami, temu pa bi rada dodala še kaj več v ameriškem gorovju, kamor odhajata s Srečom Behbergerjem konec tega tedna.
V kraju, ki ga obkrožajo gore, ni težko postati alpinist. Tako je tudi v Tržiču, kjer se veliko mladih navdušuje za alpinizem in v zadnjem času zlasti za plezanje. Nuša Romih je že kot šolarka zahajala na planinska pota, nato pa so jo prijatelji, kmalu bo desetletje od tega, zvabili medse v tržiški alpinistični odsek. Po alpinistični šoli je vse pogosteje obiskovala stene domačih in tujih gora. V Julijcih, Kamniških Alpah, Paklenici in italijanskih Dolomitih si je nabrala kar precej klasičnih vzponov; njene najtežje smeri so dosegle oceno med šesto in sedmo težavnostno stopnjo. »Klasični alpinizem me je privlačil zaradi lepih doživetij, zlasti po psihični plati, v gorah,« razlaga Nuša Romih in priznava: »Športno plezanje, s katerim sem se pobliže spoznala pred tremi leti v italijanskih in ameriških stenah, je njegovo pravo nasprotje. Od plezalca zahteva veliko več fizičnih sposobnosti, ne malokrat tudi vztrajnosti. Meni ugaja, ker je uspeh odvisen od lastne prizadevnosti in treninga. Dokler plezalec ni sposoben splezati smeri določene težavnostne stopnje, v njej pač ne more uspeti.«
Nušin trening sestavlja urjenje doma na umetnih oprimkih, kjer vadi z visenjem in zgibi. Telesne zmogljivosti pridobiva s tekom in kolesarjenjem. Najboljša vadba pa so vzponi v naravni steni, kamor odhaja vsaj trikrat na teden. Pri sestavi programa vadbe in iskanju pravilnih kombinacij v smeri ji je že več let dober svetovalec športni plezalec Srečo Rehberger, s katerim sedaj Nuša načrtuje nov podvi«.
»Med 15. aprilom in 1. junijem 1989 bova obiskala Ameriko, kjer bova v tamkajšnji državi Oregon plezala v stenah gorovja Smith Rocks. Med prejšnjima obiskoma ameriških gora sem prvič splezala smer z oceno VII + in VIII-. Sedaj je moj osebni in državni ženski rekord smer v Doižanovi soteski z oceno VIII+ , IX-. V Ameriki bi rada uspela v smeri vsaj tolikšne težavnosti; če bo kaj večja, bom seveda toliko bolj vesela. Spodbujala bom tudi Sreča Rehbergerja, ki želi ponoviti eno najtežjih smeri z oceno X +. Za uspeh se bova pošteno na trudila, saj je najina skrb vsa organizacija tega potovanja in plezanja.«
Stojan Saje
Trener članskega in mladinskega moštva Triglava Martin Gorenc
Delo z mladimi se že obrestuje
Kranj, 12. aprila — Le še odločitev o prvaku in končana bo letošnja košarkarska sezona v članski republiški ligi. Za prvaka bosta v končnici na tri dobljene tekme igrala vodilni Slovan iz Ljubljane in Postojna, ki sta bili v ospredju letošnjega republiškega prvenstva. V tej elitni republiški ligi je igralo tudi člansko moštvo košarkarskega kluba Triglav iz Kranja. V letošnji sezoni je bil Triglav sedmi, za mesto nižje kot lani. To ni bil padec kvalitete moštva, temveč mladost ekipe.
Pretekli teden je bil v organizaciji KK Triglav v dvorani na Planini finale letošnjega republiškega turnirja za mladince, ki je bil s pomočjo gospodarstva Kranja vzorno organiziran. Prva je bila ekipa Smelt Olimpije, drugi pa Triglav. Večina igralcev Triglava igra tudi v članskem moštvu. Mladost je bila tista, ki je padla na lestvici za mesto nižje kot v lanskem prvenstvu. Na to odgovarja trener Martin Gorenc, njegov pomočnik pri mladincih je Žumer.
»Naša ekipa je mlada. Bili smo sedmi, eno mesto nižje, kot smo načrtovali. Sicer je bil načrt sredina lestvice. Pozna se odhod Mitiča in Omahna. To je mlada perspektivna ekipa, v kateri precej obetata dva najmlajša igralca v tej ligi. To sta Šubic in Horvat. Lahko rečem le, da imamo igralce, ki naj bi v naslednjih sezonah prišli v sam vrh republiške članske lige. Ekipa sicer v letošnji sezoni ni bila zrela za višje mesto, kot je bila. Dobro delo z ekipo in mogoče dobre okrepitve bodo pokazale svoje, kar bo dalo moštvu novega poleta k še bolj zreli igri in vidnim mestom. Mladinski republiški finale v Kranju je pokazal, da so naši mladinci, ki igrajo v članskem moštvu, res dober potencial za napredek celotne moške košarke v Kranju. To mladinsko moštvo maja čaka še državno prvenstvo. Upam, da bomo prav s tem moštvom, z dobro igro, in z malo športne sreče med prvimi štirimi v državi. Enako kot pred dvema letoma, ko smo bili s kadeti tretji na prvenstvu Jugoslavije.«
D. Humer
Trener Martin Gorenc in igralec Šubic — Foto: F. Perdan
Tek dveh mostov
Srečo Končina najhitrejši
Kranj, 11. aprila - Športno društvo Jakob Štucin iz Hrastja je pod pokroviteljstvom Agromehanike iz Kranja priredilo tradicionalni Tek dveh mostov. Nastopilo je okrog 80 tekačev, najhitrejši čas med vsemi pa je dosegel znani tekač Srečo Končina. Med moškimi do 30 let je bil vrstni red naslednji: 1. Marko Škerler 1,09.19, 2. Marko Bokavič 1,10.25, 3. Evgen Pezdirc 1,10,48, 4. Zlatko Orehar 1,12.54, 5. Marjan Veršnik 1,13.12; moški od 30 do 40 let: 1. Srečo Končina 1,05.19, 2. Marko Dovjak 1,07.34, 3. Dušan Hribernik 1,08.24, 4. Rade Milenkovič 1,09.10, 5. Jože Rogelj 1,11.02; moški od 40 do 50 let: 1. Janez Umek 1,08.45, 2. Srečo Žerjav 1,09.10, 3. Anton Vencelj 1,19.46, 4. Bine Lenar-šič 1,20.38, 5. Rajko Kvas 1,22.25; moški nad 50 let: 1. Matjaž Macarol 1,22.09, 2. Milan Vanetič 1,23.14, 3. France Jeras 1,34.05, 4. Marjan Finci 1,36.16, 5. Tone Udovč 1,39.55; ženske do 30 let: 1. Kristina Vindiš 1,18.19, 2. Markuta Helena 1,47.59. Med ženskami od 30 do 40 let je zmagala Veronika Bohinc s časom 1,18.49, med veterankami pa je zmagala Marija Vencelj 1,40.47 pred Heleno Zigon 1,48.09.
__J. K.
ureja JOŽE KOŠNJEK
Petnajst smučarskih sezon serviserja Stenmarka Jureta Vogelnika
Le člen v verigi proizvodnje Elanovih smuči
Begunje, 12. aprila — V Sšilemu, kjer je doma najboljši smučarski tekač na svetu Gunde Svan, se je od tekmovalne poti poslovil najboljši alpski smučar vseh časov Šved Ingemar Stenmark. Veličastno je bilo slovo. Tudi v obdobju svoje največje slave, ko je dosegal uspeh za uspehom, ni bil deležen toliko pozornosti kot na zadnji tekmi. Med udeleženci so bili skoraj vsi znani starejši in mlajši svetovni mojstri alpskih disciplin. In tudi njegov trener Hermann Nogler in njegov petnajst let zvesti serviser Elana Jure Vogelnik.
Po šestnajstih uspelih sezonah se je poslovil od tekmovalnega alpskega smučanja. »Sodeloval bom še naprej z Elanom, nato z japonskim podjetjem oblačilne stroke in pri popularizaciji nekaterih smučarskih središč na Švedskem,« so bile zadnje besede Inge-marja Stenmarka ob slovesu.
Zadnjikrat v neponovljivi tekmovalni karieri, skoraj nedosegljivih bo njegovih šestinosemdeset zmag v svetovnem alpskem pokalu, šestnajstkrat je bil skupni zmagovalec slaloma in veleslaloma, trikrat dobitnik velikega kristalnega globusa. Za to zadnje dejanje mu je smuči pripravil njegov petnajst let zvesti serviser Elana
Jure Vogelnik. To je bilo moje zadnje dejanje pri mazanju smuči Ingu,« je dejal petdesetletni Jure Vogelnik.
»Spominjam se, da sem bil prvič serviser smuči Elan Ingemarju Stenmarku pred šestnajstimi sezonami na eni od tekem v ČSSR. Potem sem td delo nadaljeval na-slendjih petnajst sezon alpskega smučanja. Vedno sem bil tisti, ki je servisiral Stenmarkove Elanove smuči. Sem le delček verige pri stalnemu vzponu razvoja naših smuči. Še posebej alpskih, smuči za skoke in za smučarski tek. Tudi še zadnjič sem mu pred njegovo zadnjo tekmo pripravil smuči. Ko sem se vračal iz Švedske, so mi ti
Vabila, obvestila
Nogometni spored - V II. slovenski nogometni ligi igrata v nedeljo ob 16. uri doma Sava s Slavijo in Jesenice z Belo krajino. Naklo gostuje v Ajdovščini, Triglav pa v Mirnu. Mladinci Save gostujejo pri Olimpiji, Britof pa igra v nedeljo ob 16. uri doma z Litijo. V gorenjski ligi bodo v soboto ob 16.30 na sporedu tekme A članske lige: Alpina : Lesce, LTH : Polet, Zarica : Mavčiče, Bitnje : Visoko, Kokrica : Primskovo in Tržič : Britof. Tekme B lige bodo ob 17. uri in sicer Trboje : Podgorje, Bohinj : Šenčur, Preddvor : Alples, Kondor : Hrastje, Podbrezje : Velesovo. Kadeti igrajo v soboto ob 10. uri, pionirji v soboto popoldne ob pol štirih, mladinci pa v nedeljo: južna skupina ob 9.30 in severna ob 10. uri. D. Jošt
Športno društvo Brezje pri Tržiču vabi na občni zbor - Občni zbor bo v soboto, 15. aprila, ob 19.30 v Domu družbenih organizacij na Brezjah. Za uvod bo tržiški alpinist Jože Rozman z besedo in sliko opisal vzpon na Ćo Oju. ŠD Brezje je med najboljšimi vaškimi društvi v Sloveniji. Po občnem zboru bo družabni večer. Igral bo Janez Kogovšek iz Zi-rov. - J. Kikel
V Tržiču predavanje o Tibetu - V paviljonu NOB v Tržiču bo v sredo, 19. aprila, ob 20. uri zanimivo predavanje o Tibetu, deželi pod Himalajo. Predaval bo dr. Iztok Tomazin, preizkušen himalajec in osvajalec dveh vrhov v tem pogorju. - J. Kikel
Rokometni spored - V republiški rokometni ligi gostuje Preddvor pri Inlesu Riku, Termopol pa igra doma s Fužinarjem. Tekma v Ribnici bo v soboto ob 20. uri, prav tako pa tudi tekma v Škofji Loki. V ženski ligi gostuje Alples iz Železnikov v Ribnici. Tekma bo v soboto. V drugi republiški moški ligi gostuje Peko v soboto v Ilirski Bistrici. V ligi mladink center igra Sava Kranj z Dupljami, Preddvor gostuje pri Krimu, v Železnikih pa bo tekma med Alplesom in Pekom. Mladinci Preddvora pa gostujejo pri Kolinski Slovanu, Termopol I igra doma s Kamnikom, Peko in Besnica gostujeta pri Kolinski Slovanu II in Škofljici, Termopol II pa igra doma z Mokercem. - J. K.
Nogomet
Britof vodi v gorenjski ligi
Kranj, 12. aprila - V nadaljevanju tekmovanja v II. slovenski nogometni ligi je Naklo v gorenjskem derbiju premagalo Jesenice s 5 : 1, Triglav je doma igral neodločeno 1 : 1 z Elanom, Sava pa je nezasluženo z 2 : 1 zgubila z vodilnim Jadran Lamo. Lama ima 21 točk, Naklo, Triglav in Elan jih imajo 17, Jesenice 12, Sava pa je zadnja s 7 točkami. Mladinci Save
V Selcih
Športni sedmeroboj
Selca, 11. aprila - Da bi poživilo športno aktivnost v krajevni skupnosti je Društvo za šport in rekreacijo v Selcah organiziralo športni sedmeroboj. Selčani bodo tekmovali v kegljanju, streljanju, plavanju, kolesarjenju, namiznem tenisu, tenisu in krosu. Tekmovali bodo mlajši pionirji in pionirke, starejši pionirji in pionirke, mladinci, člani in članice. Doslej se je za tekmovanje prijavilo že 122 krajanov, na dan posameznih tek-movanj^pa bodo še možne prijave.
Kegljaško tekmovanje je bilo že izvedeno. Med člani so bili najboljši Janče Šmid, Peter benedičič in Vinko Prevc, med mladinci Feri Šturm, Tomaž Habjan in Tomaž Trpin, med ženskami pa Miladi Bertoncelj in Janja Pogačnik.
V nedeljo 23. aprila, pa bo na sporedu namiznoteniško tekmovanje.
Športno društvo Selca tudi obvešča, da bo v soboto, 15. aprila organiziralo v Kulturnem domu v Železnikih veselico. Igral bo ansambel Martin Krpan.
B. Bertoncelj
Ples vaterpolistov in plavalcev
Kranj, 12. aprila — Ob pomoči ZTKO Kranj bosta vaterpolski in plavalni klub Triglav iz Kranja v petek, 21. aprila, v dvorani Iskre na Laborah priredila zabavno glasbeno prireditev »Ples vaterpolistov in plavalcev.«
Ples bo 21. aprila s pričetkom ob 19.30. Vstopnina —konzumacija — je 50.000 dinarjev. V to so všteti večerja, srečelov, zabavne igre in ples. Prireditev bo povezoval Miran Šubic. Rezervacije sprejema ZTKO Kranj, telefon 21-235, 21-176. D. H.
so premagali Aluminij s 3 : 0, vodilni Britof pa je igral v sežani 1 : 1.
V gorenjski nogometni ligi so bili doseženi naslednji izidi: Britof : Alpina 0 : 3, Visoko : Kokrica 3 : 2, Primskovo : Tržič 4:1, Polet : Zarica 2:1, Mavčiče : Bitnje 0 : 1 in Lesce : LTH 0 : 4. Britof ima 23 točk, LTH 20, Alpina 19, Tržič in Visoko 16, Creina Primskovo 13, Zarica 12, Lesce in Bitnje 10, Mavčiče in polet 8 in Kokrica 1.
D. Jošt
Rokomet
Odlična igra Preddvora
Kranj, 11. aprila - V gorenjski rokometni ligi so odigrali že dve koli, ki sta prinesli dve visoki zmagi Preddvora. V 12. kolu so igrali takole: Sava : Alples 22 : 27, Radovljica : Duplje 19 : 16 in Zab-nica : Preddvor 24 : 34. V 13. kolu pa so bili doseženi naslednji izidi: Preddvor : Radovljica 39 : 28 in Duplje : Sava 18 : 24. Danes bodo igrali 14. kolo: ob 18. uri Veterani : uri Veterani : Gumar in Britof : Besnica, ob 17. uri Radovljica : Zabnica, ob 19. uri Storžič : Alples in Sava : Preddvor ter ob 20. uri Krvavec : Duplje. j Kuhar
Namizni tenis
Uspeh Merkurjevih igralk
Kranj, 11. aprila - Na Ptuju je bil turnir najmlajših slovenskih namiznoteniških igralk TOP 10. Druga skupina je igrala na Ptuju in v Kranj sta odšli prvi dve mesti. Na Ptuju je zmagala članica kranjskega Merkurja Alenka Plut, Živa Štrukelj pa je bila druga. Obe sta se uvrstili v prvo skupino.
Organiziran je bil tudi tretji selekcijski turnir najboljših gorenjskih pionirjev. Največ uspeha so imeli igralci kranjskega Merkurja. Zmagal je Klemen Klevišar pred Slavkom Dolharjem, Boštjanom Bernardom in Domnom Pernetom (vsi Merkur). Poljanec iz Škofje Loke je bil peti, sledijo pa igralci Merkurja Sašo Robida, Andrej Tadina in Miha Zdešar. j
dnevi slavja ostali v srcu kot nepozabni, a moram reči, da je prevevala žalost, ko sem videl našo zanemarjeno domovino. Tega ne vidiš nikjer na Švedskem in tudi ne v drugih deželah, ki sem jih prepotoval skupaj z Ingemar jem in trenerjem Noglerjem. Vseh teh petnajst sezon sem bil le delček pohoda Elanovih smuči na svetovni alpski prestol. Bil sem njegov serviser in kontaktiral sem z njim na treningih in tekmah, za smuči pa smo skrbeli skupaj vsi v Elanu. Razvoj gre naprej, prav tako tudi
v avtomobilski industriji. Še dobro mi je v spominu, ko sem imel star avtomobil dacio. Bil je dober, a star avtomobil. Z njim smo se štirje z vso smučarsko kramo voziu od tekme na tekmo. Prevečkrat smo na mokrih, snežnih, blatnih cestah ostali za cesto. A kaj hoče; mo. Storili smo vse, da smo bi" pravočasno na tekmovanjih. » spominu mi je tudi moja obleka, ki sem jo nosil v prvih letih. Ni bila modna. In šele na zimskih olimpijskih igrah leta 1976 v Innsbruc-ku sem oblekel uniformo Švedov. Zaključek v Salemu je bil enkraten. Švedi so me vzeli za svojega' A sedaj mi je lažje pri srcu. Še posebej, ko smo se poslovili kot pravi prijatelji. Z mene ja padla skrb za pripravo naših smuči Stenmarku. Lahko sem le ponosen, da sem v teh letih le nekaj prispeval za razvoj naših smuči. Še posebej to, ker sem bil skoraj šestnajst smučarskih sezon bolj Šved kot Gorenjec in Slovenec«
Tudi Elan se je imenitno oddolžil Ingemarju Stenmarku za uspe; he. Generalni direktor Elana Uros Aljančič mu je izročil Kogojevo skulpturo, stilizirano smučko, najvišje priznanje Elana za posebne tekmovalne dosežke, ki jo je doslej prejel le Bojan Križaj. Ing-Robič pa je smučarski zvezi Švedske izročil tradicionalnega Elano-vega bloškega smučarja.
