Ptuj, torek, 10. maja 2005
letnik LVIII • št. 29 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Polo s popustom do 400.000 SIT in z možnostjo financiranja 50/50, vas bo navdušil tako prej kot potem.
Polo. Avto in pol. ^
Dominko d.o.o., Zadružni trg 8,2251 Phij 02 / 788 n 62,788 11 64,788 11 65
Ljubitelji narodno zahavne glashe!
v nedeljo, 15. maja, vas ob 18 uri vabimo na predizborza tradicionalni 36. festival DOMAČE ZABAVNE GLASBE Ptuj 2005, ki bo v novem amfiteatru v termalnem parku Term Ptuj.
Nastopilo bo 16. ansamblov iz vseh koncev Slovenije,
Prijatelji glasbe in lepe slovenske {f pesmi prijazno ^ í vabljeni.
Vstopnine NI! 'ří'
S tiskovne konference
Za več posluha in timsko delo
Stran 5
ÍKÍ^DIOPTUJ
WWW. ra d io-ptu i. si
Foto: Črtomir Goznik
Po naših občinah	Tednikov pogovor
Lenart • Je Osek	Olga Krajnc •
možna lokacija za	Zdravstvena nega je
izgradnjo odlagališča	vseživljenjski proces
Stran 2	Stran 3
Po naših občinah Ptuj • 60. obletnica osvoboditve mesta in Evrope
Stran 4
Črna kronika Ptuj • Forenziki niso našli sledov Slane in Filipoviča
Stran 16
Kultura	Sport
Ormož • Območna Rokomet • Ormož revija pevskih zborov senzacionalno izločil "Kdor poje ... 2005" Prevent
Stran 6	Stran 7
Šport
Nogomet • Goričani s točko na Ptuju do naslova prvaka
Stran 8
9770040197077
Uvodnik
Cas praznovanja
Za nami so praznični dnevi, ko smo proslavili več praznikov, ampak nobeden teh v zadnjih štirinajstih dnevih, glede na izjave, ni praznik vseh Slovencev. Dan upora proti okupatorju ali dan OF nikakor ne more biti praznik vseh Slovencev, saj po dobrih šestih desetletjih še vedno ne vemo, kdaj se je začel upor zoper nacistične in fašistične okupatorje. Ali se je to zgodilo 22. julija 1941 pod Šmarno goro ali 13. maja pri Ribnici s Tigrom? 27. april je bolj kot dan začetka upora pomemben zaradi specifičnosti OF v partizanskem gibanju. Zakaj za dan upora ne bi šteli 6. aprila 1941, ko so se redne enote jugoslovanske armade uprle okupatorju?
Sledil je 1. maj - praznik dela, ki vsekakor ne more biti praznik brezposelnih. Po izjavah sodeč lahko rečemo, da je prvi maj bolj praznik spomina na čase, ko smo Slovenci res praznovali praznik dela.
Petega maja smo praznovali vnebohod; spet ne gre za praznik vseh Slovencev, saj ga ateisti ne praznujejo. Včeraj smo proslavili 9. maj - dan Evrope in 60. obletnico konca druge svetovne vojne ali zmage nad fašizmom. Po izjavah nekaterih to spet ni praznik vseh, saj spet nekateri enačijo vse oblike totalitarizma - fašizem, nacizem in komunizem. Tudi evroskeptiki neradi praznujejo spomin na zamisel Roberta Schumana o usklajeni obnovi francoskega in nemškega premogovništva in jeklarstva, ki predstavlja temelje današnje Evropske unije. Tudi novi predsednik evropskih socialnih demokratov je izjavil, da ne moremo iskati zgodovinskih opravičil za povojni enopartijski prevzem oblasti. Kaj si o njegovi izjavi misli članstvo, je seveda drugo vprašanje. Zato je čas, da se Slovenci nehamo prepričevati, na kateri strani smo bili med drugo svetovno vojno, in začnemo praznovati praznike, ki nas združujejo in ne razdvajajo. Tako se niti ne smemo čuditi, da skušajo sile iz tujine izkoristiti naša nesoglasja sebi v prid.
Zmago Šalamun
Na borzi
Borzni trg je bil v minulem tednu v znamenju majhnega prometa. Slovenski borzni indeks SBI20 je v štirih trgo-valnih dneh do petka izgubil 0,6 % in petkovo trgovanje zaključil pri vrednosti 4.704,03 točke. Indeks investicijskih skladov PIX je padel za 5,94 točke ali 0,1 % v primerjavi s torkovo vrednostjo. V ponedeljek zaradi državnega praznika ni bilo trgovanja.
Na borznem trgu so bile v minulem tednu v ospredju delnice novomeške Krke (KRKG), s katerim je bilo opravljenih za 514 mio SIT poslov, enotni tečaj pa je padel za 0,1 % ob petkovem tečaju 79.814,61 SIT. Delnicam Krke so po prometu sledile Gorenjeve delnice, ki so z 0,4 % padcem tečaja petkovo trgovanje končale pri tečaju 5.828,23 SIT. Med prometnejšimi delnicami v borzni kotaciji so bile v minulem tednu delnice slovenske naftne družbe Petrol, ki so ob prometu 66 mio SIT padle za 0,1 %. Na drugi strani so opazneje drsele delnice slovenskega trgovca Mercator (MELR), katerih enotni tečaj je ob prometu 64 mio SIT padel za 1,4 %, petkovo trgovanje pa so zaključile pri vrednosti 37.547,46 SIT. Opaznejše je bilo trgovanje z delnicami Pivovarne Laško (PILR), ki so ob prometu 128 mio SIT zrasle za 0,3 %.
Najvišji donos v minulem tednu so imele v borzni kotaciji delnice Etola (ETOG), ki so zrasle za 4,6 % vrednosti. Delnicam Etola so po donosu sledile delnice Kompasa MTS (MTSG), ki so ob prometu 5,4 mio SIT zrasle za 1,5 %.
Večji padec so v minulem
tednu doživele delnice Pivovarne Union (PULG), ki so ob sicer skromnem prometu padle za skoraj 10 %. Navzdol so drsele tudi delnice kranjskega Merkurja (MER), ki so izgubile 2,2 % v primerjavi s torkovim enotnim tečajem.
V sredo je bila v sodni register vpisana družba Droga Kolinska. S tem sta formalno njeni predhodnici prenehali obstajati. Prvi mož nove družbe RobertFerko je napovedal, da naj bi delnice nove družbe predvidoma do konca julija pričele kotirati na borzi.
Statistični urad RS je objavil podatke o aprilski inflaciji. Predvsem zaradi močnega znižanja cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače (prvega v letošnjem letu) se kljub številnim podražitvam cene v povprečju niso spremenile. Tako rast cen po prvih štirih mesecih letos ostaja 1,1-odstotna, v enakem obdobju lani pa je bila 1,6-odstotna.
Matija Lipar,
investicijski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša d.d., Breg 22,1000 Ljub-
Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana VIRI: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SEONet, Statistični urad RS
Lenart • Nasprotovanja izgradnji odlagališča
Je Osek možna lokacija?
Med občinami, ki so se pozitivno odzvale na ponudbo Agencije za radioaktivne odpadke, se je odzval tudi Lenart.
V Lenartu je ustanovljena civilna pobuda, ki gradnji odlagališča na območju Slovenskih goric nasprotuje. V zadnji izjavi za javnost so pozvali svetnike in svetnice občine Lenart, da v najkrajšem možnem času, vsekakor pa pred 20. majem, skličejo izredno sejo s točko o razpravi in sklepu o kandidaturi občine kot možne lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov. V civilni pobudi so še prepričani, da so občinski svetniki edini legalno izvoljeni predstavniki občank in občanov in tako tudi poklicani, da odločajo o tako pomembni zadevi.
Civilna pobuda očita županu samovoljo, saj je občino prijavil brez sklepa občinskega sveta. Očitke na občini zavračajo in pravijo, da Lenart s prijavo ne prevzema nobenih pravnih in materialnih odgovornosti. Na vprašanje, zakaj so se prijavili in kakšne prednosti vidijo v prijavi, pa pomočnik župana občine Lenart Avgust Zavernik pravi: "V tem vidimo odpiranje novih delovnih mest, izboljšanje infrastrukture, morda tudi dvig tehnološkega znanja, pozitivne gospodarske učinke in nenazadnje, če s prijavo uspemo, tudi finančne efekte, ki niso zanemarljivi. V času raziskav prva tri leta dobi občina letno skoraj 60 milijonov tolarjev, v naslednjih letih skoraj 600 milijonov tolarjev. To je skoraj toliko, kot občina Lenart letno vlaga v investicije, ob upoštevanju dejstev, da ta stvar ni tako nevarna, kot jo nekateri napihujejo. To odlagališče bo zgrajeno na viso-
Avgust Zavernik, pomočnik župana občine Lenart: "V prijavi konkretne lokacije nismo ponudili!"
kem nivoju brez vsakršnih nevarnosti in neke degradacije prostora kot takšnega."
Ali bodo sklicali sejo občinskega sveta? Zavrnik pravi: "Ocenili smo, da v prvi
fazi sklep občinskega sveta ni bil potreben. Če bo naša občina izbrana med prve tri, pa bo vsekakor odločal občinski svet. Če bodo svetniki odločno nasprotovali, bo pač občina Lenart od sodelovanja odstopila.
V sporočilu za javnost so člani civilne pobude zapisali, da je direktor agencije Miran Veselič povedal, da je občina Lenart ponudila dve lokaciji in da je primerna lokacija v Oseku v bližini motokros steze. Na to Avgust Zavernik odgovarja: "Lokacije nismo ponujali. Pred mesecem smo v pogovoru z direktorjem Veseličem omenili, da v Oseku občan že dalj časa ponuja zemljišče za odlagališče odpadkov, vendar pa izbiro lokacije za zdaj prepuščamo nadaljnjim raziskavam Agencije za radioaktivne odpadke."
O civilni pobudi Lenarta pa pomočnik župana Avgust Zavernik pravi: "Ustanovitev civilne pobude smo pričakovali. Normalno je, da se bo med 11.500 občani občine Lenart našlo nekaj sto ljudi, ki bodo temu projektu nasprotovali. Po naših ocenah je večina ljudi temu naklonjena. Res pa je, da je o tem v tem trenutku premalo informacij med ljudmi. Napaka agencije je, da tako hiti. Morala bi si vzeti več časa in javnost informirati o tem. V civilni pobudi pa nekateri sploh ne poznajo, za kakšne odpadke gre; v glavnem so to čisti politiki ali nasprotniki dosedanje politike župana. Tu so vedno eni in isti, ki nasprotujejo vsem projektom, sploh ni pomembno, kakšen je."
Zmago Šalamun
Nasprotniki gradnje so tablo, ki turiste opozarja na dogodke v Lenartu, že označili.
Sedem (ne)pomembnih dni
Uporniki in zmagovalci
Seveda je eden od nespornih, morda največjih dosežkov velike zavezniške zmage proti na-cifašizmu pred šestdesetimi leti prav v tem, da Evropa pravzaprav ta hip ni sposobna zares podo-življati vseh razsežnosti dogajanj tistega časa. Nekaterih stvari se preprosto ne da ponoviti, treba jih je doživeti. Predvsem strahotno trpljenje in neizmerno srečo in veselje, ki sta sledila temu trpljenju. Evropa je zdaj (formalno in sicer) bolj kot kdajkoli združena v tvorno sodelovanje. Pravzaprav bi moralo biti to dejstvo temeljni motiv in glavna spodbuda za veselje in ob praznovanju obletnice konca druge svetovne vojne, pa tudi za resen razmislek o nadaljnjih evropskih perspektivah in evropski preteklosti, njenih izkušnjah in napakah.
Škoda, da nekatere razprave ti-
pajo v čisto drugo smer in v bistvu zahtevajo ponovno pojasnjevanje že znanega in neizpodbitnega. Namesto, da bi priznavali in poudarjali, kako je grozljiva nevarnost nacifašizma v Evropi in po svetu v sodelovanje in odpor združila različne ideološke grupacije in države, se še zlasti pri nas doma ustvarjajo najrazličnejši politični in kvazi zgodovinski konstrukti, katerih namen je diskreditiranje ali pa vsaj problematiziranje vloge posameznih (odločilnih) udeležencev osvobodilnega boja zgolj iz ideoloških razlogov. Tudi teze o nekakšni enaki »zločinsko-sti« nacifašizma, komunizma in vseh drugih totalitarizmov se brez ustreznih lokacij in natančnejših opredelitev lahko tolmačijo zgolj kot poskus nekakšnega opravičevanja ali pa vsaj relativiziranja zločinov nacifašizma. Sicer pa je značilno, da nihče iz velike zavezniške koalicije ni nikoli zanikal velikega, odločilnega deleža nekdanje (komunistične) Sovjetske
zveze pri osvobajanju Evrope. Padlo je od 20 do 30 milijonov ljudi. Seveda je drugo vprašanje, kaj se je dogajalo pozneje (marsikaj tudi ob participaciji zahodnih zaveznikov). Toda, da bi lahko objektivno razpravljali, je potrebno posamezne zadeve jasno razmejiti in predvsem upoštevati dejstva. V množici prazničnih govorov je s tega vidika še posebej presenetljiv in v marsičem tudi za nas (in naše politične razmere) pomenljiv govor hrvaškega predsednika Stjepana Mesića na osrednji hrvaški proslavi obletnice konca druge svetovne vojne v Zagrebu. Mesić je dejal, da se kljub vsem polemikam, ki v zvezi s tem potekajo na Hrvaškem, vendarle ve, kdo je vojno začel, kdo je zmagal in kdo je bil poražen.
Mesić je kritiziral tiste hrvaške politike in poslance, ki zanikajo, da je komunistična partija odigrala odločilno vlogo pri nastajanju množičnega hrvaškega antifaši-stičnega gibanja in ki hkrati Josipa Broza Tita, vrhovnega poveljnika narodnoosvobodilne vojske, proglašajo za zločinca. »Hrvaška je začela zavzemati svoje mesto v Evropi z antifašističnim bojem v drugi svetovni vojni,« je poudaril
Stipe Mesić.
Hrvaški predsednik je očitno ocenil, da je nekatere stvari preprosto treba postaviti na svoje mesto in zaplavati tudi proti toku. Ob dnevu zmage se je na svoji spletni strani oglasil tudi slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek. Zdi se, da so ga mediji komaj zaznali, saj bi sicer s svojo izjavo zaslužil večjo pozornost in večji odmev. Dr. Drnovšek je zapisal, da Slovencev ne bi bilo več, če ne bi zmagala protifašistična koalicija, saj bi jih okupatorji ponemčili in poitalijani-li. Nasploh so se nekateri vodilni slovenski mediji površno in nezainteresirano odzvali na posamezna dogajanja in posamezne (značilne) govore na proslavah 60-letnice konca druge svetovne vojne. Tako so širši javnosti ostali povsem neznani udarni (in jasno opredeljeni) poudarki iz govora ljubljanske županje Danice Simšič, ki je še posebej poudarila, da za domačo izdajo in kolaboracijo ne more biti nobenega opravičila. Odpor, v katerem je bila predvsem tudi Ljubljana, pa je bil eno izmed najbolj svetlih in izjemnih dejanj v slovenski zgodovini.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02 ) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tedniii je nasledniki Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: ZŠ
Ptuj • Pogovor z Olgo Krajnc, glavno medicinsko sestro ptujske bolnišnice
Zdravstvena nega je vsezivljenjski proces
Po srednji šoli za medicinske sestre v Mariboru, izšolala se je za otroško medicinsko sestro, v času njenega šolanja je še veljalo pravilo, da so se morale specializirati, se je Ptujčanka Olga Krajnc najprej kalila v tujini, v Amsterdamu.
Po vrnitvi je delala v šolskem dispanzerju, zatem je bila glavna sestra kirurgije, leta 1982 je diplomirala tudi na Visoki šoli za organizacijo dela, že kmalu po končani srednji šoli se je izšolala za višjo medicinsko sestro, ker je to zahtevalo delo v intenzivni interni in kirurški intenzivni negi. S kirurgije je presedlala delovno skupnost ZC Ptuj-Ormož, kjer je delala kot vodja kadrovske službe, splošnega sektorja in vodja delovne skupnosti. Po razpadu centra se je vrnila v matično enoto, ptujsko bolnišnico, kjer je bila vodja kadrovske službe do nastopa nove službe v letu 1999, ko je postala glavna medicinska sestra ptujske bolnišnice oziroma neke vrste "direktorica" medicinskih sester oziroma zdravstvene nege. Vračanje v zdravstveno nego je sprejela kot velik izziv.
Za poklic medicinske sestre se je odločila že v osnovni šoli, pred 39 leti. Privlačilo jo je delo z ljudmi, želja pomagati ljudem.
Št. tednik: Po končani srednji medicinski šoli v Mariboru ste se najprej zaposlili v Amsterdamu. Kako to?
O. Krajnc: "Skupaj s še štirimi kolegicami sem šest mesecev delala na Univerzitetni kliniki v Amsterdamu. To nam je omogočila srednja zdravstvena šola Maribor. Tri smo bile mlajše sestre, praktično začetnice, takoj so nas vrgli plavat, začele smo kot redno zaposlene. Sama sem dobila zaposlitev v interni intenzivni terapiji, čeprav sem srednjo šolo končala kot otroška medicinska sestra. V začetku je bilo težko, že zaradi jezika, saj nobena izmed nas ni obiskovala tečaja nizozemskega jezika. Včasih so bile kar smešne situacije, v enem žepu sem imela slovar nizozemskega jezika, v drugem angleški slovar.
Pomagala sem si s šolsko angleščino, nekaj tudi z nemščino, ob delu pa sem se intenzivno učila nizozemščine. V tem kratkem obdobju sem pridobila veliko dragocenih izkušenj, ki so mi še kako prav prišle pri mojem nadaljnjem delu v zdravstveni negi, kjer sem se vseskozi morala veliko učiti. Učim se še danes."
"Direktorica" zdravstvene nege
Št. tednik: Pred šestimi leti ste postali glavna medicinska sestra ptujske bolnišnice. Kaj je vaše glavno delo?
O. Krajnc: "Koordinacija
12. maj - mednarodni dan medicinskih sester
Letošnji dan poteka pod geslom Moč medicinskih sester v službi človeka. Medicinske sestre želijo še naprej zagotavljati varno in kakovostno zdravstveno nego. Doseči želijo z zakonom ustrezno urejen položaj zdravstvene nege in javna pooblastila za vodenje registra izvajalcev zdravstvene nege in izvajanje strokovnega nadzora. Ob svojem prazničnem dnevu sporočajo, da so ljudje z znanjem, s sposobnostmi in kompetencami, ljudje, ki z bolniki stopajo v partnerski odnos, ljudje, ki spoštujejo bolnikove pravice in ljudje, ki znajo komunicirati, poslušati in se pogovarjati. Svoj praznični dan bodo letos proslavile v času 5. kongresa zdravstvene in babiške nege, ki bo potekal od 12. do 14. maja v Ljubljani pod naslovom Skrb za človeka. Celotno delovanje medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov se usmerja k človeku, ki postaja osrednji in najpomembnejši subjekt v njihovi obravnavi. Bolniki so vse glasnejši in zahtevajo spoštovanje svojih pravic ter kakovostno in strokovno obravnavo. Ker se izvajalci zdravstvene in babiške nege teh zahtev zavedajo, se usmerjajo k razvoju stroke, ki naj bi temeljila na načelih sodobne zdravstvene in babiške nege. Jasno pa je, da sta zdravstvena in bolniška nega le del celotnega družbenega in zdravstvenega sistema, ki skrbita za človeka.
Olga Krajnc: »Za vsakega bolnika se danes zdravstvena nega načrtuje individualno.«
Foto: Črtomir Goznik
dela na področju zdravstvene nege. Vodim in koordiniram delo vseh medicinskih sester, vseh zdravstvenih delavcev, zaposlenih na tem področju. Na področju zdravstvenega nege je v ptujski bolnišnici zaposlenih 224 delavcev ali več kot 52 % zaposlenih v zavodu, od tega jih ima 163 srednjo izobrazbo, 61 je višjih in diplomiranih medicinskih sester. V prvi vrsti gre pri koordinaciji dela za dnevno pokrivanje potreb po kadrih, dnevno spremljam zasedenost bolnišnice kot celote, obremenitev kadrov, ko se oddelek prenapolni pride do prerazporejanja ali se kje zmanjša zasedba. Skrbim za redno strokovno izobraževanje vseh zaposlenih v zdravstveni negi. Izobraževanja organiziramo v sami bolnišnici, veliko pa jih pošiljamo drugam, ker sestre moramo slediti razvoju zdravstvene nege, ki je vseživljenjski proces, sestra brez učenja ne more uspešno in polno opravljati svojega dela."
Št. tednik: Vaše delo ni neposredno vezano na delo z bolniki?
O. Krajnc: "Ne, preverjam pa kakovost opravljene zdravstvene nege, dnevno sem v procesu nege, vendar je sama ne opravljam. Vršim nadzor nad izvajanjem zdravstvene nege, skrbim tudi za izobraževanje mladih kadrov. V ptujsko bolnišnico prihajajo na redna strokovna izpopolnjevanja pripravniki. Naša bolnišnica je učna baza za opravljanje redne šolske prakse za srednje in visoke zdravstvene šole. Trenutno se pri-
pravljamo na začetek izvajanja kliničnih vaj za visoke zdravstvene šole. Imenovali smo že mentorje za izvajanje te prakse, nekaj se jih bo prijavilo tudi za razpis za habilitacijo, za predavatelje."
Zdravstveni delavci čutijo z bolnikom
Št. tednik: Kaj je v zdravstveni negi najtežje?
