M )ll< Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 80. JOLIET, ILLINOIS, 3. SEPTEMBRA 1915 LETNIK XXIV, Avstro-ogrske čete zavzele rusko trdnjavo Lutsk. 2 Vzhodne Galicije se Rusi brž umikajo, ko so bili poraženi ob reki Stripi. Trdnjava Grodno obstreljevana po Nemcih, ki jo utegnejo zavzeti vsak trenotek. Rusi v največji stiski. talijani na Goriškem še vedno napadajo brez uspeha. if te 2-3oUnaj' 29' avg"- čez London> 30- av&-dan ZJ Vrhovno vojno vodstvo je a"eS obiavil0 sledeče poročilo: Na fr Vrav. • °b so v"rai so~ da h' napa(^' obsežnejši in silnejši, ne a 1 kie uspeli. V doberdobskem od- seku Je bil snoči po močnem topni- t ■ ik in fg. J skem str r ti .. JanJu pripravljen napad pro- ^ Postojankam na gori Seibusi ]t- Dopoludne sta dva mobilna pol- ** StlriL- Post . if poskušala naskočiti naše drla st na gori sv- Mihaela. Pro-p°vsod ponek°d v naše zakope, ali straj,,- ?ta bila zopet izgnana pod ' Pred" i2gUbami- »ik s nekaj časom je začel sovraž- stnemu°Kk°Pnim naPadom Proti mo" .povi;n aniku pri Gorici. Naši to-kone „ m'n°meti so razdejali vse pod-Pe Pred našo fronto. P° krvavem spopadu. "M ■ves branik Pri Tolminu je bil Potem streljevan s težkimi topovi. talj0nj sta šla dva pešpolka z več ba-Po ^ P an'nskih lovcev k naskoku. Nekaj nVem sP°Padu sta bila odbita. Tolmjn dPadov na most zapadno od štirje / m fevefno od tega mostu ter s° bili t °b fronti Mrzlivrh-Selce i« dole ", °dbiti- V bovškem odseku naPad 6 a z močnimi oddelki podjet so tr,i„enal,JlUski boji z nezmanjšano sil- nasih rokah. ToP°vi grmijo na Goriškem. * Vrh Unai. 30. •. avg. (Čez London.) . "Oviio • V^cz i.onuon.; — javii0 si ,V°Jno vodstvo je danes ob- včeraj n ,°rskern okrožju je sovražnik toPovi naia'ieval običajno streljanje Z ruskega bojišča. Dunaj, 30. avg. (Čez London.) — Vrhovno vojno vodstvo je danes objavilo sledeče uradno naznanilo: "Armade generalov Pflanzer, Baltin in Bothmer so prodrle do Stripe. Na več točkah je sovražnik poskušal zaustaviti naše zasledovanje, a je bil povsod odbit. Posebno trdovraten odpor smo morali zlomiti ob dolenjem Koropjecu. "Čete generala Boehm-Ermollija so zadele ob močno zasedene postojanke vzhodno od Zloczowa in ob liniji Bia-lykamien - Toporow - Radziechow. Sovražnik je bil napaden in odbit na več točkah ob tej fronti. "V Volhiniji so naše čete, prodirajoče proti Lutsku, pridobile na ozemlju. Svinjuči in drugi po sovražniku trdovratno branjeni kraji so bili zavzeti. "Avstro-ogrske čete, ki se bojujejo ob Bjelovješkem močvirju, so porazile Ruse pri Szereszewu in jih zasledovale v smeri Pruszanov." Nemci blizu zadnjih ruskih linij. London, 30. avg. — Nemška ofenziva na Ruskem ne pojema, marveč na- rašča po silnosti in obsežnosti. Včeraj in danes je #Ruse doletel udar za udarom na skoro celi dolgosti bojne fronte od Rige do linije ob Zloti Lipi v Galiciji, 500 milj južno. Po današnjem nemškem uradnem naznanilu se Rusi umikajo od severnega konca te ogromne bojne črte do južne skrajnosti. Naglost in ljutost avstrijskega nabada na preostali gališki fronti, pričetega v petek, ni odjenjala, kakor je razvidno iz dunajskih poročil, in Rusi se umikajo proti svoji lastni meji, ko bije njihova zadnja straža srdite boje. Vojskovanje v Galiciji. Obnovljeno bojevanje v Galiciji vzbuja sedaj največje zanimanje in pojasnjevanje v Londonu. Vojaški kritiki sklepajo brez dvoma, da je glavni namen, izgnati vse ruske čete iz avstrijskega ozemlja, ali po splošnem vojnoznanstvu mislijo, da so znamenja za skorajšnje dokončanje nemške o-fenzive na vzhodu. Skratka, opazovatelji mislijo, da brž-ko bodo Rusi izgnani iz zadnjega kosa avstrijske zemlje, bodo združene tevtonske čete pripravljene, da se iz-počijejo od svojih zmag in okrepčajo za ofenzivo kje drugje. Zanašajo se tudi na rusko enakonočno letno dobo, ki se začenja koncem oktobra, in na bližino zime, da omeji nadaljnje prodiranje Nemcev. Rusi se ne utegnejo ustaviti. Ali ta teorija ni dobro podprta po neprestanem nemškem napadanju na severu. Izza razpada obrambne linije Kovno-Brest Litovsk se Rusi niso u-tegnili ustaviti in oddihniti niti trenotek, nego so bili prisiljeni k neprestanemu umikanju, dokler ni videti, da jih Nemci nameravajo pognati, če mogoče, v njihovo tretjo obrambno linijo, ki drži prejkone skozi Dvinsk, Vilno in Pinsk v Dubno. Trdnjava Grodno je bila bržčas odločena za bombardiranje in njeno zavzetje pričakujejo angleški opazovatelji koncem tedna. To je zadnja utrjena važna točka linije Kovno-Brest Li-tcvsk. Skozi gozd in močvirje. Dočim je videti, da tvori gozdna krajina severovzhodno od Bresta Litovskega le slabo oviro nemškemu prodiranju, kažejo vojaška k ret an j a dalje južno v Galiciji in ravno severno od Galicije na Poljskem, da Nemci poskušajo pognati svojega nasprotnika preko Pripetskih mužav v utrjene postojanke pri Lutsku, Dubnu in Rovnu. Te postojanke, tvoreče trikot po navadnem ruskem načinu stalnih utrdeb, so >bile zgrajene v odvrnitev vsakega poslušanega navala iz Galicije. Vzhodno od Vladimira Volynskega brzo prodirajo Nemci in Avstrijci proti l.utjj n, dočim poganjajo Ruse od ju-go&'noda nazaj proti Dubnu in Rovnu. Obnovili ofenzivo na severu. B£stvo, da so se Nemci pod maršalom von Hindenburgom ustanovili v okraju okrog mostnega branika južno od F.riedrichstadta, je morda tako:važno, kakor katerakoli druga pridobitev, naznanjena v današnjih uradnih novicah iz Berlina. Zavzetje Friedrich-&ta|ta bi pomenilo takojšnje pretrga-nje železnice, držeče južno od Rige v Dvinsk, pridobitev, ki bi bila resen u-darec obrani Rige, in ki bi ogrožala varnost ruskih čet v tej krajini. Berlin poudarja naznanilo, da so nemške čete ob reki Dvini v Kurlan-diji obnovile svoje napade, nenadoma zaustavljene pred kratkim po ruskem uspehu, obdržati Rigo kot grožnjo von Hindenburgovi zadnji straži. Avstrijci zmagali pri Lutsku. Dunaj, 31. avg. (Čez London.) — Sledeče uradno naznanilo je bilo danes objavljeno: "Severno in severovzhodno od Lut-ska je bil sovražnik po težkih bojih v južni smeri odbit. Dvanajst častnikov in nad 1,500 mož smo ujeli. Poleg tega smo zaplenili pet strojnih pušk, pet železniških hlaponov, dva železniška vlada in veliko množino vojnih zalog. "Blizu Svinjučev, Gof-ochowa, Rad-ziechowa in Turz so naše čete prisilile Ruse k nadaljnjemu umiku. Z navajeno hrabrostjo so polki budimpeštan-skega vojnega zbora naskočili močno obkopane sovražne obrambne postojank« v od-cku Radzienhova. "Ob Strypi na vzhodnem Gališkem se borimo za prehode čez reko. V teh bojih so Rusi na nekaterih točkah zaustavili naše prodiranje z ljutimi protinapadi. "Ob Dnjestru in besarabski meji se ni pripetilo nič važnega. "Naše čete, ki se bojujejo severno od Korbina, so prodrle do Pruszanov ob zgornjem Muchavcu." Ruski krili se uspešno branita. London, 31. avg. — Rusi so doslej preprečili nemške in avstrijske priza-deve, prisiliti k umiku skrajni krili armad velikega kneza Nikolaja. Na severnem koncu fronte se tisti del maršal von Hindenburgove armade, ki mu poveljuje general von Bue-low, še vedno bojuje za mostni branile južno od Friedrichstadta. Avstro-nemške čete pod generalom Bothmer, ki so predrle ruske linije na obeh straneh Brzezanov, Galicija, so bile zaustavljene ponekod ob reki Strypi, kjer so Rusi zasedli močne postojanke, odkoder podjemajo odločne protinapade. Nemci prodirajo v središču. Ob ostali fronti baje Nemci prodirajo, dasiravno so nekateri nemški oddelki, ki so prodrii skozi gozdno krajino vzhodno od Bialystoka, bili poraženi v boju z rusko zadnjo stražo. Petrograd ogrožen. Berlin, 1. sept. (Brezžično v Say-ville, L. I.) — Neki danski časopis trdi, da je doznal iz zanesljivega vira, da se delajo priprave za zapustitev Petrograda. Avstrijci zavzeli Lutsk. London, 1. sept. — Rusko trdnjavo Lutsk, 35 milj vzhodno od gališke meje, ki je bila zgrajena v zadnjih letih v obrambo proti morebitnemu avstrijskemu napadu, so danes zavzele avstro-ogrske čete. Nezgode vsled vohunske zarote. Tajna organizacija v razdevanje tova-ren, ki izdelujejo orožje in strelivo za zaveznike. MNOGI OSUMLJENCI PRIJETI. Petindvajset eksplozij povzročili zarotniki v nekaj tednih. Washington, D. C., 1. sept. — Zadnji vmesni prigodki so uverili vladne u-radnike, da uprizarjajo tajni agenti evropskih velesil nepopustljivo drzno igro na ozemlju Združenih Držav, ki ima namen, preprečiti izdelavo^vojnih potrebščin. Ameriški izdelovatelji Orožja in streliva so žrtve te predrzne igre v svrho uničevanja vojnih naročil od strani zavezniških velevlasti, in diplomatje prejkone nemške zveze so križem Združenih Držav nasnovali naklepe in zarote z namenom, da ameriški vojni izdelki ne pridejo v roke zaveznikom. Zavezni uradniki so začeli obširno preiskavo brezštevilnih mednarodnih spletek na ameriškem ozemlju in več tajnik aretacij je bilo izvršenih. Smodnikarna razdejana. San Francisco, Cal., 31. avg. — Skla-dalnica št. 5 smodnikarnice Du Point de Nernouros Powder Co. v Pinoli, Cal., je bila danes razdejana po eksploziji. Strojnik Harold Bennett je bil usmrčen. Pinola leži 15 milj daleč od luke San Pablo. San Francisco, Cal., 31. avg. — Vlak s 7,000 funti dinamita je skočil iz tira davi pri Pinolu, Cal., in dinamit je eksplodiral. Eksplozija v smodnikarni. Oakland, Cal., 31. avg. — Dva delavca sta bila usmrčena danes, ko sta dve konvi smodnika eksplodirali v smodnikarni Hercules Povvder-družbe v kraju Pinole. Dinamitna bomba. Depevv, N. Y., 31. avg. — Dinamitna bomba, položena pred domovanjem Maurice F. Coombsa, načelnika družbe za izdelavo zrakoplovov za zaveznike, je danes eksplodirala. Eksplozija je razdejala zid in pretresla okna po soseščini. Nihče ni bil ranjen. Govorice so se raznašale, da bo, če treba, z nasiljem preprečena izdelava strojev za zavezniške armade. Coombs, ki je bil poprej poročnik v francoski armadi, zastopa baje francosko vlado v pogodbah za zrakoplove. Dijak na sumu. Philadelphia, Pa., 31. avg. — Kari Jiencke iz Nemčije, dijak v zobozdrav-niškem oddelku-pennsylvanijskega vseučilišča, j£ bil danes prijet, ker je na sumu, da je nemški vohun. Ponarejavec prijet. Omaha, Neb., 31. avg. — Otto Werner, Nemec, iz Winnetke, 111., je bil prijet v Council Bluffsu, Iowa, danes popoludne in priveden v Omaho pod obtožbo ponarejanja denarja. Izpovedal je, da je nameraval nabrati $100,-000, da "pomore kajzerju". Osumljen vohunstva. Washington, D. C., 29. avg. — Pod obtožbo, da je prestopil zavezni zakon v zaščito deželnih obramb, ker je fotografiral vojaške reservacije, je bil Gustav Kopsch, Nemec, star 27, in izde-lovatelj glasbil v tukajšnjem Carnegie-jevem zavodu, danes dejan pod poroštvo $5,000, da počaka razprave v za-veznem okrožnem sodišču v Norfolk«, Va. Združene Države zmagale. Washington, D. C., 1. sept. — Spor zaradi podmorskih čolnov med Nemčijo in Združenimi Državami je bil danes končan s popolno zmago za to deželo. Grof Bernstorff, nemški'poslanik v Washingtonu, je po naročilu iz Berlina danes posetil državnega tajnika Lansinga in ga obvestil, da je Nemčija pripravljena, privoliti pred svetom v ameriško zahtevo glede ravnanja s svojimi podmorskimi čolni proti trgovinskim ladjam. vražni strelski jarki so bili zelo poškodovani, zlasti pri Courtes Chaussees, Meurissons in Bolante. "Z nočjo vred je nastopil mir." ^Icati Pre»„ Association. V0JNA NAGLOST PO VZROČA, DA SE MRTVECI POKOPAVAJO V ZAKOPIH. °b Dardanelah ined zavezniki dostikrat onemogoči, da bi se trupla mrtvih vojakov prepe- nt °brede"\ M"r' !>ri"ieren za pogreb. Mnogokrat se mrtvi vojaki pokopljejo, kjer padejo v an8leških zakopih na dolenjem koncu poluotoka Gallipoli. Slika kaže po- Z zapadnega bojišča. Berlin,-29. avg. —-Potniki, ki so dospeli v Amsterdam včeraj popoludne na bolandsko-ameriškem parniku "Ryndam", so donesli vest, da je bil neki angleški prevozni parnik z 2,000 kanadskimi vojaki na krovu torpedi-ran dne 15. avg. blizu Scilly Islands. Pravijo, da je bilo kakih 1,000 rešenih. Hudi boji v ArgOnih. Pariz. 30. avg. — Hudi boji so se vršili snoči na več točkah v Argonih. Več nemških strelskih jarkov je bilo tekom istih poškodovanih, tako pravi današnje naznanilo, ki se glasi: "Na več točkah argonske fronte je prišlo včeraj do hudih bojev z minami, bombami in ročnimi granatami. So- Angleške izgube ob Dardanelah. Berlin, 31. avg. (Brezžično v Say-ville.) — Angleške izgube izza dne 6. avgusta vsled novih napadov na polu-otoku Gallipoli so cenjene na 30,000 mož, ako ne več, po carigrajskem po-ročevavcu za "Frankfurter Zeitung". Angleži so baje rabili 100,000 mož v svojem zadnjem napadu na turške postojanke, ki se je vršil v soboto in nedeljo. Po omenjenem poročevavcu je bilo med usmrčenci angleških čet v bojevanju dne 28. in 29. avg. kakih 600 častnikov. Neka konjiška divizija je bila skoro popolnoma uničena. Chicago šteje 2,500,000 prebivavcev. Chicago, III., 1. sept. — Naslovna knjiga mesta Chicaga za leto 1915. šteje toliko imen, da smemo število mestnih prebivavcev preceniti na 2,500,-000, kakor pravi g. E. J. Dillon, glavni nadzornik družbe za naslovno knjigo; ki je baje največja na svetu. Nič manj nego 500 mož je delalo več mesecev, da zberejo vsa imena in naslove. Knjiga bo skoro dotiskana. Med imeni presegajo po številu vse druge Johnsoni, potem Smithi, Andersoni, Millerji, Nelsoni, Browni, Petersoni in Thompsoni. General Orozco usmrčen. El Paso, Tex., 31. dec. — General Pascual Orozco, odličen vojaški vodi-i telj v mnogih prekucijah zadnjih petih let v Mehiki, je bil usmrčen pozno včeraj v boju 7. ameriškimi zasledovalci, carinskimi uradniki in vojaki 13. konjiškega polka Z. D., kakor naznanjajo vladna poročila, prejeta tukaj danes. Boj se je vršil v gorčvju okraja Culberson, Tex., po napadu 11a Dick Lo-vejev ranch včeraj. Angleški premogarji zmagali. London, 31. avg. — Premogarska stavka v južnem Walesu se je končala danes popoludne s popolno zmago za stavkarje. Po dvodnevnem posvetovanju je vlada naznanila danes popoludne, da so premogovniški lastniki privolili v zahteve premogarjev in da se stavkarji povrnejo v rudnike jutri. Upor preti v Indiji. Tokio, 31. avg. — Od nekdaj v Indiji naseljenih Američanov so dospela zasebna poročila o nemiru med rodovi v severni Indiji. A!i. tu mislijo, da se teritorialnim četam s pomočjo zvestih Indijcev posreči, zabraniti upor. Pravijo, da so bili domačini s sramotilnimi spisi nahujskani k uporu, in da je bila Indija poplavljena z istimi iz San Francisca in Manile. Prejkone odpošlje Japonija čet v severno Indijo. Nemci se vežbajo. Washington, D. C., 31. avg. — Pisma iz raznih mest, pripovedujoča o namišljenem miru a rednem vežbanju Nemcev v turnvereinskih in drugih dvoranah, je vojni department odkazal pravosodnemu departmentu v preiskavo. Jolietska novica. ^ , — Jolietska državna kaznilnica ima novega wardena ali ravnatelja.. Michael' Zimmer, bivši šerif Cook countya in bivši mestni "controller" chicaški, je bil imenovan wardenom v sredo zvečer po odboru kaznilniških komisijo-nafjev, ki so se zbrali na seji v kaznilnici. Warden Zimmer jte naslednik Edmund M. Allena, ki je odstopil, ker mu guverner Dunne ni dovolil, da bi stanoval v Chicagu. MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO. 5 kron pošljemo za..........