LETO L, št. 23      PTUJ, 5. junija 1997
CENA 120 tolarjev
Prejšnjo sredo je bila na mestnem stadionu v Ptuju izjemno obiskana odločilna tekma za prvo mesto v
drugi slovenski nogometni ligi med ekipo SET Vevče iz Ljubljane in domačo Dravo. Ptujčani kljub želji
in spodbujanju blizu 1500 gledalcev niso uspeli, saj so jih gostje premagali z 1:0 in se uvrstili v prvo
ligo. Dravi ostane še ena možnost za napredovanje, saj se bo v dveh tekmah pomerila z Beltinci,
predzadnjim moštvom prve lige. Prva tekma bo v soboto ob 1 7. uri v Beltincih, povratna pa v četrtek,
12. junija, prav tako ob 1 7. uri v Ptuju. Foto: I. kotar
TA TEDEN / TA TEDEN
ib tednu
solidarnosti
Od prvega do sedmega junija poteka v Sloveniji teden solidar-
nosti, v katerem občani, organizacije in skupnosti doplačujejo
znamko solidarnosti za vsako poštno pošiljko v notranjem in
mednarodnem prometu razen za knjige, časopise in revije. Zbrana
sredstva solidarnosti bodo namenili za nujno pomoč prizadetim
ljudem ob naravnih nesrečah.
V tednu solidarnosti je dan največji poudarek letošnji vseslo-
venski humanitarni akciji Nikoli sami, ki letos poteka pod geslom
Obarvajmo jim življenje. Gospodinjstvom in pravnim osebam bo
Rdeči križ Slovenije do predvidoma 14. junija poslal 700 tisoč pi-
sem s položnicami oziroma virmani (v Ptuju, Ormožu in Slo-
venski Bistrici jih pričakujejo 11. junija). V Rdečem križu Slove-
nije, kjer na ta način zbirajo finančna sredstva za socialno
ogrožene družine v okviru nacionalnega programa zbiranja
sredstev, pričakujejo, da bo vsak član gospodinjstva v Sloveniji
daroval dvesto tolarjev, vsaka pravna oseba oziroma samostojni
podjetnik ali podjetje pa pet tisoč tolarjev. V lanski akciji Nikoli
sami je Rdeči križ Slovenije zbral 65 milijonov tolarjev in z njimi
lahko kupil 14 tisoč paketov s prehrambeno vsebino, nekaj denar-
ja pa so namenili enkratnim finančnim pomočem. Zbrana
sredstva v letošnji akciji Nikoli sami bo Rdeči križ namenil za
pomoč revnim in brezposelnim, za letovanje otrok iz socialno
ogroženih družin, pomoč bolnim, invalidom in ostarelim, pomoč
pri premagovanju zasvojenosti, pomoč brezdomcem in beguncem,
delo z mladimi in za seznanjanje z mednarodnim humanitarnim
pravom.
V tednu solidarnosti potekajo številne akcije in aktivnosti
Rdečei^a križa Slovenije. V teh dneh je pričel obratovati novi
zdraviliški objekt v mladinskem zdravilišču in letovišču RK Slo-
venije Debeli Rtič, teče priprava in organizacija konvoja huma-
nitarne pomoči za Bolgarijo, za socialno ogrožene ljudi v Albani-
ji, iz Italije je prišla humanitarna pomoč v obliki 30 ton prehram-
benih izdelkov, ki jo bodo dodelili socialno ogroženim posamezni-
kom in družinam, sto ton krompirja, ki gaje v okviru humanitar-
ne pomoči poslala Nemčija pa bodo razdelili med begunce, ki so
nastanjeni pri gostiteljskih družinah, beguncem v zbirnih centrih
soeialno ogroženim posameznikom in družinam. V območnih
in mestnih organizacijah Rdečega križa pa bodo v tednu solidar-
nosti posebno pozornost namenili vsem socialno ogroženim posa-
nieznikom in družinam. L    ^   I        (O 1
Naj bo akcija Nikoli    CT^^O/z^ A^jp.^
^ami tudi vaša akcija! \j V
ORMOŽ / V DOBREM LETU OBVOZNICA
Viec r€tzii€i€ nove cesfe
med Ptuiem in Ormožem
v Ormožu so uradno svečano odprli gradbišče za obvoznico, ki
je sestavni del nacionalnega programa gradnje avtocest v Slove-
niji. Skupna dolžina obvoznice bo 3,75 kilometra, poleg ceste pa
bodo zgrajeni še trije nadvozi za prečkanje lokalnih cest, via-
dukt čez potok Lešnica, osem vključitev gozdnih in dovoznih
cest, prestavljeni pa bodo tudi nekateri infrastrukturni objekti.
Dvopasovna cesta širine 6,5 metra, skupaj z robnimi pasovi in
bankinami pa 9,5 metra, bo dopuščala hitrost 80 kilometrov na
uro. Pogodbena vrednost del, ki jih bodo izvajali Gradiš, SCT in
Cestno podjetje Celje, je 1,1 milijarde tolarjev. Cesta naj bi bila
predvidoma odprta za promet čez 14 mesecev, torej sredi poletja
1998.
Ormoška obvoznica pa pome-
ni tudi pričetek gradnje ceste
med Ptujem in Ormožem, saj naj
bi gradnjo proti Ptuju nadaljeva-
li takoj, ko bodo končali ob-
voznico. Tako so v Ormožu mi-
nuli petek predstavili možne
različice ceste med Hajdino in
Ormožem kot del izboljšane
cestne povezave Slovenije s
Hrvaško in Madžarsko. V igri
sta dve glavni različici: prva
predvideva razširitev dosedanje
ceste med Ptujem in Ormožem,
druga pa povezavo med podleh-
niško cesto, prečkanje Drave
pod jezom v Markovcih in izpel-
javo ceste ob dravskem kanalu
do Ormoža. Stroka se skupaj z
ministrstvom ogreva bolj za dru-
go različico, saj obstoječe ceste
ne bi bilo mogoče razširiti na ne-
boleč način za zraven stanujoče
prebivalce, kljub razširitvi pa bi
imela več ozkih točk, ki bi
močno omejile hitrost.
Druga različica ima v izpeljavi
potankosti več možnosti, ki
bodo vplivale predvsem na
življenje v občini Videm po eni
različici ali na življenje prebival-
cev sedanje primestne četrti
Markovci in vasi proti Ptuju po
drugi različici. Te variante so še
povsem odprte in jih bo v nadal-
jevanju postopkov najprej oceni-
lo ministrstvo za okolje in pros-
tor, nato pa seveda občine in
prebivalci. Bistveno je
vprašanje, ali bo cesta šla skozi
Ptuj po sedanjem podvozu ali
čez novi most v neposredni
bližini Ptuja ali pa se bo mestu
na daleč izognila in bo prečkala
Dravo pod jezom v Markovcih.
Odločilno bo seveda tudi mnen-
je ptujske mestne občine. Kot je
povedal sekretar ministrstva za
promet in zveze Žare Pregl, je še
najverjetnejša možnost, da bi že
do leta 2000 zgradili iz Ormoža
ob kanalu novo cesto do Marko-
vcev. To cesto bi nato začasno
priključili na obstoječo cesto, ki
povezuje Markovce s Ptujem. V
naslednjem obdobju petih, dese-
tih ali še več let pa bi problem
skozi Ptuj trajno rešili z mostom
ob Ptuju ali mostom pod mar-
kovskim jezom.
Kakršnakoli različica bo že
prišla v poštev, pomembno je, da
bi Ptuj že v kratkem natančno
vedel, kaj potrebuje in želi.
Državni načrti za investicijo,
vredno od 5 do 8 milijard tolar-
jev, se bodo namreč morali prila-
goditi zahtevam lokalne skup-
nosti.
Milena Zupanič
KURILNO OLJE
Hitra   dostava
^AČILO NA VEČ ČEKOV, NAROČILA OD 7. DO 20. URE
OIL CO-, tel-: 062/30-03-222
2
četrtek, 5. junij 1997 - TEDNln
AKTUMNO
PTUJ / NOVA METODA ZDRAVUENJA POŠKODOB KOLEN
Ptujska bolnišni€a
prva v Sloveniji
"Včasih smo bili zdravniki ptujske bolnišnice obremenjeni s
kompleksom majhnosti, danes se lahko brez slehernih
zadržkov primerjamo z večjimi bolnišnicami. Kar se pri nas
dela, se dobro dela. Pri tistem, kar presega naše zmožnosti,
pa smo prvi, ki poskrbimo, da v vseh takih primerih pride
do premestitve pacientov v ustrezne ustanove," je prejšnji te-
den povedal dr. Aljoša Toš, specialist kurirg kirurškega od-
delka ptujske bolnišnice, ko smo ga obiskali, da bi tudi
javnosti predstavili novo metodo fiksacije transplantata
sprednje križne vezi v kolenu, ki jo v ptujski bolnišnici uva-
jajo kot prvi v Sloveniji.
Nasploh velja ob tej priožnosti
povedati, da se v tej ptujski
zdravstveni ustanovi oblikuje
ambicozno jedro mlajših
zdravnikov, ki si zelo prizadeva-
jo, da bi se po strokovnosti lahko
enakovredno kosali z velikimi
bolnišnicami v Sloveniji. Zato
tolika skrb za sodobno opremo
in strokovno izpopolnjevanje ter
uvajanje sodobnih svetovnih
metod zdravljenja.
"Sprednja križna vez v kolenu
je tista, okoli katere se vse vrti.
sodeluje pri stabilizaciji kolena
praktično v vseh smereh. Ko se
utrga, jo lahko sicer poskušamo
šivati, vendar je to večinoma ne-
uspešno, zato jo moramo, ko se
utrga, nadomestiti z nečim dru-
gim. V svetu se uporablja kar ne-
kaj metod. Lahko uporabimo
vez od pogačice ali kite, ki jo
vzamemo z notranje strani
stegna, lahko uporabimo tudi
umetne materiale ali pa kite, ki
jih vzamemo od umrlih daroval-
cev. Do sedaj pa so v svetu na-
jbolj uporabljali metodo vezi od
pogačice, ker je se dala najbolj
fiksirati v koleno z dvema vija-
koma in je to bilo tudi
najtrdnejše. Pojavljajo pa se
nove metode fiksacije kit, ki jih
vzamemo z notranje strani ste-
gen in jih nato tudi fiksiramo z
vijaki. Glede na to, da sta to dve
kiti, ki sta še na pol prepognjeni
(dejansko so torej štiri), je to
boljši material, kot je vez od
pogačice. Ta nova metoda se
tudi še v svetu redko uporablja, v
Sloveniji pa smo se kot prvi fik-
siranja transplantata na tan
način lotili v ptujski bolnišnici.
Resnici na ljubo moram poveda-
ti, da sem tudi sam prej zagovar-
jal metodo uporabe vezi od
pogačice. Moj februarski obisk v
Ameriki pri dr. Hawellu v bol-
nišnici v Sacramentu, kjer sem
prisostvoval tovrstnim operaci-
jam, in njegovi podatki o
uspešnosti te metode pa so me
prepričali, da je to trenutno na-
jboljša metoda transplantiranja
sprednje križne vezi. Dr. Hawell
je doslej opravil že čez dvesto
takšnih operacij in do sedaj ni
bilo nobenih zapletov.
Oba prva ptujska operiranca
Branimir Vodušek in Viktor Na-
Dr. Aljoša Toš, specialist kirurg, (v sredini) s pacien-
toma Viktorjem Napastom (levo) in Branimirjem
Voduškom
past sta že v zelo kratkem času
po operaciji pokretna, z bergla-
ma si samo pomagata pri hoji. V
štirih mesecih po operaciji pa sta
že pri profesionalnih športnikih
mogoča polna obremenitev in
polni trening. S prvimi rezultati
po operaciji sem zadovoljen,
kaže dobro, drugo pa težko
rečem v tem trenutku. Operaciji
sta potekali brez težav, gibljivost
obeh prizadetih kolen je dobra.
Upam, da sta tudi oba pacienta
zadovoljna. V Ameriki takšne
operacije delajo-ambulantno, kar
pomeni, da paciente po operaciji
takoj odpustijo.
V Ameriki sem se udeležil tudi
ortopedskega kongresa, v okviru
katerega je potekal inštruktažni
tečaj o sprednjih križnih vezeh.
Zanimivo pa je, da so se tretjino
časa kongresa pogovarjali o
ekonomiki v zdravstvu, o tem,
kaj se splača in kaj ne. Zanimivo
je povedati tudi to, da v Ameriki
vlada čisto drugačen odnos med
kolegi zdravniki kot pri nas," je
povedal dr. Aljoša Toš.
V ptujski bolnišnici smo se
prejšnji petek pogovarjali tudi s
prvima dvema operirancema po
novi metodi. Kot prvi je bil 22.
maja operiran 37-letni Ptujčan
Branimir Vodušek, po poklicu
zidar. Pri smučanju na Pohorju
si je 22. marca poškodoval ko-
lenske vezi.
"Nisem vedel, da bom prvi
operiranec po novi metodi. Ope-
racija je trajala tri ure in pol.
Dobro se počutim, samo da bi
šlo tako naprej. Še se bom
smučal, so mi obljubili zdravni-
ki. Stojim že brez bergel, za hojo
pa jih še potrebujem. V ptujski
bolnišnici je dobro poskrbljeno
za nas bolnike. Mislim, da je zelo
nepošteno, da se včasih o njej
grdo govori. O dr. Aljoši Tošu
sem slišal, da je zelo dober
zdravnik, zato sem se tudi
odločil za poseg v ptujski bol-
nišnici. Sedaj si želim le, da bi se
v celoti pozdravil, da bom lahko
brez težav opravljal svoje delo, ki
ni lahko. Po končanem
zdravljenju v bolnišnici bom ne-
kaj časa hodil še na fizioterapi-
jo," je med drugim povedal Bra-
nimir Vodušek.
Drugi operiranec je bil 18-let-
ni dijak ptujske gimnazije Vik-
tor Napast. V bolnišnico je
prišel s poškodbo obeh menisku-
sov in s pretrgano kito. Poškodo-
val se je pri igranju nogometa.
"Pred operacijo sem se malo bal,
čeprav sem bil seznanjem s tem,
da me bodo operirali po novi
metodi. Strah je bil toliko večji,
ker pred tem še nikoli nisem bil
v bolnišnici, prav tako tudi ne na
nobeni  operaciji.  Za  začetek
kaže odlično, upam, da bo zdra-
vljenje uspešno. Na fizioterapijo
hodim le toliko, da mi pokažejo
vaje, levji delež opravim doma.
Upam tudi, da bom kmalu po-
novno igral nogomet, v začetku
verjetno bolj nesproščeno zaradi
strahu pred novo poškodbo," je
povedal Viktor Napast.
MG
GORISNICA/ NA MAJSKI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Kmalu temelii za šolski
prizidek v Gorišni€i
KOMISIJA ZA IDRIART JE MIKULI ČETRTEK PREDSTAVILA
PROGRAM LETOŠNJEGA MEDKULTURNEGA POLETNEGA FES.
TIVALA NA GRADU BORLU OD 29. JUNIJA DO 24. AVGUSTA
• NA BORLU ŽELIJO UREDITI ŠE MUZEJ IN GALERIJO
Gorišniški svetniki so se v nadaljevanju seje strinjali s pred-
logom odbora za gospodarstvo, da ta kupi komunalno ure-
jeno parcelo Vzmetame Formin, zemljišče pa potem ponudi
obrtnikom in podjetnikom. Na tem mestu se ponujajo
možnosti razvoja manjše industrijske cone; po zadnjih po-
datkih bi občina za kvadratni meter zemljišča morala
odšteti 16,5 DEM.
Nekaj več pomislekov so imeli
svetniki ob poročilu komisije za
kmetijstvo, ki je med letošnje
programe uvrstila tudi gradnjo
poskusnega centra namakalne
zadruge ob cesti v Formin in za
to namenila 2,3 milijona tolar-
jev. Ta poskusni center namreč
že obratuje, v njem naj bi bilo
posajenih več tisoč sort sadik, za
strokovno plat poskusov pa
skrbijo strokovni sodelavci
Kmetijskega zavoda Maribor.
Župan Slavko Visenjak je ob tem
dejal, da je te poskuse smotrno
izkoristiti in rezultate potem
posredovati naprej, kmetje pa si
bodo lahko tudi na ta način
nabrali novih znanj o zelenja-
darstvo. Ravno zelenjadarstvo pa
je ena od panog, od katere si v
občini v prihodnje veliko obeta-
jo.
Stanislav Gole, predsedujoči
komisije za turizem, je občinske-
mu svetu predstavil dosedanje
dosežke na področju turizma v
občini, ki so na nek način
združeni s študijskimi krožki,
začetimi javnimi deli in sko-
rajšnjim zaključkom prve faze
projekta haloške vinske turis-
tične ceste. Svetniki so bili
mnenja, da je delo odbora dobro,
da pa bi bilo potrebno narediti
več na sami turistični ponudbi,
niso pa se strinjali, da občina
omogoči nakup dvajsetih dodat-
nih tabel za VTCll. O tej temi
naj bi na svetu še razpravljali.
Sicer pa je občinski svet v na-
daljevnaju seje potrdil Gozdno
gospodarstvo Maribor kot naju-
godnejšega ponudnika za sanaci-
jo treh plazov v občini: na lokal-
ni cesti Brezovec, v Paradižu in
Gradiščah. Izvajalec je delo že
pričel pred uradno potrditvijo
občinskega sveta, saj naj bi bilo
dela potrebno opraviti v na-
jkrajšem času. Z izbranim na-
jemnikom spodnjih prostorov
pred gradom Bori - gostiščem
Krona iz Cirkulan - pogodba si-
cer na majski seji ni bila podpi-
sana, svetniki pa so soglašali, da
se prostori dajo v najem omenje-
nemu gostišču za 15 let. Mesečna
najemnina naj bi znašala 600
DEM, ovrednotil pa naj bi se
tudi vložek v gradbeni del
spodnjih prostorov na Borlu.
Občina je že sprejela pismo o
nameri za ureditev lekarniške
enote v Gorišnici, s predlogom
soglaša tudi svet zavoda Lekarne
Ptuj, smo slišali na seji sveta,
vendar pa naj bi šlo tudi za pogo-
jevanje z delitveno bilanco.
Občinski svet je sklenil, da bodo
kar najhitreje poskrbeli za pri-
merne prostore v centru
Gorišnice, ni pa še znano, ali bo
potrebna novogradnja.
ODPRTJE NOVIH
PRIDOBITEV OB
OBČINSKEM
PRAZNIKU
Svetnik Janez Rožmarin
občinskim svetnikom govoril o
investicijah na področju vodo-
vodnih sistemov in pri tem
izpostavil skoraj končani
naložbi med Borlom in Zavrčem
ter med Zamušani in Tibolci,
Oba projekta sta tik pred zakl-
jučkom, manjka le še nekaj finih
montažnih del, potem pa bi lah-
ko proti koncu junija opravili
tehnični prevzem na obeh siste-
mih. Kot je povedal Rožmarin,
pripravljajo tudi dokumentacija
za vodovodni sistem Pristava ■
Slatina, naložba bo vredna 120
milijonov tolarjev, kandidirali
pa bodo na delež sredstev mi-
nistrstva za ekonomske odnose
in razvoj. Rožmarin je še omenil,
da je izdelan ves dokumenta-
cijski material za gradnjo
prizidka z večnamensko dvo-
rano pri OŠ Gorišnica, v teh
dneh pripravljajo le še izvedbo
gradbene konstrukcije, temelje
pa bodo položili že 13. junija.
V tem času potekajo aktivnosti
za asfaltiranje nekaterih krajših
cestnih odsekov, smo še izvedeli
na majski seji v Gorišnici, ureje-
na so lastniška razmerja za
zemljišče, kjer naj bi še letos sta-
la nova zgradba Zdravstvenega
doma Cirkulane. Sicer pa bo od-
bor za infrastrukturo podal
podrobno poročilo o investicijah
in poteku del v občini na pri-
hodnji seji, ki bo najverjetneje že
sredi junija.
Tatjana Mohorko
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič - Ivanuša, Martin
Ozmec, (novinarji), Slavko
Ribarič, (grafično-tehnični
urednik), Jože Mohorič (tehnični
urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
1^041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95,
Raičeva 6, 2250 Ptuj; ^ (062)
771-261, 779-371, 771-226; faks
(062) 771-223.
E-pošta:
tednik @ kdm-ptuj.si
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
■f^DNIK - Četrtek, 5. junij 1997
3
TERMAM LETOS DOBRO KAZE
Vptujskih Termah so v prvih štirih mesecih letos imeli 6589
nočitev ali za 25 odstotkov več kot v enakem obdobju
prejšnjega leta. Kopalcev je bilo 43.651 ali petnajst odstotkov
več kot v letu 1 996, storitve v fizioterapiji pa so se v letošnjih šti-
rih mesecih gibale v okviru pogodbeno dogovorjenega obsega.
^ SREČANJA STAREJŠIH OBČANOV
Vnestnih četrtih mestne občine Ptuj potekajo srečanja sta-
ših občanov, starih nad 70 let. Vseh je okrog 1 300, skupaj
pa živi v mestni občini Ptuj okrog 2200 občanov, ki so stari nad
70 let. Srečanja starejših se je v mestni četrti Center udeležilo ok-
rog 1 60 občanov, v ponedeljek je bilo v Domu upokojencev v
Ptuju srečanje starejših četrti Ljudski vrt, v četrti Panorama ga
bodo organizirali na igrišču ob domu občanov na Vičavi, v
breški četrti pa v turniškem parku to soboto. O organizaciji
srečanja starejših v četrti Jezero se bodo dogovorili v tem tednu.
UČNA DEUVNICA SLOVENSKE MREŽE
ZDRAVIH MEST
Center Zdravo mesto Maribor je v sodelovanju s centrom WHO
zo primarno zdravstveno varstvo Univerze v Zagrebu pripravil
zo člane Slovenske mreže zdravih mest učno delavnico, ki bo 1 0.
in 1 1. junija v Mariboru in bo namenjena programom zdravja v
lokalni skupnosti, izdelavi profila in plana zdravega mesta. Kot
poroča koordinatorica projekta Ptuj - zdravo mesto Maja Erja-
vec, so v delovnem programu tega projekta opredelili projekt
priprave in zbiranja statističnih pdoatkov za Ptuj. V tem mesecu
bodo na osnovi usmentev delovne skupine za pripravo
zdravstvenega profila mesta pri centru Zdravo mesto Maribor
pričeli zbirati statistične podatke za posamezna področja: demo-
grafijo, varstvo okolja, zdravstvo, brezposelnost, socialna var-
nost in drugo.
TRETJI IZLET PTUJSKIH DIABETIKOV
21. junija bo že tret|i letošnji izlet ptujskih diabetikov. Ogledali
si bodo Metliko, Črnomelj in Semič. Odhod je z avtobusne
postaje v Ptuju ob šestih zjutraj. Cena izleta, ki vključuje prevoz
in kosilo, je 2500 tolarjev. Prijave bodo sprejemali v društveni pi-
sarni 1 1. in 18. junija, v diabetoloških ambulantah pa vsak dan.