O. Krajnc: "Najtežje je delo ob zelo težkih bolnikih, ob velikokrat »težkih«
svojcih. Moramo razumeti težke bolnike in tudi svojce, ki se najdejo v tem položaju. Moramo biti prijazni, človeški, korektni, pomagati reševati situacijo ne samo bolnika, ki se je znašel v težkem položaju, naloga sestre je, da v tej situaciji pomaga tudi svojcem."
Št. tednik: Kaj občutite, ko nekdo umre, to je verjetno vedno znova stres tudi za medicinsko sestro, ki se že zaradi narave svojega dela stalno srečuje z rojstvom in smrtjo?
O. Krajnc: "Ja, to so stresne situacije za medicinsko sestro. Vsaka smrt pomeni za zdravstvenega delavca stres, zlasti so stresi,
ko umirajo mladi ljudje, ko umirajo otroci. Vse to pušča posledice v naši psihi, v našem življenju. Ni človeka, ki bi lahko šel mimo smrti brezčutno. Mislim tudi, da se človek ne more "navaditi" na smrt, reči pa moram, da medicinske sestre velikokrat ne moremo pokazati, da smo v takih primerih prizadete. Mogoče dajemo vtis, da smo hladne, dejansko pa ni tako. Vsaka smrt človeka pretrese, ker to pomeni konec življenja. Medicinske sestre smo ob rojstvu in smrti. Rojstvo je nekaj lepega, smrt paje za vse nas težka."
Št. tednik: Včasih imamo bolniki občutek, kot da vlada med izvajalci zdravstvene nege in zdravniki neka "napetost"?
O. Krajnc: "S tem vprašanjem se kar precej ukvarjamo. V šoli so nas učili, da je timsko delo pri zagotavljanju dobre zdravstvene nege nujno potrebno. Medicinska sestra je del tima, ona poskrbi za zdravstveno nego bolnika. V timu za zdravljenje so prisotni
zdravnik in drugi zdravstveni delavci. Ta tim funkcionira, za bolnika je najugodneje, če funkcionira uspešno, ob razumevanju in spoštovanju znotraj tima. Včasih se odnosi skrhajo, to bolnik lahko čuti, jaz kot sestra si tega ne želim, tudi bolnik tega ne bi smel zaznati. To se pojavlja pri nas in tudi v drugih slovenskih bolnišnicah. Upam, da nam bo novi minister za zdravje pri tem pomagal. Zagotovil je, da bo poskrbel, da bodo tudi odnosi znotraj zdravstva boljše urejeni."
Olga Krajnc ima svoje delo zelo rada, pravi, da če bi bila še enkrat pred izbiro, za kateri poklic naj se odloči, bi znova izbrala poklic medicinske sestre. Želi si, da bi se vloga medicinske sestre z novimi pristopi, novo organizacijo dela, z znanjem in izobraževanjem, ki ga pridobivajo, v svojih vrstah imajo že magistre, doktorice znanosti, v procesu zdravstvene nege še okrepila.
MG
Foto: Črtomir Goznik
»Zdravstvena nega je vseživljenjski proces, zato se medicinske sestre nenehno izobražujemo.«
Medicinska sestra je oseba, ki je zaključila najmanj dvanajstletno splošno ali strokovno izobraževanje in končala visoko strokovno izobraževanje s področja zdravstvene nege ter ji je ustrezni organ podelil pravico za samostojno delo v zdravstveni dejavnosti. V okviru svojih kompetenc je usposobljena za zadovoljevanje potreb po zdravstveni negi in oskrbi, za zdravstveno vzgojo in izobraževanje, za organizacijo dela in razvojno-raziskovalno dejavnost. Področje dela medicinske sestre je zdravstvena nega, ki je pomemben del zdravstvenega sistema v vsaki družbi. Zdravstvena nega obsega samostojno, soodvisno in sodelujočo obravnavo posameznikov vseh starosti, družin, skupin in skupnosti, bolnih in zdravih ter v vseh okoljih. Vključuje promocijo zdravja, preprečevanje bolezni ter skrb za bolne, invalide in umirajoče ljudi. Glavne naloge zdravstvene nege so tudi zagovorništvo, promoviranje varnega dela, raziskovanje, sodelovanje pri oblikovanju zdravstvene politike ter managemen-ta zdravstvenih sistemov in izobraževanja ter vzgoje. Medicinsko sestro zavezuje Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Ptuj • 60 let osvoboditve Ptuja
Vb
V luci objektivnih dejstev
Slovenski trg je bil kulisa osrednje proslave v mestni obCini Ptuj ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne, osvoboditve Ptuja in Evrope, v Mestnem gledališču pa so predstavili zbornik Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, ki ga je izdalo Območno združenje borcev in udeležencev NOB Ptuj.
V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Ptuj, recitatorji ptujske gimnazije, Komorni moški pevski zbor, Plesna družina Gea, pevski zbor gimnazije in folklorna skupina ptujske bolnišnice. Slavnostni govornik je bil župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, v imenu Območnega združenja borcev in udeležencev NOB pa je govoril predsednik Mitja Mrgole.
Nastopajočim in govornikoma je prisluhnilo le nekaj sto Ptujčanov; znova so dokazali, kako imajo svoje mesto radi. Praznični dan svojega mesta so ignorirali tudi tako, da na Slovenskem trgu nobena hiša ni praznovala - zastav niso izobesili, razen ZRS Bistre (pa še ta jih je izobesila narobe). Drugič je ob takih slovesnih priložnostih potrebno misliti tudi na to, da
se stanovalce, če ne drugače, pisno opozorili na izobešanje zastav. Mesto samo enkrat slavi 60. obletnico osvoboditve, že zaradi simbolike bi morala biti kulisa Slovenskega trga bolj praznična, kot je bila. Še dobro, da so se potrudili nastopajoči in govorniki.
Slavnostni govornik župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan se je uvodoma zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi programa ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne in osvoboditve Ptuja. V starosti slovenskih mest, ki se zanesljivo ponaša z bogatim zgodovinskim spominom, smo se praznovanja lotili predvsem v luči objektivnega praznovanja zgodovinskih dejstev, ki pričajo o tegobah in svetlih spominih ohranjanja slovenstva v 20. stoletju, je poudaril v nadaljevanju in povedal, da


Foto: Črtomir Goznik
"Cas je, da nasprotja umaknemo iz dnevne politike in jih prepustimo zgodovinarjem," je med drugim povedal na osrednji slovesnosti ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne in osvoboditve Ptuja predsednik Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Ptuj Mitja Mrgole (desno).
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik - župan MO Ptuj dr. Stefan Celan
nam je uspelo zgodovinski spomin dopolniti na način, ki nam je lahko vsem v ponos. "Številne prireditve in knjižna dela, ki smo jih postavili na ogled v teh dneh, nam dokazujejo, da smo Slovenci v svetu najbolj razpoznavni predvsem po tem, da smo za svobodo in v obrambo svoje domovine pripravljeni na največje žrtve."
"V tem svetovnem spopadu, ki si ga nismo želeli, smo bili na strani zmagovite koalicije. S tem pa ne želimo opravičiti krutega obračunavanja s poraženci. Zgodili so se, obžalujemo jih; skušajmo to preseči, kot so to storili v civilni bolnišnici v Trebnjem, ki jo je leta 1944 ustanovil Narodnoosvobodilni svet Slovenije, v
kateri so se zdravili in rojevali tudi svojci domobrancev. Čas je, da naša nasprotja umaknemo iz dnevne politike in prepustimo to vestnim zgodovinarjem. Težko nam je danes, 60 let po vojni, poslušati in gledati, kaj se dogaja pri nekaterih sosedih, ki nam, čeprav smo partnerji v skupni Evropi, podtikajo neresnice s filmi, dovoljujejo mazaške akcije in ne priznavajo dejstva, ugotovljena v skupni zgodovinski komisiji. Govorijo nam celo, da smo genociden narod, in ne priznajo, da smo narod, ki so ga prav oni obsodili na smrt že mnogo let pred drugo svetovno vojno," je v svojem govoru posebej poudaril Mitja Mrgole.
MG
Ptuj • Prva Florijanova parada
Pomemben prispevek gasilcev
Prve Florijanove parade, ki sta jo minulo soboto, 7. maja, pripravili Območna gasilska zveza Ptuj in Mestna občina Ptuj, se je udeležilo blizu 150 gasilcev iz 23 prostovoljnih gasilskih društev OGZ Ptuj ter številni gostje.
Prireditev, ki jo je Mestna občina uvrstila v program ob praznovanju ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne, je bila po številu udeležencev zagotovo najbolj množična, saj je na prvi Florijanovi paradi sodelovalo 120 gasilcev
iz 23 prostovoljnih gasilskih društev Območne gasilske zveze Ptuj ter 20 uniformiranih gostov iz sosednjih gasilskih zvez Videm, Kidričevo, Dornava in Ormož, za nameček pa še 19 gasilskih tečajnikov.
Po slavnostnem mimohodu, ki je z manjšo zamudo ob zvokih koračnice potekal skozi center Ptuja, so se udeleženci parade zbrali ob Florijanovem spomeniku na Mestnem trgu pred slavnostno tribuno, na kateri so
Foto: M. Ozmec
V prvi Florijanovi paradi je sodelovalo blizu 150 gasilcev iz 23 društev OGZ Ptuj.
poleg gasilskih funkcionarjev bili tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, župana občin Hajdina in Mar-kovci Radoslav Simonič in Franc Kekec, vodja Uprave za obrambo Maribor Stanko Meglič in drugi gostje. O gasilstvu nekoč in danes ter o njihovem humanem poslanstvu je v slavnostnem nagovoru razmišljal župan MO dr. Štefan Čelan in se v imenu vseh občanov zahvalil za njihovo družbeno pomembno in plemenito delo. Z legendo o svetem Florijanu je zbrane seznanil Marjan Bezjak, nato pa so k Florijanovemu spomeniku položili spominski venec.
Glede na to, da se je prireditev dogajala na trgu sredi Ptuja, so gasilci in organizatorji upravičeno pričakovali večje število občanov, ne le nekaj naključnih turistov, sprehajalcev in gostov, ki so sedeli na terasah dveh bližnjih gostišč.
M. Ozmec
Od tod in tam
Dornava • Obisk dr. Andreja Bajuka
Foto: Črtomir Goznik
V organizaciji regijskega odbora Nove Slovenije Ptuj - Ormož je v soboto v baročni dvorani dvorca v Dornavi potekal posvet, ki so se ga poleg članov stranke udeležili tudi predsednik Nsi in finančni minister dr. Andrej Ba-juk, podpredsednik stranke in vodja poslanske skupine Nsi Alojz Sok ter glavna tajnica Nsi Maruša Novak. Poudarek je bil na pripravah na lokalne volitve 2006, kongres, ki bo novembra letos, in na nekaterih vprašanjih trenutnega političnega dogajanja v Sloveniji. Andrej Ba-juk je članom stranke in simpatizerjem zagotovil, da na nove izzive čakamo pripravljeni. Vlada deluje brez afe-raštva, to, kar si je zadala, bo tudi uresničila. Pokojnine se bodo usklajevale skladno z rastjo plač, s tem se bo zaustavilo evidentno padanje v zadnjih letih, ki je že doseglo 8,8 odstotka. Letos bo to usklajevanje "stalo"državo 6 milijard tolarjev, v letu 2006 med 12 in 14, odvisno od gibanja plač. V pripravi je tudi nova zakonodaja s področja lokalne samouprave, zadolževanje občin bo postalo bolj pregledno, finančnih leasingom je odklenkalo, dovoljeni bodo le operativni leasingi, za katere javni sektor plačuje najemnino. Ministrstvo za šolstvo se je samo lani "nekontrolirano"zadolžilo za 24 milijard tolarjev.
MG
OŠ Lenart • Obisk evropskega poslanca
V	sredo, 5. maja, je OŠLenart obiskal evropski poslanec Jelko Kacin. V osnovni šoli se je sestal s predstavniki oddelčnih skupnosti. Učenci so se na srečanje z evropskim poslancem pripravljali na razrednih urah. Jelko Kacin je zbranim najprej predstavil svoje delo v evropskem parlamentu in tudi evropsko ustavo. Po predstavitvi je odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih postavljali učenci. Učence je zanimalo, kakšne so prednosti EUpred Slovenijo, kaj bo EU storila za rešitev državne meje v Piranskem zalivu in z državo Hrvaško, kako bo s šolninami, kako bo s podporami v slovenskem kmetijstvu s strani EU, o džamiji, o človekovih pravicah, o pogojih dela v evropskem parlamentu itd. Nekaj vprašanj se je nanašalo tudi na lokalne aktualne teme, kot je kaj bo Eustorila za ureditev prometa skozi Lenart in kako je v EU z ekologijo (jedrski odpadki).
Zmago Šalamun
Destrnik • Razvojni svetovalec - Hosting
V	petek, 6. maja, so svetniki Občine Destrnik zasedali na 20. redni seji. Seznanili so se z informacijo o varnosti v občini Destrnik v lanskem letu, ki sta jo predstavila komandir PP Ptuj Darko Najvirt in vodja policijskega okoliša Srečko Herak. V nadaljevanju so obravnavali poročilo o izvajanju zimske službe. Potrdili so tudi cene najema grobnih mest, ki za enojni grob znašajo 5.100 tolarjev, za družinski pa 7.900 tolarjev, v cenik uporabe mrliške vežice so dodali še možnost enodnevnega najema vežice v primeru žare - najem znaša 10.000 tolarjev, za več dni pa 14.600 tolarjev. Potrdili so tudi predlog Čistega mesta Ptuj za povišanje cene odvoza komunalnih odpadkovza 2,65 odstotka.
Občinski svetniki so obravnavali tudi tri prispelepred-loge za letošnja občinska priznanja in se odločili, da bo občina letos podelila dve srebrni in eno bronasto priznanje. Za pet odstotkov so sprejeli tudi povišanje cene oskrbnine v vrtcu.
Župan Franc Pukšič in podžupan Branko Zelenko sta svetnike seznanila s potekom projekta Turistični center Janežovci. Občina je objavila javni razpis za izbiro razvojnega svetovalca in izbrali so podjetje Hosting, d. o. o., izLjubljane, katerega vizija razvoja je bila najbolj podobna viziji občine Destrnik.
Zmago Šalamu
Ptuj • Konferenca Občinske organizacije SD Ptuj
Za malo več posluha in timsko delo
Občinska organizacija SD Ptuj je 4. maja letos sklicala prvo tiskovno konferenco, potem ko je njen prvi človek postal Miran Meško.
Osrednja tema, o kateri so želeli več povedati javnosti, je bila Kaj pomeni pomanjkanje dialoga v mestnem svetu MO Ptuj, skozi to pa tudi, kako z njihovega zornega kota funkcionira mestni svet. O tem je na konferenci v glavnem govoril Dejan Levanič, podpredsednik SD Ptuj in mestni svetnik, svetnica SD Marija Magdalenc je bila upravičeno odsotna, čeprav je tudi vabila na tiskovno konferenco. Osnovno poslanstvo ptujskih Socialnih demokratov je, da želijo povečati konkurenčnost domačega okolja, zato tudi hočejo sodelovati z občinsko upravo, zavezniško in zmeraj tudi kritično, je med drugim poudaril Miran Meško.
Pomanjkanje dialoga je glavni razlog, da se pobude in vprašanja, ki jih dajejo SD, kot tudi druge svetniške skupine oziroma stranke v mestnem svetu, ne uresničujejo. V tem mandatu so Socialni demokrati vložili več kot 70 pobud in vprašanj, uresničena je bila le tretjina. Zato je potrebno v mestnem svetu MO Ptuj vzpostaviti takšen dialog, da bodo pobude enakopravno upoštevane, če je že vsem skupen cilj napredek in razvoj. Problem nastane vselej, ko mestni svetniki niso dovolj seznanjeni z gradivom, včasih ga dobijo tudi zelo pozno, zaradi pomanjkanja informacij prihaja do napetosti v dialogu med svetniškimi skupinami oziroma svetniki posamezniki in drugimi interesnimi skupinami, kar morajo popraviti, sta na tiskovni konferenci še posebej poudarila Dejan Le-vanič in Miran Meško, ki sta
Foto: Črtomir Goznik
Miran Meško, predsednik občinske organizacije SD Ptuj, in Dejan Levanič, podpredsednik OO SD Ptuj, tudi mestni svetnik, na tiskovni konferenci, 4. maja, v hotelu Mitra.
tudi prepričana, da je stanje mogoče kvalitetno preseči, če jim bo uspelo zagotoviti timsko delo. Včasih prihaja tudi do prehitrega glasovanja brez predhodne temeljite preučitve zadev.
Socialni demokrati si želijo pogostejša poročila o porabi proračunskih sredstev, zlasti še pri investicijah, prav tako bi želeli imeti tudi podatke o izvajalcih. V tem primeru bi tudi lažje prilagajali svoje pobude, pozornost pa usmerili v odprte postavke in tiste, za katere ni denarja. Na marčev-ski seji letos so vložili tudi pobudo za večjo transparentnost proračuna MO Ptuj, pri čemer poudarjajo, da se je posameznih zadev potrebno lotiti tudi sistematično, da transparentnost sama ne za-
dostuje. Njihova je tudi pobuda za ureditev varne hiše, že leta 2000 jo je vložila Anka Ostrman, pa je še danes ni. Še vedno tudi ni igrišča na Osojnikovi cesti, pobuda je iz leta 2003, medtem ko se pri projektu prenove otroških igral v Ljudskem vrtu končno premika. 500 študentskih postelj naj bi uredili v okviru državnega projekta za nove študentske postelje do leta 2008 tudi na Ptuju, ker si tudi na Ptuju prizadevamo za redni višje- in visokošolski študij, izrednega že imamo. Tudi pobudo za ureditev študentskih postelj so dali Socialni Demokrati, ki so zaslužni tudi za to, da je na Ptuju vsem študentkam in študentom zagotovljeno prehranjevanje z boni. Kmalu bo leto dni, odkar so
vložili pobudo za obnovo in premestitev Lackovega spomenika na novo lokacijo, v Evropark, ker je potrebno zgodovinska dejstva ohraniti in vzdrževati. Pobudo so pred kratkim ponovno vložili, ko so tudi predlagali preureditev starega mestnega pokopališča v spominski park. Iz leta 2004 je tudi njihova pobuda za izgradnjo oziroma zagotovitev prostorov za delovanje Mladinske hiše na Ptuju, ker za dijake in študente ni posebnih programov ali prostorov za preživljanje prostega časa. Pri tem pa poudarjajo, da Mladinska hiša ni konkurenca CID-u, temveč nadgradnja na področju reševanja mladinske problematike.
MG
Sveti Jurij ob Ščavnici • 20. redna seja občinskega sveta
Svetniki podprli svetnika
Člani občinskega sveta občine Sveti Jurij ob Ščavnici so se na nedavni 20. redni seji občinskega sveta največ časa zadržali pri obravnavi idejne zasnove izgradnje prostorov, kjer bi bile mrliške veže, ter ureditve pokopališča v tej občini.
Na podlagi sugestij občinske uprave je arhitekt Peter Kocmut pripravil varianto ureditve pokopališča, in sicer je predvidel, da se posegi izvedejo v dveh fazah. V prvi fazi bi uredili del pokopališča z zunanjo vhodno alejo ter pozidali objekt, v drugi fazi pa bi povečali pokopališče ter dodali še drugo parkirišče. Arhitekt je predvidel, da bi izvedba prve faze občino Sveti Jurij stala nekaj manj kot 80 milijonov, druga faza pa 21 milijonov tolarjev. Po
zamisli arhitekta Kocmuta bi pri Svetem Juriju v prvi fazi ob pokopališču dobili 52 parkirnih mest, v drugi fazi projekta pa še dodatnih 45, s čimer bi nekako rešili problem parkiranja v občini tudi ob drugih prireditvah. V poslovnem objektu si je arhitekt zamislil tri mrliške veže, skladiščni prostor, ki se prav tako lahko spremeni v mrliško vežo, čajno kuhinjo za deset oseb ter še en prostor za 40 oseb. Člani sveta niso bili najbolj zadovoljni z raz-
poreditvijo prostorov, saj so mnenja, da občina Sveti Jurij ne potrebuje štirih oziroma treh mrliških vež, ampak bi bili dve nekoliko večji povsem dovolj.
Dodatno so na dnevni red uvrstili odločanje oziroma podajanje mnenja k predlogu za novega ravnatelja tamkajšnje osnovne šole. Na razpis so se prijavili štirje: Silvestra Klemenčič iz Kidričevega, Branko Lah iz Zgornje Kun-gote ter domačina Marko Kraner in Vera Mihalič. Z
osmimi glasovi za ter enim proti so člani pozitivno mnenje podali Marku Kranerju, sedanjemu vršilcu dolžnosti ravnatelja, ki je tudi član občinskega sveta.
V upanju, da se bo rodnost v občini Sveti Jurij povečala, so sprejeli pravilnik o dodeljevanju finančnih spodbud za novorojence v tej občini. Iz proračuna občine se bo namreč odslej dodelilo 50.000 tolarjev kot finančna pomoč in spodbuda.
Miha Šoštarič
Od tod in tam
Ptuj • Prva seja KZ v novi sestavi
Minulo sredo so se na prvi seji upravnega in nadzornega odbora KZ Ptuj sestali novi člani obeh organov, udeležila pa sta se je tudi novoizvoljeni direktor zadruge Marjan Janžekovič (na fotografiji na desni), sicer do izvolitve direktor komerciale, ter dosedanji direktor KZ Stanko Tomanič (na levi; v sredini predsednik UO Stanko Hergan), ki se je petega maja tudi uradno poslovil od direktorskega stolčka in odšel v zaslužen pokoj. V prvem delu seje so člani obeh odborov imenovali več komisij, ki bodo skrbele za izvajanje različnih dejavnosti zadruge, v drugem delu seje, ki je bil sicer zaprt za javnost, pa so se seznanili s pogodbo o zaposlitvi novega direktorja in določili višino stroškov za sejnine. Uradni del seje so zbrani zaključili zgodaj popoldne, sledil pa je še tisti neuradni, za katerega je poskrbel odhajajoči direktor Tomanič in ki se je po preverjenih informacijah končal zelo veselo enkrat pozno ponoči.