$ .90 ........ .......... 1.65 XOO ZA Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Joliet, III., 1. sept. — Danes je po-' je bil zadnji ponedeljek, ko je stalo tekel rok razpisa častne nagrade za živo srebro zjutraj na 47.2; nad petin-igro iz našega življenja v Ameriki, j dvajset let ni bilo tako hladnega dne Kakor znano, je naša vzorna Dekliška , v avgustu. Marijina Družba v Jolietu meseca aprila t. 1. razpisala častno nagrado v znesku $100.00 v omenjeno svrho ter potom slovenskih časopisov povabila vse znane in neznane naše pisatelje in pisateljice, da se udeležijo tega natečaja. Ta razpis častne nagrade je bil dosedaj največja izpodbuda za gojitev dramatske umetnosti med ameriškimi Slovenci; največja izpodbuda skritim pisateljskim močem, da se pokažejo na polju, kjer se jim obeta poleg skromne nagrade čast in zahvala vsega slovenskega naroda, ki zna ceniti tvoje prave kulturne delavce. Vsi so bili povabljeni na delo — in koliko Sg jih je odzvalo? Z veseljem naznanjamo, da veliko, če vpoštevamo naše razmere. Seveda smo pričakovali, Ha se odzove še ta in oni, kajti pisateljskih moči je dovolj tudi med ameriškimi Slovenci; toda premnogi smo pre-jiialomarni ali preleni, kajneda? Pa pustimo to in bodimo veseK nad tistimi, ki so prišli orat ledino naše dra-matske literature. Živeli! — Izmed dopslanih iger omenjamo danes samo štiri, in te so: "Ob štrajku", spisal Mladi vitez; "Bertina nevoščljivost", spisala Mlada Slovenka, "Ameriška sodnija", spisal M. Korošec, in "Zadoščenje", spisal Filip Rekar. Navedena pisateljska imena so izmišljena. —Igre so zdaj v rokah presojevalnega odbora pod vodstvom Rev. John Plev-nika. Chicago, 111., 30. avg. — Cenjeni g. urednik: — Prosim malo prostorčka v našem listu za ta dopis, ako se Vam zdi vreden za natis. Delavske razmere v tukajšnji slovenski naselbini so bolj srednje; nekateri rojaki delajo precej dobro, drugi pa bolj slabo. Brezposelnih se pa tudi ne manjka. Kar se pa tiče društvenega življenja, pa precej dobro napredujemo. Tu imamo tudi društvo sv. Družine, ki dobro napreduje in upam, da bo najbolj napredovalo. Nekateri na to dr. sv. D. jako debelo gledajo in nasprotujejo. Jaz mislim, da bi moral biti vsaki pri dveh društvih, ali oženjen 5!f ne. "Ker Je to društvo katoliško in ima najlepše ime, zato upam, da bo napredovalo. Člani se jako zanimajo in nas je precej lepo število. Kogar je volja pristopiti, naj se oglasi pri tajniku ali pa katerem drugem članu in precej dobi potrebne listine. Pristopnina je zdaj samo en dolar. Zdaj je, dragi rojaki čas, dokler je tako malo za plačati. Upam, da bo vsak član enega ali dva dobil. Seja bo 4. septembra tega leta. Le tako naprej po družbinem geslu: Vse za vero, dom in narod — Vsi za enega, eden za vse. Dragi moži, dajte vpisati svoje otroke, ker pristopnina je majhna. V bratski slogi in ljubezni ne samo za društvo, ampak za splošno korist slovenskega naroda. Z nekim rojakom sva se sestala na kari. In on je mene prašal: "Kam pa ti, Anton?" "Na isejo," na katero, sem mu povedal. ''Kam pa ti, prijatelj?'' "Jaz tudi." "No gremo skupaj." "No, jaz grem na Ligino sejo." "No, kaj boste naredili?" "Narod bomo rešili." (?) Zdaj pa vidim, da Liga je zakopana za vselej. Tudi v nekem drugem listu sem čital od Lige: "Živela liga!" No, zdaj pa ne več, ker je ni več. Pozdrav! Anton Brodarič, 258 W. 24th Pl. Petrograda, pa še nič ne pomaga. O-meniti moram tudi, da je G. N. v svoji št. 198. v Listnici uredništva podajala naslov A. S. (mislim svojemu naročniku: M. L., Ashtabula, O.) v drugi obliki, kot se ima glasiti. Zatorej* cenjeni čitatelji(ice) A. S., mogoče ni komu še znan naslov pravoslavnega dnevnika v N. Y.? Evo Vam ga tukaj : Gubčeva družba, i. u. Glas Rusko-Srbskega Naroda. 82 Cortlandt Street, j N. Y. Ali zaradi podpisov, mislim, da smo si jednaki, ker tudi G. N. ima (ne: imel jih je) dopisnike, ki so se podpi-savali v dopisih z "naročnik" ali prvo začetno črko. Pa brez zamere, gospo-! dine! K sklepu dopisa pozdravljam vse Slovence širom Amerike, želim pa tudi A. S. lepega uspeha ter novih naročnikov. Nasprotnik ligaške struje. »Si^iSiKilillSS m s >-»i V BOJU ZA SLOVENSKO ZEMLJO. S — Čujemo, da se je začela agitacija za zgradbo nekakega Slovenskega doma v Jolietu, v katerem bi bila velika dvorana z odrom, čitalnica itd. Izvrstna misel! Več o priliki. — Delavski praznik (Labor day) bomo obhajali prihodnji ponedeljek, dne 6. sept. Nikdar ni bilo ugodnejšega časa za počastitev delavstva in njegovih pridobitev, nego je letošnji Delavski praznik. Evropo pretresa strašna vojna, v katero je zapletenih nad .300,000,000 ljudi pri delu uničevanja, ki ne donese prav nič dobrega človeštvu ali v prid krščanski prosveti vkljub vsem slavnim zmagam. Delavske zmage so prave zmage. Samo te so človeštvu v korist. Samo te dona-šajo srečo, nravno in duševno povzdi-go človeštva. Vojne zmage porajajo bedo, uboštvo, stisko, zapuščenost m neizmerno trpljenje nedolžnih, razbrz-danje sirovih strasti. Delavske zmage vzbujajo ljubezen, značijo napredek na človeški poti do višjih ciljev življenja. Mirno delo gradi hiše, vojna pa jih upepeljuje. Mirno delo do-naša srečo tudi v trpinovo kočo in 12 rojnih črtah se je pričela valiti laška masa po zložnem pobočju navzgor. Že so zasedle laške čete sleme, kjer še leže na tleh razbiti kosi treh križev, že so zasadili tricoloro na našo postojanko, že je sporočil Cadorna kralju, da je Kalvarija padla in ž njo tudi Gorica, ko je pozval bojni rog Dalma-tince na naskotf. Ojačeni s tremi bataljoni so se plazili po skoro navpični vzhodni steni Kalvarije, vedno bliže, vedno bliže vrhu. V tem so švigale naše rakete in razsvetlile laške čete, ki so čakale pripravljene na napad. Naenkrat je zaorilo v noč: "Udri! Udri, bračo!" "Bij! Bij!" se je odzvalo tisoč grl. In že se je pričela strašna borba na nož. Četa ob četo je udarila in se bila za življenje in smrt. Ko so bajoneti obtičali v laških telesih, so obrnili Dal-matinci puške in udrihali s kopiti kot besni in bili so s pestmi in podili pred seboj četo za četo, nevzdržema, prek trupel, preko kupov rjovečih ranjencev, preko potokov krvi, navzdol, navzdol... Le naprej, le naprej so drviii dalmatinski junaki, in ko so se zadnji ostanki bežečih Lahov poskrili v dobro utrjene strelske jarke, so jih morali naši častniki poklicati nazaj. Ob 1. uri ponoči so bile vse postojanke na Ivalvariji v naših rokah. Kraljevska brigada pa — ponos Viktorja Emanuela —, ki je izvršila zadnji, obupen napad, je ležala uničena in pobita v strašnih grobovih, ki so jih čez I dan izkopale laške granate, v mlakah lastne krvi. Hropenje umirajočih in obupni kli-jci ranjencev na pomoč so motili nočno tišino, ki je legla na bojno polje. | V jutranji zarji pa je Dalmatinec še enkrat zamahnil z uplenjeno laško zastavo kakor v rogajoč pozdrav. -* * » Bilka, ki je divjala devet dni za goriško obmostje, je bila obupna. Na<' 900 laških topov je združilo svoj strašni ogenj na soško fronto od Sabotma do morja. Skoro polovica laške armade, 17 divizij (od 35 divizij) je stalo naši majhni, a železni 5. armadi na-1 sproti. Nad 20,000 topovskih izstrelkov je padlo dnevno le na KaTvaryo. ki je dolga le nekaj nad 3 km. Na 5"" m dolgo našo postojanko je udarjal'> 60 do 70 težkih granat v minuti. ^ naše čete so vztrajale v tem groznem ognju celih osem dni, ne da bi bile zamenjane, medtem ko je Kalvarijo na | padala dnevno sveža brigada najboljših laških čet in sicer brigade: Modemi (41. in 42. pp.), Fori i (43. in 44. PP-). Ravenna (37. in 38. pp.), Regina (9- '» 10. pp.), Livorno (33. in 34. pp.), Bp-logna (39. in 40. pp.), Pavia (27. in 28. pp.) in Pistoia (35. in 36. pp.). A kljub vsemu topovskemu ognju, ki je doslej edini v vsej svetovni vojn', kljub priznani hrabrosti italijanski'' čet, ki so neprenehoma napadale I)re" ko mrtvaških polj, preko pobočij, kjei so ležali razbiti celi italijanski (pol*'; kljub vsemu temu niso zavzeli Italijan' niti 1 meter naših postojank, niso prišli niti korak naprej. Neomajna je naša straža ob Soci, neomajno je naše zaupanje v njen« moč in v njeno dušo: Boroeviča! Armadno povelje generala Boroeviča. Dunaj, 3. avgusta. (K. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: I veljstvo pete armade je izdalo sledeče armadno povelje: Vojaki! Njegovo Veličanstvo cesar in apostolski kralj je blagovolilo nasloviti name sledeče lastnoročno pismo: Ljubi general pehote pl. Boroevič! Pod Vašim velikokrat izkazanim vodstvom se je 5. armada junaško vojskovala, priborila je najlepše uspehe. V najtoplejši hvaležnosti Vaših zaslug se spominjajoč, izražam Vam Moje pohvalno priznanje. Dunaj, 29. julija 1915. Franc Jožef I., 1. r. Vojaki pete armade! To najvišje odlikovanje Vašega voditelja gre v prvi vrsti Vam; velja Vaši zvestobi, Vaši neprimerni hrabrosti, gre Vašemu liki skala trdnemu klepu, da nobenega palca domače zemlje ne ^ prepustite brez povelja. Vaši otroci in otrok otroci bodo še ponosno pri- j povedovali, da ste bili bitko ob Soči. I Vojaki pete armade! Vaš voditelj je pono?en na Vas! Na bojišču, 30. julija 1915. Boroevič, general pehote, 1. r. SvetOzar Boroevič, K cesarski zahvali poveljniku avstrijske vojske ob Soči, piše "Reich-post"; . • h • "Vojaki vseli avstrijskih narodnosti branijo južnozahodna vrata Avstrije. Nemški planinec, nemški Dunajčan stoji poleg Bošnjaka, Dahnatinca in spodnje-štajerskega Slovenca in avstrijskega litalijana iz Kranjske (?) v sosednem strelskem jarku, za bližnjim sivini kraškim zidom stoje Rumuni, Madžari in Švabi iz Banata. lil poveljnik teh čet je Hrvat, Boroevič, smeli branitelj Karpatov. Vso znanost, katero mu je prinesel gorski boj na vzhodu, koncentrira sedaj železni general na fronti ob Soči. Z brezmejnim obožavanjem so mu njegovi vojaki udarni, že samo njegovo ime -e glasi kakor jez in doni kakor grom proti sovražniku. Svetozar Boroevič. Hrvatski vojskovodja uči Italijane, da ne smejo zemljepisnih in narodnostnih pojmov premetavati po domišljiji futurističnih jadranskih politikov. Italija ne bo oropala Adrije in njene o-bale, cesar-ki poveljnik hrvatskega rodu jo brani in vsi avstro-ogrski narodi ž njim. V zelo odlikovalnem lastnoročnem pismu se je cesar zahvalil slavnemu voditelju armade in z armadnim poveljem, v katerem vsaka beseda diše pravega starega vojaškega duha, se obrača general do svojih čet in jim sporoča cesarsko zahvalo, katera velja njim. "Vaš poveljnik je ponosen na vas!" jim kliče. In vsa Avstrija se druži ž njim v tem ponosu na armado, ki po številu premočnega, v dolgem pripravljanju oboroženega sovražnika že nad dva meseca vedno in vedno pritiska na tla. Boji ob Soči spadajo v najslavnejša dela z lavorom ovenčane armade. Brezmejno zaupanje domovine se jim zahvaljuje. Tik zadaj za bojno črto obdeluje mirni državljan svoje polje; ve, da ga ti junaki zvesto krijejo. Kdaj pride pesnik, ki bo vredno opeval ta dejanja?" * * » Spominjamo se, da je svojčas branil isto Sočo in kraške skale hrvatski general Maroičič. Preko lega naroda Lah ni mogel v Avstrijo. Zgodovina se ponavlja. Hrvatski slikar slika boje sedanjega hrvatskega generala. Tudi pesniki že vstajajo. Dalmatinci, priprosti ljudje, a levi pri Plaveh -o "Slovencu" poslali obširno pesem, katero prepevajo svojemu znanemu vodju '— junaku majorju Turudija. Morda vstane nov Simon Gregorčič, da sedaj zapoje zahvalo svoji Soči in njenemu branitelju Hrvatu Boroeviču? Profesor Ivekovič pri generalu Boroeviču. Slavni hrvaški akademični slikar profesor Ivekovič pripoveduje v hrvaških listih svoje vtiske, ki jih je dobil, ko je obiskal v glavnem stanu soške armade generala Boroeviča, katerega je portretiral. Vojaki imajo v Boroeviču neomajano zaupanje; kadar čujejo njegovo ime, nastane med njimi nepopisno navdušenje. Dasi ima Boroevič že skoro 60 let preko svojih pleč, ohranil ie neko mladeniško sve-žost in okretno*t. Ko je prof. Ivekovič Boroeviča portretiral, je general • edtl pri -voji pisalni mizi ter marljivo nekaj beleži,l in študiral. Ko je prof. Ivekovič pri slovesu izrekel na-do, da se skoro vidijo na laški zemlji, je dejal general Boroevič: "Videti hočemo. Kar Bog da! Pozdravite mi srčno drage Zagrebčane in Zagrebčan-kef" Profesor Ivekovič je izvršil ob tej priliki še več drugih portretov ter se je nato podal na soško fronto, odkoder je prinesel interesantne skice. V Ljubljani je bil profesor Ivekovič 24. junija, v Gorico je došet 30. junija, ko je divjala bitka pri Podgori, ter je t. avtomobilom obiskal Doberdob, Tržič in Nab rezino. Sad tega potovanja bodo krasne vojne slike, ki bodo v čast hrvaškemu in slovenskemu junaštvu. Premeten slepar. Berolinske hotele je obiskal zadnje čase zelo navihan slepar. Bil je elegantno oblečen ter nosil ličen kovčeg v roki. Dal si je v prvem hotelu od-kazati sobo. Drugo jutro je sklical vse hotelske uslužbence z močnim zvonenjem v svojo sobo ter jitn ves razjarjen pripovedoval, da mu je ne kdo ukradel hlače, ki jih je obesil pred vrata v svrho snaženja. Vse iskanje je bilo zaman. Da bi ne prišel hotel na slab glas, je prosil hotelir gosta, naj molči ter mu kupil nove hlače, pa tudi 90 mark mu je povrnil, o katerih je gost trdil, da jih je imel v hlačnem žepu. Seveda so vsi lepo molčali o tatvini. Pozneje pa se je hotelir sestal s tovarišem, ki ima tudi velik hotel, in ta 11111 je pravil, da se je pri njem zgodil enak slučaj, samo, da je moral gostu povrniti 120 mark, ki jih je baje imel v ukradenih hlačah. Namesto Sahare — morje! Geografi se bavijo z velikanskim načrtom, kako bi največjo puščavo na svetu, Saharo, ali pa vsaj del nje pretvorili v morje. Znanost že itak trdi, da je bila Sahara v predzgodovinski dobi morje in ogromna puščava res še dandanes kaže nekdanje sledove morskega -dna. Ena četrtina puščave v severo-zapadni Afriki s površino nad 150,000 kvadratnih kilometrov leži 50 metrov — pod morsko gladino. Ta del bi spojili s severnim afrikanskim obrežjem s kanalom, dolgim kakih 100 kilometrov. 