^UMAR _o ~fü "D 0) O O if) E Ox 5 C -- ^^ LO o ^ fN a> n Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 5 / letnik XX / 2014 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Matevž Hribernik Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Urška Brodar; mag. Gonzalo Caprirolo; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc Izbrane teme so pripravili: Dr. Valerija Korošec (OECD kazalniki blaginje - Indeks boljšega življenja); Matevž Hribernik (Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD); mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar (Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2013) Uredniški odbor: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajic, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 120 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................14 Cene.............................................................................................................................................................................................................16 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................18 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................20 Javne finance...........................................................................................................................................................................................22 Okvirji Okvir 1: Saldo sektorja država in bruto javni dolg v državah članicah EU..............................................................8 Okvir 2: Bruto domači proizvod v 1. četrtletju 2014.................................................................................................10 Okvir 3: Koncentracija v nespecializiranih pretežno živilskih prodajalnah na drobno......................................13 Izbrane teme OECD kazalniki blaginje - Indeks boljšega življenja 2014.......................................................................................27 Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2014......................................................................................................29 Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2013...................................................................................................30 Statistična priloga.........................................................................................................................................35 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 4. junija 2014. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno V prvem četrtletju se je nadaljevala krepitev gospodarske aktivnosti v evrskem območju (0,2 %), BDP je bil medletno višji za 0,9 %. K nadaljevanju rasti BDP je prispevala predvsem visoka rast v Nemčiji, saj je bilo okrevanje v več drugih državah evrskega območja počasnejše. V večini držav menjava s tujino še vedno ohranja pomemben prispevek k rasti, skladno s pričakovanji mednarodnih institucij pa vedno pomembnejši dejavnik rasti postaja tudi domače povpraševanje. Vrednosti kazalnikov razpoloženja v evrskem območju nakazujejo nadaljevanje okrevanja tudi v drugem četrtletju. V Sloveniji je bil v prvem četrtletju ob krepitvi rasti izvoza in nadaljnjih znakih stabilizacije razmer v domačem okolju bruto domači proizvod medletno večji za 1,9 %. Glede na predhodno četrtletje se je BDP zmanjšal (-0,3 %, desez.), vendar po naši oceni predvsem zaradi negativnega prispevka spremembe zalog. Ob nadaljevanju okrevanja v mednarodnem okolju se je okrepila medletna rast izvoza blaga, ob upočasnitvi rasti uvoza pa je bil prispevek salda menjave s tujino k medletni spremembi BDP relativno visok (2,0 o. t.). Nadaljevalo se je tudi izboljševanje v nekaterih segmentih domače potrošnje. Drugo četrtletje zaporedje bila medletno večja investicijska potrošnja (2,4 %), in sicer zaradi nadaljevanja visoke rasti investicij v gradbene inženirske objekte, sofinancirane s sredstvi EU. Zasebna potrošnja je ostala na ravni iz zadnjega četrtletja lani, prvič po koncu leta 2011 pa je bila medletno večja (0,6 %). Medletno manjša je bila državna potrošnja (-2,0 %), negativno k rasti pa je tudi prispevala sprememba zalog (-0,7 o. t.). Razmere na trgu dela v zadnjih dveh mesecih kažejo znake stabilizacije, a še naprej ostajajo zaostrene. Število delovno aktivnih seje v prvem četrtletju nekoliko povečalo, najbolj v tržnih in nekoliko tudi v javnih storitvah. Naraščanje števila registriranih brezposelnih, ki je bilo izrazito zlasti ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta, se je v zadnjih dveh mesecih ustavilo (desez). Konec aprila je bilo brezposelnih 123.636 oseb, kar je za 2.304 oseb oz. 1,9 % več kot v enakem mesecu lani. V prvih štirih mesecih letos pa je bil delež mladih do 29 let med vsemi brezposelnimi precej višji kot v enakem obdobju lani. V prvem četrtletju se je nadalje zvišala povprečna bruto plača na zaposlenega (desez.), k temu pa je znova prispevala predvsem rast plače v zasebnem sektorju, ki se po stagnaciji v letu 2012 zadnje leto znova postopoma krepi. Medletna inflacija je tudi maja ostala nizka. Cene življenjskih potrebščin so se maja povišale za 0,6 %, k temu so poleg sezonskih dejavnikov (višje cene sadja in obleke) prispevale predvsem višje cene tobačnih izdelkov in komunalnih storitev. Skromno medletno rast (0,7 %) še naprej zaznamuje šibka gospodarska aktivnost ter odsotnost inflacijskih pritiskov iz domačega in mednarodnega okolja. Zniževanje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem pri domačih bankah se je postopoma umirjalo tudi aprila, še naprej pa se krepi delež slabih terjatev. V aprilu je bilo znižanje obsega kreditov manjše kot v preteklih mesecih, v prvem četrtletju pa je bilo za približno 40 % manjše kot v enakem obdobju lani. K temu je največ prispevalo upočasnjeno razdolževanje podjetij in NFI. Banke so se še naprej razdolževale v tujini in zmanjševale obseg obveznosti do ECB. Ponovno pa se je marca okrepil delež slabih terjatev, in sicer za 0,6 o. t. na 14,5 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema. Precej se je povečalo tudi oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev. Primanjkljaj javnih financ (658 mio EUR) je bil v prvem četrtletju letos medletno manjši zaradi večjega povečanja prihodkov (6,2 %) kot izdatkov (3,7 %). Medletno višji prihodki so bili posledica povečanja v vseh glavnih kategorijah prihodkov, razen prihodkov iz proračuna EU, ki so ostali približno enaki kot lani. Medletno višji izdatki so bili predvsem posledica višjih plačil obresti (18,0 %), na njihovo povečanje pa so v manjši meri vplivali še višji izdatki za investicije, drugi tekoči domači transferji, nekoliko pa tudi višji izdatki za plače. Socialni transferji so bili medletno nižji, razen za pokojnine in socialno varnost. Na letošnji lestvici mednarodne konkurenčnosti Slovenija ostaja na dnu uvrščenih držav. V poročilu IMD o konkurenčnosti držav za leto 2014 je Slovenija letos nazadovala na 55. mesto (med 60 državami), kar je tri mesta nižje kot lani, oziroma 23 mest nižje kot v letu 2008. Ključni dejavnik poslabšanja letos so bili makroekonomski podatki za lansko leto. Ankete med gospodarstveniki se sicer ne poslabšujejo več, a anketiranci ostajajo nezadovoljni z učinkovitostjo države in možnostmi za poslovanje. Raziskava tudi ugotavlja, da so ključne konkurenčne prednosti Slovenije predvsem visoka stopnja izobraženosti delovne sile in zanesljiva infrastruktura, mednarodno konkurenčnost pa zavirajo neučinkovit pravni red, nestabilnost politik in delovanje vlade ter državnega aparata. Po OECD kazalnikih blaginje pa se Slovenija uvršča na sredino med proučevanimi državami. Po Indeksu boljšega življenja 2014 (OECD) se Slovenija uvršča na 19. mesto (med 36 državami), kar je nekoliko bolje kot lani. Najbolje se uvršča po komponentah aktivnost civilne družbe in izobraževanje, najslabše pa pri zadovoljstvu z življenjem. (O £ ro £ 'S m "O O a O (Ü >u O 0) Mednarodno okolje V prvem četrtletju se je nadaljevala krepitev gospodarske aktivnosti v evrskem območju. Po oceni Eurostata se je BDP zvišal za 0,2 % (desez.) in bil medletno višji za 0,9 %. K rasti gospodarske aktivnosti v evrskem območju je največ prispevala Nemčija (0,8 %), kjer se je BDP povečal zaradi domače potrošnje, predvsem bruto investicij, prispevek neto izvoza pa je bil negativen. BDP se je v prvem četrtletju povečal tudi v Avstriji (0,3 %), zmanjšal v Italiji (-0,1 %), v Franciji pa je ostal na enaki ravni kot v zadnjem četrtletju lanskega leta. Vrednosti kazalnikov razpoloženja v evrskem območju nakazujejo nadaljevanje okrevanja tudi v drugem četrtletju. Kazalnik gospodarske klime evrskega območja (ESI) se je po aprilskem znižanju zopet okrepil kot posledica večjega zaupanja med potrošniki, v industriji in gradbeništvu. Sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI) za evrsko območje še naprej kaže pozitivna gibanja, a se je maja nekoliko znižal, predvsem zaradi nižje vrednosti kazalnika za Slika 2: Gospodarska klima v evrskem območju Storitve Trgovina na drobno Gosp. klima v EMU (desna os) 120 110 100 - 30 80 70 n Vir: EK Slika 1: Rast BDP v Q1 in primerjava z napovedmi EK Q2 13 hQ3 13 I Q4 13 «Q1 14 -Q1 14 napoved EK Slika 3: Donosnosti 10-letnih državnih obveznic 0,5 -Slovenija -Italija ..................Avstrija 16 14 - Portugalska Irska Španija • Nemčija Vir: Eurostat, napoved EK (maj 2014). Vir: Bloomberg. 1,5 1,0 3 6 4 2 -0,5 0 Tabela 1: Obrestne mere denarnega trga in menjalni tečaj nacionalne valute za EUR Obrestne mere povprečje, v % sprememba, v b. t. 2013 V 13 IV 14 V 14 V 14/IV 14 V 14/V 13 3-mesečni EURIBOR 0,220 0,201 0,330 0,325 -0,5 12,4 3-mesečni LIBOR za USD 0,268 0,274 0,228 0,226 -0,2 -4,8 3-mesečni LIBOR za CHF 0,021 0,019 0,017 0,016 -0,1 -0,3 Tečaj povprečje sprememba, v % 2013 V 13 IV 14 V 14 V 14/IV 14 V 14/V 13 EUR/USD 1,328 1,298 1,381 1,373 -0,6 5,7 EUR/CHF 1,231 1,242 1,219 1,221 0,1 -1,7 EUR/GBP 0,849 0,849 0,825 0,815 -1,2 -4,0 EUR/JPY 129,66 131,13 141,62 139,66 -1,4 6,5 Vir: Euribor, ECB, preračuni UMAR. Okvir 1: Saldo sektorja država in bruto javni dolg v državah članicah EU Javnofinančni primanjkljaji so se v večini držav EU po letu 2010, ko so dosegli najvišje vrednosti, znatno zmanjšali in naj bi se postopoma zmanjševali tudi v prihodnjih dveh letih. Lani se je primanjkljaj sektorja država v evrskem območju znižal na 3,0 % BDP, v EU pa na 3,3 %, kar je skoraj za polovico manj kot leta 2010. Javnofinančni primanjkljaji so se od leta 2010 znižali v večini držav EU, izjeme so Slovenija, Grčija in Ciper, ki se soočajo z velikimi javnofinančnimi problemi, ter Švedska in Estonija, kjer je primanjkljaj še vedno minimalen. EK v svoji pomladanski napovedi za letos v evrskem območju in EU prvič po letu 2008 pričakuje znižanje primanjkljaja pod zgornjo dovoljeno mejo 3 % BDP, kljub temu pa bo v več državah še vedno ostal nad to ravnjo1. Rast dolga sektorja država v povprečju evrskega območja in EU naj bi letos dosegla vrh. Od leta 2008 se je dolg sektorja država v povprečju evrskega območja povečal za 22,5 o. t., v povprečju EU pa za 24,9 o. t. Gre predvsem za učinek snežne kepe2, zlasti izdatkov za obresti, ki so bili sicer nekoliko nižji kot v preteklih letih, ter vpliva na prilagoditev med stanjem in tokovi na rast dolga. Zadolženost se je znotraj EU po začetku finančne krize najbolj povečala na Irskem, Cipru, Portugalskem ter v Grčiji, Španiji in Sloveniji. Po napovedih EK naj bi javni dolg v evrskem območju in EU letos še naraščal in dosegel vrh pri 96 % BDP oz. 89,5 % BDP, prihodnje leto pa naj bi se prvič po letu 2008 začel zniževati. Slika 4: Sprememba primanjkljaja sektorja država v letih 2010-2013, v % BDP Povečanje primanjkljaja od 2010 do 2013 ^M Zmanjšanje primanjkljaja od 2010 do 2013 Primanjkljaj v 2013 -3% BDP 10 5 0 -5 g-10 >-15 -20 -25 -30 -35 Vir: Eurostat. Slika 5: Konsolidirani bruto dolg sektorja država v letih 2008-2015, v % BDP Napoved EK 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Vir: Eurostat, EC Spring Economic Forecast 2014. 1 Primanjkljaj naj bi nad ravnjo 3 % BDP ostal v osmih državah EU: Ciper, Španija, Irska, Slovenija, Portugalska, Francija, Hrvaška, Združeno kraljestvo. 2 Povečanje dolga zaradi pozitivne razlike med nominalno obrestno mero in stopnjo nominalne rasti BDP 100 80 ^ 60 40 20 0 Tabela 2: Cene nafte in neenergetskih surovin Nafta povprečje sprememba, v % 2013 V 13 IV 14 V 14 V 14/IV 14 V 14/V 13 Brent USD 108,56 102,56 107,76 109,52 1,6 6,8 Brent EUR 81,66 79,25 78,18 79,42 1,6 0,2 Surovine sprememba, v % 2013/2012 III 14/IV 14 IV 14/IV 13 Neenergetske surovine -1,2 1,4 1,3 Hrana 1,1 1,2 3,0 Kmetijske surovine 1,4 0,0 7,7 Kovine -4,2 2,7 -7,7 Vir: EIA, ECB, IMF, preračuni UMAR. predelovalne dejavnosti, medtem ko je bila vrednost kazalnika za storitvene dejavnosti najvišja v zadnjih treh letih. Ifo kazalnik gospodarske klime v evrskem območju pa je za drugo četrtletje dosegel najvišjo vrednost po letu 2007. Obrestne mere ECB ostajajo nespremenjene, prav tako tudi medbančne obrestne mere. Evropska centralna banka je tudi maja ohranila ključno obrestno mero na ravni 0,25 %. Na denarnem trgu je v začetku meseca sicer prišlo do rahlega znižanja obrestnih mer s krajšo zapadlostjo, glede na pretekli mesec pa so se ohranile na podobnih ravneh. Banke so od konca januarja 2013 do začetka maja odplačale nekaj več kot polovico obveznosti (536,7 mrd EUR) od skupno 1.019 mrd EUR likvidnosti, ki so jo pridobile v obeh operacijah LTRO z zapadlostjo v začetku leta 2015. Slika 6: Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/EUR -Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. Slika 7: Dolarske cene neenergetskih surovin Neenergetske surovine -----Hrana Kmetijske surovine -Industrijske surovine Kovine Vir: IMF. Gospodarska gibanja v Sloveniji V prvem četrtletju letos se je nadaljevala realna rast izvoza blaga, realni uvoz blaga pa se je po dveh četrtletjih rasti zmanjšal (desez.).1 Realni izvoz blaga se je ob nadaljevanju rasti v EU in krepitvi rasti izven EU povečal za 1,7 % glede na zadnje četrtletje lani. Po naši oceni2 se je med najpomembnejšimi proizvodi povečal predvsem izvoz vozil, električnih naprav in nekaterih kemičnih proizvodov, slabše pa je bilo gibanje izvoza farmacevtskih izdelkov ter ponovnega izvoza prej uvožene nafte in naftnih derivatov, ki sta bila glavna dejavnika rasti izvoza Tabela 3: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2013 III 14/ II 14 III 14/ III 13 I-III 14/ I-III 13 Izvoz, nominalono1 2,7 14,6 3,4 4,3 -blago 2,2 11,9 5,1 5,8 -storitve 5,0 28,3 -3,5 -2,1 Uvoz, nominalno1 -0,8 5,0 2,1 3,0 -blago -1,2 4,2 1,6 2,1 -storitve 1,6 11,1 5,7 9,9 Industrijska proizvodnja, realno -0,6 2,02 4,23 1,73 -v predelovalnih dejavnostih -1,2 1,62 4,63 2,13 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno -2,6 8,92 44,73 37,23 Trgovina na drobno - realni prihodek -3,7 0,12 -0,43 -1,03 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek -0,1 2,62 5,73 2,83 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. Slika 8: Blagovna menjava - realno a a a a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. 1 Po statistiki nacionalnih računov. 2 Ocena na podlagi razpoložljivih podatkov o strukturi blagovne menjave po zunanjetrgovinski statistiki za prva dva meseca letošnjega leta. Okvir2: Bruto domači proizvod v 1. četrtletju 2014 V prvem četrtletju je bil ob krepitvi rasti izvoza in nadaljnjih znakih stabilizacije razmer v domačem okolju bruto domači proizvod medletno večji za 1,9 %. Glede na predhodno četrtletje se je zmanjšal (-0,3 %, desez.), vendar po naši oceni predvsem zaradi negativnega prispevka spremembe zalog. Ob nadaljevanju okrevanja v mednarodnem okolju se je okrepila medletna rast izvoza blaga, ob upočasnitvi rasti uvoza je bil prispevek salda menjave s tujino k medletni spremembi BDP relativno visok (2,0 o. t.). Nadaljevalo se je tudi izboljševanje v nekaterih segmentih domače potrošnje. Drugo četrtletje zapored so bile medletno večje bruto investicije v osnovna sredstva (2,4 %), in sicer zaradi nadaljevanja visoke rasti investicij v gradbene inženirske objekte (38,4 %)1, sofinancirane s sredstvi EU. Investicije v opremo in stroje pa so bile medletno precej manjše (-15,3 %), kar je bilo ob nadaljnjem zmanjšanju glede na predhodno četrtletje tudi posledica učinka visoke osnove.2 Zasebna potrošnja je ostala na ravni iz zadnjega četrtletja lani, medletno pa je bila prvič po koncu leta 2011 večja (0,6 %). Večja je bila potrošnja trajnih in drugih proizvodov, kar so nakazovali tudi že kratkoročni kazalniki (masa neto plač, prihodek v trgovini z živili in neživili, kazalnik zaupanja potrošnikov). Državna potrošnja (-2,0 %) je bila znova manjša kot v enakem obdobju lani, kar povezujemo z nadaljnjim zmanjševanjem izdatkov za vmesno potrošnjo in tudi sredstev za zaposlene. Sprememba zalog je, za razliko od zadnjega četrtletja lani, znižala medletno rast BDP (-0,7 o. t.). Slika 9: Raven BDP v Sloveniji in v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slika 10: Izdatkovna struktura medletne spremembe BDP v Sloveniji 1 Njihova četrtletna rast je bila po desezoniranih podatkih drugo četrtletje zapored več kot 10-odstotna. 