D. Humer
V Tržiču
Bergantov spominski tek
Tržič, 12. aprila — Priprave na tradicionalno atletsko prireditev v Tržiču, 4. štafetni tek po ulicah Tržiča in 4. Memorialni tek Boruta Berganta, so v zaključni fazi. Organizacijski odbor je opravil še zadnje priprave na to tekmovanje, ki iz leta v leto dobiva večjo veljavo.
Letošnja prireditev bo v torek, 18. aprila, ob 16. uri, ko bodo šle na progo prve štafete pionirjev in za njimi pionirk. Organizatorji so letos to tekmovanje, ki je namenjeno učencem in učenkam rojenim leta 1974 in mlajšim, odprli, tako da lahko nastopijo štafete osnovnih šol in telesnokulturnih organizacij iz vse Gorenjske. Mladinke in mladinci, ki bodo tekli na 1500 oziroma 3000 metrov dolgih progah bodo startali ob 16.30 uri, pravico nastopa pa imajo mladi rojeni med leti 1970 in 1973 od vsepovsod. Ob 17. uri bo start članic in veterank (meja je 30 let) na 5000 metrov dolgi progi, vrhunec in zaključek prireditve po memorialni tek v spomin na tragično preminulega alpinista, himalajca, Boruta Berganta, kjer se bodo ob 17.30 uri člani in veterani (meja je 35 let) pomerili na 10 kilometrov.
Organizatorji so se tudi letos zelo potrudili in pod pokroviteljstvom ČP Glas iz Kranja ter ob pomoči domačih delovnih organizacij in zasebnikov pripravili poleg častnih priznanj za najboljše tudi praktične nagrade. Vsak udeleženec bo sprejel spominsko značko, bo v času tekmovanja nezgodno zavarovan, ob tem, da mu ne bo potrebno plačati štartnine, kar je danes sicer že skoraj prvilo na drugih podobnih prireditvah. Pripravili so tudi poseben pokal za zmagovalca Memorialnega teka in pokal za najhitrejšega Tržičana na najdaljši progi.
Vse tekače in tekačice, ki bi radi tekmovali v Tržiču, obvešča--mo, da se lahko prijavijo pri organizatorju na naslov TKS Tržič, Bračičeva 4 ali po telefonu (64) 50-776 do torka, 18. aprila, do 12. ure.
J. Kikel
Druga zvezna ženska rokometna liga
Kranj nadigral Velenje
Kranj, 11. aprila — Druga zvezna ženska rokometna liga Kranj Duplje: Velenje 24 : 23 (12 :10), dvorana na Planini, gledalcev 350, sodnik« Kern, Strel (oba Koper).
Kranj Duplje: Sonc, Orehar 4, Valant, Bajrovič 1, Kastelic 4, Žontar 3, Jeruc 4, Lenič, Mežek 1, Gradišar 7, Jakšič, Bitenc.
Velenje: Lakič, Jan, Karič 9, Topič 4, Zidar 3, Omerovič 3, Oder, HU' dej 1, Vičar 2, Verzolak, Ikič 1, Kmetic.
Obe ekipi, ki sta v sredini prvenstvene lestvice, sta v pravem derbiju pokazali kvalitetno igro. Za odtenek so bile Kranjčanke boljše in zaslU' ženo so zmagale.
Ze v prvem delu igre je kazalo.da bo boj za zmago trd. Ekipi sta se v prvem delu ves čas menjavali v vodstvu, a na koncu tega dela so bile d°' mačinke le toliko boljše, da so na odmor zasluženo odšle z dvema gol°' ma razlike.
Bolj poletno so nato Kranjčanke začele v drugem delu igre. V šesti minuti drugega dela so vodile s petimi goli prednosti. Izid je bil 18 :13 v korist domačink. Tako prednost so imele vse do dvajsete minute, ko so popustile, naredile nekaj napak, in gostje so se jim prebližale le za gol- ^ Dupljanke so se le zbrale in na koncu so bile lahko vesele zmage, saj s° jo zaslužile.
To soboto Kranj Duplje v dvorani na Planini gosti ekipo Ugled«* Tekma bo ob 20. uri.
D. Hume1
15. stran (^i^ssassosnoiAs
TVSPORED
14. aprila
•00 Video strani ■ 10 TV mozaik ■00 Slovenci v zamejstvu •30 J.A.Lacour: Kajnov nasmeh, francoska nadaljevanka 25 Video strani 20 Video strani •25 Propagandna oddaja ■30 TV dnevnik 1 45 Tednik, ponovitev 35 Slovenci v zamejstvu 10 Propagandna oddaja, Video strani, Spored za otroke in mlade 8.30 Safari, češkoslovaška
nadaljevanka 9 00 Risanka 910 TVokno 914 Naše akcije 9.24 Propagandna oddaja 9.30 TV dnevnik 2 9.55 Vreme
20.05 Podvodna odkritja,
angleška dokumentarna serija
20.55 Propagandna oddaja 21.00 Detektiva iz Miamija,
ameriška nanizanka 21.50 TV dnevnik 3 22.00 Veselo, veselo, ameriški
film
23.30 Video strani
II. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi —
poskusni prenosi 10    Videomeh, ponovitev 19.30 TV dnevnik 19 55 Propagandna oddaja 20.05 Žarišče
20.35 Skupščinska kronika 20.55 Prepusti se, draga,
francoski film 22.30 Kronika MESSA 23.00 London: »World music«, prenos koncerta
TV Zagreb I. progra
8-10 Poročila 8-15 TV koledar 8-25 Oddaja za otroke 900 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli ' 12.35 Poročila |2.45 Prezrli ste — poglejte 15.15 Nočni program, ponovitev 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Oddaja za otroke 18.05 Številke in črke. Kviz 18.25 20 let folklorne skupine
Emona 19.10 Vreme ■915 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Detektiva iz Miamija,
ameriška nanizanka 20.55 Ročk Teatron 89: Haustor 2125 TV dnevnik 3 21.45 Na samem z vsemi, oddaja o kulturi
SOBOTA
15. aprila:
8.00 Video strani 8.10 Otroška matineja:
Radovedni Taček: Jež 8.25 Lonček, kuhaj: Ocvrti lignji 8.30 Vprašanja iz TV klobuka,
kviz
9.30 Pogledi: Slikarji
nadrealisti 10.45 Sozvezdje bele murve,
oddaja TV Beograd 10.20 Naša pesem 11.40 Izbor tedenske
programske tvornosti 11.40 Video strani 13.40 Video strani 13.50 »Tigra« Rockovska nagrada 88 v ZRN, ponovitve I. oddaje 15.05 Videogodba, ponovitev 15.50 Mladina: O odnosu ob
družbenih spremembah in doživljanju lastne mladosti 16.25 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 ZBIS: J. Ribičič: Nana, mala opica, 2. del oddaje za otroke 17.00 Končnica DP v košarki, prenos
18.30 Naš edini svet: Velike in majhne ribe, angleška dokumentarna serija
19.05 Risanka
19.20 TVokno
19.24 Propagandna oddaja
19.30 TV dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Naš utrip
20.15, Propagandna oddaja
20.20 Žrebanje 3x3
20.30 J. Michael: Prevare,
ameriška nadaljevanka
21.20 Propagandna oddaja
2125 Križkraž
22.55 TV dnevnik 3
23.05 Dvojnica, nemški film 0.40 Video strani
_II. program TV Ljubljana
12.25 Jugoslavija, dober dan,
oddaja TV Zagreb 12.55 Predstava za otroke 13.55 Kruševac: DP v nogometu
— Napredek : Dinamo, prenos
15.50 Stockholm: SP v hokeju
— SZ : ZDA, prenos 18.15 Satelitski programi —
Poskusni prenosi 19.30 TV dnevnik 20.00 40 let folklorne skupine
Tine Rožanc, prenos iz
Cankarjevega doma 20.40 Filmske uspešnice
Zaklad Sierra Madre,
poskusni prenosi _I. program TV Zagreb
9.30 TV gledališče:
Platon: Sokratova
obramba in smrt 10.30 Prezrli ste — poglejte 14.30 Bakerjev sokol, ameriški
mladinski film 16.00 Kritična točka 16.45 TV dnevnik 1 17.00 Narodna glasba 17.30 Kiklop, ponovitev TV
nadaljevanke 18.30 Dokumentarna oddaja 19.15 Vreme 19.30 TV dnevnik 2 20.15 Boter I., film 23.15 Nočni program 23.35 TV dnevnik 3 1.30 Poročila
21.30 Včeraj, danes, jutri 21.45 Reportaža z nogometne tekme Vardar: Partizan 22.15 Športni pregled 22.45 Kronika MESS-a _TV Zagreb I. program
NEDELJA
16. aprila:
8.50 TV koledar
9.00 Izobraževalni program
9.15 JVVolker: O dimnikarju
9.15 Video strani; Otroška
matineja 9.25 Živžav
10.10 Safari, češkoslovaška
nadaljevanka 10.40 J. Michael: Prevare,
ponovitev ameriške
nadaljevanke 11.30 Domači ansambli: Prerod
s Ptuja
12.00 Kmetijska oddaja TV
Zagreb 13.00 Zaklad Sierra Madre,
ponovitev ameriškega
filma
14.55 40 let folklorne skupine Tine Rožanc, posnetek 2. dela nastopa iz CD
15.45 Otok ptic — milijonsko mesto v morju, izobraževalna oddaja
16.25 Video strani
16.30 TV dnevnik 1
16.45 Sto let Charlieja Chaplina Večni potepuh, ameriški film
18.15 Opera »Presto«, Leteči
Holandec 18.45 Risanka 18.55 EP, video strani 19.00 TV mernik 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.15 Propagandna oddaja 20.20 Irena Vrkljan: Svila, škarje,
drama TV Zagreb 21.40 Propagandna oddaja 21.45 Zdravo 22.45 Video strani _II. program TV Ljubljana
9.20 9.30 11.00 12.00
12.30 13.00
14 15 16.50
17.25 18.45
19.10 19.30 20.00
21.25 22.50 23.10
Poročila
Otroška matineja Kmetijska oddaja Po brezkončnosti sveta: Azija, izobraževalna oddaja
Izobraževalni program J. Dieti: Visoko sedlo, češkoslovaška nadaljevanka Nedeljsko popoldne Življenje je življenje, reportaža
Najlepša noč, španski film He—man in gospodarji vesolja, risanka TV sreča TV dnevnik
I. Brešan: Nebeške ptice, TV nadaljevanka Vera, brazilski film TV dnevnik Nočni program
01.10 Poročila
10.00 Danes za jutri, oddaja TV
Zagreb 13.00 Športno popoldne 15.00 Končnica v DP v odbojki
(ž), Paloma
Branik : Mladost Monter, posnetek iz Maribora 15.50 Stockholm: SP v hokeju na ledu — ZDA : Švedska, prenos
18.15 Nadaljevanje športnega
popoldneva 19.00 Da ne bi bolelo 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja
PONEDELJEK
_17. aprila:
_TV Zagreb I. program
8.15 Poročila
8.20 TV koledar
8.30 Otroci, pojte z nami,
oddaja za otroke 8.45 Sedmi veter, oddaja za
otroke 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste - poglejte 15.00 Sedmi veter, oddaja za otroke
15.15 Nočni program, ponovitev 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Religije sveta,
izobraževalna oddaja 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Dokumentarna oddaja 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 S. Gnjidič: Poletje v
mestu, TV drama 21.40 Videotilt: Španska glasba 22.25 TV dnevnik 3 22.45 Nočni program 0.45 Poročila
TOREK
18. aprila:
10.00 Video strani 10.10 Utrip 10.25 Zrcalo tedna 10.40 TV mernik 10.55 Da ne bi bolelo 11.15 Oči kritike 11.45 Štirje mušketirji, ameriški film
13.10 Video strani
16.20 Video strani
16.30 TV dnevnik 1
16.45 Utrip
17.00 Zrcalo tedna
17.15 Oči kritike
17.45 Da ne bi bolelo
18.05 Video strani
18.20 Spored za otroke in mlade
18.30 Sozvezdje bele murve,
oddaja TV Beograd 19.05 Risanka 19.15 TVokno
19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 R. Kettner— R. Engel: Pet
nas je, nemška drama 21.30 Propagandna oddaja 21.40 Osmi dan 22.20 TV dnevnik 3 22.30 Glasbeni večer
23.25 Video strani
_II. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi-poskusni prenosi
17.45 Po brezkončnosti sveta: Afrika, izobraževalna oddaja TV Zagreb
18.15 Svet športa
19.30 TV dnevnik 2
19.55 Propagandna oddaja
20.05 Žarišče
20.35 Po sledeh napredka
21.05 Videogodba
21.50 Svet na zaslonu
10.00 10.10 10.10 10.10 10.35 10.50 11.15 16.20 16.30 16.45
17.50
17.55 18.00 19.05 19.15 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05
21.00 21.05 21.50 22.00 22.45
22.45
Video strani TV mozaik Šolska TV Otrok in šola Naredimo terarij Angleščina, 7. lekcija Video strani Video strani TV dnevnik 1 TV Mozaik, šolska TV, ponovitev
Video strani, Spored za otroke in mlade Spored za otroke in mlade Periskop: Gasilci Risanka TV okno Dobro je vedeti Propagandna oddaja TV dnevnik 2 Vreme
Propagandna oddaja B. Tavlor Bradford: Naslednica, angleška nadaljevanka Propagandna oddaja Dinar
TV dnevnik 3 Ropot
Končnica DP v košarki, posnetek iz Splita Video strani II. program TV Ljubljana
8.30 Oddaja za otroke
9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste — poglejte 16.45 Pogovor o jeziku,
izobraževalna oddaja 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Mali svet, oddaja za otroke
18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Znanost in mi 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Žrebanje lota 20.05 Gideonov glas, ameriški film
21.50 TV dnevnik 3
22.10 V velikem planu, kontaktni
magazin 23.40 Poročila 23.45 Satelitski program
SREDA
19. aprila:
15.50 Stockholm: SP v hokeju na ledu — SZ : Finska, prenos
18.15 Satelitski programi —
poskusni prenosi 19.00 Naša pesem 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Žrebanje lota 20.05 Žarišče 20.35 Umetniški večer _TV Zagreb I. program
8.15 Poročila 8.20 TV koledar
10.00 Video strani
10.10 TV mozaik
10.50 Svet na zaslonu
11.30 Video strani
16.20 Video strani
16.30 TV dnevnik 1
16.45 TV mozaik
17.25 Svet na zaslonu
18.10 Video strani
18.30 Spored za otroke in mlade
18.30 ZBIS. J. Ribičič: Nana,
mala opica 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna
Inocencia, brazilski film 21.55 Propagandna oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.10 Svet poroča 23.05 Video strani _II. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi-
poskusni prenosi 18.30 Regionalni programi TV
Ljubljana - studio Maribor 19.00 Večni mir, dokumentarna
oddaja 19.30 TV dnevnik 20.05 Žarišče, aktualna oddaja 20.30 Športna sreda _TV Zagreb I. program
8.20 Poročila
8.25 TV koledar
8.30 Super babica, angleška nadaljevanka za otroke
9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste - poglejte 15.40 Sokolov greben, ameriška
nadaljevanka 16.25 Številke in črke, kviz 16.45 Zaščita okolja. Zenica,
izobraževalna oddaja 17.15 TV dnevnik 1
17.30 Super babica, angl. nad.
za otroke 17.55 Svečana akademija ob 70
letnici KPJ 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Protiudarec, avstralski
film
21.30 TV dnevnik 3
21.50 60 let radia Beograd,
dokumentarna oddaja 22 40 Nočni program 0.40 Poročila
ČETRTEK
20. aprila:
10.00 Video strani 10.10 TV mozaik:
Šolska TV 11.05 Po sledeh napredka 11.35 Video strani 16.20 Video strani, propagandna
oddaja 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Šolska TV 16.45 Kiparske tehnike 17.15 Arhitektura slovenskih
pokrajin 17.40 Po sledeh napredka 18.10 Propagandna oddaja,
video strani 18.15 Spored za otroke in mlade 18.15 Slovenski ljudski plesi 18.40 Otroci glasbe, ameriška
zabavnoglasbena oddaja 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 J. A. Lacour. Kajnov
nasmeh, francoska
nadaljevanka 20.55 Propagandna oddaja 21.05 Tednik 21.55 TV dnevnik 3 22.05 Retrospektiva
jugoslovanskega filma
V žrelu življenja 23.40 Video strani _H. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi-
poskusni prenosi 18.00 Beograjski TV program 19.00 Čas, ki živi 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Žarišče, aktualna oddaja 20.35 Operni zbori 20.55 Alpe Jadran 21.25 Oči kritike 21.55 Satelitski programi-
poskusni prenosi _TV Zagreb I. program
17.05 TV dnevnik 1 17.30 TV igra za otroke 18.00 Številke in črke, kviz 18.20 Zakonska pravila,
ameriška nadaljevanka 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Črno na belem, politični
magazin 21.05 Opolnoči, zabavna oddaja 22.05 TV dnevnik 3_
KINO
__KRANJ CENTER
aprila: amer. glasb, film U2 -VELIKI ROČK KONCERT ob 16 ln 18. uri, amer. trda erotika JACK IN JILL ob 20. uri 15. apri 11 amer. komedija BABY BOOM °D 16. in 18. uri, amer. glasi:, film u2 VELIKI ROČK KONCERT ob j[0. uri, amer. trda erotika VOYA-ER ob 22. uri 16. aprila slov. m'ad. film ČISTO PRAVI GUSAR °b 10. uri, amer. glasb, film U2 -VELIKI ROČK KONCERT ob 15. m. amer. komedija BABY BOOM ob 17. in 19. uri, amer. komedija TRIJE MOŠKI IN DOJENČEK ob 21. uri 17. april amer. komedija BABY BOOM ob J6-. 18. in 20. uri, 18. aprila amer. ■^medija BABY BOOM ov 16., '8- in 20. uri 19. aprilaamer. komedija BABY BOOM ob 16. uri, amer tele-komedija TV DNEV-N|K ob 18. in 20.15 uri 20. aprila l§J*r. komedija VOHUNA, KA-*OR MIDVA ob 16. uri, FILMSKO GLEDALIŠČE: amer policij, mnller PRESIDIO ob 17.45 in 20. uri
—__KRANJ STORŽIĆ £*■ aprilaamer. krim. film KOKAIN NE ODPUŠČA ob 16., 18.