4 * Napaka rešiteljica življenja. Tole skoro neverjetno dogodbico poroča "Deutsche Juristenzeitung": Neka gospa, katero so že razglasili za mrtvo, se je vrnila in pritožila proti temu sodnijskemu sklepu, da bi bila že mrtva. A bila je zavrnjena, češ da je čas obroka za pritožbo že potekel. TorVj na vsak način so jo hoteli imeti za mrtvo, toda to gospej ni bilo nikakor všeč ter je hotela 11a vsak način uradno hoditi med zemljani. In pritožila se je na vse Instance — in k njeni sreči, da so zasledili napako. Čas obroka za pritožbo je bil stavljen na "četrtek, 12. maja 19U1", mesto 11a "torek, 12. maja 1901." V razsodbi se je torej našel dan, ki ni nikdar eksistiral. I11 v tem je nemško pravo dobilo povod, da pomaga gospej do vseh njenih pravic. kačo klopotačo kakor kak čarovnik u res je to poskusil. Ker je pogreb« društvo zahtevalo stroške v nap«1' moral se je njegov pogreb odgodi"2® štiri dni." — Tretji opis: "Neki mo' v Chicagi je svaril svojo ženo, na) »< poliva drv s špiritom, česar pa zel" ni ubogala. K sreči je obleka P«' žene popolnoma prav drugi ženi. Velikanska škoda. Krakovski "Čas" sodi škodo, f vzročeno po ruskem vpadu v GaM — na 2 milijardi 350 milijonov kron Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247 JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAR k 100« N. Chicago St. JOLIKT, lj| FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja ogenj pojdite k ANTONU SCHAGE* North Chicagi Street " v novi hiši Joliet National Ban^' Nov slog za poročevalce. Nekateri poročevalci dnevnih dogodkov so uvedli posebni slog, da ne mučijo slabih živcev svojih bralcev in bralk s pretresljivimi podrobnostmi žalostnih dogodkov. Tako je bilo na pr. zadnje čase čitati: "V Marylandu je stavil neki mož, da poje 15 tucatov ostrig brez odmora. Storil je tako ter dobil stavo. Srebrni okovi na njegovi krsti so veljali 12 dolarjev in 35 centov." — Drugi opis: "John Smith iz Nebraske je trdil, da se lahko igra s ^iiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHnniiURiioniM1^ | Chi. Tel.: Office 658, Res. 144IR Uradne ure: š 9—12 a. m. 1—5 and 7-8 P- ^ | Ob nedeljah od 10. do 12- | Dr. S.Gasparovict 1 Dentist :: Zobozdravnik | Joliet National Bank BuildinS 4th Floor, Room 405. j JOLIET, :-: ILLINOIS illlllllllllllillUIIIUIIIillUIUilllll! I CHARLES D. DIBEUj ADVOKAT—LAWYEH ........... Soba 503 Woodruff Bldg > VCHICAGO PIIONE 245:- 2 Kadar imale kaj opravite s sodn'j" obruite se k mehi. I Govorimo slovenski j^'J S Kolektiijem in tirjnm vsako vrsto® "j gove. Ali pa se oglasite pri J M. J. TERDICH, 1106 CliC HfflfflHHffiHHHHfflfflH^ a fcfi 5 r= iS JE E tm g g Es E E H E rs is {m E E E 1 H BOL V HRBTU in v straneh se hitro prežene z rabo S everas Gothard Oil (Severoveea Gothardskega Olja). Priporoča se kot krajevno zdravilo zoper revmatizem, nevralgijo, izvinjenja, otolkljaje, otekline, otekle žleze, okorelost v sklepih, krče, bolečine in poškodbe. Je mazilo preiskušene vrednosti. Cena 25 in 60 centov. e. Stefan Plafko, iz >''| rieita, N. Y., nam je Pisli sledeče: . ,iB "Trpel sem vsled boJ«£ v hrbtu in straneh vef ko pet let ter sem med t«" Časom poiskusal rai' zdravila toda brez uspel>»-Čital sem v Vašem AlW»* nahu o Severovem t"0'""^. tkem Olju ter seeniPS", Isltusil in so mi boleN®" kmalu izeinile. Lahko'" di reJem, daje iz borno1"; per bolečine v nogah. » ' poročam ea »sim, ki 'Jfi'.i vsled krajevnih boleči"- RANE, otiske, ureze, odprt« rane, tvori, bule, peklihe in ožeaW"' se hitro zacelijo. se nadene [EVERAS > Healing Ointmeni (Severovo Zdra Mazilo). Cena 25* Severov® Pripravkt so naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte samo Severdv.b. nite nadomestitve. Ako vas ne more lekarnar založiti, naročite Jih od »» W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, I©*3 malega raste velik°| \ Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imet' starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po B 3%—tri od sto—3% „ • -bDO 81' K na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali ose je V° pismeno. Vse uloge pri uas so absolutno varne. Naša nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. 1 The Joliet Nation Bank JOLIET, liti*, ""■cksaws^ A KRANJSKO, —sd ~ General Boroevič častni meščan Ljubljane. Sejo ljubljanskega občin-fkega sveta dne 5. avgusta je otvoril fln yodil župan dr. Tavčar, ki je vstal ln Po naznanilu o padcu Varšave iz-. vajal: i 'Slavni občinski svet! Mestna občina ljubljanska časti može, ki so si pridobili zaslug za državo, za deželo in za mesto s tem, da jim podeli častno meščanstvo. Skromna čast je to si-cer> ki ne pomnožuje nikomur njegove ave, ki pa vsikdar jasno govori o PrePričanju mestnega starešinstva, da so tisti naši prvi možje, ki si pred-vsem stečejo zaslug za častitljivo našo monarhijo, za deželo in končno tudi našo ^elo Ljubljano. S ponosom lahko naglašam, da je v tem oziru nase starešinstvo ostalo tako, kakor je bilo v^ tistih časih, ko je štelo med ®v°je častne meščane maršala Radec-ke§a, admirala Tegetthoffa in genera-la Pilipoviča. Mi smo ostali, kakor sm° bili, in to bodi danes celemu sve-povedano! (Dobro-klici.) Na jugu se ponavljajo časi očeta , eckega. Nezvesti nam zaveznik je ' vdreti v .slovenske naše pokraji-ne ter razsuti in razdjati, kar je naš pod blagoslovlj enim žezlom habs-. Urske dinastije v teku stoletij zgradil j" obdelal. Ali že pri prvih svojih "orakih je zadel s svojo glavo ne sa-njo ob trdi kraški kamen, temveč tudi Jekleno našo armado, ki laškega "°vraznika povsod zavrača in uničuje. a Južn^ armada nas brani, da se ve-.e imo svojega življenja in da se radu-Jeitio zelenih naših pokrajin, kakor bi ■Vf. v najglobokejšem miru. Nepo-s Jive so zasluge, ki si jih je pribo-\o Vlte^a ta armada za celo očetnja-> Predvsem za našo ljubljeno kranj-0 deželo in tudi za njeno glavno st0- Z občudovanjem pa je zdru-največja hvaležnost, ki preveva duše do vsakega ki stoji v bojnih črtah ob naši Na dan sili občutek, 5010 zavezani dati izraza ti hvalež- 2ena naša moža, ^venski Soči. da sr infanterije Svetozar pl. Boroeviču in mu ustmeno predložil izraz hvaležnosti in občudovanja-naše ožje domovine. — Naš junaški 17. pešpolk. Pri kranjskem 17. pešpolku je bilo do 20. julija 1915 odlikovanih 391. Poleg teh je polkovno poveljstvo predlagalo za razna odlikovanja še okoli 600 mož. V kratkem bodo tudi ti nosili na svojih prsih znamenja svoje hrabrosti. Polk se s svojim moštvom lahko pokaže pred svetom! —Za nadporočnika-avditorja je imenovan dr. Juro Adlešič. — Podpolkovnika Boguslava viteza Mihaliča od 2. bosenskega pešpolka so 18. julija pokopali na nekem velikem pokopališču ob strmi obali Dnjestra, tam kjer zapušča Galicijo in se vijuga v Besarabijo. Pokojni podpolkovnik, ki je daleč od svojih dragih, umrl junaške smrti za domovino, je bil v krogih svojih tovarišev, katerim je bil zvest, visokočislan drug, zelo spošto- an kot pravi vojak od pet do glave, moštvo pa ga je ljubilo kakor očeta. Vitez Mihalič je bil že oktobra 1914 težko ranjen, marca t. 1. se je vrnil zopet na bojišče ter vodil svoj mladi polk od zmage do zmage, dokler ga ni presenetila junaška smrt. Šele malo pred smrtjo je postal izven ture podpolkovnik. Odlikovan je bil že lanskega oktobra z železno krono 3. razreda z vojno dekoracijo in povišan v plemstvo. Pokojni podpolkovnik je skoro do pred vojno služboval pri 7. pešpolku grof Khevenhueller v Gradcu ter je tudi slovenskim rezervnim častnikom kot poveljnik graške šole za enoletne prostovovljce v najlepšem spominu. — Junaške smrti je padel dne 26. rožnika t. 1. na severnem bojišču čr-novojnik Florijak Rajh, brat gospodov odvetnikov dr. Jakoba in dr. Štefana Rajh, ki sta tudi oba pod orožjem. nosti Junakom, ki so pravi rešitelji na- ®e bkupne in predvsem tudi naše ožje dotnovine! ^HHHi na-i častimo to hrabro arma-če s''m> da je to najbolje mogoče, _., Se klanjamo pred vzornim zapoved-nič°m' k' je z uma svitlim mečem v ob razb"' vse poizkuse laškega orožja pi. Soči, kakor na Doberdobski j£e IJtI Se nikdar, ko sem stavil ena-predloge v ti zbornici, me ni nav-da talc ponos, kakor me navdaja ski"eS' Vam stavljam predlog, da sfo',lte 7 navdušenjem in hvaležno-da se imenuj častnim meščanom mari 3 '*ul,lianskega voditelj južne ar-e> general pehote, prevzvišeni go-Svetozar Boroevič de Bojna. S| P oJn° odobravanje. — Živio- in ~ Ploskanje.) no Zna'< Vašega soglasja zakličem „:Venni častnemu občanu in prehrabri Obč°Vl armadi: Slava! Slava! Slava! S,,Cln.skJ syetniki vstanejo in kličejo: lava' Živio! ^Duhovniški jubileji 1. 1915. De vajo--"1 jUl>ilej l)razliuie v Ljubljani bi-fije "yPok. župnik iz lavantinske ško-haij lael Korošec. Zlato mašo ob-staV°: Damiau Pavl>č. župnik v Ko-Sv j?Vtvc'; Kozma Pavlic, župnik pri dunc n.ZU Pr' Koiska v p, odbr.Sc,Uh,rJU Pav ■ Vaclav »obud ■rn°nilj«. Vondrašek v Štangi; ''rane Birk, misijonar sv. v Ljubljani, in P. Kazimir 'ejlail^J«. A»t- Žnjdaršič zup. vikar nem. vit. reda lih 'Ainu'r'kanski darovi otrokom pad-biti raJzj°p ^''anjske, ki bi morali tt'so 0;V'ljeni ° Božiču, še vedno |slaui] k l on'ni- katerim so bili po-neki'|.U' kakor ,čujcmo, dotični akt $°žiča i ?.d Pri deželni vladi -a daljt vztni že od •ajno greje. 2'«Žag0s.ahv?.la dežele Kranjske naši 5f&W„aVm armadi. Izvršujoč sklep Suster-;.a. 0,!,)ora je deželni glavar dr. ?°Ve'jnit brzojavno vrhovnemu Jn kr. v"', Jl'žnozapadne fronte Nj. c. v°jvodu generaloberstu nad- t*a'vdanei-'Vgenu in junaški armadi naše ožje , 2allval° »" občudovanje Vftmbo t, ovinc za zmagovito o-0m»e»a "ljske dcžclc zoper vero-^želne„mOV,ra?"ika- ~ Na lo i1' d"ž,a ,2a patrintfi bledeča brzojavka: Pojav, naklonjen Ineni četam, izrekam, ra- mi ^adv«jvS l"' natt°P'eišo zahvalo. lk,cp, se '' — Izvršujoč isti f»sterii4 k 1>0dal (i"cl ni glavar dr. Se z,na„I>0yeljIlik" ob Soči bojujo-1 Koslavne armade, generalu — Izgube 17. pešpolka. Meseca junija so padli ti-le vojaki: Balkovec Nikolaj. Vinica; Župan Franc, Dole, Litija; Pitseider Gabriel, Liezen, Štajersko; Hofer Alojzij,'Stradel, Štajersko; Laurenčak Viktor, Brežice. Štajersko; Doljak Anton, Gorica; Lovš Matija, Hoellberg. Štajersko; Bučan Janez, Št. Vid nad Ljubljano; Makovec Mario, Peče, Kranjsko; Bartol Janez, Loški potok, Kočevje; Cepuder Mihael, Moravče; Koder Anton, Preddvor, Kranjsko; Zelenec Valentin, Jesenice; Ilrovat Janez, Ambrus, Rudolfovo; Spes Jurij, Smolnik, Štajersko; Levstik Janez, Sv. Gregor, Kočevje; Vidmar Franc, Žužemberk; Kosmač Alojzij, Gorje; Besnik Jakob, Srednjavas, Radovljica; Robek Anton, Št. Peter, Rudolfovo; Prezelj Peter, Sorica, Kranj; Dolenc Leopold, Stražišče, Kranj; Oražen Franc, Radeče, Krško; Paukovič Janez, Kostanjevica, Krško; Radin Josip, Dobernič, Rudolfovo; Kovačič Rudolf, Št. Rupert, Rudolfovo; Widelhuber Janez, Judenburg, Šta jersko; Debeljak Anton, Loški potok, Kočevje; Prelog Alojzij, Ltidbreg, Va-raždin: Jelčič Janez, Bojsno, Brežice, Štaj.; Benko Alojzij, Ločič, Ptuj; Radovan Martin, Ljubljana; Javornik Andrej, Št. Martin, Litija; Hribar Janez, Špitalič, Kamnik; Žmitek Josip, Srednjavas, Radovljica; Lenart Franc, Maribor; Veselič Dragotin, Karlovac, Hrvaško; Kovačič Josip, Št. Rupert, Krško; Cufer Andrej, Selce, Kranj; Noveli Anton, Jezica, Ljubljana oko--lioa; Kramžar Franc, Št. Janž, Krško; Fiorentu Josip, Koper, Istra; Gross schaedl Ferdinand, Moessendorf, Gradec; Umek Andrej, Vrhnika; Hodnik Anton, Srednjavas, Radovljica; Petek Josip. Ribnica, Kočevje; Čeme Janez, Zgor. Šiška, Ljublj. okolica; Šest Anton, Trebelno, Krško; J eras Franc, Moste pri Ljubljani; Kozina Viktor, Vič pri Ljubljani; Prevc Josip, Stara Oselica," Kranj; Krjštof Josip, Dev. Mar. v Polju; Zupane Franc. Dolsko, Kamnik; Rant Gaspari, Zalilog, Kranj; Kezclj Alojzij, Melčič, Rudolfovo Brank Franc, Vodice. Kamnik; Koss Anton, Sv. Jakob, Maribor; Žanikar Franc, Loka. Kamnik; Prašnikar Josip, Hotič, Litija; Froehlich Roman Semriach. Štajer-ko; Jenič Matija. Sv Mihael—-Stopiče, Rudolfovo; Justin Matija, Cazma, Hrvaško; Poklukar Franc, Gorje, Radovljica; Sodja Josip Srednjavas, Radovljica; Tekavc Aloj zij, Zclimlje; Gradišek Martin, Dolsko Kamnik; Jagodic, Mihael, Cerklje Kranj; Zupan Anton, Vaseas; Ogrsko Jedlička Kristan, Cmurek, Štajersko Radovičevič Alojzij, Sv. Mihael—Sto piče; Rupnik Janez, Črni vrh, Logatec Janežič Janez, Pepalavas, Kamnik Magolič Franc, Sv. Margareta, Krško Brinovec Janez, Mirna, Krško; Wit line Franc, Mosel, Kočevje; Kumaver Josip, Drlija, Kamnik; Zupan Franc Št. Janž, Krško; Radovinec, Radovica Črnomelj: Capuder Franc, Prevoje Kamnik; Oražem Josip, Krašnja, Kan nik; Steinkellner Ernest, Stiwoll, Gra dec; Breznikar Josip, Št. Rupert, Kr ško; Bervar Josip, Motnik, Kamnik Silič Silvester, Bilje, Gorica; Kastelic Josip, Slivnjca, Ljublj. okolica; Poto kar Janez, Čatež, Krško; Potočnik Pe ter, Selca, Kranj; Obreza Franc, Kan drše, Litija; Orešek Ignacij, Tržiše, Krško; Dular Franc, Vel. Loka, Rudolfovo; Šustaršič Franc, Sv. Mihael-Slopiče; Beck Moric, Dunaj; Langer-liolz Jakob, Stara Loka, Kranj; Brada Janez, Počatak, Kamenica, Češko; Čop Janez, Jesenice, Radovljica; Butkovi-ca Janez, Krško; Tomažin Janez, Naklo, Kranj; Hafner Pavel, Stražišče, Kranj; Wieden Emil, Homutov, Češko; Rus Anton, Loški Potok, Ribnica; Laurich Ignacij, Moravče, Kamnik; Zweidek Janez, Reznei. Lipnica; Pene Janez, Mirna peč, Rudolfovo; Tešar Edvard, Vič pri Ljubljani; Na-gerl Rajmund, Krško; Ravnikar Janez, Drtija pri Kamniku; Seršen Matevž, Kamnik; Ložar Alojzij, Št. Jernej, Krško; Matez Rok. Kastav; Si-mončič Josip, Bela cerkev; Stebej Peter, Črnuče; Škubic Janez, Trebelno (Šmartno); Osvald Anton, Koška. Hrvaško; Jane Anton. Št. Peter pri Nov. mestu; Saupriegel Franc, Mariazell; Vrbežar Janez, Prečna; Mueller Josip, Felbaum; Kramžar Franc, Št. Janž (Dolenjsko); Gerbin Dominik. Rovinj; Senekovič Karol. Sv. Benedikt; kadet Kaučič, Vrhnika; kadet Židan, Ljubljana; poročnik Belina. — 16. julija sta padla: Sedej Jernej, Vrhnika, in Persch Janez, Au pri Geishornu. -— Največ od teh jih je padlo 18. junija pri naskoku na vas Kozmierzyw, ki leži na levem bregu Dnjestra. Naskok se je po krvavem boju posrečil. — Slučaji kolere v Ljubljani. Potem ko je 26. julija'umrl v bolnišnici za na koleri obolele od zunaj pripeljan pešec Kari Stei«horn. je pobrala kolera v isti bolnišnici isti dan honveda Jožefa Hejdu, 7. avgusta pa rezervnega poročnika Henrika Ringswirtha. — C. kr. rezervna bolnišnica v No- em