SM
Za mlade • Vabilo na poletno šolo
Zavod Za in proti, zavod za kultur dialoga, bo poleti organiziral poletno šolo mladinski parlament in veščine javnega nastopanja Vzgoja za aktivno državljanstvo, namenjeno mladim od 14. do 19. leta, ki želijo izboljšati veščine javnega nastopanja in izvedeti več o tem, kako lahko vplivajo na lokalna dogajanja in kako naj se organizirajo, da bodo lahko vplivali na dogajanja v svojem okolju, bodisi šolskem bodisi v kraju. Poletna šola bo potekala od 2. do 8. julija na Kopah. Za člane mladinskih parlamentov je cena 5000, za ostale pa 10.000 SIT. Ker je število mest omejeno, velja s prijavami pohiteti.
Prijavnice pošljite na naslov ZIP, Komenskega 12, 1000 Ljubljana ali peter@remax.si. Vse informacije o tej poletni šoli in ostalih aktivnostih zavoda najdete na njihovi domači strani www. ljudmila.orga/debata.
vki
Ptuj • Teden Rdečega križa
Pod geslom "Varujmo človekovo dostojanstvo" se je 8. maja začel letošnji teden Rdečega križa v Sloveniji, ki bo trajal do 15. maja.
Aktivnosti tega tedna bodo imele poudarek na humanosti, nepristranskosti, nevtralnosti, neodvisnosti, prostovoljnosti, enotnosti in univerzalnosti. Današnji svet je obrnjen na glavo. Tisto, kar je bilo včeraj intimna skrivnost, postaja javno, tisto pa, kar je bilo še včeraj zadeva javnosti (načela, politika, gibanja), postaja očem skrito, zasebno, strogo zaupno. Kakšno moč ima humanost, ko se nanjo sklicujemo, in kakšno, ko jo udejanjamo? Kljub številnim poskusom nekaterih, da bi svet podirali v njegovih humanih temeljih, ostajajo ljudje, ki so vedno pripravljeni pomagati s svojo voljo, z znanjem in podariti svoj čas drugemu. To sta med drugimi tudi veliki družini Rdečega križa in Rdečega polmeseca s 181 organizacijami po svetu, ki se odzivata vselej, ko je to potrebno in ko se humanitarnost združita s solidarnostjo.
V	tednu Rdečega križa so tudi v Območnem združenju RK Ptuj pripravili več aktivnosti, skozi katere bodo v praksi potrjevali načela svojega delovanja, kot sta v prvi vrsti humanost in prostovoljnost. Mladi prostovoljci bodo v okviru svojega programa dela obiskali ostarele. V petek, 13. maja, pa bo v prostorih GD na Ptuju potekalo že tradicionalno tekmovanje za mlade člane RK na temo širjenja znanj o Rdečem križu. Mladi člani RK bodo preverili znanje o zgodovini gibanja RK, njegovi organiziranosti, humanitarnem pravu, temeljnih načelih RK in oznakah.
MG
Dolič • Ne črna, kvečjemu sporna gradnja
V	torkovi številki Štajerskega tednika smo v naslovu pri rušenju opornega zidu v Doliču zapisali, da je šlo za črno gradnjo. V tem primeru ne moremo trditi, da gre za črno gradnjo, saj imajo lastniki kar nekaj dovoljenj za postavitev opornega zidu, ni pa dokončnega. Torej gradbenega dovoljenja. Zato so se odločili po odločbi Upravne enote Ptuj, da zid podrejo z manjšimi stroški. Gre torej za sporno in ne črno gradnjo, zadeva pa še nedvomno ni zaključena, epilog se bo pisal na pristojnih mestih.
Fl
Popravek
V	članku o prireditvah ob dnevu Zemlje v Ormožu so ob naštevanju sodelujočih pomotoma izpadli študijski krožki Ljudske univerze Ormož.
Za napako se opravičujemo.
nšk
Foto: SM
Ptuj • Revija malih pevskih skupin
Tokrat samo pet skupin
V petek je bila v dvorani glasbene šole Karola Pahorja na Ptuja šesta območna revija malih pevskih skupin., ki so jo pripravili: Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti, Glasbena šola Karola Pahorja in Zveza kulturnih društev Ptuj.
Na knjižni polici
Običajno se je na tovrstno revijo prijavilo od deset do dvanajst malih pevskih skupin, tokrat pa je svoje letošnje pevske dosežke predstavilo zgolj pet skupin.
Najprej so zapeli pevci Kvinteta DUR Društva
upokojencev Rogoznica, ki jih vodi Irma Skrinjar.
Zapeli so priredbe treh ljudskih pesmi: Oblaček mili moj (Jožko Kovačič), Teče mi vodica (Matija Tomc) in Tukaj leži, dolenjsko ljudsko. Tokrat so zapeli kot sekstet, saj
so očitno dobili ojačanje pri drugem basu.
Sledile so Pevke DU DPD Svoboda Ptuj, ki jih vodi Marija Zamuda. Za nastop so izbrale priredbe ljudskih pesmi: Dežela Štajerska, Ko se je Noe postaral in Pojdi de-
Prvi so se predstavili pevci vokalne skupine DUR iz Rogoznice.
kle z mano. Pesmi je priredil Jože Dernikovič.
Ženska pevska skupina Spominčice DPD Svoboda Ptuj je pod vodstvom Marije Stoger zapela izvirno ljudsko pesem Vse je veselo, kar živi, Cirila Preglja Čriček in Ubal-da Vrabca Vsi so prihajali.
Vokalna skupina Mladi veseljaki KD Cirkulane so bili najštevilčnejša pevska skupina na reviji. Zapeli so Bore Alojza Srebotnjaka, Lani san se oženo Danijela Gruma in makedonsko Brala Jana kapini v priredbi Adalberta Markovića. Skupino vodi Franc Lačen.
Vokalna skupina KOR KUD Markovski zvon, ki jo vodi Bojan Zelenjak, je predstavila Edvarda Grie-ga Ave maris stella, Liliane Congiano Te quiero in Emila Adamiča Potrkan ples. To je bila edina mešana skupina na reviji.
Strokovno je revijo spremljal Mitja Reichenberg, program pa je vodila Mateja Lešnik.
V petek bo v dvorani Gimnazije Ptuj prvi del območne revije odraslih pevskih zborov.
Fl
Ormož • Območna revija pevskih zborov
Kdor poje ^ 2005
V soboto so se na območni reviji pevskih zborov v domu kulture srečali številni glasbeni ustvarjalci z Ormoškega. Seveda je v Ormožu in okolici precej več kot deset pevskih zborov, vendar se nekateri iz različnih razlogov niso pripravili na revijo, katere strokovni spremljevalec je bil Mitja Reichenberg.
Srečanje je organiziral JSRS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ormož, povezovala pa ga je Vesna Danilovič. Predstavili so se trije mešani pevski zbori
društev upokojencev. Najmlajši po stažu ustvarjanja je zbor iz Velike Nedelje, ki ga vodi Konrad Kostanjevec. Zbor društva upokojencev Središče ob Dravi je bil eden
številčnejših, od minulega leta pa ga vodi Teodor Zorko. Zbori so se predstavili s po tremi pesmimi, tako tudi upokojeni pevci iz Ivanjkov-cev, ki jih vodi Jože Barin
Turica. Zborovodja Barin Turica je letos na revijo pripravil kar tri zbore. Poleg omenjenega še Moški pevski zbor Dobrava in Ormoški oktet. Tudi iz Miklavža pri Ormožu je prišel na revijo oktet - Miklavževski oktet, ki ga odi Leon Lah. Pevsko društvo Ivanjkovci prepeva skupaj že vrsto let in kadar kaj zaškripa, so navajeni, da sedejo skupaj in se pogovorijo; vodi jih Branko Fifnja. Z najmanjšo zasedbo je nastopil kvartet Deteljica, ki ga je s klavirjem spremljala umetniška vodja Darja Žga-nec Horvat. Tudi letos je na reviji nastopila Ženska vokalna skupina Jua iz Središča ob Dravi, ki jo vodi Lucija Pocrnja. Po daljšem času pa so ponovno nastopile članice Ženskega pevskega zbora Okarina pod vodstvom Zlat-ke Puklavec Banjanin.
vki
Sv. Trojica
Martin Fahrner: Steiner ali kaj smo počeli
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2005
Svojevrstno veselje občutim vedno ob prebiranju romana, kije še tako svež, da še ni prispel na knjižno polico in ima kataložni status: v tisku.
Češka sodobna literarna pripoved, kolikor nam je prevodno znana v slovenskem prostoru, izhaja iz bogate tradicije in nam ponuja nekaj skupnih značilnosti. Tudi v hudih časih preizkušenj in vklenjenosti v povojne graditeljske čase socializma, še bolj klanjanja režimu in velikemu Vzhodnemu bratu, so Čehi obdržali svojstven sladko-grenki humor, pri tem pa so ohranili svojo pokončno držo upornikov, vsaj pri nekaterih protagonistih je to opaziti, drugi pa so to počeli na skrivaj. Dogajanje v češki družbi zadnjih petdeset let se je razlikovalo nekoliko od naših razmer. Martin Fahrner je bil dramaturg v različnih čeških gledališčih. Njegov očka je bil zares nogometaš, babica je osvetljevala kretnice na železniški progi v Lysi, mama je delala na očesnem oddelku. Ostale osebe so plod pisateljeve domišljije. Fahrner je napisal roman, ker je hotel pripovedovati zgodbe oseb, ki v življenju iščejo globlji smisel in tem poklanja knjigo kot dar. Prvoosebni pripovedovalec je odraščajočfant, ki skozi prizmo svojih občutenj in spoznanj odslikava družbene razmere, še bolj usode in življenjske poti svojih prednikov in bližnjih, najbolj očka, kije nogometaš, junak v otroških očeh. Pri tridesetih letih zboli za rakom, vendar se ne vda. Očka je veliki bojevnik, ki ga žene naprej pradavno hrepenenje, da se ne smemo predati in da zmagamo. Namesto pižame je oblekel svoj nepremagljivi dres s številko sedem. Ko se je Martin rodil, so o tem pisali v časopisih, da se je rodil novi krilni napadalec. Ko seje zaljubil, ni znal verjeti v svojo srečno zvezdo. Že samo spoznanje, da živimo, je velika sreča, čeprav je okrog nas kopica žalostnih stvari. Pred nami je družinska zgodba več generacij. Babica je preprosto čutila, kdaj bo prišel in mu je ponoči že zagrela juho. Vedno si je želel, da bi življenje imelo lep in višji smisel. Plezanje v stenah je hkrati metafora premagovanja življenjskih ovir. Kdor nima poguma, je lahko še kako močan, vendar ni pripravljen sprejeti odločitve in odgovornosti, zato je njegova Lucija izginila za vedno. Vlak kot večni motiv odhajanja, odtujenosti, iskanja in hrepenenja ima svojstven pomen v romanu. Povezuje tako babico, dedka, njega in očka. Ljudje najbolj občutijo, kar je med nebom in zemljo, med večnimi zvezdami in kretnicami. Življenje mu je kljub dramaturškemu uspehu potekalo brezciljno na vlakih in v železniških čakalnicah. Šele ko je človek na koncu s svojimi močmi, ko vidi, da je smešen in ubog, pozabi na svoj ponos. Je življenje iluzija ali resničnost, ali ima višji in lepši smisel, je ljubezen lahko večna in se zakonske zveze sklepajo v nebesih, se sprašuje ob umiranju bližnjih. Premagovanje skal pomeni tudi, iskati resnico. Očka je bil vajen, da je življenje igrišče, na katerem sta dve moštvi s po enajstimi igralci. Hrepenenje po svobodi je zrušilo vlado, kajti nihče ni vedel, kaj konkretnega ukreniti. Ni obstajal nek revolucionarni načrt. Martin je kot svojo poklicno pot izbral gledališče, ker ni bil tak junak kot očka, ampak je raje premikal igralce v ospredju prizorišča. Očka pa je verjel, da se človek v svoji nepopolnosti ne sme pustiti odvrniti, ampak se bojevati za kar najboljši rezultat. Tu in tam bi lahko zaznali sorodnost z Vieweghovimi Čudovitimi pasjimi časi. Nihče od nastopajočih ne bo prenehal porivati svoje skale pred sabo, dokler se ne bo prikazalo širno nebo. Človeško srce je doma v veliki višini in je kot školjka, v kateri lahko še čez leta slišimo morje. Vsak od nas nosi takšno školjko, da ne bi pozabili, da nas visoko na nebu čaka pogrnjena miza. Vedno vemo, da moramo dokončati svojo začeto igro, ker so taka pravila, ki jih je treba spoštovati.
Vladimir Kajzovar
Medobmočna folklorna revija
V sredo, 4. maja, je JSKD, Območna izpostava Lenart, v kulturnem domu pri Sv. Trojici organiziral medobmočno revijo otroških folklornih skupin z območij Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice.
Na njej je nastopilo devet folklornih skupin: FS Konjički iz vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica, enota Zg. Ložnica, otroška FS Lukari iz OŠ Dornava, otroška FS OŠ Anice_ Čer-nejeve Makole, FS OŠ Pohorskega odreda Zg. Ložni-
ca, FS razredne stopnje OŠ Tomaž pri Ormožu, Fs OŠ Miklavž pri Ormožu, podružnica Kog, FS OŠ Cirkovce, otroška FS FD Lancova vas in starejša FS OŠ Miklavž pri Ormožu. Skupine je na podlagi ogleda območnih revij izbrala Nevenka Kovačič.
Revijo je strokovno spremljala republiška strokovna spremljevalka Mojca Lepej. Prireditve sta se udeležila tudi Nežka Lubej in strokovni svetovalec za folklorno dejavnost pri republiškem skladu Bojan Knific.
Zmago Šalamun
Foto: Fl
Foto: vki
Nogomet
Goričani na Ptuju proslavili naslov prvaka
Stran 8
Nogomet
Ibrahimovič (spet) usoden za Kidričane
Stran 9
Kolesarstvo
Mitja Mahorič: »Vedo, da smo dobri«
Stran 9
Tenis
Ptujčani v 2. državni ligi uspešni v Ljubljani Stran 9
Plavanje
1. plavalni miting Pokal Term Ptuj 2005
Stran 10
Nogomet
Stojnčani pospravili še Ormož
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www. športnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rokomet • 1. SRL - moški - končnica
Senzacionalno!
Ormožani so v dveh četrtfinalnih dvobojih izločili izjemno močno ekipo Preventa in se uvrstili med štiri najboljše slovenske ekipe. S tem so si zagotovili nastopanje v evropskih pokalih v sezoni 2005/06!
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Preventa (v modrih dresih) so športno čestitali zmagovalcem: Ormož je v polfinalu!
Prevent - Jeruzalem Ormož 32:28 (18:16)
JERUZALEM ORMOŽ: G.
Čudič (19 obramb), Belšak 4, M. Horvat, Mesarec 1, Kora-žija 5 (2), Bezjak, Grabovac, Ivanuša 2, B. Čudič 6 (1), Ko-saber, D. Horvat 1, Grizold, Štefanič 9, Potočnjak, Dogša. Trener: Saša Prapotnik
Senzacija v Slovenj Gradcu! Ormožanom je uspel največji podvig v zgodovini ormoškega rokometa in nasploh ekipnega športa v Ormožu. Kljub "sladkemu porazu" so si ormoški vinarji zagotovili uvrstitev v polfinale (nasprotniki v polfinalu bodo "prijatelji" iz Velenja) in nastopanje v pokalih Evropske rokometne zveze.
Že uro pred pričetkom tekme se je dvorana v mestu miru, v Slovenj Gradcu, začela polniti. Desna stran sicer zelo stare dvorane pa je bila nabito polna z ormoškimi navijači, ki so skupaj z eno najboljših slovenskih navijaških skupin Orli ustvarili fantastično vzdušje, ki je lahko v ponos slovenskemu rokometu. V osrčje Koroške je ormoške fante pripotovalo bodrit okrog 150 ljudi iz Ormoža in
Na začetku tekme je za nekaj trenutkov desna stran tribune utihnila, saj so domači ježki z izjemno igro v 11. minuti povedli z želeno razliko 6 golov, 7:1. Že v 5. minuti pri izidu 5:1 je bil trener jeruza-lemčkov Prapotnik prisiljen vzeti minuto odmora, ob tem pa se je poškodoval organizator igre Marko Bezjak (vprašljiv nastop v sredo proti Gorenju), ki je tekmo do konca napeto spremljal s klopi. Tudi v nadaljevanju Ormožani niso našli načina, kako zaustaviti razpoloženega Jovičiča, ki je s svojim vtekanjem s krila na mesto krožnega napadalca povzročal največ težav obrambi gostov. Svoje je dodal še natančen Vučičević ter v golu na začetku razpoložen Imperl in v 24. minuti so Korošci še četrtič in zadnjič na tekmi povedli s 6 goli, 15:9. Bele iz Ormoža je v igro vrnila zunanja linija Štefanič - B. Čudič - Belšak, ki je tresla mrežo Imperla s streli z razdalje in fenomenalni vratar Gregor Čudič (8 obramb v 1. polčasu), ki je v obup spravljal domače rokometaše. Tako se je v končnici prvega polčasa Ormož z delnim izidom 7:3 vrnil med žive.
V prvih petih minutah drugega polčasa so rokometaši
iz mesta sladkorja in dobrega vina zamudili priložnost, da rezultat izenačijo. Stoodstotne priložnosti gostov je izjemno zaustavljal Jelen, ki
je v polčasu v vratih zamenjal Imperla. Napake Prlekov so izkoristili ježki, ki so povedli pri rezultatu 22:18, s goli prednosti. V 42. minuti sta sodnika Pangerc in Andolj-šek prestrogo še tretjič na tekmi izključila Potočnjaka pri Jeruzalemu in mu pokazala rdeč karton. Kljub kar dvema igralcema manj pa je iznajdljivemu Bojanu Čudiču pri izidu 24:21 uspelo doseči pomemben gol za 24:22. Domačini so še enkrat poskušali na vse načine spreobrniti tekmo v svojo korist, a je v golu Ormoža blestel Gregor Čudič, ki je dobesedno ustvarjal čudeže (ni zastonj po ocenah drugi vratar 1. A Telekom lige), v napadu pa je svojo najboljšo tekmo, odkar je v Ormožu, odigral Ve-lenjčan Aljoša Štefanič, ki je spravljal ob živce Imperla ter Jelena. Pri izidu 29:28 je Ko-ražija, ki na prvi tekmi zaradi poškodbe ni igral, zapravil protinapad in priložnost za izenačenje, Slovenjgradčani so podobne napake že ve-selečih se Ormožanov izkoristili in na koncu z zmago ublažili boleč poraz. Po pisku sirene za konec tekme so na nepopisen način rokometaši in navijači Ormoža proslavili največji uspeh v zgodovini kluba, zelo športna domača publika v Slovenj Gradcu pa je stoje in z aplavzom nagradila zaslužen uspeh jeruza-lemčkov.
Uroš Krstič
Piše: Jože Mohorič
Blizu vrelišča
Na evropskih (in tudi domačih) športnih igriščih temperature dosegajo vrelišče. V rokometni Ligi prvakov je naslov v španskem dvoboju osvojila Barcelona, ki je z golom prednosti odpravila večnega tekmeca iz Madrida. Velik delež zaslug za naslov katalonske ekipe gre tudi Dejanu Periču, kije po lanskem zmagoslavju s Celjani tako že drugič zapored osvojil najprestižnejšo rokometno lovoriko. O dogajanju v slovenskem rokometu in senzacionalnem uspehu jeruzalemčkov piše Uroš Krstič, dejstvo pa je, da so ormožanci presegli same sebe in premagali odlično ekipo, sestavljeno iz samih bivših in sedanjih reprezentantov ^ovičič, Si-monovič, Ficko, Imperl, Maksič, Vučičevič, Lesjak).
Tudi nogometna tekmovanja v Evropi se nagibajo v sklepno fazo. Poznana sta že finalista evropske Lige prvakov, letos sta to angleški Liverpool in italijanski Milan. Predvsem o polfinalni tekmi PSV - Milan je bilo prelitega veliko črnila. Nizozemski trener Guus Hid-dink je po tekmi izjavil, da so njegovi občutki nekje med ponosom in razočaranjem, nogometni romantiki pa so prav tako odločno stopili na njegovo stran, saj so nizozemci z napadalno igro najprijetnejše presenečenje letošnjih evropskih pokalov.
V Italiji je Juventus v neposrednem obračunu premagal Milan in hiti novemu naslovu državnega prvaka naproti, v Nemčiji je le-tega že osvojil Bayern, v Angliji pa Chelsea, v Španiji pa je na najboljši poti Barcelona, v Belgiji pa Club Brugge, kjer zelo uspešno nastopa Nastja Ceh.