V PETEK IN NEDELJO NA KTV GORIŠNICA
Ekipa kabelskega sistema Gorišnica bo v petek, 6. junija, ob
20. un predvajala že 16. mesečno kroniko ter jo ponovili v
nedeljo ob 15. uri. Nekaj zaminivih prispevkov: svetniki na 29.
seji, v Moškanjcih sejali koruzo brez predhodne pnprave zemlje,
eksperimentalni vrt v Forminu, učenci in starši v šolskih klopeh v
OS Gonšnica, birma v Cirkulanah, bodoči turistični delavci iz tu-
jine so si ogledali turistično ponudbo Haloz, občini zbor upoko-
jencev v Zagojičih, Ljudske pevke iz Male vasi predstavile svojo
kaseto. V kroniki tokrat predstavljajo še praznovanje 1 00-letnice
gorišniških tamburašev, trenerja gorišniških judoistov, ki prihaja
iz Kijeva, planince na haloški planinski poti, vaščane Cunkovcev
na prvem športno-družabnem srečanju in nazadnje še judoista
Damjana Petka, ki je osvojil medaljo na Sardiniji. (TM)
V SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI
No pogramu je informativna oddaja z več prispevki: o
znanstvenem simpoziju ob 1 150. obletnici posvetitve mestne
cerkve v Ptuju, postavitvi ograje ob modri kavčini na ptujskem
gradu, prireditvi Veter v laseh - s športom proti drogi, razstavi
stripov v Perutnini Ptuj, igrah brez meja ptujske ekonomske šole,
koncertu mladih pevcev OS Olge Meglic in 8. prieški konjenici.
Glasbena gostja bo Andreja Makoter-Kren.
Pripravila: MG
G(   b^^0t...
••• iy\ majo^^Sobetincih tako
^ikikncga lovca, da že polovica
^nsk nosi njegove lisice. Pred
'^n^i:Paje uplenil še divjega mer-
jasca in sedaj se sprašujejo, kdo ho
'losil njegove "okraske".
— Da ima nova občinska podha-
^oška zgradba tudi velik balkon. Z
njega bo menda župan
pozdravljal svoje volilce, čeprav
^am pravi, da je balkon samo za-
kadi tega, da se iz občinske pisarne
daleč Vid.
^ DA je  štirideset uglednih
IhujčdfiimJkupaj^slav^j&>atisoči
rojstni dan, vsak zase pa Abraha-
ma. In to egoistično, brez ženske
družbe. Vzrok naj bi bil menda v
tem, daj^tem času pač težko za-
gotoviti 40 mladenk iste generaci-
je." Produktivnost naroda očitno
peša.
DA ho postal Ptuj mesto apote-
^arjev. Kaže, da sta mesto in oko-
lica tako bolna, da potrebujeta še
tretjo lekarno.
... DA ptujski pevci na obisku pri
nizozemskih kolegih niso dobili
samo novih pevskih, temveč tudi
kolesarske izkušnje.
... DA so secesijski pobudniki za-
pisali, da je primestna četrt, ki se
želi odcepiti, ravninsko in ne-
mestno območje, ki se v celoti in
popolnoma razlikuje z interesi
mestnega in prostega življa.
Javnost ne ve, kaj je to prosti
živelj, meni pa, da gre morda za
cigane ali divjake.
VIDI SE ...
... DA so Ptujčani v deželi tulipa-
nov na svojevrsten način poskrbeli
za svoj zunanji videz.
PTUJ / PRED IZREDNO SEJO MESTNEGA SVETA
O izloalvi Markovtev in Hajdine
9. junija bo izredna seja sveta mestne občine Ptuj, na kateri bodo svetniki in svetnice zavzeli stališče
do pobud za izločitev primestnih četrti Markovci in Hajdina iz mestne občine Ptuj in ustanovitvi novih
občin Sv. Marko in Hajdina. Če svet občine ne sprejme pobude sveta krajevne skupnosti oz. četrti,
lahko ta tudi sam vloži predlog na državni zbor.
v njem pa morajo biti navede-
ni razlogi, ki predlog utemeljuje-
jo, podkrepljeni s podatki, iz ka-
terih je razvidno, da območje, na
katerem naj bi se ustanovila
nova občina, izpolnjuje z ustavo
in zakonom določene pogoje za
občino ter da preostali del
občine, iz katere se izloča, še
izpolnjuje z ustavo in zakonom
določene pogoje za občino. V 13.
in 13. a členu zakona o lokalni
samoupravi so navedeni pogoji
za ustanovitev občin, ki pa jih
predlagateljici v celoti ne
izpolnjujeta, ugotavljajo v
občinskem uradu mestne občine
Ptuj. V pobudah za izločitev in
ustanovitev lastnih občin tako
Markovci kot Hajdina zatrjujeta,
da razen števila prebivalcev,
izpolnjujeta z zakonom o lokalni
samoupravi določene pogoje.
Ustanovitev lastnih občin ute-
meljujeta z zgodovinskimi, gos-
podarskimi in drugimi razlogi.
Bodoča občina Hajdina je po na-
vedbah primestne četrti Hajdina
farno, šolsko in sociološko zakl-
jučena celota in v tej obliki obs-
taja že stoletja. V obdobju
avstro-ogrske monarhije je bila
na tem območju skupnost orga-
nizirana kot občina. V stari Ju-
goslaviji sta bili na tem območju
celo dve občini: Slovenja vas in
Hajdina, ki sta se po II. svetovni
vojni najprej preimenovali v
KLO Slovenja vas in Hajdina,
nato pa združili v občino Hajdi-
na, ki se je ob spremembi lokal-
ne samouprave združila v občino
Ptuj. Markovčani pa se v svoji
pobudi sklicujejo na gospodars-
ke, geografske in zgodovinske
pogoje, čeprav jih je ne utemel-
jujejo, razen da je občino Sv.
Marko niže Ptuja najti že v kra-
jevnem leksikonu za leto 1937.
13. člen zakona o lokalni sa-
moupravi določa, da mora biti
občina sposobna zadovoljevati
potrebe in interese svojih prebi-
valcev in izpolnjevati druge na-
loge v skladu z zakonom. Občina
je glede na omenjeni 13. člen
sposobna na svojem območju za-
dovoljevati potrebe in izpolnje-
vati naloge, če so zagotovljeni
naslednji pogoji: 8-letno šolanje
(popolna osnovna šola), primar-
no zdravstveno varstvo občanov
(zdravstveni dom ali zdravstve-
na postaja), preskrba z življens-
kimi potrebščinami (trgovina z
živili in mešanim blagom), ko-
munalna opremljenost (oskrba s
pitno vodo, odvajanje in čiščenje
odpadnih voda, oskrba z elekt-
rično energijo), poštne storitve,
finančne storitve hranilnice ali
banke, knjižnica (splošno
izobraževalna ali šolska), prosto-
ri za upravno dejavnost lokalnih
skupnosti. V 13. a členu zakona
o lokalni samoupravi pa je
določeno, da mora imeti občina
najmanj 5 tisoč prebivalcev. Za-
radi geografskih, obmejnih, na-
rodnostnih, zgodovinskih ali
gospodarskih razlogov pa sme
imeti občina izjemoma tudi
manj kot pet tisoč prebivalcev.
Občina Markovci ima 4025
prebivalcev (podatek iz elabora-
ta), Hajdina pa naj bi jih imela
4250. V mestni občini Ptuj pa
pravijo, da bo treba te podatke še
uskladiti, prav tako tiste o
območju, ker se razhajajo. V
mestni občini prav tako prever-
jajo druge pogoje, ki jih po-
budnici navajata. V teh dneh
dneh so si pridobili tudi elaborat
primestne četrti Hajdina, mar-
kovskega so že imeli. Ne glede
na to, pa je dejstvo, da tudi v pri-
meru izločitve obeh primestnih
četrti iz mestne občine Ptuj, ta
ne izgubi nobenega izmed pogo-
jev, določenih s 16. a členom za-
kona o lokalni samoupravi. Mes-
to namreč lahko dobi status
mestne občine, če ima najmanju
20 tisoč prebivalcev in najmanj
15 tisoč delovnih emst, od tega
najmanj polovico v terciarnih in
kvartalnih dejavnostih ter je
geografsko, gospodarsko in kul-
turno središče svojega gravita-
cijskega območja. Zmanjša se le
število delovnih mest, števila de-
lovnih mest pa mestna občina ni
izpolnjevala že ob sami ustano-
vitvi, lahko pa bi zmanjšanje šte-
vila delovnih mest (te podatke še
zbirajo) negativno vplivalo na
njen status.
Pred ponedeljkovo izredno sejo
sveta mestne občine Ptuj, na ka-
teri bodo o obeh pobudah za
izločitev, razpravljali tako kot so
jih sprejeli, najprej o markovski,
zatem pa o hajdinski, smo za
kratko izjavo zaprosili župana
mestne občine Ptuj dr. Mirosla-
va Lucija. "Težko je od župana
mestne občine pričakovati, da bi
spodbujal izločitev delov sedanje
občine in s tem postavljal pod
vprašanje status mestne občine
Ptuj. Vendar, če bo jasno
izražena volja občanov
določenega območja za ustanovi-
tev nove občine, bom po svojih
močeh poskušal to njihovo voljo
tudi uresničiti, seveda v okviru
zakonskih možnosti. V proce-
duri sta trenutno dva zakonan in
sicer o mestni občini in o spre-
membah in dopolnitvah zakona
o lokalni samoupravi. V kon-
tekstu sprejemanja prvega in
sprememb drugega zakona, lah-
ko pride do rešitev, da status
mestne občine ne bo vprašljiv
tudi po odcepitvi. Glede pobud o
ustanovitvi novih občin pa je
moja osebna ocena, da cepitev
sedanje mestne občine ne bo
rešila problematike, ki jo navaja-
jo pobudniki, vendar bo
odločitev na referendumu
potrebno upoštevati. Upam, da
bo to upošteval tudi državni
zbor, ki bo sprejel dokončno
odločitev o teh pobudah. Lahko
pa v tem trenutku povem tudi to,
da so v pripravi spremembe sta-
tuta mestne občine Ptuj, ki bi
lahko primestnim in mestnim
četrtim zagotavljale avtonomijo
in večjo možnost samostojne
odločanja."
Na ponedeljkovi izredni seji
sveta mestne občine Ptuj bodo
mestni svetniki in svetnice razp-
ravljali tudi o pobudi za ustano-
vitev območne enote kmetijsko-
gozdarske zbornice Slovenije s
sedežem v Ptuju, v točki infora-
mcije pa o pobudi za izgradnjo
novega šolskega prostora v
mestni občini Ptuj in o gradnji
policijske postaje Ptuj.
MG
POROČAMO^ KOMEMTIRAMO
4
četrtek, s. junij 1997- TEDMlM
lAHmiVOStl, REPORTAZB
SAJ SKORAJ NI RES / PTUJCANKA BERNARDA PULKO Z MOTORJEM OKROG SVETA
Z Ženskim šarmom In moškim pogumomi
Ko tako razmišljam, ostane moškim zelo malo stvari, zaradi kate-:
rih bi lahko upravičevali svoj pogum, svojo močnejšo postavo, j
moško iznajdljivost in tehnične sposobnosti. Mnogo naštetih stva-
ri znajo ženske opraviti enako dobro. Pa tudi pogumne znajo biti,)
nekatere med njimi celo tako, da se brez njihove zaščitniške pri-
sotnosti upajo podati same okrog sveta. No, teh je res bolj malo,
zaenkrat poznam samo eno. In na tistih mestih, ki vodijo svetovno
statistiko, pravijo, da je celo edina.
In poglejte, če ni to razveselji-
vo, saj prav na Ptuju živijo
takšne punce. Bernarda Pulko,
prijatelji in njeni najbližji ji
rečemo kar Benka, je zmeraj na
neki način izstopala, že po svo-
jem videzu. Temnolasa in izrazi-
to temne polti ter rjavih oči daje
vtis, da je španskega izvora.
Toda ko jo nekoliko bolje
spoznaš, lahko ugotoviš, da je
zelo "lokalnopatriotsko" na-
ravnana.
Pride kot vihar in s svojimi
izjavami pusti sledove tako pri
moških kot ženskah. Poznava se
že petnajst let in vedno, ko sem
jo srečala, sem vedela, da me bo
presenetila s kakšno neobičajno
novico.
Po končani srednji zdravstve-
ni šoli v Mariboru so najina
srečanja bila namenjena študiju
novinarstva, toda Benka je pris-
tala na biotehniški fakulteti in
uspešno diplomirala iz biologije.
Ves čas se mi je zdelo, da ji je
biologija pisana na kožo in tisto
ta pravo zanjo ter da si je želje po
novinarstvu izpopolnila s tem,
da je stanovala v študentskem
domu na fakulteti za družbene
vede. Toda še zdaleč ni tako.
Lep čas se nisva srečali, saj je v
prestolnici učila na srednji šoli
in pozneje še v Kamniku na za-
vodu za usposabljanje invalidne
mladine. Temperamentna tem-
nolaska uspe pri vsem, česarkoli
se loti, tako na intelektualnem
področju, pa tudi v ročnih spret-
nostih je dobra; še danes nosim
obleko, ki mi jo je pred leti
zašila. Včasih se celo preveč zag-
rize v delo in zna poskrbeti tudi
za svoj standard. Kljub kratki
delovni dobi si je uredila stano-
vanje, kupila nov avto in prepo-
tovala kar lep delček sveta.
Včasih se mi zdi, da je mogoče
prevelika perfekcionistka. Nekaj
let so se najina pota povsem
razšla, ko se je ponovno pojavila
z novico, da je bila v Ameriki.
Mogoče se še spomnite tistega
najinega intervjuja v Tedniku, v
katerem je Benka izdala način,
kako lahko mladi pridejo skoraj
zastonj v Ameriko. Ker je Benka
takšne vrste dekle, da vidi zas-
lužek povsod, je kar precej časa
delala kot maserka v raznih stu-
diih. Seveda je to zelo naporno
delo, sodelovala pa je s slovensko
košarkarsko in smučarsko rep-
rezentanco ter rokometnim klu-
bom Slovan.
Popotniška žilica pa jo vleče
naprej.
"V DVEH LETIH
BOM OBKROŽILA
SVET"
Letos januarja se je ponovno
oglasila pri meni v redakciji, saj
je ob diapozitivih podajala svoje
vtise ob zadnjem potovanju na
Aljasko, v Britansko Kolumbijo
in Yukon. Prišla je in kot strela z
jasnega na hitro dejala: "Grem!"
Kam pa tokrat?
"Na predavanju sem že pove-
dala, okoli sveta!"
"Si resna?" sem jo na prija-
teljski način želela ustaviti, saj
sem vedela, da ponavadi svoje
ideje tudi uresniči.
Na nek način sem bila tako po-
nosna nanjo, da je nisem niti
želela ustavljati. Vedela sem, da
se bo Benka tako kot že veliko
stvari tudi tega načrta lotila
preudarno. Začela sem jo na
neki način spodbujati, čeprav se
že danes veselim, ko jo bom čez
dve leti ponovno srečala in bo
projekt že uresničen.
Benka je zelo komunikativna,
to vemo vsi tisti, ki smo tudi po
eno uro čakali na telefon v javni
govorilnici v študentskem
domu. Ko jo spomnim na to, se
samo na široko zasmeji ter doda:
"Vem, da me čaka veliko nepredvidljivih stvari. In
ravno zato, ker vsega ne vem, je zanimivo!"
"Zgodovina ..."
Tudi ona se zna zaljubiti, ne
samo v motor - ta bo na njeni
dvoletni poti edini spremljeva-
lec - temveč tudi v fante. Svojim
fantom je pletla puloverje, jim
pekla in kuhala, skratka jih raz-
vajala ... Toda vse to ima
določeno dobo trajanja.
In ko se odloči, povedano ures-
niči. Mogoče je prav ta njena
'trda samodisciplina' vzrok za
odločitev, da se poda okrog sveta
z motorjem kar sama.
"Rada imam ljudi in zelo pri-
jetno mi jih je spoznavati. Sama
sebi sem dobra družba, ne
rečem, da tudi zadostna. Zelo me
bo razveselilo, če mi bo kdo med
vami na moji poti tudi pisal po
elektronski pošti. Dogovorila pa
sem se s številnimi lokalnimi ra-
dijskimi postajami in tudi časo-
pisi, da se bom tako novinarsko
izživela."
Ne morem počakati, da bi
končala svoje razmišljanje, in jo
vprašam: "Dobro tako boš neka-
ko potešila svojo strast po hitrih
motorjih, novinarstvu, fotografi-
ji. Če te prav poznam, pa ostaja
še strast do plesa."
"Bodi prepričana, da ne grem
prej iz Brazilije, dokler ne bom
tudi tega svojega talenta kot
nekdanja plesalka izkoristila".
"S plesom si nehala, ker nikoli
nisi dobila 'pravega' plesalca.
Kaj pa če ga zdaj odkriješ?"
Benka se spet nasmeji in doda:
"Vem, kam meriš, tudi če se zal-
jubim na tej poti, moram naprej.
Če želim priti v Guinnessovo
knjigo rekordov, moram začeti
in končati v istem kraju in to v
dveh letih z istim motorjem."
TEMPERAMENTNA,
SAMOZAVESTNA,
ODLOČNA
Vem, da Benka ne bo pretira-
vala z garderobo, saj zna biti tudi
skromna in zelo prilagodljiva.
Seveda pa bo morala uporabiti
svojo domišiljijo in smisel za
inovacijo tako pri tehničnih op-
ravilih kot pri prehranjevanju in
pri opravljanju novinarskega
dela.    Zelo    dobro    obvlada
angleščino, zdaj pa se je naučila
tudi špansko.
Ko sem jo začela spraševati,
kako preživlja dneve do svojega
odhoda, je najprej kratko odgo-
vorila. "Hitro. Dnevi minevajo
kot strela, opravim veliko, toda
še vedno premalo," ter doda: "Že
lep čas se ukvarjam predvsem s
tem, kako bom zbrala denar. Saj
veš, zelo nerodno je, če ti ga
zmanjka kje na polovici ali proti
koncu poti. Izračun za celotno
potovanje je 100.000 ameriških
dolarjev. Ob pridobivanju spon-
zorjev sem ugotavljala, da mi
mnogi ljudje zaupajo in tudi ver-
jamejo, da bom začrtano ures-
ničila. Nekateri pač imajo po-
misleke; tu prebijam led. Neka-
teri me začudeno pogledajo, nato
pa z zanimanjem začnejo ugo-
tavljati, ali je z menoj vse v redu.
Zanimivo, toda utrujajoče.
Med prvimi, ki so mi pomagali
je gotovo bila vaša hiša.
Predvsem urednika Ludvik Ko-
tar in Jože Šmigoc sta mi dala
veliko uporabnih predlogov in
nasvetov. Med večjimi sponzorji
so na začetku bili TGA
Kidričevo, Talum, ISS Maribor,
Addidas, Hit, Šport club, MM,
Mobitel, SKB ... in mnogo
manjših podjetnikov ter trgovin.
Še posebej pa sem vesela, da me
niso razočarali na mojem Ptuju,
saj je med večjimi sponzorji tudi
Perutnina Ptuj in tako bom svo-
jo pot okoli sveta začela 15. juni-
ja izpred njihove poslovne
zgradbe. Naučila sem se že, da se
lahko veliko stvari spremeni, in
če bo do mojega odhoda kaj
spremenjeno, mi ne zamerite."
Zanimalo me je, ali se je Ber-
narda v zadnjem času odpoveda-
la sladkarijam, saj je zelo
shujšala. In napol v prošnji
doda: "Zelo bi bila vesela, če bi
se pojavil kakšen sponzor, ki bi
me oskrboval s čokolado ali dru-
gimi sladkimi dobrotami. Kilo-
grami pa mi res izginjajo, pa
kako ne bi, saj sem se zadnjič po
dveh dnevih spomnila, da nisem
nič jedla. Tako je to pač zdaj, ko
imam predstavitve svoje poti na
lokalnih radijskih postajah, pa
dogovore s sponzorji in veliko
drugih stvari. Hočem pa zapol.
niti nekatere stvari; tako recimo
vsako jutro prav uživam, ko sg
lahko stuširam in obrišem v sve,
žo brisačo ter oblečem v svežo
obleko, ki diši po mehčalcu. Za-
vedam se, da bom morala živeti
dve leti brez teh stvari."
Bernardo Pulko bomo lahko
na njeni poti spremljali tudi
bralci Tednika in poslušalci ra-
dia Ptuj, saj se bo redno javljala.
In na koncu ji želim, da bi ta
svoj življenjski projekt ures-
ničila, ker vem, da ji veliko po-
meni in da bomo tudi mi lahko
skozi njena občutja in reportaže
izvedeli veliko novega, zanimi-
vega in predvsem življenjskega.
Ko sem jo zadnjič poklicala,
me je na avtomatskem odzivni-
ku pričakalo sporočilo: "Potem
pa bodite zahtevni, kajti tisti, ki
je z malim zadovoljen, nima ve-
likega in nikoli ga ne bo našel,
kaj šele, da bi ga imel."
In gotovo je Bernarda zelo za-
tevna do svojega življenja, toda
še vedno se do njega zelo odgo-
vorno obnaša. Prepričana sem,
da bo tako tudi na tem težkem
pustolovskem potovanju.
Morija Slodniak
Bernarda Pulko - Benka
je vedno v gibanju, toda
ko govoriva o potovanju,
pove: "Potovala bom
počasi in previdno."
Lanos - rezultat
evropskega
sodelovanja
Pred tridesetimi leti je Kim
Woo-Choong z 10.000 dolarji
lastnega kapitala ustanovil
podjetje za trgovanje s tekstilom.
Danes korporacija DAEVVOO
trguje z več kot 3.000 vrstami iz-
delkov, med katere spada tudi
proizvodnja avtomobilov, ki je
eden najpomembnejših poslov v
korporaciji.
Leta 1978 je Daewoo pričel sku-
paj z General Motorsom izdelovati
avtomobile, lani pa je k svoji paleti
dodal prvi povsem svoj model LA-
NOS. Kot se za tak dogodek spo-
dobi, je prejšnji petek, 30. maja,
Daewoo Motor v Ljubljani pripra-
vil slovesnost ob začetku uradne
prodaje novega modela DAEWOO
LANOS.
«Daewoojevega avtomobila (vsa-
ko leto vloži 7 % letne proiz-
vodnje) je sodelovalo več teh-
ničnih centrov za oblikovanje, var-
nost in pogon. »Privlačna zunan-
jost je prepoznavna in je delo Gior-
getta Giugiara, še posebej pa izsto-
pa kromirana motorna maska, ki
spominja na zaščitni znak te zna-
mke. Slovenski zastopniki avto-
mobilov Daewoo ponujajo tri-,
štiri- in petvratno karoserijsko
različico, v drugi polovici leta '98
pa se bo možno po besedah ljubl-
janskega zastopnika voziti z
različico brez strehe. Kljub temu
da je lanos preprost avtomobil, po-
nuja že serijsko veliko opreme. K
najbogatejšemu paketu SX spada-
jo: centralno zaklepanje, po višini
nastavljiv servo volan, električni
pomik prednjih stekel, radijski
sprejemnik in voznikova zračna
blazina. Pod motornim pokrovom
je lahko 1,5- (86 KM) ali 1,6- (106
KM) litrski bencinski motor, pri
čemer že šibkejši ponuja dovolj
dobre vozne zmogljivosti.
