Leto 48______________________VRTEC______________ Stran 123 Ksaver Meško: Iz raja mojih dni. ii. ^n zopet mi vstaja mnog znan obraz * iz globočine spomina, zabrisal ga res je nekoliko čas, __ ^ggga, izbrisal iz srca pa ni ga. ^^^¦^^^Toj oče so bili izredno skrbljiv gospodar. Stari nadučitelj ^|p*'l§geSBP> Majcen so jih v šoli čestokrat hvalili kot zgled vsem go- CS?|y|p8P^M)) spodarjem v fari in nam malčkom, kadar dorastemo. ^§mg2$M~ »Ko bi bili vsi gospodarji v fari takšni, bi bilo pri nas '~w?*s=^ drugačno življenje. Ti, Franček, povej, kdaj pa oče vstajajo?« »Ob štirih. mislim, da že« — sem odgovarjal neodločno, ker nisem vedel, kdaj da je že dan, in kdaj da vstanejo. A ob štirih se mi je zdelo silno zgodaj. »Ne bodi nor, ob štirih! Pa se peljem zadnjič ob štirih zjutraj tam mimo v Ormož, in so že orali. Kdaj pa so krmili, ha?« — »Pa pač prej, ne ob šfirih. Jaz ne vem.« Pa je bilo tudi treba mnogo pridnosti. Posestvo so prevzeli zelo mladi, ker je deJeka, njih očeta, ubil gori pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah sod vina, ki se je zvrnil na njih, ko so ga peljali v nemški Gradcc, 1 In dom je bil star in slaboten, treba je bilo zidati novega. Pozneje je bilo skrbeti za šest otrok, eden je umrl, ki so hoteli jesti in so morali biti oblečeni. Gotovo so se tolažili večkrat z upanjem: »Otroci odrastejo, pa si jaz na stara leta odpočijem.« A zdaj, ko so blizu osemdesetim, morajo, kakor večina naših očancev in mater^tark, pridno delati, ker so sini pod puško, pod puško vsi fantji, da tudi hlapcev ni. Hoče me včasi zmagati utrujenost, da bi pustil vse delo in si od-počil. Pa si rečem: »Ali so tvoj oče počivali in lenuhali?« In se lotim dela z novo močjo in z novim veseljem. In za tole sem jim vedno bil zelo zelo hvaležen in jim bom do smrti: Nikoli jih nisem slišal zakleti . . . Baš ko prepisujem te preproste spomine, zapisane v naglici že pred lcti, leži pred mano pismo, ki je prišlo od doma te dni in ki pravi: »Če mogoče, pridi domu, da nas obiščeš. Jaz sem star in slab, in zna biti hitro, da vmerjem. Pa spomni se me pri sveti maši in moli za me . . . Če moreš prebrati, ker mi roka trepeta in slabo vidim. Zbogom.« Vejice in pike sem postavil jaz. Oče jih ne pišejo. Ni časa za to. A dal Bog, da bi bilo še časa mnogo do njihove smrti . . . Mati so bili z nami strožji nego oče. Bili so vobče živahnega tempe-ramenta, oče zelo miren in preudaren. Imeli smo jih zelo radi. Zdaj si odpočivajo že trinajst let od vseh skrbi, vsega truda in trpljenja na solnčnem pokopališču pod Sv. Tomažem ... Stran 124___________________VRTEC____________________Leto 48 V hišo so prihajali za mojih mladih dni najraznovrstnejši ljudje: vinski - in živinski kupci, zadnji povečini iz sosednje Hrvatske, razni krošnjarji, piskro- in ponvovezi, popotni rokodelci in rokodelski pomočniki in dolga vrsta beračev. Mnogi so pri nas prenočevali, ker krčme v vasi ni bilo, je ni, in dal Bog, da bi je nikoli ne bilo. Meni so bili najljubši taki, ki so mnogo pripovedovali. Zelo me je zanimal tudi berač Štefuc, ki sicer ničesar ni pripovedoval. Že od daleč smo ga vedno slišali godrnjati in brundati njegov običajni: »Huj-haj, živo-žareče kiikmasto dekle«, (Kiikma-čop). Kaj je hotel s tem reči, nikoli nisem mogel izvedeti. V otroških letih