mestu je pričela poslovati. Dne 25. jul. je došlo z vlakom precejšnje število ranjencev z italijanskega bojišča. - Ranjen leži v opavski bolnici poročnik Fr. Poženel. — V Italijanskem ujetništvu je sin postojnskega župana rezervni nadpo ročnik Stanko Lavrenčič. — Artiljerijski boji in ljubljanska potresna opazovalnica. Tresenje, katero so povzročili topovi na goriškem bojišču, so prav jasno zaznamovali seismografični aparati na ljubljanski potresni opazovalnici. Kozjem na Spodnjem Štajerskem. U-mrla mu je dne 16. julija t. 1. edina hčerka Nada, dijakinja na .ljubljanskem liceju, v 18. letu svoje dobe. Gdč. Nada je bila res ponos in nada svojih staršev, kajti bila je jako nadarjena dijakinja-odličnjakinja, blagega in milega značaja. Gosp. Ivan Krajnik je rodom Goričan, odlikujoč se po kre-menitem značaju in izredni inteligenci, kajti že leta 1883. je položil na koprskem učiteljišču pod strogim profesorjem Vjekoslavom Spinčičem, sedanjim državnim poslancem, izpit za meščanske šole iz jezikovno zgodovinske stroke z odliko. — Samomor je izvršil v Mariboru sluga okrajne bolniške blagajne Jožef Nagele. Vzrok: poneverjenje. ŠTAJARSKO L — Umrl je v Feldhofu pri Gradcu bivši potnik celjskega mestnega mlina g. Avgust Deisinger. — Umrl je v Celju g. Franc Flucher uslužbenec južne železniut. — Bivši "Štajerčev" urednik—ropar. Mariborska "Straža" priobčuje: V torek, dne 3. avgusta je bivši urednik ptujskega "Štajerca", Anton Peitler, Kamniški grabi blizu Sv. Križa nad Mariborom roparsko napadel posestnika in gostilničarja Petra Lavko iz Št. Janža pri Slovenjgradcu. Peitler je ponovno pisal Lavku, ki se je pečal z lesotržtvom, češ, da ve pri Sv. Križu za večjo množino lubja. Izpočetka ni Lavko hotel Peitlerju niti odgovoriti na njegove ponudbe. Nato se je Peitler peljal na Lavkov dom, kjer je Lavku tako dolgei prigovarjal, da ga je zvabil v Maribor, kamor sta došla v noči od ponedeljka na torek. Peitler je imel načrt za napad na Lavka že gotovo izdelan, ker ni hotel iti v isto gostilno prenočit kot Lavko. Bal se je namreč, da se ne bi pozneje lahko dokazalo, da je bil z Lavkom skupaj. Drugo jutro sta Lavko in Peitler šla po Kamniški grabi proti Sv. Križu. Nekako opoldne, ko sta se bližana Sv. Križu, je Peitler nekoliko zaostal za Lavkom in je na nič hudega slutečega moža od zadaj oddal strel v glavo. Lavko, ki je bil močno zadet v desno stran glave, je padel na tla. Peitler je priskočil, da bi Lavku uropal denar, ki ga je imel okoli 2400 kron. Toda Lavko je imel še toliko moči, da se je vzdignil in v obrambo zgrabil.za kamen. Tega pa se je Peitler, ki je majhne, slabotne in švedraste postave, tako ustrašil, da jo je urnih korakov odku-ril, Lavko, ki mu je krogla obtičala v glavi, je bil po napadu tako' zmeden, da je prišel v Kamnico, ne da bi bil tamošnji orožniški postdji naznanil celega dogodka. Šele po 6. uri zvečer, ko je došel v Maribor, je celo reč naznanil. Lavka so prepeljali v bolnišnico, kjer je bil še vedno tako zmeden, da se ni mogel spomniti storilčevega imena. Ko je povedal, da mu je napadalec pisal v Št. Janž, se je nek orožnik peljal na Lavkov dom, kjer se je iz pisem spoznalo, da se napadalcc imenuje Anton Peitler. V sredo, dne 4. avgusta so preiskali Peitlerjevo stanovanje v Gersdorfu pri Selnici ob Dravi, a o tičku ni bilo več ne duha ne sluha. Peitler je gotovo slutil, da se ga bo izsledilo in zasledovalo, ker je zapustil v stanovanju več zaprtil pisem ter je izginil. Orožništvo napadalca skrbno zasleduje in išče. Anton Peitler je rojen v Št. Lovrencu nad Mariborom. Študiral je nekaj let na gimnaziji, pa je kmalu obtičal, ker se je zgodaj izpridil. Zapravil je kmalu svojo dedščino ter se je klatil okoli, živeč od beračenja in pisarjenja. Peitler je bil že dvakrat urednik ptujskega "Štajerca". — Par volov v zastavljalnico. Iz Celovca poročajo: Neki kmetič ni mo- el na semnju prodati svojih volov, vsled česar se je pojavila denarna zadrega. Neki hudomušnež ga je poslal ■ zastavljalnico. Uradnik, ki mu je kmet ponujal voli v zastavo, je menil, da se menda šali. Toda mož se je odločno odrezal: Saj ju imam doli na cesti! — Namesto v vnovčevalnico za živino, kjer bi bil mogel dobiti predujem, so moža poslali v zastavljalnico, ki pa' za te vrste dragocenosti nima dovolj obširnih predalov. — Italijani rušilci naših svetišč. Sv. Višarje. Iz Žabnice se piše z dne 30. jul. Zahrbtni sovražnik obstreljuje od 19. julija dalje tudi najslavnejšo koroško ravno 555 let staro romarsko cerkev na sv. Višarjih. Tesno mi je bilo pri srcu, kadar mi je dim granate zakril cerkev ali zvonik ali oboje. S strahom sem gledal iz doline tje gori na sveti kraj ter prosil Marijo, naj ona varuje častitljivo svetišče. In res, hvala Bogu in Mariji, cerkev in druga poslopja do sedaj niso trpela niti najmanjše škode. Le župnišče, leta 1906 novo iz cementa zidano, je zadela granata, razrušila kos strehe in sobo na voglu proti cerkvi. Tudi zid ima močno razpoko. Menda požrešni Lah ne ve, kje bi si hladil jezo, ker nima nikjer nobenega uspeha, kajti tukaj še ni za en korak prestopil naše dobro zavarovane meje. Naj nam Marija skoraj izprosi zaželjeni čas, da jo bomo mogli zopet častiti na visoki, prijazni gori Višarski, katero si je sama izvolila kot kraj milosti. Za čas vojske je milostna podoba Marijina na varnem kraju shranjena. — Vlomilec v vile ob Vrbskem jezeru — aretiran. Dne 7. avg. zjutraj se je celovškemu mestnemu redarstvu posrečilo prijeti vlomilca v vile ob Vrbskem jezeru, ki ga je bila državna policjja že nedavno izsledila, a se ji je izvil z drznim begom po strehah in čez obzidje vrtov. Dne 3. avg. je bilo delavcu tobačne tovarne ukradeno 50 Iv vredno kolo, ki ga je imel postavljenega v veži ljudske kuhinje v Kauf-mannovi ulici. Dne 7. avg. zjutraj pa je našel Melchior svoje kolo stati v veži Kolodvorske ulice št. 10, kar je takoj javil redarstvu, ki je poslalo na mesto redarja v civilu. Kmalu se je prikazal fant, ki se je hotel s kolesom oddaljiti. Redar mu je zaklical: "Stoj!" Fant jo je hotel brez kolesa pobrisati, bežeč proti Živinskemu trgu. Redar in sodni sluga Speiser sta mu sledila, in končno ga je prijel neki desetnik. Fant se je aretaciji upiral, tolkel in brcal je krog sebe kakor zdivjan, da so ga morali zvezati in tako spraviti na stražnico. Tam se je izkazalo, da je 20 let stari brezposelni pekovski pomočnik Valentin Jugovič doma iz kranjskega okraja. Pravil je, da je kolo kupil od nekega "neznanca". Pri njem so našli dve ženski uri in 18 K gotovine, v njegovem stanovanju v Kaufmannovi ulici št. 5 pa celo vrsto predmetov od vlomov v vilah ob Vrbskem jezeru, zlasti v vili Wenger. Ju-goviča so izročili deželnemu sodišču.— Po drugi vesti je Jugovič, rojen leta 1895. v Škofji Loki, ko so ga prijeli, imel pri sebi dve ženski uri, 10 K denarja in več novih platnenih žepnih robcev. Je-li istoveten z iskanim vlomilcem, še menda ni dognano. Apenin, do — Rima in njegovega bližnjega soseda, ki se vspenja do Vezuva: Neapolja! — Na pokopališču pri Sv. Mauru pri Sv. Luciji ob Soči je bil'pokopan kor-poral Josip Košir, rojen leta 1879., padel v boju 1. julija 1915. — Smrtna kosa. Pri Sv. Ivanu pri Trstu je umrla posestnica gospa Marija vdova Iliskovic, roj. Kovač. — V Gorici je umrl g. Josip Pečenko, lastnik kavarne "Central". — Podgorski kurat, č. g. Ciril Metod Vtiga, ki je bival nekaj časa kot begunec v Ljubljani, je odšel med svoje farane V St. Poelten. Tam je j večina beguncev iz Podgorske občine, j ki so gotovo z največjim veseljem sprejeli v isvojo sredo svojega dobrega dušnega pastirja. Kakor znano, je Podgora pod slovečo Kalvarijp grozovito razdejana, pa so še vedno dan na dan priletavale nad njo granate in šrapneli in je bila vedno velika nevarnost za življenje, in Italijani so silili in še silijo v Podgoro s strani Ločnika in Grojne, vendar vse to ni oviralo č. g. kurata, da ne bi bil šel še enkrat pogledat v Podgoro in rešit cerkvenih reči, kar se še rešiti da. To je dosegel. Pomagal mu je oče. mož, ki je že precej v letih, in kar sta mogla še, ista rešila in prinesla v Gorico in drugam na varno. HRVATSKO, -VELIKA PONUDBAH Spredai del Nebo ikitljice vreden ic. t foteriai Celi knpoB vreden h ceat« v (otorioi Celi kiponi i« H>r«hyi dtli ikitfcic imajo uto vredaotl. Se Jii UUo izmenja xa fotoriao ali rredne predmet«. (Ta pogodba ugrasne 31. decembra 1915.) P. Lorillard Co.. Inc., New York Est. 1760 J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL. ZA — Hrvaški slikar prof. Oton Ive-kovič se je vrnil z italijanskega bojišča v Zagreb. Poslala ga je na bojišče hrvaška deželna vlada, da z umetniškim svojim kistom ovekoveči slavna dela hrvaških junakov. Z bojišča je prinesel veliko število krasnih slik. Na bojišču je bil deset dni. — Belo pecivo v Zagrebu. Poleg bele žemlje so peki v Zagrebu pričeli peči tudi slane roglje. Pol kg belega kruha velja v Zagrebu 80 viti. Napačna vljudnost. Učitelj: "Torej dobro se imejte o počitnicah, pazite na zdravje in povrnite se vsi čvrsti in utrjeni nazaj; samo glejte, da boste imeli malo več vneme in razuma, kakor zadnje četrtletje!" Učenci: "Hvala, enako!" Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k nCHOENSTEDT&CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. Joliet Steam Dye Qonse Profesional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. E. H. 8TEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebni, 9251 E. 92 St., S. Chicago, III Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. S404 «0*0«0^0*0+0*0+0*0+C»0*a »O»0»O»O»0t0»OK>»0 » UXJf I Joliet Citizens Brewing North Collins St., Joliet, 111. Co-" Fiite "Elk. Brand" pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. PRIMORSKO. — Smrtna kosa. Hud udarec je zadel g. Ivana Krajnika, nadučitelja v — Župnik Matičič umrl. Dne 5. avgusta t. 1., ob 4. uri zjutraj je umrl č. g. Franc Matičič, župnik v Boljunu, tržaška škofija. Rojen je bil v Kamniku leta 1841., za mašnika posvečen 17. avgusta 1867. V boljunski župniji je služboval od leta 1880. — Za navdušenjem — žalost. "Hrvatski list" prinaša opis bojev na Soči in pridodaje nastopne pripombe: Tega dne so za fronto prisostvovali najhujšim napadom kralj Viktor Emanuel, načelnik generalnega štaba Cadorna in general Grandi. Ti so pred vsako bitko navduševali moštvo. Kako neki je moralo biti kralju Viktorju Ema-nuelu pri duši, ko se je neposredno po boju vozil z vlakom, prenapolnjenem z ranjenci?! In bilo je — kakor pravijo — teh vlakov neštevilno. — Pri hajali so, zamolklo in tužno hropeči, z alpinskih vznožij, od mirne Soče, drug za drugim. Tisto prejšnje navdušenje ki je premikalo tudi hiše po Italiji — zamira in zamenjuje je tiho ihtenje mladih Italijank na postajah Milana Vidma, Florence, Ferrare, Padove in po vseh postajah vseh prog do srca Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,00« KRON. Vložen denar obrestuje po 4\ % brez vsakega odbitka.. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KO*> TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA • vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAB* IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BA* KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANII> NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj var«o šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki do« Vaš denar. A f\ -STRANI OBSEGA- 4jUVehKi Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojife slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane Aržarijan poleg aajvečjega Slov.-Angl. in Aagl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokacujt-jo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljeaee, Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se 4*bi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Podpirajte trgovce, kateri imajo oglase v Amer. Slovencu. * Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1-00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo naf AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 5. sept. Nedelja Lavrencij, Just. š. 6. " Pondeljek Hermogen. muč. 7. " Torek Albin, škof. 8. " Sreda Rojstvo M. Dev. 9. " Četrtek Korbinijan, škof. 10. " Petek Imenov. Marijino. 11. " Sobota Prot in Hijacint. CERKVENI GOVOR ZA PETNAJSTO NEDELJO PO BINKOŠTIH. Spisal škof Anton Martin Slomšek. O telesni smrti. Ko se je mestnim vratom Jezus približal, so mrliča ven nesli. Luk. 7, 11. 1. Kratka, pa strašna beseda je: smrt. Strah in groza naredi vsemu, kar pod solncem živi. Mrtvaški zvon zapoje, vse ostrini in vpraša: Kdo je umrl? Pobožni kristijani za rajnega pomolijo, posvetni se hitreje za voglom potegnejo v.strahu pred smrtjo. "Čakanje prihodnje smrti napravlja skrb in grozo" itd. (Sir. 40). 2. Žalostno se sprevod mrliča na poslednjem potu pomika, moža, ženo k pogrebu neso. Veliko ljudi j se ga izogne, ter se smrti boji. Tako je srečal Jezus ob mestnih vratih Najina sprevod ljudij, kateri so spremljali •mrtvega mladeniča itd. Jezus se ni izogibal, marveč je pristopil itd. Pristopimo tudi mi k mrtvaškim nosulam, •na kojih nas v kratkem poneso, ter se od smrti učimo modro živeti in srečno timreti. Sinrt nam veli: T. Človek, ne pozabi, da boš umrl! II. Človek, skrhi. da boš srečno umrl! Premisli, človek, poslednje reči, in vekomaj ne boš grešil. I L Smrti ne pozabi. Papež so grešniku, kojemu je bila vsaka pokora pretežka, zlat prstan dali, na kojem sta bili besedi: Memento mori! Spomni se smrti! Bilo je zadosti, da ga je izmodrilo. Tak prstan je nam vse stvarstvo. 1. Poglejte rože. kako se osipljuje-jo. Pero za peresom pada, gole buei-ce nam velijo: Memento mori! pomni smrti, zakaj! Vse meso je, kakor trava, vse veličanstvo, kakor roža itd. Tako mrjo otroci, mladeniči, deklice. "Kakor roža prieveti, in beži mimo, kakor senca." Nobene starosti se smrt ne izogne. Človek, pomni smrti! 2. Poglejte Ustje v jeseni, kako z drevja pada, jedno drugemu postelja, poslednjič se tudi /drevo posuši, podere in ga ni. Tako gre človek za človekom, tovariš za tovarišem, sosed za sosedom. Starec pri osemdesetih letih išče vrstnikov, pa jih ne najde. V kratkem tudi nas ne bo. V sedemdesetih letih bo nas vseh zmanjkalo. "Naši dnevi ginejo" itd. (Ps. 89, 10). Človek, od žene rojen, le kratko živi itd. (Job. 8, 9—14, 2). Memento mori! Spomni se smrti! 