Tudi podjetje Daemobil s
sedežem Ob Dravi 3a v Ptuju vam
ponuja, da novi in druge modele
tudi sami preizkusite.
Danilo Majten
fffSfcci je odslužila
Prebivalci Suhe veje v mestni četrti Breg si že nekaj mesecev
prizadevajo odstraniti opuščeno in za kraj ne najbolj pohvalno
avtobusno hišo pri samopostrežni trgovini Veja lastnice Jožice
Kozina. Hišica je stara 20 let in je svoje že kdaj odslužila, v
mestni občini pa kot da so nanjo pozabili.
Okoliška avtobusna postaja-
lišča so nareč že nekaj časa preu-
rejena, stare hišice so zamenjale
nove, modernejše, pri Suhi veji
pa je ostalo vse po starem. Svet-
nik mestne občine in predsednik
mestne četrti Breg Franc Štrucl
je problem že predstavil na zase-
danju mestnega sveta, pa je ta-
krat dobil v odgovor le nekaj
očitkov. Obljubili so mu, da se
bo vse skupaj že uredilo, ko bodo
za to namenjana sredstva v pro-
računu, čeprav nakup take hišice
ni tako visoka naložba.
Od takrat se ni še nič premak-
nilo, čeprav naj bi si omenjeno
postajališče pri trgovini Veja že
nekajkrat pogledali, naredili me-
ritve, o novi hišici pa ni ne duha
in ne sluha.
Že nekaj let postajna hišica
več ne služi svojemu namenu, saj
se morajo ljudje, največ je osnov-
nošolcev in dijakov, tudi v
mrazu in dežju zadrževati zunaj
nje. Na hišici že nekaj časa man-
jka del ostrešja, povsod piha van-
jo, pa še primernega mesta za se-
denjani v njej.
Lastnica trgovine Marija Ko-
zina pravi, da dovoljenje za pos-
tavitev hišice na njihovi zemlji
še zmeraj velja, ampak vsaj od-
stranijo naj to "sramoto" v kraju;
sami tega pač ne smejo storiti.
Svetnik Štrucl je na omenjeni
problem še enkrat opozoril v
ponedeljek na seji mestnega sve-
ta, ko so mu povedali, da bo
avtobusna hišica pri Suhi veji
postavljena takrat, ko bo tam
urejeno postajališče. Ker pa pos-
tajališča na že obstoječem mestu
ni mogoče širiti, pravi Štrucl,
preko ceste pa tako ni bilo nikoli
urejeno, bo pač potrebno ubrati
drugo pot.
Kdo še lahko pomaga kraja-
nom Suhe veje v tem primeru,
težko reči, največ pa si zagotovo
lahko pomagajo kar sami in še
naprej opozarjajo na nujnost ure-
jenega avtobusnega postajališča.
Tekst in fotografija :
T. Moltorke
Hišica na avtobusnem postajališči pri Suhu veji
še naprej sameva
5
ZAMIMIVOSTh REPORTAŽE
•fiOHlK-Četrtek, s. junij 1997
Rajski otoki IntUiskega oceana
Mahe. Otok, kjer smo stopili na
trdna tla, je kapitalni, z glavnim
iiiestom Victoria. Majhno, lično
pesteče z nekaj več kot 20.000 prebi-
valci je eno najmanjših glavnih mest
„a svetu. Pot se je vijugala po vseh
uličicah in kotičkih. Mestni trg mi je
segel do srca, saj je bil tako majcen in
pnjazen.
Arhitektura mesta je precej mo-
derna. Zakon prepoveduje gradnjo
hiš, ki bi segale višje kot krošnje
palm. Zahodnoevropski navdih mu
Kar priznajte, da so
zrasle višje kot v vaših
cvetličnih lončkih
je dal Italijan Lorenzo Appiani s ki-
pom v obliki treh razprostrtih peru-
ti, ki ponazarjajo Azijo, Afriko in
Evropo, kraje, od koder izvira večina
prebivalstva. Mali urni stolp sredi
glavne ulice (Francis Rachel Street)
je kopija londonskega Big Bena.
Kljub temu da je Mahe največji otok,
meri le sedemindvajset kilometrov v
dolžino in osem v širino. Prekriža ga
komaj šest cest, ki te varno vodijo z
vzhoda na zahod in z juga na sever le,
če se voziš po levi strani cestišča. Za-
hodna obala je čudovita. Še bolj raz-
gibana kot vzhodna, polna sivorjavih
granitnih orjakov, razmetanih po be-
lih peščinah, tik ob morju in v njem.
Težko sem si predstavlja, da temne,
kamnite gmote akumulirajo toliko
sončne energije. Že ob previdnem
dotiku pa sem razumela, zakaj ne
prenesejo žive družbe...
Mahe ima celo vrsto odličnih plaž.
Na severu se bohoti popularna, kot
mnogi trdijo, najlepša plaža na svetu,
Beau Vallon. Več kot dve milji dolg
sanjavo bel peskovnik, oblit s kristal-
no, turkizno vodo. Kot v pravljici so
tam ob večerih rasli peščeni gradovi,
ki smo jih gradili majhni in veliki ot-
roci. Posedali ob njih in si želeli, da
bi bili večni. Zgodaj zjutraj je bila
pravljična obala pristanišče za ribiče.
Ulov je bil skoraj brez izjeme bogat.
Stoje v dolgih verigah, podajajoči si
ulovljeni plen, so zagoreli ribiči urno
praznili čolne. Sveže morsko blago
se je kmalu po tem spremenilo v zas-
lužek.
Tržnica v mestu je bila lokalno
svetišče. Družabno zbirališče za
domačine in zanimivosti polno učil-
nico za nas. Kupuje se vse, kar ponu-
jata ocean in podnebje (seveda po
znatno višjih cenah!). Radovedno
sem si ogledovala tropske sadeže, ki
so jih ponujali preprosti domači
trgovci. Stikala sem naokoli, spra-
ševala, kaj je to in kako se da pojesti
ono. Otroci, ki so se podili tod okoli,
so se tu in tam dovolili zmotiti in se
občudujoče zazreti v kakega od red-
kih turistov. Niso se mogli načuditi,
kako da odrasli ne vejo imen za
sadeže, ki jih oni jedo vsak dan. No,
prava otroška logika, sam pomislila.
Nekje sem prebrala, da je od
približno dva tisoč rastlinskih vrst,
rastočih na Sejšelih, sto endemičnih.
Ljubitelji sadja smo na Sejšelih našli
nasitno zavetje. Kraljice so banane,
saj obstaja kakih petindvajset
različnih sort. Banane "Saint-Jac-
ques" merijo v dolžino tudi do
šestdeset centimetrov, majhne in
sladke banane "Mignons", tanke "Ta-
hitianas" so le ene izmed mnogih.
Zelo popularen in pogost sadež je
mango. Tudi te smo videli (in seveda
jedli) v nekaj različicah. Ogromni
sadeži "Fisette" tehtajo lahko tudi
dva kilograma. Visoko hranilna
"Jack fruit" in kruhovec sodita na
mizo vsakega Sej selca. Nepogrešljivi
papaja, karambola, pasionka, ananas,
liči in guava so nam bili na voljo
vsak dan.
Kokosovi orehi na palmah so bili
podobni jabolkom na slovenskih ja-
blanah. Na vsakem koraku belo
preobilje, pripravljeno na tisoč in en
način. Kokos za žejo, kokos za
potešitev lakote, kokos za razvajanje
čutil, kokos za užitkarjenje ... Nekaj
posebnega so mladi, sveži orehi, ka-
terih sredica je namesto čvrsta - kot
smo je vajeni - precej sluzasta in
vlecljiva. Mleko, ki je vedno brez
barve in spominja na vodo, je seveda
odlično. Se posebej, če je primerno
ohlajeno.
Botanični park v edinem mestu na
Sejšelih je bil pravo malo čudo. Na
enem mestu je bilo zbranih nes-
končno število nenavadnih (bodisi
po barvi in/ali obliki) rastiin. Medu-
Praslln pred nevihto
zino drevo je posebnost največjega
granitnega otoka Mahea. Začudena
sem bila ob pogledu na kakteje iz
rodu Rhipsalis. To so namreč edini
predstavniki družine, ki divje rastejo
zunaj Amerike. Ogromni hibiskusi
so zasajeni skoraj povsod. S prečudo-
vitimi, ogromnimi cvetovi se bohoti-
jo in ponujajo svojo lepoto opraševal-
cem in pozornim opazovalcem. Di-
vja vanilija je nežno cvetoča rastlina,
ki domačinom omogoča donosen po-
sel. Veliko predstavnic iz družine
palm je spodobno predstavljalo
podnebni pas, ki mu pripadajo.
Najbrž ni naključje, da je zavidlji-
va narava hotela za družbo prijetne
ljudi. Naplavila jih je domala od
Fotografije: M.O., A.H., B.B.P.
povsod. Prvotni prebivalci so bili
Francozi. Kasneje so se priseljevala
in integrirala v prvotno populacijo
ljudstva z afriškega kontinenta, Ma-
lezije in Kitajske. Pogled na fizio-
nomsko heterogeno populacijo vseh
odtenkov pa je pravi balzam za oči.
Tudi favnistična podoba otočja je,
kot sem že zapisala, bogata in pisana.
Neslutene količine komarjev so
prvo, česar ne moreš prezreti. Zani-
mivi nočni obiskovalci so nas (pred-
vsem pri igranju tenisa) spravljali v
čudne situacije. Leteče lisice, kot jih
imenujejo domačini, niso nič druge-
ga kot endemična vrsta netopirjev
(Pteropus seychellensis). Pravijo, da
obožujejo mango. Živozelena dreves-
na žaba (Megalixalus seychellensis)
je miniaturna predstavnica dol-
gokrakega sveta. Njen "barvni kole-
ga" zeleni gekon je prijazni plazilec,
ki uživa v družbi z ljudmi.
Živelj pod oceansko gladino je te-
žko nazorno predstaviti, kaj šele na-
tančno opisati. Razkošje barv, odten-
kov in nians, oblik, linij in velikosti
je brezkončno. Potapljanje je na Sej-
šelih zakon, ki ga morate upoštevati.
Raziskovanje podvodnega bogastva
ob Sejšelskih otokih je neponovljiva
dogodivščina. Svet pod morsko gla-
dino je kraljestvo, kjer vladajo vsi.
Vsak sebi in svoji svobodi.
Domačini v sožitju z
naravo
PIŠE BERNARDA B. PULKO / SEJŠELI - II
6 četrtek, 5. junij 1997 - TEDNIK
PTUJ / SAMO STRELEC PONOVNO DIREKTOR GLEDALIŠČA PTUJ
Naiprel denar, nato filozofija
Svetniki mesta Ptuja so že drugič potrdili za direktorja Gledališča Ptuj Sama Strelca, diplomiranega gledališkega režiserja. Potrdili so ga namreč že
decembra leta 1995, vendar je Strelec po mesecu dni dela odstopil. Razmere za delo so sedaj drugačne, saj je gledališče kot zavod formalno-pravno
ustanovljeno, kar je kot vršilec dolžnosti direktorja izpeljal Franc Mlakar, ki je gledališče vodil doslej.
Sredstva, namenjena gleda-
lišču iz občinskega proračuna,
so znana. V letošnjem letu bo
gledališče prejelo 30,5 milijona
tolarjev. Glede na druge pora-
bnike ptujske kulture je to veli-
ko (med ptujskimi kulturnimi
zavodi se uvršča gledališče s to
številko na drugo mesto, vodi
pa knjižnica s 75 milijoni), za
samo delo gledališča pa malo
denarja. Kako bo vodil fi-
nančno in umetniško politiko
od 1. julija naprej Samo Strelec
in kaj bo pomenila za
Ptujčane?
Samo Strelec: "Najprej želim
povedati, zakaj sem se ponovno
prijavil na delovno mesto direk-
torja. Mislim, da je denarja za
gledališče tako malo, da
je potrebno z njim izra-
zito racionalno ravnati.
Rad bi odločal, kako se
bodo ta sredstva po-
rabljala. Verjamem, da
je program, ki sem ga iz-
delal za naslednjih pet
let, naravnan v dobro
porabo proračunskega
denarja. Samo kot gos-
tujoči režiser, ki bi lah-
ko prihajal na Ptuj
občasno režirat, bi seve-
da znotraj okvirov
lastnega projekta denar
že lahko razporejal, ven-
dar mislim, da je
potrebno vso sezono
nastaviti dobro, vabiti k
sodelovanju ljudi, ki so
zanimivi..."
Ali menite, da so se-
daj razmere primernejše za
dobro delo kot pred dobrim le-
tom?
Samo Strelec: "V tem letu in
pol, od decembra 1995, je bilo
narejeno veliko delo, predvsem
na formalno-pravnem področju.
Danes je stanje takšno, da je za-
vod pravna oseba, ki lahko pos-
luje s svojim računom, svojim
budžetom in to se mi zdi dovolj
vzpodbudna začetna točka."
Kaj ste zapisali v programu,
ki ste ga morali predložiti ob
prijavi na delovno mesto?
Samo Strelec: "Prvi cilj je
povečati število publike, tako
odrasle kot otrok. To pomeni, da
bi že prihodnje leto naredili
predstavo, namenjeno predvsem
osnovnošolcem, saj ocenjujem,
da je to področje nepokrito med
Ptujem in Lendavo. Sem slo-
venska gledališča redko prihaja-
jo. Najbližji so Celjani, vendar je
njihova pot dolga in draga. To bi
bila ena konstanta v našem delu.
Drugo so koprodukcije z Aka-
demijo in drugimi gledališči, od
katerih si obetam, da bi znižal
stroške ptujskim projektom s
tem, da bi prinesel na tak ali
drugačen način denar iz drugih
gledališč: ali v obliki denarja ali
v obliki kadrov ...
Tretji segment bi bile predsta-
ve z nekoliko bolj zvenečimi slo-
venskimi imeni, znanimi obrazi,
etabliranimi osebami."
Samo Strelec, direktor Gledališča Ptuj
Koliko predstav se po sedan-
jih proračunskih sredstvih obe-
ta za tekoče leto?
Samo Strelec: "O umetnosti
ni kaj dosti filozofirati, dokler
ne veš, koliko je denarja. Za pri-
merjavo: običajni projekt slo-
venskega poklicnega gledališča
stane približno 7 do 8 milijonov
tolarjev. Za ptujsko gledališče so
proračunska sredstva urejena
tako: tretjina denarja, namenje-
na gledališču iz proračuna, se
porabi za vzdrževanje hiše, ma-
terialne stroške, neki del za plače
šestih zapolsenih, za predstave
pa je bilo v letošnji sezoni, ki mi-
neva, na razpolago 8 miljonov
tolarjev. S temi osmimi milijoni
je ptujsko gledališče napravilo
tri predstave v času, ko je gleda-
lišče vodil Franc Mlakar, kar se
mi zdi ogromno. Za osem milijo-
nov dve manjši predstavi in
koprodukcija z AGRFT. Če bo v
prihodnje enako denarja, si
upam napovedati dve predstavi,
ob ugodnih koprodukcijskih od-
nosih mogoče tri lastne predsta-
ve."
Imenovani ste bili za direk-
torja in v razpisu umetniško vo-
denje ni bilo omenjeno. Ali to
pomeni, da bo Ptuj potreboval
še umetniškega vodjo, ali boste
to vi počeli honorarno - kako si
predstavljate ta del posla?
Samo Strelec: "Fino
vprašanje. V Sloveniji
obstajata dva trenda.
Do sedaj so gledališča
imela dvopolno vo-
denje: na eni strani je
bil finančni direktor,
na drugi strani umet-
niški vodja. Problem
tega vodenja je bil
zmeraj v tem, da sta se
zaradi različnih inte-
resov prepirala - eden
je hotel graditi zidove,
drugi je hotel denar za
predstave. Nek mode-
ren pristop, ki ga po-
dpira tudi ministrstvo
za kulturo, je direkto-
rovanje. V Slo-
venskem narodnem
gledališču Ljubljana
so nastavili režiserja
Janeza Pipana za di-
rektorja. Sedaj torej ni dvopol-
nega vodenja, pač pa direktor
odloča o vseh stvareh. Ta model
smo prenesli tudi na Ptuj, saj
smo ugotovili, da je zaposlovati
dva človeka, dajati dve plači,
nesmiselno. Konkretno: tukaj
sem nastavljen za 5 let za direk-
torja gledališča. Ne bo nobenega
dodatnega umetniškega vodenja,
v opisu mojih del pa je tudi orga-
niziranje umetniške podobe in
za njo tudi odgovarjam. To po-
meni, da bo od mene odvisno,
katere režiserje bom vabil, kaj
bom dajal na program, seveda pa
to ne pomeni, da bom predstave
režiral samo jaz."
M/fena Zupanič
ORMOŽ / PREDSTAVLJAMO DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR
Mladost in talent^
združena v Okanni
Dekleta so pričela skupaj peti pred petimi leti, pni nastop
pa so imele na materinski dan. Že takrat je devet osnov-
nošolk vodila učenka 4. letnika srednje glasbene šole Klavdi-
ja Zorjan. Klavdija pravi, da so se takrat učile osnov - kako
peti, kako dihati s prepono, kako uspe dolgi dih. Kar z nos-
talgijo se spominja začetkov, ko se je lahko posvetila vsaki
pevki posebej. V petih letih se jim je pridružilo še deset pevk
in ne morejo biti deležne pozornosti, ker jih je preveč, da bi
lahko z vsemi tako intenzivno vadila. Vaje potekajo le enkrat
tedensko, zato so v nenehni časovni stiski. Dekleta so sedaj
že dijakinje, študentke in pot jih je zanesla iz Ormoža, tako
da čas za vaje najdejo le ob koncu tedna.
Pred leti so začele prepevati
povsem preproste ljudske pesmi
in povabila za nastope so bila
vedno pogostejša. Velikokrat so
se predstavile širši javnosti, nas-
topale pa so tudi v ožjem krogu
poslušalcev. Delujejo pod okril-
jem prosvetnega društva Janeza
Trstenjaka s Huma. Potem ko so
se registrirale, so lahko pele tudi
na občinski reviji pevskih zbo-
rov, z občine pa so jim pripadala
tudi določena finančna sredstva.
Peti so začele kot vokalna skupi-
na, nato so prerasle v dekliški
zbor, sedaj pa resno razmišljajo
tudi o mešani zasedbi in morda
še čem.
Zelo rade bi namreč izvajale
program črnskih duhovnih pes-
mi in brez fantov to pač ne gre,
potrebni so basi. Nekaj znancev
in prijateljev imajo že nagleda-
nih, če pa jih ne bo dovolj pa
bodo organizirale avdicijo. Zelo
rede pojejo zabavne pesmi, resne
umetne glasbe pa nimajo na-
jrajši. Pred časom so izvajale že
zahteven program renesančne
pesmi, pele so na številnih revi-
jah in kritike strokovnih ocenje-
valcev so bile pozitivne. Veliko
sodelujejo tudi s tamburaškim
orkestrom Maje Frangež. Tremo
imajo še vedno, čeprav je za nji-
mi že veliko nastopov. Letos so
se prvič odločile za intenzivne
vaje, ki jih bodo imele poleti na
Braču. Pevke bosta spremljali
tudi strokovni sodelavki Metka
Žižek in Saška Kolarič. Sicer pa
so prve intenzivne vaje imele že
čez prvomajske praznike, ko so
vadile vsak dan po tri ure.
Odkar v Ormožu deluje glas-
bena šola, se vse več učencev
odloča za študij glasbe, petja ali
srednjo glasbeno šolo. Tudi
dekliški pevski zbor Okarina je
Dekliški pevski zbor Okarina z zborovodkinjo Klav-
dijo Zorjan
na neki način plod dela glasbene
šole v Ormožu, saj jih je dobra
polovica obiskovala vsaj nižjo
glasbeno šolo, dve pevki Okari-
ne sta sprejeti na srednjo glas-
beno v Mariboru, kjer se bosta
ukvarjali s solo petjem, ena pa
vadi solo petje v Varaždinu.
Klavdija pravi, da dekleta znajo
slediti po notah in se lahko po-
govarjajo v glasbenem jeziku.
Večjih težav pri svojem delu
nimajo, edini problem, ki pa
pesti vse pevske skupine v
Ormožu, je pevska soba, v kateri
pogrešajo klavir. Zato vadijo
tudi na odru doma kulture, kjer
je pozimi zelo hladno, včasih pa
se zgodi, da se na odru ob isti uri
drenjata dve skupini naenkrat.
Pogosto jim prostor odstopi ludi
ormoški župnik Tone Košar,
včasih pa vadijo tudi na glasbeni
šoli.
Na zadnjem koncertu so se
pevke Okarine predstavile s pes-
mimi iz filma Sister Act in ri-
sank Walta Disneyja. Po uspe-
lem nastopu se sedaj pripravljajo
na nastop v Štefanovi cerkvi na
Dunaju. Pri tem projektu so so-
delovale z Antonom Sevrom z
Dunaja, ki je oblikoval tudi pri-
merno koreografijo.
Dekleta pravijo, da se dobro
razumejo in da znajo tudi potr-
peti in se skupaj poveseliti.
Klavdija Zorjan končuje 4. let-
nik akademije za glasbo v Ljubl-
jani in se namerava prihodnje
leto zaposliti na ormoški glasbe-
ni šoli in tudi to je zagotovilo, da
se bo Okarina še slišala.
vk
1EDNIKOVA KNJIGARNICA/ MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ '97 -10
Zdravi in čili v
počitniške dni
Vprašanja mednarodnega kvi-
za so se prevesila v drugo polo-
vico: osem vprašanj in osem
knjižnih nagrad je še pripravlje-
nih v knjižnici, še nekaj znanja,
potrpežljivosti in sreče boste
potrebovali, dragi bralci. Ni na-
vada, da bi Tednikovo knjigarni-
co prevevalo tarnanje, a malo
bom potožila: na prva vprašanja
mednarodnega kviza ste odgo-
varjali zares številčno, minuli
vprašanji pa vas je reševalo
precej skromno število. Seveda
se moramo držati pravil in za-
mudniki niso všteti. Teh pa je
vsak teden kar nekaj. Kakor nas
vsak teden razveselijo rešitve na
dopisnicah ali v pismih, kjer
prebiramo tudi zanimiva spo-
ročila in pripombe, ki jih ni pre-
povedano pripisovati. Tako smo
lahko brali na dopisnici mladega
reševalca, da tudi on ne mara
juhe. Neko dekletce nam je spo-
ročilo, da ima pravljice zelo, zelo
rado. Druga deklica pa je pri-
ložila v kuverto lepo posušeno
cvetlico. Hvala! Hvala tudi vsem
tistim, ki nam pošiljate ob rešit-
vah tudi lepe pozdrave.
In kdo sta nagrajenca zadnjih
dvek knjigarnic? Kristijan Kme-
tec. Muzejski trg 1, Ptuj, dobi
knjigo Ježek najde družbo, Jani
Krajnčič, Vičava 135, Ptuj, pa
knjigo Stari avtomobili.