sem se ga preccj bal in ga nisem upal vprašati. V dijaških letih sem ga pa izpraševal, a odgovor je bil vedno isti: »Huj-haj, živo-žarečo, kiikmasto dekle«. Zdel se mi je kakor kak indijski čarovnik, ki venomer mrmra iste svoje skrivnostne zagovore. Najbrž pa Štefuc ni bil tako slabe pameti, kakor se je delal. Delal se je, kakor mnogi drugi, večjega ubožčka nego je res bil, da je več dobil. * Posebno smilila se mi je neka mati, ki je večkrat prihajala k nam z dvema slaboumnima sinoraa. Uboga na duhu sta fanta bila menda, ker je bil oče pijanec. Bili so iz naše župnije, od drugega konca fare, iz Savec. Nekdaj je bilo, so večkrat govorili ljudje, pri hiši veliko bogastvo. A gospoščina in košatarija in dete teh, slabo gospodarstvo, so ga raznesli in raztresli na vse štiri vetre, so izpodkopali dom ter ga spravili v tuje roke. In nekdaj vsega dobrega, za kmetske ljudi predobrega vajena žena, ki se je k maši vozila in je šumela skozi cerkev v dragi in košati obleki, kakor so pravili ljudje, je hodila zdaj s sinoma od hiše do hiše prosit mi-loščine. Pozneje je prihajala mati le z enim. Eden je ob neki povodnji žabredel v vodo in je utonil . . . Prihajal je tu tam dol v našo vas, a še večkrat sem ga videl gori pri cerkvi, neki siromaček na duhu, doma nekje višje gori v Slovenskih goricah. Mesnikov ali Meskov Juzek smo mu rekali. Ta je nosil s seboj lično cerkvico, v katere zvoniku je bilo par zvončkov in priprava za godbo. Zvonil in igral je po hišah in dobival za to kruh in krajcarje. Tudi zbirko žlic je imel vedno s seboj. Za ročaj žlic so bile privezane dolge niti. Te je ovil okrog prstov in z nekako posebno spretnostjo in umetnostjo je zvončkljal in pritrkaval z žlicami ob mizo ali kako klop. Deca smo hiteli trumoma za njim, kjerkoli se je prikazal. Očem je ugajala lepa cerkvica, ušesom zvonenje, godba in Juzekovi govori in pri-dige. Zakaj tudi pridigal je. Je bil tudi oblečen po mašniško: s kolarjem okoli vrata in z dolgo črno suknjo na splehet. Dobival )e obleko pač pri duhovnikih, katere je redno obiskoval v vsaki fari. Bil je zclo domač z njimi in se je razsrdil in se na glas skregal, če mu ]e dal kdo premalo ali vsaj manj, kakor je pričakoval. Ko sem bil bogoslovec, se me jc lotil nekoč v počitnicah v župnišču pri Sv. Tomažu: »Tebe pa se (»š« ni mogel 'VBerač« v »Slikah in povestih« I. Slovenska Matica, 1896. Leto 48 VRTEC Stran 125 izgovoriti ali ni hotcl, zakaj zelo verjetno je, da tudi Juzek ni bil tako topoglav, kakor se je kazal) nisem nikdar videl. Ali si tudi mesnik?« »Tudi.« »Pa mi nisi se nic dal.« Poiskal sem v žepu zadnje solde in mu jih dal. — Neprijazno jih je ogledoval. »Pa mi das same crne? Lahko bi mi dal bele. A najbrze jih sam nimas.« »Kakor bi mi bil videl v žep, je zadel« — sem pomislil na tihem. A nasmehnil sem se mu zelo pomilovalno in ošabno, da ga ne bi potrdil v tem čudn'cm snmu. Ljudje so trdili, da je nekdaj študiral, pa se mu je ob tem omračil duh. Povprašal sem nekoč, majhen šolarček še, v tej zadevi strica kovača: »A kako, da se mu je zmešala pamet? Ali kar tako?« »Ker je preveč študiral. Preučen je bil, zato. Učeni ljudje so vsi malo tresnjeni, nekateri pa čisto znorijo.« Tcdaj se mi je prevelika učenost hudo zamerila. Sklenil sem, da ne bom preveč hrepenel po njej. (Nadaljevanje.)