3. Kakor vihar drevje polomije, da drevo pri drevesu leži, tako pomori huda, kužna bolezen po sto in tisoč ljudij po vaseh, mestih in deželah, naj ljudi izčajma, da bi smrti ne pozabili. "Postavljeno je človeku umreti" (He-br. 9, 27). "Prah si, in v prah se boš povrnil" (I. Moz. 3, 19). Vsak mrlič ti veli: "Danes meni, jutri tebi." 4. Smrt je gotova, pa čas smrti je neznan. Poglejmo na pokopališču gomile: so male — otrok, so velike — odraslih. Čitajmo mrtvaške napise; le malo kdo je v visoki starosti umrl. Med dvanajstimi ljudmi jih težko o-sem dvanajsto leto doživi; tretjina mladine pred dvajsetim letom starosti pomrje, in med sto težko eden sedemdeseto leto učaka. Kdaj bo prišla vrsta tudi na nas? Lahko danes, še nocoj, tega meseca ali leta. "Pripravljeni bodite" itd. (Luk. 12, 14). 5. Gotovo je, da bomo umrli; pa to ne vemo, kako? Kakor oborožen sovražnik pride smrt nad človeka, in kadar ga zgrabi ob njegovi uri, ji nihče ne uide, se nobeden ne odkupi, ga nobeden zdravnik ne otme. Jednega mahoma pobere, drugega dolgo let tlači, pa gotovo potlači. Jedno strela ubije, drugega drevo, tretjo božja kazen 'Zadene. Jedni v sušici dolgo pojemajo, drugi na vodenici umirajo; po jednih grozovitno kosti pokajo, kakor bi se dob podiral, drugi ugasnejo, kakor bi po luči pihnil. Kako se bo pa meni, tebi, godilo? Večjidel drugače, kakor si mislimo ali želimo. Ne vemo kako; za to: Momento mori! v sv. božjo voljo se podajmo. 6. Smrt je gotova, pa ne vemo za kraj, kde bomo umrli, ne kam nas bodo pokopali. Le malo, mal® ljudij tam počiva, kjer je njih zibel tekla. Jedne morje požre, drugi se na vojski pokopljejo; jedno v postelji, drugi na potu pomrjejo. Kraja naše smrti ne vemo, pa to vemo, da ima naša mati črna zemlja prostora dovolj za naš pokop, da se bo kdo tudi našel, kateri nas bo zagrnil. Bodisi naše telo pokopano kjerkoli, Jezus, ki je po dan. sv. evangeliju mladeniča obudil, bo tudi nas. Na vsaki mrtvaški gomili smrt, veličastna premagalka, sedi in kliče: Človek! smrti ne pozabi! Pa tudi: II. Skrbi za srečno smrt. So menihi po imenu Trapisti, ki imajo pokopališče poleg obednice, da od mize na jamo vidijo, ki je neprenehoma izkopana. Kakor mrtvega zagrnejo, novo jamo izkopljejo, smrti v živ spomin. Njih postelj ima le tri noge, da se menih nikoli mirno ne naspi, kakor v pokopu. Bote djali: to je preostro. Jaz pa pravim, zato pa mi premehko živimo; oni se preveč na smrt ne pripravljajo, mi se pa premalo. Izmed sto ljudij komaj jeden za srečno smrt prav skrbi; devet in devetdeset jih živi, kakor bi nikdar ne umrli. Koliko jih si nabira posvetnega blaga na cente za te kratke dni, v dolgo večnost pa prazne roke ponese. Kaj! butaro krivičnega blaga na vesti ima, katero ga v pekel vleče. Oj, neumnost! grozovitost! Zastarani grešniki, pijanci, nečistni-ki, brez vse pokore žive; pa pregrešne navade so železni lanci, s kojimi zvezane satan v pogubljenje vleče. Sovražniki se ne spravijo, grešniki sploh ne poboljšajo; besedo Jezusovo spri-čajo in dopolnijo: "Veliko jih je poklicanih, pa malo izvoljenih." Kakor življenje, taka smrt, taka neskončna večnost. O smrt! ti stara gospodinja, ki že nad šest tisoč let ljudi srečno umreti učiš, pa se ti vendar naučiti ne dajo; saj nas poduči, kaj nam je storiti, ako hočemo srečno umreti? Ali za srečno smrt skrbeti so nam potrebne trojne reči: 1. Storjeno krivico brez vsega odloga popraviti. Bogatin si je njivo u-dove osvojil, pa še vreče zemlje zadeti ni mogel. Kako pa boš ti breme storjene krivice skozi celo večnost nosil, ako se je ne iznebiš, dokler živiš? Hiti ako si nedolžna dekleta zapeljal, in otroke oskrbeti imaš, da te ne bodo na onem svetu toževali. Hiti, ako le inar po krivici imaš, da ga še danes povrneš, in storjeno škodo popraviš, kakor Cahej. Hiti, ako si koga pohuj-šal, da ga posvariš, koga obrekel, da besedo odvzameš in laž prekličeš. Hiti, ako v sovraštvu živiš, da se spraviš poprej, ko solnce zaide. Danes je Bog obljubil te počakati, jutri ni obljubil. (Sv. Avg ) 2. Skrbi, vedno v milosti božji živeti, če hočeš srečno umreti. "Nič nečistega ne pojde v nebeško kraljestvo." Ako ob nedeljah in praznikih toliko pijancev srečam, toliko preklinjeval-cev čujem, toliko zapeljivcev poznani itd., pa tako malo spokornikov najdem, komu bi srce ne trepetalo za toliko nespokorjenih grešnikov, kateri brez pokore žive in bodo brez posvečujoče milosti tunrli! "Ne odlagaj, se -preobrniti k svojemu Bogu" itd. (Sir. S, 8). 3. Si za nebesa zakladov nabirati, kojih molji ne stiedo, tatje ne ukradejo (Mat. 6, 19—21). Kar tukaj sejemo, bomo tamkaj želi (H- Kor. 9, 6). V dobrem namenu vsa svoja dela zvesto storite, svoje dolžnosti voljno dopolnite, telesna in duhovna dela milosti radi storite; tudi kupica mrzle vode svojega pldčila izgubila ne bo (Mar. 9, 40). Oh, preljubi, povem, po resnici vam povem, da za časno večjiddl preveč, za večno pa premalo skrbimo. Stopite na gomilo bogatina, prašajte, kaj je bogastvo seboj vzel? Lozen pr- tič so mu dali, pa ostružkov pod njega vrgli; štiri dile so vse njegovo bogastvo. Vprašajte bogatega kmeta, ki je toliko zemljišča nakupil, da mu je skoraj sveta zmanjkalo, kaj mu je o-stalo? Jama, sedem čevljev dolga, kake tri široka, pa šest globoka; drugo so si dediči razdelili. Poprašajte do-brovoljca, pojeduna, kaj ima od svojega dobrega življenja? Nekoliko lopat črne prsti, pa perišče črvov je njegovega trupla del; oh, njegove duše pa večen glad in žeja! Delajmo torej dobro, dokler še utegnemo; pride noč, da ne bode več delati mogoče (Joan. 9, 4). Konec. Sv. Anton puščavnik je svoje učence neprenehoma te besede učil. "Bratje moji! vsak dan tako živite, kakor da bi danes umrli." Jaz vam pa tudi dve besedi priporočim: Recite zvečer, kadar se vležete: Lahko je ta moja smrtna postelj; in kedar zjutraj ustanete, vselej ponovite: Lahko bo danes dan moje smrti. Tako bomo modro živeli in srečno umrli. Amen. SOCIJALISTOVSKA ZAROTA. Socijalizem, delavčeva poguba. Vlada nezadovoljstva, boja in zla bi gospodovala. Priobčuje Rev. J. Plaznik. (Nadaljevanje.) Nekoliko bi se morda zjedinili zaradi plače, če bi se nadarjenost in izurjenost v poštev jemalo. S tem bi se pa prava borba šele pričela, katera bi vodila v propast namišljeno državo. Kaki prepiri bi nastali med raznimi rokodelci, ker bi se enemu zdelo, da drugi preveč zahteva v primeri z njegovo zmožnostjo. Taki prepiri bi bili splošni, ker bi se pričkali, kdo je bolje izurjen in kdo več dela, kdo ima nevarnejše delo in tudi čegavo delo je več vredno. Poglejmo, kaj bi se zgodilo, če bi državna ladja z rudečo zastavo vendar prišla v pristanišče, četudi bi hud vihar divjal okrog jamborov. Ljudje bodo imeli enake pravice. Ker bi država ne mogla napraviti več sovražnikov, če bi dala delo delavcem, ki bi vprašalo zanj, seveda, če so sposobni, si lahko predstavljamo, da bi bili ene vrste delavci nezadovoljni s plačo. Prišli bi, na primer, tesarji in mizarji in bi se pritožili, da ne dobijo dovolj plače in bi hoteli drugo delo. Država bi jim morala privoliti. Drugi delavci bi videli, kako so mizarji in tesarji vspešno štrajkali, bi si domislili, da bi tudi ti na tak lahek način prišli do boljšega kruha in bi sledili njihovemu zgledu. Tako bi torej ta, s tolikimi težavami urejena plačilna lestvica, delala le nemir in nezadovoljnost. Ker bi se pa zaradi štrajkov vse dražilo, bi nastalo še več nezadovoljstva. Treba bi bilo pa tudi določiti, kako plačo bodo tisti dobili, kateri ne marajo delati in oni, ki niso sposobni za hitro delo. Ali bi to razsodilo plačilno sodišče? In ako ne, ali bi to določili državni uradniki, ali politiki? Ne glede na to, kakšna plača bi se jim dovolila, nezadovoljstva bi bilo dovolj. Zelo težko, oziroma nemogoče bi bilo določiti plačo nekaterim učenim osebam, kakor imenitnim zdravnikom in osebam, katerih službe bi država ne mogla pogrešati. Če bi se jih dobro plačalo, bi se revnejši sloji pritožili, češ, da jih bogati zlorabljajo, ker imajo moč, kakor se godi dandanes. Če bi se take osebe slabo plačalo, bi biK nezadovoljni in bi zanemarjali svoje delo na škodo narodu. Četudi bi dc5-bivali le primerne plače, bi bili drugi, istega poklica, četudi ne veščaki, nezadovoljni, češ, da je njihovo delfc ravno toliko, ali vsaj približno toliko vredno, kakor onih. Bili bi globoko užaljeni nad vlado. Prosili bi jo za večjo plačo in postali sovražniki so-cijalistovske države. Tudi pri najboljših razmerah bi peti načrt nekatere ljudi zelo obogatil, drui-gc pa storil reveže, kar nasprotuje so« cijalistom. Socijalisti pravijo, da bodo morale žene tudi delati. Tu bi bil šele hrup zoper novo vlado. Kako bi se ženske vpile, če bi jih kdo zjutraj nagnal na delo, otroke bi pa morale prepustiti komu drugemu. Če se prav milo izrazimo, moramo reči, da bi se očetje in sinovi večkrat pritožili nad hišnim redom in nad kuho. Takih in enakih posledic bi se obranili, če bi ženam ne bilo treba iti na delo za državo in se izpostavljati dan na dan telesnim in dušnim nevarnostim. Nadaljnje zlo v socijalistovski državi bi bila politična spridenost, katera bi bila veliko hujša, kakor dandane?. Vse polno bi bilo državnih zaposlen-cev, kateri bi gledali za boljšimi službami, večjo plačo in lažjim delom. Množica hi hotela dobiti razna dovoljenja, predpravice in izjeme. Državni uradniki bi bili številnejši, kakor sedaj. Prilike hi bilo več, kakor sedaj, da si nakopičijo Ijogastva, zato bi mnogi onečistili roke z večjim "graftom". kakor sedaj. Imamo še drugi vzrok, zakaj bi bilo več takih samopašnežev. Socijalizem razširja protiverske in brezbožne nauke na vse strani. Od dne do dne bi bilo več mož in žen, ki bi smatrali nauk o nebesih in peklu le za pravljice. Če torej socijalisti postanejo dovolj močni, da ustanove svojo državo, bi večina ne verovala ne v nebesa, ne v pekel in grešna pod-kupljenja bi bila na dnevnem redu. Grabeži bi ne bili samo številnejši v Marxovi državi, ampak tudi število vsakih državnih prestopkov bi naraščalo. Ker bi grabeži ne imeli prilike, da bi od ene osebe dobili velike svote, ker bi bil kapitalizem odpravljen in bi tudi bogatini ne imeli denarja na kopici, bi skazovali posebne predpravice gotovim skupinam. Na tej podlagi si bralec lahko predstavlja, kake razmere bi vladale v socijalistovski državi, kjer bi veliko državljanov postalo zakleti sovražniki države, ker bi grabeži dajali posebne pravice gotovi množici, katera bi vsekakor tvorila manjšino. V socijalistovski državi bi bilo veliko ljudi, kateri bi željno pričakovali, od njega, ko so prvič slišali rudečega govornika ali brali knjigo revolucionarnega pisatelja, da se odpravi policija, vojaki in sodišča. Ti ljudje bi bili nezadovoljni, če bi se socijalisti ne držali svojih naukov in pridržali reditelje in bi se ne mogli popolnoma svobodno gibati. Nasprotno pa bi se vzdignili oni, kateri bi bili prepričani, da je treba več čuvajev miru, vojakov in sodišč, če bi te odpravili, ko bi ostali vsi krivci nekaznovani. Pod socijalistovsko vlado bi brez-božneži širili svoje nauke kakor na Francoskem, v Italiji in na Portugalskem in na milijone ljudi bi se borilo proti kletim sovražnikom Božjim. Vsaka državna določba bi jih šele raz-kačila. Bili bi tudi dve drugi mogočni stranki: ena za prosto ljubezen, druga ne. Obe stranki bi bili močne in skušale pobiti ena drugo; potem bi bil pa šele ogenj v strehi, ko bi bila država prisiljena izreči svoje mnenje. Vse kaže, da bi socijalistovska država ne bila prav nič priljubljena zaradi zločinov, da ne govorimo o. zločinih med državljani med državljanskimi prepiri, o izpodkopavanju vere z revolucijonarnimi nauki. Zaradi nezadovoljstva, zavisti in zločinov od prvega početka države, bi postali razočarani oni, ki so bili najbolj krvo-željni v svojem upanju. Voditelji in učitelji Marxovega nauka ne zagotavljajo samo, da bo naša država rešena zla in zlorabe današnjega sistema, kadar bo rudeča zastava zavihrala v Ameriki, ampak obljubljajo neko splošno popolnost. To bi bilo začudenje, ko bi naenkrat zapazili, da v socijalističnih srcih ne gori drugega, kakor nezadovoljnost in zavist. Splača se tudi zapomniti, da tisti, kateri bi spoznali, da so bili varani po socijalističnih učiteljih, ravno iste, katere sedaj uče, kako najti napako v vsaki stvari pod Božjim solncem. Nesrečen dan za novo državo, ko bi revolucionarna stranka dodobra spoznala svoje nedostatke in popolen polom socijali-stovske državd. Tako bi torej imela socijalistovska država na milijone sovražnikov iz svojih lastnih vrst in med onimi, kateri so vedno nasprotovali socijalističnim naukom. Ne samo, da bi ti sovražniki bili številnejši od onih, kateri sedaj nasprotujejo državi, ampak njihova jeza in maščevalnost, katero bi podpihovali v njihovih srcih že našteti vzroki, ta bi jih gnala, da bi storili stvari, katerih se niti podli duhovi I. W. VV. ne morejo zmisliti. Ker bi jih toliko in ker bi država bila tako slaba, bi lahko povzročili ustajo in prevrgli nizkotno in ničvredno državo, katero so slikali v najbujnejših barvah njihovi govorniki, katerih znamenje je goreča bakla. Denarni polom socijalistovske države. Revolucionarji dobro poznajo skrivnostno moč svojih obljub, zato vedno bude nenasitno slast naših sodržavljanov po socijalistovskih slaščicah. Pravijo, da dobi delavec sedaj le četrtino ali petino tega, kar bi moral dobiti in da so njihove delavce tire predolge. V tem je zapopadetia obljuba, da bodo v socijalistovski državi štiri ali petkrat bolje plačani in da bodo delavne ure skrajšane. To je, na prvi pogled, dobra vada za ubogega delavca, vendar sovražniki Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0< Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, IU> Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Av*< Brooklyn, N. Y. Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, I* Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe. i Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev"i ® Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. naše države ne morejo dokazati, da so zmožni zboljšati delavsko stanje za kaj časa. Nasprotno; le nekaj časa naj bi tako delali in denarni polom bi sledil socijalistovski državi. Kako bi nova vlada, kjer bi bilo vse skupna last, prevažanje in občila, mogla braniti zgubo, če bi plačala delavca štiri ali petkrat bolj še za manjše delo? Zgubi bi povečalo še to, ter bi pri njih ne bilo treba tako težko delati; nadzorniki bi bili namreč odvisni od ljudstva in bi si jih ne upali kaznovati za postavanje, odstaviti bi jih pa sploh ne imeli pravice. Ne samo, da nas zdrava pamet prisili, da ne verjamemo revolucionarjem, kateri pravijo, da bo trgovsko podjetje prinašalo največ dobička njihovi državi, ampak prisili nas tudi, da verjamemo, da bi trgovska uprava v socijalistovski državi denarno imenitno propadla. Ne samo, da bi se ta velikanski ne-dostatek moral plačati iz njihove državne blagajne, ampak treba bi bilo plačati račune $682,770,706, ki pridejo na vlado vsako leto in milijone in milijone za stroške raznih .držav, okrožij in mest. Narodni dolg leta 1913 je bil $2,936,-434.343; skupen dolg držav, mest in okrožij od leta 1902, dosega $1.864,-195,826. Če bi socijalistovska država dolga ali vsaj obresti ne plačala, bi zgubila vse zaupanje in bi nikjer več ne dobila posojila. Ker bi država lastovala posestva, moramo prišteti k zgorajšni zgubi še $225,000,000 vsled ognja, povodnji, ne-rodovitnost in različnih drugih nepri-lik. Pri vsem tem pa še nismo prišli do vse nesmiselnosti onih, kateri bi radi bili socijalistovski vladarji v Ameriki. Treba bi bilo imeti kaj denarja za bodočo vojsko, pokriti hočejo kar petkrat vse izdatke po vseh Združenih Državah, ker bodo za manjše delo več plačali. Treba bo novih tovaren in mlinov, novih shramb, prodajaln, strojev, novih železnic, brzojava, telefona itd. itd. Socijalistovska država bo seveda morala vse to napraviti, ker se bodo ljudje vedno množili in orodje za pridelovanje, prevažanje in občevanje se tudi zrabijo. (Nadaljevanje sledi.) SMRT NA BOJIŠČU. Neki zdravnik je ob vršitvi svoje službe na bojišču dognal ta-le dejstva: Izraz veselja na obrazih vojakov, ki so padli na bojišču ,je seveda le redkokdaj najti. Le enkrat se je opazil v skupini šestero Francozov veselo smehljajoč se obraz, manjkala pa je črepinja, ki jo je bila odnesla granata. Igra živcev je bil av tem slučaju tako izrazita, bolest in nasmeh tako čudovito jasno izražena, da nista bila možna noben dvom in nobena zamenjava z običajnim izrazom lic mrliča. Del padlih vojakov je orožje še ravno tako krčevito držal v rokah, kakor ga je bil v hipu, ko ga je dohitela nenadna smrt, rabil- Nekateri so pa, ko so bili na smrt ranjeni, pustili orožje iz rok, se obrnili ter v tej kretnji odre-veneli. Nekega francoskega pešca Je baš zadel smrtonosni strel, ko je na-meraval puško zopet nabasati. Pade' je na obraz, roke pa so še i|ržale Pu* ško v predpisani legi: leva roka je podpirala cev, kopito puške se je tiščalo desne strani, desna roka pa glave vzvoda. — Na strmi stezi iz Floinsa nJ bližnji vrh je ležal pruski lovec, v kah puško, kakor se drži pri naskok"; Francoski husar je bil pod smrtnim' kroglami padel obenem s svojim konjem, desna pa čez sedlo. — Nekega nemškega vojaka je našel omenjen| zdravnik na višini Beaumont ležati mrtvega vznak; roki je molel kvišku proti nebu. Vsekakor je, ko je še sta' na nogah, roke pomolil predse, kakof v obrambo, pa se je mrtev zvrnil, ne da bi roke premaknil. Iz daljave se je videlo, kakor da leži na tleh ranjenec, ki prosi pomoči. — Pri Sedanu le ležal konj, ki mu je granata odnesla vratno hrbtenico, baš ko je hotel skočiti. Dočim so bile noge vseh drug'® konjev iztegnene v pravem kotu od ki, i trupa, otrpnele in nič zvite, je ležal ta konj, kakor pripravljen za skok, na eni strani, sprednje noge upognjene« zadnje pa napete. Te lege so pač posledica močne?3 skrčenja mišičevja v životu in udij'> kar je ostalo tudi po smrti. Navaja)0 pa se še trije slučaji, ko se lahko 111 graciozno stanje po smrti ni spremenilo, marveč na neverjeten način ohranilo. Tista že omenjena šestorica Francozov, ki jih je ubila ena saffla granata, je sedela tedaj, ko jo je Pre* senetila usoda, v neki dolinici, da W zajutrkovala. Polna granata je najprej zadela vojaka, ki je sedel na sre di, v hrbet, se je v telesu razletela tef večino trupa raztrgala in osmodi'a-Meso je bilo krhko, v oglje ožgan°j sdrbbljivo. Obenem pa ig drobiž, 1 je letel od granate, ubil tudi tovariš^ Enega, ki mu je odneslo vso črepinJ0' smo že omenili; morda se je ravpokaf nasmehnil na kako sosedovo šalo- TOj variš poleg njega je ravnokar nasta* skodelico, ki jo je držal s palcem 111 kazalcem, na ustnice, kar mu trda nata odnese črepinjo in obraz do sP°.j1 njih čevljusti. Ker so ti vojaki, ki J1^ je smrt tako popolnoma dohitela, se deli v dolbini drug tik pri drugem, _se niso mogli zgruditi, in tako so nas nazadnje omenjenega še 24 ur po smr ti vzklonjenega, ko je z vzdignjeno r in sklenilo dr J^Sen, k^ <'ru®tvo ne priredi plesa daUstvi' temvefa. priredita dve clruS' j°Sk"ša v sporazumu župnika my^ ^Jožefa, Rev. J. Plevnika, Jc naročeno odboru, sen Sekalci alnje ' KCr Oboje je potrebno. Do Potcm bo odbor kaj poizvedel dr," POro«l- V fill.JIMtvn r- Cnem t , Po napreduje, kakor s« vnic ■ v druzih ozirih in Še aJ"i iJ. .JeJ° novi člani(ice). V >o !sota'^ Ze do $1200.00 kar "je ve-" 'e kom!C "Postcva; da je d lik; stvt> S.<* ro, h 0y Zače'tl",:ij-d0brcga po1 lela sta" ar imelo precej stro- tiskovine, pečat > s 1 je i • ..... » Q-^'laj Več uaj Preskrbljeno za več n , kot i"6, bo drugih posebnih "alejam , n,ska Podpora, zato tt^Hi* šc lepša bilanca v »fist iz,ned Preveč bolnikov. evet0p'ti v rojak0v ali rojakinj želi SDO' dri'štVo"aSe Veliko- b°8ato '» t0vanje,?: "aj se zelasi pri meni. jem v Jos. Klepec, tajnik. 'fuži... Ma">eam Srr^bii d"; Chi icagj and 'v'JC Hoeber sept. — Vsem čla-našega društva sv. naznanjamo,, da jc borovanja in s Hali, 2131 V j® '"lenoi^"0 za borovanja in Ol« * ' a'li dnc i, seja se bo vršila 'abn 2- uri 'Sept v Hoerber's ^ evni> na to°. an Sl °ni mt vsi člani(ice) rojaki in rojakinje v Chicagi, ki še niso pri nobenem društvu, ali pa, ki se žele zavarovati še za več bolniške podpore in smrtnine. Naše društvo sprejema može in žene od 16. do 55. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Društvo ne računa nobene pristopnine za nedoločen čas. Z bratskim pozdravom Odbor. ZAHVALA. Spodaj podpisani, Frank Spelich, član društva sv. Družine v Jolietu, se zahvaljujem odboru in celemu društvu za izplačano podporo in obiskovanje v bolezni. Za 30 dni mi je društvo sv. Družine izplačalo $30.00 bolne podpore. Priporočam rojakom širom Amerike, da v obilnem številu pristopajo v to veliko in močno društvo. Frank Spelich. ZAHVALA. Jaz, John Ivec, se odboru in društvu sv. Družine v Jolietu najiskrenejše zahvalim za izplačano mi podporo. Bil sem bolan 24 dni in društvo mi je izplačalo $24.00 podpore. Zahvalim se tudi vsem sobratom, ki so me v bolezni obiskovali. Priporočam to slavno društvo vsem svojim znancem in prijateljem širom Amerike. Johan Ivec. ZAHVALA. Podpisani, Paul Tomac, član dr. sv. Družine v Jolietu, se tem potom najiskrenejše zahvaljujem temu slavnemu društvu za hitro izplačanje podpore v moji bolezni. Prejel sem vsoto $21.00 za 21 dni, zato priporočam to društvo vsem rojakom Hrvatom in Slovencem. Paul Tomac. ZAHVALA. Nižje podpisani Alois Škoda, član dr. sv. Družine v Jolietu, se najiskrenejše zahvaljujem članom in odboru tega društva za obiskovanje med boleznijo in za hitro in popolno izplačanje bolniške podpore. Bil sem bolan 20 dnij in prejel sem $20.00 podpore. Priporočam to slavno društvo vsem rojakom, da pristopijo, ker posebno v slučaju bolezni je to društvo prekorist-no, ker točno in hitro izplačuje bolniško podporo. Z bratskim pozdravom! Louis Škoda. BITKA OB SOČI. Po opisu vojnih poročevalcev se je druga bitka ob Soči tako-le razvila: Italijani so v tako kratkem času podvzeli ofenzivo dvakrat zato, ker so hoteli brez ozira na žrtve predreti soško fronto. To je razumljivo, ker v dveh mesecih niso napredovali niti za korak. Da bi si zagotovili uspeh, so drugič bolj koncentrično apnadali. To ofenzivo so vodili na razmeroma zelo ozkem prostoru 30 km. Med dober-dobsko planoto in goriškim obmost-jem so zbrali še več artiljerije in pripravili 17 divizij, najmanj 200,000 mož, — ogromno število za tako ozko fronto — večinoma svežih, izpočitih prvovrstnih čet. V jutru 18. julija se je začelo silovito streljanje laške artiljerije. Poljski topovi, lahke havbice, 14.9 cm havbice in one kalibra 21 in 28 cm so z vsako uro rastočo silo obstreljevale naše čete. Bila je prava peklenska kanonada. Po obstreljevanju so Italijani napadli in prišli v naša sprednja kritja, toda v boju mož z možem so morali nazaj. Ta dan so slavili svoje slavlje naši možnarji, ki so razstrelili pet laških baterij. Dne 19. julija je sovražnik z vso silo udaril na Podgoro in Gorico. Skozi vinograde je prišla 11. laška pehotna divizija proti Podgori. Rastle so gore mrličev, toda Lahi niso odnehali. Šele v boju mož z možem so morali nazaj in zopet je začela njihova arti-ljerija in zopet so znova napadli. Boj je trajal 4 ure in sovražnik je moral drugič nazaj. 'Vroč je bil ta dan boj na Doberdobski planoti, kajti sovražnik je štirikrat napadel ogrske domobrance pri Zdravščini. Štirikrat so bili odbiti. Tudi na ostalih znanih točkah je sovražnik pošiljal vedno nove čete v ogenj. Pa dan za dnem so morali nazaj. Dne 20. julija so Lahi zbrali strahovito silo in napadli grič Sv. Mihaela. Strašno je bilo streljanje topov. Gora je bila zakrita v ogenj in oblake in razstreljena. Hrabri branilci so se končno maknili toči strelov. Prišla je laška infanterija, toda že drugi dan je generalmajor Boog s svojimi rezervami zopet vrgel sovražnika z griča. Pa ofenzive še vedno ni bilo konca. Cadorna je pošiljal nove čete. Laški topovi so začeli še hujše bljuvati proti planoti in obmostju. Sovražnik se je prikopal do naših kritij in neprestano napadal, a pri ponočnih napadih ni imel sreče. Pri Zdravščini so naši napravili protisunek in vrgli sovražnika v njegove postojanke. Krvavo je bil Lah tudi odbit pri Pevmi in Podgori, proti kateri je en dan poslal kar 10 polkov. Pa povsod isto: kjer >e sovražnik prodrl v prve utrdbe, je bil v boju mož z možem vržen nazaj. Koncem tedna je boj nekoliko odnehal, toda sovražnik je samo zbiral vse sile, pa pri novih napadih pri Podgori, Polazzu, Vermeljanu in Selcih je bil docela odbit. Po zadnjih dveh nočnih docela odbit. Po zadnjih dveh nočnih naskokih, ki so ga veljali tisoče življenj, je njegova napadalna sila umrla. Ogromni boj več nego četrt milijona proti manjšimi je bil odločen v korist branilcev. "Reichspostin" poročevalec piše, da gotovi laški polki štejejo le še prav malo ljudi in pravi: "Kar so pa naše čete, štajerski črnovojniki, honvedi in Slovenci in Dalmatinci storili v tej grozni borbi, to znova dokazuje železno izvrstnost avstrijsko-ogrskega vojaka. Svetovna vojska je prinesla velike pomembnejše bitke kakor je pa ta ob Soči, toda nobena ni bila ljutej-ša. Zato je dvojnega občudovanja vredno junaštvo naših braniteljev, za katero — mirno to rečemo — zgodovina nima primere." Z GORIŠKEGA BOJIŠČA. (Izvirno poročilo "Slovencu".) Brez doma... Sredi visokih ,vitkih, nepremičnih cipres je sanjala stara kapela. Okoli nje vozovi, v naglici naloženi z omarami, posteljami, lonci, s senom in culami. Med njimi matere, starke in starci, otroci in živina. Begunci so. Ogromna, neusmiljena roka je zavihtela krut bič nad njimi, jih razkropila in pregnala z rodne grude. In zdaj romajo izgubljeni, izgnani v ne- poznani svet, bogvekam. Oči jim begajo v daljavo in iščejo domove, skrite med zelenjem dreves, obdane od rodovitnih polj. Zdaj leže prazni, zapuščeni, izumrli ti domovi in vabijo nazaj, nazaj.. . Žena je sedela na tleh. V naročju je imela otroka, ki je zaspal ves truden od daljne poti. Še v snu se je smehljal, njegova lica so žarela tihe, otroške sreče, ki je ni še oskrunila temna misel, ni še ranila črna skrb. Nepremično ga je gledala mati. Bolestna poteza ji je rezala okoli usten, v očeh ji je ležalo vse brezmejno gorje trpečega materinstva. "Odkod, mama?" Dvignila je glavo, me pogledala o-tožno in odgovorila v mehki furlan-ščini: "Iz Šlovrenca pri Moši, gospod! Laška patrulja je prišla včeraj v vas in začela pleniti po hišah. V cerkvi smo bili, pri Šmarnicah. Našega starega gospoda — ves siv je že in bolehen — so bili po obrazu, se norčevali iz njega, posadili na kolo in odpeljali med krikom in krohotom... Moj Bog, moj Bog!" Zaihtela je. Preko razoranih lic ji je kanila biserna solza na otrokov o-braz, ki se je zbudil in gledal s prestrašenimi očmi. Dvignil je drobne ročice, jih sklenil okoli materinega vratu in pritisnil svoj obraz k njenemu. Mater dveh otročičev so tudi odpeljali, bogvekam... Poglejte jih, tam sti, siroti. — Skrili smo se v klet. Čez nekaj časa slišimo pokanje pušk. Bili so naši, ki so pregnali Lahe iz vasi. Polagoma smo si upali iz hiš, spravili na vozove, kar je bilo mogoče, in smo tu, brez doma, brez strehe..." Še tesneje je privila k sebi otroka, še globje se ji je zarezala bolestna poteza okoli' usten, še večje je bilo njeno gorje. "Kdaj pojdemo domov, mama?" je vprašal otrok. "Kmalu, kmalu, otrok moj 1" Srce so ji trgale te besede. Grizla je ustnice, da ne bi zajokala na glas in skrila je obraz med ramo otroka, ki ji je gladil lase. "Ne jokaj, mamica, ne jokaj!" Mater dolorosa... * * * Dva starca sta ležala poleg na vozu. Trde, težke besede so se jima trgale iz prs. "Kje je naš dom?" je vprašal s tihim, tresočim glasom prvi. "Svet!" je zamrmral mrko drugi. "Spomladi sem popravil hišo. Lepa in nova je sedaj. In hlev sem povečal za šest glav..." "Vse bo porušeno, hiša in hlev, vse!' "Krompir bi izkopali sedaj! Toliko ga nismo imeli že dolgo let. Si videl, kako žito imam na polju? Že zori! In turščica je letos bogata! In trte lomijo se od prevelike teže." "Vse bo uničeno! Vse pomandrano!" Molk. Glavi sta se sklonili globoko na prsi. "Ti! Zvonik v sosedni fari so porušili. Si videl? Od otroških let sem nisem še jokal. Zdaj sem. Tudi zvon je zajokal takrat..." "Grešili smo preveč, Matija! Ves svet je strašno grešil!" "Da, grešili smo preveč! Zato nas je Bog udaril!" Zopet molk. A ena misel jim je ri- la neprestano po možganih, da se jim je spačil obraz od trpljenja: "Brez doma! Brez doma!" In spomnila sta se uničenih polj, po-žganHi vasi, spomnila, da udarjajo granate vedno nove rane v to grudo, ki jo ljubita, kot še nikdar. In zopet je zavpilo v duši: "Naš dom! Naša polja!" In zopet so zašepetala onemogla ustna: "Brez doma! Brez doma..." S RAZNOTEROSTI, iS iS Danska ima najbolj izobraženi kmečki stan. Noben narod na svetu nima tako izobraženega kmečkega stanu, kakor Danci. Danski kmetje sami so iz lastnega nagiba ustanovili okrog 70 ljudskih visokih šol, v katere pohaja leto za letom okrog 10,000 kmečkih sinov in hčera. Vsaka vas ima svoj društveni dom, ki ima v veliki dvorani prostor za 600 do 800 oseb. Tu se vrše predavanja, po zimi pa tudi telovadba za mladino. Roko v roki z izobrazbo je šel pa tudi gospodarski razvoj in so kmetje postali imoviti. Živinoreja se stalno' dviga na vedno višjo stopnjo in polja se kar najrazumneje obdelujejo. Največje taborišče za ujetnike v avstrijski državi so postavili v bližini Požuna na Ogrskem. Vsa stavba obsega 450 barak, ki bodo vanje spravili do 100,000 vojnih ujetnikov. Duhovna preroditev. Valentin Debelak, vojak na soškem bojišču piše o življenju na vojski. Nazadnje pristavi: "Pa tudi v duhovnem življenju se je marsikaj spremenilo. Vsa brezbožnost je minula. Častniki kakor moštvo nosi neustrašeno sveti-njice in križce okoli vratu. Ono grozno preklinjanje je minulo in vsak rad sklepa roke in prosi božje pomoči in varstva. Da, kdor moliti in Boga ne pozna, naj sfe na vojsko poda. Tu sem naj se pridejo prosvitljenci in svobo-domiselci učit, tu se jim bi odprle oči in bi drugače govorili in pisali, kakor so delali dosedaj. Da bi našle te skromne vrstice odmev tudi v vrstah mojih rojakov." Sv. oče Benedikt XV. o svojem položaju. Te diii je bil sprejet Juan Cadenas, ravnatelj nekega lista v Madridu" pri papežu. Ravnatelj mu je povedal, kako z velikim navdušenjem bi ga sprejelo špansko ljudstvo če bi zapustil Rim. Papež je prekrižal roke, počasi zgibal z glavo ter rekel: "Ne, ne... Bolj kot kdaj mora biti papež sedaj v Rimu, da vsaj nekoliko miri razdivjano /beganje narodov, ki divjajo kot konji brez vajeti." Sodba Italijanov o Pulju. "V Pulju so Nemci nagromadili velikanske množine živeža in streliva. Nemčija je odposlala v Pulj kakor v Dardanele častnike, mornarje, mehanike in letalce. Operacije, ki jih vodijo Nemci, niso naperjene le proti Adriji, marveč sploh proti Sredozemskemu morju in tudi proti Dardane-lam. Pulj je danes velikansk podkop-. Vsa vojaška poslopja so zvezana z električnimi žicami, ki lahko vsak hip zažgo razstrelivo. Štiri mesece so to nemški častniki izpeljavah." DRUŠTVO SV. DRUŽIN* (Holy Family Society) štev. 1, D. S. D. v Jolietu, lil Geslo: "Vse za vero, dom in narod" "Vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1915. Predsednik...........George StonicH. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik.................. J0s. Klepe« Zapisnikar.......Anton Nemanich Jr. Blagajnik................John Petric Reditelj..............;. Frank Kocjan. Nadzorniki; Anton Šraj, Jr. Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill. To društvo sprejema v svojo sredo može, žene, fante in dekleta od 16. do 55. leta. To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za SOc na mesec. Izplačuje zavarovalnino, poškodnine in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada. Kdor želi pristopiti naj se oglasi pri tajniku; ako mu ni mogoče priti, naj piše za podrobnosti. To je eno največje slov. društvo ▼ Ameriki in menda ima najugodnejše postave v vsakej zadevi, zato ne bo nikomur žal, če postane član(ica). Pristopite, če ste že v katerem društvo ali ne. Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni ia drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu. lt-w-F DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IM NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionic« U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE, in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj. Ako hočete streho popraviti po za mat denar oglasite se pri HOLPDGH ROOFING GO. COMPOSITION FELT and GRAYEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingle* Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS. 50,000 KNJIŽIC Ako trpite na katerikoli moški bolezni, pišite po našo brezplačno knjižico. V tej knjižici lahko citate, kako se možje, ki trpijo na bolezni kot je zastrupljena kri, mozolji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele in nalezljive moške bolezni, naduha, neprebavnost, zapeka ali konstipaeija, katar, zlata žila, revmatizem, okorela jetra in želodčne ter mehurne bolezni, vspešno zdravijo privatno donia in z majhnimi stroški. Trpite li na bolečinah v križu in v zgibili, na glavobolu, izgubi teka, kislini v želodcu, povračanju hrane, bljuvanju, žolčnem riganju, nečistem jeziku, smrd- 1 TI tri com o 1 o mtnn in i.-. nlnV>!U .. 4.».. ----i.. ______1_____ ___ 1___ • • _ _ f _ , prepadenosti. _____ ptomi pomenijo, da ste pri slabem zdravju in da potrebujete zdravniške pomoči in nasveta. Naša knjižica, katera se lahko imenuje kažipot k zdravju, vsebuje dobre podatke iu nasvete za bolne ljudi. Zaloga znanosti je in lahko vam pomaga k zdravju, moči in kreposti. Pošljite kupon za brezplačno knjižico. DR J. RUSSELL PRICE CO., S. 900, 208 N. Fifth Ave., Chicago, III., U. S. A. Gospodje:—Pošljite mi takoj svojo brezplačno knjižico. line................................. ..............*..........................................................m Naslov....................... Najboljše cigarete po 5c. z ustnikom v Ameriki Pri vaeh prodajalcih vieporiod Fountain Pen * kljukico. Jamčeno 14karatno zlato Zastonj za 75 celili kuponov ali sprednjih delov škatljic Jam£ena za 1 leto od Ansonia Clock Co. U 125 ka- ponov ali ulslovnih »tram škatljic Jack žepni nož 2 klini Zastonj za 60 celili kuponov ali sprednjih delov Skailjic (Ta ponudba ugtsne 31. decembra 1915) l°RILLARD CO., Inc., NEW YORK CITY. Ustanovljena 1760. P«it* fcup«M po poiti (ne paketni) ali po ekiprtM pia-(tata vanprej na NEBO DEPARTMENT 95 Fint St. J'-nty City. N. J. Ponižani in razžaljeni. ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. 9999 Poslovenil Vladimir Levstik. (Dalje.) Čudno se mu je zdelo, da mu je Helena iztrgala svojo roko, ko ji je hotel potipati žilo, in ni hotela pokazati jezika. Na vsa njegova vprašanja ni odgovorila niti besede, temveč je ves čas strmela na veliki red sv. Stanislava, ki se mu je zibal okrog vratu. "Gotovo ima hud glavobol," je rekel starček, "toda poglejte, kako gleda, kako gleda!" Ni se mi zdelo umestno, pripovedovati mu o Heleni, in zato sem dejal, da je predolga povest. "Sporočite mi, ako bo treba," je dejal ob odhodu. "Za zdaj pa ni nevarnosti." Sklenil sem, da ostanem celi dan pri Heleni in jo pustim kolikor mogoče poredkoma samo, dokler popolnoma ne ozdravi. Ker pa sem vedel, da bo Nataši in Ani Andrejevni mučno, ako me bosta čakali zaman, sem hotel vsaj Natašo z mestno pošto pismeno obvestiti, da nocoj ne pridem k nji. Ani Andrejevni nisem mogel pisati; sama me je bila prosila enkrat za vselej, naj ji ne pošiljam pisem; to je bilo takrat, ko sem ji nekoč sporočil, da je Nataša zbolela. "Stari se grdo drži, ko zagleda tvoj list," je dejala. "Rad bi vedel, kaj pišeš, vprašati pa noče, ne more se odločiti. Tako pride za celi dan v slabo voljo. Poleg tega, dragi moj, me s pismo samo vznemiriš. Deset vrstic, kaj je to! Rada bi te vprašala še to in ono, pa te ni. Zato sem pisal samo Nataši, in ko sem nesel recept v lekarno, sem obenem oddal tudi list. Medtem je Helena zopet zaspala: v spanju je nalahko ječala in strepeta-vala. Zdravnik je imel prav, da jo silno glava boli. Včasih je kratko vz-kriknila in se prebudila. Name je zrla celo nekako nevoljno, kakor bi posebno težko prenkšala moje sočutje. Priznati moram, da me je to bolelo. Ob enajstih je prišel Maslobojev. Bil je v skrbeh in nekako raztresen. Oglasil se je le za trenotek, ker se mu je nekam zelo mudilo. "Veš. brate, mislil sem si, da ne prebivaš v raju," je menil, oziraje se naokrog, "a nikdar bi se ne bil nadejal, da te najdem v takšnem zaboju. To je vendar zaboj in ne stanovanje. To sicer še ni nič posebnega, a glavna stvar je to. da te vse takšnele postranske skrbi ovirajo pri delu. O tem sem razmišljal že včeraj, ko sva se peljala k Bubnovi. Saj spadam namreč po svoji naravi in po socialnem položaju med ljudi, ki sami ne počno ničesar pametnega, pač pa drugim bero levite, naj delajo. Poslušaj me: jutri aH pojutrajšnjem pridem gotovo k tebi. ti pa me na vsak način poseti v nedeljo dopoldne. Do takrat bo zade: va zaradi tega dekletca že v redu, kakor se nadejam, obenem pa se pomeniva o tebi. kajti zate sezje treba resno zavzeti. Tako pe moreš živeti. Včeraj sem ti samo namignil, sedaj pa bova govorila stvarno in brez šale. Povej mi vendar, -.aj te menda ni sram. da bi vzel od mene denarja za nekaj časa?" "Ne huduj se!" sem mu segel v besedo. "Povej mi rajši, kako se je končal vaš snočnji prizor?" "Vse se je končalo v najlepšem redu, in cilj je dosežen, razumeš? Zdaj pa moram iti; prišel sem le za trenotek. da ti povem, da nimam časa zate, temveč za druge stvari. To naj te še vprašam, kaj nameravaš s tem dekletom? Ali jo hočeš pri sebi obdržati? To je treba premisliti in ukreniti." K Priznavam ti, da tega še ne vem /a gfOtpvo; čakal sem tebe. da bi se posvetovala. Na kak način pa naj jo imam pri sebi?" "Eh, kaj, vsaj kot deklo..." \ "Samo bolj tiho govori, prosim. Akoravno bolna, je vendar popolnoma pri zave>ti, in ko te je zagledala, se mi je zdelo, da je strepetala. Gotovo se je spomnila snočnjega dogodka..." Nato sem mu opisal njen značaj in vse, kar sem bil opazil na nji. Maslobojev me je poslušal z zanimanjem, Dodal sem. da jo morebiti spravim v dobro hišo, ter mu povedal par stvari o starih Ihmenjevih. V moje začude nje mu je bila Natašina povest deloma že znana. Vprašal sem ga, odkod to ve. "Tako; že davno sem slišal to in ono, ker je bilo v zvezi z neko zadevo. Saj sem ti pravil, da poznam kneza Valkovskega. Prav imaš, da jo hočeš spraviti k tem ljudem, sicer ti bo samo napoti. A še nekaj: treba ji bo kakšne obleke in takih reči. Za to ne skrbi, to jemljem nase. Srečno, pa pridi večkrat pogledat. Ali zdaj spi?" I "Zdi se," sem odgovoril. Kakor hitro pa sem odšel, me je Helena takoj poklicala. "Kdo je to?" je vprašala. Njen glas je trepetal, gledala pa me je še vedno s tistim pozornim in nekako ošabnim pogledom. Drugače ga ne morem imenovati. Povedal sem ji ime Maslobojcva in dodal, da sem jo z njegovo pomočjo rešil Bubnove, ker se ga Bubnova zelo boji. Njeni lici sta naenkrat za- rdeli, bržkone od spominov. "Ali ona nikdar ne pride semkaj?" me je vprašala Helena z vprašuj Očim pogledom. Hitel sem jo tolažit. Ona je molče prijela mojo roko s svojimi vročimi prstki, a jo je takoj spet pahnila od sebe, kakor bi se bila nečesa spomnila. "Ni mogoče, da bi čutila v resnici toliko mržnjo do mene," sem si mislil. "'Ali je to navada, ali — ali pa je re-vica videla že toliko gorja, da ne zaupa nikomur več pod solncem." Ob napovedanem času sem šel po zdravilo ter se oglasil med potjo tudi v znani gostilni, kjer sem včasih obedoval, in so mi na dolg zaupali. Danes sem vzel s seboj posodo ter prinesel Heleni kurje juhe. Ona pa je ni hotela jesti, in juha je ostala začasno na peči. Dal sem ji zdravila in sedel k delu. Mislil sem, da spi; ko pa sem se slučajno ozrl nanjo, sem nenadoma zapazil, da je dvignila glavo in pozorno gledala, kako pišem. Naredil sem se, kakor da je ne vidim. Naposled je zares zaspala in v mojo največjo zadovoljnost brez bledenja in ječanja. Mene so se polotili dvomi; ne samo, da bi se Nataša, ki ni vedela, za kaj da se gre, utegnila jeziti, ako je danes ne obiščem, temveč sem si mislil, da bo prav gotovo ogorčena nad mojo brezbrižnostjo ob takšnem času, ko me morda najbolj potrebuje. Morebiti so prišle nadnjo kakšne posebne skrbi, da bi mi rada kaj naročila, mene pa kakor nalašč ni. Glede Ane Andrejevne nikakor nisem vedel, kako naj se ji drugi dan o-pravičim. Mislil sem in mislil, dokler nisem naenkrat sklenil, da pojdem k obema. Vsa moja odsotnost gotovo ne bi trajala dalje, n>ego dve uri. Helena spi in ne bo slišala, kadar odidem. Skočil sem pokonci, ogrnil si površnik in vzel kapico, a ravno ko sem hotel oditi, me je Helena poklicala. Začudil sem se: ali se je naposled samo delala, da spi? Obenem naj povem, da čeprav se je Helena delala, kakor da noče govoriti z menoj, so vendar ti precej pogostni klici in potreba, ki jo je čutila, da me vprašuje v vseh svojih dvomih, dokazovali nasprotno; in priznati moram, da me je to radostilo. "Kam me hočete oddati?" je vprašala, ko sem stopil k nji. Svoja vprašanja mi je zabavljala sploh nekako nenadoma, da se jih nikdar nisem nadejal. To pot je niti takoj razumel nisem. "Prej ste pravili svojemu znancu, da me hočete v neko hišo oddati. Jaz ne grem nikamor." Sklonil sem se k nji: bila je zopet vsa v vročici; napad bolezni se je ponavljal. Začel sem jo tolažiti in prigovarjati, zatrjujoč ji, da je ne dam nikamor, ako sama hoče ostati pri meni. Med temi besedami sem slekel površnik in snel kapico; nisem se mogel odločiti, da bi jo v takšnem stanju samo pustil. "Ne, le pojdite!" je dejala ona, ki je takoj uganila, da hočem ostati. "Spati hočem, takoj bom zaspala." "Kako pa boš sama? sem rekel pa se v dveh urah začudeno. "Sicer gotovo vrnem... 