Kot je bilo napovedano v
prejšnji knjigarnici, vam ob
vprašanjih predstavljam knjige,
ki vam bodo koristile v
počitniških, dopustnih dneh. Po-
membno je, da boste počitniko-
vali zdravi in veseli, k čemur bo
gotovo dela tudi pravilna prehra-
na pred in med dopustom. Kot
veste, sta sadje in zelenjava os-
nova zdrave prehrane, saj
vsebujeta izjemno pomembne
snovi - vitamine. Te občutljive in
težko nadomestljive sestavine
so najkvalitetnejše iz domače
zelenjave in sadja. Zato vam
predstavljam knjigi, ki sta osnov-
na priročnika za urejanje vrtov in
si ju lahko izposodite v Knjižnici
Ivana Potrča.
VELIKA KNJIGA
O VRTU
že sam naslov knjige pove, da
zajema vse prvine vrtnarstva.
Zares vse o vrtnarjenju je zapisa-
no na skoraj šeststo straneh ve-
likega formata. Avtorji jo namen-
jajo vsem, ki želijo umno gospo-
dariti v svojem vrtu, ga negovati
in prijazno oblikovati. Knjiga je
namenjena tudi tistim, ki nimajo
zemlje, a si lahko ustvarijo ze-
leno oazo na terasi ali balkonu.
Knjiga je izčrpno ilustrirana in
napisana jasno in zanimivo ter je
razdeljena na enajst obsežnih
poglavij. Tako je uvodno pogla-
vje namenjeno osnovnim podat-
kom za načrtovanje vrta (klima,
vremenski vplivi, mikroklima,
vrste tal in talna analiza, merila
za ocenjevanje primernosti
zemljišča, svetloba in senca,
načrt parcele in tloris, prenos
načrta na zemljišče). Težko je iz-
brati pravi tip vrta, zato vam
avtorji v drugem poglavju
opišejo tipe vrtov (mestni,
predhišni vrt, vrt pred vrstno
hišo, atrijski vrt, vrt ob podežels-
ki hiši ...). Oblikovanje vrta
predstavlja vrtne poti, prehode
in gradiva. V tem delu knjige
boste dobili ideje za vrtne ute,
meje, ograje, pergole, senčnice,
električno napeljavo v vrtu. Nas-
lednje, najkrajše poglavje pouči
o pravnih predpisih (brez jeze s
sosedi), kar ni nepomembno za
sožitje med sosedi. V oddelku
Vrtna praksa boste izvedeli o
razmnoževanju rastlin in zatiran-
ju škodljivcev. Zraven poglavja o
uporabnosti rastlin, o prideloval-
nem vrtu, o sobnem vrtu je zani-
mivo tudi skladanje barv, ki ga
popisuje samostojno poglavje.
Posebnost knjige je tudi tedens-
ki koledar vrtnih opravil in zapis
o osnovnem vrtnarskem orodju.
Knjiga je zaključena s slo-
vensko-latinskim kazalom
rastlin. Zajetno vrtnarsko berilo
so družno izdale tri založbe (Pi-
sanica, Imprinta, Fattoh). Knjigo
je iz nemščine prevedel Jože
Maček in je izšla preteklo leto.
NAČRTOVANJE
MAJHNEGA VRTA
je pravo nasprotje Velike knji-
ge o vrtu: je manjšega formata in
ima pičlih petdeset strani. Kljub
temu je to knjiga, ki predstavlja
osnovna znanja o vrtu. Knjiga je
iz zbirke Moje vrtne rastline, ki
bralcem nudi osnovne, nezaple-
tene podatke o vrtnarjenju.
Posamezni postopki so po-
jasnjeni s kratkim besedilom in z
ilustracijo. Avtorji zbirke so
izkušeni vrtnarji, ki na temelju
lastnih spoznanj opozarjajo na
radosti in pasti vrtnarjenja.
Načrtovanje majhnega vrta je
izpod peresa Robina Wiliamsa.
Zbirko je izdala Mladinska knjiga
in zajema naslednje naslove:
Vrtnice, Okrasne trajnice. Plezal-
ke in stenske rastline, Pelargoni-
je, Barvite grmovnice. Dišeče
cvetnice, Obrezovanje, Enoletni-
ce in rastline za prekrivanje tal,
Cvetoče čebulnice. Drevesa za
majhne vrtove, Fuksije,
Razmnoževanje, Nageljni in
klinčki, Zelišča, Okrasni sroboti,
Rododendroni in azaleje, Pre-
krivne rastline. Vodne rastline,
Iglavci, Vrtnarjenje v rastlinjaku,
Bonsai, Trate.
In sedaj k reševanju desete
uganke.
Rešitve takoj pošljite na nas-
lov: KNJIŽNICA IVANA POTRČA
PTUJ, MINORITSKI TRG 1,s pri-
pisom KVIZ.
Ullana KlemencU
r|"EI ^IK - Četrtek, 5. junij 1997
7
ZANIMIVOSTI
PIŠE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 25
f>ominikanski
smmostan
še južneje od sklada
kamnov je viden nekdanji sla-
volok, ki je povezoval samos-
tansko kapelo s kapiteljsko
dvorano. Prvotno romanski
kor je v prvi polovici 14. stolet-
ja zamenjal gotski, ko je bila
kapela povečana in je dobila
petosminski zaključek. Na
načrtu mesta Ptuja iz leta
1644 ta kapela ni več vrisana.
Južneje sledi niz štirih
baročnili oken, ki so osvelje-
vala nekdanjo baročno sa-
mostansko obednico s pre-
krasno štukaturo, nastalo pro-
ti koncu 17. stoletja. Od refek-
torija naprej se pročelje
vzhodnega samostanskega
trakta zalamlja. Zadni dve okni
sta osvetljevali nekdanjo sa-
mostansko kuhinjo, kot to lah-
ko izvemo iz že omenjenega
inventarnega popisa, napra-
vljenega ob razpustu domini-
kanskega samostana leta
1786. Ta jugovzhodni ogel s
svojim zalomom izstopa iz tlo-
risne samostanske zasnove,
saj je povsem odmaknjen iz
vzdolžne osi južnega samos-
tanskega trakta, ki je drugače
vzporeden z vzdolžno ladijsko
osjo samostanske cerkve. Ta
del je bil tudi že od vsega
začetka podkleten. O sami
starosti tega dela samostana
pričajo odkriti sledovi ro-
manskega fugiranega ometa,
ki je segal v nadstropje, kar
priča o tem, da je ta del pos-
lopja bil od vsega začetka
nadstropen. V vzhodni steni
se v pritličju nahaja fragment
kamnitega okvirja majhnega
pravokotnega okna z rahlo
posnetimi robovi, ki kažejo na
zgodnji čas nastanka, v južni
steni pa v nadstropju vidimo
podobno majhno pravokotno
okno, kot smo jih srečali pri
oknih samostanske spalnice.
Vse kaže, da gre za najstarejši
del samostana, za neko nam
neznano stavbo, ki je ob pri-
hodu dominikancev na Ptuj
leta 1230 že morala stati in je
tvorila jedro samostana, iz ka-
terega se je po naselitvi domi-
nikancev samostan širil v južni
in vzhodno smer. V južni steni
se nahaja tudi večje pravokot-
no poznogotsko okno z žlebl-
jenim okvirjem.
Na tem mestu se ob južno
samostansko krilo prislanja
novoveški jugovzhodni sa-
mostanski prizidek, kjer
danes v pritličju domuje upra-
va Pokrajinskega muzeja Ptuj,
v nadstropju pa se nahajajo
stanovanjski prostori. Nasta-
Nekdanji slavolok kapele,
prislonjene h kapiteljski
dvorani, 1. pol. 14. stol.
(?). Foto: P. Vernik
nek tega prizidka in drugega,
jugozahodnega, pa je bil
mogoč šele potem, ko je pos-
topoma nastala usločena
rečna eskarpa, ki danes
označuje južno mejo samos-
tanskega kompleksa. Eskar-
pa je nastala postopoma, v
dveh etapah. Starejši del, ki je
segal od dominikanskega
stolpa do polkrožne šale na
današnjem Muzejskem trgu,
je nastal v 15. stoletju in kaže
Nekdanji samostanski refektorij, štukatura In poslikava,
detajl, konec 17. stoletja. Foto: P. Vernik
mešano gradnjo iz kamenja in
opeke. V 16. stoletju, v dobi
renesanse, ko so italijanski
gradbeniki utrjevali mesto, pa
so poznogotsko eskarpo še
povišali, vanjo vgradili sedem-
metrski pomol, na katerem
danes stoji jugozahodni prizi-
dek, vzdolž reke pa podaljšali
do renesančnega novega
vodnega stolpa, ki je bil kot
prvi izmed mestnih utrdb
podrt že okrog leta 1780. S
tem je samostan pridobil
precej prostora, ki ga je hitro
vključil v svoj organizem, saj
sta kmalu nastala oba omen-
jena prizidka.
Jugovzhodni samostanski
prizidek je nastal postopoma.
Na načrtu iz leta 1644 je viden
južni pritlični štiriosni del,
zgrajen iz ploščate, temno
žgane opeke, ki je ojačan z
dvema opečnima oporniko-
ma. Na upodobitvah iz leta
1681 in 1687 se vidi k temu
poslopju prizidana enoosna,
nadstropna, prečno postavlje-
na stavba, ki je vzpostavila
povezavo med tem južnim
poslopjem in južnim samos-
tanskim traktom. Ta vezna
stavba tudi kaže drugačno
opečno gradnjo, ima pa tudi
visok, kamnit opornik. Dotlej
pritlično južno poslopje leta
1691 dvignejo v nadstropje, s
čimer je njegova višina bila iz-
ravnana z veznim krilom. Vez-
no krilo okrog leta 1700 po
vsej njegovi dolžini na za-
hodni strani razširijo, tako da
prizidajo nadstropni arkadni
hodnik, ta prizidek pa na južni
strani   ojačajo   z   visokim
Jugovzhodni ogel samos-
tana, pred 1230.
Foto: P. Vernik
opečnim opornikom. Arkadni
hodnik, ki se je odpiral na
južno samostansko dvorišče,
po letu 1826 zazidajo. V tem
objektu se je od leta 1691 pa
do razpusta samostana leta
1786 v pritličju nahajal novi
letni refektorij s predsobo, v
nadstropju pa provincialat ter
sekretariat. V eskarpnem delu
tega prizidka se vidijo sledovi
kletnih lin, kar kaže na to, da
je bil ta objekt bodisi podkle-
ten ali pa se je pod njim naha-
jal prazen prostor, ki je nastal
med eskarpnim zidom in
pobočjem. Nad vhodom v
današnjo muzejsko upravo se
nahaja fragmentarno ohranje-
na heraldična stenska posli-
kava v arhitektonskem okvirju,
ki je verjetno nastala ob ure-
ditvi refektorija leta 1691.
P UJ / PETI PTUJSKI ŽENSKI VEČER Z RINO KLINAR
Ženske vedo, kje so žMjenjski problemi
Gostja petega ptujskega ženskega večera, ki je bil 15. maja v
hotelu Mitra v Ptuju, je bila Rina Klinar, bivša ministrica za
delo, družino in socialne zadeve, diplomirana sociologinja
(trenutno študira na tretji stopnji), novinarka in zdajšnja di-
rektorica radia Jesenice. Pogovor z njo je vodila Anka
Ostrman.
Ptujskim ženskim se je
predstavila kot oseba, ki je zelo
ponosna na svoj rojstni kraj ("Če
nimaš rad svojega kraja, tudi
drugega nimaš!") Jesenice in na
Plavški Rovt, kjer živi danes.
Stanuje na vasi, življenje kmetov
ji je zelo blizu, prav tako tudi
življenje delavcev in problemi
Rina Klinar med ptujskimi
ženskami. Foto: Kosi
industrije, ki jih na Jesenicah ni
malo. Polovico svojega več kot
dvajsetletnega dela je preživela v
politiki, novinarstvo pa je v
bistvu njena največja ljubezen,
ne glede na to, kje vse je doslej že
delala. Zelja po vedno novem
znanju jo je pripeljala do študija
na III. stopnji. "V študiju neiz-
merno uživam. Ko imaš nekaj
let delovnih izkušenj, je študij
veliko uporabnejši, veliko bolje
povezuješ različna znanja z de-
lovnimi izkušnjami. To skušam
prenašati tudi v zdajšnjo službo."
Rina Klinar je bila ena izmed
redkih predsednic izvršnih sve-
tov v Sloveniji. Iz tega obdobja
svojega življenja prinaša dobre
izkušnje. Delo v politiki je zani-
miv posel. Tudi na svoje krat-
kotrajno ministrovanje nima sla-
bih izkušenj. "Delo v vladi je ne-
kaj specifičnega in nič miste-
rioznega. S predsednikom vlade
sem se zelo dobro razumela.
Problemi pri tem delu v
glavnem izvirajo s področij, ki
jih nekdo pokriva. Ženske smo
ponavadi bolj jezične, zato sem
včasih kaj preveč povedala, kar
pa ni bilo preveč dobro. To je
ena mojih osebnih dilem, ker ne
znam biti hinavska, ničesar skri-
vati. Najbolj pa mi bo iz tega
obdobja ostalo v spominu (kar je
po svoje zanimivo za vsa doga-
janja na politični sceni) tisto, kar
je bilo predstavljeno javnosti.
Res je, da je ta vtis veliko bolj
popačen. Delo v politiki danes
spremljam z distance."
ZA PROBLEMI
ŽENSKE VIDIJO
LJUDI
Voditeljico pogovora z Rino
Klinar Anko Ostrman je še pose-
bej zanimala razlika pri delu v
politiki med žensko in moškim.
Rina Klinar je odgovorila, da
posebne razlike pri tem delu ni
opazila, da pa je dejstvo, da se
rnoški bolj bojijo žensk kot ne.
"Ženske smo drugačne, različne.
V bistvu gre ta razlika na račun
skrbi in odgovornosti, ki jo ima-
mo do drugih, zato tudi drugače
gledamo na stvari. Ko obravna-
vamo probleme, vidimo za njimi
ljudi. To je drugačen pogled.
Sama nikoli ne more skriti tega,
da sem po osnovni izobrazbi so-
ciologinja. Če je treba priskočiti
na pomoč, vedno pomagam. Ni
slabo, če znaš drugim prisluhni-
ti, jim stati ob strani, ko je to
potrebno. Če bi se moški zaveda-
li, kako so na stara leta odvisni
od žensk, bi se že prej veliko bolj
spoštljivo vedli do tistih, s kate-
rimi živijo. Slabo za državo Slo-
venijo je tudi, da na vidnih
položajih v politiki ni žensk, ker
so že po naravi ženske v Sloveni-
ji v večini. Ženske probleme
drugače dojemajo, vedo, kje so
bistveni življenjski problemi.
Glede na spodbudnejše raziska-
ve med mladimi, ki kažejo na ve-
liko več pripravljenosti na
partnerstvo, bo verjetno nova ge-
neracija uspešnejša od naše. Ev-
ropa nam je pri tem lahko za
zgled. Potrebovali pa bi tudi več
solidarnosti med ženskami."
Pogovor z Rino Klinar je na-
nesel tudi na vprašanje po-
daljšane porodniške. Slovenija
ima že sedaj eno najdaljših po-
rodniških v Evropi in tudi eno
najugodnejših. "Otrok v prvem
obdobju svojega življenja res-
nično potrebuje mamo, potrebu-
je pa tudi očeta. Prisotnost očeta
je neprecenljive vrednosti. Do-
kler pa bodo o tem vprašanju
ženske le razpravljale, odločali
pa moški, bo težko. Prihodnost
bo težka, če ne bomo dali pri-
ložnosti mladim."
Lidijo Majnik je zanimalo,
kako Rina Klinar glede na pro-
jekt javnih del, s katerim se v
bistvu rešuje vprašanje omeje-
vanja zaposlovanja v družbenih
dejavnostih. Gre za projekt ak-
tivne politike zaposlovanja, je
povedala, ki pa ne rešuje samo
materialnih, temveč tudi druge
probleme. Kar pa zadeva refor-
mo pokojninskega sistema, pa
gre za dolgotrajen strokovni
proces, ki je povezan s številnimi
izračuni in simulacijami, zato je
ni mogoče pripraviti čez noč.
Ena od zelo bolečih stvari bo
brez dvoma predlog za ize-
načevanje delovnih dob.
Po mnenju Rine Klinar je bilo
drobljenje Slovenije na manjše
občine nepotrebno, veliko več
koristnega bi za državo naredili,
če bi dosledno razdelili pristo-
jnosti med državo in občinami.
Sedaj pa veliko denarja, ki bi ga
lahko dobile dejavnosti, požre
profesionalni kader v občinah. V
tem grmu pa tudi tiči vzrok, za-
kaj primanjkuje denarja za de-
javnosti mladih, za šport, kultu-
ro. To pa lahko zelo prizadene
mlade, ki nimajo možnosti za
svoje delovanje, je menila Bran-
ka Bezeljak - Glazer.
"Rada delam z ljudmi, od njih
se vedno naučiš nekaj novega.
Dveh stvari mi nikoli ne morejo
vzeti, lepih spominov in lepih
izkušenj. Če jih imaš, je življenje
lažje," je svoj pogovor s Ptujčan-
kami sklenila Rina Klinar in jih
povabila, da jo obiščejo na nje-
nem domu, kjer zaseke in žganja
nikoli ne zmanjka. Najlepše je v
času narcis.
MG
Peti ženskih večer ptujskih
žensk je prinesel tudi konk-
retno pobudo, da bi v mestni
občini pričeli odgovorneje
reševati problematiko mla-
dih. Predvsem bi mestni svet-
niki in svetnice morali pri
svojem delu dajati večji pou-
darek programom za mlade.
V zvezi s tem ptujske ženske
tudi konkretno predlagajo,
da :. v čim krajšem času ure-
dijo prostori za mlade. Prva
pobuda zanje je bila dana že
pred petimi leti. Sploh pa gre
pri urejanju tega vprašanja
za euden odnos, če na drugi
straui Urad za mladino Slo-
venije in Center za odprto
dru~ho ponujata konkretno
sod, lovanje pri tem, to pa je
30 a.> 40 milijonov tolarjev za
opr, mo takšnega centra za
*nlade. Primeri iz drugih oko-
lij kažejo, da se da z javnim
pritiskom veliko narediti in
tešili marsikateri problem.
Sai7U) dobro delo in opozar-
janj, na probleme namreč po-
Sosio ne dajejo konkretnih re-
zultatov. Ptujske ženske bodo
fako pri reševanju te in druge
Problematike v mestni občini
^ bodoče delovale kot oblika
javnega pritiska.
Od setve
do kruha
Začeli so jeseni na Brenčičevi njivi v
IVIestnem Vrhu, opazovali rast žita in mu na-
zadnje izmerili 39 centimetrov. Vse to so
počeli drugošolci na OŠ Ljudski vrt v okviru
letošnjega projekta Od setve do žetve, od
zrna do kruha. V 2. a razredu je z njimi
ustvarjala Jožica Kozel, v 2. b Edita Kme-
tec in v 2. C razredu Marija Debeljak. Pred
dobrim tednom so se učenci staršem že
predstavili z zaključki, prelepo razstavo in
jim pripravili prisrčen sprejem.
V 2. a razredu so pripovedovali o tem, kako
so jeseni na njivi opazovali setev in se po-
tem odpravili v čisto pravi mlin, tam pa
spoznali različne vrste moke. Več so o pe-
kovskih izdelkih izvedeli v ptujski pekami,
kot majhni peki pa so se preizkusili tudi
doma ob pomoči staršev. Nekateri so doma
spekli kruh, drugi so ta potek le opisali, vse
skupaj pa pripravili za razstavo v svoji učilni-
ci. Drugošolci so si v projektnih dneh ogle-
dali tudi razstavo Dobrote slovenskih kmetij,
vse od jeseni pa zbirali pregovore, uganke,
pisali recepte in zgodbice na to temo, pa še
kaj zanimivega narisali, fotografirali in nale-
"Kdor rano vstaja, mu kruha ostaja," so govorili učenci 2. a
razreda, ko so predstavljali letošnji razredni projekt
pili na plakat. Žita in moko so v dneh razsta-
ve položili na šolske klopi, stare pripomočke
in plakate pa obesili na stene v razredu.
Največ časa za delo so učenci našli kar med
poukom in pri športni vzgoji, je povedala
učiteljica Jožica Kozel, staršem pa so v
maju poleg razstave pripravili tudi kratek kul-
turni program. Povedali so jim veliko zanimi-
vega o kruhu in tako slastnega, kot ga imajo
sami najraje, so ponudili tudi svojim ma-
mam in očetom.
Tekst in fotografija:
T, Mohorko
8
četrtek, S. junij 1997- TED

PO MASm KRAŠIH
EKONOMSKA SOLA PTUJ / DEJAVNOST MLADIH RAZISKOVALCEV
Affoč fe edino v znanju
v Murski Soboti se je 25. aprila
na regijskem srečanju mladih ra-
ziskovalcev zbralo 22 skupin
gimnazijcev ter dijakov ekonoms-
kih in tehniških šol Spodnjega
Podravja, Prlekije in Prekmurja.
Med njimi so bili tudi predstavni-
ki ptujskega Šolskega centra, šte-
vilčno najmočneje zastopani pa
dijaki Ekonomske šole. Skupno s
svojimi mentorji so pripravili več
raziskovalnih projektov in trije so
se uvrstili v sam vrh.
včasih lahko turisti ponudimo ne-
kaj več je naslov teme, ki so jo
obdelale dijakinje 4. letnika Ber-
narda Šalamun, Karmen Bom-
bek, Helena Heric in Karmen
Stojko pod mentorstvom prof.
Branke Kampl-Regvat in se
uvrstile na 3. mesto. Tretjo uvrsti-
tev sta si zaslužili tudi dijakinji 4.
letnika Nataša Kampl in Janja
Bezjak, ki sta se posvetili zdrave-
mu načinu življenja. Varovalna
živila in zdravje je bilo področje, ki
sta ga ob strokovnih usmeritvah
prof. Mije Vaupotič Gregorinčič
želeli podrobneje spoznati. Na
srečanju so se predstavile tudi Su-
zana Koser, Renata Lampret in
Mateja Sitzenfrei, ki so prikazale
Ptujski grad kot zgodovinski in turis-
tični steber, ter Mateja Lazar in
Damjana Krajnc z nalogo
Vzorčevanje odpadnih voda. Za
delo, pri katerem sta tudi njim z
nasveti pomagali isti mentorici
kot pri tretjeuvrščenih ekipah, so
si dijakinje prislužile pisno priz-
nanje.
Svoj lanski uspeh, osvojeno
prvo mesto na regijskem in tudi
državnem srečanju, pa je ponovil
dijak tretjega razreda Matjaž No-
vak, ki mu računovodstvo ne po-
meni le najljubšega predmeta na
šolskem urniku, ampak je to nje-
gov konjiček, s katerim se ukvarja
vedno, ko ima le malo prostega
časa.
"Matjaževa največja vrlina je v
tem, da zna razmišljati in iz tiste-
ga, kar mu nekdo pove, potegniti
nosilne točke. Če bi imeli vsi dija-
Mlade raziskovalke in njihovi mentorici
Matjaž Novak, obetaven bodoči ekonomist, s svojim
mentorjem mag. Avgustom Kokoiom
ki sposobnost poslušanja, bi mno-
gokrat lahko v razredu boljše de-
lali. Med učiteljem in učencem
morata vladati zaupanje in poziti-
ven medsebojni odnos, ki se pozi-
tivno odražata v rezultatu dela.