Tudi v slovenski Ligi Simobil je prvak že znan, to je drugič zapored HIT Gorica, ki bo 17. maja nastopila tudi vfinalu pokala s celjskim Publikumum. Za dvema našima trenutno najmočnejšima kluboma pa poteka troboj Domžal, Primorja in ptujske Drave za preostalo prosto mesto, ki vodi v evropske pokale. Domžale so trenutno najbližje temu, razveseljivo pa je, da se v tej druščini nahajajo Ptujčani, ki so s tem dokazali, da se lahko enakovredno kosajo z vsemi slovenskimi klubi. Pričakovati več bi bilo nerealno, športno pa je upati
àn hnnrn
Dober dan Evropa
Vinarji iz Ormoža so si v soboto v osrčju Koroške priigrali uvrstitev v pol-finale končnice in nastopanje v pokalih Evropske rokometne zveze. Serija tekem v končnici, ki odločajo o najvišjih mestih, se nadaljuje že jutri, v sredo, in v soboto. Glede na dobrodelni koncert, ki bo v Športni dvorani na Hardeku v soboto, 14. maja, bo povratna tekma med Jeruzalemom in Gorenjem odigrana najbrž v nedeljo. Celje PL (1) - Termo Šk. Loka (5) Državni prvaki po izpadu iz Lige prvakov ne najdejo ne motivacije in tudi prave forme ne. Kar nekaj težav so celjskim grofom povzročili že v četrtfinalu Koprčani, vendar ima trener Miro Požun na razpolago tako kakovostno igralsko zasedbo, da se ni treba bati za trinajsti naslov državnih prvakov. Vseeno bodo v nadaljevanju prvenstva in finalu pokala Slovenije Rutenka, Zorman, Škof & co. morali pokazati veliko več, če ne želijo doživeti kakšnega neugodnega presenečenja (predvsem v pokalu Slovenije). Gorenje (3) - Jeruzalem (7) Rokometaši Gorenja in Jeruzalema so se letos srečali že štirikrat - dvakrat v prvenstvu in dvakrat v pokalu Slovenije. Gorenje je dvakrat slavilo doma (v
prvenstvu 37:31, v pokalu 40:24), enkrat je bilo neodločeno (v Ormožu v prvenstvu 26:26) ter enkrat je slavil Ormož (v pokalu 33:32).
Kdo je favorit, je seveda jasno! To so rumeno-črni iz Velenja, ki imajo odličen kader. Že dolgo časa pa ni na spregled Vida Kavtičnika, ki je v pokalu Slovenije prav proti Ormožanom staknil poškodbo. Glavna zvezda ekipe poleg Kavtič-nika je reprezentančni vratar Dušan Podpečan ter prvi strelec lige in hrvaški reprezentant Vedran Zrnić. Vse boljši strelec in igralec slovenske lige postaja Momir Ilić (23-letnik, 200 cm visok, levi zunanji), standarden je na levem krilu kapetan Sebastjan Sovič, ki ima odlično zamenjavo v mladinskem reprezentantu Juretu Dobelšku. Na igrišče se po poškodbi vse bolj uspešno vrača starejši od bratov Dobelšek, Luka. Igralec, ki poleg Celjana Zormana, Škofjeločana Ivančiča in Ormožana Bezjaka spada med najboljše organizatorje igre v Sloveniji. Nekaj težav s poškodbo in zmeraj zelo veliko motiva ima proti Ormožanom Prlek iz Razkrižja Branko Bedekovič. Ne smemo pozabiti na vsestranskega in zmeraj za Ormožane neugodnega Aleša Sirka, "umazano delo" v obrambi opravljata brata Oštir, Marko in Benjamin. Skratka izjemna zasedba, ki ji s kar precej napa-
kami dirigira trener Ivan Vajdl.
Rokometaši Jeruzalema se še dobro spomnijo, da so jih Velenjčani po pokalnem porazu v Ormožu zmerjali z "mesarji". Take izjave Velenjčanov pa so Ormožani jasno demantirali z letošnjimi rezultati in lepo rokometno igro, ki navdušuje publiko po vsej Sloveniji.
Pri Ormožanih je pod vprašajem nastop Marka Bezjaka, ki je staknil poškodbo v Slovenj Gradcu. Ritem tekem sreda, sobota je zelo naporen in rezultata tekem bosta odvisna tudi glede pripravljenosti ekip. Za primerjavo, Velenjčani so profesionalci in trenirajo dvakrat na dan, Ormožani polprofesio-nalci(?) in poleg služb trenirajo enkrat dnevno. Da o proračunu obeh ekip niti ne govorimo. Velenjski je večji vsaj za 10-krat, kot je tudi v primerjavi z Velenjča-ni večje ormoško SRCE!! Tudi polfinale končnice se igra po pokalnem sistemu in daje možnosti Ormožanom, ki lahko še enkrat povsem šokirajo slovensko in evropsko rokometno sceno z uvrstitvijo v Ligo prvakov. To so le sanje, ki pa se hitro lahko spremenijo v resničnost. Saj veste, sanje niso prepovedane, privrženci Ormožanov pa skupaj s svojimi rokometaši lahko sanjajo vsaj do konca tega tedna.
ffcAC UařctíSí
Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone - 28. krog
Goričani na Ptuju proslavili naslov prvaka
Drava - Hit Gorica 0:0
DRAVA: Dabanovič, Toplak (od 46. Petek), Grižonič, Mi-Ijatovič, Šterbal, Zajc, Težački, Čeh, Emeršič (od 46. Korez), Gorinšek (od 74. Ljubanič), Zilič. Trener: Srečko Lušič
Pomembnost srečanja je napovedovala taktičen boj, saj so ptujski nogometaši potrebovali točke v boju za pokal UEFA, medtem ko so Goričani prišli po točko, ki bi jim (in jim tudi je) zagotovila novi naslov državnega prvaka. Domači strateg Srečko Lušič je poizkušal ponovno prelisičit Pavla Pinija z bolj zaprto varianto in iskanjem svojih priložnosti iz protinapadov.
Začetne minute so pripadle aktivnejšim gostom, vendar Valter Birsa in Miran Burgič iz polpriložnosti nista resneje ogrozila domačih vrat. V peti minuti je Matej Miljatovič iz sredine igrišča lepo podal na levo stran v prazen prostor, kjer je Seadu Ziliču zmanjkalo malo moči za zaključek lepe akcije. Nato sta obe ekipi umirili igro tako, da so domači poskušali z akcijami predvsem po levi strani, medtem ko so gostje presenetljivo poskušali prebiti obrambo kar po sredini. Najlepšo kombinacijo prvega dela je Drava izvedla v 16. minuti, ko je Marko Grižonič podal žogo na desno stran kazenskega prostora, kjer jo je Zilič lepo umiril ter jo podal do prostega Tomaža Toplaka. Ta se je takoj odločil za strel in za kakšen meter zgrešil gol. Raztrgana igra brez pravih idej se je vlekla skozi sredino prvega dela, v katerem sta si obe ekipi prizadevali ustvariti predvsem premoč na sredini igrišča. V tem delu se je nekajkrat osmešil slab in neodločen sodnik Matjaž Bohinc. Na naslednjo priložnost smo čakali kar do 39. minute,
Vratar Gorice Vasja Simčič je bil v tej akciji uspešnejši od Seada Ziliča (Drava, modri dres).
ko je Grižonič poslal odličen predložek z leve strani. Žoga se je v kazenskem prostoru odbila do Toplaka, vendar je njegov dober strel gostujoča obramba odbila v kot.
Domači trener je v drugem delu dal takoj priložnost Primožu Petku in Matjažu Kore-zu, saj je želel okrepiti igro na sredini. Zelo aktiven gostujoči napadalec Birsa se je v 48. minuti odločil za nenaden strel z 20. metrov, a je njegov močan strel zletel mimo desne vratnice. Nato se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča, v glavnem pa je bila raztrgana in neprivlačna za gledalce. V 63. minuti se je prebudil tudi Sašo Ranič, ko je dobro streljal, vendar je še boljše reagiral Mladen Daba-novič. Šest minut kasneje je Korez dodobra ogrel gledalce,
ko je sprožil pravo bombo iz prostega strela, s približno 25 metrov, vendar si je gostujoči vratar Simčič lahko oddahnil, saj je strel "švignil" tik mimo desne vratnice. Sledil je pritisk domačih nogometašev,
ki pa žal ni prinesel kakšne konkretnejše priložnosti. Ta pritisk sta presekala z dobrima streloma Birsa in Ranič, a Dabanovič je obakrat dobro posredoval. Proti koncu se je prebudila tudi domača gleda-
Foto: Črtomir Goznik
liška publika (tu moram izvzeti navijaški skupini), saj je s svojim navijanjem ponesla ptujske modre, da so ponovno napadli. V 81. minuti je Grižonič ponovno poslal lep predložek v kazenski prostor,
kjer je najvišje skočil Petek, a je njegov strel za las zletel mimo desne vratnice. Po ne-dosojenem prekršku nad Zili-čem je prišlo do najbolj vroče situacije na tekmi, saj je žoga prišla do samega Grižoniča. Ta je bil tik ob out liniji na levi strani igrišča in se je odločil za močan predložek, ki je letel direktno v desni zgornji kot Simčičevih vrat, ki je s skrajnimi silami žogo izbil v kot. Zadnjo priložnost na srečanju je imel v sodnikovem podaljšku Ranič, vendar je njegov nevaren strel ponovno ubranil zanesljiv domači vratar. Neodločen izid je po prikazani igri tudi najbolj pravičen. Goričani so bili silno veseli točke, ki jim je že zagotovila naslov državnega prvaka, medtem ko morajo biti zadovoljni s točko tudi domači nogometaši, ki jim še zmeraj daje upanje na Evropo.
Izjava:
Srečko Lušič (trener Drave): »Tekma je bila zelo trda in negotova. Igralo se je predvsem na sredini igrišča, kjer se je bila težka bitka. Poizkušali smo in smo si želeli zmagati, vendar je treba priznati, da je Gorica trenutno prva in da je odlična ekipa. Igralci so dali vse od sebe in menim, da je rezultat 0:0 najbolj realen.«
David Breznik
Nogomet • 2. SNL
■A
liga «V
Simobil
Q Vodafone™
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 28. KROGA: Drava - HIT Gorica 0:0, KD
Olimpija - Primorje	2:3 (1:2), Domžale -			- CMC	Publikum 1:0	
(0:0)						
1. HIT GORICA	28	17	8	3	46:21	59
2. CMC PUBLIKUM	28	14	4	10	44:24	46
3. DOMŽALE	28	12	8	8	41:33	44
4. PRIMORJE	28	11	8	9	33:27	41
5. DRAVA	28	11	8	9	34:31	41
6. KD OLIMPIJA	28	10	6	12	32:44	36
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 28. KROGA: Zagorje - Maribor Pivovarna La-
ško 0:2 (0:0), Bela krajina -		Mura 1:1 (0:1),		Koper	- Ljubljana	
1:1 (1:0)						
1. MARIBOR PIVO. LAŠKO	28	14	5	9	44:31	47
2. MURA	28	9	10	9	37:33	37
3. LJUBLJANA	28	8	10	10	33:41	34
4. BELA KRAJINA	28	8	8	12	28:43	32
5. KOPER	28	7	8	13	29:37	29
6. ZAGORJE	28	2	7	19	16:52	13
Ibrahimovič (spet) usoden za Aluminij
2. SNL
REZULTATI 28. KROGA:
Rudar Velenje - Aluminij 4:0 (0:0), Koroška Dravograd -Svoboda 1:1 (0:1), Supernova Triglav - Dravinja 1:1 (0:1), Izola Argeta - Livar 0:1 (0:0), Factor - Krško 3:0 (0:0), Šmartno - Nafta 0:2 (0:1)
1.	NAFTA 27 18 6 3 57:21 60
2.	RUDAR (V) 28 19 2 7 66:35 59
3.	SVOBODA 28 17 5 6 48:28 56
4.	DRAVINJA 28 17 3 8 39:26 54
5.	DRAVOGRAD 28 14 6 8 50:38 48
6.	LIVAR 27 13 2 12 40:31 41
7.	TRIGLAV 28 10 9 9 43:34 39
28 11	4	13	50:44	37
9.	KRŠKO 28 9	3	16	41:55	30
10.	FACTOR 28 9	2	17	4:53	19
11.	IZOLA ARGETA 28 4	5	19	21:60 17
12.	ŠMARTNO -3 28 2	1	25	22:90 4
Rudar Velenje - Aluminij 4:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Ibrahimovič (60), 2:0 Ibrahimovič (72), 3:0 Ibrahimovič (82), 4:0 Sprečakovič (87)
ALUMINIJ: Strelec, Saga-din, Topolovec, Rumež, Pe-kez, Dončec, Čeh, Rozman (od 70. Kelenc), Repina (od
75. Šimenko (75), Ragolič (od 75. Kokot), Fridauer. Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši Aluminija so tokrat na gostovanju v Velenju, pri domačem Rudarju, sicer ekipi, ki se bori za pr-voligaško vstopnico, doživeli enega najvišjih porazov v zadnjem obdobju igranja v 2. SNL. Za njih je bil usoden napadalec Ibrahimovič, ampak ne tisti iz Juventusa, ampak iz Velenja, ki je žogo trikrat zapored poslal za hrbet vratarja Strelca.
Sicer pa je bila v prvem pol-
času igra dokaj enakovredna in nič ni kazalo na visok poraz. Najlepši priložnosti za goste iz Kidričevega sta imela Repina v 26. in Fridauer v 34. minuti, vendar se rezultat ni spremenil.
Nogometaši domače ekipe so v drugem polčasu pospešili tempo igre, potisnili nogometaše Aluminija na njihovo polovico in vedno bolj stiskali obroč okoli njihovega kazenskega prostora. V 60. minuti so »knapi« povedli in takrat je bilo tudi konec odpora gostov, ki so sicer imeli nekaj priložnosti (dve Kokot in eno Fridauer), vendar je bilo ob dodatnih treh zadetkih sanj o morebitni točki kaj hitro konec. Aluminij je tokrat nastopil brez Goloba, Ozima in Emeršiča, kar se je vsekakor poznalo v igri, vendar pa to naj ne bi bilo opravičilo.
Danilo Klajnšek
Velenjčani so bili tudi tokrat premočni za Kidričane.
Foto: Črtomir Goznik
I	AL d.0.0.
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR6AS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Kolesarstvo • Kolesarji KK Perutnina Ptuj na dirki v Avstriji
«
»Vedo, da smo dobri
Kolesarji imajo po natrpanem urniku v prvem delu sezone kratko pavzo, konec maja jih čakajo že nove dirke, višek sezone se obeta v juniju, ko bodo nastopali na dirki Po Sloveniji, dirki Po Avstriji ter na državnem prvenstvu.
MItja Mahorič in Boštjan Mervar (KK PP) pred startom
Profesionalni kolesarji ekipe Perutnina Ptuj so od ponedeljka do četrtka nastopali na dirki Uniqa Classic kategorije 2.1 UCI v Avstriji. Dosegli so nekaj dobrih uvrstitev, čeprav v sam vrh niso posegli: Borut Božič je bil 7. v sprintu 1. etape, dve deseti mesti je osvojil Matej Stare, Mitja Mahorič pa je bil vse štiri etape med najboljšo šestnajsterico, na koncu je osvojil 11. mesto v skupnem seštevku.
Na 8-kilometrskem prologu 1. dan v St. Poltnu je bil najhitrejši Čeh Ondreij So-isenka, ki vozi za ekipo Acqua & Sapone - Adria Mobil, med tekmovalci pa so o končnih razvrstitvah odločale tudi stotinke. Med Ptujčani sta bila najboljša Mahorič in Stare, ki sta se z zaostankom slabe pol minute uvrstila na 15. in 17. mesto.
Prvi dan je bila na sporedu najdaljša 189 km dolga etapa, v kateri je o skupnem zmagovalcu odločal sprint glavnine. Le z nekaj milimetri prednosti pred Avstrijcem Werner-jem Riebenbauerjem je zmagal Brazilec Murilo Fischer, ki je dosegel prvo zmago za svojo državo na katerikoli dirki v Avstriji. Zelo dober je
Prejeli smo
Igrišče z umetno travo, velika pridobitev za naše
mesto?
Pa začnimo, kar pri zadnjem stavku g. Vladimirja Sitarja, prof. predsednika športne zveze mestne občine Ptuj. Tovrstne priložnosti nikar ne zamudimo! Cenim visoke športne dosežke g. Vladimirja Sitarja in vseh ostalih ptujskih športnikov, ki so v tako slabih delovnih pogojih in razmerah dosegli tako odmevne športne rezultate in predstavljali svetovni javnosti ne samo Slovenijo, temveč tudi samo mesto Ptuj. Pa vendar. Prehitro smo oz. ste pozabili v mestni občini Ptuj hude polemike pred začetkom letošnjega šolskega leta, ko smo oz. so bili nekateri starši prvošolčkov ogorčeni, če že ne izigrani s strani
črto, Nizozemec de Groot (Rabobank) pa je z istim časom celo uspel prehiteti Fisc-herja v skupnem seštevku in je tako postal skupni zmagovalec dirke. Od Ptujčanov sta se najbolje uvrstila Stare in Mahorič, ki sta osvojila 10. ter 17. mesto, Mahorič pa je ta dan izgubil eno mesto v skupnem seštevku in končal dirko na skupnem 11. mestu. Sam z rezultatom ni bil najbolj zadovoljen: »Vem, da sem bil sposoben doseči več, vendar ni bilo vse odvisno le od
mene in naše ekipe. Potrebno je imeti tudi kanček športne sreče, precej je odvisno tudi od samega poteka dirke, da lahko dosežeš vrhunski rezultat. Konkurenco na dirki dobro poznamo že od prej, zato smo približno vedeli, kdo je favorit. Na žalost oni poznajo tudi nas, vedo, da smo dobri in pazijo na nas, naše poteze ter nam ne dajo dosti manevrskega prostora glede na to, da smo nižji rang od njih, rang Continental.«
Uroš Gramc
bil Borut Božič, ki je osvojil 7. mesto, le tri mesta za njim pa se je v sprintu uvrstil Matej Stare.
Druga etapa je bila s 168 km in 2500 metri višinske razlike najtežja. Etapa je bila zadnja izmed tistih, ki bi lahko prinesla razlike med tekmovalci v skupnem seštevku, zato je bil tudi boj med najboljšimi neizprosen. Po mnogih napadih se je iz glavnine 45 km pred ciljem odlepila peterica, v kateri je bil tudi Mahorič, si nabrala več kot pol minute prednosti, žal je bila ujeta le 3 km pred ciljem. V sprintu je bil ponovno najboljši Brazilec Fischer (Naturino - Sa-pore di mare), ki je zmagal drugo etapo zapored, hkrati je oblekel še rumeno majico. V vodilni skupini je od Ptuj-čanov v cilj pripeljal Mahorič, ki je osvojil 12. mesto.
Zadnjo 157 km dolgo etapo od Gersten do Linza je v sprintu peterice, ki je pobegnila na zadnji gorski cilj 20 km pred ciljem, zmagal finski državni prvak Kjell Carl-strom (Liquigas - Bianchi). Kljub temu da si skupina ni prikolesaril velike prednosti, so zaradi složnosti le uspeli kot vodilni prevoziti ciljno
mestne občine Ptuj. Kar nekaj jih namreč tik predpričet-kom šolskega leta ni vedelo, v kateri šoli bo njihov otrok nabiral znanje. Nekateri smo se odločili prav za osnovno šolo Mladika, ker smo v njej videli prednosti pred drugimi osnovnimi šolami ravno v njenih zelenih površinah. Smo družina, v kateri imamo 7 in 4 leta stara otroka. Geografsko oddaljeni od osnovne šole Ljudski vrt le nekaj sto metrov prometno varne ceste. Odločili smo se za vpis otroka v osnovno šolo Mladika, čeprav kot zaposlena mati zjutraj v gneči pločevine porabim dobrih 40 minut, da iz enega konca mesta pripeljem enega otroka v vrtec na Potrčevi cesti in skozi podvoz drugega v šolo. Sedaj po manj kot leto dni pa kot vse kaže naša odločitev le ni bila najboljša za otroka, zaradi UMETNE TRAVE! Najbrž je res že veliko let od tega, ko
Uniqa Classic Avstrija, 2.1 UCI, 2.-5. 5.
Prolog - 2. maj: St Polten-St Polten, 8 km
1.	OndreijSosenka (Cze), Acqua &Sapone-AdriaMobil 10.07.01
2.	Thomas Liese (Ger), AkudArnolds Sicherheit +0.09
3.	Andriy Grivko (Ukr), Domina Vacanze +0.10
15.	Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj +0.25
17.	Matej Stare (Slo), Perutnina Ptuj +0.26
1. etapa - 3. maj: St. Polten-Traismauer, 185 km
1.	Murilo Fischer (Bra), Naturino-Sapore diMare 4.46.20
2.	Werner Riebenbauer (Aut), Team Apo Sport Linz
3.	Enrico Gasparotto (Ita), Liquigas-Bianchi 7. Borut Božič (Slo), Perutnina Ptuj
10. Matej Stare (Slo), Perutnina Ptuj
16.	Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj, vsi isti čas
2. etapa - 4. maj: Traismauer-Gresten, 168 km
1.	Murilo Fischer (Bra), Naturino-Sapore di Mare 4.17.18
2.	Enrico Gasparotto (Ita), Liquigas-Bianchi
3.	Andreas Dietziker (Swi), Ed' System-Zvvz
12.	Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj
13.	Uroš Šilar (Slo), Sava, vsi isti čas
18.	ValterBonča (Slo), Sava +0.05
3. etapa - 5. maj: Gresten-Linz, 157 km
1.	Kjell Carlstrom (Fin), Liquigas-Bianchi 3.48.44
2.	Dainius Kairelis (Ltu), Amore & Vita-Beretta-Polska
3.	Maurizio Carta (Ita), Miche
10.	Matej Stare (Slo), Perutnina Ptuj +0.14
17.	Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj
19.	Valter Bonča (Slo), Sava
Skupni seštevek:
1.	Bram De Groot (Ned), Rabobank 13.02.35
2.	Murilo Fischer (Bra), Naturino-Sapore di Mare +0.00
3.	Enrico Gasparotto (Ita), Liquigas-Bianchi +0.03
11.	Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj +0.33
20.	Valter Bonča (Slo), Sava +0.51
34. MatejMugerli (Slo), Liquigas-Bianchi +2.08
38. Hrvoje Miholjevič (Cro), Perutnina Ptuj +4.35
41. Matej Stare (Slo), Perutnina Ptuj +5.50
43. Jure Golcer (Slo), Acqua & Sapone-Adria Mobil +6.16
nam je g. Tomaž Domicelj zapel plastične so že solate sedaj je na vrsti trava. Kolikor mi je znano, otroci te osnovne šole ne bi izgubili le del zelenice, zraven igrišča pred šolo iz naravne trave tudi betonsko rokometno igrišče, poligon za vadbo varne vožnje s kolesom, park ob Dravi - proti Ranci - tako imenovan leseni park. Prosim, naj mi nekdo odgovori, kaj sploh še ostane. Mestni park, o katerem pa v tem prispevku ne želim izgubljati besed. Ali bi Vi, g. Vladimir Sitar, vozili svoje otroke v šolo, pred katero bi stal 4 m visok "berlinski zid"? Vprašujem se, ali bi Vi dovolili, da nekdo vloži svoj denar na Vašem dvorišču z namenom, da ga pregradi z visokim betonskim zidom in umetno travo? Samo zato, ker bi to bilo v dobro Vam in Vašim sosedom. Spoštujem in podpiram šport, njegov razvoj in potrebo, vendar ne za tako visoko ceno svojih otrok in otrok meni podobnih. Objekti da, vendar na drugi lokaciji.