2 V prvem četrtletju lani so se zaradi večjih nakupov investicijske opreme za energetski objekt četrtletno povečale za 17,7 % (desez.). v lanskem letu. Zmanjšanje realnega uvoza (-0,9 %) glede na zadnje lansko četrtletje je bilo po naši oceni posledica zmanjšanja uvoza proizvodov za vmesno porabo, ki predstavljajo skoraj dve tretjini celotnega uvoza blaga, uvoz proizvodov za investicije in za široko potrošnjo pa se je povečal. Po originalnih podatkih je bil realni izvoz blaga 6,7 % večji kot v enakem obdobju lani, medletno nekoliko večji je bil tudi uvoz (1,5 %). Realni izvoz storitev se je v prvem četrtletju znova zmanjšal, realna rast uvoza storitev pa se je nadaljevala (desez.).3 Padec izvoza (-0,5 %) je bil posledica zmanjšanja 3 Po statistiki nacionalnih računov. Vir podatkov po posameznih vrstah storitev je plačilnobilančna statistika. izvoza ostalih poslovnih storitev, medtem ko se je rast izvoza transportnih storitev okrepila, povečal se je tudi izvoz drugih4 storitev. Nadaljevala se je realna rast uvoza (1,9 %) kot posledica rasti uvoza ostalih poslovnih storitev in transportnih storitev, uvoz potovanj pa se je zmanjšal. Po originalnih podatkih je bil realni izvoz storitev medletno manjši za 3,6 %, realni uvoz pa večji za 8,6 %. 4 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo slabo petino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev. Slika 11: Storitvena menjava - realno -Izvoz -Uvoz 1.400 O O O O O O O Vir: BS, preračuni UMAR. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je v prvem četrtletju znova nekoliko povečal. Proizvodnja v tehnološko zahtevnejših panogah se je še povečala in dosegla ravni iz leta 2008. Povečala se je tudi v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, kjer se postopoma povečuje od konca leta 2012. V nizko tehnološko zahtevnih panogah, ki za ravnmi iz leta 2008 zaostajajo najbolj, pa je ostala podobna kot ob koncu preteklega leta. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v prvem četrtletju večji za 2,0 % (del. dnem prilagojeno). Večji je bil v vseh srednje nizko in večini nizko (z izjemo tekstilne industrije) ter srednje visoko in visoko tehnološko zahtevnih panog. Slika 12: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog —•— Nizko teh. zaht. panoge -Sr. nizko teh. zaht. panoge -----Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge -Predelovalne dejavnosti, skupaj 110 105 o100 o 8 95 Z 90 ! 85 J 80 ! 75 70 65 60 S S ° i £ a a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR Skromna aktivnost nizko tehnološko zahtevnih panog največ prispeva k večjemu zaostanku predelovalnih dejavnosti za ravnmi proizvodnje iz leta2008 v Sloveniji kot v EU. Nizko tehnološko zahtevne panoge v EU proizvodnjo od začetka lanskega leta povečujejo in v povprečju dosegajo skoraj 90-odstotno raven iz leta 2008. V Sloveniji je zaostanek večji predvsem zaradi pohištvene, usnjarske in tekstilne industrije, ki za obsegom proizvodnje iz leta 2008 zaostajajo za okoli polovico5. Večji kot v večini panog (v povprečju predelovalne dejavnosti dosegajo okoli 86-odstotno raven proizvodnje iz leta 2008) je še zaostanek v srednje nizko tehnološko zahtevnih gumarski industriji in proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov. Ravni iz leta 2008 pa presegajo, podobno kot v EU, nekatere tehnološko zahtevnejše panoge (poleg kemične in farmacevtske industrije še proizvodnja IKT opreme in električnih naprav). Slika 13: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji in EU-28 v 1. četrtletju 2014 ■ EU-28, desez. indeks ■ Slovenija, orig. indeks 120 110 100 o IT 90 co g 80 CN J2 70 | 60 50 40 iii -o C ti Nizko teh.zahtevne i 1 i f S i iS Srednje nizko teh. zahtevne 11 % £ f a o £ Sr.visoko in visoko teh. zaht. Vir: Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Gradbena aktivnost se je v prvem četrtletju 2014 močno okrepila. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v prvem četrtletju povečala za 5,5 % (desez.). Ob četrti zaporedni četrtletni rasti je bila aktivnost tako kar za 37,3 % višja kot v enakem obdobju lani. Aktivnost se je povečala tudi v gradnji inženirskih objektov, v gradnji stavb pa se je malce znižala. Ugodna gibanja v gradnji inženirskih objektov so povezana z izgradnjo komunalne infrastrukture, sofinancirane z EU sredstvi, pa tudi z odpravljanjem posledic žleda. Zaloga pogodb v gradbeništvu je bila konec marca nižja kot konec lanskega leta. Zaloga pogodb v gradbeništvu, ki se je lani močno povečala (za 35,5 %), se je v letošnjem 5 V pohištveni (C31 proizvodnja pohištva) in tekstilni industriji se je tudi število zaposlenih od začetka krize prepolovilo. V prvem četrtletju je njihovo število znova padlo, v primerjavi z enakim obdobjem lani je bilo za več kot desetino manjše. 1.300 1.200 1.000 900 800 700 Slika 14: Vrednost opravljenih gradbenih desezonirano del, -Gradbeništvo ---------Stanovanjske stavbe -----Gradbeni inženirski objekti -Nestanovanjske stavbe «4 V \ / / __ \y \ / \ ______ o o o Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 15: Skupna površina stavb, predvidena z izdanimi gradbenimi dovoljenji v zadnjih štirih četrtletjih a a Vir: SURS letu znižala za 10,5 %. V gradnji inženirskih objektov je zaloga pogodb letos ostala nespremenjena, v gradnji stanovanjskih in nestanovanjskih stavb pa se je znižala in bila tudi nižja kot v istem obdobju lani. Neugodne obete kažejo podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih: skupna površina stavb, predvidena z izdanimi gradbenimi dovoljenji, je bila tako v lanskem zadnjem kot tudi v letošnjem prvem četrtletju precej nižja kot v istem obdobju leto pred tem. Upadanje prihodka v trgovini na drobno se je v zadnjih dveh četrtletjih ustavilo, v trgovini na debelo in z motornimi vozili pa ostaja na relativno visoki ravni (desez.). V trgovini na drobno je v prvem četrtletju ostal na podobni ravni kot v preteklih dveh (desez.) in bil nižji kot pred letom. V trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili se je, po visoki rasti v zadnjem četrtletju lani, nekoliko zmanjšal, a ostal medletno precej višji. Medletno znatno višji je bil tudi v trgovini na debelo. Slika 16: Prihodek v trgovinskih panogah -Trgovina na drobno, real. ■ Mot. vozila in popravila, real. ■ od tega Motorna goriva, real. - Trgovina na debelo, nom. O O O Vir: SURS, preračuni UMAR Prodaja v trgovini na drobno seje v prvem četrtletju povečala v vseh dejavnostih, razen v trgovini z motornimi gorivi (desez.). Prihodek v trgovini z neživili se je v prvem četrtletju povečal in bil po treh letih prvič medletno večji. Medletna rast je bila predvsem posledica večje prodaje v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami, gradbenim materialom ter avdio in video zapisi, ki pa še vedno za več kot tretjino zaostaja za predkrizno ravnjo. Po zmanjšanju v Slika 17: Prihodek v trgovini z neživili -Trgovina z zdravili, kozmetiko -Trgovina s tekstilom, oblačili, obutvijo -----Trgovina s pohištvom,gosp. napravami, gradb. materialom ■ Trgovina z račun., telek. napravami, knjigami in športno opremo 120 90 60 O O O Vir: SURS, preračuni UMAR. 80 105 iu 60 100 40 95 20 90 0 85 i 80 75 70 0 100 30 70 50 Okvir 3: Koncentracija v nespecializiranih pretežno živilskih prodajalnah na drobno Za pretežno živilske prodajalne v Sloveniji je značilna visoka koncentracija, ki se po letu 2006 zmanjšuje zaradi povečane prodaje v diskontnih trgovinah. Za nespecializirane prodajalne, ki pretežno prodajajo živila (hipermarketi, marketi, diskonti ..O1, je bila od leta 2000 značilna krepitev koncentracije, ki je bila posledica propadanja manjših družb oz. njihovega povezovanja ali prevzemanja s strani večjih podjetij. Stopnja koncentracije, merjena s Hirschman-Herfindahlovim indeksom (HHI), je v tej panogi leta 2005 presegla mejo visoke koncentracije (1.800). Potem ko je leta 2006 dosegla najvišjo vrednost HHI, se je stopnja v naslednjih letih zniževala, v letu 2013 pa ostala na ravni iz leta 2012. Kljub zniževanju je indeks v vseh letih še izkazoval visoko koncentracijo. Zniževanje koncentracije v zadnjih letih je bilo predvsem posledica krepitve prodaje v tujih diskontih, ki so na slovenski trg vstopili v letih 2005 in 2007. Ti so s širitvijo svojih poslovnih mrež in spreminjanjem nakupovalnih navad slovenskega kupca, do katerega je prišlo tudi zaradi gospodarske krize, v letu 2013 skupaj ustvarili 17,9 % celotnega prihodka od prodaje panoge na slovenskem trgu (leta 2007 6,5 %, v letu 2012 16,4 %). Nasprotno se je zniževal delež največjih treh družb v prihodku panoge. Slika 18: Kazalnika koncentracije v nespecializiranih pretežno živilskih prodajalnah na drobno -HHI (leva os) ■ Delež največjih treh družb v čistih prihodkih, ustvarjenih na domačem trgu (desna os) 90 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 Vir: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: HHI - Hirschman-Herfindahlov indeks koncentracije. 1 Družbe, ki so po SKD registrirane v 47.110. 4000 70 0 lanskem letu se je nekoliko povečal tudi prihodek v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, ki pa ostaja medletno nižji. Po visoki rasti ob koncu lanskega leta pa se je zmanjšal prihodek v trgovini z motornimi gorivi, ki je ostal medletno višji. Na nižjo prodajo energentov za ogrevanje je vplivala mila zima, medtem ko je bila prodaja bencina in pogonskega goriva višja kot pred letom. Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)6 se je, po manjšem znižanju konec lanskega leta, v prvem četrtletju letos spet zelo povečal (desez.) in je bil medletno višji v večini storitev. Najbolj se je povečal prihodek prometnih storitev(3,9 %), ki med glavnimi storitvami edini presega predkriznega7. Prihodek se je v prvem četrtletju znatno povečal še v informacijsko-komunikacijskih storitvah, kjer je bil višji tudi medletno. K medletni rasti so poleg računalniškega programiranja prispevale tudi telekomunikacijske storitve8. Prihodek se pri drugih poslovnih storitvah v prvem četrtletju ni spremenil, med njimi pa po ravni izstopa prihodek zaposlovalnih storitev, ki za petino presega povprečnega iz leta 2008. Tudi gostinski prihodek je v prvem četrtletju, po rasti v lanskem letu, stagniral, a ostal višji kot pred letom. V prvem četrtletju se je zmanjšal prihodek v strokovno-tehničnih storitvah (-3,7 %), predvsem zaradi nadaljnjega padca prihodka projektantskih storitev. Slika 19: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) Skupaj -Promet in skladiščenje (H) Komunikacijske (J) -----Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) -----Gostinstvo (I) O O O O O O O Vir: SURS, preračuni UMAR. Razpoloženje v gospodarstvu se je maja nadalje izboljšalo. Zaupanje se je izboljšalo v vseh dejavnostih, najbolj v trgovini na drobno in gradbeništvu. Postopno se izboljšuje tudi razpoloženje potrošnikov. 6 Gre za dejavnosti H-N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. 7 Medletno je bil prihodek prometnih storitev višji za 7,4 %, močno pa rastejo tudi nekateri drugi kazalci. Tako se je izvoz transportnih storitev medletno okrepil za 7,6 %, prehodi tovornjakov čez cestninske postaje v Sloveniji pa za 4,9 % (po BS in DARS). 8 Pri največjem ponudniku telekomunikacijskih storitev Telekomu Slovenije poročajo o 3,9-odstotni medletni rasti poslovnih prihodkov, še višja rast pri vseh ostalih ponudnikih skupaj pa kaže na nadaljnje izboljševanje konkurenčnosti v tej dejavnosti (skupna rast prihodka v telekomunikacijah je bila 6,8 %). Slika 20: Poslovne tendence 40 30 i 20 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 -60 -70 - Gospodarska klima -Predelovalne dej. ■Trg. na drobno -Storitvene dej. Gradbeništvo -----Potrošniki Vir: SURS, preračuni UMAR. Trg dela Število delovno aktivnih se je v prvem četrtletju nekoliko povečalo. Zmanjševanje števila delovno aktivnih, ki se je začelo ob koncu leta 2008, se je v prvi polovici lanskega leta ustavilo. Po SRDAP9 se njihovo število nekoliko povečuje od drugega četrtletja lani (v prvem četrtletju letos za 0,1 %, desez.). V tem obdobju se je najbolj povečalo v tržnih storitvah, nekoliko tudi v javnih storitvah. Tudi po podatkih ankete o delovni sili (ADS) se je v prvem četrtletju število delovno aktivnih povečalo (za 0,4 %, desez.), po naši oceni zlasti zaradi večjega števila Slika 21: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) 860 0 2 840 1 820 | 800 >. 780 § 760 a £ 740 1 720 I™ 680 ^ 660 240 o 220 £ c 200 £ 180 | 160 c 140 S 120 J £ 100 § oocoCrtCrtOO^-^-rNrNmm^ .1 t t .1 i .1 i .1 i .1 i .1 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. 80 60 40 samozaposlenih in pomagajočih družinskih članov. Na nekoliko višji (0,1 %, desez.) obseg zaposlenosti pa kažejo tudi podatki po statistiki nacionalnih računov. Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2013 III 14/ II 14 III 14/ III 13 I-III 14/ I-III 13 Aktivno prebivalstvo -0,7 0,1 0,2 0,0 Formalno delovno aktivni -2,0 0,21 -0,3 -0,6 Zaposlene osebe -2,6 0,6 0,0 -0,3 Registrirani brezposelni 8,8 -0,11 3,3 4,1 Povprečna nominalna bruto plača -0,2 0,01 0,4 0,9 -zasebni sektor 0,6 -0,11 1,2 1,8 -javni sektor -1,3 -0,31 -0,6 -0,3 -v tem sektor država -2,5 0,11 -0,7 -1,0 2013 III 13 II 14 III 14 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 13,1 13,1 13,5 13,5 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.523,18 1.520,08 1.520,88 1.526,41 -zasebni sektor (v EUR) 1.404,40 1.400,93 1.406,47 1.418,26 -javni sektor (v EUR) 1.740,78 1.736,33 1.730,63 1.725,71 -v tem sektor država (v EUR) 1.716,48 1.721,15 1.701,42 1.708,70 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 desezonirani podatki. Naraščanje števila registriranih brezposelnih seje v zadnjih dveh mesecih ustavilo (desez.), med brezposelnimi pa je večji delež mladih do 29 let. Njihovo število, ki se je močneje povečalo ob koncu lanskega in še v začetku letošnjega leta, se v marcu ni spremenilo, aprila pa se je rahlo zmanjšalo (desez.), a bilo še vedno višje kot pred letom. Konec aprila je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 123.636 oseb. Aprilsko desezonirano zmanjšanje je zlasti posledica povečanega odliva iz brezposelnosti, pretežno v zaposlitev, Slika22: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Q1 2013 Q2 2013 1Q3 2013 1Q4 2013 HQ1 2014 1,0 0,5 # 0,0 S -0,5 j £-1,5 |-2,0 S-2,5 «3 -3,0 -3,5 -4,0 -4,5 9 Statistični register delovno aktivnega prebivalstva; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. Predelovalne Gradbeništvo Tržne storitve Javne storitve dejavnosti Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 5: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2013 III 13 XII 13 III 14 2013/ 2012 III 14/ II 14 III 14/ III 13 I-III 14/ I-III 13 Predelovalne dejavnosti 177,7 177,9 177,0 177,5 -5.235 57 -364 -505 Gradbeništvo 54,3 52,4 52,0 52,6 -5.541 1.917 290 -559 Tržne storitve 333,1 332,2 333,5 334,7 -5.260 2.126 2.528 1.080 -od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 104,2 105,5 103,8 103,2 -3.656 28 -2.308 -2.387 Javne storitve 170,1 170,2 170,2 170,9 -1.489 466 735 417 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 49,1 49,2 48,9 48,9 -1.559 120 -364 -518 Izobraževanje 65,4 65,7 65,6 66,3 -71 239 609 488 Zdravstvo in socialno varstvo 55,6 55,3 55,7 55,8 141 107 490 448 Drugo 58,4 57,4 58,6 51,8 1.121 -188 -5.607 -5.484 Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 6: Tokovi v brezposelnost in iz brezposelnosti I-XII 13 I-IV 13 I-IV 14 IV 14 PRILIV 108.344 39.081 37.319 7.159 Iskalci prve zaposlitve 19.071 4.772 5.240 1.015 Iskalci ponovne zaposlitve (izgubili delo) 88.710 34.245 32.025 6.138 Stečaj podjetja 3.732 1.339 1.090 137 Poslovni razlog oz. prisilna poravnava 17.896 6.564 6.155 1.333 Prenehanje pogodbe za določen čas 54.004 21.559 20.069 3.565 Ostalo 13.078 4.783 4.711 1.103 Ostalo (prehodi med evidencami) 563 64 54 6 ODLIV 102.390 35.810 37.698 10.253 Brezposelni dobili delo 65.054 23.509 27.956 7.272 Javna dela 5.423 2.865 3.797 485 Samozaposlitev 5.789 1.565 1.206 352 Prehod v neaktivnost 13.295 3.700 3.536 748 Upokojitev 8.511 2.397 1.980 450 Kršitev obveznosti 14.772 5.315 3.131 1.146 Ostalo (prijava v druge evidence, ostalo) 9.269 3.286 3.075 1.087 Vir: ZRSZ. medtem ko je bil priliv v brezposelnost sezonsko običajen. V prvih štirih mesecih letos se je v evidenco skupno prijavilo nekoliko manj oseb glede na enako obdobje lani, predvsem zaradi manj oseb, ki so izgubile delo, več pa je bilo iskalcev prve zaposlitve. Celotni odliv iz brezposelnosti je bil večji, zlasti v zaposlitev. Kot posledica povečanja števila brezposelnih v začetku leta se je stopnja registrirane brezposelnosti v prvem četrtletju povišala na najvišjo raven po letu 1999 (na 13,5 % desez.). Tudi po podatkih ADS se je število brezposelnih v prvem četrtletju letos močneje povečalo (desez.), znova predvsem med mladimi. Povprečna bruto plača na zaposlenega seje v prvem četrtletju nadalje zvišala (desez.). K temu je znova prispevala predvsem rast plače v zasebnem sektorju,10 ki se po stagnaciji v letu 10 Od junija 2012 komentiramo podatke o plačah v zasebnem in javnem sektorju (v tem zlasti sektor država), v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev pa le izjemoma; za več glej EO 06/12, Izbrane teme - Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju. 201211 zadnje leto znova postopoma krepi. V sektorju država, kjer se povprečna plača znižuje od sredine leta 2011, se je ta še nekoliko znižala, v celotnem javnem sektorju pa zvišala zaradi rasti v javnih družbah.12 V teh se je plača tokrat opazno zvišala in s tem skoraj v celoti nadomestila padec lanskega zadnjega četrtletja. Medletno se je rast povprečne plače javnih družb nekoliko okrepila13 (1,4 %), podobno kot v zasebnem sektorju (1,8 %), v državnem pa se je medletni padec nadalje zmanjšal (-1,0 %). Med dejavnostmi se je rast bruto plače medletno še okrepila v industriji in tradicionalnih tržnih storitvah, v ostalih tržno-storitvenih dejavnostih pa je plača ostala nižja kot pred letom. 