Učenec naj bi v učitelju videl ose-
bo, ki ga bo usmerjala skozi slepo
ulico in ga pripeljala na cilj. A ho-
diti mora sam," je o Matjažu in
njegovih vrstnikih razmišljal
mag. Avgust Kokol, Matjažev
mentor.
Prepričana sem, da bomo o obe-
tavnem bodočem ekonomistu
Matjažu še slišali, saj je za svoja
srednješolska leta nadpovprečiiO
nadarjen za ekonomska znanja.
Zelo priljubljen je tudi med
sošolci, ki jim rad pomaga iz zad-
reg pri računovodstvu, pa tudi
drugi predmeti mu ne delajo
preglavic. Zelo so ga pogrešali na
zaključnem izletu po Italiji, a cilj,
da bo na regijskem srečanju mla-
dih raziskovalcev predstavil rezul-
tat večmesečnega dela ter hkrati
zastopal svojo, Ekonomsko šolo
Ptuj, je bil vabljivejši kot ne-
kajdnevno, četudi neponovljivo
uživanje v družbi prijateljev. Ko
se je avtobus z uspešnimi ptujski-
mi raziskovalci in njihovimi men-
torji 25. aprila vračal iz Prekmur-
ja, se je Matjaževa zrela odločitev
pokazala za pravilno. Sošolci so
osvojili Rim in Vezuv, njihov
Matjaž pa najvišje priznanje, ki si
ga je med vsemi sodelujočimi tudi
pošteno zaslužil.
Tekst in fotografiji: S.B.
Zlatoporočenca
Težak
Po petdesetih letih skupnega življenja
sta znova stopila pred matičarja in oltar
Franc in Matilda Težak iz Pestik 32 v
občini Zavrč.
Zlati ženin Franc se je rodil leta 1923,
zlata nevesta Matilda, rojena Žnidarič,
pa leta 1926. Po poroki sta Težakova
živela na moževi domačiji v Pestikah,
kjer sta si ustvarila družino. Matilda je v
zakonu povila dve hčerki, danes pa se
že veselita s tremi vnuki in eno pravnu-
kinjo. Franc je bil zaposlen pri KK Ptuj
kot vinogradniški delavec, Matilda pa
je ostala doma in skrbela za družino.
Skupaj sta delala na manjši kmetiji in v
vinogradu ob domači hiši, kjer preživita
največ časa še danes. Obema zdravje
še dobro služi.
Zlati jubilej sta zlatoporočenca v maju
praznovala v krogu svojih najdražjih in
prijateljev, poročila sta se v dvorani
završkega gradu in pred oltar znova
stopila v župnijski cerkvi.
Zlatoporočencema Težak iskrene čes-
titke tudi iz uredništva Tednika.
Zlata poroka
Janžekovičevih
Zakonca Jakob in Marija Janžekovič
(rojena Rožmarin) iz Stojncev 101 sta
se poročila 31. maja najprej v Ruju,
zatem pa še v cerkvi v Markovcih. Zlato
poroko sta slavila natanko petdeset let
po prvi poroki. Obred je potekal v
poročni dvorani v Ptuju.
Jakob je bil kmetovalec, Marija gospo-
dinja. V zakonu se jima je rodilo devet
otrok, danes pa ju razveseljuje 15 vnu-
kov. Kot je v imenu slavljencev pove-
dala zlata nevesta Marija, si želita le
zdravja. Delata pa, kolikor je nujno.
Ob jubileju zakoncema Janžekovič
čestita tudi naše uredništvo!
T. Mohorko, MG
Zlatoporočenca Težak.
Zlatoporočenca Janžekovjč.
Foto: Langerholc
f EDNIK - 5. JUNU 1997
PO NAŠIH KRAJIH -9
PTUJ / OCENJEVANJE IN PREDSTAVITEV TESTIRANIH BIKO\
Bliie evropski govedoreii
(^oveciorejska služba Slovenije je v petek, 30. maja, pripravi-
la ocenjevanje in predstavitev bikov lisaste pasme v ptujsl^m
oseinenjevalnem centru pri Obdravskem zavodu za veteri-
narstvo in živinorejo na Ptuju, istega dne pa še v osemenje-
yalnem centru v Murski Soboti. Govedorejcem, strokovnja-
kom in študentom s tega področja so bile predstavljene lisas-
te pasme, ki imajo po oceni republiške komisije za oceno bi-
liov dovoljenje za osemenjevanje v sezoni 1997/98. Za vsake-
ga bika so bili predstavljeni osnovni podatki s poreklom in
likrati rezultati testov na potomcih.
Dr. Jože Osterc, predsedujoči
komisiji in bivši minister za kme-
tijstvo, je v uvodnem nagovoru
večkrat poudaril pomen govodore-
je za slovensko kmetijstvo, ki pri-
naša kar 40 odstotkov vsega do-
hodka v kmetijstvu. V nadaljevan-
ju je dr. Osterc dejal: "Vsakoletna
ocenjevanja ali tudi licitiranja bi-
kov so se pokazala za izredno od-
mevna, saj smo v nekaj letih uspeli
izboljšati rezultate in s tem skupen
dohodek v govedorejstvu. Testira-
ni biki, ki jih letos predstavljamo,
so še v fazi načrtovanja za osemen-
jevanje in naša komisija mora zato
vsak dan spremljati položaj gove-
dorejstva v Evropi. Z veseljem
lahko že danes povem, da ne zaos-
tajamo za Evropo, saj smo pred
kratkim postali polnopravni člani
dveh organizacij s tega področja,
sami pa smo že veliko naredili pri
izboljšanju rodovništva, mlečnosti
in ne nazadnje tudi v selekciji.
Strokovnjaki iz leta v leto ugotav-
ljamo nekaj bistvenih izboljšav pri
govedoreji, seveda pa priporočamo
rejcem, da vsaj v 30 do 40 odstot-
kov svoje krave semenijo z mladi-
mi testiranimi biki, ki so potomci
načrtnega parjenja elitnih bikov in
mater. V Sloveniji v zadnjem času
v 60 odstotkih osemenjujemo s se-
meni kakovostnih bikov."
Na Ptuju je bilo predstavljenih
več kot deset bikov, živih testira-
nih in med njimi je bil najbolje
ocenjen bik Gren, pokazali pa so
tudi nekaj mladih bikov. Ob tej
priložnosti sta Govedorejska
služba Slovenije in ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-
no izdala katalog bikov za letošnje
leto, v njem pa so vse podrobnosti
o posameznem testiranem biku. V
katalogu so poudarjene lastnosti
mlečnosti, plodnosti in težavnosti
telitve, zraven tudi telesne lastnos-
ti za vsakega bika, prirast in me-
snatost. Sicer pa so rejcem v kata-
logu na razpolago tudi podatki o
neživih testiranih bikih in treh tis-
tih, ki so določeni za skupni ev-
ropski test.
Tekst in fotografija:
Tatjana Mohorko
Letos najuspešnejši bik Gren, težak 1250 kg
LENART / OBČINA IZ DEMOGRAFSKO OGROŽENIH?
Župan pisal slovenski vladi
SLOVENSKE GORICE SO RAZVOJNO PROBEMATIČNO OBMOČJE
IN NUJNO POTREBUJEJO RAZVOJNE SPODBUDE
Rdeča nit skorajda vseh večjih
in pomembnejših političnih do-
godkov v Lenartu je velika
zaskrbljenost zaradi gospodar-
skega zaostajanja osrednjih Slo-
venskih goric. Zdaj je kot strela
z jasnega udarila še novica, da
naj bi večji del lenarške občine
izpadel iz druščine demografsko
ogroženih, kar bi bil nov korak
nazaj. Zato ne preseneča, da je
lenarški župan Slavko Kramber-
ger napisal pismo slovenski vla-
di in se v njem zavzel za ohrani-
tev dosedanjega položaja.
Župan je med drugim napisal,
da so že pri sprejemanju letošnje-
ga občinskega proračuna naravna-
li nekatere ukrepe za pospeševan-
je gospodarske infrastrukture v
skladu z obstoječo zakonodajo o
spodbujanju razvoja demografsko
ogroženih območij. Drastična
sprememba bi zato lahko imela
usodne posledice za nadaljnji raz-
voj gospodarske infrastruktiu-e v
občini Lenart. Predlog novega za-
kona o skladnejšem regionalnem
razvoju, na katerega sprejem so v
Lenartu letos resno računali, na-
kazuje dodatne kazalce, ki so za
občino izrazito neugodni v pri-
merjavi s povprečnim stanjem v
državi, zato bi ob upoštevanju teh
kazalcev bila občina Lenart med
razvojno najšibkejšimi območji v
Sloveniji. Zato je župan Slavko
Kramberger v pismu vladi predla-
gal, naj ta presodi razmere in
sprejme sklep o podaljšanju se-
danje uredbe ter k območjem
doda naselja, ki po najnovejših
statističnih podatkih tudi izpoln-
jujejo kriterije za demografsko
ogrožena območja.
Ob koncu pisma je župan izrazil
željo in nujnost, da bi se za
območje Slovenskih goric organi-
ziral v Lenartu posebni sestanek,
na katerem bi pretresli sedanjo
problematiko in bodoči zakon o
spodbujanju regionalnega razvoja.
Menijo namreč, da so Slovenske
gorice    specifično    geografsko
območje, ki razvojno ves čas zaos-
taja in so ga siceršnji pretresi v go-
spodarstvu ponovno posebej pri-
zadeli (stečaji podjetij, odpuščanje
delavcev tako v Lenartu kot tudi v
Mariboru in na Ptuju). Hkrati pa
je za Slovenske gorice značilno, da
se zaradi relativne bližine večjih
mest in sorazmerno prijaznega
življenjskega okolja demografsko
kazalci ne slabšajo tako izrazito
kot na drugih območjih Slovenije.
Na to vpliva tudi visoka nataliteta
in zgodnejša lunrljivost ljudi
(zlasti bivšega viničarskega in
mezdnega delavstva). Župan pra-
vi, da so doslej dali že veliko
tovrstnih pobud, vendar žal pred-
stavniki vlade in ministrstev dos-
lej za razvojne probleme in dileme
osrednjih Slovenskih goric niso
pokazali ustreznega zanimanja. Se
vedno pa pričakujejo njihovo pri-
pravljensot, da skupaj poiščejo
rešitve.
M. Toš
KIDRIČEVO / MAJSKA SEJA OBČINSKEGA SVETA
O ogrevanju morda tudi študija
Svetniki občine Kidričevo na zadnji seji
sveta pred tednom dni niso st^ašali s ce-
nami vzgojnovarstvenih storitev in zahteva-
jo dodatno razlago, saj naj bi bila ta cena
višja, kot jo imajo v drugih občinah.
Že drugič zapored so razpravljali o odlokih o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana;
oba sta bila dopolnjena v lanskem letu. Svetniki so
oba predloga po koncu razprave sprejeli, prav tako
pa so soglašali s pravilnikom o cenah in povračilih
za zbiranje, transport in odlaganje komunalnih od-
padkov v občini. Brez zapletov so se strinjali tudi z
organiziranjem nove lekarniške enote v Gorišnici,
nekaj več polemike pa je bilo pri obravnavi nekater
podražitev. Niso namreč potrdili podražitev na-
jemnin za poslovne prostore, saj naj bi bile cene
občutno prenizke in naj bi bile že do naslednje seje
pripravljene nove pogodbe. Do povišanja cene pa
ni prišlo tudi pri najemu vrtov in garaž, le najem-
nikom se znova podaljšajo najemne pogodbe.
Veliko več pripomb in nesoglašanja je bilo pri
razpravi o ceniku vzgojnovarstvenih storitev, kjer
so nekateri svetniki poudarjali, da so cene višje od
nekaterih storitev v sosednjih občinah. Soglasja ki-
dričevski svetniki niso dali, ampak bodo o tem po-
novno razpravljali na prihodnji seji, ko pričakujejo
dodatno poročilo predlagateljev cen.
Občinski svet je tokrat na mizo dobil tudi infor-
macije o poteku delitvene bilance z nekdanjo
občino Ptuj, svetniki so se seznanili z novim pred-
logom in ga podprli.
Ponovno pa so na seji govorili o ogrevanju v na-
selju Kidričevo, saj se v sistemu v zadnjih letih poj-
avljajo precejšnje izgube toplome energije. Celoten
sistem ogrevanja so dali v pregled Gradbenemu
inštitutu in ta je pripravil že nekaj predlogov, na
px)budo ljudske iniciative in občinskega sveta pa
bo inštitut najverjetneje pripravil tudi obsežnejšo
študijo o ogrevanju.
T. Mohorko
PTUJ / TISKOVNA KONFERENCA KMETIJSKEGA KOMBINATA
Potentiali podjetia
v ptujskih TermaJt
s tem, ko je Kmetijski kombinat Ptuj minulo sredo pričel jav-
no prodajati vrednostne papirje, se končuje postopek last-
ninskega preoblikovanja podjetja, začet decembra 1994.
Vodstvo podjetja je v petek, 30. maja, pripravilo tiskovno
konferenco o poteku javne pnKlaje, predstavljeni pa so biU
tudi načrti podjetja za prihodnja leta.
Direktor KK Ptuj Alojz Erlač je
med drugim povedal: "Zadnje so-
glasje za javno prodajo smo dobili
šele 21. maja, ker so prej v postop-
ku bile tri pritožbe denacionaliza-
cijskih upravičencev in za-
drtižnega upravičenca Kmetijske
zadruge Ptuj. V javnosti je bil prvi
dan naše javne prodaje že večkrat
omnenjen, potrebno pa je poveda-
ti, da bo trajala 30 dni, do 26. juni-
ja. Vpisna mesta smo uredili na
sedmih krajih in tako zajeli po-
membnejši del Slovenije. V javni
prodaji je okrog 40 odstotkov
družbenega kapitala podjetja, kar
je velika javna prodaja v sloven-
skih razmerah. Vrednost drtižbe-
nega kapitala podjetja je ocenjena
na 3,5 milijarde tolarjev. Cena
delnice za certifikat je 1.370 SIT
in moram reči, da je odziv v slo-
venski javnosti pričakovan. V
prvih dveh dneh smo vnovčili že
preko 100 milijonov SIT, pov-
Direktor KK Ptuj Alojz Erlač.
Foto: JB
praševanje pa je nasploh zelo veli-
ko."
Vodstvo KK Ptuj, največjega
slovenskega podjetja na področju
agroživilstva, je na tiskovni kon-
ferenci predstavilo načrte za pri-
hodnost. Že pred tremi leti so na-
redili selekcijo med proizvodnimi
programi z opustitvijo gostinske
dejavnosti, lesarstva in sadjarstva.
Tudi na ta način je podjetje
zmanjšalo število zaposlenih, os-
tajajo pa podjetje s poljedelsko
proizvodnjo, proizvodnjo krmil,
farmo prašičev v Dražencih in vi-
narstvom. Direktor Alojz Erlač
poudarja, da ne glede na preobli-
kovanja v zadnjih treh letih na-
meravajo v podjetju pospešeno
razvijati drugi sektor - potenciali
so v hčerinskem podjetju ptujske
Terme. Za razvoj in dejavnosti na
tej lokaciji so že izdelalani nekate-
ri dokumentacijski papirji in glo-
balna strategija razvoja Term. Di-
rektor Erlač dodaja, da bodo po-
tem, ko bodo imeli pripravljene
vse dokumente, v podjetje pokli-
cali tudi potencialne sovlagatelje.
V KK PTuj naj bi formalne pos-
topke za vpis delniške družbe v
register končali pred koncem leta,
od takrat pa bodo tekli zakonski
roki za sklic prve redne skupščine
delničarjev KK Ptuj.
T. Mohorko
PTUJ / PRODAJNI CENTER PETOVIA NA 800 M~.
Posodobljen prodajni center
Prodajni center Petovia podjetja Petlja, d.0.0., so v celoti po-
sobili. Uredili so (^revanje in klimo, menjali notranjo opre-
mo ter v celoti zamenjali računalniško opremo, ki jim sedaj
zagotavlja ažumejše in kvalitetnejše delo pri nabavi in prodaji.
Prodajni center Petovia so v celoti posodobili.   Foto: Kosi
S podobitvijo so pridobili do-
datnih 150 m^ površin in tako
sedaj razpolagajo z 800 m^ pro-
dajnih površin, ki so pridobitev
tako za kupce kot za prodajalce.
Ponudbo so dopolnili z oddel-
kom delikates ter sadja in ze-
lenjave. Ob drugih izdelkih za
dom in družino imajo na poli-
cah tudi najrazličnejše izdelke
za šolo in pisarno.
Investicija v obnovo in poso-
dobitev centra Petovia je stala
okrog 35 milijonov tolarjev. Di-
rektor Ivan Rojs je povedal, da
bo v kratkem v njihovem pro-
dajnem centru, ki je največja
zasebna samopostrežna proda-
jalna v SV Sloveniji, zadišalo po
sveže pečenem pecivu in kruhu.
Kupcem želijo na enem mestu
ponuditi čim več, predvsem pa
kvalitetne izdelke.
MG
ŠOLSTVO V OBČINI DESTRNIK - TRNOVSKA VAS
Tri popolne osemletke?
v občini Destmik - Trnovska vas so se lotili načrtnega
reševanja problematike šolskih prostorov. Na Destmiku gra-
dijo prizidek in telovadnico k stavbi osnovne šole, v Trnovski
vasi in Vitomarcih pa stojita Marlesovi zgradbi, ki sta dotra-
jani in nobena ni primerna niti za pouk, ki se v teh dveh stav-
bah izvaja sedaj. Trenutno nima nobena šola ustanovitvenih
aktov, kar pa je posledica neurejenosti šolskih okolišev v pre-
teklosti.
V občini Destrnik - Trnovska
vas so izdelali vizijo osnovnega
šolstva v občini in izgradnjo šol-
skega prostora v dveh variantah:
1. enoten vzgojnoizobraževalni
zavod Destmik - Trnovska vas -
Vitomarci s tremi organizacijski-
mi enotami: devetletno šolo s po
dvema paralelkama na Destrniku,
enoparalelno devetletno šolo v
Trnovski vasi in enoparalelno de-
vetletno šolo v Vitomarcih;
2. dva javna zavoda: javni zavod
Destmik in javni zavod Trnovska
vas - Vitomarci.
V torek, 27. maja, se je delegacija
iz občine Destrnik - Trnovska vas
pod vodstvom župana Franca
Pukšiča srečala z državno sekre-
tarko ministrstva za šolstvo in
šport mag. Teo Valenčič in njeni-
mi sodelavci. Preverili so obe
možnosti in se odločili za prvo, to
je enoten vzgojno-izobraževalni
zavod s tremi organizacijskimi
enotami; druge variante po zako-
nu ni možno organizirati. Dogo-
vorili so se tudi, da v ta javni za-
vod vključijo tudi otroško varst-
vo.
Član delegacije iz občine Destr-
nik - Trnovska vas Danilo Muršec
pa je o nadaljnjih aktivnostih po
obisku na ministrstvu za šolstvo
povedal: "Strokovne službe na
občini Destrnik - Trnovska vas
morajo natančno izdelati organi-
ziranost osnovnega šolstva v
občini, ki ga mora potrditi občin-
ski svet. Ta mora sprejeti tudi us-
tanovitvene akte šol v občini,
dosežen pa mora biti tudi pisni
dogovor med mestno občino Ptuj
in občino Destrnik - Trnovska
vas, da lahko otroci iz Trnovske
vasi in Vitomarcev do dokončanja
gradnje šolskega prostora v
Trnovski vasi in Vitomarcih obi-
skujejo na predmetni stopnji
pouk na OŠ Mladika na Ptuju.
Državna sekretarka mag. Tea Va-
lenčič bo v bližnji prihodnosti
obiskala našo občino in je sprejela
nalogo, da pripravi sestanek z in-
vesticijsko službo ministrstva. Do
takrat pa moramo v občini pripra-
viti investicijske programe."
Kot kaže, v občini Destmik -
Tmovska vas mislijo resno. Dejst-
vo pa je, da bo to najverjetneje za
sabo potegnilo spremembe šol-
skih okolišev na širšem območju
bivše občine Ptuj.
Zmago Šalamun
PRODAJA KURILNEGA
OLJA TUDI NA ČEKE
T E V E d.o.o. Rogozniškac. 12
tel. 786-510. 779-240
10 - KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
5.JUNU 1997- TEDNIH
PTUJ / KOMORNI ZBOR NA TURNEJI V NEMCU! IN NIZOZEMSKI
Triie komerfi - devef dni prepevmia
V nedeljo, 2. junija, so se z devetdnevne pevske turneje
po Nemčiji in Nizozemski vrnili člani moškega komor-
nega zbora iz Ptuja, ki ga vodi Franc Lačen.
V Zlato knjigo mesta Hildna se je pod vpisom pevskega obi-
ska iz Ptuja podpisal tudi slovenski konzul v Nemčiji dr. Boris
Friec
Na pot so krenili v petek, 23.
maja, v prvem delu turneje pa
prejšnjo soboto in nedeljo vrni-
li obisk mešanemu pevskemu
zboru Almrausch iz Hildna v
Nemčiji, ki je v Ptuju gostoval
lansko jesen in letos praznuje
90-letnico delovanja. V Hildnu
so ptujske komornike pričakali
in pozdravili tudi člani sloven-
skega kulturnega in športnega
društva Maribor. Od pone-
deljka naprej pa so ptujski pev-
ci pet dni gostovali še v Nizo-
Skupni koncert v Hildnu: 130 pevcev dveh nemških in ptuj-
skega zbora pod taktirko Franca Lačna in ob klavirski
spremljavi nemškega dirigenta Karifrieda Tusselmana.
Foto: M. Ozmec
zemski. Tri dni so preživeli v
mestu Zwolle, kjer so jih gosti-
li člani tamkajšnjega moškega
pevskega zbora Groot, ki letos
praznuje 80-letnico in s kate-
rim so navezali stike leta 1995
med gostovanjem na festivalu
vinskih pesmi v Madžarski, v
petek zvečer pa so v katedrali
Peperbus v Zwolleju imeli še
skupni koncert s svojimi nizo-
zemskimi gostitelji in pevskim
zborom Scweib iz nemškega
Ntirnberga.
Več o obisku v sliki in besedi
pa prihodnjič.
M. Ozmec
PTUJ / GALERIJA FLORIJAN
Albin in Mirč Lugarič sta se odločila tokrat razstaviti
nekaj svojih del skupaj. Gre za abstraktne oljne slike
Albina Lugariča in prav tako abstraktne fotografske
kompozicije Mirča Lugariča. Njima galerija Florijan je
tako majhna, da sta žal lahko razstavila samo pičli del
svojega obsežnega opusa, vendar pa so na ogled tista
dela, za katera sta presodila, da so res najboljša.

Za kako skrben izbor gre,
priča podatek, da je Mirč izbral
razstavljene fotografije izmed
2400 fotografskih posnetkov, v
katerih je ujelo fotografsko oko
vse mogoče kompozicije urba-
nega sveta, ki zaradi izbora iz-
reza in učinkov, ki jih nudi fo-
toaparat, delujejo povsem ab-
straktno. "V teh fotoizrezih se
nahajajo periodne identifikaci-
je predmetnosti narave, proji-
cirane v fotolikovnost posnete-
ga kadra, katerega red sestavlja
čas v sodobnost estetske likov-
no dinamične fotografije," je
razložil Mirč Lugarič svojo
lastno likovno-fotografsko go-
vorico.