Vaš predlog, da se zapre cesta do šole in uredi travnate površine, pa postavlja vprašanje, kako pripeljati otroke do šole in kje parkirati? Žal smo nekateri od delovnih mest oddaljeni tudi 20 km in več. V času nogometnih tekem sredi tedna pa tako že sedaj ne najdemo prostega parkirnega prostora v bližini šole, ko so zaparkira-ne tudi šolske zelenice.
Za konec pa še to, koliko otrokpričakuje mestna občina Ptuj v prvih razredih osnovne šole Mladika v šolskem letu 2005/2006? Ali naj po slabem letu šolanja svojega otroka razmišljam o slabi odločitvi glede izbire šole? Ali pa naj po zaključenem prvem letu šolanja, ko se moj otrok odlično razume in sprejema sošolce, učitelje in okolje, iščem novo rešitev zanj v drugi mestni osnovni šoli, saj že čez dve leti in pol vpisujem v osnovno šolo drugega otroka? V zidove in umetno travo? Ne hvala!
Daniela Bela, Osojnikova cesta
Športne novičke
Tenis / Ptujčani uspešni v Ljubljani
Igralci v 2. članski ligi so v nedeljo z dvoboji drugega kroga (1. krog je bil prestavljen zaradi državnega prvenstva) pričeli tekmovanje. V tem rangu tekmovanja nastopajo tudi igralci TK Ptuj Nes, ki so v 2. krogu gostovali v Ljubljani pri TK Svoboda. Ptujčani so izmed sedmih dvobojev izgubili le enega in tako zabeležili prvo zmago v prvenstvu.
TK Svoboda - TK Nes Ptuj 1:6
Posamezni rezultati: Gabrovec - Grbič 6:2, 6:3, Sredojevič - Hazdovac 2:6, 1:6, Gavrilov - Pintarič 2:6, 0:6, Kalin - Gobec 2:6, 0:6, Rojnik - Djurdjevič 4:6, 3:6, Grabovac/Kalin - Grbič/Hazdovac 6:1, 2:6, 3:6, Počivašek/Rojnik - Rus/ Djurdjevič 2:6, 2:6.
Prvenstvo se bo nadaljevalo že ta teden, in sicer se bodo ptujski igralci v 3. in 4. krogu 2. lige s svojimi nasprotniki dvakrat pomerili na domačih igriščih v Termah Ptuj. V sredo ob 13. uri bodo prekrižali loparje z igralci Olimpije, v soboto pa se bodo ob 9.15 pomerili v derbiju kroga z igralci kranjskega Triglava.
DP do 18 let v Mariboru
Na teniških igriščih Branika v Mariboru so se od 4.-7. maja pomerili igralci do 18. leta starosti za naslove državnega prvaka. V glavnem turnirju so nastopili tudi štirje igralci TK Ptuj Nes. Miha Rosič, Karlo Pintarič in Blaž Rola so se na glavni turnir uvrstili preko uspešno opravljenih kvalifikacij, Toni Hazdovac pa je bil vanj uvrščen neposredno.
Vsi trije kvalifikanti so obstali v 1. kolu, in sicer je Miha Rosič izgubil z Iztokom Kukcem (TK Triglav Kranj) 4:6, 0:6, Blaž Rola s prvim nosilcem Gregom Teražem 5:7, 1:6, Karlo Pintarič pa je moral priznati premoč Klemna Kovačiča iz TK Benč. Uspešnejši je bil Toni Hazdovac, ki je v 1. krogu premagal 6. nosilca Gregorja Repino s 6:4, 6:2, v 2. krogu pa nato še Mika Urbanijo s 6:1, 6:2. V četrtfinalu je tudi Toni moral priznati premoč Kranjčana Iztoka Kukca, rezultat je bil 4:6, 1:6. Naslov državnega prvaka je osvojil Mariborčan Martin Rmuš.
Jože Mohorič
Judo / DP za mlajše člane/članice
Foto: Sebi Kolednik
JK Drava - mlajši člani in članica
Slovenj Gradec, 7. maj 2005. Na Državnem prvenstvu za mlajše člane in članice smo videli odlične boje slovenskih tekmovalcev. Pri mlajših članih je dva naslova državnih prvakov osvojil JK Ivo Reya Celje, pri mlajših članicah je bil najbolj uspešen JK Sankaku z dvema naslovoma.
Uspešen je bil JK Drava iz Ptuja, saj so tekmovalci osvojili dve medalji, in sicer sta najboljšo uvrstitev, 3. mesto, osvojila Jože Šimenko v kategoriji do 100 kilogramov ter Rok Tajhman v kategoriji do 73 kilogramov. Jože je bil v uvodnem dvoboju poražen z zmagovalcem kategorije Primožem Ferjanom iz JK Impol, v dvoboju za medaljo je premagal Kunčiča iz JK Olimpija. Rok pa je bil boljši od Dvoršaka iz JK Železničar, nato je izgubil s kasnejšim finalistom Jako Slugo iz JK Olimpija. V repasažu je z rezultatom 10:0 najprej ugnal Zalaznika iz JK Sankaku ter Četiča iz JK Olimpija ter tako osvojil 3. mesto. Zmagovalec te kategorije je bil udeleženec olimpijskih iger v Atlanti Sašo Jereb.
Peta mesta so dosegli v kategoriji do 81 kilogramov Ervin Vinko, v kategoriji do 90 kg Jure Šegula ter Marjetka Hvalec do 57 kg pri mlajših članicah. Brez uvrstitve je tokrat ostal Matjaž Mršnik v kategoriji do 66 kg.
Pri JK Impol iz Slovenske Bistrice je Primož Ferjan potrdil vlogo favorita in osvojil prvo mesto do 100 kg. Andraž Mlaker je bil tretji do 81 kg.
Sebi Kolednik
Rokomet / 1. B SRL
REZULTATI 21. KROGA: Gorišnica - Mitol Sežana 38:35, Dol TKI Hrastnik - Velika Nedelja 46:41, Slovan - Dobova 31:26, Sevnica - MIP Gorica Leasing 33:30, Pekarna Grosuplje - Ribnica 26:32
VRSTNI RED: 1. Ribnica 34, 2. Slovan 32, 3. Gorišnica 26, 4. Dol Tki Hrastnik 22, 5. Velika Nedelja 18, 6. Pekarna Grosuplje 18, 7. Dobova 15, 8. Sevnica 14, 9. Mitol Sežana 12, 10. Mip Gorica Leasing 12, 11. Cerklje 7.
Gorišnica - Mitol Sežana 38:35 (16:14)
GORIŠNICA: Valenko, Štrbal, Fištravec, Sok, Žuran 1, I. Ivančič 5, Buzeti 1, Lozinšek 1, D. Ivančič 11 (4), Sapač 3, Firbas 2, Hrnjadovič 5 (3), Vincek 1, Pisar 8, trener I. Hrupič.
Okrog 100 gledalcev je v večnamenski dvorani v Gorišnici, videlo težko izbojevano zmago. Že od vsega začetka si domačini niso mogli ustvariti prepričljive prednosti. Z zadetkom ali dvema prednosti in po nekajkratnem izenačenju so še žilavi gostje odlično zoperstavljali domačinom. Še sreča, da sta bila v tem delu razpoložena oba domača vratarja Valenko in Šterbal, ki sta z 12 obrambami preprečevala zadetke prodornih gostov.
Tudi v nadaljevanju se je igra ponavljala, domačini nikakor niso znali ustvariti svojega ritma igre, premala je bila zbranost v obrambi, da bi preprečevali Pajerja in Počervino pri doseganju zadetkov. Še sreča, da je pri domačinih dosegal zadetke razpoloženi D. Ivančič in razigrani krožni napadalec Pisar. Do odločitve je prišlo v predzadnji minuti, ko je D. Ivančič z dvema zaporednima zadetkoma postavil končni izid srečanja in domačini so zasluženo slavili zmago. Sodnika Okleščen iz Škofje Loke in Svoljšak iz Novega mesta sta dobro sodila, domačini so 14 minut igrali z igralcem manj, realizirali pa vseh 7 dosojenih sedemme-trovk.
anc
Odbojka / Mini liga za obstanek
V sredo prihaja na Ptuj ekipa iz Braslovč, ki v mini-ligi še ni okusila slasti zmage, domačinke pa se s to tekmo do naslednje sezone poslavljajo od domače publike. Z zmago bi naredile velik korak do obstanka v 2. ligi, čeprav le-ta po prikazanem ne bi smel biti vprašljiv.
ug
Foto: UG
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štaj. liga, 1. in 2. liga MNZ Ptuj
Stojnčani pospravili še Ormož
3. SNL - VZHOD
REZULTATI: Stojnci - Ho-lermuos Ormož 3:1, Šmarje pri Jelšah - Zavrč 0:2, Železničar - Kovinar Štore 3:0, Šoštanj - Črenšovci 3:3, Paloma - Bistrica 2:0, Pohorje - Ver-žej 0:0, Tišina - Križevci 2:1
1.	ZAVRČ 21 13 5 3 59:16 44
2.	PALOMA 21 13 4 4 42:25 43
3.	POHORJE 21 11 8 2 30:17 41
4.	STOJNCI 21 11 4 6 50:32 37
5.	VERŽEJ 21 10 6 5 46:20 36
6.	TIŠINA 21 9 4 8 34:31 31
7.	ČRENŠOVCI 22 8 5 9 34:42 29
8.	HOL. ORMOŽ 21 7 7 7 36:33 28
9.	KOVINAR ŠTORE 21 6 8 7 26:35 26
10.	KRIŽEVCI 21 7 4 10 34:38 25
11.	ŽELEZNIČAR 22 6 5 11 26:38 23
12.	ŠMARJE 21 5 6 10 25:35	21
13.	ŠOŠTANJ 21 4 2 15 25:60 14
14.	BISTRICA 21 2 4 15 26:71 10 Nogometaši Stojncev	so
v 21. krogu 3. SNL - vzhod ponovno zmagali, tokrat na svojem igrišču. Zanimivo je to, da so premagali še drugi klub iz MNZ Ptuj, ki v spomladanskem delu prvenstva dobro igra. Kanarčki izpod Borla so vse rešili v dobrih petnajstih minutah pred odhodom na odmor, ko so dosegli tri zadetke. Ormožani so uspeli popraviti umetniški vtis, in sicer šest minut pred koncem srečanja, ter dosegli častni zadetek.
Pomembno zmago so v Šmarjah dosegli nogometaši Zavrča, ki so tako zadržali vodečo pozicijo. Sedaj jim s točko zaostanka »diha za ovratnik« Paloma iz Sladkega Vrha, ki je v zadnjih dvajsetih minutah zlomila odpor odpisane Bistrice. Završki nogometaši imajo tako zdaj dva zasledovalca, res pa, da je drugi nekoliko presenetljivo remiziral na svojem igrišču in tako sedaj nogometaši Pohorja zaostajajo za tri točke, na četrtem mestu pa so že Stojnčani. Zadnjih pet krogov bo še zelo zanimivih in razburljivih. Vse to pa daje dodatno draž tekmovanju in na tribune privablja več gledalcev.
ŠMARJE PRI JELŠAH - ZAVRČ 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Golob (58. z 11 m), 0:2 Krepek (70)
ZAVRČ: Dukarič, Frangež, Meznarič (od 85. Kokot), Lenart, Gabrovec, Sluga, Krepek (od 70. Ljubanič), Poš-trak, Golob, Zdelar, Obran (od 89. Fridl). Trener: Milivoj Jamnik.
STOJNCI - HOLERMUOS ORMOŽ 3:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Gaiser (28), 2:0 Letonja (31), 3:0 Letonja (43), 3:1 Kolarič (84)
STOJNCI: Trop, Milošič (od 63. Rižnar), Novak, Jan-žekovič, Vilčnik, Bezjak, Leto-nja, Lesjak (od 78. Petkovič), Habjanič (od 63. Petrovič), Žnidarič, Gaiser. Trener: Miran Klajderič.
HOLERMUOS ORMOŽ: Grabrovec, Emeršič, Jurčec, Jelenski, Zidarič, Smolkovič, Tobijas (od 65. Govedič), Je-rebič (od 81. Kolarič), Jambri-ško (od 56. Goričan), Fijavž, Prapotnik. Trener: Drago Po-savec.
Foto: Matija Brodnjak
Nogometaši Hajdine (na sliki) so v Gorišnici osvojili le točko potem, ko so že vodili 2:0.
PALOMA - BISTRICA 2:0
(0:0)
STRELCA: 1:0 Topolnjak (71), 2:0 Viher (83)
BISTRICA: Danilovič, Koren, Veranič, Broz, Frelih, Horvat (od 46. Poljanec), Jelenko, Mlinar, Tkavc (od 62. Rampre), Plevnik (od 70. Stegne), Primožič. Trener: Momčilo Mitič.
Danilo Klajnšek
ŠTAJERSKA LIGA
REZULTATI 21. KROGA:
Mons Claudius - Zreče 1:0, Oplotnica - Šentilj Jarenina 4:4, Središče - Tehnotim Pesnica 1:0, Gerečja vas Unuk-šped - Malečnik 2:2, Boč - AJM Kungota 0:1, Kovinar Ferina - MU Šentjur 1:0, Rogaška Crystal - Brunšvik 1:1
1.	MALEČNIK 21 14 5 2 73:30 47
2.	ZREČE 21 13 3 5 53:23 42
3.	MONS CLAUD. 21 11 4 6 38:30 37
4.	OPLOTNICA - 4 21 12 2 7 38:28 34
5.	MU ŠENTJUR 21 9 6 6 38:29 33
6.	GEREČJA VAS 21 9 4 8 45:43 31
7.	ŠENTILJ JAREN. 21 10 1 10 47:61 31
8.	BRUNŠVIK 21 9 3 9 46:45 30
9.	AJM KUNGOTA 21 8 2 11 44:45 26
10.	KOV. FERINA 21 7 5 9 35:37 26
11.	SREDIŠČE 21 6 4 11 29:59 22
12.	TEH. PESNICA 21 5 5 11 29:40 20
13.	ROGAŠKA C. 21 5 3 13 26:46 18
14.	BOČ 21 2 7 12 30:55 13
V 21. krogu Štajerske lige se ni dogodilo nič presenetljivega. Če upoštevamo dejstvo, da v zadnjih krogih vodeči Malečnik ne igra tako prepričljivo, potem remi v Gerečji vasi ni nobeno presenečenje. Domače je od zmage ločilo samo slabih pet minut. Sicer pa so vijoličasti iz Gerečje vasi trdno v »sedlu« in nimajo nobenih skrbi glede obstanka in lahko mirno odigrajo preostanek tekmovanja.
Zelo pomembno zmago v borbi za obstanek pa so izbojevali nogometaši iz Središča ob Dravi, ki so v direktnem dvoboju z zadetkom Kolenca v 13. minuti premagali Pesni-čane in zamenjali mesta na prvenstveni razpredelnici. Bo pa še potrebno osvajati točke, saj Središčani s tem niso rešili vojne, dobili so samo eno bitko. S tem pa so si ustvarili dober izhodiščni položaj pred zadnjimi petimi krogi. Povsem nasprotno pa je v Poljčanah, kjer so nogometaši Boča s porazom proti Kun-goti dokončno potonili. So ekipa, ki ima največ remijev v ligi (sedem). Ve pa se, da neodločeni izidi prinašajo samo eno točko, zmaga pa tri. Očit-
no so se ušteli pri sestavljanju igralskega kadra. Težko je pričakovati od nogometašev, ki že v 1. ligi MNZ Ptuj niso igrali pomembnejše vloge, da bi lahko uspeli v višjem rangu tekmovanja, pa naj se govori, da kakovost ni na nivoju. Pokazalo se je ravno obratno. Bolj organizirani klubi so v zgornjem delu prvenstvene razpredelnice, ostali pa _
GEREČJA VAS UNUKŠPED
-	MALEČNIK 2:2 (0:0)
STRELCI: 0:1 Breznik (47), 1:1 G. Krajnc (48), 2:1 Hertiš (76), 2:2 Kološa (85)
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Lampreht, Sagadin, Slaček, Ciglar, Kaisesberger, B. Krajnc, Vrbanec, Petek, Jurišič, G. Krajnc (od 74. De-bevec), Hertiš. Trener: Ivan Ornik.
BOČ - AJM KUNGOTA 0:1
(0:1)
STRELEC: 0:1 Simonič (32) BOČ: Košir, Curk, Sama-stur, Trunkl, Brodnjak, Veho-var, Kodba, Skale, Habjan (od 46. Dolšak), Strmšek (od 86. Mlaker), Volavšek. Trener: Bojan Brodnjak.
SREDIŠČE - TEHNOTIM PESNICA 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Kolenc (13) SREDIŠČE: Polak, Žerjav, Jelovica, Marčec, Balažič, Klajnčar (od 60. Veldin), Ko-larič (od 64. Krajnčec), Mi-ljevič (od 90. Masten), Rajh, Zadravec, Kolenc. Trener: Miran Rakovec.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 18. KROGA:
Gorišnica - Hajdina 2:2, Slovenja vas - Bukovci 2:2, Mark 69 Rogoznica - Dornava 2:1, Videm - Podlehnik 7:0, Pod-vinci - Skorba 2:0, Cirkulane
-	Markovci 0:4
1.	DORNAVA	18	11	4	3	40:15	37
2.	PODVINCI	18	10	4	4	43:31	34
3.	VIDEM	18	9	2	7	50:32	29
4.	BUKOVCI	18	7	6	5	40:35	27
5.	ROGOZNICA	18	7	5	6	38:37	26
6.	HAJDINA	18	7	5	6	29:30	26
7.	GORIŠNICA	18	7	4	7	28:32	25
8.	SKORBA	18	6	4	8	37:38	22
9.	CIRKULANE	18	5	5	8	32:44	20
10.	SLOVENJA VAS	18	3 10	5	28:33	19
11.	PODLEHNIK	18	4	5	9	27:45	17
12.	MARKOVCI	18	4	2	12	19:39	14
SLOVENJA VAS - BUKOVCI 2:2 (1:2)
STRELCI: 1:0 Nenad (19), 1:1 Rakuša (21), 1:2 Zemlja-rič (42), 2:2 Mlakar (84)
PODVINCI - SKORBA 2:0
(2:0)
STRELCA: 1:0 Kuserbanj
(9),	2:0 Petrovič (36)
CIRKULANE - MARKOVCI 0:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Janžekovič
(10),	0:2 Korošec (39. z 11 m), 0:3 Štrafela (56), 0:4 Jan-žekovič (73)
VIDEM - PODLEHNIK 7:0
(4:0)
STRELCI: 1:0 Pečnik (9), 2:0 Bedrač (20), 3:0 Pečnik (22), 4:0 Ciglar (33), 5:0 Topolovec (48), 6:0 Bedrač (62), 7:0 Bedrač (68)
MARK 69 ROGOZNICA - Dornava 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Trunk (18. z 11 m), 1:1 Kurbus (74), 2:1 Dokl (78)
GORIŠNICA - HAJDINA 2:2
(0:2)
STRELCI: 0:1 Ficko (9), 0:2 Pihler (10), 1:2 Purgaj (55), 2:2 Bezjak (71)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 14. KROGA:
Pragersko - Lovrenc 3:3, Zgornja Polskava - Spodnja Polskava 4:2, Hajdoše - Apače 2:0, Grajena - Leskovec 0:2
1.	APAČE 12 8 2 2 37:14 26
2.	PRAGERSKO 12 7 2 3 30:18 23
3.	LOVRENC 13 7 2 4 36:27 23
4.	ZG. POLSKAVA 13 6 4 3 25:20 22
5.	HAJDOŠE -1 13 7 1 5 32:25 21
6.	SP. POLSKAVA 12 6 1 5 35:26 19
7.	GRAJENA 12 3 3 6 13:32 12
8.	LESKOVEC 13 2 2 9 14:43 8
9.	TRŽEC 12 1 1 10 19:36 4
PRAGERSKO - LOVRENC 3:3
(0:1)
STRELCI: 0:1 Zafošnik (42), 1:1 Kmetec (56), 1:2 Bene (65), 2:2 Kmetec (67), 2:3 Bene (77), 3:3 Čelan (85)
HAJDOŠE - APAČE 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Petrovič (49), 2:0 Vogrinec (77)
GRAJENA - LESKOVEC 0:2
(0:0)
STRELEC: 0:1 Petrovič (52), 0:2 Petrovič (88)
ZG. POLSKAVA - SP. POLSKAVA 4:2 (4:0)
STRELCI: 1:0 Klajderič (10), 2:0 Klajderič (13), 3:0 Vuk (14), 4:0 Pečovnik (35), 4:1 Krajnčič (50), 4:2 Pučnik (53. z 11 m)
Danilo Klajnšek
Plavanje
1. plavalni miting Pokal Term Ptuj 2005
V soboto in nedeljo bo v Termah Ptuj po 24 letih ponovno plavalni miting, ki ga organizirata Plavalni klub Terme Ptuj in Terme Ptuj.