'Zato pa pojdite. Če ne, bom celo leto bolna, in vi celo leto ne boste mogli od doma." Poskusila se je nasmehniti in čudno me je pogledala, kakor da se bori z dobrim čustvom, ki se je oglasilo v njenem srcu. Revica! Dobrota in nežnost njenega srca je prodirala na dan, navzlic vsej njeni odljudnosti in navidezni jezi. Najprej sem hitel k Ani Andrejevni Čakala me je z mrzlično nestrpnostjo ter me sprejela z očitanjem; bila je silno vznemirjena, kajti Nikolaj Sergejevič je takoj po obedu odšel od doma, in ni nihče vedel, kam. Slutil sem, da se starka ni mogla premagati da ne bi mu po svoji navadi z namig-Ijaji vse povedala. Sicer pa mi je ma-lodaue sama priznala nekaj takšnega, rekoč, da si ni mogla cesa, da ne bi de lila z njim tolike radosti, da pa je Nikolaj Sergejevič, po njenem posebnem izrazu, "postal rnračnejši od oblakov" in ni ničesar rekel, temveč je trdovrat no molčal in ni hotel niti na njena vprašanja odgovarjati, po obedu pa je naenkrat odpravil od doma. Ki mi je to pripovedovala, jfc Ana Andre jevna skoro trepetala od strahu in me prosila, naj pri nji počakani vrnitve Nikolaja Sergejeviča. izgovoril sem se in ji povedal malodane naravnost, da motela niti jutri ne pridem, in da sem se baš zato oglasil, da ji to povem. Malo je manjkalo, da se nisva sprla ob tem. Razjokala se je in karala moje ravnauje s hudimi in bridkimi besedami, in žele takrat, ko sem stal že med vrati, je naenkrat prihitela za menoj, me krepko z obema rokama objela in dejala, naj se ne srdim na njo "siroto" in naj njenih besed ne jemljem za 'zlo. Proti svojemu pričakovanju sem dobil Natašo zopet samcf in, čudno, zazdelo se mi je, da se me danes nikakor nt tako razveselila, kakor včeraj in sploh drugekrati. Bilo je, kakor da sem jo z nečim zmotil ali spravil v slabo voljo. Na moje vprašanje, če je, bil Aljoša danes pri nji, je odgovorila: "Seveda je bil, a pe dolgo. Obljubil je, da drevi zopet pride," je dodala nekako zamišljeno. "Ali je snoči bil?" "Ne. Je bi! zadržan," je dodala naglo. "No, Vanja, kako je s teboj?" Videl sem, da bi rada kdovezakaj prekinila najin razgovor in ga obrnila drugam. Pogledal sem jo pozorno: bila je očividno slabe volje. Ko pa je zapazila, da jo pozorno opazujem iti motrim, me je nenadoma bistro in srdito pogledala, s toliko silo, kakor da me hoče s svojim pogledom opaliti. Zopet jo tare gorje, sem si mislil, samo govorit: noče. V odgovor na njeno vprašanje, kako da je z menoj, sem ji povedal Helenino povest z vsemi njenimi podrobnostmi. Moje pripovedovanje jo je nanavadno zanimalo. "Moj Bog! Pa si jo mogel pustiti bolno in samo doma!" Rekel sem, da je danes sploh nisem nameraval obiskati, a sem mislil,'da se bo hudo vala name in da bi utegnila kaj potrebovati. Potrebujem," je rekla kakor sama zase in nekaj premišljujoča. Tebe potrebujem, Vanja; toda o tej rajši drugič. Ali si bil pri nas?" Povedal sem ji, kakor je bilo. "Da; Bog ve, kako bo oče zdaj sprejel vse te vesti. Sicer pa, kaj bi sprejemal. .." "Kako kaj bi sprejemal?" sem vzkliknil jaz. "Tolik preobrat!" "Je že tako. Kam je neki zopet šel? Zadnjič sta mislila, da je šel k meni. Vidiš .Vanja, ako ti bo jutri mogoče, me poseti. Morebiti ti kaj povem... Težko mi je že, da te tako vznemirjam, a zdaj hiti domov k svoji varovanki. Saj sta že dve uri, odkar si od doma odšel?" '2e. Zbogom, Nataša. No, kakšen pa je bil danes Aljoša?" "Kakšen naj bi bil? kakor po navadi... Čudim se tvoji radovednosti." "Do svidenja, dušica." "Srečno." Malomarno mi je podala roko in se obrnila proč, ko sem jo poslednjikrat pogledal v slovo. Nekoliko začuden sem šel od nje. Sicer pa, sem si milil, ima varok, da je zamišljena. Stvar ni šala. Jutri pa mi itak sama vse pove. Žalosten sem se vrnil domov in silno sem bil presenečen, kakor hitro sem stopil skozi vrata. Temno je že bilo. Videl sem, da sedi Helena na divanu in poveša glavo na prsi, kakor globoki zamišljenosti. Mene niti pogledala ni, kakor da je popolnoma pozabila na vse. Stopil sem k nji in slišal, da sama zase nekaj šepeta. 'Menda se ji ne blede?" mi je prišlo na um. "Helena, dete moje, kaj ti je?" sem vprašal, sedel k nji in jo objel z roko. 'Proč hočem... Rajši pojdem k nji,' je dejala ona, ne da bi dvignila glavo k meni. "Kam? H komu?" sem vprašal začuden. "K nji, k Bubnovi. Ona vedno pravi, da ji dolgujem mnogo denarja, ker je pokopala mamico na svoje stroške. Nočem da bi žalile mamico... Nazaj pojdem in ji odslužim vse; potem pojdem šele proč. Zdaj pa se zopet vrnem k nji." "Pomiri se, Helena, k nji vendar ne moreš," sem rekel jaz. "Mučila te bo do smrti..." "Naj me muči, kolikor me hoče," se je razvnela Helena, "jaz nisem prva; druge so boljše od mene, pa vseeno trpe. To mi je pravila že neka bera-čica na ulici. Uboga sem in uboga ho čem biti. Vse življenje bom uboga; tako mi je rekla mati, ko je umirala. Delala bom... Nočem nositi te obleke..." 'Jutri ti kupim drugo, tudi tvoje knjige ti prineseni. Pri meni boš živela. Nikamor te ne dam, ako sama nočeš, le pomiri se..." "Za dninarico pojdem..." "2e dobro, že dobro! Samo poiniri se, lezi in zaspi!" Toda ubogo dekle so oblile solze, k' o polagoma prešle v ihtenje; ne ve-ioč, kaj naj počnem, sem ji prinašal vode ter ji močil sence in glavo. N"a-posled se je popolnoma onevnogla zgrudila na divan in se je je spet lotila mrzlica. Poiskal sem, kar sem moge in jo zavil; zaspala je, toda nemirno: hip za hipom je trepetala in se zbudil:' dasiravno sem tisti dan malo hodil vendar sem bil silno truden in sem sklenil, da pojdem sam čim preje spat Mučne skrbi so se porajale v moji glavi; slutil sem, da bo s tem dekletom še mnogo opravka. Bolj od vsega pa me je skrbela Nataša in njene zadeve Sploh se zdaj spominjam, da sem bil redkokdaj v tako težkem razpoloženju kakor tisto nesrečno noč, noč, predno sem zadremal. POŠLJITE NAM EN PAPIRNAT DOLAR in prejeli bosto po efcspreoi eno steklenico HAMILTON' > CLUB PURE WHISKEY (one/^ full quart) in enoquart ftnegn SOMA PORT WINE. Obe' steklenici ošljemo v lepem zaboju —le za en sam papirnat dolar. PiSite C. K. ZAKUHA A- CO., 318 Third Av, Pittsburg, Pa. The Will County National Bank -^- STAHA GOSTILNA -9—_ NAJBOLJŠA POSTREŽBA. ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja posestva. Orpheum Theatre Building. JOLIET, ILL. of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne ulogt ter pošilja denar na vse dele svet«. Kapital in preostanek $300,000.00 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir. Frank Lopartz -too Ohio Street JOLIET W. J. BRADY JOHN W. Phone 348 niMimMiuMpjmimMp^n 1 1 1 m l I i M 1 j sia in. dcoii ov., juuci, m. j Jtlj :.:Slovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, 111. d MIMl^jMlMlMIMlMIMlMIMIH Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, SJ Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. i Oscar J. Stephen g- s. Sobe 801 ln 202 Barber Bldg. fc JOLIET, ILLINOIS. S T^L^IVI I NOTAR S Kupuje in prodaja zemljišča H v mestu in na deželi. H Zavaruje hiše in pohištva pro-^ ti ognju, nevihti ali drugi po- ifi škodbi. •g Zavaruje tudi življenje proti * nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notar-Š sko stroko spadajoča pisanja. X Govori nemško in angleško. || KifiHfiS^XiiW^ifi^fi^K^WXWSft TR0ST & KRET7 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki m trdi les, lath, cederne stebre, desk šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines u'4 blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasii( pri nas in oglej si našo zalogo! M1 bomo zadovoljili in ti prihranili den^ W. «X. LYONS Naš office in Lumber Yard na v0?!l DES PLAINES I NCLINTON STj Geo. Sveti 95 is Ss M M SMS!** la PRVI SALUN S Si ONKRAJ MOSTA S iSSSifiSfiS* 107 Chicago Telephone 3868. RUBY STREET, JOLIET, ^ DOBRODOŠLI! Garnsey, Wood & Leno011 ADVOKATI. Joliet National Bank Bidg-Oba tel. 891. JOLIET, 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jacksoa S*. Slovanska lekarni + JOHNSONOVI \ "BELLADONNA" OBL® ttftftftBmbiMiu&iamHh REVMATtZMtf SLABOSTIH » OHKM HROMOSTI R-JUdMH IN PRSNIH f BOLESTI t KOLKIJ MRAZENJU t ŽIVOTU BOLESTIH » ČLENKIH VNETJU OPRSW NEVRALdJl PROTNJ PREHLAJENJU OTRPLOSTI U6C BOLESTIH t LEDJ SLABOTNEM KRfiU BOLESTIH . HUDEM KAŽUU pomota DEVETO POGLAVJE. Prebudil sem se bolan in pozne, ob desetih zjutraj. Glava me je bolela in vrtelo se mi je po nji. Pogledal sem na Helenino postelj: bila je prazna. Obenem sem zaslišal iz svoje desne sobice glasove, kakor bi nekdo z meilo pod pometal. Šel sem pogledat. Helena je pometala; v eni roki je držala kvišku svoje praznično krilce, ki od tistega večera še ni bila slekla. J)r" va, pripravljena za kurjavo, so ležala zložena v kotičku, miza je bila pobri- (Nadaljevanje na 7. strani.) ELIXIR BITTER-WINE1 / v« t*inerovo HORKEVjKO •^Wtvttd ^JOSEPH TRINER '33 SAiU^A Ave Na tisoče ameriškega naroda trpi na črevesnih boleznih. Najnavadnejša je med njimi zabasanost z njenimi komplikacijami. Večina teh trpinov Pa napravi isto pomoto, to je rabijo pilule in razna izčiščevalna zdravila, ne da bi poizvedovali, ali so ta zdravila nevarna ali ne. Vsako hudo izčiščevalno sredstvo, ki pušča telo slabotno ali pa vodi do navade stalnega zastrupljeva-nja, je nevarno. Ako trpite na zabasanosti ali na kateri njenih posledic, rabite sredstvo, ki vam ne bo samo pomagalo ampak obenem tudi ojačilo vaše prebavne organe. Tako sredstvo je Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Izdelano iz rudečega vina in zdravilnih zelišč, ter ima namen, da odpomor« pri: ZABASANOSTI, NJENIH POSLEDICAH, NEPREBAVI, NAPUHNJENOSTI, BOLEČINAH V DROBU, ŽELODČNIH BOLEZNIH, NERVOZNOSTI, OSLABELOSTI. Njegov učinek je zelo dober v boleznih, ki jih pouzroča zabasanost m njene komplikacije. Zaraditega naj bi se rabilo v prvih znakih nere v prebavnih organih. dnost' V VSEH LEKARNAH CENA $100. Ako vas mučijo revmatične ali nevralgične bolečine, poskušajte Tr»ne jev liniment. Dal vam bo hitro pomooč. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in JOSEPH TRINER, ^ —IZDELOVATELJ.: — 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ll> m ss s Učite svojo deco slovensko moliti in citati »z povsod priljubljene knjige, katera se imenuje KATEKIZEM KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. C • Stane s poštnino vred samo 25c * ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. Pišite ponj na: Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje 'oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. W. WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. 1,41 COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS. PONIŽANI IN RAZŽALJENI. (Nadaljevanje s 6. strani.) sana in čajnik očiščen; z eno besedo, Helena je gospodinjila. "Poslušaj, Helena,'1 sem vzkliknil, "kdo ti je rekel pometati? Ne maram tega, bolna si; saj nisi prišla k meni za delavko!'' "Kdo pa vam bo pometal?" je odgovorila, .-e vzravnala in mi pogledala v t sem ji mogel dati s pretvezo, da je j bolna, v sobi pa da je mraz. Potre-j bovala je tudi perila. Toda vse to sem kupil staro posteljno zagrinjalo, stvar, ki je bilo hudo treba in katera je utegnila Heleno zelo razveseliti, j Z vsem tem sem se vrnil domov že ob eni popoldne. Moja ključavnica se | je odklepala skoro neslišno, tako da I Helena ni takoj slišala, da sem se vrnil. Videl sem jo stati pri mizi in pre-I birati moje knjige in papirje. Ko me oči. "Zdaj nisem več bolna." , . , . .. ..»•„, • i ,. , , je zashsala, je naglo zaprla knjigo, ki A jaz te nisem vzel zaradi dela. . ... , . Menda se bojiš, da te ne bi ošteval. JO Je c'ta,la> se ""^kn.la od mize, kakor Bubnova, da te zastonj redim?. VSa fa'dela ^°bra2' PoSledaI t" ■■ , • , sto knjigo: bil je moj prvi roman, iz- Odkod pa imaš to grdo metlo? Jaz ni- J ' , , „ lil dan v posebni knjigi. .\a prvem listu sem imel nobene metle, sem dodal, .,.'., . . je bilo tiskano moje ime. I "Kdo pa je trkal v vaši odsotnosti?" motreč jo z začudenjem. "To je moja metla. Sama sem jo prinesla semkaj. Tudi dedku sem pometala tla. Metla je ležala še odtistih- j dob tamle pod pečjo." Zamišljen sem se vrnil v svojo sobo. Morda sem se motil, a zdelo se mi je naravnost, da težko čuti mojo gostoljubnost in mi hoče na vsak način odkazati, da ne živi zastonj pri meni. "Kako zagrenjen značaj ima, ako je to resnica!" sem si mislil. Par minut za tem je prišla tudi ona in mol- je vprašala Helena s takim glasom, kakor bi me hotela podražiti, zakaj zapiram. "Morda je bil zdravnik?" sem dejal. "Ali ga nisi poklicala, Helena?" "Ne." Odgovoril ji nisem; vzel sem sveženj, ga razvezal in potegnil iz njega kupljeno obleko. "Na, srček,- Helena," sem dejal in stopil k nji, "v takšnih cunjah, kakršne če sedla na svoj včerajšnji prostor na :,mas ^d:lJ> ne nlores hod,tI- Zato sem divanu, gledajoč me z radovednimi u K"'Jl1 obleko> de!av"°- ceneno, očmi. Medtem sem zavrel vodo v čaj-itako ein ga začela uživati, sem začutila, kakor bi nekaj raslo v moji levi strani, a naslednjega dne je prešlo in ga nisem čutila nič več. Vase vince je prav dobro zdravilo za želodec in ga priporočam vsaki sestri našega društva. Susanne Durkos, 1'-' Segundo, Calif." Zdi se, da je gospa trpela vsled velike razdražljivosli. I nerjevo ameriško zdravilno grenko vino je gotovo dobro zdravilo v nepri-li ka h prebavnih organov v zvezi z zapeko. Cena $1.00. V lekarnah. JoS. rriner, izdelovatelj, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago. * * * Triner's Liniment ne spada v vrsto navadnih linimenrtov. Močan je in pronicav; olajšava bolečine, najsi so kjerkoli. Cena 25 ali 50c, po pošti 3o ali 65c. — Adv. Napak razumela. Migovec pride ob treh ponoči pijan domov. Žena: "Tako pozno prideš in pa tak!" — Migovec: "Memento mori!" (Po slovensko: Misli na smrt!) —-Žena: "Tako je! Če ne veš nobenega izgovora, pa začneš kleti!" Vedel si je pomagati. Nekdo je pričakoval prijatelja doma do devete ure zvečer, toda ker ga ni bilo, odšel je ter zapisal s kredo na vrata: "Do devete ure sem te čakal, ker te pa ni bilo, odšel sem v gostilno 'k opici'. Pridi za menoj! Ako ne bodeš videl tega čitati, potrkaj na stranska vrata, in dekla ti prinese sve-tilnico." Zakaj ni plašljiv. Vrban: "Kako vam je všeč moj koni ki sem ga kupil v petek na sejmu?" Tomaž: "Inače je lepa žival, le nekoliko plašljiv in boječ se mi zdi." Vrban: "To pa že ni res. Moj konj ni boječ, ne plašljiv. Saj vendar sedaj že tretjo noč sam spi v hlevu, pa ne boji se nikogar." Ttehten izgovor. Desetnik: "He, ti vojak Lemež, kaj pa iščeš tukaj zadaj pri vozovih za bolnike — in še celo tornister si odložil! Takoj se podaš naprej v svojo vrsto in pričakuj jutri zasluženo ostro kazen!" Vojak (tiho): "Veste, gospod desetnik, moja mati so mi naložili v tornister za vas, veste .za vas celo svinjsko kračo — in zato težko dohajam druge, zato sem tudi tornister odložil." Desetnik (zdaj jako rahločutno): "Glej ga 110! Čemu mi pa prej ne poveš, da težko dohajaš druge — da si bolan. Zdaj seveda, ko si se javil, je zopet vse dobro. Saj me poznaš, da od svojih ljudij nikoli kaj nemogočega ne zahtevam." Ne vsega verjeti. Baron Knezovič pokliče svojega slugo, katerega 11111 je nekdo zatožil, predse in mu reče: "Oj, Janez, kaj sem moral slišati o tebi?" Sluga pa odgovori: "Oh, gospod baron! Jaz sem tudi slišal že marsikaj o vas, pa nisem hotel vsega verjeti." PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLlN0'5, W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. STENSKI PAfl Velika zaloga vsakovrstnih b>'". . in firnežev. Izvršujejo se v? 1 varska dela ter obešanje stefl: papirja po nizkih cenah. .Chi. Phone 376. N. W- 120 Jefferson St. JOLIET, N. W. telefon 556 POZOR ROJAKINJE1 W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, I1L Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. . i Ali veste, kje je dobiti najbolj* so po najnižji ceni? Gotovol V® J. & A. Pasdert se dobijo najboljše sveže >n P" (f jene klobase in najokusnejš« Vse po najnižji ceni. Pridite t° poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postre naše geslo. .p • ni* Ne pozabite torej obiskati ^ našej mesnici in groceriji na a lu Broadway and Granite I am tiar ,čilc toč: I smi saj, « f nek V; S, oba b strij '■iar str*] Post tonr Pti] . "C lans "len . "\ !*jo Si hh Chic. Phone 2768. N. W. W' Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota telefon «5, s. Bluff St.. Jellet, H: f h