Albin Lugarič pa je razstavil
samo tri platna izmed mnogih
svojih abstraktnih kompozicij.
"Ta smer izhaja iz realnega gle-
danja, ki postopoma prehaja v
Mirč Lugarič razstavlja izbor svojega opusa abstraktnih foto-
grafij.
namensko zabrisano nepred-
metnost, saj naš optični svet
zajema obe smeri. Ta likovni
način upodabljanja me ne-
nehno spremlja."
Albin Lugarič bo letos razsta-
vil svoj širši opus na Ptuju jese-
ni ob svoji 70-letnici. Prav tako
pa namerava še letos razstavlja-
ti večji del opusa tudi Mirč, in
sicer julija v Berlinu, nekaj ka-
sneje pa v švicarskem Luzernu.
Skupni izziv očeta in sina pa je
skupna večja razstava, morda v
Ljubljani.
Milena Zvpanii
PTUJ / SREČANJE PRVE POVOJNE GENERACIJE MATURANTOV
Generailja uglednih aobražentev
v soboto, 7. junija, se bodo v Ptuju srečali
ginmazijski maturanti, prva povojna ge-
neracija, ki je opravljala maturo. Nekaj
dragocenih podatkov o tem srečanju nam
je zaupal Ptujčan dr. Božidar Koželj,
eden od treh nmturantov te generacije, ki
živijo v Ptuju in ki je duša oziroma glavni
oi^anizator letošnjega srečanja. To je še
posebej slovesno, saj se dogaja 50 let po
matiui.
Gre za generacijo mladih, ki so se leta 1946
vrnili v Ptuj z različnih strani: iz jugoslovan-
ske oziroma slovenske vojske, iz delovnih ta-
borišč, iz pregnanstva v Srbiji. Bosni, vojnega
ujetništva, nekaj pa jih je vojn > vihro prežive-
lo v Ptuju - v glavnem dekleta. Čeprav so bili
različnih starosti (od 18 do 24 et) in izkušenj,
so jih povezovali veliki ideali. Tudi leto, ki so
ga preživeli skupaj in ki jih je vodilo k maturi,
je minilo brez problemov. Vsi so bili srečni, da
so preživeli vojni čas in da so se ponovno
znašli v šolskih klopeh. Večina v razredu, bilo
jih je 28, je maturo delala leta 1947, nekateri pa
kakšno leto kasneje. Dr. Koželj je tudi pove-
dal, da se je večina v letu 1947 po opravljeni
maturi vpisala na višje in visoke šole ter jih
uspešno končala. Njegova generacija maturan-
tov je dala osem inženirjev različnih strok,
štiri profesorje, tri zdravnike, dva veterinarja,
dva ekonomista, enega teologa in enega prav-
nika, pet pa jih je končalo različne višje šole, v
glavnem v Mariboru. To je generacija, ki je
dala tri doktorje znanosti in univerzitetne pro-
fesorje na univerzah v Ljubljani, Sarajevu in
Stockholmu. Iz te generacije je izšel tudi zelo
znan nemški pisatelj Igor Sentjurc, ki je izdal
čez dvajset romanov; ti so prevedeni v številne
svetovne jezike: angleščino, frnacoščino, nizo-
zemščino, danščino, fmščino, hebrejščino, ita-
lijanščino, portulgaščino, le v slovenskem jezi-
ku ni nobene. Srečanje ob 50. obletnici prve
povojne generacije ptujskih maturantov je pri-
ložnost, ki lahko obrne drugo stran. Mesto
Ptuj je na nek način zavezano, da se avtorju, ki
je opisovalec dogodkov prelomnega stoletja,
primerno oddolži. V lanskem letu je časnik
Delo objavil nekaj zapisov o Igorju Sentjurcu
kot dolga leta neznanem in neupoštevanem av-
torju, ki je to bil tudi zaradi političnih in po
vsej verjetnosti domoljubnih razlogov. Pisatelj
Igor Sentjurc je žal konec lanskega januarja
nenadoma umrl. Dr. Koželj je še povedal, da je
pred maturo odšel v Ljubljano, kjer je nekaj
časa delal tudi kot novinar, pozneje, leta 1950,
pa odšel v Nemčijo, kjer je začel pisati, vrnil pa
se ni več. Oče Igorja Sentjurca je bil znan
Ptujčan in po Koželjevem pripovedovanju rav-
natelj ene od ptujskih šol.
Sobotno srečanje bodo maturantje iz leta
1947 začeli z obiskom v- nekdanji ptujski gim-
naziji na Prešernovi, kjer jih bo pozdravil Er-
vin Hojker, ravnatelj osnovne šole, ki sedaj do-
muje v teh prostorih. Posedli bodo v klopi v
svojem nekdanjem razredu in obujali spomi-
ne. Od 28, kolikor jih je bilo v razredu, jih živi
še 20, od tega so trije še zaposleni, na srečanju
pa naj bi se jih zbralo 13 ali 14. Sprejel jih bo
tudi župan mestne občine dr. Miroslav Luci.
Na starem mestnem pokopališču bodo na grob
ene od nekdanjih sošolk položili venec in se
spomnili vseh že umrlih sošolcev' in sošolk ter
tudi profesorjev, ki so jih učili. Zal med njimi
ni več nobenega živega. Pozdravila jih bo tudi
ravnateljica zdajšnje ptujske gimnazije Meta
Puklavec, ki jih bo lahko seznanila tudi z načrti
za gradnjo nove ptujske gimnazije, ki jih javnost
prav te dni spoznava. Družabni del srečanja pa
bo potekal v restavraciji Ribič ob Dravi.
Generacija maturantov iz leta 1947 se srečuje že
vsa leta prvi petek v juniju, ponavadi v gostilnah,
letos, ob zlatem jubileju, pa izjemoma v soboto.
"Bili smo generacija, ki je imela nekaj speci-
fičnega in ki je kljub razlikam v letih skupaj
živela brez problemov. Izšolali smo se, upam,
da smo povsod dostojno predstavljali ptujsko
gimnazijo," je pred sobotnim srečanjem pove-
dal glavni organizator dr. Božidar Koželj.
M6
VIDEM / KONCERT DVEH PEVSKIH ZBOROV
"Sem mmm€
s prijetnega večera v družbi videmskih pevcev.
Foto: Langerholc
V petek, 30. maja, so pevci
mešanega pevskega zbora kultur-
nega društva Franceta Prešerna iz
Vidina pripravili v domači cerkvi
koncert, s katerim so končali
letošnjo bogato ktiltumo sezono.
Zbor zadnja leta vodi Jože Barin-
Turica, prej pa ga je dolga leta
Maks Vaupotič. Na koncertu so se
predstavili z ljudskimi in timetni-
mi pesmimi, ki jih je povezovala
Ančka Skok. Za popestritev petko-
ve večerne prireditve so povabili v
goste pevce moškega zbora iz Ki-
dričevega, ki jih vodi Ladislav
Pulko, vendar jih v zadnjem času -
in tudi na koncertu jih je - zaradi
dirigentove bolezni vodi prav tako
Jože Barin-Tiu-ica.
Za prijeten večer in preštevilne
m-e, žnvovane petju, se je sicer
maloštevilno občinstvo sodelu-
jočim zahvalilo z dolgim in
bučnim aplavzom.
/i
KIDRIČEVO / SLOVESNOST V CERKVI
SV. DRUŽINE ;
Blagoslov '
novih orgel
Deseto obletnico posvetitve cerkve sv. Družine bodo v:
Kidričevem praznovali hkrati z blagoslovitvijo novili
orgel v soboto, 7., in nedeljo, 8. jimija.
O nakupu orgel so v ki-
dričevski župniji že dolgo
razmišljali, saj je cerkev brez
orgel, kot pravi tamkajšnji
duhovnik dr. Avguštin Lah,
"kot človek brez duše". Pobu-
do, da so začeli to idejo ure-
sničevati, je dala Marija
Štrucl (danes že pokojna), ki
je v ta namen cerkvi podarila
precejšnjo vsoto (20.000
DEM).
Tako so jeseni 1995. leta v
župniji začeli akcijo zbiranja
denarja za orgle, vredne
140.000 DEM. Denar so člani
župnijskega sveta zbirali po
družinah v Kidričevem in
Njivercah, za finančno pomoč
pa so se obrnili tudi na tam-
kajšnje podjetnike, občino
Kidričevo in tovarno Talum.
Če bi za orgle prispevale vse
družine v Kidričevem in Nji-
vercah - okrog 700 jih je - bi
strošek na družino znašal
okrog 200 DEM. Ker pa se
polovica družin v kidričevski
župniji na akcijo ni odzvala,
so se bili prisiljeni obrniti na
tako imenovane botre, ki so
za orgle darovali vsaj 500
DEM. Botrov je okrog 15 in
njim bo dr. Franc Kramber-
ger, mariborski škof, na slo-
vesni maši podelil posebno
priznanje.
Zaradi premajhnega števila
družin, ki so se akciji pri-
družile, je župnija Kidričevo
Škofijski orglarski delavnici
iz Hoč dolžna še okrog 3 mili-
jone tolarjev. Dolg bodo
skušali poravnati s pomočjo
dobrodelne prireditve, ki bo
potekala dva dni in v katero
bosta vključena tudi srečolov
in družabno srečanje. V sobo-
to, 7. junija, bo ob 20. uri or-
gelski koncert, katerega izva-
jalec bo mag. Anton
Potočnik. V nedeljo, 8. junija,
pa se bo kulturni program
začel že ob 15. uri z nastopom
moškega pevskega zbora Ta-
lum iz Kidričevega in okteta
Liguster iz Slivnice. Temu bo
sledila predstavitev orgel,
nato pa bo slovesna maša, ki
jo bo vodil mariborski škof
Kramberger.
Kidričevski duhovnik vse
prisrčno vabi na prireditev,
hkrati pa vse tiste, ki imajo in
lahko dajo, prosi, predvsem
podjetja iz Kidričevega, naj
darujejo, ker so umetniške
stvaritve, kakršne so na pri-
mer orgle, ena redkih dobrin,
ki ostanejo za vedno.
Gabrijela Milošu
f EDNIK - 5. JUNU 1997
OD TOD IN TAM -11
5V TROJICA / PISATELJSKO SREČANJE JE PRED VRATI
Seirtemim dobrodošKio IHeraiom
Jubilejno, 25. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Slo-
venije bo 28. in 29. septembra pri Sveti Trojici, so med dru-
gim povedali na zadnji seji organizacijskega odbora, na kate-
ri so veliko govorili o vsebini srečanja, ki se je začelo na po-
budo kultumo-umetnišk^a društva Emestek Golob-Peter v
takratnem Gradišču v Slovenskih goricah. Iz skromnih
začetkov je preraslo v pomembno slovensko literarno giban-
je, ki je sicer doživljalo vzpone in padce, a seje ohranilo kot
svojevrstna obUka literam^a ustvarjanja mladih.
Poleg srečanja, ki se je iz Gra-
dišča selilo tudi v Lenart, na
Zavrh in nato v druga slovenska
mesta, so imeli v Slovenskih gori-
cah še literarne kolonije, ki so na-
letele na ugoden odmev zlasti med
domačini. O vsem tem naj bi pri-
pravili pregledno razstavo, ki jo
bodo odprli prvi dan srečanja v
avli trojiškega doma kulture. Tam
bodo odkrili spominsko ploščo v
počastitev srečanj, ki so pustila
globoke sledi, saj so številni tro-
jiški udeleženci danes uveljavljeni
pesniki in pisatelji. Spominsko
ploščo naj bi odkril dolgoletni so-
delavec, mentor in strokovni kri-
tik Peter Božič.
Na seji organizacijskega odbora
so postregli še z nekaterimi vse-
binskimi zanimivostmi. Po spre-
jemu pri lenarškem županu v ga-
leriji Krajnc si bodo udeleženci
jubilejnega srečanja pesnikov in
pisateljev začetnikov pri Sveti
Trojici ogledali trojiški samostan,
muzej, knjižnico in samostansko
klet. Tam bodo pripravili
pokušnjo vin, nato pa bodo imeli
še krajši ogled trga Sveta Trojica,
ko jim bodo na kratko predstavili
zgodovino tega kraja. Naj omeni-
mo, da so Trojičani zelo ponosni
na svojo preteklost, saj so gostili
veliko znanih imen. Med njimi
radi omenijo zdravnika in pisatel-
ja dr. Alojza Kraigherja, pri kate-
rem je nekaj časa živel Ivan Can-
kar. Blizu Svete Trojice je bil ro-
jen Oroslav Gaf, v kraju je bival
Ivo Brnčič, pisatelj in dramatik,
ki je padel v drugi svetovni vojni,
in še množica naprednih kultur-
nih ustvarjalcev, med njimi tudi
veliko frančiškanov. O vsem tem
bodo pripravili krajši zgodovinski
pregled, ki bo na ogled na razsta-
vi, ki jo bo avtorsko zasnovala
Nataša Kolar iz ptujskega pokraj-
inskega muzeja. Z njo želijo trajno
zaznamovati zgodovinski spomin
na 25-letno ustvarjalno obdobje.
Podelili bodo še priznanja
domačinom, ki so pred leti na ve-
liko pomagali pri organizaciji pri-
reditve. Priznanja bodo dobili
tudi zaslužni organizatorji in
mentorji, jubilejno srečanje pa
bodo sklenili 29. septembra. Ta-
krat bo pri Sveti Trojici razgovor
avtorjev s strokovno žirijo, nato
pa še zaključni nastop v kultur-
nem domu. Slavnostni govornik
bo predsednik domačega kultur-
nega društva Janez Voglar.
Organizacijski odbor bo
poskrbel za prijetno počutje lite-
ratov in vabljenih gostov, odprli
bodo informacijsko pisarno, pri-
pravljajo novinarsko konferenco,
izšla bo jubilejna številka Mentor-
ja, v kateri bodo objavili tudi pri-
ložnosti zapis o geografskih in
zgodovinskih značilnostih Svete
Trojice in okoliških krajev. Tro-
jičani se nadejajo uspešne promo-
cije, h kateri so srečanja v prete-
klosti že veliko prispevala. Glavno
organizacijsko breme leži na le-
narški Zvezi kulturnih organiza-
cij in predvsem na domačem
KUD Ernestek Golob, tudi tokrat
pa jima strokovno in finančno
stoji ob strani Zveza kulturnih or-
ganizacij Slovenije, ki je srečanje
vseh 25 let izdatno podpirala.
M. Toš
Solsldxvmiei
ŽETALE%
Pokaži, kaj znaš
v osnovni šoli v Žetalah so
prejšnji teden izvedli prireditev
Pokaži, kaj znaš, na kateri je
nastopilo v karaokah približno
50 domačih učencev, obiskala
pa sta jih tudi gosta televizij-
skih karaok. (MZ)
CIRKOVCE% Na-
poleoni za mlade,
prireditev za starše
Ob zaključku bralne značke
bo danes obiskal šolarje pisec
Bogdan Novak, domači lutkar-
ji pa bodo svojim sošolcem
odigrali lutkovno predstavo
Veveriček posebne sorte, s ka-
tero so se pod vodstvom men-
torice Zvonke Klajnšek že
predstavili na srečanju lutkov-
nih skupin.
Jutri ob 20. uri vabijo v šolo
starše in krajane, saj jim bodo
predstavili svoje šolske izdel-
ke na razstavi, nato pa bo še
koncert otroškega in mladin-
skega pevskega zbora.
Za domače šolarje in vse mla-
de, ki jih zanima glasba Napo-
leonov iz Ljubljane, pa organi-
zira šola koncert skupine ob
14. uri v šolski telovadnici.
Vstopnina bo 500 tolarjev.
(MZ)
GIMNAZIJA
PTUJ m
Srednji vek v luči
gimnazijcev
Dijaki 2. b oddelka ptujske
gimnazije so pod vodstvom
mentorice Marije Meznarič
skupaj z učenci viške gimnazi-
je iz Ljubljane v projektnem
učnem delu obravnavali
srednjeveška mesta in njihove
meščane. Projekt so predsta-
vili prejšnji teden ob 11. uri v
ptujski gimnaziji. Takrat so jih
obiskali dijaki gimnazij iz Ško-
fje Loke in ljubljanskega Viča
m
DRAZENCI / NOVO KULTURNO-UMETNISKO DRUŠTVO
hipmnli pm kuhumi veler
Dosedanja kulturna sekcija
v Dražencih, ki je z nekaj-
letnim zatišjem delovala
pod okriljem KUD Staneta
Petroviča Hajdina in katere
predsednica je Milena Sto-
jadinovič, je od petka na-
prej samostojno kultumo-
umetniško društvo
Draženci. Pobudnica usta-
novitve je bila Zdenka Go-
dec, prvi predsedniški man-
dat pa je sprejel Andrej
Kostanjevec.
S skupnimi vaškimi močmi,
vztrajnostjo in nekaterimi
sponzorji so pripravili
Draženčani prvi kulturni
večer, ki so ga obogatili pevci
kvarteta 2x2, okteta KUD
Skorba ter nonet OOZ Ptuj. Na
diatonično harmoniko je med
premori zaigral Marjan Her-
ceg. Poleg petja in glasbe so
Kvartet 2x2
draženske gospodinje pripravi-
le še razstavo nekaterih kulina-
ričnih dobrot, te pa so obisko-
valci ob koncu koncerta in po
ogledu lahko tudi pokusili.
Ob dobrotah domače kuhinje
in domače vinske kleti je bese-
da dobro stekla, odločili pa so
se, da bo takšnih večerov še
več, saj je njihov cilj, da kultu-
ra v Dražencih zaživi in da se v
njihovo društvo vključi čim
več domačinov.
M. Nahberger
DORNAVA / DOMAČINI ŽELIJO GRAD REŠITI PRED PROPADOM
Možnosti wolilw * cfoitcif/ci ni
Na pobudo odbora za obnovo baročnega gradu, ki ga ses-
tavljajo domačim iz Domave, je bila v četrtek okrogla
miza. Mag. Vida Slemenšek-Kovačevič z ministrstva za
delo, družino in socialne zadeve, to ministrstvo je uporab-
nik gradu - je povedala, da letos načrtujejo sredstva za iz-
delavo investicijske in gradbene dokumentacije za nado-
mestno gradnjo. Potem ko se bodo varovanci preselili v
nove protore, bodo dokončno izpraznili grad. Takrat je
največja nevarnost, da propade, in prav na to so opozarjali
člani domavskega odbora.
Gojko Zupan z ministrstva
za kulturo je povedal, da so
možnosti za obnovo najlepšega
baročnega dvorca v Sloveniji
skromne, saj ministrstvo nima
denarja, zelo spodbudna in op-
timistična za nadaljnje življen-
je gradu pa je pripravljenost
domačinov za njegovo rešitev.
Idej, kaj naj bi v gradu bilo, je
veliko, toda nobena od njih ni
bila doslej tudi finančno dovolj
močna, da bi mu obetala boljše
čase.
V četrtek sta bila v Dornavi
tudi profesor doktor Sergej
Vrišer   in  prof.   dr.   Dušan
Ogrin, ki sta bila že leta 1990 v
posebni komisiji za pripravo in
vodenje obnove gradu ter par-
ka. Oba sta ogorčena ugotavlja-
la, da sta park in zgradba v zelo
slabem stanju. Zato je dr.
Dušan Ogrin predlagal, da bi
ustanovili posebno fundacijo, v
kateri bi doma in v tujini zbi-
rali sredstva za njegovo obno-
vo. Strokovnjaki pa naj bi se
srečali tudi na simpoziju o
Dornavi.
Največ udeležencev okrogle
mize je bilo strokovnjakov, ki
se že več let tako ali drugače
ukvarjajo z Dornavo. Mnogi so
Strokovnjaki ■ predstavniki strokovnih institucij so
nemočni pred propadom dornavskega gradu.
pohvalili prizadevanja odbora,
kajti zavedajo se, da le na
takšen način lahko obveščajo,
kaj se z gradom dogaja. Mnogi
so dejali, da bi morala k obnovi
gradu pristopiti tudi občina
Dornava. Člani odbora so sicer
ob koncu povedali, da bodo še
najprej pomagali, kolikor je v
njihovi moči, a so le zanesenja-
ki, ne strokovnjaki. Tako bodo
pripravljali koncerte - prvega
že 12. junija, ko bo nastopila
skupina Šukar.
Marija Slodnjak
UUDSKA UNIVERZA S. BISTRICA /
NOVE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA
Kuhajmo s snem
Pri Ljudski univerzi v Slovenski Bistrici, kjer se v se-
demnajstih oblikah izobraževanja usposablja trenut-
no preko 400 slušateljev, zanje pa po izobraževalni
plati skrbi štirideset od sedemdeset stalnih sodelav-
cev, so v teh dneh pričeli nekatere nove izobraževalne
oblike.
Mednje sodi tečaj računalništva, veliko zanimanje pa vlada tudi
za dva študijska krožka. Prvi, kjer se učijo veščine kuhanja, ima
naslov Kuhajmo s srcem - tako so kuhale naše babice, pri drugem pa
se ukvarjajo z vezenjem; imenovali so ga Pohorske in haloške veze-
nine - lepote preteklosti in sedanjosti. Seveda pa še vedno preko jav-
nih del poteka vezenje, v katerega so vključene bistriške vezilje,
ki so svoja dela že razstavile ob slovenskem kidtumem prazniku.
Pred nedavnim jim je o vezeninah in na sploh o stvareh, ki sodijo
v preteklost, predavala dr. Marija Makarovič, priznana sloven-
ska etnologinja, najboljša poznavalka ljudskih oblačil, noš in ve-
zenja z območja Pohorja in Haloz.
V minulih dneh so pri Ljudski univerzi v Slovenski Bistrici
razpisali izpit iz aktivnega znanja slovenskega jezika, ki poteka v
teh dneh, namenjen pa je tujcem ter hrvaško in srbsko govorečim
prebivalcem Slovenije, ki želijo pridobiti slovensko državljanst-
vo. Pričeli pa so tudi tečaj nemškega jezika za tajnice z naslovom
Uspešno komunicirajmo s tujci.
VT
ŠMARTNO NA POHORJU / 12. OBMOČNO SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV
Ljudske pesmi bodo se žhfele
že dvanajsto leto so se v avli osnovne šole Šmartno na Po-
horju zbrale skupine ljudskih pevcev in godcev, prav tako
pa tudi občinstvo, kije do zadnjega kotička napolnilo naj-
večji prostor na šoli. Iz leta v leto večje skupin, mlajši rod
ponekod že krepko drži 'krmilo', kar je še posebej razvesel-
jivo. Tako se je za letošnje srečanje prijavilo kar 20 sku-
pin. Prireditev, na kateri seje zvrstilo več kot 250 nastopa-
jočih, seje zavlekla v dve uri in pol.
Ze drugo leto so ljudski pevci in pevke razveselili domače
občinstvo na Šmartnem. Na fotografiji pevke iz Obreza.