To bo zagotovo pravi plavalni praznik na Ptuju in možnost, da spoznate ta čudovit šport tudi v živo. Pred mitingom smo se pogovorili s Franjem Rozmanom, predsednikom plavalnega kluba Terme Ptuj.
Od kot ideja za ponovno organizacijo plavalnega mitinga na Ptuju?
Z upravo podjetja Terme Ptuj smo se pričeli pogovarjati lansko leto o razvoju plavanja v Ptuju. Skupna želja je bila, da nadgradimo naše delo in da ponudimo plavalnim prijateljem tekmovanje, ki bo na visoki tekmovalni in organizacijski ravni.
Kdaj se začne tekmovanje in kako dolgo bo predvidoma trajalo?
Pričeli bomo v soboto, 14. maja, ob 10.30 in zaključili v nedeljo ob 13.00.
Koliko tekmovalcev pričakujete in od kod?
Trenutno je prijavljenih približno 250 plavalcev iz Slovenije in Hrvaške. Čas za prijavo se še ni iztekel, tako da jih na tekmovanju pričakujemo skupaj z našimi vsaj 340.
šolskih otrok.
Kakšne rezultate pričakujete?
Verjamem, da bomo izkoristili prednost domačega bazena. Rezultati na treningih napovedujejo občutno izboljšanje osebnih rekordov. Upam, da bomo imeli zmagovalca v vsaj eni disciplini.
Kako dolgo ste se organizacijsko pripravljali na miting?
Od septembra lani.
Koliko ljudi bo pomagalo na mitingu?
Najmanj 50, saj bo samo sodniški zbor štel 24 sodnikov. Trije bodo skrbeli za timing, dva administratorja za rezultate in pripravo diplom, osem nosačev košar za preoblačenje tekmovalcev, zdravniška skupina, ljudje zadolženi za protokol ^
Ali lahko pričakujemo, da bo miting postal tradicionalen?
Seveda. Zaradi tega smo se že na začetku odločili, da bomo v izvedbo tekmovanja vložili veliko sredstev.
Terme Ptuj vam pomagajo pri organizaciji. Na kakšne načine?
V	katerih starostnih kategorijah bodo potekala tekmovanja?
Imamo 4 starostne kategorije. Kategorija D je brez spodnje omejitve, tako da lahko tekmujejo tudi mlajši. Kategorija A je brez zgornje starostne meje.
V	katerih plavalnih disciplinah se bodo pomerili mladi tekmovalci?
Najzanimivejše bodo 50 m discipline v vseh 4 tehnikah in štafete 4 x 50 m prosto in 4 x 50 m mešano. Na sporedu so tudi 100-, 200- in 400-metrske discipline. Poskusno smo pripravili tekmovanje tudi v disciplini 800 m za ženske in 1500 m za moške. V slednji sta na tekmovanjih v Ptuju pred več kot dvema desetletjema tekmovala tudi brata Borut in Darjan Petrič.
Koliko tekmovalcev bo zastopalo domači klub?
Naš klub bo v rednem delu tekmovanja zastopalo vsaj 40 plavalcev. Ker pa imamo veliko plavalcev starih od 4 do 6 let, smo za njih pripravili posebno disciplino. Nimam pa še točnega podatka, vendar mislim, da okrog 130 pred-
Najpomembnejša je materialna podpora, saj olimpijski bazen dobiva novo podobo, ki bo zasenčila podobne objekte, ki jih imajo drugod. Kvaliteta vode je na najvišji ravni. Primerno temperaturo za tekmovanje, ki je 27 °C, lahko zagotovijo v vsakem vremenu. To možnost imajo le redki. Ne gre zanemariti tudi strokovnih nasvetov pri organizaciji, ki jih imajo iz lastnih izkušenj kar nekaj.
Kaj pa ostali; sponzorji, občina?
Vedno imamo nekaj stalnih sponzorjev in donatorjev, ki nas podpirajo. Velik delež prispevajo podjetja in organizacije kjer smo plavalni navdušenci zaposleni. Pomemben dejavnik podpore so seveda tudi starši otrok, vključenih v naše programe.
Tekmovanje sem prijavil pristojnim že januarja v prijavi na razpis o sofinanciranju letnih programov športa v MO Ptuj, vendar še vedno nimam podatka, če bomo dobili kaj sredstev iz MO Ptuj oz. Športnega zavoda Ptuj.
David Breznik
AvtoD^TOM
Renaultov poizkus univerzalnega avtomobila - Dacia Logan
Dacia logan
mi, če le ne bosta voznik in sopotnik preveč razvajena. Sedeži niso nič posebnega, je pa njihovo oblazinjenje solidno in udobno. Na spisku doplačilne opreme najdemo tudi voznikov sedež, ki je po želji nastavljiv po višini in v ledvenem delu. Na večino teh ugodnosti lahko pri osnovnem modelu kar pozabite. Za noben denar zaenkrat ne morete dobiti volana, ki bi bil nastavljiv po višini. S fiksnim položajem volana se morate sprijazniti kar na začetku! Bolj kot pri izbiri materialov armaturne plošče so se potrudili pri njenem oblikovanju, saj daje vtis delovnega okolja, z logično razporeditvijo stikal, predalov in prostorov za drobnarije. Merilni-
Svoj čas je bila Dacia dokaj priljubljena. Desetletja so jo zastopali modeli, ki naj bi imeli precej skupnega z renaulti, hkrati pa so sloveli predvsem po dostopnih cenah. Slednje je bila vseskozi dovolj velika odlika, da so lastniki njihovih izdelkov pozabili na malenkosti, ki so nam sicer pri avtomobilih manj všeč.
Dacia logan, eden bolj pričakovanih avtomobilov v zadnjem času, je svojo pot začel kot "avtomobil za 5.000 evrov". Kasneje se je izkazalo, da je takšen avtomobil izvedljiv le na nekaterih tržiščih, a tako skopo opremljen, da ga večina kupcev po tej ceni najverjetneje ne bi kupila. Pri nas se cene začenjajo pri 1.550.000 tolarjih; torej "avtomobil za 6.500 evrov"! Za ta denar dobite avtomobil z nekaj modernimi potezami in v skladu s klasičnimi oblikovalskimi načeli. Nevpadljiva oblika je posledica preprostih manufakturnih postopkov, pa tudi dejstva, da se ta model (v enaki obliki) prodaja na več kontinentih.
V osnovi je logan na zunaj precej špar-tanski, saj osnovni paket tvorijo jeklena 14-palčna platišča, odbijači, ki niso v barvi vozila, ob straneh pa ne najdemo zaščitnih letvic za vrata. Z višanjem ravni opreme so te pomanjkljivosti odpravljene, za doplačilo pa si lahko omislite še druge, bolj estetske dodatke. Notranjost je preprosta, funkcionalna in pregledna. Sedenje je za voznika in sopotnika suvereno, pa tudi zadaj bodo do trije odrasli vedeli, kam s svojimi noga-
Dacia logan
ki so izposojeni kar iz clia druge generacije, kar je lahko dobro, pa tudi ne. Na armaturni plošči izstopajo okrogle odprtine za zrak, ki naj bi zasledovale zadnje oblikovalske smernice, po drugi strani pa se približujejo tistim, kot jih lahko najdemo v kakšnem avtomobilu iz osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Tako kot vse drugo je robustna in predvsem preverjeno zanesljiva tudi motorizaci-ja. Za zahtevnejše voznike obsega motorna paleta logana zraven 1,4-litrskega še 1,6-li-trski bencinski motor, napovedali pa so tudi prihod dizelskega motorja 1.5 dci.
Štirivratna limuzina ima zasnovo avtomobila z ločenim prtljažnim prostorom, zadnje klopi pa se ne da podreti in s tem povečati prostora. Razen omejene nefleksibilnosti je prostora v tem avtomobilu zares veliko. Najimpresivnejši je prav prtljažnik s 510 litri prostornine.
Kljub enostavni zasnovi pri Renaultu zatrjujejo, da je logan ustrezno varen avto. Za
osnovno ceno na avtomobilskem trgu ne dobite prav nobenega drugega avtomobila, ki bi se po zunanjih merah in po prostornosti lahko primerjal z dacio loganom. Podobno zamisel kot Renault z loganom je pred leti že poskušal uresničiti Fiat s paliom, a mu je spodletelo. Vsekakor bo zanimivo videti, ali bo Renault uspešnejši.
Bo novi papamobil Volkswagen touareg?
Vsa dosedanja službena vozila "papa-mobil" je izdelalo in ustrezno predelalo podjetje Mercedes-Benz. Za osnovo je služil puch oziroma mercedes razreda G. Mercedesov praterenec so v približno takšni podobi, kot jo ima danes, začeli izdelovati davnega leta 1972. Je edino terensko vozilo s samodejnim sistemom za preprečevanje zdrsavanja koles in ročnim vklopom zapore diferenciala. Kot sami pravijo pri Mercedesu, bi ga težko še izboljšali. S prihodom novega papeža pa so se začela ugibanja, kdo bo izbran za proizvajalca novega "papamobila". Prav gotovo ne bo presenečenje, če bo to katera izmed nemških znamk, med največkrat omenjene pa sodi Volkswagen, ki je pripravljen za novega papeža Benedikta XVI. izdelati vozilo iz neprebojnega materiala in z izjemnimi varnostnimi elementi. Predelani avtomobil naj bi bil podoben terencu touareg. Prav je, da novi papež dobi tudi lastni simbol na kolesih. Avgusta letos bodo v Koelnu potekali Svetovni dnevi mladih, kar bi lahko bila tudi idealna tržna poteza za predstavitev novega modela. Ker je Volkswagen eden glavnih sponzorjev omenjenega dogodka in bo dal v uporabo najmanj sto lastnih vozil, je čisto mogoče, da bo prav stoprvi avtomobil beli papamobil.
Pripravil: Danilo Majcen
Moje cvetje
Volkswagen tuareg
Zdravniški nasvet
Kaj moramo vedeti o kontaktnih lečah
Kontaktne leče so naraven in moderen način odprave napake ostrina vida. Naravno obzorje je v pravilnem razmerju in ni po-pačenja slike. Oči so videti takšne, kot so v resnici. Ni pomanjšanja ali povečanja kot pri očalih z večjo dioptrijo.
Kontaktne leče ponujajo številne optične prednosti pred očali: ohranijo naravno svobodo gibanja, prost pogled na vse strani in polno, naravno vidno polje. So primerno korekcijsko sredstvo, ampak ne vedno in povsod!
Vsak novi nosilec kontaktnih leč mora opraviti najprej pregled pri očesnem zdravniku in šele na osnovi refrakcije, uvajanja in navodil za varno uporabo mu lahko optik izda ustrezne kontaktne leče. Pomembno je subjektivno prenašanje kontaktnih leč in pa spremembe, ki jih zdravnik ugotovi pri pregledu, ki naj bi se opravljal, če ni nič narobe, enkrat letno.
Kontaktne leče lahko povzročajo spremembe na očeh, če so neustrezno predpisane in če je njihova uporaba nepravilna. Te spremembe lahko opazi le zdravnik pod mikroskopom. Bolezenske spremembe na očeh lahko obstajajo, preden jih občutite ali zaznate.
Poltrde kontaktne leče se predpisujejo ljudem z višjimi dioptrijami, z višjimi cilindričnimi vrednostmi oz. neregularno zaobljenimi roženicami. Te leče imajo uporabnost od 6 mesecev do 2 let.
Mehke kontaktne leče so v zadnjem desetletju postale zelo popularne, vendar je tudi pri teh lečah potreben obisk pri očesnem zdravniku, ki opravi pregled in predpiše našim očem ustrezen tip in režim nošenje kontaktnih leč ter določi kontrole. Največ se uporabljajo dnevne, dvotedenske in mesečne kontaktne leče.
Prednosti kontaktnih leč so naslednje: prosto obzor-
Foto: Črtomir Goznik
Brigita Cvetko, dr. med., specialistka oftalmologije
je, nobenih povečav ali po-manjšav, neobčutljivost na udarce, ne polzijo in se ne lomijo. Mehke kontaktne leče so izdelane iz specialnih umetnih snovi, plavajo na naravnem solznem filmu očesa in prepuščajo kisik, tako da oko z njimi lahko diha.
Kontaktnih leč ne nosimo med spanjem. Tudi kontaktne leče z najboljšo UV zaščito niso nadomestilo za kvalitetna sončna očala, saj ne pokrivajo celotnega očesa, poleg tega pa niso zatemnjene.
Če ste prehlajeni, leče odstranite iz očesa in jih nekaj časa ne nosite, dokler se ne pozdravite. Če jemljete zdravila, kot so antihista-
miniki, diuretiki, dekon-gestivi, mišični relaksan-ti, pomirjevala, zdravila proti potovalni slabosti in kontracepcijska sredstva, včasih nejasno vidite, oči se izsušijo in leče postanejo moteče. Če opazite porde-lost oči, vnetje ali zamegljen vid, leče takoj odstranite in se obrnite na očesnega zdravnika.
Na morju je zelo pomembna higiena leč, še posebej čiščenje. Uporabe leč med kopanjem sicer ne odsvetujem, je pa tudi ne priporočam, saj v vodi obstaja večje tveganje za razvoj infekcij na roženici. Možna je tudi izguba kontaktne leče pod vodo pri odprtih očeh, ko se leča enostavno izpere iz oči.
Najpogostejši zapleti pri nošnji kontaktnih leč so vnetja in alergične reakcije. Možne so tudi razjede na roženicah, kar lahko vodi do trajnega poslabšanja vida.
Če upoštevamo navodila svojega očesnega zdravnika in če leč ne nosimo dlje, kot je priporočeno, se v veliki meri lahko izognemo morebitnim zapletom.
Brigita Cvetko, dr. med., specialistka oftalmologije
Mesec pomladi in ljubezni
Začetek meseca je bil zelo obetaven, saj nas je presenetil s skoraj poletnimi temperaturami. Mislim, da vas je veliko izkoristilo te lepe in tople dneve tudi za sajenje balkonskih rastlin. Nadaljevalo se je sicer nekoliko slabše, a tudi dež je bil na vrtu že nujno potreben.
Lončnice
Lončnice še vedno presajamo. Nekateri pa imate težave, saj so vaše rastline že v zelo velikih posodah in je presajanje celotne rastline fizično že skoraj nemogoče. V takem primeru si lahko pomagamo tako, da pod lonec ali okoli njega položimo papir. Nato s primerno majhno vrtno lopatico iz lonca odstranimo kar največ je mogoče stare, izčrpane zemlje. Pri tem moramo biti zelo previdni, da preveč ne poškodujemo korenin. Predvsem bodite pozorni na večje korenine. Če odstranimo nekaj manjših, lahko rastlini samo koristimo. NIKOLI NE ODSTRANJUJEMO zračnih korenin nekaterih rastlin, kot so na primer monstere, filodendroni in tudi druge. Teh korenin tudi ne tlačimo v zemljo, saj so namenjene zbiranju zračne vlage in so enako pomembne za te rastline, kot so korenine v zemlji. Seveda pa jih lahko s pridom izkoristimo takrat, ko rastline razmnožujemo s potaknjenci. Ko smo odstranili kar največ zemlje z lopatico, poskušajmo odstraniti še nekaj zemlje s korenin, kar storimo previdno z rokami. Nato dosujemo potrebno novo zemljo. Pri tem si pomagamo z rokami, tako da zemljo rahlo potiskamo tudi med korenine. Nato rastline zmerno zasujemo. Po nekaj dnevih se zemlja še nekoliko usede med korenine. Tri tedne po presajanju lahko pričnemo redno dognojevanje rastlin. Sedaj pričnemo dognojevati tudi tiste rastline, ki presajanja v letošnjem letu niso potrebovale.
Okrasne in balkonske rastline
Med okrasnimi rastlinami so sedaj najbolj v ospredju pomladanske čebulnice: narcise, tulipani in še nekatere manj znane rastline. V letošnji ne pretopli pomladi so nas kar dolgo razveseljevale s svojim lepim cvetjem. Zdaj pa prihaja čas, ko jim moramo pomagati mi. Predvsem se moramo vsaj še nekaj časa sprijazniti z ne preveč atraktivnim videzom listja brez cvetja. Vendar ravno to listje sedaj opravlja svojo funkcijo - prideluje hrano za čebulice, da bodo v naslednjem letu spet lepo in bujno cvetele. Zato na primer listja narcis ne režemo, tudi zvijanje v vozle ni najbolj primerno, saj s tem močno zmanjšamo osvetljeno površino listov, tam pa se proizvaja največ hrane. Po daljšem času vlažnega, deževnega in tudi hladnega vremena je priporočljivo predvsem tulipane, vendar tudi druge čebulnice, ki jih želimo ohraniti tudi za prihodnjo sezono, zaščititi pred glivicami, ki povzročajo gnitje in propadanje čebulic. Med te pripravke sodita PREVICUR 607 SL ali PROPLANT. Seveda izberete samo enega izmed njiju. Vendar je na čebulicah zelo nevarna predvsem siva plesen - botritis, zato je zelo priporočljivo omenjena pripravka kombinirati s pripravkom SWITCH 62,5 WG. Rastline v suhem vremenu kar zalijemo, tako da del pripravka pade na liste, večina pa ga omoči tudi v zemlji skrite čebulice.
Zelišča in dišavnice

Foto: Miša Pušenjak
Skarpnik, zasajen z zelišči, je lep in koristen obenem.
Mnogi si še niste omislili vrtnih zelišč, čeprav so sveža v kuhinji najbolj uporabna in imajo tudi največjo moč. Še ena ideja, kje si lahko omislimo prostor za te rastline. Posadili smo jih že v korita, v peteršiljnik, koristno pa lahko za njih izkoristimo tudi škarpnike. Mnoge nove zgradbe so vkopane v zemljo, da je izgled lepši, pa ste za brežine uporabili posebne gradbene elemente, v katere lahko sadimo rastline. Ker so ti večinoma na sončnih delih zemljišč, lahko vanje sadimo tudi zelišča, tako trajna kakor tudi enoletna. Občasno mednje posadimo še kakšno cvetočo rastlino, najprimernejše so kapucinke, ognjič ali žametnica. Glede na to, da obstaja tudi veliko število pisano listnih zelišč, je tudi takšen zid lep okras, zaradi mnogih zelišč tudi prekrasno diši, pa še uporaben je.
Miša Pušenjak
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Podgorci • Ob 29. prazniku vina in domačih jedi
Dobro vino, jedi in tudi voda
Društvo vinogradnikov Jeruzalem in Turistično društvo Podgorci sta minulo nedeljo s svečano podelitvijo priznanj in odličij vinogradnikom za ocenjena vina pripeljala h koncu že 29. praznik vina in domačih jedi Podgorci 2005.
Na pot so pohodniki krenili izpred doma krajanov, kjer je nameščena manjša tabla, ki opisuje pot. Prvim pohodnikom jo je opisal predsednik TD Martin Kukovec.
Na ocenjevanju je bilo tudi letos ocenjenih nekaj manj kot 100 vzorcev vina. Enolo-ginja Lidija Ruška je povedala, da je kljub slabi napovedi za letošnji letnik s skrbno nego pridelovalcem uspelo pridelati dobro in kvalitetno vino, po najvišjih odličjih pa so posegala vina preteklih let. Šampion praznika in dobitnik velike amfore je postal Bojan Lubaj iz Kidričevega za laški rizling, suhi jagodni izbor, 2003, ki je dobil oceno 19,12. Prvak letnika in s tem dobitnik male amfore je Miran Plemenič s Koga za renski rizling 2004, ki si je prislužil oceno 18,22. Pokal krajevne skupnosti so prejeli Janko in Anica Marinič iz Bresnice za zvrst 2002 - izbor (18,60), Martin Kukovec iz Podgorcev za rumeni muškat, 2004 (18,10) in Franc Letonja Tomažič iz Cvetkovcev za sovinjon, 2004 (17,72). Strokovna komisija je razglasila še prvake po kategorijah vin, prvake posebnih trgatev ter sortne prvake in prvake zvrsti.
Za oko in želodec
Vsako leto je v Podgorcih na ogled tudi lepa in zelo okusna razstava pridnih rok, ki jo pripravljajo članice aktiva kmečkih žena. Letos so v prostorih nekdanje Lahove trgovine razstavile nekoliko manj kulinaričnih dobrot, saj načrtujejo obsežnejšo kulinarično razstavo ob skorajšnjem prazniku krajevne skupnosti. Razstavljeni so bili tudi številni zanimivi izdelki, za nastanek katerih niso dovolj le pridne roke, ampak tudi obilica znanja in umetniškega talenta. Med drugim so bili na ogled s poslikani predmeti Alenke Klemenčič, slike Janija Moravca, gobelini Anice Marinič in lesena umetelno izrezljana razpela Benjamina Lebna. Celoten prostor pa so krasile čudovite rože iz papirja, ki jih izdeluje Brigita Ozmec.