DIO ob 20. uri, 20. aprila amer. krim. film KOKAIN NE ODPUŠČA ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika VOYAER ob 20. uri,
DOM KAMNIK
14. aprila sloven. film KAVARNA ASTORIA ob 8. uri, franc. erot. film NEMORALNE ZGODBE ob 20. uri, 15. aprila amer. pust. film ZAKLAD CARJA SALOMONA II. ob 17. in 19. uri, premiera barv. srhljivke USODNA SILA ob 21. uri 16. aprila amer. pust. film ZAKLAD CARJA SALOMONA II ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika VOYAER ob 21 uri, 17. aprila amer. policij thriller PRESIDIO ob 17.45 in 20 uri, 18. aprila franc. erot. film NEMORALNE ZGODBE ob 18. in 20. uri, 19. aprila NI KINOPREDSTAV! 20. aprila amer. pust. film ALLIENS OSMI POTNIK ob 18. uri, amer trda erotika JACK IN JILL 11 ob 20.15 uri
TRŽIČ
20
Ufi 15. aprila amer. krim. film
KOKAIN NE ODPUŠČA ob 16. ° uri, amer. trda erotika JACK ,N JILL 2 ob 20. uri 16. aprila ital. pestem film VRNITEV MOŽA JRINITA ob 14. uri, amer. krim. ylm KOKAIN NE ODPUŠČA ob i a 'n uri' amer. trda erotika JACK IN JILL 2 obn 20.uri, 17. •Pnla DANES ZAPRTO! 18. apri laangl. vojni film POUA SMRTI 9b 17. in 19.30 uri, ital. western PBl VRNITEV MOŽA TRI NIT A ob 16.. 18. in 20. uri 20. aprila amer. srhljivka MAŠČEVANJE V UL|CI BRESTOV ob 16. uri, ?mer. komedija TV DNEVNIK ob 18 m 20.15 uri
-----ŽELEZAR_
aprila amer. policij, thriller PRESIDIO ob 16. in 18. uri, amer. '•"da erotika VOYAER ob 20. uri 15- aprila amer. policij, thriller [RESIDIO ob 16. in 18. uri, amer. ^medija TRIJE MOŠKI IN DOJENČEK ob 20. uri, 16. aprila »mer. policij, thriller PRESIDIO ob 16. in 20.15 uri, amer. akcij P« ALLIENS - OSMI POTNIK °b 18. uri 17. aprila amer. tele-fomedija TV DNEVNIK ob 16. in 'B-15 uri, amer. trda erotika VO-TAER ob 20.15 uri, 18. aprila amer. tele-komedija TV DNEV-2IK ob 16. in 18.15 uri, amer. tr-52 erotika VOYAER ob 20.15 uri, 3- aprila amer. krim film KOKA-,N. NE ODPUŠČA ob 16. in 18. •^Jjmer^policij thriller PRESI-
14. april angl. vojni film POLJA" SMRTI ob 18. uri, amer. trda erotika SEKS MED DELOVNIM ČASOM ob 20.15 uri, 15. aprila amer. tele-komedija TV DNEVNIK ob 17. in 19.15 uri, amer. trda erotika SEKS MED DELOVNIM ČASOM ob 21.30 uri, 16. aprila slov. mladinski film POLETJE V ŠKOLJIKI 2 ob 17. uri, amer. tele-komedija TV DNEVNIK ob 19. uri, amer. trda erotika SEKS MED DELOVNIM ČASOM ob 21.15 uri, 17. aprila amer. pust. film ALLIENS OSMI POTNIK II ob 17.45 in 20. uri 18. aprila amer. thriller SMRT V AVTO KINU ob 18. uri, amer. thriller PRESIDIO ob 20 uri 19. aprila NI KINOPREDSTAV! 20. aprila amer. glasb, film U2 - VELIKI ROČK KONCERT ob 18. in 20. uri
KRANJSKA GORA_
MEDVODE
15. aprila amgl. vojni film POLJA SMRTI ob 20. uri 16. aprila amer. glas. film MOONVVALKER ob 17. uri
DOVJE
16. aprila amer. akcij, film
MO ŽIVEGA ALI MRTVEGA ob
19. uri
RADOVUICA
14. aprila amer. film ČUDEŽ V OSMI ULICI ob 20. uri 15. aprila franc. risani film ASTERIX PROTI CEZARJA ob 18. uri, amer. film MODERNA DEKLETA ob 20. uri 16. aprila franc. ris. film ASTERIX PROTI CEZARJA ob 16. uri, amer film KAČA IN MAVRICA ob 20. uri 17. aprila amer. film MODERNA DEKLETA ob 20. uri 18. aprila amer. film KAČA IN MAVRICA ob 20. uri 19. aprila amer. film MODERNA DEKLETA ob 20. uri 20. aprila amer. film ŠEFOVA ŽENA ob 20. uri
KINO BLED
14. aprila amer. komendija TRIJE MOŠKI IN DOJENČEK ob 17.
in 20. uri
KOMENDA
14. aprila amer. komedija BABY BOOM ob 20. uri 19. aprila amer. trda erotika JACK IN JILL 2 ob 20. uri
ĆEŠNJICA
14. aprila amer. glasb, film MOONVVALKER ob 20. uri
LAZE
14. aprila amer. pust. film ZAKLAD CARJA SALOMONA II. ob 19. uri
DUPLICA
15. aprila amer. komedija ŽEN-SKAR ob 20. uri 16. aprila amer. srhljivka USODNA SILA ob 18. in 20 uri 19. aprila amer. akcij, film KOMANDOS LEOPARD ob 20 uri 20. aprila amer. komedija TRIJE MOŠKI IN DOJENČEK ob 20. uri
14. aprila amer. grozljivka SMRT PO SMRTI ob 20uri 15. aprila amer. film VOJNA AKADEMIJA ob 18. in 20.uri 16. aprila amer krim. film GROM» NA KOLESIH ob 18. uri, amer. grozljivka SMRT PO SMRTI ob 20. uri 17. aprila amer film. ČUDEŽ V OSMI ULICI ob 20. uri 18. aprila amer. film ČUDEŽ V OSMI ULICI ob 20. uri 19. aprila amer. film KAČA IN MAVRICA ob 20. uri 20. aprila amer. film MODERNA DEKLETA ob 20. uri
BOHINJSKA BISTRICA amer.   grozljivka   SMRT PO SMRTI ob 20. uri 16. aprila
amer. film VOJNA AKADEMIJA ob 18. in 20. uri 20. aprila amer. film KAČA IN MAVRICA ob 20.uri
ŠKOFJA LOKA
14. aprila amer. film KAKŠNA ZMEŠNJAVA ob 18. in 20. uri 15. aprila amer. film POLICIJSKA AKADEMIJA ob 18. in 20. uri 16. aprila POLICIJSKA AKADEMIJA ob 18. in 20.uri 18. aprila LJUBKE SORODNICE ob 20. uri 19. aprila LJUBKE SORODNICE ob 18. in 20. uri 20. aprila CYBORG ob 20. uri
ŽELEZNIKI
14. aprila POLICIJSKA AKADEMIJA II ob 18. in 20uri 15. aprila LUTKE IZ SAN TROPEZA ob 20. uri16. aprila KAKŠNA ZMEŠNJAVA ob 19. uri19. aprila SKRIVNOST POZABLJENE LEGENDE ob 20. uri
POLJANE
14. aprila LUTKE IZ SAN TROPE ZA ob 20. uri 16. aprila AMERI ŠKA BAJKA ob 16. uri, SKRIVNOST POZABLJENE LEGENDE ob 18. uri 18. aprila CYBORG ob 20.uri
kovinOtehna
BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE
2 0%
CENEJE
ob nakupu z gotovino!
PRALNI STROJI • HLADILNIKI • ZAMRZOVALNE SKRINJE • ŠTEDILNIKI • BARVNI TELEVIZORJI
Možnost nakupa na obroke ali čeke.
..............
(M3@S&JJ©C&IGLAS 16. STRAN
RAZVEDRILO,
Petek, 14. aprila 1989
ALPSKI VEČER 1989
Predprodaja vstopnic za letošnji Alpski večer bo od danes, petka, 14. aprila, v poslovalnici Kompasa na Bledu in prodajalni Maja v Zgornjih Gorjah.
Alpski kvintet v sodelovanju s Turistično poslovno skupnostjo in Turističnim društvom Bled prireja zabavno glasbeno prireditev Alpski večer - Bled 89, ki bo 6. maja ob 20. uri v športni dvorani na Bledu. Prireditev bo v celoti posnela TV Ljubljana in predvajala več oddaj v poletnih mesecih.
Na prireditvi bo sodelovalo deset priznanih ansamblov narodno zabavne glasbe in gostitelj, Alpski kvintet. Sodelovali bodo še: Slovenski oktet, Godba na pihala z Gorij, Moped Show, Sašo Hribar, Mojca Blažej - Cirej in Vinko Šimek. Tudi letos za vas, bralci, pripravljamo nagradno igro. V prejšnji številki smo vas spraševali, kdo je organizator Alpskega večera na Bledu in dobili okoli 300 pravilnih odgovorov. Velik odziv kaže, da bo tudi letos športna dvorana na Bledu polna.
Med številnimi kuponi smo izžrebali dva, ki bosta po pošti prejela po dve vstopnici za Alpski večer. Danica Gašperlin, Predoslje 43, Kranj in Branka Eržen iz Žirovskega vrha 68, pošta Žiri sta pravilno odgovorili da je organizator vsakoletnega Alpskega večera Alpski kvintet. Čestitamo!
	KUPON
	
Tokrat vas sprašujemo: Naštejte vsaj tri skladbe Alpskega kvinteta. Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite na Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno igro). Odgovore pričakujemo do srede, 19. aprila. Spet bomo izžrebali dva nagrajenca, ki bosta prejela po dve vstopnici za Alpski večer.
Alpski kvintet bo v soboto zvečer nastopil v Kamniku. Začetek koncerta bo ob 20. uri.
/O   ljubljanska banka
GORENJC FORMU
STE ŽE OPAZILI NOVOST, KI VAM JO PONUJAMO S PISMOM ZAUPANJA ?
POŠILJANJE ČEKOVNIH BLANKETOV PO POŠTI!
Na vseh bančnih okencih, kjer izdajamo čekovne blankete, dobite ovojnico, v katero vložite pismo zaupanja z vpisanimi podatki in jo brez znamke vrzite v najbližji nabiralnik.
V nekaj dneh boste čekovne blankete prejeli po pošti na dom.
Edini pogoj je poslovanje v skladu s pogodbo o ustanovitvi tekočega računa.
Temeljna banka Gorenjske
KAJ SO PISALE NOVICE LETA 1854
Šola na Dovjem
Iz Dovjega na Gorenjskem. Ker se v več krajih nove šole napra-vljajo, namen nekoliko od naše povedati, ki se je tudi še le preteklo jesen ustanovila in začel se je po navadi uk o vsih svetih. Res! Pravo veselje je bilo videti, ko se je koj pervi dan okoli sto otrok v šolo zapisati dalo in komaj je bilo 14 dni, jih je bilo 123 v vsakdanji šoli, namreč: 68 fantov in 55 dekličev. Res, lepo število učencev, ki pričuje, da je dosti starišev za poduk svojih otrok skerbnih; čast in hvala jim! Ali pa imate tudi učilnico za toliko otrok - bi utegnil kdo vprašati. Dobro bi bilo, ako bi jo imeli. Ljudje so pred voz kupili kakor konja. Za učitelja smo skerbeli, na sobo pa, kjer bo učil, nismo mislili.
Miloš Likar
CVEK
Pivo - vzrok za visok krvni pritisk
Zahodni Nemci so strastni pi/ci piva. Zato tudi tako zelo obolevajo za visokim krvnim pritiskom. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi se vsaj pol milijona pacientov pozdravilo, če bi nehali piti pivo. Brezuspešno prepričujejo svoje sodržavljane, da je liter piva dnevno preveč in da znatno povečuje krvni pritisk. Za vsenarodno zdravje je tudi zastrašujoč podatek, da kar 40 odstotkov vseh kalorij zahodni Nemci konzumirajo z - uživanjem masti. To, da Nemci dolgo živijo, pripisujejo izključno zelo močni telesni vzdržljivosti naroda, nikakor pa ne zdravemu načinu življenja.
Američani verujejo v raj
Po neki anketi so Američani trdno prepričani, da bodo po smrti prišli v raj. Celo 77 odstotkov Američanov je odgovorilo, da bodo po smrti prišli v nebesa, kjer pričakujejo predvsem mir. Samo 58 odstotkov vprašanih je
odgovorilo, da jih čaka pekel. Številni mislijo, da bo v raju zabavno, 32 odstotkov pa pričakuje, da bodo imeli v nebesih ista leta kot v času smrti.
Rushdie na plastični operaciji
Odkar je iranski imam Ho-meini obsodil na smrt književnika Salmana Rushdieja, je njegov portret obšel ves svet. Tako imajo plačani morilci lahko delo. Ko so ga obsodili, se je književnik po nasvetu policije skril v ilegalo, vendar je zdaj policija izjavila, da ga nikakor ne more več ščititi. Domnevajo, da je zdaj v Švici, na neki kliniki, kjer čaka na plastično operacijo.
Po ocenah strokovnjakov bi mu sodobna medicina lahko popolnoma spremenila izgled, tako da ga nihče več ne bi mogel prepoznati. V treh mesecih bi lahko dobil nove lase, izgubil značilne gube okoli ust, majhen nos, namesto debelih tanke ustnice in svetlejšo polt. Če dodamo še novo identiteto, ima vendarle nekaj priložnosti, da ostane živ.
GLASBENA LESTVICA RADIA ZIRI _
Lestvico lahko poslušate v sredo, 19. aprila, od 16. do 18. ure. Ob 18. uri bodo v studiu Radia Žiri gostje - fantje popularne skupine Pop design.
Domača lestvica
1. Don Juan - Rdeča roža
2. Novi fosili - Sedam dugih godina
3. Simona Weiss - Padla je zadnja solza
4. Neda Ukraden - Adijo ljubavi
5. Marijan Smode - Ko sem gledal tvoje solzne oči
6. Mlada pot - Oprosti, bil sem mlad
7. Pop design - Ljubim te
8. Bojan Rakovec - Justina
9. Big ben - Hvala ti, mama
10. Veter - Bela nevesta Novi predlog
Jasna Zlokič - Sve ove duge godine
Tuja lestvica
1. Koto - Smokie mix
2. Marc Almond and Gene Pitnev - Somethings gotten hold of my heart
3. Julio Iglesias - Love is on our side again
4. U2 - Desire
5. Kylie Minoque - Got to be certain
6. Kim Wilde - Never trust a stranger
7. Bross - When will I be famous
8. Patrick Swayze - She's like the Wind
9. Santa and Claus - Christmas dance
10. Boby McFerrin - Don't worry, be happy Novi predlog: Yazz - The only way is up
Lestvico ureja Nataša Bešter
Domača pesem.
Tuja pesem..........
Moj naslov............
Dahnili so da:
V škofji Loki: Irma Frelih in Andrej Tancek iz Podlubnika; Anica Tavčar in Tomaž Mohorič iz Železnikov; Marija Kumer
in Pavel Košir iz Gorenje vasi; Petra Boinar in Tomaž Žakelj
iz Podgore; Sonja Mesec in Vinko Bregant iz Lenarta.
Čestitamo!
Glasovnico izrežite in jo na dopisnici v šestih dneh pošljite na naslov Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Novo ploščo in plakat s podpisom Simone Weiss prejme Stanko Frelih, Gradnikova 85, Radovljica. Čestitamo! Glasovalce čakajo lepe nagrade. Za naslednje žrebanje poklanja nagrado Kozmetični salon Barbara iz Škofje Loke. Pohitite s kupončki!
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev prejšnie križanke: vodoravno: premaz, Romana, ekarit, sa, ali, Levstik, far, ton, SG, okar, Jean, tirada, dekadent, odmereke, brana, nimb, Ogino, oa, skakač, no, al, RTV, hr, Aram, rora, Niro, os, gnu, čin, Italijan, Roidis, cinabarit, kačica, asa. očala, as, JAT.
Naša Klavdiia je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada Marija Novak, Aljaževa 15, Jesenice; 2. nagrada Stane Kepis, Pš. Polica 16, Cerklje m tri tretje nagra-de: Tat|ana Božnar, Šolska 6, Škofja Loka, Marjan Mihelčič, Val|avčeva 12, Kranj in Klara Drekonia, Preddvor 45. Za današnjo križanko razpisujemo naslednie nagrade:
1. nagrada: 100.000 dinarjev
2. nagrada: 50.000 dinarjev
Tri tretje nagrade po 30.000 dinanev. Rešitve pošIjite do srede, 19. aprila, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
OBREDNA OBLEKA
OKRASNI KAMEN Z IZREZANO PODOBO
FILMSKA IGRALKA KOLESAR
OCVIRK ANTON
AVTOR KRIŽANKE R N0Ć
KAMRA. SOBICA
DEL DNEVA
MONGOLSKI POGLAVAR
GL. MESTO JAPONSKE
GLAVNI ŠTEVNIK
NOČNA PTICA
SKUPEK NAPRAV, APARATOV
RAZLIČICA
GL. MESTO AFR DRŽAVE TOGO
MAJHNO TNALO
ZDRAVILNA RASTLINA
TUJE MOŠ. IME
POGORJE V FRAN CIJI IN BELGIJI
TITAN
SL PISEC KNJIG 0 OKRASNIH RASTLINAH
ČLAN JE ZUITSKE BRATOV ŠĆINE
TROPSKA PAPIGA
LUKAV IZRAELU
ELEKTR0 MOTORJA
USTVAR JALEC
ANTON AŠKERC
AM FILM. IGRALKA (MARY|
POLDNEVNIK
M0ST0VŽ, TIN
PLEME, RASA
BIVALIŠČE UMRLIH
ŠVEDSKI DRŽAVNIK ITAGEI
GORA V JULIJCIH
PRODAJA LECAPNA
GREGOR RAVHEKAR
NIZO ZEMSKO MESTO
EMIL ADAMIČ
MILANSKI NOGOMET NI KLUB
BRAZILSKA ZVEZNA DRŽAVA
GIBUI VI PRI KUUĆEK. SPOJKA
VERGIL0V
EP0 BLODNJAH
ENEJA
LISTA, SPISEK
EVROPSKO GORSTVO
FILOZOFI IZELEE
OPERNI SPEV
MESTO V FRANCIJI
HRV FILM IGRALKA ILIN
JOHN TRAVOLTA
SRBSKO MOŠ IME
DALMAT ŽEN. IME
REKA V JUŽNI AFRIKI
ANDREJ NOVAK
REKA V FRANCIJI
JANEZ ALBREHT
SREDIŠČE VRTENJA
IVO ANDRIČ
NEPflETE KL0STIN NE PRIHODNOST
RUS. SKLADATELJ HAČA TURJAN
IT MESTO ZNANO PO PENEČIH VINIH
L
ureja DARINKA
SEDEJ
17. stran (immmmmoiLAS
28. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva
Zanimiv za vsakogar in strokoven
S prireditvijo, o kateri že zaporedna številka potrjuje lepo tradicijo, se danes (14. aprila) v Savskem logu v Kranju odpirajo vrata letošnjih sejemskih in drugih prireditev Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem. 28. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva, strokovno specializirano, vendar kot napovedujejo, v tem programu celovito prireditev, bo ob 10. uri dopoldne odprl sekretar Združenja kmetijske in prehrambene industrije Jugoslavije dr. Branko Jovanović. Prireditev, za katero so v začetku tedna na novinarski konferenci napovedali, da bo po strokovni plati, kar zadeva gozdarstvo in kmetijstvo, zanimiva za vsakogar (tudi zaradi delne predstavitve izdelkov široke potrošnje), letos pa še toliko bolj. ker naj bi se na njej že odrazile tudi usmeritve tržnega delovanja, bo sicer za tri dni krajša, kot Prejšnja leta. Trajala bo do 20. aprila. Vendar pa program v sedmih dneh v primerjavi z lanskim in Prejšnjimi ne bo prav nič siromašnejši. Nasprotno, po izjavi sekretarja Poslovne skupnosti živilske industrije Slovenije Marjana Žumra, naj bi bil letošnji sejem strokovno veliko bolj usmerjen kot prejšnja leta.