11 Na rast v letih 2009, 2010 in 2011 sta močno vplivala spremenjena struktura zaposlenosti in v zadnjih dveh predvsem dvig minimalne plače. 12 Javne družbe so družbe, nad katerimi ima država nadzor, osnovno merilo nadzora pa je večinski lastniški delež. Mednje sodijo javne gospodarske družbe, banke, zavarovalnice, domovi za ostarele, lekarne ipd. 13 Od tega le v javnih nefinančnih družbah (1,4 %); v javnih finančnih družbah je bila medletno nižja (-0,2 %). Tabela 7: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2013 III 2014 2013/ 2012 III 14/ II 14 III 14/ III 13 I-III 14/ I-III 13 Dejavnosti zasebnega sektorja (A-N;R-S) 1.473,47 1.481,31 0,7 0,3 0,9 1,7 Industrija (B-E) 1.482,76 1.498,85 2,6 -2,1 2,1 3,7 - v tem predelovalne dejavnosti 1.436,53 1.452,93 2,8 -2,0 2,4 3,9 Gradbeništvo 1.188,38 1.178,29 -1,4 0,7 0,6 -0,1 Tradicionalne storitve (G-I) 1.355,65 1.368,49 0,1 3,0 1,7 1,2 Ostale tržne storitve (J-N;R-S) 1.691,40 1.681,53 -1,3 1,1 -1,4 -0,4 Dejavnosti javnih storitev (O-Q) 1.670,91 1.660,09 -2,3 0,5 -0,9 -1,1 - Dejavnost javne uprave in obrambe, dej. obvezne soc. varnosti 1.727,19 1.709,96 -1,4 -0,1 -0,3 -0,9 - Izobraževanje 1.621,86 1.618,25 -3,3 0,7 -1,2 -1,2 - Zdravstvo in socialno varstvo 1.677,78 1.664,60 -2,0 0,9 -1,0 -1,2 Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 23: Povprečna bruto plača na zaposlenega -Skupaj -----Zasebni sektor -Javni sektor ---- -v tem sektor država --------- -v tem javne družbe o 1.900 Slika 24: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju -Slovenija HICP Slovenija HICP -OI - Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP - OI a a Vir: SURS. 8 7 6 1.800 5 1.700 4 1.600 Ji 3 1.500 2 1.400 1.300 0 1.200 Vir: Eurostat Cene Medletna inflacija je maja ostala nizka (0,7 %) in še naprej pod vplivom šibke gospodarske aktivnosti ter odsotnosti inflacijskih pritiskov iz domačega in mednarodnega okolja. Skromna rast cen je tako poleg odsotnosti surovinskih šokov iz mednarodnega okolja, ki je vplivala predvsem na znižanje prispevka hrane in energentov (skupaj 0,2 o. t.), tudi posledica nadaljevanja šibkega domačega povpraševanja, ki se kaže predvsem na medletnem padcu cen trajnih dobrin (-0,1 o. t.), katerih nakupi so se zaradi negotovosti v času recesije zmanjšali. Ob omenjenih dezinflacijskih pritiskih pa na rast cen že dalj časa vplivajo predvsem cene storitev. Njihov prispevek k medletni rasti (0,6 o. t.) se je zaradi vpliva nekaterih enkratnih dejavnikov pri storitvah, povezanih s prometom, ter višjih cen komunalnih in drugih storitev v letošnjem letu okrepil. Cene surovin in šibko domače povpraševanje zaznamujejo tudi inflacijo evrskega območja, ki se je po prvih podatkih Eurostata v primerjavi s preteklim mesecem znižala na 0,5 % (po letošnjem marcu na najnižjo raven v zadnjih 4 letih). Osnovna inflacija se ob trenutnih cenah hrane ter energentov giblje nad dejansko in ostaja še naprej umirjena ter pod vplivom šibkega povpraševanja. Odsotnost cenovnih pritiskov se odraža tudi na gibanju cen industrijskih proizvodov, ki so se na domačem in tujih trgih ponovno znižale. Padec cen na domačem trgu se je ohranil na ravni preteklega meseca (-1,5 %). K padcu so prispevale predvsem nižje cene v proizvodnji živil (-1,3 %) in proizvodnji kovin (-3,1 %). Slednje so poleg nižjih cen v proizvodnji IKT opreme ter električnih naprav (-2,1 %) vplivale na medletni padec tudi na tujih trgih, ki se je v primerjavi z marcem še nekoliko poglobil (-1,2 %). Tabela 8: Razčlenitev HICP na podskupine - april 2014 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 0,6 100,0 0,6 0,3 100,0 0,3 Blago 0,1 64,8 0,1 0,2 57,2 0,1 Predelana hrana, alkohol, tobak in tobačni izdelki -0,4 16,1 -0,1 0,5 12,3 0,1 Nepredelana hrana 2,3 7,5 0,2 -0,5 7,5 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago 0,2 26,4 0,1 0,4 26,7 0,1 Ne-energetsko industrijsko blago, trajne dobrine 0,4 8,7 0,0 -0,1 8,4 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, netrajne dobrine 0,0 8,5 0,0 0,2 8,1 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, poltrajne dobrine 0,9 9,2 0,1 1,9 10,2 0,2 Energija -0,6 14,7 -0,1 -0,3 10,8 0,0 Električna energija -2,9 2,8 -0,1 1,0 2,7 0,0 Plin 0,5 1,1 0,0 -1,0 1,8 0,0 Tekoča goriva -0,5 1,3 0,0 -2,9 0,9 0,0 Trda goriva -0,5 1,0 0,0 -0,8 0,1 0,0 Daljinska energija -1,7 0,8 0,0 -0,3 0,6 0,0 Goriva in maziva 0,2 7,6 0,0 -0,4 4,8 0,0 Storitve 1,6 35,2 0,6 0,4 42,8 0,2 Storitve - stanovanje 0,3 3,2 0,0 1,0 10,5 0,1 Storitve - transport 3,5 6,2 0,2 1,6 7,3 0,1 Storitve - komunikacije -0,2 3,6 0,0 -1,4 3,1 0,0 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 1,1 14,3 0,2 -0,2 14,7 0,0 Storitve - ostale storitve 2,4 8,0 0,2 1,1 7,2 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 0,7 77,8 0,5 0,4 81,7 0,3 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. Slika25: Struktura medletne inflacije L I r i * I * S .2. JI = s = s = .1 Vir: SURS, preračuni UMAR Slika 26: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem in tujih trgih -PPI (domači) -----Prz.kovin in kovinskih izd.,prz. strojev in naprav (domači) 20 16 12 # 8 ! 4 S -4 -8 -12 -16 .....Przživil; pijač; tobačnih izd. (domači) — PPI (tuji) 5 Aprila so bile cene uvoženih proizvodov medletno ponovno nižje (- 1,9 %). Na nižji padec v primerjavi s preteklim mesecem so vplivale predvsem nižje cene v proizvodnji kovin (- 6,3 %) ter IKT opreme in električnih naprav (- 1,6 %). Slovenija ostaja v skupini držav evrskega območja'4 z relativno manjšim poslabšanjem cenovne konkurenčnosti gospodarstva. Realni efektivni tečaj, merjen z relativnim HICP15, je bil marca medletno višji (za 1,1 %). Rast nominalnega tečaja evra se je okrepila, padanje relativnih cen pa upočasnilo. Cenovna konkurenčnost se, z enomesečno prekinitvijo februarja letos, medletno poslabšuje že od januarja lani, poslabševanje pa se postopno umirja od septembra lani. Manjša skupina članic je v tem času zabeležila izboljšanje cenovne konkurenčnosti16. Slika27: Realni efektivni tečaj, deflacioniran s HICP -REER HICP -NEER-20 -----HICP 5 Storitvena menjava Tekoči transferi 4 3 2 1 0 -1 -2 -3 Itltiiiiiiiii VIR: ECB; preračuni UMAR. Plačilna bilanca Presežek tekočega računa plačilne bilance ostaja na visoki ravni tudi v začetku letošnjega leta. V prvem četrtletju letos je bil presežek sicer medletno nižji kljub višjemu presežku v menjavi s tujino. Višji je bil predvsem blagovni presežek, nižji pa v storitveni menjavi. Zaradi pospešenega zadolževanja državnega sektorja je bil primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov precej višji. Poleg tega se je nekoliko poslabšala še bilanca tekočih transferov. V prvem četrtletju letos se je presežek v menjavi s tujino še povečal zaradi rasti blagovnega presežka. Na medletno višji blagovni presežek je, ob sicer skromni rasti uvoza, največ vplivala okrepljena nominalna rast izvoza na trge EU,17 izvoz na trge nečlanic EU pa je nadalje nižji. Višji blagovni presežek je bil večinoma rezultat količinskih 14 Marca je bila med članicami po medletnem poslabšanju na 12. mestu, v prvem četrtletju na 11. mestu, v zadnjem četrtletju lani na 13. mestu. 15 Slovenskimi v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 16 V zadnjem četrtletju lani dve, v prvem letos tri. 17 Rast izvoza v držav EU se na medletni ravni povečuje četrto četrtletje zapored, pri čemer je po naših ocenah več kot petino rasti prispevala rast izvoza na Hrvaško. Slika28: Komponente tekočega računa plačilne bilance ^^■Blagovna menjava ^^■Faktorski dohodki -Tekoči račun 1000 800 600 400 200 cc ZD m 0 O £ > -200 -400 -600 -800 -1000 dejavnikov18, izboljšali pa so se tudi pogoji menjave19. Ob znižanju izvoznih cen proizvodov, predvsem predelovalnih dejavnosti, so cene uvoza padale še hitreje. Presežek v storitveni menjavi je bil medletno nižji predvsem zaradi menjave skupine ostalih poslovnih storitev. Med njimi je bil nižji presežek v menjavi posredovanj in storitev, povezanih s trgovino,20 ter višji primanjkljaj v menjavi raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev.21 Slika 29: Razčlenitev sprememb nominalnega blagovnega salda Učinek pogojev menjave ^^■Količinski učinek ^^■Drugo -Spremembe nominalnega salda blagovne menjave 800 o 200 a a a Vir: BS, preračuni UMAR. 18 Realna rast izvoza je bila precej višja od rasti uvoza 19 Uvozne cene so se znižale bolj (-2,9 %) od izvoznih (-0,9 %). 20 Vsa plačila v okviru poslov posredovanja, zastopniška in posredniška provizija ter drugi stroški. 21 Povečala so se izplačila zaradi pregleda kakovosti sredstev bank in stresnih testov: računovodske, knjigovodske, revizijske in davčne storitve. 500 400 0 200 400 Medletno precej višji primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil v prvem četrtletju predvsem posledica večjega odliva dohodkov od kapitala. K višjemu primanjkljaju v bilanci faktorskih dohodkov so v prvem četrtletju največ prispevala višja neto plačila obresti na zunanji dolg, kar je povezano z rastjo zadolževanja državnega sektorja. Poslovne banke so se v tujini nadalje razdolževale22 in prejele več obresti, kot so jih tujini izplačale. Neto plačila obresti ostalih sektorjev in kapitalsko povezanih podjetij pa so bila višja. BS ob nizki obrestni meri glavnega refinanciranja izkazuje stabilen pozitiven saldo obresti. Skupna neto plačila obresti tujini so v prvem četrtletju letos znašala 178,5 mio EUR (v enakem obdobju lani 104,1 mio EUR). Nekoliko višji primanjkljaj bilance tekočih transferov je bil večinoma posledica višjega primanjkljaja državnega sektorja. Primanjkljaj transferov zasebnega sektorja je bil medletno nižji zaradi manjših neto plačil premij in odškodnin iz neživljenjskega zavarovanja in manjših ostalih transferov. Slika 30: Saldo obresti po sektorjih I Banka Slovenije I Zasebni sektor Državni sektor - Skupaj Ostale naložbe so bile neto odlivne v višini 3.390,8 mio EUR. Neto odliv je bil predvsem posledica povečanja gotovine in vlog bančnega sektorja, deloma tudi vlog ostalih sektorjev. Zaradi rasti izvoza se je okrepilo kratkoročno komercialno kreditiranje. Nadaljevalo se je tudi razdolževanje bank do tujine. Tokovi neposrednih naložb so bili še naprej šibki, tokrat neto prilivni v višini 40,0 mio EUR. Pri neposrednih naložbah v tujini je prevladovalo znotrajpodjetniško kreditiranje, kjer so se povečale neto terjatve slovenskih vlagateljev do povezanih podjetij v tujini. Večino tujih naložb v Sloveniji je predstavljal lastniški kapital. Slika 31: Finančne transakcije 3.500 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 5 500 E 0 " -500 -1.000 -1.500 -2.000 -2.500 -3.000 -3.500 -4.000 (Neposredne naložbe (Finančni derivativi - Neto finančni tok Naložbe v vredn. papirje ■ Ostale naložbe a a a Vir: BS, preračuni UMAR. a a a Vir: BS, preračuni UMAR Neto zunanji dolg Slovenije je konec marca znašal 13,2 mrd EUR (37,0 % ocenjenega BDP) in bil za 0,7 mrd EUR višji kot decembra 2013. Povečanje neto zunanjega dolga je posledica pospešenega zadolževanja državnega sektorja, medtem ko se neto zunanji dolg zasebnega sektorja še naprej znižuje. Povečanje neto terjatev BS do tujine je posledica spremenjene Target pozicije. 50 0 -50 200 250 Finančne transakcije s tujino23 so v prvem četrtletju beležile visok neto priliv naložb v vrednostne papirje in visok neto odliv ostalih naložb. Tokovi neposrednih naložb še naprej ostajajo skromni. V prvem četrtletju so bile finančne transakcije neto odlivne v višini 572,6 mio EUR. Naložbe v vrednostne papirje so bile neto prilivne v višini 2.962,4 mio EUR. Država je februarja izdala 5 in 10-letni dolarski obveznici v skupni vrednosti 3,5 mrd USD (2,7 mrd EUR). 22 Od poglobitve finančne krize, septembra 2008 pa do konca marca 2014, se je bruto zunanji dolg države povečal za 15,4 mrd EUR, na 19,2 mrd EUR. Zunanji dolg poslovnih bank pa se je v tem obdobju znižal za 11,3 mrd EUR, in sicer na 7,2 mrd EUR. 23 Brez mednarodnih denarnih rezerv in statistične napake. Bruto zunanji dolg je konec marca dosegel 42,0 mrd EUR (117,8 % BDP) in bil v primerjavi z decembrom 2013 višji za 2,4 mrd EUR. Povečanje je bilo posledica zadolževanja državnega sektorja s prodajo obveznic. Zunanji dolg zasebnega sektorja se je znižal, saj so poslovne banke odplačevale tuja posojila, nerezidenti pa umikali vloge iz slovenskih bank. Poleg tega so se precej znižale obveznosti BS v okviru Evrosistema (kratkoročne vloge)24. Bruto dolžniške terjatve so konec marca dosegle 28,8 mrd EUR (80,8 % ocenjenega BDP) oz. 1,7 mrd EUR več kot konec lanskega leta. Njihov porast je bil predvsem posledica povečanja finančnih naložb BS in imetij vlog poslovnih bank na 24 Konec marca je centralna banka imela le še 0,2 mrd EUR obveznosti do tujine. računih v tujini. Povečal se je tudi obseg kratkoročnega komercialnega kreditiranja, kar je povezano s krepitvijo izvoza blaga in storitev. Slika 32: Neto zunanji dolg Slovenije Državni sektor ^^HZasebni sektor ^^■Banka Slovenije -Neto zunanji dolg 20.000 17.500 15.000 12.500 10.000 cc =} 7.500 o 1= 5.000 > 2.500 0 -2.500 -5.000 -7.500 o O O O O O O Vir: BS. Opomba: pozitivna (negativna) vrednost pomeni neto zunanji dolg (neto terjatve do tujine). Tabela 9: Plačilna bilanca I-III 14, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo I-III 13 Tekoče transakcije 7.406,5 6.936,9 469,6 484,2 -Blagovna menjava (FOB) 5.701,1 5.370,9 330,2 131,2 -Storitve 1.183,7 776,3 407,4 503,3 -Dohodki od dela in kapitala 199,1 380,0 -180,9 -71,7 -Tekoči transferi 322,6 409,6 -87,1 -78,6 Kapitalski in finančni račun 3.135,3 -3.865,6 -730,3 -879,3 -Kapitalski račun 83,1 -83,4 -0,3 -5,3 -Kapitalski transferi 60,6 -66,8 -6,2 -15,7 -Patenti, licence 22,6 -16,6 5,9 10,4 -Finančni račun 3.052,2 -3.782,2 -730,0 -874,0 -Neposredne naložbe 78,2 -38,3 40,0 -62,1 -Naložbe v vrednostne papirje 2.870,5 92,0 2.962,4 131,1 -Finančni derivativi -8,5 -175,6 -184,2 23,4 -Ostale naložbe 112,0 -3.502,8 -3.390,8 -1.033,4 -Terjatve 65,5 -1.797,3 -1.731,8 -1.284,0 -Obveznosti 46,5 -1.705,6 -1.659,0 250,6 -Mednarodne denarne rezerve 0,0 -157,5 -157,5 66,9 Statistična napaka 260,6 0,0 260,6 395,1 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. Finančni trgi Zniževanje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem pri domačih bankah se je postopoma umirjalo tudi aprila. Znižanje je znašalo 62,1 mio EUR in je bilo v veliki meri posledica nadaljnjega razdolževanja podjetij in NFI. Razdolževanje gospodinjstev in države pa je bilo na nizki ravni. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je v prvem četrtletju letos zmanjšal za 337,2 mio EUR, znižanje pa je bilo za približno 40 % manjše kot v enakem obdobju lani, k čemur je največ prispevalo upočasnjeno razdolževanje podjetij in NFI. Banke so se še naprej razdolževale v tujini in zmanjševale obseg obveznosti do ECB. Zmanjšal se je tudi obseg vlog gospodinjstev, medtem ko se je obseg vlog države zaradi novega zadolževanja tokrat povečal. Po skromni rasti v marcu se je aprila obseg kreditov gospodinjstvom nekoliko znižal, a je bilo znižanje s 3,7 mio EUR na precej nižji ravni kot v preteklih mesecih. Skromno (za 4,2 mio EUR) se je povečal le obseg stanovanjskih kreditov, medtem ko se je na drugi strani v podobni meri znižal tako obseg potrošniških kreditov kot tudi kreditov za ostale namene. Gospodinjstva so se v prvih štirih mesecih letos pri domačih bankah neto razdolžila za 67,8 mio EUR, kar pa je v veliki meri posledica razdolževanja v prvih dveh mesecih letos. Obseg kreditov podjetjem in NFI se je, podobno kot preteklih mesecih, aprila še znižal. Tokrat se je zniževal tako obseg kreditov podjetjem kot tudi NFI. Slednje so k celotnemu znižanju prispevali približno tretjino. Obseg kreditov podjetij in NFI se je v prvih štirih mesecih letos znižal za 262,8 mio EUR, od tega aprila za 56,8 mio EUR. Marca so podjetja in NFI povečala neto razdolževanje v tujini, razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami Slika 33: Prirast kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi iGospodinjstva Podjetja in NFI I Država -Skupaj 700 600 500 400 300 200 100 0 -100 -200 -300 -400 -500 -600 -700 Tabela 10: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 13 30. IV 14 30. IV 14/31. III 14 30. IV 14/31. XII 13 30. IV 14/30. IV 13 Krediti skupaj 26.176,0 25.838,8 -0,2 -1,3 -16,2 Krediti podjetjem in DFO 15.594,8 15.332,0 -0,4 -1,7 -23,1 Krediti državi 1.664,0 1.657,4 -0,1 -0,4 -4,6 Krediti gospodinjstvom 8.917,3 8.849,5 0,0 -0,8 -3,2 Potrošniški 2.213,4 2.199,2 -0,2 -0,6 -8,6 Stanovanjski 5.306,5 5.293,7 0,1 -0,2 1,1 Ostalo 1.397,3 1.356,6 -0,3 -2,9 -9,3 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 14.588,1 14.845,2 -0,1 1,8 0,3 Čez noč 6.446,6 6.640,9 -0,2 3,0 4,0 Kratkoročno vezane 3.681,9 3.627,9 -0,6 -1,5 -6,8 Dolgoročno vezane 4.456,1 4.572,6 0,2 2,6 1,3 Vloge na odpoklic 3,5 3,8 6,4 8,2 -49,2 Vzajemni skladi 1.854,6 1.889,2 0,9 1,9 1,8 Bančne vloge države skupaj 1.284,1 1.938,7 33,2 51,0 -28,2 Čez noč 22,9 429,1 499,2 1.774,9 -17,4 Kratkoročno vezane 512,8 1.077,9 37,8 110,2 34,9 Dolgoročno vezane 738,5 402,9 -31,4 -45,4 -70,6 Vloge na odpoklic 9,8 28,7 99,2 191,6 170,5 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. ostajajo na razmeroma visoki ravni. Neto odplačila so znašala skoraj 140 mio EUR, kar je bilo najvišje mesečno razdolževanje v zadnjih štirih letih in skoraj v celoti posledica neto odplačevanja dolgoročnih kreditov, medtem ko je bilo neto odplačevanje kratkoročnih kreditov (približno 10 mio EUR) precej manjše. Podjetja so se tako v prvih treh mesecih letos v tujini neto razdolžila za 122,5 mio EUR, kar je približno za dve petini manj od razdolževanja pri domačih bankah. Razlike med Slika 34: Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami -Krediti -Depoziti 350 CO CO t^ O^ cn rN m rn domačini in tujimi posojilnimi obrestnimi merami25 so se tudi v marcu ohranile na razmeroma visoki ravni, tako da vse od začetka sanacije bančnega sistema ni prišlo do njihovega občutnejšega zniževanja, medtem ko se je hitro zniževanje obrestnih mer za dolgoročne vloge26 nadaljevalo. Razdolževanje bank v tujini se umirja. Marčevska neto odplačila so znašala dobrih 50 mio EUR, medtem ko so v prvem četrtletju letos odplačale za dobrih 200 mio EUR obveznosti do tujine. Banke so precej enakomerno neto odplačevale tako kredite kot tudi vloge in obveznice. Znotraj kreditov pa je opazno nekoliko večje odstopanje po ročnostni strukturi, saj so neto odplačila beležili le dolgoročni krediti, medtem ko so se banke marca v tujini kratkoročno zadolžile. Aprila se je znižal obseg vlog gospodinjstev, medtem ko se je obseg vlog države zaradi novega zadolževanja povečal. Obseg vlog gospodinjstev v bankah je bil nižji za 21,7 mio EUR. Zmanjšal se je predvsem obseg kratkoročnih vlog in vlog čez noč, medtem ko se je tokrat obseg dolgoročnih vlog povečal za dobrih 9 mio EUR. Zaradi visokih prilivov v začetku leta se je obseg vlog gospodinjstev v domačih bankah v prvih štirih mesecih letos povečal za 257,1 mio EUR. Obseg vlog države se je aprila povečal za skoraj 500 mio EUR. Nasprotno kot pri gospodinjstvih so se povečale predvsem vloge čez noč (približno 360 mio EUR) in kratkoročne vloge (približno Vir: BS, preračuni UMAR. 25 Za posojila nad 1 mio EUR, s spremenljivo in z do enega leta fiksno začetno obrestno mero. 26 Z zapadlostjo, daljšo od dveh let. 300 250 200 100 50 0 50 Slika 35: Neto odplačila tujih obveznosti domačih bank 2.000 I-■.-■.-i-■.- i—r Obveznice Vloge Kratkoročni krediti Dolgoročni krediti Skupaj g g 85 85 £5 -3 č ~5 č Vir: BS, preračuni UMAR 300 mio EUR), medtem ko se je obseg dolgoročnih vlog zmanjšal. Tako velik prirast vlog države je posledica izdaje dveh novih obveznic v skupni višini 2 mrd EUR, pretežen del teh sredstev (1,5 mrd EUR) pa je država porabila za poplačilo zapadlega dolga. Obseg vlog države se je v prvih štirih mesecih letos povečal za dobrih 650 mio EUR. Marca se je ponovno okrepil delež slabih terjatev v slovenskem bančnem sistemu, precej se je povečalo tudi oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev. To je znašalo 58,2 mio EUR in je bilo na najvišji ravni letos. V prvem četrtletju letos pa se je njihov obseg povečal za skoraj 90 mio EUR, kar je slabih 15 % manj kot v primerljivem obdobju lani. Delež slabih terjatev se je povečal na 14,5 % in je znašal 6,0 mrd EUR, kar ja za približno za 0,5 mrd EUR več kot ob koncu preteklega leta. Donosnost do dospetja slovenske 10-letne evrske obveznice in razmik do nemške obveznice sta maja ostala na podobni ravni kot aprila. Donosnost je maja v povprečju znašala 3,44 %, kar je 8 b. t. manj kot aprila, razmik do nemške obveznice pa je znašal 214 b. t. Donosnost slovenske 10-letne evrske obveznice se je konec maja znižala na 3,3 % in s tem dosegla najnižje vrednosti od prve izdaje teh obveznic. Slika 37: Razlika med donosnostjo 10-letnih državnih obveznic in nemške obveznice - Slovenija - Italija - Portugalska Španija ■ Irska ----Francija rorororororororororororo^T^r^T lil 11 ilttllHil Vir: Bloomberg. I! Javne finance Slika 36: Oblikovanje rezervacij in oslabitev ter delež zamud nad 90 dni v slovenskem bančnem sistemu ^^■Rezervacije in oslabitve -Delež zamud nad 90 dni (desna os) 500 450 400 350 300 cc 2 250 o 'IS 200 > 150 100 50 0 -50 g g ° ° Š Ï Š i 22 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Javnofinančni primanjkljaj v prvem četrtletju je bil medletno manjši zaradi večjega povečanja prihodkov kot izdatkov27. Znašal je 658 mio EUR, kar je 8,4 % manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki so bili višji za 6,2 %, izdatki pa bili višji predvsem zaradi povečanja plačil obresti, in sicer za 3,7 %. Medletno povečanje javnofinančnih prihodkov v prvem četrtletju je bilo posledica povečanja v vseh glavnih kategorijah prihodkov, razen prihodkov iz proračuna EU, ki so ostali približno enaki kot lani. K povečanju skupnih prihodkov so največ prispevali prihodki od davkov (6,8 %, medletno), ki so jim sledili nedavčni prihodki (10 %). Višji so bili tudi prihodki iz prispevkov za socialno varnost (3,1 %), ki so se po daljšem obdobju zniževanja povečali drugo četrtletje zapored. Davčni prihodki so se v prvem četrtletju medletno povečali v vseh glavnih kategorijah davkov, k temu pa je največ prispevalo povečanje prihodka od DDV28 (medletno za 85 mio EUR oz. 13,6 %), Vir podatkov: BS, preračuni UMAR 27 Po podatkih konsolidirane bilance po metodologiji denarnega toka. 28 Višji prihodek od DDV je bil tudi posledica povišanja stopnje davka na dodano vrednost v juliju 2013 1.500 1.000 500 0 500 -1.000 7 -1.500 Tabela 11: Davki in prispevki za socialno varnost V mio EUR Rast v % Struktura v % I-III 2014 III 2014/III 2013 I-III 2014/I-III 2013 I-III 2013 I-III 2014 Javnofinančni prihodki - skupaj 3.632,8 10,2 6,2 100,0 100,0 -Davek na dohodek pravnih oseb 103,3 -0,7 4,4 2,9 2,8 -Dohodnina 493,5 4,8 3,3 14,0 13,6 -Davek na dodano vrednost 710,1 35,8 13,6 18,3 19,5 -Trošarine 320,2 23,4 6,8 8,8 8,8 -Prispevki za socialno varnost 1303,9 1,7 3,1 37,0 35,9 -Ostali javnofinančni prihodki 701,7 10,1 7,5 19,1 19,3 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. Slika 38: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki Vir: MF, preračuni UMAR. in višji prihodki od trošarin (medletno za 20,2 mio EUR oz. 6,8 %), ki so bili tudi posledica povečanja trošarin na dizel in kurilno olje v drugi polovici marca. Medletno večji davčni prihodki so bili tudi posledica višjih prihodkov od dohodnine (3,3 %) in davka od dohodka pravnih oseb (4,4 %), kjer je bila rast pozitivna prvič po prvem četrtletju leta 2012. Na prihodek od davka od dohodka pravnih oseb je v tem obdobju vplivalo upadanje gospodarske rasti, pa tudi spremembe davčnega sistema v letu 2012 (znižanje davčne stopnje in davčne osnove). Medletno višji izdatki v prvem četrtletju so bili predvsem posledica višjih plačil obresti. Slednja so bila višja za 18,0 % oz. 132 mio, medtem ko so se skupni izdatki brez plačil obresti (t.j. primarni izdatki) medletno povečali samo za 0,5 % oz. 20 mio EUR. Na povečanje skupnih izdatkov so vplivali tudi izdatki v drugih kategorijah, in sicer veliko povečanje izdatkov za investicije29 in drugih tekočih domačih transferjev. Rast izdatkov za plače (1,3 %) je bila 29 Izdatki za investicije so se povečali za 46,4 mio EUR (32,8 %, medletno), medtem ko so se transferji za investicije zmanjšali za 11,0 mio EUR (-26,0 %). v prvem četrtletju ponovno pozitivna, kar je povezano s poračunom plač na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS, po kateri se je morala upravičencem izplačati polovica tretje četrtine plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah30. Manjši pa so bili izdatki za blago in storitve (-5,1 % oz. 36 mio EUR) in transferji posameznikom in gospodinjstvom (-0,9 %). Socialni transferji so bili medletno nižji v večini kategorij, razen za pokojnine in socialno varnost. Najbolj so se znižali izdatki za družinske prejemke, brezposelnost, boleznine in štipendije.31 Povečanje izdatkov za pokojnine je bilo manjše kot v povprečju celotnega prejšnjega leta, kar je bilo posledica pokojninske reforme in nekaterih ukrepov za uravnoteženje javnih financ. Transferji za socialno varnost pa so se v prvem četrtletju povečali (6,0 %) prvič po zadnjem četrtletju leta 2011. Aprila je bilo v proračun RS prejetih 96,5 mio EUR, v proračun EU pa vplačanih 32,7 mio EUR, zato je bil neto položaj znova pozitiven. Glavnino prihodkov so predstavljala sredstva za izvajanje Skupne kmetijske in ribiške politike (67,1 mio EUR), iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada pa je bilo prejetih 11,132 oz. 17,0 mio EUR sredstev, ostalih prihodkov je bilo v vrednosti 0,5 mio EUR. V prvih štirih mesecih je Slovenija iz EU proračuna prejela 304,9 mio EUR oz. 25,4 % po proračunu za letos načrtovanih prihodkov, v EU proračun pa vplačala 195,4 mio EUR oz. 47,2 % vseh za letos predvidenih vplačil. Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih štirih mesecih letos pozitiven v višini 109,4 mio EUR (v enakem obdobju lani 88,9 mio EUR). Približno polovico (55,6 %) vseh prihodkov so predstavljala sredstva kmetijske in ribiške politike, ki beležijo najvišjo stopnjo realizacije glede na pričakovanja (61,5 %). Prihodki iz strukturnih skladov so predstavljali 26,7 % vseh prejetih sredstev (s 16,0-odstotno realizacijo glede na proračun za leto 2014), prihodki iz Kohezijskega sklada pa 16,6 % (12,3 % realizacije). 30 Gre za izplačilo tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah za čas od 1.10.2010 do 31.5.2012. 31 Maja 2013 so se sredstva za štipendije začela izplačevati iz sredstev za namenske odhodke oz. rezerv. 32 Od tega 65,7 % iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 34,3 % iz Evropskega socialnega sklada Tabela 12: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2013 2014 v mio EUR v % BDP Rast v % I-III 14 v mio EUR I-III 14/I-III 13 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.725,1 41,7 -1,8 3.632,8 6,2 -Davčni prihodki 12.647,9 35,9 -3,6 3.147,0 6,8 -Davki na dohodek in dobiček 2.137,4 6,1 -19,5 595,6 3,2 -Prispevki za socialno varnost 5.127,2 14,5 -2,2 1.303,9 3,1 -Domači davki na blago in storitve 5.027,3 14,3 3,1 1.170,9 12,7 -Prejeta sredstva iz EU 938,2 2,7 11,0 209,8 -0,7 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 16.282,7 46,2 1,0 4.290,4 3,7 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.617,0 10,3 -3,0 920,5 1,3 -Izdatki za blago in storitve 2.237,4 6,3 -5,7 530,7 -5,1 -Domače in tuje obresti 840,1 2,4 29,7 451,8 41,6 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.343,0 18,0 -0,6 1.562,2 -0,9 -Investicijski odhodki 1.030,8 2,9 12,7 188,0 32,8 -Investicijski transferi 319,0 0,9 -0,3 31,5 -25,9 -Plačila sredstev v proračun EU 425,5 1,2 9,0 162,7 0,5 Primanjkljaj -1.557,6 -4,4 38,3 -657,6 -8,4 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. Slika 39: Prejeta sredstva iz proračuna EU v letih 2013 in 2014 H Skupaj prejeta sredstva v letu 2014 (januar-april) ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2013 (januar-december) Drugo 50 100 150 200 250 300 350 400 450 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. Slika 40: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU za leti 2013 in 2014 ■Odstotek realizacije glede na rebalans proračuna 2014 ■Odstotek realizacije glede na rebalans proračuna 2013 Drugo Kohezijski sklad Strukturn skladi Skupna kmetijska politika 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 V % Vir: MF, preračuni UMAR. 0 Q) E a Q) £ (0 -Q N OECD kazalniki blaginje - Indeks boljšega življenja 2014 Slovenija se v letu 2014 po Indeksu boljšega življenja (Better life index, BLI), ki ga pripravlja OECD, uvršča na sredino med proučevanimi državami. Prvič so bili kazalniki blaginje predstavljeni leta 2011 ob petdesetletnici OECD; takrat je bila Slovenija med 34 državami uvrščena na 21. mesto. V letošnjem letu Slovenija zaseda 19. mesto med 36 državami33 in 12. mesto med državami EU, ki so hkrati tudi članice OECD. Enako kot lani je najbolje uvrščena Avstralija, najbolje uvrščena država EU pa Švedska. Najslabše uvrščena država je še naprej Turčija, med državami EU pa se je letos najslabše uvrstila Grčija. Indeks boljšega življenja omogoča spremljanje preferenc posameznikov v posameznih državah, uporabniki iz Slovenije pa največjo težo pripisujejo izobrazbi, varnosti in zadovoljstvu z življenjem. Sintezni indeks lahko razdelimo v dve dimenziji; materialne pogoje življenja in kakovost življenja, ki ju sestavlja skupno 11 komponent na osnovi 24 kazalnikov.34 Večina kazalnikov temelji na statističnih podatkih, nekateri pa so narejeni na podlagi javnomnenjskih anket. Spletna stran OECD omogoča tudi dodatne prilagoditve, saj lahko vsak uporabnik na interaktivni platformi po lastnem mnenju pomembnejši komponenti poveča težo, kar OECD spremlja in analizira. Na podlagi teh spletnih rezultatov uporabniki na splošno kot najbolj pomembne določajo zadovoljstvo z življenjem, zdravje in izobrazbo, v Sloveniji pa so najpomembnejše komponente izobrazba, varnost in zadovoljstvo z življenjem. Skupaj z Nemčijo Slovenija izstopa tudi po pomenu, ki ga pripisuje okolju. Po OECD kazalnikih se Slovenija v letu 2014 najvišje uvršča po komponenti Aktivnost civilne družbe35, najnižje pa pri Zadovoljstvo z življenjem. Pri tem je potrebno opozoriti, da do sprememb uvrstitve lahko pride bodisi zaradi napredka/ poslabšanja v posamezni državi na določenem področju ali pa zato, ker je bil napredek v drugih državah hitrejši/ počasnejši. Pri komponenti Aktivnost civilne družbe, kjer se Slovenija uvršča najvišje, v zadnjem letu tako ni prišlo do spremembe v kazalnikih, so se pa nekoliko poslabšale druge države. Pri Izobraževanju, kjer se je Slovenija najvišje uvrščala lani, je prišlo do poslabšanja uvrstitve predvsem zaradi nekoliko nižjega rezultata slovenskih dijakov v mednarodni raziskavi PISA, ob hkratnem izboljšanju kazalnika dosežene stopnje izobrazbe. Slovenija je izboljšala uvrstitev kot tudi dejansko stanje v dveh nadpovprečnih komponentah (Povezanost skupnosti in Osebna varnost) kot tudi glede na OECD podpovprečnih komponentah (Dohodek, Stanovanje). V obeh pogledih pa sta se poslabšali komponenti Uravnoteženost življenja z delom in Zadovoljstvo z življenjem, kjer je uvrstitev Slovenije tudi najslabša. Pri drugih komponentah so uvrstitve in stanje ostale nespremenjene. Tabela 13: Moški in ženske v OECD kazalnikih, 2014 Slovenija OECD ženske moški ženske moški ZDRAVJE Pričakovana leta življenja 83 77 83 77 Delež ljudi z (zelo) dobro samooceno zdravja (%) 58 64 67 72 IZOBRAZBA Delež terciarno izobraženih (na vseh področjih) (%) 65 35 58 42 ZAPOSLITEV IN DOHODEK Stopnja zaposelnosti terciarno izobraženih (%) 86 90 79 88 Delež revnih samskih gospodinjstev (%) 56 37 37 30 URAVNOTEŽENOST ŽIVLJENJA Z DELOM Tedensko št. ur za gospodinjstvo 33 27 32 21 AKTIVNOST CIVILNE DRUŽBE AND GOVERNANCE Delež sedežev v parlamentu (%) 32 68 27 73 VARNOST Delež ljudi, ki se čuti varen na samotnem nočnem sprehodu 79 92 61 79 ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM Zadovoljstvo z življenjem na lestvici od 0 do 10 5,9 6,1 6,7 6,6 Vir: http://www.oecdbetterlifeindex.org/ 33 Poleg 34. držav članic OECD sta bili leta 2013 v razvrstitev vključeni še Brazilija in Rusija. OECD v naslednjih leti načrtuje vključitev še drugih ključnih držav partneric OECD (Kitajske, Indije, Indonezije in Južne Afrike). 