Za dobro vino - pot pod noge
Za letošnje praznovanje
so si organizatorji omislili še turistično sprehajalno pot, ki vodi iz Črne grabe po svetlem gozdiču do kužnega znamenja iz leta 1644, mimo Valen-tove cimprače, ki nosi letnico 1846, mimo studenca želja in Kataničevega studenca spet v dolino, je pot za pohodnike opisal predsednik TD Martin Kukovec. Za pot potrebujete slabo uro, prvi pohodniki pa smo po njej sopihali občutno dlje časa. Pa ne zato, ker bi bili v slabi kondiciji. Ne! Domačini ob lepo označeni turistični sprehajalni poti so bili na prve sprehajalce dobro pripravljeni in so velikodušno odprli svoje kleti, od koder so prinesli krasno vino in opalenke. Celo nekaj trsov turbo rizlinga - šmarnice, ki je bila nekoč tu doma, sedaj pa je prava rariteta, je uspelo preživeti in nas je poganjala do doline. Organizatorji so se zares potrudili in po vsej dolžini poti zarisali zelene markacije, Vlado Mar, ki je pohod vodil, pa je ob vsaki znamenitosti povedal kratko legendo.
Franček Lah je zainteresiranim razložil, za kaj so se uporabljala takšna vrata.
Prva postojanka je bila ste-brasto kužno znamenje v So-dincih, izdelano iz sivega peš-čenca, last Branka Slavinca, ki ga tudi vzdržuje. Nihče ne ve, zakaj je bilo postavljeno, legenda pa pravi, da naj bi bila na tem mestu pokopana "turška babica", ki so se je vsi otroci grozno bali.
Valentova cimprača je naslednja znamenitost, za katero je gospodar, ki je bil v njej rojen 1909, leta z nasmehom zagotavljal, da bi tak način stanovanja kazalo spet uvesti. Gotovo bi se izkazala kot zelo uspešne način dvigovanja natalitete, nekoč je v skromni izbici ponavadi živela desetčlanska družina _ Zanimivo pa je, da je cimprača prvotno stala kakšnih 10 metrov vstran, pa so jo krepki fantje s pomočjo hlodov dobesedno prestavili na drugo mesto. To dokazuje, da je zgrajena izjemno trdno, da se pri teh premikih ni sesula.
Studenec želja je seveda povezan z lepim dekletom, ki si je silno želelo, da bi ga opazil postavni mladenič iz sosednje vasi. S to mislijo si je nekoč osvežila obraz z vodo iz omenjenega studenca, in ko se je ozrla, je ob njej stal izbrani mladenič. Od takrat je to le še vodnjak želja.
Znamenit pa je tudi Katani-čev studenec, ki je bil skopan leta 1962 in je globok 26 metrov. Ko so ga še uporabljali, je imel pritrjeni dve vedri, da ni bilo potrebno spuščati prazne v globino, obenem pa je bila to protiutež, da je bilo polno vedro lažje potegniti iz globine.
Minuli praznik vina in domačih jedi Podgorci 2005 je poleg že znanih dejstev, da imajo po okoliških gričih dobro vino, da podgorske ženske pripravljajo izjemne kulinarične specialitete, odkril še to, da je po teh vrheh dobra tudi voda.
viki klemenčič ivanuša
Pa brez zamere
Proletarci vseh dežel ^
Vse manj vas je in vse bolj utrujeni ste
Čeprav je letošnji prvi maj že kar krepko za nami, vseeno še par besed, povezanih s tem pomembnim datumom.
Da, ta datum je pomemben. Kajti po novem ne obeležuje samo ene, temveč dve stvari. Prva je mednarodni praznik dela, ki ga praznujejo malodane po vsem svetu, kot tak pa je med nami že dolgo. Drugi razlog, da se prvega maja lahko veselimo, pa je naš lanskoletni vstop v Indijo Koromandijo, Evropsko unijo.
Pa začnimo kar s prvim razlogom za praznovanje prvega maja, tistim bolj ta starim. Prvi maj je torej praznik dela. Pozabimo zdaj na stare idealistično-uto-pistične definicije ter parole in se vprašajmo, v kakem smislu je prvi maj praznik dela dandanes. Je to praznik delavcev? Se pravi tistih, ki so zaposleni? Če je tako, potem ni čudno, da ta praznik zgublja popularnost, saj je zaposlenih vedno manj. In če je to praznik tistih, ki so zaposleni, potem bi se mu pravilneje moralo reči praznik zaposlitve, ne pa praznik dela. Kajti počasi bodo tisti, ki bodo še imeli zaposlitev, res lahko to proslavljali ter se tega veselili (stanje, ki se mu z veliko hitrostjo približujemo). Ali, kot gre znani (morda komu malo manj znani) rek: "Delo ni pravica, delo je privilegij."
A s tem rekom smo že pri novi razsežnosti famozne-ga fenomena dela. Alije delo res privilegij? V smislu, da bo dostopno vedno ožjemu krogu ljudi, verjetno res. A v smislu, da je v teh časih delo nekaj, česar bi se veselil in po čemer bi hlepel zato, ker ti bi ti bilo v veselje in bi ob tem užival (kot lahko domnevamo, da velja za privilegije), to pa ne. Zakaj? Zato, ker delo ni več to, kar je bilo. Vse bolj delamo ne zato, da bi si z delom zagotovili boljše in bolj polno življenje, se pravi kvalitetnejši in bolj poln prosti čas. Ne. V današnji časih delamo vse bolj zgolj za to, da lahko preživimo. O kakšnem izboljšanju prostega časa je vse manj govora. Seveda je res, da se moderen človek zaveda pomembnosti prostega časa in aktivnosti v prostem času, ampak gre za to, da mu delo (tistih osem ur šihta ali pač koliko na dan) v toliki meri izčrpa telo in duha, da enostavno ni zmožen več ničesar drugega kot priti domov, skuhati kosilo ali kaj pospraviti po bajti, potem pa kot ubit pasti v posteljo ter se poskušati vsaj malo spočiti in naspati do naslednjega dne, ko bo treba spet na šiht. In naslednji dan se zgodba ponovi od začetka. Kje je tukaj, recimo, čas za branje knjig, duhovno rast, posvečanje sebi in sebi najbližjim? Ni ga skoraj nič več. Tempo postaja ubijalski - kot rečeno, tako za telo kot tudi za dušo. Za današnje delo (v veliki meri) je značilen tempo, ki žre človeka, ki ga pogoltne, mu ne pusti popolnoma nič drugega, iz njega naredi delovni stroj, ki ne razmišlja o ničemer drugem kot o tem, da mora delati, da bi lahko takrat, ko ne dela, preživel. Preživel do kdaj? Do naslednjega dne, ko bo spet delal, da bo lahko potem preživel. In tako dalje. Če situacijo spet izrazimo v reku: če je včasih veljal rek "Delam, da živim", ta rek v sedanjosti velja še naprej, a v dopolnjeni obliki: "Delam, da živim, in živim, da delam." Redki so tisti, ki se jim dogaja zelo drugače. Ja, to je naš sedanji prvi maj. Žalostno, a resnično.
In kaj ima z vsem tem EU, vprašate? Pravzaprav skoraj nič, razen tega, da smo vanjo stopili na prvi maj. In seveda to, da se še vedno najde junak, ki misli, kako imajo glede opisanega dela v EU stvari kaj boljpošlih-tane kot mi. Malo morgen.
Gregor Alič
Sv. Ana / Seja občinskega sveta
Inšpektorji obljubljajo hitro ukrepanje
Svetniki občine Sv. Ana so se v petek, 29. aprila, sestali na 16. redni seji.
Po pregledu in sprejetju sklepov prejšnje seje so sprejeli odlok o zaključnem računu za lansko leto. Lani so v občini realizirali predvidene prihodke v višini 95 odstotkov in so znašali dobrih 266 milijonov tolarjev. Odhodki so bili realizirani v višini 275 milijonov ali 92 odstotkov.
Svetniki so se seznanili tudi s poročilom o delu komunalne inšpekcije mestnega inšpektorata za lansko leto in s programom dela za letošnje leto, v katerem bo delo komunalne inšpekcije usmerjeno v zagotovitev hitrega in kakovostnega ukrepanja inšpektorjev v zakonskih rokih s hkratno racionalizacijo poslovanja, skrajšanje odzivnega časa te službe glede zahtev, ki izhajajo iz predpisov, in skrajšanje odzivnega časa glede zahtev občanov, z doslednejšim sledenjem javnemu mnenju oziroma njegovim pobudam. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli še odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Sv. Ana, ki določa način opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine.
Zmago Šalamun
Foto: vki
Ptuj • Mag. Slavka Gojčič, avtorica knjige o wellnessu
Wellness - zdrav način življenja
Ptujčanka mag. Slavka Gojčič je aprila letos izdala knjigo o wellnessu. V času, ko je človek vse bolj ujetnik nekega materialnega sveta, so sporočila, ki jih daje, v bistvu kažipot za zdrav način življenja.
Mag. Slavka Gojčič: »Wellness ni samo moja poslovna priložnost, po njegovih načelih se ravnam tudi v vsakdanjem življenju.«
Osnovno šolo je končala na Ptuju, prav tako srednjo, Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, magistrski študij v Mariboru. Leta 1989 se je zaposlila v takratnih Ptujskih toplicah. Turizem jo je že od nekdaj privlačil, z njim je tako ali drugače povezano njeno življenje. Vodenje toplic je prevzela s ciljem, da jih začnejo razvijati kot moderen zdraviliški center po vzoru ne samo slovenskih, temveč tudi srednjeevropskih. Žal stanje ni dopuščalo, da bi te cilje in ambicije uresničili.
»Menim pa, da smo postavili vsaj bazo, na kateri tudi zdaj Terme Ptuj lahko pričakujejo uspešno rast. Postavili smo infrastrukturno bazo, firma se je osamosvojila. Skozi to bazo smo oblikovali turistično življenje ne samo na Ptuju, temveč tudi širše v Sloveniji. Skozi povezavo v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki smo jo pet let vodili tudi iz Ptujskih toplic, smo sokreirali politiko ne samo na področju turizma, temveč tudi na področju zdraviliškega zdravljenja nasploh. V Termah Ptuj so v zadnjih petih letih veliko naredili, želim jim veliko uspeha,« je svoje enajstletno delo v tem ptujskem turističnem podjetju kratko povzela mag. Slavka Gojčič.
Leta 2000 je postala samostojna podjetnica. V podjetništvu se je kar dobro znašla, prizna pa, da pogreša družbo sodelavcev; zdaj išče podporo v svojih partnerjih, s katerimi sodeluje, med študenti, med podjetji. Zadovoljna je, ker je ta način življenja izredno dinamičen, zahteva pa zelo veliko angažiranja. Ob turizmu jo je vseskozi privlačevalo tudi predavateljsko delo, delo s študenti, prenašanje znanja. Na višji strokovni šoli za gostinstvo, kasneje tudi za turizem, je začela predavati že leta 1998, leta 2000 je postala habilitirana predavateljica za področje trženja in poslovo-
denja na CPU Gospodarska zbornica, Višji šoli za komercialiste. To delo opravlja še danes, predava tudi na drugih šolah. Ob tem ni pozabila na svoj študij, ki ga je začela leta 1996, magistrski študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Relativno hitro je opravila vse izpite, malo več časa pa ji je vzela priprava naloge, tudi zato, ker se je odločila, da svojo nalogo nameni proučevanju wellnessa, s katerim se je srečala sredi devetdesetih let, ko se je že vedelo, da je lahko wellness turizem ena izmed potencialnih razvojnih možnosti slovenskih naravnih zdravilišč.
Kaj je wellness?
Wellness ni nič drugega kot zdrav način življenja. V svoji domovini Ameriki pomeni pravzaprav celostni pristop k zdravju, osebnemu zadovoljstvu, sreči, ki jo išče vsak posameznik sam v sebi, za to pa si je potrebno prizadevati. »Morda je malo skregano z našimi razmišljanji, navadami, da bo zmeraj nekdo drug poskrbel za nas. Daleč od tega. Najprej moramo sami poskrbeti zase, to je wellness. V Ameriki je wellness način življenja, za razliko od Evrope, kjer se je wellness na nek način najprej začel v turizmu, šele sedaj pa iz turizma prehaja v vsakdanje življenje,« je pojasnila mag. Slavka Gojčič.
Knjiga o wellnessu je v bistvu nadaljevanje njene magistrske naloge. Mentorja pri nalogi sta ji veliko pomagala pri tem, da so znanje in vedenje, ki je v Slovenijo prišlo prvič, znali prenesti tudi v znanstveno sfero. Skozi model verifikacije wellness storitev na slovenskem turističnem trgu in skozi empirično raziskavo, ki jo je za potrebe magistrske naloge opravila v dvanajstih slovenskih naravnih zdraviliščih in petih hotelskih hišah, v katero je bilo vključenih čez 900 gostov in managerji v teh
turističnih objektih, so prišli do informacijske baze o tem, kaj je za goste, ki so bivali v teh centrih, pomembno, katere storitve, ki jih lahko po teoriji prištevamo med well-ness in so jih že takrat, danes pa vedno v večji meri, izvajajo v Sloveniji. Napisala je veliko člankov, sodelovala na številnih seminarjih. Wellness je vseskozi ne samo njena poslovna priložnost, ampak tudi zasebno poskuša živeti po teh načelih. Ideja o tem, da bi ta znanja in informacije strnila v knjigo, je, kot pravi, prišla sama po sebi.
Pri pripravi knjige, ki je izšla pri GV Založbi, je imela veliko podpore v slovenskem turističnem gospodarstvu, pri sponzorjih, pri večini slovenskih naravnih zdravilišč, pokroviteljstvo pa je prevzela Slovenska turistična organizacija. Vključene so nekatere hotelske hiše in tudi predelovalna industrija z izdelki pod blagovno znamko wellness.
Prvi odzivi na knjigo, ki se odnosa do zdravja loteva iz nekoliko drugačnega zornega kota, so zelo dobri, pravi avtorica, morda pa nekih negativnih odzivov ne sliši, še dodaja. Zaveda se, da se stvari spreminjajo, da bo potrebno informacije počasi nadgrajevati. Že v okviru svoje doktorske disertacije sama razmišlja o tem, kako stvari peljati naprej in skozi mednarodno raziskavo, ki naj bi jo izpeljali, vključiti nove informacije s tega področja. Vseskozi poudarja, da je wellness turizem velika priložnost za slovenski turizem, prav zaradi tega, da bo lahko skozi znanja in vedenja dvignil kakovost storitev v tem smislu, da bo poudaril predvsem pomen ljudi, ki izvajajo storitve. »Mi se ponavadi samo hvalimo s tem, koliko m2 vodnih površin smo pridobili, koliko novih hotelskih postelj, kaj pa smo naredili na področju izobraževanja ljudi, na področju njihovega zadovoljstva, o tem pa zelo redko ali nikoli ne slišimo naših managerjev. Mislim, da nas pri tem čaka še resnično veliko dela,« je povedala mag. Slavka Gojčič, ki je v torek v slavnostni dvorani ptujskega gradu tudi Ptujčanom predstavila svojo prvo knjigo o wellnesu.
MG
Ptuj • Humanitarno društvo za otroke
Pomagaj s tisočakom tudi ti!
Ker so počitnice tako rekoč pred vrati, so v Humanitarnem društvu Slovenije te dni pričeli široko vseslovensko akcijo pomoči otrokom.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: presta, raster, azorin, ZN, Igo, Apače, farsa, Meri, fata, plač, RJ, Niš, akt, gofljač, RA, plameni.
Norge, Jože, Baskovka, špar, taster, tepal, tisk,
Kot je povedal Miran Šic, predsednik Humanitarnega društva Slovenije, so se poleg številnih aktivnosti, o katerih smo poročali, te dni lotili tudi humanitarne akcije, s katero želijo zagotoviti denar za počitnice otrok iz socialno šibkejših družin. Njeno bistvo je zajeto že v delovnem naslovu: "Otrok ubog na morje želi - pomagaj s tisočakom tudi ti!" S posebnim vljudnostnim pismom so se obrnili na ravnatelje vseh
slovenskih osnovnih in srednjih šol in jim dali pobudo, da bi v vsakem razredu vsak učenec, ki zmore, prispeval tisočaka za počitnice tistih otrok, ki jim starši ali skrbniki zaradi težke gospodarske situacije ali slabih gmotnih razmer ne morejo zagotoviti počitnic na morju. Ravnateljem in učiteljem predlagajo, da bi s tako zbranim denarjem lahko v vsakem razredu zagotovili vsaj enotedenske počitnice enemu ali dvema
otrokoma iz socialno ogroženih družin.
V Sloveniji imamo okoli 10.000 razredov, kar pomeni počitnice na morju za okoli 20.000 otrok. Pričakujejo, da se bodo klicu te humanitarne akcije odzvali vsi učenci, ki so tega sposobni, pa tudi učitelji oziroma vsi drugi zaposleni na šoli, poleg tega pa še upokojenci ter starši, dedki in babice šolarjev oziroma otrok.
-OM
Vsak četrtek ob 20.00 uri
posKočm mičmHm'

7

7
7. MLADI DOLENJCI - Očka bom poslal 6. VESELE ŠTAJERKE - Le tvoja ljubezen 5. MARKO PEZDIRC in ZLATI MUZIKANTJE - Berač 4. VITEZI CEUSKI - ŠubI du ali pa hopsasa 3. ANJA BURNIK Z ANITO ZORE - Vprašaj zvezde 2. NOVI SPOMINI - Bojim se deklet 1. ZARJA-Na Škofcah
1.TULIPAN-Še	en liter
2.	ČUKI - Huba Buba
3.	PETOVIO - Ne igraj več pesmi te
4.	YO-ZO & FREDI MILER - Srnica
5.	ŠTRK - Jurka, šmarnica, kvinton RÍHX
6.	SAŠO BALANT-Ogenj in led
7.	VALERIJA - Naj zvok iiarmonike razlega se
Poskočnih 7 Glasulem za:	Glasuiem za:	Veličastnih 7
Ime in oriimek:	Naslov	
e poBlJlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Orfejčkove
SMSglaibeneialle:
041/818-666
Nagrado prejme: Sitar Mariana, Jurovci 8/b, 2284 Videm pri Ptuju
Oi) centerjurkovic
www.center-jurkovic.com VELIKA IZBIRA VRTNIH KOSILNIC IN KOSILNIC NA NITKO
KREDIT NA MESTU OD 3-24 MESECEV
Motorne kosilnice na nitko od 24.500 SIT
Akcijske cene kosilnic Husqvornal
534 TR 5 KS, 51 cm, ul. kolesa, pogon
Kosilnica Husqvorno, R52S, 6 KS
Vsa kmetijska metianizacija, vrtno orodje, vinogradniško kletarska oprema in material iVIiHAELA D.O.O., Hardek 34f, 2270 Ormož, TEL: 02 74 00 155
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• pmogo
V novi številki mesečnika za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko preberete o čebelah in opraševanju sadnega drevja, kačastem listnem zavrtaču pri vinski trti, delih v vinogradu, stekleničenju vina, v prilogi Vrtnine pa pišemo o presajanju zelenjave In pripravi tal za Intenzivno pridelovanje vrtnin. Naročite pa lahko tudi Katalog dovoljenih sredstev za eko kmetijstvo.