Sicer pa bo glede številčnosti razstavljalcev in zasedbe razstavnega prostora za Gorenjsko in za pričakovane številne obiskovalce iz raznih krajev Slovenje in tudi Jugoslavije ter zamejstva najbrž to velika in predvsem tudi zanimiva prireditev. Okrog 700 razstavljalcev na 30 tisoč kvadratnih metrih vseh (in °d tega 7.500 kvadratnih metrih Pokritih) razstavnih površin bo, kot je bilo poudarjeno, po načelu delovanja trga, predstavilo prehrambene izdelke, kmetijsko mehanizacijo, gozdarski program, lovstvo, obdelavo lesa, izdelke široke potrošnje, domače obrti in podobno. Med vsemi (neposrednimi in posrednimi) razstavljalci jih je skoraj 80 iz tujine in med njimi največ iz sosednje Avstrije in Italije. Glede tovrstnih razstavljalcev si je prireditelj prizadeval, da bi razstavljene izdelke lahko tudi prodajali, vendar bo to tokrat moč šele po končanem sejmu.
Med napovedanimi novostmi, kar zadeva izdelke posameznih Področij, velja opozoriti v gozdarski dejavnosti na gozdarske vitle, nakladalce (tuje firme), zgibni traktor, gozdarska žičnica, ročna dvigalka in avtomatski bremenski voziček (vse Lesna). Kar pa zadeva kmetijstvo, bo novosti iz programa predstavil S*? Šempeter, Alpetour DO 9reina, nekateri znani zahodno ln vzhodnoevropski proizvajalci Pa različno mehanizacijo in traktorje. Predstavljeni bo tudi zeleni program Gorenja in ru-fneni program IMT. Alfa Laval in Miele pa sodelujeta z molznici  napravami. Organizacijski
odbor je vključil v sejem tudi program za vrtičkarje s prodajo literature, sadik, semen... Kar dobršen del razstavljenih programov oziroma izdelkov bo seveda naprodaj, za hitro finančno poslovanje pri nakupih pa bo tokrat na sejmu skrbela danes, jutri in v nedeljo ter v sredo in v četrtek Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske.
Široko strokovno celovitost letošnjega 28. mednarodnega sejma gozdarstva in kmetijstva pa naj bi zaokrožil tudi spremljajoči program z različnimi strokovnimi in hkrati zanimivimi razstavami. Kar zadeva tako imenovani spremljajoči program vsekakor izstopa tokrat KŽK Gorenjske, ki bo v ponedeljek v okviru svojega dneva in predavanja o sredstvih za varstvo rastlin s strokovnim posvetovanjem ob 10. uri nekako simbolično, če tako rečemo, tudi proslavil 25-letnico semenarje-nja s semenskim krompirjem. Selekcijski in semenarski razvoj na tem področju, ki je KŽK v 25 letih veljal, kot je povedal Tone Roblek, kar okroglih 100 milijonov nemških mark, bo prikazan tudi na posebni razstavi.
Mesna industrija Primorske pripravlja v torek v okviru svojega poslovnega dne predstavitev svojih novih izdelkov, enako pa tudi SIP Šempeter. V okviru dneva lovcev bo že jutri (sobota) predavanje o preprečevanju poškodb od divjadi v kmetijstvu in gozdarstvu, na sejmu pa bo tudi posebna lovska razstava. Prireditelj je jutri in v nedeljo omogočil na sejmu tudi prodajo rabljene kmetijske in gozdarske me-
hanizacije. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske se v program spremljajočih prireditev vključuje s posvetom o vzreji plemenskih telic, ki bo v sredo, 19. aprila. Zadnji dan sejma, 20. aprila, pa bo dan gozdarjev. V okviru Zadružne zveze Slovenije pa bo tudi predavanje o kmečkem turizmu. In nenazadnje naj bi k celovitosti letošnje sejemske prireditve, ki je glede nekaterih področij (gozdarstvo) edinstvena v Jugoslaviji, prispevala tudi seja izvršilnega odbora in skupščine Splošnega združenja kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije, včeraj (četrtek) je že bila seja izvršilnega odbora Združene kmetijske in prehrambene industrije Jugoslavije, v ponedeljek pa bo seja izvršilnega odbora Splošnega združenja živilske industrije Slovenije. Poleg že omenjenih razstav pa bodo na sejmu še Ekološka razstava o varstvu gozdov, o tem kako opremiti bivalni prostor za kmečki turizem, čebelarska razstava in razstava prehrambenih izdelkov proizvajalcev združenih v Poslovni skupnosti živilske industrije Slovenije.
Da gre tokrat za strokovno in v tem okviru čimbolj celovito prireditev, napoveduje tudi izjava sekretarja Splošnega združenja kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije Jožeta Kavčiča, ki je poudaril, da so si letos prizadevali ta sejem čimbolj razširiti v jugoslovanski prostor, saj tovrstnih sejmov v Jugoslaviji ni veliko.
A. Žalar
Združena lesna industrija Tržič po
Obiščite nas na MEDNARODNEM SEJMU GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V KRANJU
• na skupnem razstavnem prostoru ALPLES - ZLIT
• na posebni razstavi »Kako opremiti bivalni prostor za kmečki turizem«, kjer vam bo 17. in 18. aprila naša arhitektka nudila strokovne nasvete
UGODNOSTI PRI NAKUPU POHIŠTVA ZLIT:
• brezobrestno obročno plačevanje
• 20 % popust pri gotovinskem plačilu
• brezplačna dostava do doma
Obiščite tudi naš SALON POHIŠTVA na DETELJICI pri Tržiču!
28 SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA
V KRANJU OD 14. DO 20. APRILA
četrtek, 13. 4.
— Seja izvršnega odbora Združenja kmetijske in prehrambene industrije Jugoslavije
otvoritvena dvorana — ob 10. uri
sobota, 15. 4.
DAN LOVCEV
— predavanje: Preprečevanje
poškodb od divjadi v kmetijstvu in gozdarstvu Lovska zveza Slovenije otvoritvena dvorana — ob 10. uri
— Srečanje zadružnikov Gorenjske in Dolenjske
ob 13. uri
sobota, nedelja, 15. in 16. 4.
PRODAJA RABLJENE KMETIJSKE IN GOZDARSKE MEHANIZACIJE na posebnem sejemskem prostoru
torek, 18. 4.
DAN MIP - MESNE INDUSTRIJE PRIMORSKE
— predstavitev novih izdelkov, degustacije
od 09. ure dalje na paviljonu MIP
— predstavitev novosti
v proizvodnji SIP Šempeter otvoritvena dvorana — ob 11. uri, nato razstavni prostor SIP
sreda, 19. 4.
—vzreja plemenskih telic
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske
otvoritvena dvorana — ob 09. uri
četrtek, 20. 4.
DAN GOZDARJEV
— predavanje o kmečkem turizmu
Zadružna zveza Slovenije otvoritvena dvorana — ob 09. url
ponedeljek, 17. 4.
DAN KŽK GORENJSKE
— predavanje: Sredstva za varstvo
rastlin Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske otvoritvena dvorana — ob 08. uri
— strokovno predavanje o selekcij in semenarstvu krompirja
otvoritvena dvorana — ob 10. uri
— predstavitve in degustacije izdelkov KŽK Gorenjske
od 09. ure dalje na paviljonu KŽK GORENJSKE
NOVO NA RAZSTAVIŠČU V KRANJU vsako nedeljo SEJEM RABLJENIH MOTORNIH VOZIL IN MEHANIZACIJE od 07. do 13. ure
RAZSTAVE:
- Razstava KŽK Gorenjske 25 let semenarjenja s semenskim krompirjem v KŽK Gorenjske in v SR Sloveniji vhodna avla
— Lovska razstava hala »A« 9
— Ekološka razstava o varstvu gozdov
hala »A«
— Kako opremiti bivalni prostor za kmečki turizem
večnamenska dvorana
— čebelarska razstava večnamenska dvorana
— Razstava prehrambenih izdelkov proizvajalcev združenih v Poslovni skupnosti živilske industrije Slovenije
večnamenska dvorana
SOZD
industriaimport
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA ZUNANJO TRGOVINO TITOGRAD, n.s.o. DELOVNA ENOTA LJUBLJANA, 61000 LJUBLJANA, Gosposvetska 13/1
	Rabland
	machines belgium
BELGIJA
kombinirani mizarski stroj ROBLAND K 31 širina skobljanja 31 cm, 5 operacij
kombinirani mizarski stroj ROBLAND X 260 širina skobljanja 26 cm 5 operacij
NOVO NA NAŠEM TRŽIŠČU!
DRUCKLUFT
ZR Nemčija
KOMPRESORJI IN PRIPADAJOČA ORODJA:
— za mizarje
— za mehanike
— za ličarje
— za pleskarje
— za kleparje
— za bobi
Samo najboljše je dovolj dobro za vas DOBAVA TAKOJ
Nadomestni deli in servis zagotovljeni v konsignacijskem skladišču VRHNIKA, Kolodvorska 8
Informacije: INDUSTRIAIMPORT, Gosposvetska 13, Ljubljana, telefon 061/314-752
Veseli bomo vašega obiska na mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva od 14. do 20.
aprila 1989 v Kranju.
C CREinfl
PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE
Na mednarodnem sejmu gozdarsva in kmetijstva v Kranju od 14. do 20.
aprila se vam predstavljamo
s svojim proizvodnim programom:
Cisterne od 1.000 do 10.000 litrov za vse namene ali po želji kupca (kmetijske, gozdarske, gasilske, za gorivo itd.), vseh vrst trosilcev umetnih gnojil narejeni v kooperaciji s holandsko firmo VICON, stroji za odvzem travnate in koruzne silaže, standardne kosilnice ali z gnetilcem (primerne za kombinate), transportni platoji, električni ali traktorski mešalci
gnojevke.
Vse informacije dobite pri prodajalcih kmetijske mehanizacije, na našem razstavnem prostoru ali v prodaji CREINE, tel.: (064) 28-161.
GORENJSKA ~° A KMETIJSKA SLOGA ZADRUGA Kranj
Vabimo vas, da obiščete naš razstavni prostor na 28. mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju od 14. do 20. aprila 1989
PRODAJNI PROGRAM
1
22-026
t
Traktorji
- TORPEDO (od 33 do 55 kW oziroma od 45 do 75 KM)
- URSUS C255, C360, C904
- ZETOR (od 37 do 55kW) -SAME
Domači program kmetijske mehanizacije
— program CREINA (cisterne, mešalci za gnojevko, trosilci mineralnih gnojil)
— program TEHNOSTROJ (trosilci hlevskega gnoja, kiper prikolice) -program SIP Šempeter (linija za spravilo sena in silaže ter program PO-
TINGER)
— program FECRO (molzna oprema in hladilni bazeni)
— hlevska oprema
— varnostne kabine in loki
— škropilnice RAU, KŽK
— puhalniki in samodejni razdelilniki sena
— stroji za obdelavo zemlje: plugi, predsetveniki in sejalnice
— stroji za sajenje in spravilo krompirja
Iz lastne proizvodnje vam nudimo
— aksialne in radialne ventilatorje GROS za dosuševanje sena in drugih kmetijskih pridelkov
Vabimo vas, da obiščete našo prodajalno kmetijske mehanizacije in rezervnih delov v Kranju, Cesta 1. maja (pred mlekarno Čirče), tel.: (064) 35-032 in 35-750
1& JELOVICA
Lesna industrija, Škofja Loka, tel.. 064/631-241 telex: 34579 yu lijel, telefax: 064/632-261
PRODAJNI PROGRAM:
okna TERMOTON in JELOBOR SU,
• polkna, rolete, žaluzije l notranja vrata: naravna in lužena, • vhodna in garažna vrata,
• lesene obloge
• vrtne garniture, • montažne predelne stene...
PRODAJNA MESTA:
Škofja Loka, Celje, Murska Sobota, Nova Gorica, Izola
OBIŠČITE NAS NA MEDNARODNEM SEJMU GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V KRANJU
Petek, 14. aprila 1989
28. MEDNARODNI SETEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA
19. STRAN ^<5)J£imiJ©IMGLAS
M—KZK Gorenjske
3^ Agromehanika
KMETOVALCI!
Kranj, Hrastje 52 a
Vabimo vas na ogled našega razstaviščnega prostora na sejmu v Kranju od 14. do 20. aprila 1989.
NUDIMO:
— ugoden popust 30 % za vse vrste škropilnic in atomizerjev
■—traktorje iz programa IMT, Beograd modele: 539, 542, 560, 565 IN 577.
— traktorje iz programa TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar modele: TV 830, TV 821, TV 818.
— za vse modele traktorjev nudimo tudi ustrezne priključke zagotovljen servis in rezervne dele.
Kot navadno poslujemo v PSC HRASTJE, kjer imamo stalni razstavni in prodajni prostor.
Telefoni: (064) 36-461, 34-033, 34-034, 34-035.
Trgovina v Hrastju obratuje vsak dan od 7. od 15. ure, ob sobotah pa od
8. do 12. ure.
Telefon na sejmu: 21-688
Za traktorje TOMO VINKOVIĆ Bjelovar in IMT Beograd nudimo v času sejma 10 % popust ali brezobrestni kredit.
SOIKX
Urcuvj
Prodajalna SAVA, Kranj Koroška cesta 2
V času sejma v Kranju od 14. do 20. aprila 1989 nudimo prodajo vseh vrst avtopnevmatike, traktorske in velopnevmatike po ugodnih cenah
j
LFPI-.M
GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO. GRAblTE POCENI-GRADITE Z NAMI
Trgovina z gradbenim materialom — Kranj — Primskovo
Cement, apno, maltit, salonit, betonski izdelki vseh vrst
najsodobnejša strešna kritina iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE strešniki vseh vrst
izolacijski materiali - lendapor, novoterm, perlit, stiropor, tervol, bitumen, ibitoi in drugi zaščitni premazi vseh vrst
keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev in uvožene, sanitarna keramika fasade razne - opaž in furnirane stenske in stropne obloge ladijski pod - parketi in talne obloge
stavbno pohištvo - gradbene opazne plošče - okenske marmorne police in ploščice betonski mešalci, samokolnice in drugo zidarsko orodje reprodukcijski material za lesno obrt (vse vrste furnirjev lesa in plošč)
Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949 Pri nakupu vam pomagamo z nasveti. Delovni čas: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju od 14. do 20.4.1989
MERKUR kranj
OBIŠČITE NAS NA VELIKEM RAZSTAVNEM PROSTORU
SEJMA GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA
V KRANJU, OD 14. - 20. APRILA
RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO:
• malo kmetijsko mehanizacijo
• kmetijsko, vrtnarsko in sadjarsko orodje
• kose in srpe
• gozdarske verige in orodje
• motorne verižne žage in verige
• vrtne in sadjarske škropilnice
• ročno in električno orodje ISKRA in BLACK & DECKER
• varilne aparate in pribor
• električne pastirje in polnilce akumulatorjev
• zamrzovalne skrinje
INOZEMSKA ZASTOPSTVA - KONSIGNACIJE
• SANDVIK: gozdarska oprema in orodja, zaščitne obleke
• ALPINA: motorne verižne žage, kosilnice
• ALKO: električne in motorne kosilnice za travo
• VOLVO: hidravlične črpalke
POPUSTI, BREZOBRESTNO OBROČNO ODPLAČEVANJE
agrotehnika - gruda
PE GORENJSKA KRANJ, Dražgoška 2
GOZDARJI IN KMETOVALCI !
Vabimo vas na ogled našega razstavnega prostora na
sejmu v Kranju od 14. do 20. aprila 1989.
Oglejte se razstavljeno blago in izkoristite ugoden nakup:
TX SS A
gozdarske mehanizacije -kmetijske mehanizacije
razstavljamo uvožene priključke za kmetijstvo: pluge LANDSBERG in V0GEL-N00T ter POTTINGER stroje, kosilnice BCS
zaščitna sredstva za rastline
IZREDNI SEJEMSKI POPUST!
Vse informacije dobite na sejmu ali po telefonu: 26-681 Kranj, 622-166 Škofja Loka.
@©£®S8MEHGLAS 20. STRAN
28. MEDNARODNI SEfEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA
Petek, 14. aprila 1989
MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o, KRANJ. JLA 2
Sodeluje na sejmu v Kranju od 14. do 20. aprila 1989
Sejemski razstavno - prodajni program:
— razstava: 25 let semenarjenja s krompirjem
— cvetlični aranžmaji
— mesni in mlečni izdelki
— kmetijska mehanizacija
— vse za vrtičkarje
— gradbeni material
Strokovno posvetovanje:
— 25 let semenarjenja in prizadevanj za izbiro pravega semena krompirja v KŽK
— predstavitev projekta »NOVE METODE v selekciji in semenarstvu krompirja« (sprejet projekt zveznega sklada za spodbujanje tehnološkega razvoja Jugoslavije)
Poslovni dan: 17. 4. Dan KŽK
Pričakujemo vas v paviljonu KŽK Gorenjske Kranj!
Tudi letos je naše geslo:
VSE ZA KMETIJO IN DOM!
salon pohištva Kranj
na sejmu v Kranju od 14. do 20. aprila 1989 nudi ugoden nakup za gotovinska plačila:
— spalnice, otroške sobe in dnevne sobe s 30 % popustom
— kuhinje in sedežne garniture pa z 20 % popustom
enaki pogoji, za isto pohištvo, so tudi v pohištvenih salonih Lesnine v Kranju in na Jesenicah.