Foto: Samo Brbre
Gostom v pozdrav so najprej
zaigrali člani Frajhajmske pi-
halne godbe, ene najstarejših
na Slovenskem. Kmečke žen-
ske so pred šolo pripravile že
tradicionalni pohorski prigri-
zek z domačim kruhom, pohor-
sko bunko, domačim pecivom
ter sirovimi in orehovimi gi-
bancami. Dodobra okrepčano
občinstvo je potem lažje presta-
lo dve in pol uri dolg program,
ki so ga pričele ljudske pevke s
Keblja na Pohorju. Sledile so
jim ljudske pevke KUD Janko
Živko iz Poljčan, iz Oplotnice
so prišle ljudske pevke aktiva
kmečkih žena, kot četrte so se
predstavile domačinke - ljud-
ske pevke iz Šmartna na Po-
horju, nato ljudske pevke
DPD Svobode iz Slovenske
Bistrice, gostje - ljudske pev-
ke iz Obreza v občini Ormož,
pevci s Koritna nad Oplotnico,
ki delujejo pod okriljem KUD
Tone Meliva, prvič so se pred-
stavile ljudske pevke aktiva
kmečkih žena iz Gornje Rad-
gone, za njimi pa so si s svojim
ubranim petjem prislužili to-
pel aplavz Vaberški fantje iz
Vaberč, ki pojejo pod okriljem
KUD Šmartno na Pohorju.
Nastopile so tudi ljudske pev-
ke KUD Gaj pri Zgornji Pol-
skavi, zanimiv pa je tudi an-
sambel "Štirje revni" s Korit-
na nad Oplotnico, saj igrajo na
izvirne instrumente. Predsta-
vile so se še ljudske pevke s
Tinja, ljudske pevke iz
Ložnice pri Makolah,
Venčeseljske ljudske pevke z
Zgornje Ložnice, pevci s Po-
horja, ki delujejo pod okriljem
DPD Svoboda Slovenska Bi-
strica, ljudski pevci iz Male
Nedelje, štirje mladi frajto-
narji - člani KUD Tinje, prvič
so prišli ljudski pevci, člani
PD Stoperce, srečanje ljud-
skih pevcev in godcev pa so
sklenile tri skupine, ki deluje-
jo pod okriljem KUD Gabrijel
Kolbič iz Zgornje Velke:
dljudski godci od Marije
Snežne, ljudski pevci ter fol-
klorna skupina.
Vida Topolovec
12 - OD TOD IN TAM
5. JUNLI 1997 - TEDNIK
SLO. BISTRICA / GLOBINSKA VODNJAKA V SIKOLAH
Zdrava pitna voda a globin
Vročina in nelcaj dni suiiega vremena v minulili dnelt so
povzročili v mnogiii občinali Podravja pravi prepiali zaradi
pomanjicania pitne vode. Tega v slovenjebistrišici občini ne
poznafo, še posebej potem Ico so v letošnjem marcu odprli v
črpališču pitne vode v Sikolah dva globinska vodnjaka, kjer
črpajo vodo iz globine 150 metrov.
Erih Kolar, direktor Komunalnega podjetja Slovenska Bist-
rica, kjer upravljajo občinski vodovod, je povedal, da so ta-
koj po katastrofi s pitno vodo na Dravskem polju v letu 1989
in ko je republiški sanitarni inšpektor izdal odločbo o
zaprtju zgornjih vodnjakov, ki so bili z nitrati in pesticidi
onesnaženi do kritične točke, pričeli komunalci intenzivno
razmišljati, kako bi vodnjake v Šikolah najhitreje in najbol-
je sanirali, in seveda tudi o tem, kako bi prebivalstvo sloven-
jebistriške občine najbolje oskrbeli z zadostnimi količinami
zdrave pitne vode.
"Že takoj leta 1990 smo odprli
na potoku Bistrica pred vhodom
v bistriški Vintgar vodarno, kar
je močno omililo problem pitne
vode v samem mestu in občini.
Trenutno dobimo v javni vodo-
vod iz tega vira 50 litrov pitne
vode na sekundo, ostalo polovi-
co pa distribuiramo kot tehno-
loško vodo Imapola."
Aktivnosti so nadaljevali tudi
v naslednjih letih. Tako so v letu
1995 zgradili prvi globinski
vodnjak na območju Boča, ki pa
še ni aktiviran, vendar kot
predvidevajo pri Komunalnem
podjetju, bodo to opravili še le-
tos. Ta vodnjak, ki trenutno
obratuje poskusno, daje samo 5 1
vode na sekundo.
V lanskem letu so ugotovili,
da bi lahko z globinskimi
vodnjaki dobili zdravo pitno
vodo tudi v spodnjih plasteh
proda na območju Šikol. Opravi-
li so vrtine skozi zgornjo plast
proda, ki je debela 30 metrov,
nato je bilo približno 50 do 60
metrov glinenih plasti in potem
so prišli do druge, spodnje plasti
proda. Ko so analizirali vodo iz
globine 150 metrov, so se lotili
dela. Celotna naložba je veljala
okoli 20 milijonov tolarjev. Polo-
vico je financirala občina Slo-
venska Bistrica, in ker bistriški
vodovod napaja s pitno vodo
tudi del Dravskega polja, kjer je
območje občin Rače - Fram in
Kidričevega, sta preostalih 10
milijonov tolarjev prispevali še
omenjeni občini. Izvajalec del,
ki so jih končali februarja letos,
je bila Nafta Lendava s podizva-
jalcema Komunalnim podjetjem
Slovenska Bistrica in VIP Teh-
nika iz Maribora. Vodnjaka, ki
dajeta vsak med 17 in 20 litri
vode na sekundo, pa so predali
namenu marca letos. Analize
vode iz obeh globinskih vodnja-
kov kažejo, da ni prisotnosti pes-
ticidov in nitratov, ki so v
zgornji vodi, to je v zgornjih
plasteh, po pravilniku o pitni
vodi že močno presegli dovolje-
ne meje.
SMELI NAČRTI
Od direktorja Komunalnega
podjetja Slovenska Bistrica smo
izvedeli, da si bodo še naprej pri-
zadevali zagotoviti dodatne
količine zdrave pitne vode iz
globinskih vodnjakov, vendar bi
bilo ne glede na neoporečno
spodnjo vodo' nujno potrebno
sanirati 'zgornjo', črpališča pa
primerno zaščititi z varstvenimi
pasovi.
V letošnjem letu bodo med
drugim usposobili globinski
vodnjak v dolomitskih masivih
Boča, ki bo zagotovil še dodat-
nih 10 do 20 litrov vode na se-
kundo. Tu predvidevajo še eno
vrtino, v prihodnosti pa morda
še katero, če se bodo pokazale
potrebe. Povezavo s sistemom
Bistrica že imajo, vendar od tu
večjih količin pitne vode ne pri-
čakujejo več. Prizadevajo pa si,
da bodo izvrtali še dva vodnjaka
na Dravskem polju, enega v Cir-
kovcah in enega v Racah, ter
tudi v občini Slovenska Bistrica
pri Verdeniku na Pragerskem,
vendar bodo prej zahtevali stro-
kovna mnenja o kakovosti pitne
vode, kajti znano je, da so
zgornje plasti zemlje že močno
onesnažene. "Vedno trdim, da je
zdrava pitna voda pravi zaklad,"
je dodal Erih Kolar.
Seveda pa bistriška občina iz-
gublja dnevno velike količine
vode, ki z Boča 'odhaja' proti
jugu, proti Rogaški in baje še na-
prej v Zagreb, vendar je bilo to
prodano že v petdesetih letih,
tako da se sedaj glede tega ne da
nič storiti.
Vida Topolovec
GORIŠNICA / MEJNA POLICIJA UGOTAVLJA
Manj organiziranih, veiindi-
vidualnih ilegalnih prehodov
Čeprav je v letošnjem prvem tromesečju število ilegalnih preho-
dov čez državno mejo v rahlem upadanju, mejna policija pri
Upravi za notranje zadeve Maribor ugotavlja, da je še vedno
preveč nedovoljene migracije ljudi, predvsem na meji s
sosednjo Hrvaško. Tudi struktura ilegalnih prehodov se spre-
minja, saj je vse manj organiziranih kanalov za množično ile-
galno vodenje oseb prek meje, v porastu pa so individualni ali
klasični nedovoljeni prebegi posameznikov.
O tem in najpogostejših prob-
lemih, s katerimi se srečujejo na
postaji mejne policije Zavrč, so
minuli četrtek, 22. maja, govorili
na tiskovni konferenci v
Gorišnici načelnik inšpektorata
policije Mirko Ploj, inšpektor za
mejne zadeve in tujce Jože
Grah, komandir mejne policije
Zavrč Branko Viher in vodja po-
licijskega okoliša Zavrč - Cirku-
lane Janko Lorbek. Ker pa je le
živa meja varna, so v Korenjaku
pri Zavrču z novinarji obiskali
še mejno kmetijo Ivana
Belšaka, kjer so se pogovarjali o
vsakodnevnih ugotovitvah ter o
gibanjih ob državni meji.
Izvedeli smo, da je na
območju UNZ Maribor 147 km
državne meje, od tega 60 km z
republiko Avstrijo in 87 z repub-
liko Hrvaško. Varovanje državne
meje opravljajo policijske enote
na določenem območju. Za varo-
vanje meje v občini Majšperk in
Videm skrbi policijski oddelek
Podlehnik, postaja mejne polici-
je Zavrč skrbi za varovanje meje
v občini Zavrč in Gorišnica, po-
licijska postaja Ormož pa za
območje občine Ormož. Na tem
območju so štirje mejni prehodi
za mednarodni promet:
Gruškovje, Zavrč ter cestni in
železniški mejni prehod Sre-
dišče ob Dravi. Mejna prehoda
Ormož in Zgornji Leskovec sta
le za meddržavni promet, v krat-
kem pa bo za meddržavni pro-
met odprt še prehod Meje-Zlo-
gonje. Večji del državne meje po-
teka po kopnem, gre torej za ze-
leno mejo, nekaj je poteka po
Muri z Avstrijo ter Dravi s
Hrvaško; del državne meje pa
poteka celo po sredini
Ormoškega jezera. Ob tem so
pohvalili dobro sodelovanje s
predstavniki hrvaških obmejnih
organov.
Poseben poudarek dajejo
fizični prisotnosti policistov na
državni meji, ki so v nepos-
rednem stiku z ljudni, še posebej
tistimi na območju Haloz, ki
živijo ob državni meji in
podrobneje poznajo razmere ter
domače prebivalce.
Policisti ugotavljajo, da je na-
jveč ilegalnih prehodov storje-
nih individualno ali morda v
manjših skupinah in brez orga-
nizatorjev ali vodičev. Vedno po-
gosteje pa se pojavljajo organizi-
rane oblike, kar zahteva dodatno
angažiranje. V prvih treh mese-
cih letošnjega leta so na območju
UNZ Maribor ugotovili 61 pri-
merov ilegalnih prehodov meje
in pri tem obravnavali 215 oseb.
Od tega je bilo na meji s Hrvaško
38 primerov in 135 oseb, z
Avstrijo pa 23 primerov oziroma
80 oseb. Med kršitelji se najpo-
gosteje pojavljajo državljani
Turčije, Romunije, ZRJ, repub-
lik bivše SFRJ, Afrike in Azije.
-CM
O delovanju policijskih obmejnih organov so govorili:
(od leve) Janko Lorbek, Boris Viher, Mirko Ploj in
Jože Grah. Foto: M. Ozmec
Pogajanju o kon€esij$ki
pogodbi se še niso pHiela
28. aprila je bilAdriaplin Ljubljana z večino glasov (za je bilo 21
svetnikov, proti pa pet od 27, kolikor jih je bilo navzočih na 29.
seji sveta mestne občine Ptuj), ko smo v Tedniku že poročali, iz-
bran za koncesionarja za distribucijo zemeljskega plina v mestni
občini Ptuj. Odločbo o tem je mestni svet poleg Adriaplina pos-
lal tudi družbam, ki so bile s svojimi ponudbami zavrnjene.
Pomočnica direktorja Adriaplina Ingrid Bakše je v začetku tega
tedna povedala, da še vedno čakajo, da jih mestna občina po-
vabi na pogajanja glede koncesijske pogodbe. Morda je vzrok
čakanja za začetek pogajanj 30-dnevni rok za upravni spor, za
katerega pa ni pravno-fonnalnih razlogov, ker je po prepričanju
Ingrid Bakše procedura izbire potekala brez napak in ni bila
kršena. Povedala pa je tudi, da so se pri Agenciji za plačilni pro-
met Slovenije zanimali, kdo je zahteval bon obrazca številka 1 in
2 za Adriaplin in enega od njih (slabšega za družbo) na nedovol-
jen način distribulral. V prvem so kazalniki velikosti in opremlje-
nosti, stanja, investiranja, financiranja, gospodarnosti, donos-
nosti in dohodkovnosti pravne osebe, v drugem pa so podatki o
njeni plačilni sposobnosti. Bon obrazce izdaja agencija kot
zaupne.
MO
Pojasnilo
V sestavku s 30. seje
mestnega sveta "O izločitvi
Hajdine In Markovcev na iz-
redni seji" (Tednik št. 22, str.
12) je bilo navedeno, da je
pobudi o tem, da se gradiva
za sklic seje MS MO Ptuj
dostavljajo vsem sindikatom
in da se zaradi velike brezpo-
selnosti v MO Ptuj v bodoče
pri izbiri raznih koncesionar-
jev daje prednost domači
gradbeni operativi oziroma
obrtnikom, posredoval vodja
nacionalne poslanske skupi-
ne Anton Ciglar. To sta bili
pobudi Slovenske nacio-
nalne stranke. Drugi pobudi
SNS se je pridružila tudi
svetnica Lidija Hazabent.
Uredništvo
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
JCicif bere vlada
Notranji minister Mirko Bandelj je
(kot pišejo dnevniki) konec tedna
v državnem zboru izjavil, da v vla-
di na žalost nimajo dovolj časa
za branje leposlovne literature in
da zato tudi nimajo mnenja o
sporni knjigi madžarskega avtor-
ja Tiborja Zsige Od Pomurja do
Trianona, ki je pred kratkim izšla
pri nas. Bandelj je to dejal v od-
govoru na poslansko vprašanje
Rudolfa Petana iz SDS, ki ga je
posebej zanimalo, kakšno je
mnenje vlade v zvezi s to knjigo,
za katero Petan trdi, daje "očiten
napad na slovensko narodno in
državno integriteto". V njej Zsiga
med drugim piše, da se jezik
Prekmurcev bistveno razlikuje
od slovenščine in daje bilo Prek-
murje proti volji prebivalstva na-
silno priključeno h Kraljevini
Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pe-
tan tudi opozarja, da je bila knji-
ga financirana iz slovenskega
proračuna.
BANDLJEVO
"LEPOSLOVJE"
v načelu je moč soglašati z ugo-
tovitvijo notranjega ministra, "da
si težko predstavlja demokracijo,
če bi vlada polemizirala s trditva-
mi v knjigah", še zlasti leposlov-
nih. Vendar pa pri knjigi
madžarskega avtorja očitno ne
gre za "leposlovje", ampak za
čisto političen tekst, za poskus
drugačnega vrednotenja in dru-
gačnega zgodovinskega prika-
zovanja pomembnega (in
občutljivega) dela novejše slo-
venske zgodovine. Bandljevo
sprenevedanje je še toliko nena-
vadnejše glede na to, da v
javnosti že nekaj časa odmeva
ostra obtožba, ki jo je v zvezi z
izidom te knjige v več slovenskih
časopisih objavil dober poznava-
lec Prekmurja in prekmurski ro-
jak univerzitetni profesor dr. Vilko
Novak. V tej svoji javni izjavi je dr.
Novak izrekel nekaj kritičnih pri-
pomb tudi na račun "nezaintere-
siranosti" aktualne oblasti do
dela, ki lažnivo "pod znanstvenim
videzom piše neresnico o do-
godkih in dokumentih v zvezi z
nastankom slovensko-madžars-
ke državne meje, tako da pos-
pešuje asimilacijo Slovencev na
Madžarskem". Novak je zapisal,
da pričakuje interpelacijo o tej
knjigi v državnem zboru in
odločen nastop Inštituta za na-
rodnostna vprašanja v Ljubljani,
obeh univerz ter občinskih sve-
tov v Prekmurju. Terja pojasnilo
in opravičilo vodstva madžarske
skupnosti in narodnostne pos-
lanke Marie Pozsonec, ker naj bi
denar za knjigo šel tudi iz slo-
venske blagajne. Novak se
zavzema celo za prepoved knji-
ge. In ob vsem tem vlada oziro-
ma pristojno ministrstvo nimata
"mnenja" ali pa morda zaradi "po-
manjkanja časa" sploh ne vesta,
da sporna knjiga obstaja?
Predvsem pa bi moral v zvezi s
takšnim vprašanjem poslancem
odgovarjati zunanji in ne notranji
minister. Pravzaprav bi morala
vlada prehiteti poslance s pojas-
nilom in jasnim stališčem, saj ima
lahko stihijsko reagiranje,
kakršnemu smo priča zdaj,
različne negativne posledice za
slovensko-madžarske odnose in
tudi na razpoloženje ljudi v Slo-
veniji in zlasti v Prekmurju. Le
kako zunanje ministrstvo
spremlja dogajanja v zvezi s Slo-
venijo v širšem svetu, če ni spo-
sobno zagotoviti sprotnega
spremljanja in odzivanja na do-
godke v neposredni okolici?
Vladni organi morajo polemizirati
tudi s knjigami, če presodijo, da
le-te s svojimi sporočili ustvarjajo
nenormalne razmere, še zlasti,
ko gre za meddržavne odnose.
Prav tako bi morali znati zastaviti
svoj glas proti morebitnim skra-
jnostim in preveč čustvenim re-
akcijam pri nas na posamezne
ocene iz tujine.
To zagotovo ne bi bilo nedemo-
kratično, najhujši je oportunizem,
ki je jasno zaznaven tudi iz odgo-
vora notranjega ministrstva
Bandlja poslancu Petanu.
Slovenska vlada je prav te dni
(ob nekem drugem primeru) po-
kazala, da zna ravnati tudi dru-
gače. Zunanje ministrstvo je
javno in povsem določno protes-
tiralo v zvezi z izjavo hrvaškega
predsednika dr. Pranja
Tudmana, da so Slovenci že leta
1989 sklenili s Srbi sporazum o
izstopu iz Jugoslavije. Tudman je
v pogovoru s hrvaškimi uredniki
dejal, da je ugotovil, da je prišlo
med slovenskim in srbskim
vodstvom najprej do tihega spo-
razuma, nato pa še dejanskega
sporazuma, da Slovenci lahko
izstopijo iz Jugoslavije. S tem
svojim "spoznanjem" je tokrat
opravičeval, zakaj se je leta 1991
ob napadu JLA na Slovenijo
odločil, da Hrvaška vojaško ne
bo pomagala Sloveniji in se
vključila v vojno proti JLA.
Tudman je dejal, da je vedel, da
vojna s Slovenci pravzaprav ni
bila vojna. Če bi se tedaj hrvaška
vojska vključila v napad na JLA,
bi bila to priložnost, da se bi se ta
z vsemi silami in ob podpori sve-
ta spravila na Hrvaško in jo pos-
kušala zlomiti.
Slovensko zunanje ministrstvo je
demantiralo Tudmanove na-
vedbe o domnevnem slovensko-
srbskem sporazumevanju.
NOVAKOVA
"OBTOŽBA"
v zvezi s knjigo dr. Tiborja Zsiga
Od Pomurja do Trianona dr. Vil-
ko Novak v svojem protestu pod
udarnim naslovom Obtožujem
med drugim piše, da Zsiga trdi,
"da se jezik prekmurskih Sloven-
cev bistveno razlikuje od jezika
(slovenščine!) ostalih Slovencev
in da so le v 'sorodstvu s Sloven-
ci onstran Mure' - torej ne en in
isti narod! To pa je očiten napad
na slovensko narodno in
državno integriteto /.../ in to je
plačala slovenska vlada z denar-
jem slovenskih državljanov, to so
izdali v Lendavi, Republika Slo-
venija leta 1996!"
Direktor Zavoda za kulturo
madžarske narodnosti v Lendavi
Laszlo Goncz v odgovoru dr. No-
vaku kategorično zanika, da bi
knjiga, ki piše o nastanku slo-
vensko-madžarske meje, napa-
dala slovenstvo v Prekmurju in
slovenski narod. Večer piše, da
prof. Goncz, ki je tudi zgodovi-
nar, poudarja, da so na len-
davskem zavodu "podprli izdajo
knjige zaradi obravnave nastan-
ka tako imenovane trianonske
meje na našem območju" in da
Zsigovo delo le omenja "vendsko
vprašanje" ter le posredno govori
o izvoru slovenstva Prekmurja.
Poudarja, da danes verjetno že
ne more biti sporna trditev, da v
tistem obdobju ni bilo prav po-
sebnega navdušenja nad
priključitvijo k državi Srbov, Hrva-
tov in Slovencev "in da zato Slo-
venec v Prekmurju ni nič manj
vreden kot Slovenec kjerkoli
drugje v Sloveniji ali po svetu".
Za Goncza je nesporno dejstvo,
"da madžarskega življa v Prek-
murju v letih 1918-1920 nihče ni
vprašal za mnenje" oziroma "so
bili postavljeni pred dejstvo, da
so jih odcepili od matičnega na-
roda. O tem dejstvu je bilo treba
več desetletij molčati tako v
našem primeru kot v podobnih
primerih drugih narodnih
manjšin (tudi slovenskih) v
širšem geografskem prostoru".
Goncz se čudi Novakovi ostrini in
dodaja, da madžarska narodna
skupnost spoštuje večinski slo-
venski narod, "čigar narodnostna
politika temelji na pozitivni politiki
do avtohtonih narodnih manjšin"
in "da slovenski model
predstavljamo največkrat za
zgled za uspešno reševanje na-
rodnostne problematike". (Večer,
21. maja 1997)
Jak Koprive
fCDNIK -5. JUNIJ 1997
OD TOD IN TAM - 13
PONACKA gora / SREČANJE Z GOZDARJI
/ Sloveniji šumijo
tudi pragozdovi
ptujski gozdarji so v letošnjem tednu gozdov (ta teden je vsako
leto zadnji teden v maju, letos od 26. do 31. maja) obnovili na-
pisne table, ki označujejo pragozd na Donački gori. Vsako leto
pripravijo v tem času tudi srečanje s šolami. Na dan našega
obiska na Donački gori bi moral biti tam vrvež šolske mladine,
pa jih je v dolini zadržalo slabo vreme. Tako smo bili sami z
gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevne enote Ptuj in v
pogovoru izvedeli mnogo zanimivosti o slovenskih gozdovih
nasploh in posebej o pragozdu na Donački gori.