Revija Sad -16 let z vami. Naročila: 040 710 209.
www.tednik.si
NaroČite
v
Štajerski
Vsak TiaročTiik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss_________
NAROČILNICA ZA
^iaim^z TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj io o. Raičeva 6 2250 Ptuj
AeR<|)BIKB
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
4řÍÍř
TAl CHICHUAN, TREBUŠI4I PLES, UADBA ZA I4ALČKE. SAM00BIMI4BA IN AEROBIKA
ime in priimek:
Simona Emeršič
Vareča 16/b, 8884 Videm pri Ptt^u
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Sončkov klub v ČRNI GORI
2* Obala, vsebina kluba - avtobusni prevoz in 3 izleti (dopl. 15.900 SIT)
18.6./7D/POL 39.900
Senikov klub v POREČU
2* hoteli, šport brez meja, popusti za otroka do 18 let
od 19.6y7D/POL od 40.900
NEUM
3* Stella, brezplačno za otroka do 12 let z dvema ali enim odraslim
do18.6/7D/POL 41.900
AVSTRIJA, ITALIJA, ŠVICA
3-dnevni avtobusni izlet. Renski slapovi, slovensko vodenje
3.5y3D/POL 41.900
Sonikov klub VRABCU
2* Girandella, mini klub, športne igre, brezplačno za otroka do 7 let 25.6., 2.7/7D/POL 51.900
TUNIZIJA, Skanes
4* Rosa Beach, odhod letala iz Ljubljane, (14D od 94.300)
28.5.-18.5./7D/POL od 69.900
GRČIJA, Kreta
3* Orfeas Resort, polet letala iz U, (14D samo 105.900)
4.,11.,18.6/7D/POL 69.900
GRČIJA, Rodos
2* Als, polet letala iz Ljubljane, (14D samo 91.900)
5.6.-26.6/7D/NZ 69.900
TURČIJA, Alanija
3* Artemis Princess, all iciusive letalo iz U, (14D od 110.400)
29.5.-19.6./7D/AI od 79.900
ŠPANIJA, Mallorea
2* Saga, polet letala iz gubljane, (14D samo 119.500) 16.,23.6y7D/POL 86.900
Chii ao v Srr n na vt(u&i^
SONČEK
TUI potovalni nnUr Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tel. prodlela: 02/22 080 33 • www.sanchek.com World of TUI
Prireditvenih
vabimo@radio-tednik.si
Torek, 10. maj
16.00 Ormož, Mestna graba, Občinski test hoje ob svetovnem dnevu
gibanja, pripravlja Zdravstveni dom Ormož 17.00 Ptuj, Refektorij minoritskega samostana, koncert pevskih zborov
19.00 Ptuj, Slavnostna dvorana Ptujskega gradu, predstavitev knjige
Wellness, avtorice Slavke Gojčič 19.30 SNG MB, 7. abonmajski koncert Cikla Mariborske filharmonije, Dvorana Union
20.00 SNG MB, Enajsti planet, KomOd, za abonma Drama torek 6 -	CID Ptuj, v maju je {e vedno na ogled razstava CANTA-
BRIA+10, razstava je zbir nagrajenih fotografij
Sreda, 11. maj
16.00 Ormož, Mestna graba, Občinski test hoje, ob svetovnem dnevu gibanja, pripravlja Zdravstveni dom Ormož 17.00 Ptuj, CID, Regijska prireditev ob zaključku natečaja Evropa v {oli
19.00 Ptuj, Vite{ka dvorana Ptujskega gradu, glasbeno-pesni{ki večer, z Ale{em Štegerjem in Petrom N. Gruberjem 19.00 Ptuj, CID, film Gospodar prstanov: Stolpa 19.00 SNG MB, Nabucco, VelDvo, za izven
20.00 Mestno gledali{če Ptuj, Bolje tič v roki kot tat na strehi, abonma Odrasli in izven 20.00 SNG MB, Enajsti planet, KomOd, za izven
Četrtek, 12. maj
16.00
18.00 18.00
19.00
Ormož, dom kulture, Območna revija mladinskih pevskih zborov, Moje pesmi, moje sanje
Ormož, glasbena {ola, Koncert učencev Glasbene {ole Ormož Ptuj, Miheličeva galerija, odprtje razstave Idrijske čipke in umetnost Rudija Skočirja SNG MB, Nabucco, VelDvo, za izven
KOLOSEJ Maribor
Torek, 10. maj, ob 17.20, 19.20 in 21.20 Mi {e vedno nismo angeli. 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 in 21.30 Nebe{ko kraljestvo. Ob 16.35 5 otrok in Željozaver. Ob 18.50 in 21.10 V dobri družbi. Ob 16.25, 18.45 in 21.00 XXX2: V pripravljenosti. Ob 15.35, 18.10 in 20.40 Lepotica pod krinko 2: Čudovita in nevarna. Ob 16.30 Masaji. Ob 16.20, 18.40 in 20.50 Misija: Cucelj. Ob 16.50, 19.30 in 22.00 Bodi kul. Ob 19.00 in 21.40 Prevajalka. Ob 18.35 in 21.50 Propad. Ob 17.10 Medvedek Pu in Slovon.
Sreda, 11. maj, ob 20.40 prekleti. Ob 17.20, 19.20 in 21.20 Mi {e
vedno nismo angeli. Ob 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 in 21.30 Nebe{ko kraljestvo. Ob 16.35 5 otrok in Željozaver. Ob 18.50 in 21.10 V dobri družbi. Ob 16.25, 18.45 in 21.00 XXX2: v _ pripravljenosti. Ob 15.35 in 18.10 Lepotica pod krinko 2: Čudovita in nevarna. Ob 16.30 Masaji. Ob 16.20, 18.40 in 20.50 Misija: Cucelj. Ob 16.50, 19.30 in 22.00 Bodi kul. Ob 19.00 in 21.40 Prevajalka. Ob 18.35 in 21.50 Propad. Ob 17.10 Medvedek Pu in Slovon.
vabimo@radio-tednik.si
iPoduiajU nai.
na iuE-touriEm. ífiLtul
RADIOPTUJ
tut. ú^Uetci www.radio-ptuj.si
Darko Pintarič s.p., Ob železnici 11, Ptuj GSM: 070/791-037, Tel./fax.: 02/783-6591 email: perla1@volja.net
www.pralnica-perla.com
SPECIALIZIRANA TRGOVINA S HRANO ZA MALE ŽIVALI
ZOO PING^ I
OP POTRČEVA CESTA 15, 2250 PTUJ	i
Delovni čas: od 8. -19. ure,	^
V^-O^^ř.	v soboto od 8. do 13. ure.	^^I'^VW J '

Mali oglasi
STORITVE
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasa-nagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406._
ŽIČNE MREŽE ZA OGRAJE: akcijska prodaja zelo kvalitetno cinkanih in plastificiranih mrež, različnih višin in gostote, po posebno ugodnih cenah: CINKANE od 239,00 SIT/m2 naprej; PLASTIFICIRANE od 348,00 SIT/m2 naprej - 10 LET GARANCIJE! Npr.: Cn rola: 25 m x 1 m za 5.975,00 SIT z DDV! Pohitite, akcija velja do razprodaje zalog! Tel: 778 87 51, (od 7.-17., sobota do 12. ure). Žično pletarstvo Rogina, s. p.,Rajšpova ul. 15, PTUJ (bivši Agis)._
OGRAJE ROGINA, s. p., Rajšpova ul. 15, Ptuj, tel: 02/ 778-87-51, fax: 02/ 748-16-81, www.zicno-plet-rogina.si. IZDELAVA IN MONTAŽA (na ključ) RAZNOVRSTNIH OGRAJ, VRAT (drsnih, krilnih) z daljinskim elektro pogonom ^ Novo: PANELNE OGRAJE v barvi po želji!
PRODAM brejo telico, 6 mesecev, A-kontrole. Tel. 041 387 979.
NESNICE, rjave, črne, stare 14 tednov prodam, 600 SIT dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
NEPREMIČNINE
Prodamo novo hi{o v centru naselja Jur{inci. Hi{a ima 300 m2 (mansarda + pritličje), zgrajena do 4. faze z okni. Za več inf. pokličite na telefonsko {t: 041-35-22-77._
PRODAM stanovanjsko hi{o s poslovnim prostorom, 1,5 km iz centra. V račun vzamem eno ali dve manj{i stanovanji. Tel. 031 697-097.
PARCELO, zazidljivo, 1100 m2, ugodno prodam, vsi priključki na parceli, na Turnišču pri Ptuju. Tel. 041 920-200.
KVALITETNO in ugodno zidanje, izdelava strojnih estrihov in ostala gradbena dela. Sanacije, d. o. o., Apače 230, Lovrenc na Dravskem polju. Gsm: 051 255 219.
KMETIJSTVO
KUPIM enoosno traktorsko prikolico, kiper - 4 tone, znamke Ljutomer, tračni obračalnik Sip 220. Tel. 041 261-676._
KOMBAJN CLAAS dominator 98, klima, hidrostat 3,9 m, adapter, pet vrst - koruzni adapter, 3.600 ur, prodam. Tel. 041 331-931.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDEUKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 aH 02 749-34-37, faks 749-34-35 aH elektronski naslov
justina.lah@radio-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
Brezplačni nasveti veterinarja o prehrani psov in muc
GLASBENA ŠOLA KAROL PAHOR PTUJ
Dravska 11, 2250 Ptuj Tel.: 749-24-10 ali 749-24-12
Na podlagi Zakona o glasbeni {olah: Ur. list RS, {t. 29/2000 (20., 21.,22. in 23. člen)
objavljamo
RAZPIS PROSTIH UČNIH MEST
za šolsko leto 2005/2006
Predmet	Št.	Starost	Predmet	Št.	Starost
		učenca			učenca
1. KLAVIR	7	7-9	15. TUBA	2	11-18
2. ORGLE	1	11-18	16. KITARA	12	8-10
3. HARMONIKA	16	7-9	17. TOLKALA	4	9-18
4. VIOLINA	4	7-9	18. PETJE	4	17-24
5. VIOLONČELO	1	7-9	19. BALETNA		
6. FLAVTA	12	10-12	PRIPRAVNICA	11	7-9
7. OBOA	2	10-12	20. BALET 1. RAZ.	8	9-11
8. KLARINET	3	10-12	21. BALET 2. RAZ.	8	11-13
9. SAKSOFON	2	10-12	22. BALET 3. RAZ.	11	13-15
10. TROBENTA	3	9-11	23. PREDŠOLSKA		
11. POZAVNA	3	11-18	GLASB. VZGOJA	15	5
12. TENOR	1	10-18	24. GLASBENA		
13. BARITON	2	10-18	PRIPRAVNICA	30	6
14. ROG	1	9-11			
Preizkus nadarjenosti bodo novinci lahko opravljali v prostorih Glasbene {ole Karola Pahorja Ptuj v enem od naslednjih terminov:
-	ponedeljek, 23. maja 2005, med 15. in 17. uro,
-	sreda, 25. maja 2005, med 10. in 12. in 15. in 17. uro,
-	petek, 27. maja 2005, med 15. in 17. uro,
-	petek, 26. avgusta 2005, med 15. in 17. uro (samo za učna mesta, ki {e ne bodo zasedena).
Glasbena {ola je po veljavni zakonodaji dolžna uskladiti {tevilo vpisnih mest s kadrovskimi in prostorskimi zmogljivostmi in dati prednost vpisu bolj nadarjenih učencev ter učenju orkestrskih instrumentov. Posebej zaželen je vpis na harmoniko in trobilne instrumente! NOVINCI - VABLJENI V ČUDOVITI SVET GLASBE
NIGERIJA...
... dežela smejočih se ljudi
Vstop prosti
Organizator: Druâtvo prijateljev Svetega pisma
^ in tam nekje v drugem času, kjer ni solza, ne bolečin, je moč svetlobe, lepot prepolno, tam misel vsaka je kristal, tam nikdar ne umre spomin, vem, tam čakaš me, moj sin.
SPOMIN
Neizmerna bolečina spremlja spomin na 14. maj 2004, ko ti je v usodnem trenutku nehalo biti srce in je ugasnil tvoj nasmeh, dragi sin
Miha Penko
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanj, mu prižgete svečko ali poklonite cvet. Vedno boš moj sončni žarek.
Tvoja mama
Skromno si Uvela,
v življenju mnogo delala in pretrpela, nisi umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše draga mame, babice, prababice, botre in tete
Marije Čeh
IZ PACINJA 33
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče in nam stali ob strani, nam pa za izrečena sožalja.
Zahvala še g. župniku, ge. Veri za molitev in ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala tudi sodelavcem Zavoda Marijana Borštnarja Dornava in kolektivu MCK Borovci ter Domu upokojencev Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Ptuj • Sojenje v primeru umora Ervina Vidvoviča
Forenziki niso našli sledov Slane in Filipoviča
Potem ko sta že na prejšnji obravnavi v primeru umora 23-letnega Ervina Vidoviča zoper obdolženega Slano in Filipoviča razbremenilno pričala sozapornika, sta v nadaljevanju glavne obravnave v petek, 6. maja, zoper omenjena obdolženca razbremenilno pričala tudi forenzika.
Dober mesec dni po zadnji obravnavi, na kateri sta s svojim pričevanjem v korist obtoženih Bojana Slane in Filipa Filipoviča pričala sozapornika iz mariborskih zaporov Alen Robar in Stanislav Rajh, je predsednica senata, okrožna sodnica Marjana Kosi, v nadaljevanju glavne obravnave 6. maja zaslišala še sodna izvedenca iz centra za foren-zične preiskave v Ljubljani, strokovnjaka za biološke sledove Miho Mustra in strokovnjaka za sledenje obuval Andreja Gerjoviča, ki sta zagotovila, da na kraju zločina, v opuščenem lokalu Ana - Beli križ nista našla nobenih sledi Filipoviča in Slane, ampak le krvne sledove pokojnega Ervina Vidoviča in biološke sledove obtoženega Slavka Hliša.
Sodni izvedenec za biološke sledove Miha Muster je presenetil 5-članski senat z izjavo, da so po temeljiti preiskavi krvnih sledi na kraju gnusnega dejanja v prvem nadstropju zapuščenega lokala Ana - Beli križ ugotovili, da vse krvne sledi pripadajo le pokojnemu Ervinu Vidoviču. Tudi na mestu, kjer naj bi krvavel obtoženi Slavko Hliš, so našli le krvne sledi pokojnega Vidoviča. Ker so našli v treh prostorih omenjenega lokala ogromno krvnih sledi - po tleh, na postelji, po stenah in celo na radiatorju - je po mnenju forenzika težko sklepati, kako naj bi se dejanje zgodilo, saj so krvne sledi tudi večplastne.
Zagotovo je možno reči le, da so se Vidovič in storilci premikali iz prostora v prostor, saj so na tleh našli sledove vlečenja, po vsej verjetnosti Vidoviča. Krvne sledi so našli tudi na vzmetnici postelje, na kateri je
Foto: M. Ozmec
Obtožena Bojan Slana (levo) in Filip Filipovič sta pričanje forenzikov spremljala zadovoljnih obrazov.
očitno krvavel Vidovič. Na steni so med drugim našli tudi odtis s krvjo prepojenega oblačila, številni krvni odtisi pa so bili najdeni tudi na vratih, medtem ko so bili na tleh pred vrati najdeni kapljičasti krvni madeži, zato je možno sklepati, da je okrvavljeni Vidovič stal ob njih.
Zanimivo pa je, da so na hlačah, ki so bile najdene v prostoru poleg trupla pokojnega Ervina, našli kožno sled obtoženega Slavka Hli-ša, medtem ko krvni madeži na hlačah pripadajo Vidoviču. Iz tega je možno sklepati, da je nekdo Vidoviču hlače slekel in da jih je verjetno imel oblečene tudi Hliš. Krvne sledi pa je možno tolmačiti kot pentljo pred posteljo, sicer pa so sledovi krvi večplastni, zato ni možno sklepati, kako naj bi sledovi nastajali. Domneva-
jo pa, da so storilci med vlečenjem Vidoviča iz enega v drugi prostor s krvno sledjo zabrisali druge sledove.
Glede na dejstvo, da so na okrvavljenih in precej umazanih hlačah našli večino bioloških sledi, ki pripadajo obtoženemu Hlišu, je možno tudi sklepati, da je prav Hliš te hlače tudi nosil. Na vijoličnem brezrokavniku pa večinski del bioloških sledi pripada Vidoviču, manjšinski pa Hlišu.
Zanimivo je, da je tudi drugi sodni izvedenec, Andrej Gerjovič, ki je preiskoval sledi obuval, ugotovil, da je bilo na kraju dejanja najdenih več sledi, ki pa sta jih povzročili le dve vrsti obuval: čevelj z ločeno peto in športni copati. V nobenem prostoru ni bilo sledi obuvala, ki bi pripadala pokojnemu Vidoviču, zato ne morejo izključiti možnosti, da
Napoved vremena za Slovenijo
če je velikega travna hlad, tedaj bo lepa zelenjad.
Napoved za Slovenijo
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami. Na Primorskem bo danes pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 11 do 16 C. Obeti
V sredo bodo padavine ponehale, čez dan se bo zjasnilo. V četrtek bo povečini sončno.
bi se tam nahajala še morda tretja ali četrta oseba. Odsotnost sledi oškodovanca Vidoviča in morebitnih drugih oseb pa pripisujejo lastnosti podlage. Našli so le odtise dveh različnih vrst obuval, za katere pa ne morejo opredeliti niti velikosti, niso pa zaznali tudi nobenih sledov morebitnega brisanja krvnih madežev.
Okrožni državni tožilec Konrad Rebernik je predlagal, da se opravi še analiza vsebine steklenice piva Smile, ki je bila najdena na kraju umora, da se ugotovi, ali se v njej nahajajo ostanki, na podlagi katerih je možno sklepati, da gre za ostanke pepela ali delcev konoplje. Med drugim pa je predlagal tudi odložitev glavne obravnave, da si tožilstvo lahko pridobi dodatne dokaze, ki bi lahko dokazali prisotnost pri umoru vsaj za enega od udeležencev. Še enkrat pa bodo k pričanju pozvali sodnega izvedenca, obdu-centa dr. Srečka Kovačiča, da se natančneje opredeli do dejanskega vzroka smrti Ervina Vidoviča. Predvideni narok za glavno obravnavo je 19. maj.
M. Ozmec
^mtAtKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Silva Klemenčič, Cvetkovci 90 - Reneja; Staša Zorjan, Velika Nedelja 19 - Zojo; Melita Poplat-nik, Gorišnica 9/a - Živo; Maja Makoter Stajnko, Raz-lagova 40, Ljutomer - Lano; Bojana Bigec, Kicar 36/c, Ptuj - Niko; Lidija Tomažič, Kovača vas 113, Slovenska Bistrica - Eneja; Simona Cafuta, Tržec 14, Videm pri Ptuju - Miha; Nina Holc, Potrčeva c. 35, Ptuj - Hano, Nataša Novak, Ptujska c. 10, Ormož - Dino; Katja Križe, Štuki 20, Ptuj - Jakoba; Lidija Verdenik, Zg. Pristava 8/a, Ptujska Gora - Tadeja in Matica; Vesna Šterk, Njegoševa 40, Maribor - Glorijo; Lidija Kocet, Hardek 38, Ormož - Melanio; Mojca Štibler, Runeč 12, Ivanjkovci - Roka; Valerija Prosenjak, Brstje 17, Ptuj - Nino; Dominika Korez, Placerovci 16/a, Gorišnica - Julijo; Klavdija Krajnc, Zechnerjeva 24, Ptuj - Evo; Melita Valand, Ul. Šlandrove brigade 9, Poljčane - Vito; Irena Ivančič, Lancova vas 75, Videm - Nušo.
Poroke - Ptuj: Davorin Lah in Brigita Meh, Dorna-va 100/a. Aleksander Šturm in Mateja Fras, Ulica 5. prekomorske 13, Ptuj; Marko Lah in Darja Kržič, Cesta krimskega odreda 25, Verd; Peter Baštič, Dominkuše-va ul. 10, Maribor in Barbara Čulibrk, Kajuhova ul. 3, Ptuj.
Poroka - Ormož: Boštjan Starčič, Mezgovci ob Pesnici 29/a in Simona Habjanič, Muretinci 69/a.
Umrli so: Marta Fekonja, Pršetinci 1, umrla 20. aprila 2005; Angela Sedej, Podgorci 8, umrla 24. aprila 2005; Leopold Zakeljšek, Nadole 41, umrl 25. aprila 2005; Marija Celin, Slovenska c. 18, Središče ob Dravi; Roza Kumer, Placar 52, umrla 25. aprila 2005; Feliks Bagar, Slovenskogoriška c. 6, Ptuj, umrl 25. aprila 2005; Štefanija Zemljarič, Spuhlja 93/a, umrla 27. aprila 2005; Alojz Klinar, Mestni Vrh 84, umrl 29. aprila 2005; Stanislav Kolar, Žetale 80, umrl 30. aprila 2005; Alojzija Čulk, Breg 53/b, Majšperk, umrla 1. maja 2005; Vincencij Ivanuša, Mali Brebrovnik 44, umrl 2. maja 2005; Marija Čeh, Pacinje 33, umrla 4. maja 2005.
Črna kronika
Trčila tovornjaka
5. maja ob 16.30 se je na Sp. Hajdini zgodila prometna nesreča zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji. V nesreči ni bil nihče telesno poškodovan, udeležena pa sta bila voznik tovornega avtomobila s polpriklopnikom in voznik tovornega avtomobila s polpriklopnikom - cisterno, napolnjeno s plinom. V nesreči je nastala večja materialna škoda, ki znaša po nestrokovni oceni 7.200.000,00 SIT. Zaradi odstranitev vozil je bil promet zaprt od 16.35 do 20.20, poskrbljeno pa je bilo za preusmerjanje.
Trčenje motorista in avtomobilista
29. aprila ob 18.10 se je na avtocesti izven naselja Slovenska Bistrica (smer Slovenska Bistrica-Maribor) zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznik motornega kolesa in neznani voznik osebnega avtomobila, pri čemer je motorist padel. Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče policisti prosijo neznanega voznika in morebitne očividce, da se zglasijo na PPP Maribor, Ptujska cesta 117, ali pokličejo na tel. št. 113.
Vlomi
V	noči na 30. april je neznani storilec vlomil v več zabojnikov na gradbišču v Kočicah, od koder je odnesel več gradbenega orodja in oškodoval lastnika za 500.000 tolarjev.
V	noči na 30. april je neznani storilec vlomil stanovanjsko hišo v okolici Lenarta. Odnesel je za okrog 200.000 tolarjev zlatnine.
1. maja med 2. in 3. uro je neznani storilec vlomil v bencinski servis v Poljčanah. Iz notranosti je odtujil večjo količino cigaret, GSM aparatov, SIM kartic, žganih pijač in drugih artiklov. Z vlomom je lastnika oškodoval za približno 3 milijone tolarjev.
V	noči na 6. maj je neznani storilec vlomil v trgovino Mercator v Kidričevem, od koder je odnesel večjo količino cigaret različnih znamk in s tem povzročil škodo za približno 350.000,00 SIT.
V	noči na 7. maj je neznani storilec vlomil v prostore Veterinarske bolnice v Ptuju, od koder je odnesel fotoaparat s pripadajočo opremo ter s tem lastnika oškodoval za 500.000,00 SIT.
7. maja je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Novi vasi pri Ptuju, od koder je odnesel digitalni fotoaparat, mobilni telefon in različne dokumente ter s tem lastnika oškodoval za 300.000,00 SIT.
Ilegalni prihodi
Ormoški policisti so 4. maja na svojem območju obravnavali osem tujcev, štiri državljane Turčije in štiri državljane Bangladeša, za katere so pri postopkih ugotovili, da so vstopili v državo na ilegalen način. Državljani Turčije so bili po končanih postopkih odpeljani v Center za tujce Prosenjakovce, državljani Bangladeša pa so zaprosili za azil in so bili prepeljani v Ljubljano.