— Lesnina nudi tudi ugodne kreditne pogoje na 6 mesečno obročno odplačevanje z minimalno 12 % obrestno mero
— Nasveti arhitekta in prevoz do 30 km sta brezplačna
alpl
industrija pohištva
Železniki telefon: 064/67-121 66-155
i
KOVIN
kovinsko podjetje Jesenice
Obiščite nas na 28. mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju od 14. do 20. aprila 1989
RAZSTAVLJALI BOMO
pehalne in dvižne transporterje • nizke naveze za privez goveje živine • bokse za teleta
NAŠE NOVOSTI
izmolzišče 1 x 3 • odgnojevanje z delta strgali z novim tipom preklopnika • kolesa za prenos gibanja v krivini • separator olja SO 1 • črpalka za črpanje vode na visokogorskih kmetijah
Na sejmu vas pričakujejo naši predstavniki
Za vse informaci|e nas pokličite po tel.: 81-171 in 83-063 ali nam pišite na naslov: KOVIN, Heroja Verdnika
22, 64270 Jesenice
SPORT SERVIS BORIS STREL
►
SEJEM RABLJENIH GUMASTIH ČOLNOV
KJE: ŠKOFJA LOKA
- Šolska ul. 2 (nasproti NAME)
KDAJ: 15. in 16. 4. 89 od 8. do 17. ure
KAJ: PRODAJA
►IN NAKUP RABLJENIH GUMASTIH ČOLNOV
iS* 064/622-568
ALPETOUR
Turistična agencija Škofja Loka
RABAC za prvi maj - tradicionalne aktivne počitnice RABAC, ugodne cene za upokojence
PRVOMAJSKE POČITNICE ob morju (Istra, otoki)
ČEŠKI GRADOVI, 6 dni, odh. 27. 4. (še nekaj prostih mest)
DUNAJ - BUDIMPEŠTA, 3 dni, odh. 19.5. (za manjšo skupino ali posameznike)
ROMANTIČNA NEMČIJA, 8 dni, odh. 27.5. (bogat spored)
COSMOPROF, sejem frizerstva v Bologni, odh. 23.4. (še nekaj prostih mest)
POCENI IN DALEČ, eno in večdnevni izleti za skupine_
Informacije in prijave v Alpetourovih turističnih poslovalnicah
KIRSCHENTHEVER 48 AVSTRIJA
ALV0RADA GASTR0 KAVA l kg 49,90 ATS
KAVA DISKONT
Pred Dravskim mostom - desno
ALV0RADA MINAS SUROVA KAVA l kg 43, ATS
WC PAPIR D0NAU STAR 10 kom 19,90 ATS
UGODNA MENJAVA DINARJA PLAČILO TUDI V DINARJIH
ITAL. RIŽ 5 kg z vedrom 49,90 ATS
WEISSE RIESE pralni prašek 4 kg 99,80 ATS
RAMA 500 g 13,90 ATS
Na sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju predstavljamo:
— predsobo AL
— spalnico AL
— klubske mize ADA
— sistemsko pohištvo DOM OREH
— sistemsko pohištvo TRIGLAV
— samsko sobo TAMAR
Obiščite nas v času od 14.4. do 20.4.1989 na sejmu v Kranju, kjer vam pri nakupu pohištva nudimo 35 % popust, če plačate z gotovino ali plačilo na obroke.
KMETOVALCI
Naš proizvodni program si lahko ogledate na mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju, od 14. do 2U. aprua 1989 pri prodajalcih kmetijske mehanizacije ali pa v naši delavnici, kjer vam nudimo 15 % sejemski popust.
21. STRAN ' • •<•)))MSJPOTS(GLAS _ 3 __•
KOMBINIRANI PREDSETVENIK
Uporablja se kot standardni priključek, s tem, da se lahko na ze rabljeni kultivator doda tudi valj.
REZERVNI DELI ZA STROJE
Vzmeti za kultivatorje • noži za vse vrste kultivatorjev (za domače in uvožene priključke) • razne okopne motike • varovalni zatiči in drugo
DRUGI PROIZVODNI PROGRAM
Nakladalni drogovi • sadilniki sadik • žične brane • planirne deske
ZA VSE STROJE DVELETNA GARANCIJA IZDELAVA KMETIJSKE MEHANIZACIJE
LUDVIK H
Sp. Brnik, 64207 Cerklje Telefon: 064/42-053
SREDNJA MLEKARSKA IN KMETIJSKA ŠOLA 64001 KRANJ, PP 79 Smledniška 3 Telefon (064) 35-048
razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA MATEMATIKE ŠTVA
za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili 0 izpolnjevanju pogojev na gornji naslov v roku 8 dni po °bjavi. Kandidate bomo pisno obvestili v 8 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja.
IN RAČUNALNI-
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sol. o. Delovna skup-
nost skupnih služb
omisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
čiščenje prostorov
pogoji: osnovna šola mesec delovnih izkušenj
delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo v 16 dneh po ob-uVl na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, Delovna skupnost kupnih služb, Staneta Žagarja 27, 64000 Kranj.
tovarna vijakov
plamen
kropa
KK SŽ - Tovarne vijakov »PLAMEN« Kropa p.o. na podlagi 28- in 29. člena Pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih objavlja prosta dela in naloge
Vodja proizvodnje
^oleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidata spolnjevati še naslednje posebne pogoje:
diplomirani inženir strojništva ~~ 5 let uspešnega dela v kovinsko-predelovalni industriji
— opravljen preizkus iz znanja varstva pri delu, znanje tujega jezika
smisel za delo z ljudmi in organizacijo
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Posredujejo na SŽ-Tovarno vijakov »PLAMEN« Kropa p.o.
— Službe za splošne zadeve z oznako »za kadrovsko komisijo« v roku 10 dni od dneva objave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE KMEČKI GLAS
61000 Ljubljana, Miklošičeva 4, tel.: 061/219-428,
219-396
Obiščite naš razstavno prodajni prostor v večnamenski dvorani na 28. SEJMU KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA v KRANJU od 14. do 20. aprila 1989. Med našimi strokovnimi in leposlovnimi izdajami boste našli tudi nekaj novosti: LUNIN SETVENI KOLEDAR ZA VRTIČKARJE MALI VETERINARSKI PRIROČNIK REVIJA
LEPŠA, BOGATEJŠA, V BARVAH...
Priporočamo vam tudi tednik
Kmeckiglas
revijo SODOBNO KMETIJSTVO
Izkoristite priložnost in obogatite vašo strokovno knjižnico!
GRADITELJI IN KMETIJSKI PROIZVAJALCI!
KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA
Kmetijska zadruga Škofja Loka na sejmu GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V KRANJU od 14. do 20. aprila 1989
PO UGODNIH CENAH RAZSTAVLJA IN PRO-DAJA
• gradbeni material z dostavo na gradbišče
# na sejmu vam nudi tudi vse informacije o Kmečkem turizmu na Škofjeloškem in ostale dejavnosti zadruge
K
Merkator - Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske
0MERCIALNI SERVIS
T0ZD ■ % R A N J
Gorenjesavska 9, tel.: 21-276,24-479
Ves gradbeni material od temeljev do strehe lahko nabavite v naših poslovalnicah gradbenega materiala:
• STRAŽIŠČE pri Kranju (bivša opekarna)
tel.:21-140, 21-180,
• HRASTJE pri Kranju
tel.:36-462, 36-453
Kupljeno blago dostavimo do vašega gradbišča. Cene so konkurenčne, pred nakupom se o tem prepričajte sami.
Delovni čas od 7. do 15. ure, tudi ob sobotah
dopoldne
Se priporočamo!
Obiščite nas na sejmu v Kranju od 14. do 20. APRILA 1989.
^ //V7F/?CAMBIO
f MENJALNICA
Unterbergen - Podgora (»pri Mlakarju«) tel.: 9943-4227-3777 odprto: 8. -12.13. - 17.,sobota 8. -11.
ZELO UGODNA MENJAVA - GOVORIMO SLOVENSKO
GT2
Mercator
tudi letos na sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju od 14. do 20. aprila 1989 Na našem razstavnem prostoru v
večnamenski dvorani si lahko ogledate in kupite:
ROŽNIK TOZD
PRESKRBA TRŽIČ
# pohištvo
# belo tehniko
# male gospodinjske aparate
# akustične aparate
0 šivalne stroje
# kolesa in mopede
# varilne aparate
# motorne žage Tomos Husquarna
# ročno orodje za vrtičkarje
— sejemske cene
— brezobrestna prodaja na obroke
— popust pri gotovinskem plačilu
— nasveti pri nakupu
— brezplačna dostava do doma
— brezplačna montaža pohištva (razen kuhinj)
NASVIDENJE PRI
MERCATORJU
iIŠSS&Ml&IGLAS 22. STRAN
Petek, 14. aprila 1989
MALI OGLASI
@ 27-960 cesta JLA16
flPflROTI STROJI
Prodam rabljen pralni stroj Gorenje in plinski štedilnik s pečico« 38-398
Ugodno prodam TV * 622-882
črno-bel
20-colski GUMI VOZ ugodno prodam. « 061 /376-744_ 5698
Prodam motorno nahrbtno ŠKROPIL-NICO panonia, 30 odstotkov ceneje. Franc Lazar, Šutna 71, Žabnica 5731
Nov VIDEOREKORDER sharp, vvharfe-dale ZVOČNIKE, barvni TV hitachi, 68 cm, prodam. « 22586 5745
CISTERNO, 2.700-litrsko (gnojevko), prodam. Mengeš, Ropretova 3 5751
Prodam črno-belo TV ambasador, ■g 36-394__5753
Ugodno prodam novo PEČ emo cen-tral, program 23. « 75-362, po 17. uri _5769
Prodam GLASBENI CENTER itt. « 57-977_5784
PRALNI STROJ, rabljen, prodam. Miro Koželj, Hotemaže 71, Preddvor, g 45-358_5792
Najboljšemu ponudniku prodam univerzalni OSTROBRUSILNI STROJ val-ter, s kompletnim priborom, za brušenje rezkalnih, strugarskih nožev ter podobno in nov STROJ perfekta za brušenje krožnih in tračnih žag. « 57-262 5794
Prodam TRAKTOR tv 730.
'68-636 5796
Prodam PREBIRALNIK za krompir. Tr-
boje 72, g 49-339_5801
Prodam barvni TV sharp. Moravac,
Planina 4, Kranj_5809
KROŽNO ŽAGO mio standard C 2 in VRTALNI STROJ metalac BR 26 S, .prodam, « 66-789_5824
Ugodno prodam termoakumulacijsko PEČ 3,5 kvV in ŠTEDILNIK na drva. « 23-032 5836
Prodam črno-bel « 49-491
TV
gorenje. 5838
Prodam KOSILNICO BCS. Sv. Duh 15, Škofja Loka, g 632-569_5850
Tomos 3.5 izvenkrmni MOTOR, nov nerabljen, prodam 25 odstotkov ceneje. « 81 -393, popoldne 5860
HLADILNIK z zamrzovalnikom prodam za 48 SM. g 620-955_5868
Nov VIDEOREKORDER, deklariran, ugodno prodam. « 34-680_5878
Prodam 340-litrsko traktorsko ŠKROPILNICO. Zg. Brnik 73, Cerklje 5881 Prodam dvojno nerjaveče POMIVAL-NO KORITO, g 620-988_5883
Prodam nov MOLZNI STROJ national, 30 odstotkov ceneje. Cena ugodna. « 37-449__5893
Ugodno prodam novo INVERZIJO (priključek za standardni kardan) za traktor tomo vinkovič. «79-608, popoldne 5896
Ugodno prodam barvni TV, star 7 let. « 51 -436_5898
Prodam KOMPRESOR trudbenik, dobava 150 I v minuti, rezervoar 25 I, pri-stisk 7,5 do 10 barov, star 1 leto. Cena 400 SM« 82-771_5908
Prodam nov GUMI VOZ železne konstrukcije in KULTIVATOR z ježem. Čir-
če 13, Kranj__5921^
Prodam nov rjav KIPERBUSCH. Informacije na « 77-326, popoldne 5924
Prodam hi-fi GLASBENA CENTRA hi-tachi in JVC, nova. Aleš Kenda, Opreš-nikova 35, Kranj (za Boltezom) 5925 Prodam dve 2.000-litrski CISTERNI za kurilno olje, « 24-072_5953
Kombinirano PEČ z bojlerjem za ko-palnico, dobro ohranjeno, poceni prodam. Ogled vsak dan med 17. in 19. uro. Novak, Valjavčeva 15, Kranj 5958
Nov gospodinjski ŠIVALNI STROJ pfaff ugodno prodam. « 25-650 5975
Ugodno prodam črno-bel TV in PRALNI STROJ. Zdenko Gašperlin, Planina
71, Kranj_5978
Prodam rabljeno KOSILNICO in OBRAČALNIK bocher. g 50-554 5993
Prodam PRALNI STROJ in električni ŠTEDILNIK gorenje. Ogled v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku. 5996
po ugodnih pogojih na štiri obroke, brez obresti
se priporoča Lesnina v Kranju, na Jesenicah in na sejmu v Kranju
" ZAJČEK "
OTROŠKA TRGOVINA
na Trgu RIVOLI na Planini v Kranju (za »Boltezom«) se priporoča z bogato izbiro izdelkov za otroke
POSEBNA PONUDBA:
otroška oblačila iz jeansa od 60.000 naprej
Prodam TISKALNIK star SG 10 C.
■{p 57-235_6008
Poceni prodam PRALNI STROJ gorenje. Zg. Bitnje 228 (pri Puškami) 6020
Prodam KOSILNICO lombardini BCS diesel, s sedežem. «061/841-276, popoldne 6026
Poceni prodam HLADILNIK obodin. « 25-503_6030
RAČUNALNIK commodore 64 prodam. « 46-450_6031
Ugodno prodam TRAKTOR imt 542, 250 delovnih ur. Grgar 75, g 065/58-041, po 19. uri_6033
Poceni prodam PRALNI STROJ obodin, v okvari. Dušan Kavčič, Oprešni-kova 38, Kranj_6034
Prodam še nerabljen KOMPRESOR, delovni pritisk 8 barov, 60-litrski. «79-941-_6047
Prodam PUHALNIK tajfun z motorjem. Ogled v petek, od 18. do 20. ure. Zg. Bela 14, Preddvor_6049
Nemško rotacijsko električno KOSILNICO, nerabljeno, z garancijo, prodam po stari ceni. «622-516, od 15. ure
dalje_6053
Prodam izvenkrmni MOTOR tomos 4,8 za 15 odstotkov ceneje. Motor je še nerabljen oziroma popolnoma nov. Zg. Bitnje 157, Žabnica_6059
Ugodno prodam STROJ za vrezovanje navojev, « 41 -135 6066
Prodam še uporaben PRALNI STROJ gorenje 653. g 34-125_6074
BCS KOSILNICO 127 z vozičkom prodam. « 061/376-744_6078
Prodam barvni TV panasonik in novo zamrzovalno OMARO, še v garanciji. g 35-364_6080
Avtomatsko VAKUMIRKO za izdelavo plastične embalaže, prodam. Informacije v soboto in nedeljo na « 27-937
_6084
Prodam črno-bel TV. « 25-058 6087 Prodam TRAKTOR ferguson 539, 32 delovnih ur. « 632-145 6095
OPTIKA
VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:27-610
(nasproti delikatese)
Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami.
Izdelujemo na recept in brez njega
Prodam   uporaben   PRALNI STROJ
candy 75. « 45-357_6096
Prodam PUHALNIK tajfun z elektromotorjem. «47-707_6102
Poceni   prodam   PRALNI STROJ.
■88» 27-870_ 6107
Prodam kombiniran BOJLER sat 302. Jugovec, Podlubnik 98, Škofja Loka,
g 621 -438_6109
Prodam 6-metrski transportni TRAK.