34 Sintezni indeks sestavljata dimenziji: materialni pogoji življenja oz. ekonomska blaginja, ki jo določajo tri komponente (dohodek in bogastvo, zaposlitev in stanovanjski pogoji) z devetimi kazalniki; kakovost življenja sestavlja osem komponent (zdravstveno stanje, uravnoteženost življenja z delom, izobraževanje, povezanost skupnosti, aktivnosti civilne družbe, kakovost okolja, osebna varnost in zadovoljstvo z življenjem), ki jih opisuje 15 kazalnikov. Sintezni indeks, ki je izračunan kot neuteženo povprečje vseh 24-tih kazalnikov blaginje. Več informacij glede metodologije: OECD Better Life Initiative; Compendium of OECD Well-Being Indicators, glej tudi EO, maj 2011 št. 5, let XVI, UMAR in EO, št. julij, avgust 2013, letnik XIX, UMAR. 35 Kazalnika za Aktivnost civilne družbe sestavljata kazalnika javno posvetovanje pri sprejemanju zakonov in volilna udeležba. Tabela 14: Uvrstitev držav OECD, Brazilije in Rusije po BLI ter 11 komponentah, 2014 Država CQ Dohodek Zaposlitev Stanovanje Izobrabza Aktivnost civilne družbe Skupnost Varnosti Uravnoteženosti življenja z delom Okolje Zdravje Zadovojstvo z življenjem Avstralija 1 12 6 4 11 1 10 5 30 2 2 11 Norveška 2 15 2 3 17 8 11 17 5 7 14 2 Švedska 3 10 13 14 6 2 17 27 6 1 6 7 Danska 4 16 9 17 9 5 3 20 1 6 21 3 Kanada 5 0 10 2 12 13 8 4 25 10 4 4 Švica 6 0 1 13 15 32 6 21 19 14 3 1 ZDA 7 0 11 1 19 16 20 14 29 17 10 17 Finska 8 18 17 15 1 12 9 9 14 5 20 9 Nizozemska 9 8 3 7 8 20 15 24 4 25 12 10 Nova Zelandija 10 25 16 9 16 4 1 8 24 4 1 12 Islandija 11 18 4 19 18 19 2 11 27 8 7 5 UK Združeno kraljestvo 12 13 15 18 23 6 7 3 23 3 11 19 Belgija 13 0 18 6 14 14 19 30 3 22 18 16 Nemčija 14 7 8 12 5 29 12 15 7 9 22 18 Irska 15 20 25 5 20 11 4 7 9 13 8 20 Avstrija 16 9 5 22 22 15 5 13 26 20 19 6 Luksemburg 17 0 7 16 31 7 27 25 10 16 15 14 Francija 18 11 21 11 27 25 18 26 12 11 16 22 SLOVENIJA 19 24 22 21 13 10 13 16 22 23 23 27 Japonska 20 0 12 24 7 27 21 1 31 24 32 28 Španija 21 21 35 8 29 21 14 22 2 27 9 24 Italija 22 14 28 23 30 23 16 23 13 26 17 26 Češka 23 27 23 25 10 30 29 10 18 19 26 21 Izrael 24 17 20 28 28 34 24 31 33 29 5 15 Koreja 25 23 14 20 4 3 34 6 34 30 31 25 Slovaška 26 28 32 29 24 31 26 12 16 15 27 29 Poljska 27 29 30 34 2 17 23 2 28 31 29 30 Estonija 28 33 29 26 3 35 25 32 15 12 34 32 Portugalska 29 22 33 10 32 33 30 28 20 18 24 33 Madžarska 30 30 31 31 21 22 28 18 11 21 35 34 Čile 31 32 26 32 33 26 31 33 32 35 25 23 Brazilija 32 36 27 27 35 24 22 35 21 28 33 13 Rusija 33 31 19 35 26 36 32 34 8 34 36 31 Grčija 34 26 36 30 25 28 36 19 17 32 13 36 Mehika 35 34 24 33 36 18 35 36 35 33 30 8 Turčija 36 35 34 36 34 9 33 29 36 36 28 35 Vir: http://www.oecdbetterlifeindex.org/ Indeks boljšega življenja se uvršča v Iniciativo boljšega življenja36 in tudi v 'onkraj BDP paradigmo, kar med drugim omogoča tudi prikaz razporeditve blaginje po drugih kriterijih. V okviru iniciative so bili izbrani kazalniki, ki so orientirani na gospodinjstva in posameznike ter 36 Več informacij na OECD spletni strani Better life initiative; http://www. oecd.org/statistics/betterlifeinitiativemeasuringwell-beingandprogress. htm rezultate blaginje, ne pa na makroekonomske agregate. Razporeditev blaginje po spolu tako omogoča devet kazalnikov. V Sloveniji so moški boljši od žensk po sedmih kazalnikih, ženske pa po pričakovani življenjski dobi in deležu terciarno izobraženih. V OECD so ženske boljše po pričakovani življenjski dobi in zadovoljstvu z življenjem. Delež zadovoljstva z življenjem je tudi eden izmed treh kazalnikov, skupaj s tedenskim številom ur za gospodinjstvo in deležem revnih samskih gospodinjstev, kjer so rezultati za ženske na ravni OECD boljši, kot za ženske v Sloveniji. Moški v Sloveniji so v primerjavi z moškimi na ravni OECD na boljšem ko gre za občutek varnosti in stopnji zaposlenosti terciarno zaposlenih, po drugih šestih kazalnikih so na slabšem, enaki pa po pričakovanih letih življenja. Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2014 Po poročilu IMD o konkurenčnosti držav za leto 2014 se je uvrstitev Slovenije letos še znižala in ostaja na dnu lestvice. Letošnje poročilo IMD o konkurenčnosti držav spremlja 262 kazalcev37, od tega nekoliko več kot polovico uteži predstavljajo statistični podatki, ostalo pa so anketni kazalniki. Na vrh lestvice konkurenčnosti se podobno kot v preteklih letih uvrščajo ZDA, Švica in visoko razvite azijske države (Singapur, Hong Kong), med državami EU pa Švedska, Nemčija in Danska. Slovenija je med 60 ocenjevanimi državami nazadovala na 55. mesto, kar je tri mesta nižje kot lani oziroma 23 mest nižje kot v letu 200838. Med državami EU, ki so uvrščene na lestvico, se slabše uvrščajo samo Bolgarija, Grčija in Hrvaška. Letošnje poročilo izpostavlja poslabšanje vrednosti krovnega kazalnika v večini proučevanih držav, med njimi tudi v 20 od 26 držav EU. Slika 41: Primerjava konkurenčnosti Slovenije po IMD z državami EU - krovni kazalnik 2014 -2008 Vir: IMD. Opomba: Vrednost kazalnika svetovne konkurenčnosti po IMD je med 0 in 100. Več je bolje. Učinkovitost delovanja države in poslovna učinkovitost ostajata še naprej ključna problem mednarodne konkurenčnosti, prvič po začetku krize pa so se nekoliko izboljšali kazalniki, ki temeljijo na anketah. Slovenija je v letošnjem poročilu ponovno nazadovala na področjih delovanja gospodarstva in učinkovitosti države, medtem ko na področju poslovne učinkovitosti še naprej ostaja na repu proučevanih držav. Na poslabšanje v letošnjem letu so ključno vplivali predvsem manj ugodni statistični podatki, saj se rezultati anket tokrat niso bistveno spremenili oz. so se v več primerih še celo nekoliko izboljšali. Raziskava ugotavlja, da so ključni dejavniki, ki pozitivno vplivajo na povečevanje konkurenčnosti Slovenije, predvsem visoka stopnja izobraženosti delovne sile in zanesljiva infrastruktura, medtem ko mednarodno konkurenčnost zavirajo neučinkovit pravni red, nestabilnost politik in delovanje vlade in državnega aparata. V zadnjem letu se je delovanje gospodarstva v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami še poslabšalo. Na poslabšanje (tako uvrstitve kot vrednosti kazalnika) je, tudi v primerjavi z drugimi državami, vplivalo močno poslabšanje nekaterih ključnih makroekonomskih kazalcev. Uvrstitev se je poslabšala predvsem na področju zaposlenosti, kjer so se v lanskem letu razmere na trgu dela še zaostrile. Uvrstitev ostaja nizka tudi na področju kazalnikov domačega gospodarstva, kjer se je v obdobju od začetka krize39 uvrstitev poslabšala kar za 36 mest. Na področju mednarodnih naložb so prilivi neposrednih tujih naložb še naprej skromni, gospodarstveniki pa so v anketah tokrat manj pesimistični glede selitve proizvodnje, storitev in raziskav ter razvoja v tujino, saj so ti kazalniki dosegli najvišje vrednosti v zadnjih treh letih. Precej se je izboljšala uvrstitev na področju mednarodne menjave, kar gre pripisati izboljšanju kazalnikov izvozne konkurenčnosti (tržni delež, stroški dela na enoto proizvoda) in povečanju presežka na tekočem računu. V primerjavi z drugimi državami se je zmanjšala učinkovitost države, ki naj bi zagotovila ustrezno delovanje gospodarstva. Poslabšanje gre pripisati predvsem zaostrovanju v javnih financah (za 13 mest v zadnjem letu), kar je posledica povečanje javnega dolga in primanjkljaja sektorja država, ki je bil, ob izrednih in visokih izdatkih zaradi dokapitalizacij bank, v letu 2013 najvišji doslej. Gospodarstveniki so izrazili nezadovoljstvo tudi s povečanjem stopnje DDV v lanskem letu, kar je vplivalo na poslabšanje uvrstitve na področju fiskalne politike (za tri mesta). Še naprej ostaja zelo slaba uvrstitev na področju institucionalne konkurenčnosti, saj so gospodarstveniki tudi letos izrazili nezadovoljstvo z delovanjem institucij (vlade in centralne banke), nizko prilagodljivostjo vladnih politik na spremembe v gospodarstvu, birokracijo in percepcijo korupcije. Kljub temu da vrednosti ostajajo nizke, pa je bilo v anketah zaznati prekinitev poslabševanja razpoloženja gospodarstvenikov na večini od teh področij. Boljše razpoloženje gospodarstvenikov se odraža tudi v rahlem izboljšanju uvrstitve na področju 37 Izmed 355 kazalcev, ki so navedeni v poročilu IMD, jih je v izračunu indeksa svetovne konkurenčnosti uporabljenih 262. Od tega jih je 144 statističnih podatkov, 118 pa anketnih. Statistični podatki v veliki večini temeljijo na podatkih za leto 2013. 38 V letu 2008 je bilo na lestvico vključenih 55 držav. 39 Predkrizno izhodišče je poročilo IMD iz leta 2008, saj temelji na statističnih podatkih iz leta 2007 in podatkih anket iz prve polovice leta 2008. Ob tem velja omeniti, da so se zaradi tega časovnega zamika nekateri makroekonomski kazalci izboljšali tudi še v poročilu iz leta 2009. 90 80 70 60 E 50 40 30 20 0 Tabela 15: Kazalniki svetovne učinkovitosti po glavnih področjih po IMD 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Rang Rang Rang Rang Rang Rang Rang Svetovna konkurenčnost 32 32 o 52 - 51 + 51 o 52 - 55 - Delovanje gospodarstva 25 21 + 42 - 43 - 43 o 51 - 52 - - Domače gospodarstvo 22 16 + 52 - 50 + 56 - 58 - 58 o - Mednarodna menjava 10 19 - 29 - 41 - 26 + 37 - 17 + - Mednarodne naložbe 54 53 + 55 - 58 - 57 + 60 - 59 + - Zaposlovanje 39 29 + 36 - 46 - 49 - 47 + 51 - - Cene 8 12 - 15 - 8 + 2 + 7 - 10 - Učinkovitost države 43 38 + 53 - 53 o 53 o 53 o 56 - - Javne finance 21 14 + 44 - 42 + 56 - 47 + 60 - - Fiskalna politika 51 49 + 53 - 53 o 51 + 49 + 51 - - Institucionalni okvir 33 30 + 46 - 53 - 52 + 54 - 54 o - Poslovna zakonodaja 47 39 + 49 - 50 - 47 + 48 - 45 + - Družbeni okvir 37 30 + 46 - 34 + 42 - 37 + 31 + Poslovna učinkovitost 32 39 - 57 - 56 + 57 - 58 - 58 o - Produktivnost in učinkovitost 18 21 - 50 - 37 + 40 - 45 - 43 + - Trg dela 39 40 - 54 - 54 o 51 + 54 - 58 - - Finance 28 41 - 53 - 56 - 57 - 58 - 59 - - Poslovodne prakse 30 39 - 54 - 57 - 56 + 58 - 59 - - Odnos in vrednote 46 47 - 57 - 57 o 56 + 59 - 59 O Infrastruktura 29 27 + 34 - 31 + 33 - 33 O 32 + - Osnovna infrastruktura 33 35 - 40 - 40 o 38 + 39 - 41 - - Tehnološka infrastruktura 28 31 - 36 - 37 - 40 - 42 - 42 O - Znanstvena infrastruktura 32 30 + 38 - 37 + 35 + 32 + 31 + - Zdravje in okolje 30 25 + 30 - 29 + 29 o 29 o 29 O - Izobraževanje 27 23 + 25 - 26 - 26 o 30 - 29 + Vir: IMD World Competitivness Yearbook, različne številke med 2008 in 2014. Opomba: Rang predstavlja uvrstitev Slovenije med 55 državami v 2008, 57 državami v 2009, 58 državami v 2010, 59 državami v 2011 in 2012 in 60 državami v 2013 in 2014; + predstavlja izboljšanje uvrstitve glede na predhodno leto, - poslabšanje, o ni spremembe. poslovne zakonodaje in družbenega okvira. Kljub temu ti izpostavljajo delo na črno in zakonodajo na trgu dela kot zelo omejujoča dejavnika za poslovanje. Pri poslovni učinkovitosti v zadnjem letu ni bilo spremembe v uvrstitvi, Slovenija je tako še naprej uvrščena na rep lestvice med proučevanimi državami. Nizka uvrstitev je povezana s pomanjkanjem dobrih praks in običajev v poslovnem okolju, pa tudi pomanjkljivostmi v zvezi z podjetniškimi financami in ureditvijo na trgu dela. Slovenija se še naprej uvršča na rep proučevanih držav pri korporativnem upravljanju, predvsem pri učinkovitosti nadzornih svetov, kredibilnosti managerjev in vmešavanju politike v upravljanje javnih podjetij, pa tudi skromnih možnostih zaposlovanja perspektivnih kadrov. Potem ko se je konec lanskega leta začela sanacija v bančnem sistemu, ostajajo po mnenju gospodarstvenikov finančna tveganja v Sloveniji še vedno visoka in so po njihovem mnenju med najvišjimi v proučevanih državah. Na področju podjetniških financ glavni problem predstavljajo slabe bančne in finančne storitve, regulativa v tem sektorju in visoka zadolženost podjetij, na kar kot resno neravnotežje Slovenije že dlje časa opozarjajo tudi mednarodne institucije. Najbolje se Slovenija še naprej uvršča na področju infrastrukture (na 32. mesto), kjer se je njena uvrstitev v zadnjem letu še celo nekoliko izboljšala. Kot glavne prednosti na tem področju poročilo navaja področja šolstva, zdravja in okolja ter znanstvene infrastrukture. Slovenija je v zadnjih letih sicer povečala vlaganja v raziskave in razvoj, povečalo se je tudi število raziskovalcev in delež terciarno izobraženega prebivalstva, vendar se napredek še ne zrcali dovolj v rezultatih uporabe tega znanja. V primerjavi z drugimi državami tako zaostaja na področju tehnološkega razvoja, še posebno učinkovite zakonodaje in prenosa inovacij v poslovni sektor. Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2013 Poslovni rezultat gospodarskih družb se je zaradi nekoliko višje izgube iz financiranja v letu 2013 še poslabšal. S 169,2 mio EUR je sicer ostal pozitiven, a je bil, z izjemo negativnega salda leta 2010, najnižji od začetka krize. Na lansko poslabšanje je vplivalo ponovno povečanje izgube iz financiranja, potem ko se je v predhodnih dveh letih že zniževala. Znižal se je tudi rezultat iz izrednih dogodkov, ki pa je v primerjavi s finančnim in poslovnim saldom relativno manj pomembna komponenta skupnega poslovnega rezultata. Pozitivni poslovni rezultat je tako izhajal predvsem iz dobička iz poslovanja, ki pa se od leta 2009, ko je upadel za približno štiri desetine, ni bistveno povečal. Pomembno na primerjavo skupnega poslovnega izida skozi čas vplivajo tudi družbe, ki prenehajo poslovati. Družbe, ki so lani prenehale poslovati, so leto pred tem ustvarile približno 400 mio EUR izgube, kar je manj kot v predhodnih dveh letih. Slika 42: Neto čisti dobiček obračunskega obdobja gospodarskih družb in njegovi glavni komponenti ■ Neto rezultat iz financiranja Neto rezultat iz poslovanja ♦ Neto čisti dobiček obračunskega obdobja 5.000 4.000 3.000 2.000 al z> o 1.000 SE > 0 II rNrNrNrNrNrNrNrNrNrNrNrN Vir: AJPES, preračuni UMAR. Povečanje dobička iz poslovanja je lani, tako kot v celotnem obdobju po letu 2009, izhajalo predvsem iz dejavnosti menjalnega sektorja. Po poslabšanju v letu 2012 se je poslovanje izboljšalo v večini večjih dejavnosti menjalnega sektorja40 (v prometu, industriji, trgovini in gostinstvu). V nemenjalnem sektorju pa se je dobiček iz poslovanja še zmanjšal, k čemur so v zadnjih dveh letih največ prispevale gospodarske družbe finančnih dejavnosti (brez bank in drugih finančnih posrednikov41) in nepremičninske dejavnosti. V gradbeništvu pa so lani prvič po treh letih negativnega poslovanja ustvarili dobiček iz poslovanja (ki pa je pomenil le nekaj več kot desetino ravni iz leta 2008). Ob izboljšani gospodarnosti poslovanja se je lani v menjalnem sektorju po enoletni prekinitvi ponovno povečala tudi dodana vrednost (nominalno za 1,5 %, v vseh družbah za 0,5 %), ki se v nemenjalnem delu gospodarstva še zmanjšuje. 40 Menjalni sektor vključuje: A kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, B-E industrijo brez gradbeništva, G-I trgovino, promet, gostinstvo, J informacije in komunikacije (European Commission, Quaterly report on the euro area Volume 12 N.2, 2013). 41 Banke in drugi finančni posredniki niso vključeni v bazo statističnih podatkov AJPES o poslovanju gospodarskih družb. Slika 43: Dobiček iz poslovanja gospodarskih družb -----Menjalni sektor -Nemenjalni sektor -Predelovalne dejavnosti 3.000 ° 1.500 SE > 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vir: AJPES, preračuni UMAR Poslovanje gospodarskih družb so tudi lani pozitivno zaznamovali rastoči izvozni prihodki. Na strani poslovnih prihodkov se je nadaljevalo povečevanje prihodkov od prodaje na tujem trgu (vendar šibkejše kot v predhodnih letih), prihodki na domačem trgu pa so se še zmanjšali. Prodaja v tujini, ki se povečuje od leta 2009, je tako lani raven iz leta 2008 nominalno presegala za nekaj več kot desetino, na domačem trgu, kjer od začetka krize še ni prišlo do vidnejšega okrevanja, pa je zaostajala za 15 %. Prodaja na tujih trgih se v razmerah šibkega domačega povpraševanja povečuje tako v dejavnostih menjalnega kot tudi nemenjalnega sektorja. V zadnjem obdobju se zmanjšuje tudi negativen vpliv stroškovnih pritiskov na dobičkonosnost gospodarskih družb. Poleg šibkega povpraševanja so na dobičkonosnost Slika 44: Prihodki od prodaje na domačem in tujem trgu -Prihodki od prodaje na tujem trgu -Prihodki od prodaje na domačem trgu (desna os) 2009 2010 201 1 2012 Vir: AJPES, preračuni UMAR 2.500 2.000 1.000 500 0 -1.000 -2.000 -3.000 28 58 26 56 24 54 V 22 52 20 50 18 48 16 46 2008 gospodarskih družb od začetka krize negativno vplivali tudi stroškovni pritiski. Do leta 2010 so izhajali predvsem iz rastočih stroškov dela na enoto dodane vrednosti. Ti so se v zadnjih treh letih zmanjšali, a so še višji kot leta 2008. V letih 2010-2012 pa so se zaradi rasti cen surovin in depreciacije evra precej poslabšali tudi pogoji menjave in s tem razmerje med stroški blaga, materiala in storitev ter poslovnimi prihodki, ki se je nekoliko izboljšalo šele v letu 2013. Slika 45: Stroški dela na enoto dodane vrednosti ter stroški blaga, materiala in storitev na enoto poslovnih prihodkov -Stroški blaga, materiala in storitev/posl. prihodki -Stroški dela/DV (desna os) in trgovine). V nemenjalnem sektorju pa se predvsem pod vplivom zmanjšanja v gospodarskih družbah finančnih dejavnosti43 (brez bank in drugih finančnih posrednikov) zmanjšujejo. Odhodki iz finančnih obveznosti so se od vrha v letu 2008 v naslednjih letih pretežno zniževali. Njihov največji del, to so odhodki iz bančnih posojil, so se od začetka krize približno prepolovili. Najbolj so se zmanjšali v zadnjih dveh letih in so lani dosegali približno 760 mio EUR, kar kaže na intenziven proces razdolževanja slovenskih družb. Slika 46: Struktura finančnih odhodkov in finančni prihodki 4.500 4.000 3.500 ■g 2.000 1.000 500 Drugi finančni odhodki I Fin. odhodki iz oslabitev in odpisov |Fin. odhodki iz finančnih obveznosti -Finančni prihodki 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vir: AJPES, preračuni UMAR. 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vir: AJPES, preračuni UMAR. V strukturi poslovnega rezultata ostaja razmeroma visoka izguba iz financiranja. S približno 1,72 mrd EUR je bila sicer za okoli petino nižja kot leta 2010, ko se je močno poglobila, a je še vedno presegala raven iz začetnega obdobja krize (2008-2009), ko smo sicer že zabeležili poslabšanje na tem področju42. K visoki finančni izgubi prispeva vztrajanje finančnih odhodkov na razmeroma visoki ravni in padajoči finančni prihodki, ki so bili leta 2013 že za več kot polovico manjši kot leta 2008. Med finančnimi odhodki so razmeroma visoki zlasti odpisi in oslabitve, odhodki iz finančnih obveznosti pa so se v zadnjih dveh letih precej zmanjšali. Odhodki, povezani z oslabitvami in odpisi, so v letu 2013 pomenili polovico, odhodki iz finančnih obveznosti (zlasti iz bančnih posojil) pa približno 40 % vseh finančnih odhodkov. Obe vrsti odhodkov sta se s krizo precej povečali. Oslabitve in odpisi so dosegli vrh v letu 2010, do ponovnega povečanja pa je prišlo spet lani, ko so le za 5 % zaostali za najvišjo vrednostjo iz leta 2010. V zadnjih dveh letih se oslabitve in odpisi povečujejo predvsem v dejavnostih menjalnega sektorja (največja sta prispevka predelovalnih dejavnosti Slika 47: Razdolževanje gospodarskih družb do bank ■ Sprememba obveznosti do bank preživelih podjetij ■ Prenehanje poslovanja 1,0 0,5 0,0 -0,5 al 3 -1,0 LU "O E > -1,5 -2,0 -2,5 -3,0 2009 2010 2011 2012 Vir: AJPES, preračuni UMAR. 77,5 53,5 53,0 76,5 62,5 3.000 R2.500 62,0 75,5 61,5 1.500 75,0 61,0 74,5 60,5 0 42 Finančna izguba v letu 2008 je nastala v glavnem zaradi znižanja vrednosti delnic, deležev in drugih finančnih naložb družb kot posledica mednarodne finančne krize. 43 V tej dejavnosti so se oslabitve in odpisi glede na vrh v letu 2010 prepolovili, a so bili leta 2013 še vedno na podobni ravni kot v predelovalnih dejavnostih in trgovini. Razdolževanje družb se je nadaljevalo tudi v letu 2013. Razmerje med celotnim dolgom in sredstvi se je v letu 2013 še znižalo (na 60,0 %, v petih letih se je znižalo za 5,2 o. t.). Ob izrazito neugodnih razmerah v bančnem sistemu so se v letih 2012 in 2013 močno znižale zlasti finančne obveznosti do bank. V teh dveh letih je prišlo tudi do precejšnjega razdolževanja preživelih podjetij. Do vključno leta 2011 se je namreč zadolženost družb pri bankah zniževala zaradi propadanja oz. prenehanja poslovanja, podjetja, ki so preživela, pa so še naprej povečevala izpostavljenost do bank. V letu 2012, še bolj pa v letu 2013, pa je imelo večjo težo zniževanje obveznosti do bank preživelih podjetij. íü O a a c >u \A (U Pomembnejši kazalci 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Pomladanska napoved 2014 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -7,9 1,3 0,7 -2,5 -1,1 0,5 0,7 1,3 BDP v mio EUR (tekoče cene) 35.420 35.485 36.150 35.319 35.275 35.634 36.255 37.219 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.349 17.320 17.610 17.172 17.128 17.270 17.551 18.001 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 20.200 20.600 21.200 21.400 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 86 84 84 84 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in fiksni tečaj 2007) 34.823 35.028 35.759 34.931 35.069 34.916 35.353 36.253 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in fiksni tečaj 2007) 34.519 34.875 35.680 34.721 34.796 35.004 35.396 36.149 Stopnja brezposelnosti, registrirana 9,1 10,7 11,8 12,0 13,1 13,6 13,5 13,1 Stopnja brezposelnosti, anketna 5,9 7,3 8,2 8,9 10,1 10,2 10,0 9,7 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) -6,2 3,5 2,4 -1,7 0,9 0,9 0,7 0,8 Inflacija2, povprečje leta 0,9 1,8 1,8 2,6 1,8 0,3 1,1 1,5 Inflacija2, konec leta 1,8 1,9 2,0 2,7 0,7 0,8 1,4 1,6 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) -16,1 10,2 7,0 0,6 2,9 4,2 4,8 5,2 Izvoz proizvodov -16,6 12,0 8,2 -0,1 2,9 4,6 5,2 5,5 Izvoz storitev -14,0 3,5 1,9 3,7 2,6 2,6 3,3 4,2 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) -19,2 7,4 5,6 -4,7 1,3 3,5 5,2 5,3 Uvoz proizvodov -20,2 8,3 6,6 -5,1 1,5 3,6 5,5 5,6 Uvoz storitev -12,4 2,6 -0,6 -2,2 -0,4 2,9 3,2 3,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -173 -50 146 1.159 2.279 2.442 2.338 2.328 - delež v primerjavi z BDP, v % -0,5 -0,1 0,4 3,3 6,5 6,9 6,4 6,3 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 40.318 40.723 40.100 40.849 39.566 41.966* - delež v primerjavi z BDP, v % 113,8 114,8 110,9 115,7 112,2 Razmerje USD za 1 EUR 1,393 1,327 1,392 1,286 1,328 1,365 1,366 1,366 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -0,1 1,5 0,8 -4,8 -2,7 -0,4 0,7 1,8 - delež v BDP, v %4 54,8 56,4 56,8 56,3 56,0 55,2 55,1 55,3 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,5 1,3 -1,6 -1,3 -2,0 -1,5 -0,9 -0,9 - delež v BDP, v %4 20,2 20,8 20,8 20,8 20,2 19,9 19,5 19,1 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -23,8 -15,3 -5,5 -8,2 0,2 -0,5 1,0 0,0 - delež v BDP, v %4 23,1 19,7 18,6 17,8 17,9 17,7 17,8 17,7 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2014). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec marca 2014. Proizvodnja 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 1,3 -1,1 -0,7 -0,2 -1,6 -0,4 -2,3 -2,3 -1,4 -0,8 1,8 2,4 2,2 -3,9 -2,6 3,6 B Rudarstvo -7,9 -7,4 1,3 -10,2 -2,3 -3,5 -13,3 6,7 -9,6 -7,1 16,8 -2,7 -8,2 9,8 -7,0 -5,7 C Predelovalne dejavnosti 1,1 -2,3 -1,3 -1,0 -3,0 -2,1 -3,1 -3,6 -1,7 -1,1 1,4 2,8 1,9 -5,5 -4,9 1,8 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 5,0 10,5 3,9 8,3 12,7 16,1 6,1 7,0 1,9 3,2 3,1 0,1 5,6 9,4 24,0 22,6 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -24,8 -16,8 -2,6 -15,3 -16,7 -13,2 -21,6 -24,5 -10,5 -3,4 22,4 37,2 -13,5 -23,8 -11,7 -19,6 Stavbe -39,7 -17,3 -20,4 -13,0 -6,7 -18,1 -30,0 -40,9 -25,1 -16,6 5,1 4,0 -7,2 -15,6 4,4 -23,9 Gradbeni inženirski objekti -15,3 -16,6 6,2 -21,2 -20,9 -10,1 -16,2 -8,5 -2,6 1,7 26,6 54,6 -18,6 -26,5 -17,0 -17,1 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 3,2 -3,4 0,1 6,0 -5,3 -5,9 -7,8 -2,9 -1,8 3,9 1,8 - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 9,7 -7,5 9,5 -8,7 -8,0 -5,8 -7,5 -0,1 0,4 13,4 24,9 - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 3,3 -3,6 -1,0 0,6 -4,3 -4,9 -5,6 -7,1 2,1 -2,2 3,2 2,5 -4,0 -5,2 -3,7 -0,6 Realni prihodek v trgovini na drobno 1,5 -2,2 -3,7 2,5 -2,7 -2,7 -5,8 -7,0 -2,6 -4,6 -0,8 -0,9 -3,5 -3,1 -1,6 -0,6 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 7,0 -6,3 4,7 -2,8 -7,2 -10,1 -5,3 -7,2 11,1 3,4 11,6 8,7 -5,0 -8,8 -7,7 -0,6 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 6,0 0,8 -0,2 3,8 -0,6 1,4 -1,3 -5,1 1,1 -1,4 4,7 6,2 0,0 0,4 -2,2 7,2 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 5,3 1,2 0,3 0,7 1,2 1,2 1,9 -3,4 -1,5 2,9 0,6 -2,0 -0,9 7,9 -1,9 1,3 Domači gostje, prenočitve 0,5 -4,9 -3,4 -0,5 -4,6 -7,5 -5,2 -6,1 -5,3 -2,4 0,5 -3,4 -14,3 -1,6 0,9 -9,9 Tuji gostje, prenočitve 9,1 5,6 2,8 2,0 5,1 6,3 8,1 -0,6 0,9 5,6 0,7 -0,6 9,4 14,1 -3,7 8,4 Nominalni prihodek v gostinstvu 3,7 -1,1 -1,4 -0,6 0,5 -0,4 -3,7 -6,1 -3,0 0,5 2,9 3,2 -0,9 2,6 -0,1 1,1 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 478,9 480,4 478,4 108,4 110,4 128,4 134,5 104,4 111,1 123,2 139,6 113,6 37,0 38,3 35,1 47,2 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -7 -17 -13 -12 -16 -19 -20 -15 -14 -13 -12 -8 -16 -15 -18 -18 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -1 -11 -5 -6 -11 -14 -13 -9 -6 -4 -3 -1 -10 -10 -13 -12 v gradbeništvu -46 -41 -22 -41 -44 -40 -39 -30 -22 -18 -18 -14 -43 -45 -44 -41 v storitvenih dejavnostih 1 -12 -12 -8 -9 -14 -17 -12 -13 -11 -11 -4 -8 -7 -11 -12 v trgovini na drobno 8 2 1 5 4 1 -4 -3 1 6 2 5 9 -1 4 -2 potrošnikov -25 -35 -33 -27 -36 -39 -36 -29 -34 -34 -35 -29 -39 -33 -37 -36 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2012 2013 2014 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 3,1 -6,7 5,2 -4,9 -7,5 0,2 -0,4 -6,1 3,1 -2,2 -4,9 1,4 -5,4 1,0 -1,3 -0,1 8,1 1,3 0,2 5,4 - - 1,4 -5,8 1,2 -17,9 -24,9 -11,6 9,9 23,2 -4,0 -11,0 -13,7 2,4 -1,1 -21,7 -8,0 6,0 74,1 31,1 -0,3 -30,7 - - 1,6 -8,4 4,7 -5,5 -9,1 -1,0 -0,6 -8,3 2,9 -2,5 -5,2 1,4 -6,4 0,8 -1,9 -0,1 7,8 1,8 0,4 5,9 - - 16,2 9,8 11,8 2,3 4,9 11,3 0,0 10,2 6,1 0,7 -0,9 1,9 1,7 6,2 5,1 -1,3 5,5 -4,8 -0,9 6,3 - - -14,4 -6,4 -22,5 -26,1 -14,8 -23,2 -14,0 -31,7 -18,7 -11,6 -2,0 1,8 -5,3 -5,9 28,2 31,4 5,6 35,2 29,2 44,7 - - -11,9 -18,6 -34,6 -19,4 -35,4 -38,2 -28,0 -50,1 -36,2 -24,2 -14,1 -19,1 -19,6 -11,4 10,8 3,0 0,7 6,4 3,4 2,8 - - -15,7 1,2 -15,0 -27,2 -2,1 -8,6 -0,6 -13,6 -6,3 -5,9 3,5 11,0 2,2 -5,5 31,8 41,5 4,8 50,2 42,6 66,5 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -3,7 -10,3 -3,4 -5,4 -7,9 -4,9 -8,6 -7,7 2,7 1,2 2,5 -4,3 -3,4 1,4 2,2 2,7 4,7 2,4 1,9 3,1 - - -0,8 -6,6 -4,1 -5,8 -7,4 -4,4 -9,4 -7,2 -1,8 -2,0 -4,0 -5,2 -4,6 -4,0 -1,0 -1,4 0,0 -1,0 -0,9 -0,7 - - -10,8 -17,9 -2,1 -4,5 -9,2 -5,7 -7,4 -8,5 11,3 6,8 15,4 -2,7 -0,2 14,0 8,4 10,4 16,3 8,8 7,0 10,1 - - 2,8 -5,4 4,9 -2,1 -6,5 1,6 -5,6 -10,9 5,8 -0,9 -1,3 0,7 -4,6 -0,2 2,3 1,8 10,2 5,1 5,7 7,8 - - 2,5 -1,4 -3,5 9,3 2,2 -10,5 0,2 0,6 -11,6 9,2 -2,4 3,4 2,2 3,2 4,0 -3,2 0,1 -0,4 -3,4 -2,1 - - -4,1 -9,8 -6,6 -8,1 -0,7 -10,0 -1,3 -8,2 -6,0 2,0 -10,0 0,7 -4,6 -3,5 4,3 -2,3 -0,9 -6,9 -5,7 2,4 - - 6,3 3,1 -1,3 28,2 4,9 -10,8 2,5 9,3 -15,0 13,3 2,6 4,8 5,8 6,4 3,8 -4,0 1,1 4,3 -0,2 -5,8 - - 0,6 -2,9 -4,2 -0,3 -6,6 -7,4 -3,5 -7,3 -2,7 -3,1 -3,3 0,9 -0,6 1,3 4,0 0,7 4,1 1,6 2,4 5,7 - - 37,9 43,3 47,1 41,0 46,3 33,9 32,2 38,4 37,5 38,7 34,9 45,1 37,1 41,0 49,3 41,7 48,5 38,4 36,0 39,2 - - -19 -21 -22 -20 -17 -16 -15 -13 -14 -15 -14 -14 -12 -12 -13 -11 -12 -9 -9 -6 -5 0 -15 -16 -15 -14 -10 -11 -8 -8 -9 -5 -3 -4 -4 -4 -5 -2 -2 -3 0 1 1 3 -38 -41 -42 -40 -35 -30 -30 -31 -25 -22 -20 -22 -16 -16 -17 -17 -19 -16 -17 -8 -14 -3 -14 -16 -19 -18 -14 -13 -13 -11 -9 -15 -14 -11 -9 -13 -12 -9 -11 -5 -6 -2 4 9 -2 8 -7 -5 0 2 -9 -2 -5 -8 15 16 0 3 13 -6 -2 10 2 3 3 17 -36 -45 -38 -37 -34 -31 -31 -26 -27 -38 -38 -37 -33 -31 -35 -35 -34 -30 -30 -27 -29 -25 Trg dela 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 934,7 920,2 913,4 926,6 923,7 915,2 915,2 912,9 913,8 910,5 916,5 912,9 925,4 926,0 923,7 921,3 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 824,0 810,0 793,6 812,7 816,5 809,1 801,7 789,2 795,0 794,4 795,8 784,2 814,5 816,9 816,9 815,7 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 38,8 37,0 38,2 35,2 37,8 37,4 37,4 37,4 38,9 38,1 38,4 31,7 35,3 37,7 37,8 37,9 V industriji in gradbeništvu 272,9 263,1 252,2 265,4 266,3 263,1 257,5 249,9 252,5 253,5 252,9 249,0 266,1 266,6 266,6 265,7 - v predelovalnih dejavnostih 184,8 182,9 177,7 184,6 184,1 182,5 180,4 177,8 177,6 177,5 177,8 177,3 184,6 184,4 184,2 183,8 - v gradbeništvu 67,8 59,8 54,3 60,5 61,6 60,1 56,9 52,0 54,6 55,7 54,6 51,5 61,0 61,7 61,8 61,4 V storitvah 512,3 510,0 503,2 512,1 512,4 508,6 506,8 502,0 503,6 502,8 504,6 503,5 513,1 512,6 512,5 512,1 - v javni upravi 51,4 50,7 49,1 50,9 51,2 50,8 50,0 49,3 49,3 49,1 48,9 48,7 50,9 51,1 51,2 51,2 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 118,8 120,9 121,0 120,7 121,6 120,3 121,0 120,7 121,1 120,5 121,6 121,6 121,5 121,6 121,7 121,4 ZAPOSLENI (C)1 729,1 717,0 698,7 720,9 722,7 716,2 708,4 696,1 700,0 699,6 699,2 693,8 722,7 723,0 723,1 722,1 V podjetjih in organizacijah 671,8 662,6 647,6 666,4 667,4 661,4 655,1 645,8 648,5 647,9 648,1 645,2 667,9 667,7 667,7 666,7 Pri fizičnih osebah 57,2 54,5 51,1 54,5 55,4 54,8 53,3 50,2 51,5 51,7 51,1 48,6 54,8 55,3 55,4 55,3 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 94,9 93,0 94,9 91,8 93,8 92,9 93,3 93,1 95,0 94,7 96,6 90,4 91,8 93,9 93,8 93,6 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 110,7 110,2 119,8 114,0 107,2 106,1 113,5 123,7 118,8 116,1 120,7 128,8 110,9 109,1 106,8 105,6 Ženske 52,1 52,2 57,4 53,2 51,0 50,9 53,8 57,0 56,7 57,0 58,9 61,2 52,0 51,7 50,9 50,5 Mladi (do 26. leta) 12,9 11,9 13,8 12,7 10,8 10,1 14,0 14,2 13,0 12,3 15,6 16,1 12,0 11,4 10,7 10,3 Starejši od 50 let 39,0 38,2 38,9 39,2 38,1 37,4 38,1 40,7 39,3 38,1 37,3 39,0 38,6 38,5 38,1 37,7 Osnovnošolska izobrazba ali manj 39,5 33,3 34,2 35,2 32,9 31,8 33,2 36,5 34,1 32,6 33,6 36,4 34,4 33,6 32,8 32,3 Brezposelni več kot 1 leto 50,2 55,2 55,4 57,2 55,1 54,5 53,9 54,4 54,3 55,0 57,7 60,7 56,3 55,4 55,0 54,7 Prejemniki nadomestil in pomoči 36,3 33,9 33,0 37,8 33,2 31,5 33,0 39,3 33,7 30,3 28,7 32,7 36,7 34,2 33,4 31,9 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 11,8 12,0 13,1 12,3 11,6 11,6 12,4 13,5 13,0 12,8 13,2 14,1 12,0 11,8 11,6 11,5 Moški 11,4 11,5 12,5 11,9 11,1 11,0 11,9 13,4 12,5 11,9 12,4 13,5 11,6 11,3 11,0 10,9 Ženske 12,4 12,6 13,8 12,7 12,3 12,3 13,0 13,8 13,7 13,8 14,1 14,8 12,5 12,4 12,2 12,2 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 2,7 5,3 6,0 -1,9 -5,2 -0,2 12,6 4,6 -6,0 -1,9 9,3 2,7 -4,2 -1,8 -2,3 -1,2 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 14,4 16,3 19,1 2,4 1,9 3,0 9,0 3,7 2,6 3,4 9,4 4,2 0,8 0,7 0,6 0,6 Izgubili delo 82,2 90,3 88,7 22,6 17,9 20,9 28,9 27,1 18,5 19,6 23,5 25,9 5,9 6,5 5,8 5,6 Brezposelni dobili delo 61,0 58,3 65,1 17,3 14,0 13,5 13,5 17,2 18,1 15,8 14,1 20,7 7,1 5,5 4,7 3,9 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 32,8 43,1 37,3 9,6 11,1 10,7 11,8 9,2 9,1 9,2 9,9 6,8 3,7 3,5 4,1 3,5 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 35,6 33,9 30,5 34,2 34,4 33,9 33,2 32,6 31,7 29,8 27,8 26,3 34,2 34,7 34,4 34,1 Od vseh formalno aktivnih, v % 3,8 3,7 3,3 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,5 3,3 3,0 2,9 3,7 3,7 3,7 3,7 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2012 2013 2014 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 917,4 914,5 913,8 918,0 916,5 911,0 913,0 912,9 912,7 914,3 914,0 913,1 911,5 909,8 910,2 916,7 917,5 915,3 911,4 913,0 914,4 810,5 808,4 808,3 807,1 805,0 792,9 788,7 788,9 790,1 793,0 795,4 796,5 794,4 793,2 795,5 798,0 798,2 791,3 781,6 783,3 787,7 37,2 37,4 37,6 37,5 37,4 37,4 37,5 37,3 37,4 38,7 39,0 39,1 38,1 38,1 38,1 38,5 38,4 38,4 31,6 31,7 32,0 264,0 263,2 262,2 261,1 259,5 251,9 249,8 249,5 250,3 251,6 252,6 253,1 253,4 253,1 254,0 254,8 254,6 249,3 248,3 248,5 250,0 182,9 182,5 182,1 181,8 181,2 178,4 177,8 177,8 177,9 177,5 177,7 177,7 177,6 177,3 177,6 178,1 178,3 177,0 177,1 177,4 177,5 60,5 60,2 59,6 59,0 58,1 53,5 52,0 51,8 52,4 54,0 54,8 55,2 55,5 55,5 56,0 56,1 55,8 52,0 51,1 50,7 52,6 509,3 507,9 508,5 508,5 508,1 503,7 501,4 502,1 502,4 502,6 503,8 504,3 502,9 502,0 503,4 504,7 505,3 503,7 501,7 503,1 505,7 50,8 50,8 50,7 50,2 50,2 49,6 49,2 49,4 49,2 49,3 49,3 49,4 49,1 49,2 48,9 48,8 49,0 48,9 48,6 48,7 48,9 120,3 119,8 120,8 121,1 121,3 120,6 120,4 120,8 121,0 120,9 121,2 121,3 120,3 120,0 121,2 121,6 121,8 121,3 121,1 121,7 122,1 717,7 715,6 715,2 713,7 711,6 699,9 695,5 695,8 696,9 698,2 700,3 701,5 699,8 698,6 700,5 701,7 701,5 694,4 691,5 693,0 696,9 662,8 660,9 660,5 659,2 657,7 648,3 645,3 645,8 646,4 647,0 648,7 649,7 648,0 647,0 648,6 649,7 649,9 644,8 643,1 644,8 647,8 55,0 54,7 54,7 54,5 53,9 51,6 50,3 50,0 50,5 51,1 51,5 51,8 51,8 51,6 51,9 52,0 51,7 49,6 48,5 48,2 49,1 92,8 92,8 93,1 93,4 93,4 93,1 93,2 93,0 93,2 94,8 95,1 95,0 94,6 94,6 95,0 96,3 96,7 97,0 90,1 90,3 90,7 106,9 106,1 105,4 110,9 111,5 118,1 124,3 124,1 122,6 121,3 118,6 116,6 117,1 116,6 114,7 118,7 119,3 124,0 129,8 129,8 126,7 51,2 50,9 50,5 53,3 53,3 54,9 57,2 56,9 56,9 57,3 56,7 56,2 57,3 57,4 56,5 58,5 58,7 59,4 61,4 61,2 61,0 10,2 10,1 10,1 14,2 14,0 13,8 14,4 14,4 13,8 13,1 13,1 12,6 12,5 12,2 12,1 15,3 15,6 15,9 16,2 16,3 15,8 37,9 37,4 37,1 37,0 37,1 40,2 41,2 40,9 40,1 39,5 39,5 38,9 38,6 38,3 37,5 37,0 36,8 37,9 39,2 39,1 38,8 32,1 31,7 31,5 32,2 32,5 35,0 36,7 36,8 35,9 35,1 34,0 33,2 32,9 32,7 32,3 32,7 33,0 35,2 36,5 36,9 35,7 54,6 54,6 54,3 54,3 53,6 53,8 54,7 54,4 54,2 54,6 54,4 53,9 54,7 