Jezerksa c. 2, Kranj_6112
Prodam CB postajo. « 67-250     6117
GRADBENI MATERIAL
Prodam 3 m1 SMREKOVIH DESK -20 mm. Janez Ravnik, Valjavčeva 11, Kranj, tel. 26-916__
Ugodno prodam BETONSKO ŽELEZO, premera 6, 8 in 10 mm, cca 1.500 kg. « 7.4-824 5778 ŽELEZO, premera 6 mm, ugodno prodam, g 42-374_5808
Prodam suhe smrekove PLOHE in PLOHE za odranje. « 45-514 5837
Prodam 2,5 kub. m. smrekovih PRI-ZEM.deb. 8 in 10 cm. g 73-248 5842
Prodam 2,5 kub. m. suhih smrekovih DESK, deb. 25 mm. Kuralt, Kurirska pot 2, Cerklje_5856
Prodam približno 50 kvad. m. naravnega istrskega rezanega KAMNA za oblaganje. Informacije na g 632-097 _5870
Prodam PUNTE.« 39-509 ' 5875
Prodam BAKRENE PLOŠČE, deb. 0,55 mm, 20 odstotkov ceneje. « 26-973 _5910
Poceni prodam PEČ za etažno centralno, RADIATORJE trika, radiatorske VENTILE in pocinkano ŽICO, premera 4,2 mm in 3,8 mm. Janez Demšar, Vin-carje 15, Škofja Loka, « 620-986 5911
Prodam 100 kvad. m. suhega smrekovega OPAŽA. Ivan Korošec, Sp. Gorje
153/a_ 5748
Prodam 2.800 kosov strešne OPEKE. Iztok Fireder, Dorfarje 37, Žabnica
5775
Prodam smrekove »061/841-317
PLOHE. 5919
Prodam lepe suhe smrekove PLOHE in DESKE. Visoko 66, Šenčur 5929
Prodam BETONSKI « 633-752
MEŠALEC. 5991
Po zelo ugodni ceni prodam keramične plošče KLINKER Ljubečna. C. na Klanec 17/a, Kranj_6007
Prodam smrekove PLOHE. Mlakarjeva 44, Šenčur_6028
Prodam suh smrekov OPAŽ. «42-069 __6093
PEČ za centralno kurjavo stadler, 40 kW, trajnožarna, skoraj nova, prodam. «77-618 6121
POSESTI
Starejšo kmečko HIŠO ali pastirski STAN vzamem v najem, kot vikend. Šifra: NARAVA__5789
Prodam NJIVO v bližini Lahovč. Naslov v oglasnem oddelku. 5798
Prodam KMETIJO, 7 ha, v Poljanski dolini, 40 km oddaljeno od Ljubljane. «061/614-633_5816
GARAŽO na Planini (Vrečkova ulica) prodam. «37-270 5849 Prodam zazidljivo PARCELO. Šifra: ŽELEZNIKI_» 5970
V najem ali oskrbo vzamem HIŠO ali KMETIJO. Naslov v oglasnem oddelku. 6018
ŠIVILJSTVO KUHAR
vam nudi obhajilne obleke za deklice Visoko 130, Šenčur tel.:43-090
STAN.OPREMA
Ugodno prodam OTROŠKO SOBO peter z jogijem, zeleno bele barve. Jože Kristan, Nova vas 17, Radovljica, « 73-365_5791
Poceni prodam 2 FOTELJA. « 26-973
_5829
Ugodno prodam popolnoma novo KUHINJO marles z vsemi aparati in "ŠANKOM". Informacije na «77-331, dopoldne ali 73-792, popoldne 5835
Poceni prodam starejšo dvodelno OMARO mahagonij in nov dvojni JOGI, dim. 190 x 160 cm. Ropret, Cankarjeva 32, Radovljica, po 18. uri 5890
KUHINJO s štedilnikom, vgradnim hladilnikom in napo, ugodno prodam. «061/723-381_5957
Prodam 4 kuhinjske STOLE in JOGI, dim. 200 x 90. « 78-202, Bled 5976
Belo SPALNICO prodam. «51-129
_6032
SEDEŽNO GARNITURO zelo ugodno prodamo.« 36-658 6069
STANOVANJA
1-sobno STANOVANJE oddamo paru srednjih let za dobo 3 let. Šifra: TRI LETA_ 5802
Nujno najamem SOBO za dobo 4 mesecev v Radovljici ali okolici. « 78-788, od 8. ure dalje_5806
Prodam 2-sobno STANOVANJE v Podlubniku. «622-613_5827
Prodam 2-sobno STANOVANJE, 60,5 kvad. m., v Škofji Loki, možnost delnega kredita. Šifra: SELITEV LETA 1990
_5853
Dekletu, nekadilki, nudim STANOVANJE s souporabo kuhinje in kopalnice. « 38-088_5869
1-sobno družbeno STANOVANJE v Radovljici zamenjam za večje. Šifra: DOGOVOR - VEČJE_5892
Prodam 2-sobno STANOVANJE v Tržiču ali zamenjam za 1-sobno STANO-
VANJE. «51-891_ 5907
Zamenjam družbeno GARSONJERO na Zlatem polju za večje STANOVA-NJE. Šifra: MIRNI STANOVALCI 5939 Nujno prodam 2-sobno konfortno STANOVANJE, 54 kvad. m., vseljivo leta 1990. «34-185_ 5992
Zamenjam družbeno 2-sobno STANOVANJE, 57 kvad. m., na Planini, za več-je s kabinetom. « 37-249 6014
Mlada mamica išče STANOVANJE v
Kranju ali okolici. « 26-521_6114
V Kranju, v hiši, prodam KLETNO STANOVANJE, 72 kvad. m., potrebno adaptacije. Sodna cenitev 13 starih milijard. «061/574-477 6122
RAZNO PRODAM
Prodam KOSILNICO muti z obračalnikom, širine 140 cm, novo traktorsko GUMO 10 x 28, 60-litrsko KOTEL za žganjekuho in DRVA. « 69-095 5756
Prodam diatonično HARMONIKO in R 4, letnik 1977. Knez - Benedik, St. Roz-
mana 7, Kranj_5757
Zelo ugodno prodam rabljen TOČILNI PULT, 2 VRATA s podbojem, 2 masivni PISALNI MIZI, zakonsko POSTEUO in oljno PEČ. «51-891_5760
Prodam 2 KRAVI s teletom, gradbeno OMARICO in suhe smrekove DESKE raznih dimenzij. Ribno, Partizanska 12, Bled_5867
Prodam 2 toni betonskega ŽELEZA, premera 10 do 12 mm, motorno ŽAGO jonsereds 630 in nov kombiniran ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 4 elektrika). « 40-581 5886
Prodam PRALNI STROJ gorenje exlu-ziv in 100 m električnega KABLA ppr, ploščat, 3-žilni. «27-853, od 14. do
19. ure_5815
Ugodno prodam malo rabljen SESALEC in 50 kg SMOLE. Jovanovič, «33-122_5821
Prodam KOLO BMX in ROŽE trajnice" za v vrt. « 40-557 5923
Prodam ŠOTOR za 5 oseb, BETONSKI MEŠALEC in plinsko PEČ. « 58-295 _5928
Zaradi selitve prodam kopalno KAD, dolžine 160 cm, kopalniško kombinirano PEČ in HLADILNIK zoppas. Kordež, Prešernova 5, Radovljica 5933
Nov AVTORADIO s kasetofonom in ČELADO, prodam. « 77-779 5951
Prodam LADO rivo 1300, letnik 1986 in bukova DRVA. «42-791_5955
Prodam malo zamrzovalno SKRINJO gorenje, mali električni ŠTEDILNIK s pečico, vikend plinski KUHALNIK, chicco STOLČEK, STAJICO, TRICIKEL giordani, POSTELJICO z jogijem in kenguruja. «51-219, zvečer 5960
Ugodno prodam nova balkonska VRATA termopan, desna in starejši zložljiv otroški VOZIČEK. Blejska 12, Tržič, « 52-340_ 5974
Ugodno prodam Z 101 in ročno vrtno KOSILNICO. «34-877_5979
Prodam otroško POSTELJICO in 16 kosov KOMBI PLOŠČ, deb. 5 cm. Ogled popoldne. Marinka Šavs, Pred-dvor 50_5981
Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor in 7 tednov staro TELIČKO. Anton Kokalj, Sr. Bitnje 19, Žabnica 5988
Črno-belo TELICO pred telitvijo, suha DRVA in CEMENT ugodno prodam. Možna dostava. Velesovo 24, Cerklje _5989
Prodam električnega PASTIRJA in moped tomos AVTOMATI K, oboje no-vo. «061/59-453_6023
Prodam novo klubsko MIZO in novo okroglo jedilno MIZO ter VRTALNI
STROJ iskra. « 39-368_6025
Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor in 7 tednov staro TELIČKO. Anton Kokalj, Sr. Bitnje 19, Žabnica 6035
Prodam ovalno, raztegljivo, temno JEDILNO MIZO, otroško POSTEUICO z jogijem in ZIBELKO. «66-656, popoldne 6037
Prodam balkonska VRATA, OKNO in stikalno URO. Valant, Pavle Medetove 9, Naklo_6040
VIDEOREKORDER sharp in otroški VOZIČEK, prodam. « 73-876 6070
Prodam semenski KROMPIR igor in desire ter večjo količino borovega OPAŽA. Orehovlje 13, Kranj 6071
Usnjen KOMBINEZON, tank TORBO in ČELADO, vse za motor, prodam. «52-018_6104
Prodam jesenove DESKE in ročno KOSILNICO moti. Leše 7, Tržič 6116
VOZILA
R 4 GTL, rdeč, star pol leta, zaščiten, garažiran, v garanciji prodam 10 % ceneje ali menjam za GOLF diesel od letnik 1985 dalje. «621-025 od 17. ure
dalje_
R   4,   letnik   1984  poceni prodam.
« 35-922__
R 4, letnik 1986, prodam. Šuceva 3, Kranj
Prodam TALBOT SAMBO, let. 1985 dobro ohranjeno, garažirano in dodatno opremljeno« 633-450
Otroško DIRKALNO KOLO na 5 prestav prodam. « 21-208 5651
Prodam Z 750, letnik 1979. Belehar,
Voklo 106, «40-442._5622
Prodam Z 750, letnik 1984 in APN 6. Zalog 88, Cerklje. « 42-891 5740
MZ 250, dobro ohranjen, ugodno prodam. «26-728 5746
5755
Prodam Z 101. «74-569
Prodam 126 PGL, letnik 12/1987. Oblak,   Trebija   28,   Gorenja vas,
« 68-568_5759
Prodam R 4 GTL, letnik 1983. Pivka 23, Naklo_5763
Prodam CITROEN GS club, letnik 1979, metalne barve, francoske izdelave. Stane Pangeršič, Pristava 84, Tržič _5764
Ugodno prodam R 4, karamboliran. In-formacije na « 74-142, po 20. uri 5768
Ugodno prodam Z 750 LE, letnik 1982. Jože Gašperlin, Luže 29, Šenčur, «43-044 5771
Prodam MOTOR tomos « 36-365, popoldne
14 M. 5776
Prodam LADO samaro, letnik 1/1987, rdeče barve. « 26-764_5777
Prodam Z 750, letnik 1984. Informacije na «83-994, dopoldne ali 77-995, popoldne_5779
Za Z 101, starejši tip prodam: novo MASKO, notranja BLATNIKA, PRAGE, zadnjo OBROBO, levi zunanji BLA-TNIK. «67-056_5780
Prodam Z 750, letnik 1971, registrirana, v voznem stanju. Čebulj, Tuga Vidmarja 6, Kranj___5781
Prodam Z 101, letnik 1978. « 64-201
_5782
Prodam OPEL ASCONO 1.6, letnik 1978, registrirana do 23. 10. 1989. Ro-blekova 1, Radovljica, « 74-526 5786 Prodam Z 101, letnik 1977, neregistrirana in nov barvni TV, ekran 56 cm, 540 X. « 85-232_5788
Ugodno prodam dobro ohranjeno, garažirano Z 101 GTL, staro dve leti in pol, 21.000 km. «25-688_5795
Prodam REZERVNE DELE za Z 101. «49-154, dopoldne_5797
Prodam Z 101, letnik december 1983. Dorfarje 31, Žabnica 5803
MOTOR tomos 15 SLC, dobro ohra-njen, prodam. Jeglič, Podbrezje 192, Duplje 5804
nama
• Od 17. do 22. aprila - ugodno na pultu posebnih prodaj (piškoti, bomboni, marmelade, kompoti, ribe v konzervi...)
• Od 15. do 29. aprila - v Samopostrežbi ugodno suhomesnati izdelki mesne industrije Emona in sir Laščan; 15. in 26. aprila degustacija mesnih izdelkov in sirov. Ob nakupu izdelkov mesne industrije Emona - darilo!
• Od 12. do 22. aprila - odeje Tekstilana Kočevje - 30 % popust
VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA
Prodam FORD ESCORD 1.3, letnik 1984. «27-146_5805
Ugodno prodam obnovljen R 12, letnik 1974 in Z 750, letnik 1976. Antonija Medic, Koritenska 31, Bled 5811 Prodam POLONEZA 1500, letnik 1980, neregistriran, v voznem stanju. «633-610 _5812
KOMBI IMV, 5 + 1 in kason, menjam za osebni avto. « 50-660 5813
Prodam LADO samaro, letnik 9/1987. Cena 5,5 milijarde. «25-310, po 15. uri 5814
Prodam GOLF JL, letnik 1978. Infor-macije na « 83-056, popoldne    5817
Poceni prodam LADO 1300, letnik 12/1984. «27-214_5818
Prodam R 4 GTL, rdeč, letnik 1986, garažiran. Zupan, Cankarjeva 38, Radovljica, « 74-174, popoldne 5819
VW pasat variant, 60.000 km, prodam. Miha Burgar, Hraše 11, Smlednik 5822
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Ogled popoldne. Batar, Juleta Ga-brovška 21, Kranj_5823
Prodam R 4, letnik 1978. Mlekarska 14, Kranj - Čirče_5825
Prodam Z 101, letnik december 1983. Perčič, Rupa 21, Kranj 5826
Prodam FIAT 132, 2.000, letnik 1981. Cena po dogovoru. Krmelj, Zg. Gorje 5/a_5828
ALFO ROMEO 1.3, letnik 1987, pro-dam. «64-217_5830
Prodam OPEL KADETT, letnik 1977. .« 39-484, od 18. do 19. ure 5831
VW 1200, registriran do marca 1990, prodam za 850 SM. Oprešnikova 49, Kranj (nasproti Plinarne) 5832 Prodam FIAT 126 P, letnik 1980, 45.000 km. Cena po dogovoru. Dagarin, Suha 30, Škofja Loka_5833
Z 101, garažirana, letnik 1977, registrirana do marca 1990, ugodno prodam. Vehar, Godešič 94, Škofja Loka 5834
Prodam DELE za Diano, letnik 1978, MOTOR, gume itd. « 79-588 5840
Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1974. "»52-126 5843
Z 750 LE, letnik 1982, 58.000 km, prodam. « 66-600, po 14. uri 5844
Z 750, letnik 1978, ugodno prodam. « 57-966_5845
Prodam R 4, letnik 1986. Informacije na « 74-605, vsak dan popoldne 5846 PEUGEOT 504, letnik 1979, prodam. « 28-244_5847
Prodam AUDI 80, letnik 1974, « 85-556_5848
Prodam BMW 316/2, letnik julij 1988 ali zamemnjam za manjši avto z doplačilom. « 33-721, po 20. uri 5859
Z 750 LE, letnik 1983, 37.000 km, regi-striran do maja 1990, prodam. Informacije na «83-541, v soboto od 8. do
15. ure_5862
Z 101 special, letnik 1979, 75 KM, abar-tova platišča, ohranjena, prodam. V račun vzamem Diano 6. Robert Osmič,
Begunjska 61, Tržič_5862
Nujno prodam popolnoma nov tomos AVTOMATIK A 3 L z garancijo. Cena 550 SM. V ceno všteta nova, nerablje-na ČELADA. « 39-246, po 20. uri 5863
Prodam Z 101, letnik 1982. Šušteršič,
Zg. Bitnje 102__5865
Prodam JUGO 45, letnik 1982. Cena 16 mio. Berlogar, Zabreznica 15, Žirovnica_ 5866
Prodam LADO 1200, letnik 1986, dobro ohranjena. Golnik 69, « 46-517 5872 BT 50, 2.000 km, kot nov, prodam. «74-616 5876
Prodam ATX 50 C. « 24-950
5880
Prodam AVTOMATIK, str 3 leta, malo vožen. Informacije na «33-188, po-poldne_5882
Prodam TOMOS KROS junior. Bratov Praprotnik 11, Naklo 5884
Prodam GOLF JGL, «80-189, popoldne
letnik 1982. 5885
OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1986, limuzina, garažiran, prodam. «621-133
5888
Prodam Z 128, letnik 1986.
'57-896 5897
Prodam R 18, letnik 1981. popoldne
•22-014, 5900
GOLF, letnik 1978, prodam. Cena po dogovoru. Bevc, Kamna gorica 44 _5901
Ugodno prodam nov APN 6. Ernest Haklin, Golnik 78,« 46-589 5904 Prodam GOLF, letnik 1982, dobro ohranjen. Darko Šolar, Brezje 55/a,
« 79-869_5905
Prodam Z 101, letnik 1981. Košenina, Potočnikova 12, Škofja Loka, «633-606 5906
Prodam LADO 1300 S, letnik 1982 in VISO II super E, letnik 1982. Bergant -Gašperlin, Visoko 109, Šenčur 5852 Prodam JUGO 45 AX, letnik september 1987. Markič, Sebenje 49/a, Križe, « 58-279, popoldne_5852
Prodam Z 750, starejši-letnik, zelo dobro ohranjen. Cena 650 DEM. Informa-cije na « 57-896_5854
Prodam tomos AVTOMATIK A 3 KLS,
letnik 1988. «33-627_5913
Prodam Z 750, letnik 1980. Zg. Brnik
67, Cerklje_5915
Prodam Z 750, starejši letnik. Motor generalno obnovljen in nova školjka.
Rezek, Zg. Brnik 16, Cerklje_5916
Prodam 126 P, letnik 1978. Pintarjeva 10, Kranj - Čirče, « 39-850 5917 Prodam  GOLF  diesel,  letnik 1983.
«33-419_5920
Prodam OPEL KADETT 1.3 S, letnik
1985. «40-034, zvečer_5927
Ugodno prodam novo moško KOLO rog, navadno, s torpedom. Cena 70 SM. «80-319, od 17. ure dalje 593| Prodam VESPO, rdeče barve, starejši letnik, registrirana. « 26-200 5932
Nova leva in desna VRATA za WV Golf stari tip, prodam 20 odstotkov ce-neje. « 74-097_5934
Z 101 skala, letnik 8/1988 ugodno prodam. Fende, Britof 416, Kranj, «39-637, po 15. uri ali 21-268, do 15. ure_5935
Prodam Z 101, letnik 1985. Živanovič, Pot v Bitnje 10, Kranj 5936
nudi:
po zelo ugodni ceni zložljive mize, stole in ležalnike za kampiranje.
samo 146.560 din
Se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah.
Ugodno prodam JUGO 55 AGV, izdelan za Ameriko, letnik 1987, metalno modre barve, 22.000 km. Vlasta Rozman, J. Mežana 4, Cerklje 5937 Poceni prodam Z 101 mediteran, letnik 1981. «40-675, Kacin_5938
Tomos AVTOMATIK, nov, prodam 10 odstotkov ceneje. « 24-414 5940 Prodam ali zamenjam VW BUGGY 1300, neregistriran, za drug avto ali motorno kolo. «632-314_5942
Ugodno prodam Z 101, letnik 1987, registriran do marca 1990. Burgar, Britof 50, Kranj_5943
Nujno prodam Z 750, letnik 1981. « 76-469, od 14. do 16. ure 5945 Prodam obnovljeno Z 101, letnik 1977, bele barve. «631-570, po 14. uri 5948 Prodam Z 101, letnik 1986. Jerič, Kurir-
ska pot 3, Cerklje_5949
Prodam Z 101 SC, letnik 1978/1979, riT mene barve. Ogled po 15. uri. Vogljs 58_ _5950
Prodam karamboliran, nevozen JUGO 45 A, letnik maj 1987. Informacije na
« 35-281, popoldne_5952
Prodam nov JUGO 45 koral ali menjam za večji avto. Milan Babic, C. na Loko 7, Tržič_5954
Ugodno proaam Z 750, letnik 1983.
« 35-950_ 5956
Prodam dobro ohranjen, malo vožen 126 P, letnik december 1983. « 27-390
5962
Petek, 14. aprila 1989
MALI OGLASI, OSMRTNICE
23. STRAN ^l^K^reUGLAS
Ž 101 GTL 55, letnik december 1985, dodatno opremljena, prodam. Cena po dogovoru. Informacije na 79-571, od 17. do 19. ure_5964
R 10, vozen ali po delih, prodam.