54,5 55,7 56,6 57,1 59,4 61,0 60,6 60,5 32,1 31,4 31,2 31,5 31,9 35,6 40,3 39,2 38,4 35,8 33,9 31,4 31,0 30,5 29,4 28,2 28,0 29,9 33,8 33,0 31,3 11,7 11,6 11,5 12,1 12,2 13,0 13,6 13,6 13,4 13,3 13,0 12,8 12,9 12,8 12,6 13,0 13,0 13,5 14,2 14,2 13,9 11,0 11,0 10,9 11,4 11,6 12,7 13,4 13,5 13,2 12,8 12,4 12,1 12,0 11,9 11,7 12,1 12,1 13,0 13,7 13,7 13,2 12,4 12,4 12,3 12,9 12,9 13,3 13,8 13,8 13,7 13,8 13,6 13,5 13,8 13,9 13,6 14,0 14,1 14,2 14,9 14,8 14,7 1,3 -0,8 -0,6 5,4 0,6 6,6 6,2 -0,2 -1,4 -1,3 -2,8 -2,0 0,5 -0,5 -1,9 4,1 0,6 4,7 5,8 -0,1 -3,0 0,8 0,8 1,4 6,3 1,8 0,9 1,5 1,1 1,1 1,1 0,8 0,8 1,0 0,9 1,5 6,0 2,0 1,4 1,7 1,4 1,2 8,0 5,6 7,3 8,4 8,2 12,2 14,2 6,3 6,6 7,1 6,1 5,3 7,7 5,5 6,4 7,2 7,0 9,3 13,1 6,6 6,2 4,0 4,0 5,5 4,9 5,1 3,4 6,2 4,8 6,2 6,3 6,5 5,3 5,3 4,1 6,4 5,4 5,2 3,5 6,2 6,0 8,5 3,5 3,3 3,8 4,3 4,3 3,2 3,4 2,8 3,0 3,1 3,2 2,7 2,9 2,9 3,4 3,8 3,3 2,8 2,8 2,1 1,9 33,8 33,9 33,9 33,6 33,3 32,7 32,9 32,8 32,2 32,3 32,0 31,0 30,4 29,8 29,3 28,5 27,9 27,1 26,4 26,3 26,2 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,6 3,6 3,5 3,5 3,5 3,4 3,3 3,3 3,2 3,1 3,0 3,0 2,9 2,9 2,9 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 2,0 0,1 -0,2 1,6 0,3 -0,7 -1,0 -1,0 -0,5 0,3 0,6 0,9 0,7 1,0 1,3 -1,3 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 3,1 -1,1 0,9 0,1 -1,0 -1,5 -2,0 -0,8 1,1 0,0 3,0 0,4 -2,1 -0,1 -0,5 -2,5 B Rudarstvo 3,8 3,7 -2,0 8,4 10,6 2,2 -5,2 4,1 -6,8 -2,9 -2,4 2,9 3,8 4,0 14,9 13,2 C Predelovalne dejavnosti 3,9 2,5 2,8 3,4 2,5 2,0 2,3 1,6 2,9 3,0 3,6 3,9 1,9 2,7 3,9 1,0 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2,3 3,3 3,0 5,6 3,9 4,9 -0,5 6,2 2,8 3,6 -0,1 5,2 3,6 5,2 6,5 0,3 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja -0,1 0,1 0,7 2,1 -0,5 0,4 -1,4 0,3 0,1 1,0 1,3 -0,2 0,5 0,4 0,7 -2,5 F Gradbeništvo 2,0 -2,5 -1,4 -0,3 -2,8 -2,8 -3,8 -2,4 -2,1 0,1 -1,4 -0,1 -3,1 -1,3 -0,4 -6,6 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 2,8 0,8 0,4 2,1 1,6 0,0 -0,3 -0,2 0,0 0,6 1,2 1,3 1,0 2,9 1,8 0,0 H Promet in skladiščenje 2,7 -0,4 -0,2 2,2 0,6 -1,7 -2,3 -1,1 0,2 -0,9 0,8 0,9 2,0 1,5 2,1 -1,9 I Gostinstvo 2,1 -0,8 -0,4 -0,4 -0,7 -1,0 -1,1 -1,3 -0,7 -0,6 0,9 0,6 -1,7 -1,4 0,5 -1,2 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 0,9 -0,4 -1,5 0,3 1,3 -1,2 -2,0 -0,6 -2,7 -1,1 -1,4 -2,8 0,5 2,3 1,7 -0,1 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 0,6 1,1 0,2 4,5 -1,7 2,2 -0,3 -2,1 1,2 1,2 0,3 -0,2 3,8 -0,4 -4,4 -0,2 L Poslovanje z nepremičninami 2,9 -0,5 -0,3 1,1 -1,3 -0,6 -1,3 -1,1 0,2 -0,6 0,2 -0,8 -1,5 -0,1 -1,3 -2,4 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -0,4 -1,1 -2,4 -0,5 -0,8 -1,7 -1,3 -2,2 -3,4 -1,5 -2,6 0,1 -1,1 -0,7 1,0 -2,7 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 3,5 0,6 0,0 3,0 0,3 -0,9 0,2 -2,4 0,7 0,7 0,9 3,3 2,0 -0,2 1,7 -0,6 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 0,3 -1,8 -1,4 -0,2 -1,5 -3,2 -2,4 -2,4 -2,1 -0,6 -0,6 -0,9 -0,7 -0,7 -0,3 -3,5 P Izobraževanje 0,2 -3,3 -3,3 -0,3 -2,2 -5,0 -5,6 -5,4 -4,2 -2,0 -1,3 -1,2 -0,5 -1,5 -0,4 -4,6 Q Zdravstvo in socialno varstvo -0,7 -1,3 -2,0 -0,5 -1,0 -1,7 -2,1 -2,3 -2,3 -2,2 -1,4 -1,2 -0,6 -0,3 -1,0 -1,6 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti -0,7 -2,8 -3,0 -0,6 -1,5 -4,4 -4,6 -5,7 -3,8 -1,4 -1,0 -0,4 1,3 -0,9 0,0 -3,5 S Druge dejavnosti 0,9 -0,9 -0,4 0,5 -0,6 -1,0 -2,4 -0,6 -0,7 -1,1 0,9 -1,4 0,0 -0,6 0,1 -1,2 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno -0,1 -1,2 1,0 -0,5 -1,3 -1,8 -1,4 0,2 0,6 1,6 1,4 0,8 -0,9 -1,2 -1,2 -1,5 Realni (deflator HICP) -1,0 -1,1 1,3 -0,9 -1,3 -1,2 -0,8 0,9 0,8 2,2 1,3 0,5 -1,3 -1,1 -1,4 -1,4 Realni (deflator ULC) -2,3 -3,0 -1,6 -2,0 -3,3 -3,7 -2,8 -2,2 -1,3 -1,0 -2,0 USD za EUR 1,3917 1,2856 1,3282 1,3110 1,3196 1,2515 1,2974 1,3204 1,3066 1,3246 1,3611 1,3602 1,3201 1,3162 1,2789 1,2526 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2012 2013 2014 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 -0,1 -0,7 -1,2 0,4 -2,4 -0,7 -0,3 -1,7 -1,0 -0,2 -0,8 -0,4 0,8 -0,4 0,4 0,7 0,3 0,7 0,7 1,6 0,4 1,3 -1,9 -3,9 2,5 -5,9 -2,0 1,8 -4,6 0,2 0,6 1,5 1,1 2,2 -3,6 1,5 0,9 1,9 6,2 -1,7 2,3 0,9 1,4 5,4 -0,2 1,5 1,7 -18,0 10,4 0,6 1,1 -5,4 -10,3 -4,8 -1,8 -4,9 -1,8 5,1 -13,0 3,3 -8,1 19,1 -0,9 4,3 1,3 0,3 5,2 0,5 1,4 3,5 0,3 1,1 4,4 2,3 2,0 3,4 2,0 3,7 2,4 4,4 3,9 4,0 5,3 2,4 4,0 2,6 8,3 7,8 -6,6 -0,5 5,0 2,6 10,9 6,6 0,7 1,3 10,0 3,1 -2,1 7,4 -0,9 -5,9 1,8 11,9 2,3 4,0 -0,1 -2,6 2,2 -7,0 1,5 2,7 -1,1 -0,8 1,6 -0,2 -1,1 -0,5 1,7 1,7 0,9 0,8 2,2 0,2 0,5 -1,3 -1,4 -1,9 -5,1 0,2 -6,8 -4,6 -1,2 -3,0 -2,9 -2,2 -3,2 -0,9 1,1 -1,7 0,9 -1,1 -2,5 -0,5 -1,4 0,5 0,6 0,7 0,5 -1,0 0,5 -0,8 -0,6 -0,6 -0,5 0,4 -0,5 0,6 -0,1 1,1 -0,4 1,1 0,8 1,3 1,5 0,8 0,8 2,2 -6,3 -1,3 2,7 -1,1 -3,9 -1,6 -1,1 -1,4 -0,8 0,7 0,3 -0,4 1,7 0,3 -4,7 2,5 -2,7 3,0 1,3 0,8 0,5 -0,1 -1,1 -1,9 -0,9 -0,9 -1,4 -2,4 -1,3 -0,2 0,1 -0,6 -1,7 -0,7 -1,0 -0,1 0,8 -0,6 2,4 -0,1 1,4 0,5 0,8 -1,2 -3,1 0,1 -7,1 1,6 -1,1 -0,5 -0,1 -4,3 -1,9 -1,9 -0,8 -1,8 -0,6 -1,1 -2,3 -0,9 -0,8 -0,5 -6,9 1,8 1,8 3,0 3,5 -4,0 0,3 -1,0 -3,6 -1,6 0,4 3,5 -0,1 4,0 -1,4 1,0 2,7 -3,0 1,5 0,3 0,3 -1,1 0,1 -1,0 -1,1 0,1 -2,3 -1,6 -0,4 -2,1 -0,7 -0,2 0,6 0,2 -0,3 -1,4 0,0 0,5 0,4 -0,4 -1,1 -0,9 -0,5 -0,8 -1,9 -2,4 -0,9 -1,9 -1,0 -0,3 -3,5 -2,8 -3,0 -4,1 -3,0 -2,3 -2,4 0,3 -2,1 -2,6 -3,0 -1,6 -0,3 2,3 -0,1 0,0 -2,5 1,4 -1,1 0,5 -0,5 -4,3 -2,3 1,4 0,0 0,9 0,8 0,2 1,3 1,0 2,1 -0,3 3,2 3,8 2,8 -3,4 -3,3 -2,9 -2,9 -2,6 -1,6 -1,7 -2,9 -2,6 -2,2 -3,0 -1,0 -0,4 -0,8 -0,6 0,8 -1,0 -1,5 -1,5 -0,8 -0,3 -4,8 -5,0 -5,2 -5,8 -5,8 -5,3 -5,9 -5,0 -5,4 -4,2 -5,8 -2,5 -2,4 -2,2 -1,3 -1,5 -1,4 -1,1 -0,8 -1,5 -1,2 -2,2 -2,0 -1,0 -2,8 -3,0 -0,4 -2,7 -2,5 -1,6 -3,0 -2,1 -1,7 -2,2 -1,8 -2,4 -1,8 -0,4 -1,8 -1,3 -1,4 -1,1 -4,1 -3,6 -5,4 -6,3 -3,9 -3,7 -4,7 -4,7 -7,5 -4,0 -3,2 -4,2 -0,7 -2,6 -0,9 -1,4 -0,5 -1,1 -0,4 0,8 -1,6 -0,1 -2,2 -0,7 -1,2 -4,0 -1,9 -0,8 -0,1 -0,7 1,0 -1,2 -1,9 -0,8 -1,2 -1,2 0,9 -0,5 2,3 -1,6 -1,0 -1,7 -1,8 -2,1 -1,5 -1,6 -1,7 -0,9 0,1 0,4 0,1 0,2 0,4 1,1 1,6 2,0 1,3 1,3 1,5 1,5 0,9 0,7 1,3 -1,6 -1,5 -0,5 -1,0 -1,3 -0,1 0,8 1,3 0,5 0,4 0,4 1,6 2,7 2,7 1,3 1,3 1,5 1,2 0,8 0,0 1,1 1,2288 1,2400 1,2856 1,2974 1,2828 1,3119 1,3288 1,3359 1,2964 1,3026 1,2982 1,3189 1,3080 1,3310 1,3348 1,3635 1,3493 1,3704 1,361 1,3659 1,3823 Cene 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 CPI, medletna rast v % 1,8 2,6 1,8 2,5 2,5 2,9 2,6 2,3 1,5 2,1 1,1 0,5 2,6 2,4 2,3 2,4 Hrana in brezalkoholne pijače 4,4 4,1 3,6 3,9 4,2 3,9 4,4 4,4 3,6 4,1 2,3 1,0 4,7 4,3 3,7 4,1 Alkoholne pijače in tobak 5,7 6,5 7,0 4,2 5,1 7,2 9,5 10,6 7,5 7,4 3,0 2,7 5,1 5,2 5,1 7,4 Obleka in obutev -1,5 -0,2 0,2 -2,2 1,6 0,7 -0,8 2,1 -1,2 1,0 -0,8 -0,9 0,2 3,0 1,6 0,8 Stanovanje 5,6 3,8 3,1 4,9 4,2 4,4 1,8 2,1 2,9 2,8 4,6 1,4 4,0 3,7 4,9 3,9 Stanovanjska oprema 2,7 0,1 -1,2 1,2 0,0 -0,1 -0,9 -1,1 -1,8 -1,2 -0,6 -0,9 0,7 0,1 -0,7 -0,3 Zdravje 1,6 0,4 -0,5 -0,2 1,4 0,2 0,3 -0,2 -2,1 0,4 0,1 -0,1 1,5 1,5 1,3 0,1 Prevoz 1,0 3,3 0,3 2,6 3,2 3,9 3,5 1,5 -0,5 0,5 -0,4 -0,2 4,1 2,8 2,6 2,4 Komunikacije 1,2 -2,4 -1,2 -1,2 -2,9 -3,6 -2,0 -3,8 -1,9 1,2 -0,1 -1,4 -2,6 -3,2 -2,8 -3,1 Rekreacija in kultura -1,5 1,4 0,1 2,6 1,2 1,2 0,4 -0,3 -0,5 0,6 0,4 0,4 0,9 1,2 1,6 1,3 Izobraževanje 1,7 2,9 2,6 1,1 1,3 4,3 4,8 4,6 4,6 1,4 -0,1 -0,1 1,3 1,3 1,3 1,3 Gostinske in nastanitvene storitve -6,8 4,5 6,5 2,3 2,5 3,7 9,4 9,2 8,8 7,0 1,6 0,9 2,8 2,6 2,1 1,4 Raznovrstno blago in storitve 2,2 2,4 1,3 2,5 1,2 3,3 2,8 2,4 2,7 0,5 -0,5 1,8 1,9 1,1 0,6 2,5 HICP 2,1 2,8 1,9 2,5 2,5 3,2 3,0 2,7 1,8 2,2 1,1 0,6 2,9 2,4 2,4 2,6 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,3 2,0 1,6 2,2 1,8 2,0 1,9 1,9 1,4 1,9 1,2 1,3 1,9 1,9 1,7 1,9 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 4,5 0,9 0,0 1,3 0,8 0,6 0,6 0,8 0,2 -0,2 -0,6 -0,8 0,7 1,0 0,7 0,8 Domači trg 3,8 1,0 0,3 1,1 0,9 0,9 1,2 1,1 0,3 0,1 -0,3 -1,0 0,7 1,3 0,8 0,9 Tuji trg 5,3 0,7 -0,2 1,6 0,7 0,4 0,1 0,4 0,2 -0,6 -0,9 -0,6 0,8 0,8 0,5 0,6 Na evrskem območju 6,1 0,1 -0,4 0,8 0,2 0,1 -0,5 0,4 0,0 -0,7 -1,3 -1,4 0,0 0,4 0,1 0,5 Izven evrskega območja 3,6 2,0 0,3 3,4 2,0 1,3 1,5 0,6 0,7 -0,3 0,0 1,1 2,8 1,7 1,4 1,0 Indeks uvoznih cen 5,4 1,9 -0,4 1,9 1,2 1,3 3,2 0,8 -0,5 -0,3 -1,5 -2,1 2,0 1,2 0,3 0,1 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 10,9 12,7 0,2 12,1 12,5 14,5 11,6 5,6 0,1 -0,7 -4,1 -4,6 14,7 11,8 10,9 10,1 Naftni derivati 11,9 13,0 1,7 12,3 12,7 14,4 12,6 6,4 0,4 0,4 -0,4 -0,9 15,3 11,9 10,8 9,2 Promet 1,1 1,6 11,3 0,7 0,0 0,0 5,7 8,6 8,6 17,3 10,9 14,6 0,0 0,0 0,0 0,0 Ostale regulirane cene2 0,0 -0,6 -1,5 -0,2 -0,3 0,1 -1,8 -3,9 -2,9 -0,8 1,5 2,2 -0,3 -0,3 -0,3 0,1 Regulirane cene skupaj 2,8 9,2 1,2 7,3 9,5 11,0 8,9 4,3 0,5 1,0 -0,8 -1,0 11,1 9,0 8,5 7,9 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 'sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 2012 2013 2014 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 2,9 3,3 2,7 2,3 2,7 2,4 2,7 2,0 1,5 1,2 1,9 2,6 2,2 1,4 1,3 1,3 0,7 0,8 0,1 0,6 0,4 3,7 4,0 4,3 4,2 4,7 5,2 4,1 3,9 3,3 3,1 4,4 4,4 4,3 3,5 2,4 2,2 2,2 1,6 0,9 0,4 0,0 7,1 7,0 9,6 9,5 9,4 11,2 10,7 10,0 7,8 7,4 7,5 7,5 7,5 7,1 3,0 3,0 3,0 2,6 2,7 2,6 2,4 1,8 -0,3 -1,5 -1,7 0,8 1,6 6,5 -1,3 0,0 -3,1 -0,5 1,1 0,1 1,7 0,3 0,1 -2,9 -2,2 -3,2 2,5 -0,6 4,2 5,2 2,7 1,5 1,3 0,7 2,8 2,9 3,3 2,8 2,5 3,4 2,7 2,1 3,9 4,8 5,2 3,6 0,4 0,1 -0,9 0,1 -0,2 -0,8 -1,2 -0,7 -0,5 -1,5 -1,1 -2,2 -1,9 -1,4 -1,3 -0,8 -1,5 -0,4 -0,4 -0,9 -1,4 -0,5 -0,7 -0,1 0,2 0,3 0,3 0,4 0,2 -0,1 0,2 -0,7 -2,0 -2,1 -2,2 0,0 0,3 0,7 0,0 0,0 0,2 -0,2 -0,4 0,4 0,7 4,5 4,7 3,9 3,3 3,4 2,0 1,9 0,6 -0,9 -0,9 0,2 2,0 0,0 -0,4 -0,6 -0,3 -0,3 0,1 -0,9 0,2 1,3 -4,4 -3,2 -1,6 -3,3 -1,1 -3,6 -4,6 -3,2 -2,2 -2,3 -1,3 0,0 2,5 1,1 1,6 -0,5 -1,5 -1,6 -1,3 -1,4 -1,2 1,2 1,2 0,1 0,9 0,2 -0,4 -0,4 -0,1 -0,4 -0,5 -0,6 0,7 0,9 0,2 0,9 0,4 -0,1 0,7 0,3 0,0 0,5 5,9 5,7 4,8 5,0 4,7 4,6 4,7 4,7 4,6 4,6 4,6 4,6 0,1 -0,5 0,1 -0,3 0,0 0,0 -0,2 -0,2 -0,2 0,9 8,9 9,1 9,7 9,3 9,3 9,2 9,0 8,6 8,6 9,1 9,6 9,9 2,0 2,0 1,5 1,4 0,6 0,9 1,3 1,4 3,7 3,7 3,1 2,9 2,4 2,4 2,5 2,4 2,1 2,9 3,1 1,2 0,2 0,1 0,7 1,0 -3,2 1,7 1,7 1,9 1,9 3,1 3,7 3,2 2,8 3,1 2,8 2,9 2,2 1,6 1,6 2,2 2,8 2,2 1,5 1,1 1,2 0,9 0,9 0,2 0,6 1,6 2,0 2,0 1,9 1,8 2,0 1,9 2,2 1,6 1,4 1,3 1,5 2,0 2,1 1,7 1,6 1,4 0,7 1,2 1,1 1,6 1,3 0,4 0,7 0,8 0,7 0,4 0,4 1,1 0,8 0,5 0,2 0,0 -0,3 0,0 -0,4 -0,5 -0,7 -0,5 -0,5 -1,0 -0,9 -1,4 0,8 0,9 1,2 1,3 1,0 1,1 1,1 1,1 0,6 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 -0,2 -0,4 -0,3 -0,3 -1,1 -1,5 -1,5 0,1 0,6 0,4 0,1 -0,2 -0,3 1,0 0,5 0,5 0,3 -0,2 -0,6 -0,2 -0,9 -0,9 -1,1 -0,7 -0,6 -0,9 -0,4 -1,2 -0,5 0,2 -0,1 -0,6 -0,8 -0,8 1,2 0,7 0,3 0,0 -0,4 -0,8 -0,3 -1,0 -1,0 -1,5 -1,4 -1,2 -1,8 -1,2 -2,0 1,3 1,6 1,7 1,8 1,1 1,0 0,6 0,2 0,8 1,1 0,3 -0,3 0,0 -0,6 -0,4 -0,3 0,8 0,8 1,1 1,3 0,6 1,1 2,7 2,9 3,7 3,0 2,1 0,6 -0,3 -0,6 -1,3 0,5 1,2 -0,4 -1,6 -1,5 -2,0 -0,9 -1,5 -2,0 -2,7 -1,9 14,6 18,8 14,7 10,4 9,8 7,5 6,4 2,9 -0,6 -0,7 1,8 3,8 -1,3 -4,2 -5,9 -3,8 -2,5 -3,4 -5,7 -4,6 -2,9 14,4 19,4 15,8 11,4 10,5 8,1 7,7 3,6 -0,8 -0,9 3,1 5,5 -0,3 -3,5 -2,4 -0,2 1,6 0,8 -2,5 -0,9 1,5 0,0 0,0 0,0 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 17,3 17,3 17,3 17,3 8,0 8,0 14,6 14,6 14,6 15,8 0,1 0,1 -3,0 -1,1 -1,1 -3,9 -3,9 -3,9 -3,8 -3,8 -1,1 -0,8 -0,8 -0,8 2,7 0,8 0,8 3,7 1,4 1,4 6,4 11,0 14,0 10,1 8,5 8,1 5,6 4,9 2,4 -0,1 -0,3 2,0 4,3 0,5 -1,6 -1,4 -1,0 -0,1 0,1 -2,0 -1,2 0,6 Plačilna bilanca 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 1 Q2 | Q3 Q4 Q1 3 1 4 | 5 | 6 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun 146 1.159 2.224 96 262 320 482 484 683 616 440 470 195 89 23 150 Blago1 -957 -110 632 -149 -45 60 24 131 236 246 19 330 4 7 -31 -21 Izvoz 21.450 21.631 22.105 5364 5559 5283 5424 5.390 5.644 5.444 5.626 5.701 1.992 1.807 1.862 1.891 Uvoz 22.407 21.741 21.473 5514 5604 5223 5400 5.259 5.408 5.199 5.607 5.371 1.988 1.800 1.892 1.912 Storitve 1.476 1.803 2.004 418 444 528 414 503 540 572 388 407 161 148 156 140 Izvoz 4.842 5.166 5.422 1118 1237 1502 1310 1.209 1325 1.558 1.330 1.184 417 392 410 434 Uvoz 3.365 3.363 3.418 700 793 974 896 706 785 985 942 776 256 244 254 295 Dohodki -524 -552 -435 -145 -168 -198 -42 -72 -115 -120 -128 -181 -68 -44 -99 -25 Prejemki 936 699 857 131 188 174 206 225 206 214 213 199 48 54 63 72 Izdatki 1.460 1.251 1.292 276 356 372 247 296 320 334 342 380 116 98 162 97 Tekoči transferi 151 18 23 -28 31 -70 86 -79 22 -82 161 -87 98 -23 -3 56 Prejemki 1.404 1.410 1.452 348 366 285 411 333 356 294 469 323 207 97 113 156 Izdatki 1.253 1.392 1.429 377 336 355 325 412 334 375 308 410 110 120 116 100 Kapitalski in finančni račun -474 -1.206 -2.979 67 -249 -540 -484 -879 -777 -847 -476 -730 -172 -168 -162 81 Kapitalski račun -85 -92 -37 -24 11 -30 -49 -5 -40 -31 39 0 -14 24 5 -18 Finančni račun -389 -1.114 -2.942 91 -260 -511 -434 -874 -737 -816 -515 -730 -158 -193 -167 100 Neposredne naložbe 633 166 -555 146 98 84 -162 -62 -673 -16 196 40 123 -92 144 45 Domače v tujini -85 212 -44 41 127 39 5 -110 51 -2 16 -38 36 -6 53 80 Tuje v Sloveniji 718 -46 -511 105 -29 45 -167 48 -725 -14 180 78 87 -86 91 -35 Naložbe v vrednostne papirje 1.839 -218 3.981 -923 124 -982 1564 131 2.100 -424 2.173 2.962 -324 76 133 -86 Finančni derivativi -155 -203 -453 -23 -21 -31 -129 23 -224 -120 -133 -184 -31 -6 -7 -7 Ostale naložbe -2.777 -890 -5.910 851 -455 439 -1726 -1.033 -1.920 -174 -2.782 -3.391 27 -171 -435 151 Terjatve -1.490 -1.474 -1.907 -1466 -95 205 -118 -1.284 -633 141 -131 -1.732 -956 -383 119 169 Komercialni krediti -49 65 -35 -347 -35 109 339 -364 -50 91 288 -242 -176 24 -32 -27 Posojila -55 -319 -20 3 -95 84 -310 25 -178 89 43 65 -147 -153 -28 86 Gotovina, vloge -1.341 -1.177 -1.699 -1131 11 -33 -24 -928 -332 -46 -393 -1.505 -629 -258 164 105 Ostale terjatve -46 -45 -153 10 24 45 -124 -17 -73 7 -69 -51 -4 4 15 5 Obveznosti -1.287 584 -4.003 2317 -359 234 -1608 251 -1.287 -315 -2.651 -1.659 983 212 -554 -18 Komercialni krediti 107 265 -146 161 136 -96 63 -300 93 -200 260 -172 93 -16 -72 224 Posojila -1.234 -729 441 -121 -223 -178 -208 374 602 -530 -6 -358 14 103 -213 -114 Vloge -169 1.026 -4.246 2287 -288 530 -1503 188 -1.981 429 -2.883 -1.176 904 115 -278 -126 Ostale obveznosti 9 23 -52 -11 17 -22 39 -12 -2 -15 -23 47 -29 10 9 -2 Mednarodne denarne rezerve2 72 31 -5 39 -6 -21 19 67 -19 -83 30 -157 48 0 -2 -4 Statistična napaka 328 47 756 -163 -13 220 2 395 94 231 36 261 -23 80 139 -231 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.042 2.112 2.136 477 569 514 552 517 525 522 572 n.p. 175 183 189 196 Blaga za vmesno porabo 12.008 12.138 12.522 3.063 3.101 3.019 2.955 3.078 3.182 3.139 3.123 n.p. 1.110 1.009 1.049 1.042 Blaga za široko porabo 6.950 6.811 6.970 1.685 1.734 1.604 1.788 1.673 1.817 1.668 1.811 n.p. 657 559 572 603 Uvoz investicijskega blaga 2.505 2.402 2.558 562 584 570 687 645 665 562 686 n.p. 228 186 201 197 Blaga za vmesno porabo 14.107 14.005 13.690 3.636 3.578 3.410 3.382 3.477 3.462 3.297 3.454 n.p. 1.294 1.177 1.209 1.192 Blaga za široko porabo 5.943 5.671 5.949 1.435 1.400 1.350 1.486 1.394 1.488 1.480 1.587 n.p. 533 449 475 475 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2012 2013 2014 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 59 61 200 196 230 56 64 80 340 298 133 252 251 161 204 168 57 216 106 21 342 48 -73 84 43 98 -117 -50 58 124 135 -21 122 139 16 91 62 -13 -29 86 50 193 1.829 1.606 1.848 1.961 1.926 1.537 1.718 1.737 1.935 1.963 1.844 1.837 1.960 1.554 1.930 2.034 1.911 1.681 1.851 1.817 2.033 1.781 1.679 1.764 1.918 1.828 1.654 1.768 1.680 1.811 1.828 1.866 1.715 1.821 1.538 1.839 1.973 1.924 1.710 1.765 1.766 1.840 147 189 192 183 145 86 170 122 212 173 186 181 199 208 165 151 124 114 117 109 181 512 512 477 467 415 427 391 354 464 433 438 455 532 537 488 456 411 463 386 349 448 366 323 285 284 270 341 221 232 253 259 251 274 333 329 324 306 287 349 269 240 267 -110 -32 -56 -8 -14 -19 -25 -24 -23 -30 -44 -41 -39 -40 -41 -44 -42 -42 -48 -59 -74 54 55 65 58 59 88 75 73 77 69 69 68 75 69 70 70 69 74 66 63 70 164 87 121 66 73 108 100 97 100 99 112 109 113 109 111 114 112 116 114 122 144 -25 -24 -21 -21 1 106 -30 -76 27 21 11 -10 -48 -23 -11 0 -11 172 -49 -79 42 112 85 88 90 109 212 86 95 152 139 115 102 101 91 102 102 88 279 78 86 159 137 109 109 112 108 106 116 171 125 118 104 112 149 114 113 102 98 107 127 166 117 -55 -243 -242 -384 -348 248 -397 -89 -393 -324 -153 -299 -232 -298 -318 -390 -98 13 -94 36 -673 9 -10 -29 -13 -40 3 -1 -5 0 0 -27 -13 4 -12 -23 10 -3 33 1 0 -2 -65 -233 -213 -372 -308 245 -397 -84 -393 -324 -127 -286 -236 -285 -295 -400 -95 -20 -95 36 -671 87 -28 25 -45 31 -149 51 25 -138 -701 -3 31 44 -4 -56 295 -68 -31 8 71 -39 13 43 -16 -6 42 -32 -8 -7 -94 -8 22 38 -4 -2 4 62 -12 -34 -35 4 -7 74 -71 41 -39 -11 -117 60 32 -45 -693 -25 -7 48 -1 -61 233 -56 3 43 68 -33 -644 -152 -187 1.674 -54 -56 -156 17 270 -143 2.589 -346 -129 -90 -204 -24 1.823 374 410 2.740 -188 -9 -3 -19 -44 -40 -44 -34 65 -8 -7 -67 -151 -84 -56 20 -59 -5 -69 9 -72 -121 541 -46 -56 -1.982 -256 512 -281 -201 -551 510 -2.671 241 15 -138 -51 -613 -1.839 -330 -460 -2.587 -343 122 147 -64 -294 -422 597 -337 -374 -574 -218 -404 -11 -3 206 -62 -444 -131 444 -499 -1.155 -78 16 158 -65 -28 37 330 -62 -86 -217 -25 55 -80 -2 182 -90 -55 19 325 -56 -105 -80 40 51 -8 17 -49 -277 4 8 13 -69 -68 -41 11 75 4 -34 -17 94 -12 29 48 36 -77 8 -132 -406 514 -274 -297 -357 -55 -396 120 -11 -59 24 -287 -85 -21 -388 -1.113 -3 30 15 0 -151 -4 31 -5 1 -13 -69 6 -10 -1 8 0 -68 -48 47 -43 34 -42 419 -193 8 -1.688 166 -85 55 172 23 728 -2.267 252 18 -344 11 -169 -1.708 -774 39 -1.432 -266 -8 -144 56 6 18 40 -234 86 -152 -5 35 64 -127 -137 64 76 136 48 -279 95 13 -83 -62 -32 14 -194 -28 34 -151 492 675 -14 -59 -372 43 -201 12 -6 -11 20 -218 -159 527 12 -9 -1.726 358 -136 274 234 -319 68 -2.299 251 524 -250 155 -259 -1.843 -780 224 -1.296 -104 -17 1 -6 18 -17 38 -18 3 2 -10 12 -4 -7 0 -8 3 5 -31 74 -12 -16 -41 -3 23 26 11 -18 22 11 33 17 25 -61 -82 3 -4 1 -6 35 -62 -116 21 -4 182 42 188 118 -304 333 9 53 26 20 47 -20 137 114 223 41 -228 -13 -57 330 172 164 179 193 191 168 156 159 202 181 176 169 200 146 176 195 194 182 166 179 np 1.052 935 1.032 1.116 1.062 777 1.008 988 1.082 1.109 1.054 1.019 1.116 924 1.098 1.173 1.073 877 1.089 1.031 np 554 460 590 610 628 550 507 554 611 633 576 609 601 448 619 626 603 583 560 569 np 217 163 190 219 209 259 196 195 254 218 259 188 203 154 205 221 240 225 182 197 np 1.175 1.096 1.140 1.244 1.160 978 1.223 1.110 1.144 1.199 1.201 1.062 1.176 988 1.132 1.243 1.209 1.002 1.127 1.068 np 442 447 461 530 508 448 445 467 483 491 490 506 510 440 530 552 519 516 474 522 np Denarna gibanja in obrestne mere 2011 2012 2013 2011 2012 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9| 10 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 102 221 233 102 111 11Q 1S2 16Q 1SS 204 227 227 207 22a Centralna država (S.1311) 4.2QQ S.0S7 6.S63 4.2QQ 4.46S 4.SS0 4.S01 4.7S2 4.7Q6 4.S11 4.S70 4.S0S 4.S74 S.13S Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) SS4 610 SS1 SS4 SSS SSQ SSS SQ1 SSO SS4 SSQ SQ0 SSS SS3 Gospodinjstva (S.14, 15) Q.4S4 Q.267 S.Q17 Q.4S4 Q.421 Q.3Q1 Q.412 Q.3S0 Q.3S0 Q.362 Q.341 Q.346 Q.33S Q.341 Nefinančne družbe (s.11) 20.S76 1Q.470 14.Q02 20.S76 20.Q76 20.SQ6 20.Q33 20.Q22 20.S43 20.6Q3 20.S61 20.4SS 20.3QS 20.2Q4 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.22Q 2.13S T763 2.22Q 2.210 2.234 2.323 2.320 2.300 2.2Q1 2.247 2.244 2.210 2.204 Denarni sektor (S.121, 122) S.44S S.1Q4 S.020 S.44S S.111 4.S46 S.644 S.S27 S.613 S.Q1S S.24S S.237 S.210 4.Q30 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 3S.6Q2 34.SSS 2Q.620 3S.6Q2 3S.407 3S.334 36.103 3S.QSS 3S.Q7Q 36.202 3S.461 3S.422 3S.316 3S.131 V tuji valuti 1.S36 1.30Q 1.0Q7 1.S36 1.S2Q 1.S0S 1.4Q2 1.472 1.4SS 1.43Q 1.423 1.402 1.372 1.3S4 Vrednostni papirji skupaj S.6SQ S.S62 7.026 S.6SQ S.S37 S.6Q7 6.10S 6.066 6.076 6.01S S.Q72 S.SS6 S.Q2S 6.004 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 2S.420 2Q.SS2 27.0S1 2S.420 2S.3SQ 27.Q26 30.1Q7 30.16S 30.20S 30.322 2Q.703 2Q.SQ1 2Q.3S4 2Q.460 Čez noč S.24S S.67S S.SSS S.24S S.3QQ S.1QS S.177 S.404 S.37S Q.1S1 S.S73 S.633 S.S23 S.6S1 Vezane vloge - kratkoročne 7.S6S 7.0S6 6.6SQ 7.S6S 7.6SS 7.46S 7.SS3 7.S62 7.441 7.111 7.134 7.0S2 6.Q64 6.QS0 Vezane vloge - dolgoročne 12.24S 13.7S0 11.S6Q 12.24S 12.1S0 12.171 14.3QS 14.31Q 14.30Q 13.QS2 13.Q30 13.SS1 13.7S1 13.7SS Kratkoročne vloge na odpoklic SQ 6S 23S SQ Q2 Q2 72 SO S3 7S aa SS Ha 74 Vloge v tuji valuti skupaj S7Q SS2 4S7 S7Q S70 S64 S77 S6S SSQ SS3 SQ7 SQ1 S7Q S71 Čez noč 3S6 372 324 3S6 3Q1 3S4 3S4 3SS 3S1 3Q7 410 412 3Q7 3SS Vezane vloge - kratkoročne 133 123 Q1 133 117 120 132 124 Ha 12S 12S 11Q 124 12a Vezane vloge - dolgoročne SQ Sa 72 SQ a1 SQ 60 SS a1 60 a1 SQ S7 Sa Kratkoročne vloge na odpoklic 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,22 0,20 0,11 0,24 0,24 0,24 0,23 0,22 0,22 0,22 0,1Q 0,1Q 0,1S 0,17 Vezane vloge do 1 leta 2,1S 2,31 1,S6 2,2S 2,3Q 2,3S 2,3S 2,3S 2,37 2,2Q 2,27 2,23 2,23 2,28 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let S,46 S,4S S,40 S,27 S,37 S,40 S,46 S,36 S,4S S,42 S,37 S,41 S,62 S,S3 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let S,6Q S,32 3,S6 6,S1 3,7Q 3,00 6,04 S,S1 a,27 S,S3 3,Q4 S,06 6,S2 6,S1 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,2S 0,SS 0,S4 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 0,7S 0,7S 0,7S 0,7S MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 1,3Q 0,S7 0,22 1,43 1,22 1,0S 0,S6 0,74 0,6S 0,66 0,S0 0,33 0,2S 0,21 a-mesečni T64 0,S3 0,34 T67 1,S0 1,3S 1,1a 1,04 0,Q7 0,Q3 0,7S 0,60 0,4S 0,41 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,12 0,07 0,02 0,0S 0,06 0,0S 0,10 0,11 0,11 0,0Q 0,07 0,0S 0,0S 0,02 a-mesečni 0,1S 0,1S - 0,10 0,11 0,14 0,16 0,1S 0,1Q 0,1S 0,1S 0,16 0,16 0,11 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2012 2013 2014 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 3 1 4 224 221 232 233 229 233 233 233 233 232 231 232 233 233 239 239 245 209 5.144 5.057 5.036 5.111 5.048 5.451 5.361 4.999 5.108 5.024 4.995 4.965 4.881 6.563 6.448 6.437 6.476 6.154 580 610 609 613 609 610 600 600 601 601 604 610 570 581 585 585 584 582 9.318 9.267 9.191 9.160 9.159 9.141 9.107 9.099 9.050 9.059 9.052 9.031 8.996 8.917 8.879 8.849 8.853 8.850 20.044 19.470 19.425 19.265 19.152 19.022 18.889 18.832 18.639 18.633 18.501 18.102 17.918 14.902 14.691 14.599 14.543 14.531 2.186 2.135 2.116 2.102 2.028 2.000 1.990 1.999 1.992 1.983 1.978 1.962 1.966 1.763 1.993 1.968 1.962 1.945 5.012 5.194 5.085 5.300 5.389 4.957 5.423 5.255 5.190 5.320 5.311 5.198 4.752 5.020 5.014 5.294 4.818 5.012 34.943 34.558 34.349 34.342 34.336 33.765 34.040 33.902 33.612 33.754 33.705 33.198 32.569 29.620 29.594 29.706 29.154 29.298 1.348 1.309 1.263 1.277 1.264 1.236 1.235 1.223 1.203 1.192 1.177 1.152 1.144 1.097 1.090 1.075 1.046 1.036 5.990 5.862 5.846 5.927 5.780 6.177 6.091 5.657 5.762 5.669 5.554 5.513 5.366 7.026 6.921 6.944 7.028 6.731 30.062 29.582 29.575 29.961 30.070 29.665 30.497 29.943 30.228 30.184 30.194 30.091 29.645 27.051 27.255 27.501 27.034 27.187 8.763 8.678 8.726 9.185 8.997 8.919 8.806 8.923 9.124 9.055 8.812 8.861 8.729 8.558 8.779 9.066 8.979 9.278 7.417 7.056 6.905 6.827 7.140 7.148 7.712 7.626 7.652 7.696 8.260 8.222 8.110 6.689 6.730 6.888 6.893 7.215 13.763 13.780 13.863 13.829 13.775 13.424 13.787 13.189 13.203 13.159 12.843 12.688 12.495 11.569 11.422 11.264 10.852 10.389 119 68 81 120 158 174 192 205 249 274 279 320 311 235 324 283 310 305 576 552 538 554 549 520 548 536 520 541 521 506 511 487 493 488 490 496 399 372 372 383 363 361 354 340 342 362 333 324 334 324 328 324 333 335 119 123 109 114 128 103 103 113 97 95 109 104 98 91 93 93 90 94 57 56 56 56 57 55 91 82 81 84 79 78 79 72 72 71 67 67 1 1 1 1 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,17 0,17 0,14 0,13 0,13 0,13 0,12 0,11 0,10 0,10 0,10 0,10 0,09 0,09 0,09 0,08 0,08 - 2,28 2,24 2,28 2,18 2,10 2,01 2,01 1,97 1,89 1,78 1,65 1,56 1,48 1,46 1,36 1,22 1,15 - 6,00 5,31 5,46 6,40 5,03 5,49 5,39 5,30 5,34 5,31 5,11 5,49 5,17 5,36 5,38 5,42 5,26 - 5,48 5,57 3,75 3,76 3,70 3,48 5,68 3,03 2,66 3,37 3,73 4,71 4,59 6,58 3,96 4,21 - 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,19 0,19 0,20 0,22 0,21 0,21 0,20 0,21 0,22 0,23 0,22 0,23 0,22 0,28 0,29 0,29 0,30 0,33 0,36 0,32 0,34 0,36 0,33 0,32 0,30 0,32 0,34 0,34 0,34 0,34 0,33 0,37 0,40 0,39 0,41 0,43 0,03 0,01 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,03 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,12 0,07 0,08 0,08 0,09 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 - - - - - - Javne finance 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 4 | 5 | 6 | 7 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.982,3 14.999,1 14.725,1 3.618,4 3.712,2 3.577,2 4.091,3 3.419,9 3.495,0 3.733,1 4.077,2 3.632,8 1.283,2 1.159,7 1.269,3 1.188,8 Tekoči prihodki 14.037,9 14.030,6 13.634,7 3.410,8 3.485,9 3.367,4 3.766,5 3.184,6 3.293,1 3.510,9 3.646,1 3.408,8 1.230,7 1.101,4 1.153,8 1.120,0 Davčni prihodki 13.209,2 13.118,3 12.647,9 3.172,7 3.314,0 3.170,4 3.461,2 2.946,8 3.107,4 3.188,1 3.405,6 3.147,0 1.174,5 1.049,3 1.090,3 1.059,0 Davki na dohodek in dobiček 2.723,5 2.656,6 2.137,4 629,5 723,0 511,1 793,0 577,1 510,9 442,5 606,9 595,6 248,3 194,8 279,9 91,6 Prispevki za socialno varnost 5.267,6 5.244,1 5.127,2 1.342,5 1.332,8 1.306,4 1.262,4 1.264,9 1.283,4 1.261,3 1.317,6 1.303,9 441,3 449,0 442,5 432,2 Davki na plačilno listo in delovno silo 29,2 25,6 23,4 7,2 6,4 5,8 6,1 5,5 6,1 5,5 6,3 4,8 2,2 2,2 2,0 2,2 Davki na premoženje 215,2 233,9 253,5 26,6 64,8 79,4 63,1 24,2 67,8 91,3 70,3 19,2 10,5 27,4 26,9 26,3 Domači davki na blago in storitve 4.856,2 4.876,1 5.027,3 1.164,0 1.164,5 1.244,1 1.303,4 1.039,2 1.224,7 1.357,0 1.406,4 1.170,9 460,7 371,2 332,7 496,8 Davki na medn. trgov. in transaksije 100,2 82,5 77,5 22,3 21,9 17,9 20,5 19,4 22,9 18,2 17,0 19,1 8,8 6,6 6,5 5,9 Drugi davki 17,2 -0,6 1,5 -19,4 0,5 5,8 12,6 16,5 -8,4 12,4 -19,0 33,5 2,7 -1,9 -0,3 4,2 Nedavčni prihodki 828,7 912,3 986,8 238,1 171,9 197,0 305,3 237,8 185,7 322,8 240,5 261,8 56,2 52,1 63,6 60,9 Kapitalski prihodki 65,3 62,5 67,0 10,5 10,8 11,7 29,5 10,7 13,1 12,8 30,4 11,6 2,4 3,5 4,8 4,7 Prejete donacije 10,4 9,2 32,3 1,3 1,8 1,6 4,5 12,9 2,7 14,7 2,1 1,2 0,6 0,9 0,4 0,4 Transferni prihodki 53,8 51,7 52,9 0,1 0,5 50,0 1,1 0,5 0,4 50,9 1,1 1,4 0,1 0,0 0,4 0,0 Prejeta sredstva iz EU 814,9 845,1 938,2 195,6 213,2 146,6 289,7 211,2 185,6 143,8 397,5 209,8 49,4 53,9 109,9 63,7 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.546,3 16.125,7 16.282,7 4.326,5 3.857,4 3.836,0 4.105,7 4.137,4 4.011,6 3.846,2 4.287,6 4.290,4 1.366,7 1.249,3 1.241,5 1.346,7 Tekoči odhodki 6.926,7 6.813,5 6.836,4 1.995,1 1.668,7 1.553,2 1.596,6 1.842,8 1.819,0 1.496,7 1.677,8 1.923,5 628,1 515,4 525,2 530,0 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.882,7 3.727,7 3.617,0 958,3 973,9 910,8 884,7 908,5 936,6 871,2 900,6 920,5 329,8 315,6 328,5 323,3 Izdatki za blago in storitve 2.443,4 2.373,0 2.237,4 589,7 599,1 551,1 633,1 559,1 565,9 526,7 585,7 530,7 216,0 192,1 191,0 199,0 Plačila obresti 526,7 647,9 840,1 431,8 81,5 79,4 55,3 319,1 295,2 77,8 148,0 451,8 77,3 2,6 1,6 5,1 Sredstva, izločena v rezerve 73,9 64,9 141,9 15,3 14,3 11,8 23,4 56,2 21,3 20,8 43,6 20,5 5,0 5,2 4,1 2,5 Tekoči transferi 7.818,9 7.687,0 7.671,1 1.957,3 1.878,7 1.903,2 1.947,8 1.948,5 1.893,7 1.922,4 1.906,4 1.984,6 638,5 627,2 613,0 697,0 Subvencije 496,3 502,7 519,3 177,1 107,8 57,3 160,5 190,5 111,9 77,5 139,4 205,5 47,2 31,8 28,8 14,7 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.533,5 6.384,2 6.343,0 1.609,2 1.588,7 1.636,6 1.549,7 1.576,7 1.585,9 1.626,0 1.554,3 1.562,2 530,2 531,1 527,4 611,7 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 737,2 741,0 734,4 158,0 169,6 196,7 216,8 158,1 185,2 185,7 205,5 204,5 56,3 59,0 54,2 67,3 Tekoči transferi v tujino 52,0 59,0 74,4 13,0 12,5 12,6 20,8 23,3 10,7 33,2 7,2 12,3 4,6 5,2 2,7 3,3 Investicijski odhodki 1.023,5 915,0 1.030,8 165,3 179,2 223,4 347,2 141,6 146,3 259,7 483,2 188,0 50,9 63,9 64,3 76,7 Investicijski transferi 372,1 319,9 319,0 47,0 44,3 74,3 154,3 42,5 52,0 69,3 155,1 31,5 14,3 10,2 19,8 23,5 Plačila sredstev v proračun EU 405,1 390,3 425,5 161,8 86,5 82,0 59,9 161,8 100,5 98,0 65,0 162,7 34,9 32,5 19,1 19,5 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.564,1 -1.126,6 -1.557,6 Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. * Podatki o prihodkih za mesec november 2012 vključujejo popravke v evidencah DURS za obdobje januar - oktober 2012, ki so bili posledica odprave tehničnih napak v novem informacijskem sistemu DURS. 2012 2013 2014 8 1 9 1 10 1 11* 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1.234,9 1.153,5 1.300,4 1.304,0 1.486,9 1.183,0 1.143,6 1.093,2 1.187,0 1.133,7 1.174,3 1.290,1 1.204,9 1.238,2 1.275,2 1.201,0 1.601,0 1.231,4 1.196,3 1.205,2 1.189,9 1.057,5 1.256,4 1.228,5 1.281,6 1.130,5 1.072,7 981,5 1.107,7 1.060,8 1.124,5 1.225,5 1.159,5 1.125,9 1.210,9 1.144,3 1.290,9 1.198,9 1.139,7 1.070,2 1.107,5 1.003,9 1.188,8 1.161,5 1.111,0 1.076,5 955,1 915,2 1.046,5 997,0 1.063,9 1.061,0 1.063,1 1.064,0 1.142,4 1.067,1 1.196,1 1.135,8 994,4 1.016,8 210,5 209,0 215,7 311,1 266,3 199,9 194,1 183,1 70,9 163,5 276,6 62,6 188,7 191,2 187,8 190,0 229,1 207,0 199,3 189,3 446,0 428,2 430,0 360,0 472,3 424,7 418,9 421,4 432,4 426,3 424,7 423,0 419,4 418,9 420,1 427,8 469,7 430,5 445,0 428,5 1,7 1,9 2,0 1,6 2,5 1,9 1,8 1,8 2,1 2,0 2,0 2,2 1,6 1,6 1,9 2,0 2,5 1,7 1,4 1,6 26,4 26,6 20,0 30,5 12,7 6,1 9,0 9,0 17,3 30,4 20,1 32,1 29,3 29,8 19,9 35,7 14,8 6,8 6,6 5,9 414,2 333,2 512,5 444,9 346,1 438,3 319,3 281,6 521,1 375,5 328,1 527,3 408,0 421,6 512,7 408,8 485,0 478,9 329,6 362,4 5,6 6,3 7,6 7,5 5,4 5,3 6,3 7,9 8,3 7,6 7,0 6,6 6,3 5,3 5,8 6,1 5,1 5,0 7,2 6,9 3,0 -1,4 1,0 5,9 5,7 0,3 5,7 10,5 -5,7 -8,2 5,5 7,2 9,7 -4,5 -5,8 -3,2 -10,0 6,0 5,3 22,2 82,4 53,6 67,6 67,0 170,7 54,0 117,5 66,2 61,2 63,9 60,6 164,5 96,4 61,9 68,5 77,2 94,7 63,1 145,3 53,4 2,9 4,1 3,6 5,3 20,6 4,0 3,5 3,1 4,1 4,6 4,4 5,8 2,7 4,4 4,7 5,5 20,2 3,8 4,4 3,4 0,7 0,4 0,3 1,1 3,1 0,2 12,4 0,3 0,9 0,3 1,4 10,4 0,2 4,0 0,3 0,5 1,2 0,6 0,1 0,6 0,1 49,8 0,5 0,2 0,3 0,4 0,0 0,1 0,0 0,0 0,3 0,3 0,4 50,2 0,3 0,5 0,4 0,7 0,1 0,6 41,3 41,6 39,7 68,9 181,1 47,9 55,1 108,2 74,1 67,9 43,6 48,0 42,0 53,8 59,0 50,2 288,3 27,4 52,0 130,4 1.241,2 1.248,1 1.332,7 1.352,4 1.420,6 1.460,9 1.348,6 1.327,9 1.452,2 1.260,2 1.299,3 1.373,0 1.179,8 1.293,4 1.332,4 1.367,6 1.587,6 1.439,9 1.474,7 1.375,8 507,0 516,2 563,7 530,6 502,2 664,4 568,6 609,9 727,3 519,2 572,5 503,8 460,8 532,1 532,6 565,1 580,1 624,9 672,0 626,6 305,0 282,5 294,3 314,8 275,6 327,2 269,0 312,4 294,5 280,7 361,5 295,0 290,5 285,7 285,1 295,5 320,0 299,9 345,5 275,1 195,1 157,0 215,4 209,5 208,3 197,1 155,4 206,6 197,5 194,0 174,3 198,3 161,0 167,4 173,1 183,1 229,6 176,1 183,8 170,8 2,2 72,1 48,5 2,3 4,5 133,3 101,8 83,9 227,9 38,8 28,5 3,9 1,7 72,2 66,8 78,8 2,3 141,9 135,9 173,9 4,7 4,6 5,5 4,1 13,8 6,8 42,4 7,0 7,3 5,7 8,3 6,5 7,6 6,8 7,6 7,7 28,2 7,0 6,8 6,7 607,4 598,8 611,3 662,3 674,2 683,1 639,8 625,7 637,4 633,4 622,9 731,8 582,5 608,2 617,1 628,6 660,7 697,1 652,5 635,0 20,6 22,0 27,4 68,1 65,0 94,2 60,0 36,3 33,2 44,7 34,1 28,4 21,2 27,9 34,4 48,5 56,4 119,7 65,7 20,2 519,8 505,1 524,2 511,8 513,6 526,3 521,5 529,0 534,5 525,4 526,0 610,4 503,5 512,1 516,7 513,9 523,8 514,9 524,4 522,9 62,3 67,0 56,7 70,0 90,1 57,9 41,6 58,5 67,2 57,7 60,3 67,1 53,7 64,8 63,2 63,3 79,0 56,5 57,4 90,7 4,6 4,7 3,0 12,3 5,5 4,6 16,8 1,9 2,6 5,6 2,5 25,8 4,0 3,4 2,7 2,9 1,6 6,0 5,0 1,3 72,4 74,2 86,5 95,7 165,0 49,5 50,8 41,4 38,1 50,6 57,5 80,9 83,2 95,5 122,6 125,2 235,4 68,6 59,1 60,4 24,5 26,3 43,3 41,6 69,4 12,6 11,9 17,9 16,1 23,3 12,7 23,0 21,3 25,1 41,5 29,6 84,0 1,7 9,4 20,4 29,9 32,6 27,9 22,2 9,8 51,3 77,5 33,0 33,2 33,7 33,6 33,5 32,0 32,5 18,6 19,1 27,3 47,7 81,7 33,3 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ADS - Anketa o delovni sili, AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BLI -Better Life Index, BoE - Bank of England, BoJ - Bank of Japan, BS - Banka Slovenije, CHF - švicarski frank, DUTB - Družba za upravljanje terjatev bank, ECB - European Central Bank, EFSF - European Financial Stability Facility, EFSM - European Financial Stability Mechanism, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, EMU - European Monetary Union, ES - Evropski svet, ESI - Economic Sentiment Indicator, ESM - European Stability Mechanism, Euribor - Euro Interbank Offered Rate, EUROSTAT - Statistical Office of the European Union, ESSPROS - European System of Integrated Social Protection Statistics, FED - Federal Reserve System, GBP - britanski funt, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, HUF - madžarski forint, ifo - Institut für Wirtschaftsforschung, IMF - International Monetary Fund, JPY - japonski jen, Libor -London Interbank Offered Rate, LTRO - Long-term refinancing operation, MF - Ministrstvo za finance, MZIP - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI - Nedenarne finančne institucije, OECD - Organisation for Economic Co-operation and Development, OI - osnovna inflacija, OP RR - Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, OP RČV, - Operativni program razvoja človeških virov, OP ROPI - Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, PISA - Programme for International Student Assessment, PMI - Purchasing Managers Index, REER - Real Effective Exchange Rate, PRS - Poslovni register Slovenije, RS - Republika Slovenija, RULC - Relative Unit Labor Cost, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, Target - Trans-EuropeanAutomated Real-time Gross settlement Express Transfer system, ULC - Unit Labour Cost, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, Zew - Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ, ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.