« 76-355_5965
Prodam dobro ohranjen MOTOR APN
6. «632-953_5967
Prodam MZ ETZ 250 ccm. Zelo ugodna cena. Silvo Štucin, « 633-493 5969 Prodam karamboliran JUGO 45, v voz nem stanju. Lahovče 52, Cerklje 5971 Prodam R 4 GTL, letnik 1987 « 28-861, int. 27-45, Marko 5973 VW 1200 (12 V), po delih, prodam. Kocjanova 18/a, Kranj - Stražišče 5977 Prodam JUGO 45 A, letnik april 1987, 14.800 km. Boro Markovski, Podlubnik
159, Škofja Loka_5980
Prodam Z 101 mediteran, letnik 1979, registriran do oktobra 1989. Bernik, Puštal 44, Škofja Loka, « 622-050 ___5983
Prodam JUGO 45, letnik. 1981, dobro ohranjen. Franci Rozman, Kamnje 13,
Boh. Bistrica_5984
2 101, letnik 1983, ugodno prodam.
«78-512_5985
Ugodni in poceni prodam GOLF, letnik
1980. Luže 13, Šenčur_5987
Zelo ugodno prodam DIANO, letnik 1977. dobro ohranjena. «34-373 5990 GOLF diesel, letnik 1979, ugodno prodam« 43-089_5994
Prodam dobro ohranjen MOPED APN
6-Struževo 5, Kranj_5995
Prodam 126 P, neregistriran. Begunjske. 23, Lesce, « 75-320_5999
Nujno prodam GOLF JGL, letnik 1982. g_76-469, od 14. do 17. ure 6000 Prodam GOLF JX diesel, letnik september 1986. Ferk, Begunje 3 6001 Prodam Z 101, letnik 1985. «36-753, PQ_13. uri_6004
2elo poceni prodam neregistrirano Z
1"T:«33-917_6005
Prodam GOLF JX diesel, letnik 1987.
«33-387_6006
Prodam CITROEN GS 1.3, letnik 1980. » 25-461, int. 395, dopoldne ali Visoko
Hpopoldne_6010
'-ADO   1600,   letnik   1981, prodam.
«74-928_6011
Prodam dobro ohranjen PONY EX-
fjES. «51-346_6012
Ugodno prodam GOLF JGL diesel, letnik 1984. Okroglo 23, Naklo, «47-850 ___6013
Prodam JUGO 45, letnik 1985. Obreza,
Pjgžernova 24, Bled_6015
Prodam Z 101, letnik 1975, dobro ohranjena, 76.000 km, registriran do septembra 1989. Predoslje 134, Kranj 6016 Prodam Z OM 635 NF, letnik 1977, z novim motorjem in obnovljeno karoserijo. Karel Rajhard, Kamna gorica Ve_6019
Prodam Z 128, letnik november 1985.
«34 958_ 6022
Prodam   R   4,   za   rezervne dele.
«73-670_6027
Prodam Z 128, letnik 1985. «74-296,
Popoldne__6029
vISO super E, letnik 1983, prodam. Ogled v petek ves dan. Golja, Gradni-
»ova 93, Radovljica_6038
Prodam dobro ohranjeno Z 101 SC, letnik 1979, prvi lastnik. Jelovčan, Grenc
f^Škofja Loka_6041
Ugodno prodam R 4, letnik 1971, registriran.« 66-033_6042
Prodam Z 128 skala, letnik 1988. Kunej,
rja/na 45, Mavčiče_6043
prodam Z 101, letnik 1982. L. Hrovata 9< IV. nadstropje, štev. stan. 25, Kranj ____6045
Prodam Z 750 SC, letnik 1979. %49-2i9_6046
poceni prodam FIAT 126 PGL, letnik SePtember 1987. « 622-525, popoldne _ 6048
Prodam Z 750 SC, letnik 1979. Štular, Ggjetova 22, Kranj - Kokrica 6050 Prodam JUGO 45 A, letnik december 1986. «45-527 6051
Prodam MZ ETZ 250, letnik 1987. Sandi šimnic, Kropa, « 79-523 6075 Ugodno prodam BT 50 in APN 6, letnik 1987. čaus, Kropa 30, «79-783 6076 Prodam CITROEN GS, letnik 1980, do-bro ohranjen. « 52-301 6077 Prodam YAMAHO 750 XS ali zame-njam za avto. Jože Rogelj, Kurirska
pot 29, Kranj_ 6090
R 4 GTL, letnik 1986 ali novega, pro-dam. Možno delno plačilo z gradbenim kreditom. Zalog 11, Cerklje 6091
GOLF, letnik 1980, prodam. « 81-917 6097
UGODNO PRODAM SENO
MOSTE 99 p. KOMENDA tel.: 061/841-471
Založba s tedenskim izplačilom provizije in najboljšimi pogoji, išče honorarne SODELAVCE za prodajo celotnega programa. Informacije na «25-814 po 17. uri__5447
Ugodno prodam GOLF JGL, letnik •Vfl/BI I 1981. Pekolj, Gradnikova 1, Kranj 6098
Prodam Z 750, letnik 1984. « 24-020
6099
Prodam Z 750, letnik 1983. Cešnjica 21,
Podnart_ 6100
Prodam aluminijasta PLATIŠČA z gu-
Prodam JARKICE, sorte preluks. Urh Zasip, Reber 3, Bled
mami.« 51 -057
6103
CITROEN GS palas, letnik 1978, dobro ohranjen, registriran celo leto, prodam. Frelih, Kebetova 18, Kranj 6108
PSIČKO, nemški ovčar, star 4 mesece, oddam. Anica Eržen, Zg. Bitnje 167 _5774
Prodam KRAVO v 9. mesecu brejosti. Ambrožič, Krnica 22, Zg. Gorje 5787 Prodam 3 TELETA, frizijce, stare 14 dni. Jerman, Jezerska c. 101, Kranj _5807
Prodam PUJSKE, težke 40 kg in manj
še. Sp. Brnik 60, Cerklje_5857
Prodam PUJSKE, težke 25 kg. Sp. Br
nik 15, Cerklje _5858
Prodam 25 do 60 kg težke PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 5864
Prodam KRAVO po izbiri. « 51 -019
5871
Prodam dolgo obhajilno OBLEKO za
10 let. «37-056_4610
Prodam ŠOTOR za 4 osebe (spalnica, baldahin). Cena po dogovoru. «70-219_5662
Prodam krmilni KROMPIR. Forme 14, Žabnica 5761 Prodam bukova DRVA. Luže 38, Šenčur_5766
Prodam diatonično HARMONIKO. Ce-
na 250 SM. «65-073_5767
Prodam SENO. Mirko Blažič, Kovor 97, Tržič, «57-941 5770
Prodam semenski KROMPIR desire in jerla ter LES za ostrešje raznih dimenzij. «39-598_5773
Poceni prodam kitarski OJAČEVALEC solist 60, kitarske MAGNETE dimarc-zio distorgion in PISALNI STROJ unis tbm de luxeT. «73-692 5783
Prodam SENO. Franc Habjan, Kopali-ška 30, Škofja Loka, « 622-747 5785 Prodam belo dolgo POROČNO OBLE-KO, št. 40, cena ugodna. Arhar, Sorska c. 10, Škofja Loka, « 631 -734 5793
Prodam chicco športni VOZIČEK, POSTELJICO  z  jogijem  in TRICIKEL.
« 33-653 _5820
5879
Prodam SENO. «65-160
Podarim «81-714
mladega JAZBEČARJA.
5874
Velika izbira najnovejših modelov ženskih čevljev za pomlad in poletje v prodajalnah Alpine
Prodam VISO, letnik 1982, dobro ohranjeno. Možna zamenjava za cenejši avto,     lahko     tudi poškodovan.
«66 340_6110
Ugodno prodam Z 750, letnik 1984. Ribnikar, Planina 70, Kranj 6111
Prodam nov JUGO 55 koral. Britof 363,
Kranj_6115
Prodam Z 750, letnik 1982 in RAČU-NALNIK comodore C 64 s kasetofonom. «46-498 6119 Poceni prodam Z 101, letnik 1977, registrirana do 14. 11. 1989. Lojzeta Hrovata 5, stan. 28, Kranj - Planina II. 6120 Prodam GOLF, letnik 1981. «21-884 __6123
Z 101, letnik 1979, prodam. « 77-618 _6124
Prodam   GOLF   JGL,   letnik 1981.
«79-858, popoldne_6126
Prodam Z 101 GTL, letnik 1985. Sr. Bela 43, Preddvor_6128
Prodam GOLF diesel, S paket, letnik 1984. «45-229 6129
Prodam TELICO tik pred telitvijo. Seni-
čno 14, Tržič_5877
Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor in desire. Menjam tudi KRAVO s teletom za BIKA. Strahinj 65, Naklo _5894
Prodam 1 leto starega BIKCA za na-daljno rejo in 1-brazdni obračalni PLUG. Prevc, Dražgoše 6, Železniki,
« 66-931_ 5914
Prodam 12 dni staro TELIČKO. Ovsiše
21, Podnart_5922
Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 80
kg. Luže 19, Šenčur_5926
Prodam 2 breji KRAVI, dobri mlekarici. Zali rovt 6, Tržič 5941 Prodam črno-belega BIKCA, starega 1 teden in hlevski GNOJ. Gorice 11, Golnik_5961
Dobremu gospodarju ugodno prodam KOKERŠPANJELA z rodovnikom, starega 8 mesecev. « 39 498, v petek popoldne^_5963
Prodam TELIČKO simentalko, staro 8
mesecev. « 39-801_5966
Prodam 6 mesecev staro TELIČKO si-mentalko. Dragočajna 11, Smlednik _5998
Prodam perzijsko MUCKO, staro 10 mesecev. Informacije na «84-409, po
15. uri_6002
Prodam TELIČKO simentalko, staro 5 tednov. Sr Bitnje 26, Žabnica 6088 Prodam TELIČKO frizijko in BIKCA si-mentalca, oba stara 20 dni. Janša, Stagne 7, Zasip, Bled 6092
Prodam semenski KROMPIR desire, SENO in rotacijsko KOSILNICO filla 165 cm. Debeljak, Podbrezje 150, «70-069 5887
Prodamo 8 ton SENA in OTAVE v Radovljici.« 74-590_5889
S septembrom iščemo dopoldansko VARSTVO za 1-letnega otroka. Šifra: VARSTVO V RADOVLJICI 5892 Poceni prodam jedilni in semenski KROMPIR. Oglasite se v soboto. Naslov v oglasnem oddelku. 5895 Prodam novo usnjeno žensko JOPO,
štev. 40 do 42. «632-130_5899
Prodamo 8 ton SENA in OTAVE v Radovljici. « 74-590__ 5903
Prodam SENO. «40-525
Sp.
Besnica 159, 5909
KUPIM
Kupim smrekove in macesnove HLODE ali PRIZME deb. 8 cm. Informacije
na «64-103__ 5739
Kupim BIKCA simentalca, starega do
14 dni. «061/50-604_5749
Kupim zazidljivo PARCELO v okolici
Kranja. «26-105_5772
KROMPIR igor.
5799
Za priučitevv sitotisku in pripravi dobi zaposlitev takoj (zaželeno, tehnični risar, aranžer ali fotograf). Tel.: (064) 2>-757 od 6. do 8. ure
avto VW
hrošč. 6054
Prodam osebni * 80-304
GOLF JGL diesel, letnik 1985, S paket, °el, 69.000 km, prodam. Čopova 6, Je-s^nice, « 74-330 ali 82-545 6055 Prodam karamboliran GOLF po delih ln KOMBI IMV, letnik 1981. Kolodvor gka7j<ranj_ 6056
Prodam JUGO 45, letnik 1987. Sušnik,
Sjrahinj 66, Naklo_6057
Ugodno prodam PONY EXPRES. *j3-369, Kranj_6058
Ugodno prodam Z 101, po delih, mo-|°r v voznem stanju. Šmidova 10,
^Tinj^ Čirče,« 33-391_6060
VrATA, MENJALNIK itd. za Lado 1200 Pfodam.« 45-291 6061 JUGO
letnik  1987, prodam.
6065
55
^79-970
Prodam CITROEN GS break, dobro °nranjen, registriran celo leto, prevo-ggr^gO.OOOkm.geSI^ 6072
Prodam JUGO 55, letnik 1984 in ĆZ |50, brezhiben. Cena zanj znaša 300 SM. Antonovič, Podhom 2, Zg. Gorje _6079
Prodam VW 1300, letnik 1967, v voznem stanju in ŠKOLJKO za hrošča, letnik 1965 vse zelo ohranjeno. Cena 300 SM. Mato Petrovič, Podjelje 22,
6081
ZAPOSLITVE
Ttonorarno zaposlim ŠIVILJO. Delo v lokalu ali doma. Informacije: Šlajmar, Cankarjeva 60, Radovljica Beseda ni konj! Zato si lahko popraviš finančno stanje s PRODAJO enkratnega artikla. «23-108, med 10. in 16. uro _5713
V redno delovno razmerje sprejmem DELAVKO za dejo pri strojih za brizganje plastičnih mas. Franc Kuhar, Zg.
Duplje 75, «48-000_5758
Potrebujemo ljudi za OKOPAVANJE VRTNIH JAGOD. Marija Šušteršič, Mlakarjeva 75, Šenčur, « 41 -026 5762 Honorarno zaposlim VRTNARKO -CVETLIČARKO.      Informacije na
« 85-276_5790
Želite biti plačani po delu, pridružite se nam, kajti naše geslo je: Več nare-
diš, več dobiš. « 84-662_5839
Zanesljivo mlajšo DELAVKO za navijanje transformatorjev zaposlim. « 67-063
Kupim jedilni «061/375-168
Kupim TRAKTOR tomo vinkovič, 30 KM, malo rabljen. « 66-347 5800 Kupim brejo KOZO, KOZO z mladičem ali 2 mlajši KOZI. « 622-234, po 18. uri _5810
Kupim zazidljivo PARCELO ali staro HIŠO v Radovljici ali bližnji okolici. Ši-fra: PARCELA RADOVLJICA 5918 Kupim BIKCA simentalca, starega od 3 do 6 tednov. « 061 /611 -527, zvečer _6009
Kupim TELETA, starega 7 dni. «70-119 _6024
OBVESTILA
jJ^asvBohinju
Sr
Prodam tomos AVTOMATIK, star 3 lete, dobro ohranjen. Ogled popoldne. Igkstilna 1/b, Kranj - Primskovo 6082 Moško dirkalno KOLO personal na 10 Prestav, ugodno prodam. « 66-469
6083
Pfodam   OPEL  corso,   letnik 198b.
% 82-658 _ 6085
J^OPED electronic 90 C, letnik 1978,
Prodam.« 061 /667-180, v soboto
_ 6086
5841
Iščem PRODAJALCE za prodajo otroškega izdelka. «37-553, od 11. do 16. ure 5873 Honorarno ZAPOSLIM mlajšo upoko-
jenko. «48-601_5959
Redno zaposlim 3 KV MIZARJE. Od
po dogovoru. « 48-518_5972
Iščem PASTIRJA za pašo 3 do 8 krav na planini Goreljek na Pokljuki. Plačilo po dogovoru. « 77-033, dopoldne _5986
Iščem honorarno delo navadnega DELAVCA, lahko s ponim delovnim časom. Zaradi prevoza, prednost okolica Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku. _5997
Iščem GRADBENO SKUPINO za notranji omet hiše. Sp. Brnik 40, Cerklje, «42-751 6073
ROLETE, ŽALUZIJE, zasteklitev balkonov naročite na «064/75-610. Cena velja na,dan naročila, plačilo pri montaži. KVALITETA! 4424 KOZARCE in PORCELAN po zelo ugodni ceni lahko nabavite v obratovalnici POKER v Orehovljah 11. REKLAMNA PRODAJA bo v soboto, 15.
4. in 22. 4. 1989 po 14. uri_5669
V sezoni oddajam SOBE v Zadru. « 057/444-943, zjutraj in zvečer 5729 Prevzamem vsa ZIDARSKO - FASA-
DERSKA dela. «78-947_5855
Zidarska skupina sprejme vsa ZIDARSKA in FASADERSKA dela. Šiškovo nas. 33, Kranj - Stražišče 5902 ZIDARSKO FASADERSKA dela opra-vimo hitro in poceni. Informacije na
« 35-265, zvečer_5930
IZDELUJEM strašno cementno OPEKO špičak. Imam jo na zalogi. Kvaliteta zagotovljena. Jožefa Brečko, Sebe
nje 67, Bled, «77-756_5947
Sprejemam
NAROČI LA za vse vrste plastičnih FASAD. « 50-824 6036
Ugodno prodam nov PREDPROSTOR
za adrio 400. « 80-752_5912
Prodam otroško POSTELJICO z jogijem in okroglo STAJICO. Renko, M.
Pijade3, Kranj, « 25-730_5944
Hi-fly allround 370, samo desko, poceni prodam. « 33-171, int. 17, dopoldne _5946
Na domu - v hiši NUDIM VARSTVO OTROK. Ponudbe: Orehovlje 14, Kranj _5968
Prodam otroško POSTELJICO in otro-
Ski VOZIČEK. «40-117_5982
Prodam otroško POSTELJICO z jogijem, zložljivo STAJICO 120 x 60, otroški VOZIČEK, HOJCO in opremljen KOŠEK. Ogled v soboto popoldne. Likar, Gregorčičeva 11, Kranj 6003 Prodam droben KROMPIR. Dorfarje
21, Žabnica, «631-581_6017
Ugodno prodam dobro ohranjeno otroško POSTELJICO z jogijem. Prislan, Trg Prešernove brigad 7, Kranj,
« 39-888_6021
Absolvent strojništva INSTRUIRA srednješolsko matematiko in fiziko.
«33-940_6039
Prodam otroško KOLO. « 25-521 6044 Prodam semenski KROMPIR igor. La-
hovče 61, Cerklje_6052
Prodam semenski KROMPIR igor. Zg. Brnik 5, Cerklje 6062 Ugodno prodam FIŽOLOVKE. Visoko 37, Šenčur 6063 Prodam 1.000 kg semenskega KROMPIRJA igor. Ivan Zavrl, Pšenična polica
12, Cerklje_6064
Prodam SENO. Njivica 2, Zg. Besnica,
«40-591_6067
Prodam 10 m nerazžaganih bukovih
DRV. «45-405, po 15. uri_6068
Prodam 400 kg semenskega KROMPIRJA desire. Kropivnik, Zg. Brnik 7, Cerklje 6089 Prodam večjo količino suhih bukovih
DRV. «28-888_6094
BRŠUINKE   prodam.   Hrastje 123,
Kranj, «33-111_6101
Prodam semenski KROMPIR desire. Zg. Brnik 70, Cerklje 6105 Prodam globok otroški VOZIČEK in NAHRBTNIK za nošenje otroka. «633-479 6106
6113
Prodam SENO. «70-073
Prodam KROMPIR za krmo. Lahovče
26, Cerklje _6125
Prodam semenski KROMPIR desire in krmilni KROMPIR desire. Pipanova 44, Šenčur 6,27
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra, teta in svakinja
ANA KOKALJ
roj. Hribar
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se delovnim organizacijam in sodelavcem Iskre Telematike, KOGP Kranj in KŽK Kranj. Lepo se zahvaljujemo pevcem bratov Zupan za zapete žalo-stinke in govorniku tov. Francu Tavčarju za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala tudi duhovniku iz Goric za spremstvo in lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Letence, Naklo, Tenetiše, Sp. Bela, 4. aprila 1989
ZAHVALA
ob nenadni izgubi našega
ZVONETA LABURA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli soža-lje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala družbenopolitičnim organizacijam, borcem NOB, poslovodnemu odboru Železarne in bivšim sodelavcem Žebljarne ter Alpskemu letalskemu centru Lesce za poslovilne besede in zadnji pozdrav.
VSI NJEGOVI
Kamna gorica, Jesenice, Ljubljana, Zagreb
Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki, a hudi bolezni zapustila naša draga žena, mama in babica
FRANČIŠKA RUTAR
roj. 1912
Od drage pokojnice se bomo poslovili v soboto, 15. aprila 1989, ob 15.30 na pokopališču v Kranju.
ŽALUJOČI VSI NJENI
V bolečini sporočamo, da je preminil ljubljeni mož, nadvse skrbni oče, dedi, brat in svak
MARJAN TOMAŽIN
roj. 10.4.1930
Pogreb našega najdražjega bo v soboto, 15. aprila 1989, ob 16. uri na pokopališču v Kranju.
Za njim žalujejo: žena Anica, sin Dušan z družino, snaha Jana z družino in ostalo sorodstvo.
Kranj, Škofja Loka, Mirna, Ljubljana
OSTALO
Prodam večjo količino SENA. Informacije na «68-484, vsak dan od 15._do 16. ure
5747
Po ugodni ceni prodam SADIKE brš-Ijink Jože Konc, Mošnje 37, Radovlji-
ca,« 79-943__5750
Prodam čudovito, dolgo, belo, italijansko žensko POROČNO OBLEKO štev. 38 do 40. Irena Cof, Sv. Duh 72, Škofja Loka 5752
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila sodelavka
FRANČIŠKA KERN
delavka v tkalnici
Od nje se bomo poslovili v petek, 14. aprila 1989, ob 17. uri na pokopališču v Šenčurju.
Dobro sodelavko in tovarišico bomo ohranili v najlepšem spominu!
Kolektiv in sindikalna organizacija TEKSTILNE TOVARNE ZVEZDA KRANJ
V Kranju, 13. aprila 1989
71
/ NOVICE IN DOGOD«
Na Bledu so se odločili
S Stražo proti naravi
Bled, 12. aprila - Na Bledu so načrtovali ureditev smučišča in postavitev žičnice na Straži (nazadnje) pred tremi leti, vendar so zaradi pomanjkanja denarja vedno dobile prednost druge naložbe. Ko jo je letošnja s snegom skromna zima krepko zagodla turističnim organizacijam, ki so morale v sili razmer voziti svoje goste na smučišča v sosednjo Avstrijo, je na Bledu "padla" odločitev, da zimske turistične sezone ne kaže več postavljati pod vprašaj. Če bo šlo vse po načrtih, bodo na Straži, kjer je bila pred dobrimi tridesetimi leti postavljena ena prvih žičnic v Sloveniji, že do začetka nove zime uredili smučišče in postavili dvosedežnico in naprave za zasneževanje. Predračunska vrednost naložbe je 2,5 milijona nemških mark.
"Projekt Straža" je zanimiv predvsem zaradi tega, ker bo gostom omogoči!      ■ ' mjo. v repo-
Zborovanje loških planincev
sredni bližini hotelov in tudi tedaj, ko "mati narava" ne bo najbolj radodarna s snegom. 820 metrov dolga proga z višinsko razliko 132 metrov in povprečnim naklonom šestnajst odstotkov bo primerna predvsem za začetnike, za delo smučarske šole in za manj zahtevne rekreativce. Dvosedežnica, ki bo postavljena na sedanji žičniški trasi, bo pozimi lahko prepeljala tisoč smučarjev na uro, poleti pa 620. Smučišče bo opremljeno z napravami za umetno zasneževanje, za katere bodo uporabljali jezersko vodo, ter z razsvetljavo, ki bo omogočala smučanje v večernih urah. Ob spodnji postaji dvo-sedežnice bo tudi gospodarski objekt, v katerem bodo blagajna, stranišča in prostor za prvo zdravniško pomoč.
C. Z.
S prostovoljnim delom do napredka
Škofja Loka, 11. aprila - Na včerajšnjem občnem zboru so člani Planinskega društva Škofja Loka ocenili, da so lahko zadovoljni z večino opravljenega dela v minulem letu. Za naprej nameravajo predvsem preprečiti upadanje članstva in oživiti delo z mladino. Najzahtevnejša letošnja naloga bo gotovo postavitev tovorne žičnice na Lubnik.
V škofjeloškem planinskem društvu je še vedno prek 1100 članov, čeprav se je ta velika družina lani zmanjšala za skoraj 150 planincev. Prav zmanjševanje članstva, slabo povezano delo mladih in skromno propagandno dejavnost je ocenil predsednik Silvo Čadež kot najbolj šibke točke v dosedanji dejavnosti. Obenem je ugotovil, da je društvo vseeno doseglo lepe rezultate tako pri upravljanju s planinskima postojankama na Lubniku in Blegošu kot pri delovanju številnih samostojnih teles v društvu, kar je prav vse plod obsežnega prostovoljnega dela.
Iz poročil o društvenem delu ,je bilo razvidno, kako razvejana in bogata je dejavnost planincev. Gospodarski odbor je skrbel zlasti za oskrbo in vzdrževanje domov, markacijski odsek pa za čiščenje poti in obnovo delov poti. Člani odseka za varstvo narave so se razen delovnih akcij udeleževali tudi pohodov in izletov. Odbor za pohod po poti Cankarjevega bataljona je tudi lani organiziral pohod s Pasje ravni v Dražgoše. Komisija za loško planinsko pot je oddala 51 planincem značke za prehojeno pot. Klub Lubnikarjev je naštel čez 10 tisoč vzponov na Lubnik. Dejavna sta bila tudi alpinistični odsek z 31 člani in oostaja
Radovljiški program kulturne akcije
Radovljica - Konec tedna bo v radovljiški občini vrsta prireditev, ki sodijo v okvir programa kulturnih akcij za delovne kolektive. Tako bo danes, v petek, ob 20. uri v Kulturnem domu na Bohinjski Beli koncert Okteta LIP. Jutri, v soboto, ob 20. uri bo DPD Svoboda Boh. Bela gostovala s komedijo Man-dragola N. Mačehiavellija v Kulturnem domu na Brezjah. V nedeljo, 16. aprila, ob 16. uri pa bodo z isto predstavo gostovali v Kulturnem domu na Gorjušah. V nedeljo ob 20. uri pa bodo z Mandragolo gostovali v Gasilskem domu na Bohinjski Češ-njici.
Kramberger v Kranju
Kranj, aprila - No, pa smo tudi v Kranju pričakali slovenskega dobrotnika Ivana Krambergerja iz Negove. Kompleten, s svojim starinskim modrim avtomobilom, z opico, z že njegovo tretjo novo knjigo in vrsto komercialnih domislic, vse seveda v dobrodelne namene, se je pojavil sredi Prešernove ulice v Kranju. Takoj je bil obkrožen z množico, knjižice z njegovimi doživetji in apelom, da naj človek misli tudi na bližnjega, ne le zase, so kar kopnele izpod ponjave. Vsem, ki bi ga radi pobliže spoznali, naj povemo, da bo konec tedna gost Gorenjskega sejma na sejmu gozdarstva in kmetijstva. D. D. - Foto: F. Perdan
GRS z 10 člani ter prav toliko pripravniki. Učence je povezoval le planinski krožek v osnovni šoli na Trati.
Na občnem zboru, kjer so vodstvo društva ponovno zaupali dosedanjemu predsedniku Ča-dežu, so sprejeli tudi program letošnjega dela. Kot so sklenili, bodo odslej namenili več skrbi širitvi članstva in organiziranju dela z mladino. Izletniško dejavnost bodo utrdili z ustanovitvijo aktiva vodnikov, za kar se že usposablja 6 članov, ustanovitev sekcije Križna gora pa bo pomenila širjenje množičnega pohod-ništva. V gospodarsko dejavnost bodo morali še naprej usmerjati največ sil in denarja. Predvsem od slednjega bo odvisno, ali bodo lahko letos uresničili načrte za postavitev tovorne žičnice na Lubnik.
S. Saje
■L
GLASOVA ANKETA
1\
Le invalid razume invalida
Kranj, aprila - Letos bo Društvo invalidov Kranj praznovalo že dvajsetletnico obstajanja in prizadevnega dela. Lahko rečemo, da je med najbolj aktivnimi na Gorenjskem. Vsaj 200 zelo delavnih aktivistov ima po krajevnih organizacijah, po aktivih invalidov v delovnih
organizacijah. Prav te dni je aktivnost še posebej močna, kajti vseh 49 poverjenikov je poslalo predloge, kako pred prvim majem obdarovati najtežje in nepokretne invalide. Namenili so jim sicer skromno darilo, rjuho in brisačo ali živilski paket, toda invalidom ta pozornost ogromno pomeni.
Anica Kranjc, Planina:
"Na skrbi imam okrog 100 invalidov. Obiščem jih vedno pred novim letom, ko jim razdelim društveni koledar, poberem članarino, pred prvim majem, ko jih obdarimo, najtežje invalide pa obiščem večkrat. Sest imam zelo težkih invalidov, za te predlagam, da dobe rjuho in brisačo, najbolj ju bodo veseli, pa tudi najbolj ju potrebujejo. Imam tudi nekaj mlajših ljudi na skrbi, ženo s hudo sladkorno, drugo s težko operacijo na kolku, tretjo z epilepsijo, potem še eno s sklerozo multiplex. Slednjo večkrat peljem ven, jo vzamem s seboj na izlet invalidov. Le če si sam invalid, razumeš te ljudi. Veliko pa je že to, če jim znaš prisluhniti. Čeprav se včasih težko odtrgaš od doma, pa si vesel, da nekomu narediš lep dan."
Lojzka Brovč, Planina: "Dve leti sem zdaj po-verjenica pri Društvu invalidov v Kranju. Tajnica Vika me je preprosto poklicala in pristala sem. Okrog 50 invalidov imam na skrbi. Nekateri so zelo osamljeni, posebno nepokretni, 4 od njih so taki, za katere sem predlagala večje darilo. Obiščem jih ob akcijah, nekatere pa tudi večkrat. Imaš pa tudi primere, ko te preprosto ne spustijo v stanova-
nje. Vse moraš razumeti. Izredno pa so veseli izletov, ki jim jih pripravlja društvo. To jim pomeni pol življenja."
Vika Račič, tajnica Društva invalidov Kranj: "Priznati moram, da poverjenikov za delo v našem društvu ni težko dobiti. Trenutno imamo vse terene pokrite. Čim enkrat začne delati pri nas, je naš aktivist in popusti le, če se ga loti bolezen. Imam celo primer poverjenice, ki obvladuje kar dva terena, pa vse vzorno opravi."
Konrad Pauli, predsednik komisije za odlikovanja in priznanja pri društvu: "Delo invalidskih poverjenikov je povsem prostovoljno, nič plačano, pa vendar ga opravljajo s polno mero čuta do sočloveka. Na-SKfer porno delo je tO, kajti invalidi so občutljivi ljudje, kot je občutljiv vsak prizadet človek. Naši poverjeniki so veseli, če lahko trpečemu sočloveku vsaj malo polepšajo dan. Pravo plačilo je njihovo notranje zadovoljstvo. Edina nagrada, s katero se jim lahko oddolžimo, so priznanja društva, ki jih podeljujemo ob jubilejih, srečanja enkrat na leto z malo zakusko. Delo invalidskih poverjenikov je delo, ki ga finančno sploh ne moreš vrednotiti."
D. Dolenc
Nadaljevanje "uranske ceste"
Študija za obvoznico gre v pretres
Škofja Loka, 13. aprila - Na delegatsko vprašanje, kaj je z nadaljevanjem gradnje tako imenovane uranske ceste, je skupnost za ceste Slovenije pred dnevi postregla z več ali manj pričakovanim odgovorom.
Med tehnično in finančno manj zahtevnimi obnovami iz letošnjega plana republiške skupnosti za ceste sta dva odseka v škofjeloški občini, oba že v delu. Gre za kos odseka Gorenja vas-Todraž in prvi del odseka Lipica-Plevna, in sicer od Lipice do Suhe, medtem ko je drugi del od Suhe do Plevne pogojen z začetkom gradnje načrtovane mestne obvoznice in ureditvijo križišča Virmaše.
Ko je v škofjeloškem izvršnem svetu nanesla beseda na mestno obvoznico, je padlo tudi vprašanje, kako daleč je študija nove variante obvoznice do Zminca skozi Puštal, ki bo morda zamenjala na skupščini sprejeto tunelsko varianto pod Stenom. Tudi republiška skupnost za ceste kot investitorica namreč vidi veliko večjo in prejšnjo možnost uresničitve te nove, trikrat cenejše variante. Študija je narejena, je povedal Matevž Dagarin, pridobljena so vsa soglasja, pripravljen predlog za obravnavo v komiteju za družbeno planiranje in urejanje prostora ter v izvršnem svetu. Še pred tem pa se bo potrebno pogovoriti s krajani iz Puštala, ki bi jih nova varianta obvoznice najbolj prizadela.
H. Jelovčan
Na sekača se je podrla smreka
Izlet za upokojence Elektra
Na pobudo Kluba upokojencev Elektro Gorenjske bo kranjsko društvo upokojencev pripravilo dvodnevni izlet v Jajce, Titov Drvar, Bihač, Kozaro... Izlet bo v sredo in četrtek, 3. in 4. maja, odšli bodo ob 6. uri izpred hotela Creina. Cena izleta je 320.000 dinarjev. Prijave sprejema vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure, do vključno 24. aprila Društvo upokojencev Kranj na Tomšičevi 4.
Na slovenskih cestah
Nasilno pretrgana mladost
Ljubljana, 11. aprila - Samo lani je v prometnih nesrečah v Sloveniji umrlo 63 otrok, kar 1755 pa je bilo ranjenih. Na ta kruto resnico sodobnega življenja so 10. aprila simbolično opozorili mladi Ljubljančani. S svojimi telesi je 1818 otrok prekrilo asfalt med Na-mo in križiščem na Ajdovščini in ponazorilo tragične posledice slabe prometne varnosti na naših cestah. Ali bo to opozorilo vsaj malo zaleglo?
O tem se sprašujejo v republiškem svetu za preventivo in vzgojo \ cestnem prometu, ki so to manifestacijo priredili kot eno mnogih dejav nosti v okviru nacionalnega programa za izboljšanje prometne varnosti. Žal je na začetku akcije z imenom -10% težko odgovoriti, ali bodo načrtovani ukrepi pomagali doseči zastavljene cilje. Že sedaj pa nam bi moralo biti jasno vsaj eno! V ospredje vseh prizadevanj moramo postaviti človeka in njegovo varnost, zlasti mladino, katerih otroštvo vse prevečkrat nasilno pretrga nesreča na cesti.
Ne smemo se slepiti, da so njihova življenja samo v rokah voznikov. Dokler nam ne bo uspelo izboljšati urejenosti cest, doseči tehnično popolnejše ravni vozil pa zagotoviti ustreznih pravnih in moralnih norm, bomo vsi udeleženci v prometu še kar naprej v nevarnosti!
S. Saje
Jesenice, 11. aprila - V gozdu nad Belim poljem pri Jesenicah se je ponesrečil 39-letni Blaž Kun-stelj, doma s Poljšice. Na trasi gozdne ceste je bil podiral drevje, ko se je zrušila smreka in padla sekaču na hrbet. Drugi sodelavci so ga sicer s klici opozarjali, kakšna nevarnost mu grozi, vendar je Kunstelj prepozno odskočil. Ranjenca zdravijo v jeseniški bolnišnici.
Prehiteval kolono
Bistrica pri Naklem, 11. aprila -
24-letni Meinhard Ambrosch iz Beljaka je kriv za prometno nesrečo, ki se je pripetila na magistralni cesti na Bistrici. Med vožnjo proti Kranju je avstrijski voznik prehiteval kolono, nasproti vozeči avtomobili so se umikali, voznik zadnjega avtomobila v koloni, 23-letni Zikret Mujezinović z Jesenic, pa se ni pravi čas umaknil, zato je med njima prišlo do trčenja. V nesreči je bil avstrijski voznik, čigar avto je po trčenju zasukalo na streho, hudo, Mujezinović pa laže ranjen.
Padel z mopedom
Hudi graben, 12. aprila - Voznik kolesa z motorjem, še ne 18-letni Peter B. iz Tržiča, se je ponesrečil
med vožnjo po regionalni cesti P# gunje - Bistrica pri Tržiču. V dvojnem ovinku skozi Hudi graben očitno ni bil prilagodil hitrosti, za' to ga je zaneslo na bankino, nato pa je padel in se zaletel v betonski zid ob cesti. Mopedist, za katerega sumijo, da je bil pod vplivom alkohola, vozil pa je tudi brez čelade, je bil v nesreči hudo ranjen.
Trčil v miličniški avto
Jesenice, 12. aprila - Ponoči se je na Titovi cesti zgodila nesreča, v kateri so bili trije udeleženci r*' njeni, škode na razbitinah pa je za 100 milijonov. Voznik službenega vozila milice Igor Potočnik, star2( let, z Jesenic, je pripeljal po star Titovi cesti mimo hotela Pošta jfl se v križišču vključeval na preCf' nostno'cesto. Po njej se je pribil' zevala kolona treh vozil. Ker ]e Potočnik presodil, da bo izpelj3 križišče, še preden bo kolona Prl' peljala vanj, je zavil levo. Tedaj Pa je kolono po pasu, namenjenem za zavijanje levo, prehitel vozn1* osebnega avtomobila Rifat Duj1. iz Bihača, ki začasno živi v ItaliJ'j in se v križišču silovito
zaletel *
miličniški avto.
Potočnik je bil v nesreči hud° ranjen, drugi miličnik Marko Me' javšek, in Rifat Dujič pa laze' Slednjega so preizkusili z alkot^' stom, ki je pozelenel nad polovic
DANES 14. aprila ob 10. uri
bomo v Stražišču na Delavski c. 19 odprli novo samopostrežno prodajalno
Trgovina bo odprta od ranih jutranjih ur (6.30) do večera (22.) ter v soboto do 20. ure in v nedeljo do 17.30 ure. Obiščite nas, izbira je izjemna.