Pragozd Donačka gora je sicer
eden od 173 gozdnih rezervatov
v Sloveniji s skupno površino
9.040 hektarjev. Med temi rezer-
vati je 12 pragozdov in pra-
gozdnih ostankov na skupni
površini 344 hektarjev. Pragozd
na Donački gori so zavarovali
leta 1965 in je zadnji ohranjeni
pragozd v predpanonskem delu
Slovenije. Leži na nadmorski
višini 565 do 880 metrov in meri
slabih 28 hektarjev. V njem
prevladuje bukev s 95 odstotki,
sledijo pa gorski javor, ostro-
listni javor in gorski brest. V
gozdnih rezervatih so prepove-
dane vse gospodarske, rekrea-
cijske, raziskovalne in druge de-
javnosti. Take dejavnosti bi
namreč spremenile naravno
stanje in vplivale na nemoten
naravni razvoj gozda v pri-
hodnje. Na teh območjih ni ni-
kakršnih posegov tudi v primeru
naravnih ujm, množičnega poja-
va škodljivcev ali v primeru
kakršnihkoli pojavov, z izjemo
požarov. To so torej območja,
kjer je vse prepuščeno naravi, in
gozdarji znajo na zelo zanimiv
način opisati vse procese, ki se v
takem gozdu dogajajo, seveda
zelo počasi. V pragozdu vidimo
več sto let stara drevesa. In kot
piše v zloženki, ki so jo ptujski
gozdarji izdali letošnjega maja:
"Odmrli drevesni orjaki v pra-
gozdu pomenijo drugo polovico
življenja drevesa. Drevo v življe-
nju opravlja nalogo primarnega
producenta in akumulatorja bio-
substance, po smrti pa prevzame
nove funkcije, pomembne za
življenje gozdnega ekosistema."
Gozdni rezervati v Sloveniji so
namenjeni številnim študijskim
pristopom, obenem predstavlja-
jo varovanje najpomembnejše
naravne dediščine. Slovenska
gozdarska stroka se je že pred
desetletji odločila za sonaravno
gospodarjenje z gozdovi in na
tem področju je naša država
daleč pred Evropo. Številni ev-
ropski strokovnjaki so po pripo-
vedovanju gozdarjev navdušeni
nad lepoto in ohranjenostjo
naših gozdov. Ti imajo v
zadnjem času vse manj les-
noproizvodno funkcijo, krepi pa
se njihova ekološko-socialna
funkcija. Sicer pa je Slovenija s
svojimi gozdovi, ki pokrivajo
dober milijon hektarjev, nekaj
izjemnega. Na njenem območju
se namreč srečujejo tri klimatska
območja: panonsko, alpsko in
mediteransko, temu primerna je
tudi pestrost njenih gozdov.
JB
Ena od treh novih tabel ob pragozdu na Donački
gori. Ob njej Je vodja Krajevne enote Ptuj Andrej
Kovač ič
V okviru tedna gozdov in
srečanja gozdarjev s šolsko
mladino posadijo tudi drevo
leta. Letos so izbrali tiso,
zimzelen iglavec, ki zraste 15
do 20 metrov visoko. Čeprav
je zelo razširjena drevesna
vrsta, saj raste na širokem
območju severne zemeljske
oble, je bila v Evropi skoraj
iztrebljena že v srednjem
veku, predvsem zaradi upo-
rabnosti njenega lesa za izde-
lavo ščitov, lokov in kopij.
Da je bila nekoč razširjena
tudi v Sloveniji, pričajo nje-
katera krajevna imena (Tiš-
je, Tisovec...). Tisa raste ze&'
počasi in dočaka nad tisoč
let. Na mariborskem območju
je še vedno nekaj tis veli-
kank. Najvišja je Kobalejeva
tisa v Hrastju pri Mariboru,
kije visoka 17 metrov, najde-
belejša pa je Vrablova tisa na
Zgornjem Slemenu, obseg ne-
jnega debla meri 440 centi-
metrov.
PGD BIS / PREVZEM NOVEGA GASILSKEGA VOZILA
Dobro opremljeni v
i2i. ielo deiovanjn
Opremljanje prostovoljnih gasilskih društev je prepuščeno
društvom samim in povezano z velikim odrekanjem članov
in vseh, ki menijo, da je v domači vasi dobro imeti opremlje-
ne in usposobljene gasilce. Nekatera gasilska društva tarna-
jo, da nimajo denarja, in čakajo na sponzorje iz tujine ali
celo nasedajo političnim strankam, ki pred volitvami obl-
jubljajo gasilska vozila. Gasilci Prostovoljnega gasilskega
društva Biš, pa dokazujejo, da se s pridnim delom tudi v
manjših krajih lahko pride do primerne opreme, saj so v
nedeljo, 1. junija, uradno prevzeli novo orodno vozilo Peu-
geot Boxer in novo orodno avtoprikolico.
Pobudnik akcije za novo vozi-
lo je bil prejšnji predsednik
društva Alojz Fekonja, ki je na-
bavo skupaj s poveljnikom
društva tudi izpeljal.
Nedeljska slovesnost se je
pričela ob 14. uri z mimohodom
gasilcev in destrniško gasilsko
godbo na pihala. Prisotnim je
najprej govoril predsednik PGD
Biš ing. Manfred Jakop, ki je
med drugim povedal, da bodo
sedaj, ko so dobro opremljeni,
biški gasilci v bodoče več pou-
darka dajali osebni zaščitni
opremi gasilcev. Prisotne sta
pozdravila tudi župan občine
Destrnik - Tmovska vas Franc
Pukšič in podpredsednik gasils-
ke zveze Destrnik - Trnovska
vas Franc Simeonov. Novo vozi-
lo je blagoslovil domači župnik
Jožef Rajnar. Ključe novega vo-
zila je slovesno prevzel podpo-
veljnik društva Edi Petrič. Daro-
valcem prostovoljnih pris-
pevkov (botrom) so podelili spo-
minske plakete. Prireditev so
popestrili tudi člani Bolfenškega
noneta.
Slavje se je ob jedači in pijači
ter zvokih ansambla Ambicija
nadaljevalo pozno v noč.
Zmaao Šalamun
CIRKULANE / UREDITEV MRLIŠKE VEŽICE SE NADAUUJE
Veiiia odprla L novembra
Ljudje v Cirkulanah se že nekaj časa sprašujejo, zakaj neki
mrliška vežica ob pokopališču še ni dokončana, ko pa je bila
investicija začeta že leta 1993 v nekdanji KS Cirkulane. Od-
govor pa je, da je občina Gorišnica morala zaradi zahtev po
celostni podobi vasi spremeniti načrte, gradnja se je ustavila
za nekaj mesecev in letos spomladi se notranja ureditev
vežice nadalj|uie.
Vrednost naložbe bo okrog 15
milijonov tolarjev, v občini pa
zatrjujejo, da bo vežica odprta 1.
novembra letos.
Nova mrliška vežica v Cirkula-
nah je skrita za hribom. Na prvi
pogled je to mogočna zgradba z
večjim poslovilnim prostorom
in v največji meri v notranjosti
neurejena. Slavko Bratuša, ki v
gorišniški občini skrbi za
področje infrastrukture, je pove-
dal, da bodo v dobrem mesecu v
zgradbo vgradili stavbno
pohištvo, potem pa bodo delo
nadaljevali z notranjimi ometi,
polaganjem tlaka in ureditvijo
fasade. Do sedaj je bilo za inves-
ticijo porabljenih blizu 7 milijo-
nov tolarjev, še enkrat toliko pa
naj bi stala celotna ureditev
mrliške vežice, ki jo v nekdanji
KS Cirkualne še kako potrebuje-
jo. Stara vežice namreč več ne
morejo uporabljati, bodo pa jo
najverjetneje ohranili na poko-
pališču.
Z ureditvijo okolice nove
vežice ne bodo imeli veliko dela,
saj je prostora okrog nje bolj
malo, več težav pa bo s parki-
riščem, ki ga tam skorajda ni. V
občini Gorišnica so prepričani,
da bodo vsa dela končali do praz-
nika vseh svetih, ko bodo novo
vežico z manjšo slovesnostjo
odprli.
T. Mohorko
Gradnja mrliške vežice v Cirkulanah še ni
končana
PTUJ / IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
ZA BREZPOSELNE PRODAJALCE
Procfa/alec za
današnji ias
Republiški Zavod za zaposlovanje in Doba -
zavod za izobraževanje iz Maribora - sta skupaj
pričela izvajati program "prodajalec za današnji
čas". Program, ki ga je vodila Ema Perme, so
predstavili v prostorih ptujskega Centra za soci-
alno delo. Na Ptuju je bilo v prvio skupino
vključenih 16 slušateljev.
Program je namenjen predvsem brezposelnim
prodajalcem, ki imajo že končano triletno šolo za
prodajalce. Učni program, s katerim dobijo proda-
jalci dodatna znanja, je razdeljen na dva dela - teo-
retičnega in praktičnega v trgovini. Po dveh mese-
cih teorije, v katerih se spoznajo z računalništvom,
osnovami nemščine, psihološkimi znanji za proda-
jo nadaljujejo program s praktičnim delom pri
delodajalcu, kjer se usposobijo za samostojno delo.
Ema Perme je povedala, da bodo organizirali še
več tovrstnih programov, pri katerih pridobijo
udeleženci tudi nekaj mesecev delovne dobe, ki jo
plača Republiški zavod za zaposlovanje. Toda in-
teres mora biti obojestranski - v prvi vrsti morajo
biti za novo obliko vključevanja v delo zainteresi-
rani lastniki trgovin.
MZ
TRNOVSKA VAS / 11   UPOKO
JENSKI OBČNI ZBOR
Upolro/enceifi
ni C denarja
v četrtek, 29. maja, so se člani Društva upoko-
jencev Trnovska vas zbrali na 11. občnem zboru,
pregledali lansko delo in sprejeli nove načrte.
Društvo šteje 125 članov. Lani so se udeležili
srečanj upokojencev v Planici, v Lovrencu na
Dravskem polju in v občini Destrnik - Tmovska
vas, ki ga je organiziralo DU Destrnik. Organizira-
li so tudi izlet na Bled in martinovanje na turis-
tični kmetiji Pri kapeli.
Letošnji načrt bodo krojili sproti zaradi poman-
jkanja finančnih sredstev. Kot je povedal tajnik
DU Trnovska vas Franci Kuplen, so v lanskem
letu zaprosili za finančno pomoč občino Destrnik
- Tmovska vas in KS Trnovska vas. KS Tmovska
vas jim je nakazala 15.000 tolarjev (porabili so jih
za sofinanciranje izleta) občina Destrnik - Trnovs-
ka vas pa nič. Upokojenci se hudujejo, ker so
občinski možje drugim društvom finančno pama-
gali, njim pa ne.
Občnega zbora se je udeležil tudi predstavnik
območne zveze DU Ptuj in predstavil statut
dmštva upokojencev. Tega so po razpravi sprejeli.
Zmago Šalamun
BLED / NA SEMINARJU PREDAVAL VRHUNSKI STROKOVNJAK
Brtan Tracy v Sloveniji
"če potone ro/n politikov, bo država funkcionirala normalno naprej, če potone ioln
poslovnežev, /e to velika škoda la družbo", S temi besedami je začel predavanje zna-
meniti Brian Tracy poslovnežem iz vse Slovenije na Bledu 19. maja 1997.
Brian Tracy je eden največjih pre-
davateljev tega časa s področja
osebne in poslovne preobrazbe.
Rodil se je v vzhodni Kanadi leta
1944 in odraščal v Kaliforniji.
Obširen osebni študij o podjet-
ništvu, prodaji, managementu,
marketingu in ekonomiji mu je
omogočil, da je postal lastnik 265
milijonov dolarjev vrednega
podjetja. V slovenščini sta izšli dve
njegovi knjigi: Pot do uspeha in
Vrhunske prodajne strategije; obe
so izdali pri Vernar Consultingu.
Povzemam le del izredno dra-
gocenih misli Briana Tracyja.
Po Tracyju se današnja podjetja
srečujejo s temile kritičnimi
točkami:
1. veliko narediti s premalo ljudmi
in sredstvi;
2. potrebo po pridobivanju, oh-
ranjanju in vodenju ključnih ljudi;
3. potrebo po trženju in prodaji iz-
delkov in storitev v naraščajočem
konkurenčnem okolju;
4. sposobnostjo vodenja v zah-
tevnih, hitro spreminjajočih se
okoljih;
5. potrebo po tem, da ste
edinstveno podjetje, drugačno od
drugih;
6. potreba po razvijanju dolgo-
ročne zvestobe vaših strank;
7. potrebo po pridobivanju mak-
simalnih rezultatov z omejenimi viri
časa, ljudi in denarja.
Dober vodja je ključni dejavnik
uspeha vsakega podjetja. Vodja
ima vitalne kvalitete in izvaja
življenjsko pomembne funkcije
podjetja. Dober vodja mora imeti
naslednje lastnosti:
- vizijo: vedno razmišlja o pri-
hodnosti, hkrati pa ne zanemarja
sedanjosti. Poznati mora tudi koris-
ti, ki jih podjetje prinaša družbi;
- pogum: pogum je nepogrešljiva
kakovost, na kateri slonijo vse dru-
ge. Prihodnost pripada tistim, ki so
pripravljeni tvegati. "Cona varnosti"
je zelo nevarna, ker če ne tvegaš,
ni uspeha. Zavedati pa se je treba,
da je največji sovražnik poslov-
nežev ravno uspeh - takrat ko so
uspešni, nehajo tvegati;
- integracija: je najbolj zaželena
in spoštovana kvaliteta vodenja.
Vodja mora biti realen - videti svet
takšen, kot je, mora govoriti resni-
co ter mora biti pošten;
- predanost: za uspeh je
potrebno 100% predanost. Preda-
nost je pomembna lastnost za do-
seganje vizije, poslanstva in zada-
nih ciljev;
- odgovornost: vodja sprejema
popolno odgovornqst za ukrepe in
rezultate podjetja, se ne izgovarja,
ne pritožuje, osredotoča se na pri-
hodnost ter na rešitve problemov;
- osredotočenje: vodja ima spo-
sobnost osredotočanja kritičnih sil
podjetja na najpomembnejše nalo-
ge. Postavlja jasne prioritete pri
potrošnji sredstev ter se je sposo-
ben osredotočati na moč pri sebi in
drugih v podjetju in okoliščinah;
- odiočnost: vodja je obvezen
dosegati vrhunske rezultate, s tem
da je sposoben izvabiti izredne
dosežke iz povprečnih ljudi.
Brian Tracy je tudi tokrat navdušil
blizu 150 slušateljev seminarja. Do-
kazal je tudi, da je dober poznava-
lec Slovenije, saj je bil seminar pri-
rejen našim potrebam in oko-
liščinam, ki vladajo v našem gos-
podarskem prostoru.
Vsem, ki niso imeli priložnosti so-
delovati na seminarju, pa pripo-
ročam, da preberejo eno njegovih
knjig, ki so prevedene tudi v slo-
venščino.
Miran Topolovec
14 - OD TOD IN TAM
5. JUNIJ 1997 -   TEDNIK
PTUJ / SE O 2. PRLESKI KONJENIC
Pozdravih io ie vec sto liudi
Na 2. prieški konjenici je sodelovalo 33 jahačev iz cele Slo-
venije. Stalnih je bilo dvajset, drugi se se pridruževali.
Udeleženci 2. prieške konjenice pri prečkanju Drave pod
jezom. Foto: Langerholc
Prvi dan sta jo s kočijo na delu
poti od Polenšaka do Ljutome-
ra spremljala tudi predsednik
fundacije dr. Antona Trstenja-
ka dr. Ludvik Toplak in glavni
tajnik fundacije mag. Milan
Lovrenčič. Fundacija je bila
poleg županov občin, skozi ka-
tero je vodila pot, ena pokrovi-
teljic prieške konjenice. Prvi
dan so konjenike toplo pozdra-
vili v Ljutomeru, kjer se je
zbralo okrog petsto ljudi. To je
bil tudi najmnožičnejši
pozdrav, ki so ga doživeli v treh
dneh. V Ptuju jih je v soboto na
zaključku ob županu mestne
občine dr. Miroslavu Luciju
pozdravilo le okrog dvajset lju-
di. Zato pa so jih toliko
prisrčneje sprejeli na vseh 14
postojankah ob 150 km dolgi
poti, največ na turističnih kme-
tijah. Prvo noč so prebili v
Noršincih pri Ljutomeru na tu-
ristični kmetiji Lesjak, drugi
večer jih je gostila turistična
kmetija Firbas v Cogetincih,
kjer so jim zaplesali domači
folkloristi, prikazali pa so jim
tudi nekatere domače obrti,
zlasti tiste, ki so povezane s
konjeništvom.
Po treh dneh naporne ježe, ki
je predstavljala težek preizkus
tako za konjenike kot konje, so
se udeleženci 2. prieške konje-
nice srečno vrnili na izhodišče
poti. V imenu časti prieške kon-
jenice so vsi dobili priznanja.
MG
PORTOROŽ / IZBRALI NAJLEPŠO SLOVENKO
Prva spremljevalka Ptujtanka Barbara
Pred hotelom Palače v Portorožu je minulo
soboto, 31. maja, potekal finalni izbor deklet
najlepša Slovenka 1997 za miss Evrope, ki
sta ga letos že tretjič zapored pripravila agen-
cija Nota in tednik Kaj. Na predhodnih 15 iz-
borih je nasrtopilo 182 deklet, in čeprav je
žirija na polfinalu izbrala dvanajst deklet, je
na finalni izbor povabila še trinajsto. Barbaro
Cenčič iz Ptuja, ki je sicer zmagala na dveh iz-
birnih tekmovanjih.
Sedemčlanska strokovna žirija je za najlepšo
Slovenko leta 1997 soglasno izbrala 17-letno
gimnazijko Natašo Smirnov iz Velenja, ki bo
7. septembra prvič sodelovala na tekmovanju
za miss Evrope v Ukrajini. Naziv prve
spremljevalke je žirija prisodila 19-letni
Ptujčanki Barbari Cenčič, druga spremljeval-
ka pa je postala 20-letna študentka iz Maribo-
ra Renata Rozina. Akreditirani novinarji in
fotoreporterji pa so za miss fotogeničnosti iz-
brali Uršo Križaj, 17-letno gimnazijko iz Ve-
lenja.
-OM
SAH / PTUJSKI GIMNAZIJCI - DRŽAVNI PRVAKI
Doseiekg ki nttvduiuje
Ptujski gimnazijci v zadnjem času kot po tekočem traku
razveseljujejo z dobrimi dosežki na najrazličnejših
področjih. 24. maja so zmagali na državnem prvenstvu
srednjih šol v šahu. Za ptujsko gimnazijo sta se uvrstili III.
gimnazija Maribor in II. gimnazija Maribor.
Prvo mesto na deskah v svojih
kategorijah so dosegli Gregor
Podkrižnik, Viktor Napast in He-
lena Rižnar. Za ekipo gimnazije
sta nastopila tudi Miro Mihalič in
Anja Zamuda.
Helena Rižnar je članica ŠD
Ptuj, šah je začela igrati že v dru-
gem razredu osnovne šole. V
tretjem je bila udeleženka na
občinskih, regijskih in državnih
tekmovanjih. Njena velika želja je
uvrstitev v ekipo za olimpiado.
Šah trenira trikrat tedensko po dve
uri skupaj s trenerjem ali pa sama.
Za Gregorja Podkrižnika je šah iz-
redno zanimiva igra, s katero se je
začel ukvarjati že pri petih letih,
potem pa je igranje prekinil vse do
6. razreda OŠ, ko ga je znova
prevzelo navdušenje do igre na 64
poljih. Danes je član ŠK Piramida
Del zmagovite ekipe ptujske gimnazije (od leve): Gregor
Podkrižnik in Helena Rižnar s profesorjem športne vzgoje
Gorazdom Ojsterškom. Foto: Kosi
Maribor, želi si, da bi se nekoč
vrstil v državno reprezentanco.
Viktor Napast je prav tako že dol-
goletni šahist in si podobno kot
Gregor in Helena želi zmagovati
na tekmovanjih.
MG
UUBUANA / Zi^TA PREGLOVA
PRIZNANJA IZ KEMIJE
Davorin Lešnik iz
IVIajšperka najuspešnejši
Državnega tekmovanja iz ke-
mije za zlato Preglovo priznan-
je so se udeležili tudi najboljši
učenci ptujskega in ormoškega
območja. Po republiških kri-
terijih so tekmovali 4 sed-
mošolci in 17 osmošolcev.
Zlata Preglova priznanja je os-
vojil med sedmošolci Jernej
Žohar iz Gorišnice, med
osmošolci pa Davorin Lešnik iz
Majšperka, Aleš Zamuda iz Ve-
like Nedelje, Dejan Vražič iz
Podlehnika, Boris Bombek iz
Mladike, Sašo Kmetec iz
Vidma, Marko Petek iz Velike
Nedelje, Maja Rosic iz
Ljudskega vrta, Martina Turk
iz Podlehnika, Maja Ilec iz
Ljudskega vrta in Maja Zago-
ranski iz Vidma. Davorin
Lešnik iz Majšperka, ki ga je
pripravljala za tekmovanje Nada
Planine, je dosegel najboljši re-
zultat med vsemi slovenskimi
osmošolci, in sicer je pravilno
rešil 79,92 odstotka nalog. Zlata
Preglova priznanja bodo podeli-
li v Ljubljani v petek, 6. junija.
MZ
Od tod in tam
KIDRIČEVO • Bogata ponudba kopališča
Obiskovalci letnega kopališča Kidričevo bodo imeli v letošnji kopalni
sezoni na voljo številna urejena športna igrišča: za mini golf, dve igrišči
za odbojko, eno za košarko, za badminton, za namizni tenis in drugo.
Toliko igrišč in toliko možnosti za športno in rekreativno dejavnost nima
praktično skoraj nobeno kopališče v Sloveniji. V bližini kopališča
Kidričevo sta tudi teniško igrišče in vadbišče za golf. Da bi obiskovalce
še bolj vzpodbudili za športne aktivnosti, se je podjetje Vital, ki upravlja
s kopališčem, povezalo s podjetjem Olimpic in to bo v letošnji kopalni
sezoni organizator številnih športno-rekreativnih turnirjev, ki jih bodo
pripravljali vse poletne mesece. Med drugim bodo organizirali turnir v
odbojki na pesku, mini golfu, tekmovanje košarkarskih trojk, v plavanju
in nekaterih drugih športih. Organizirali pa bodo tudi tečaje plavanja za
začetnike in vse tiste, ki želijo izboljšati plavalno tehniko. Kopališče
Kidričevo je eno najstarejših poletnih kopališč v Sloveniji in eno najčis-
tejših. (MG)
PISE: JANKO BOHAK / KRONIKA PTUJSKIH MEDNARODNIH ŠAHOVSKIH TURNIRJEV 1 987 - 1 995
Deset let mednarodnih turnirjev
Na mojstrskem turnirju je sodelovalo 11 igralcev. Turnir i
je imel povprečen rating 2304 točke in je bil uvrščen v III.i
kategorijo po klasifikaciji FIDE. Na njem je zmagal člani
domačega društva, mojster Fide Simon Jerič, ki je s sed-^
mimi doseženimi točkami izpolnil pogoje za dosego našlo-i
va mednarodnega mojstra. Drugo in tretje mesto sta
zasedla gosta iz Madžarske, mednarodna mojstra Laszlo
Zsinka in Endre Vegh, ki sta za zmagovalcem zaostala za j
pol točke. Domačin, mojster Fide Rado Brglez, je igrali
premalo zbrano ter zasedel sedmo mesto. Na turnirju jei
uspešno nastopila tudi domačinka Anita Ličina, ki je v
močni konkurenci (zanjo je bil to turnir X. kategorije)?
zbrala 3,5 točke.
Mladinski turnir za igralce do
20 let je bil načrtovan kot odpr-
to tekmovanje za igralce z ratin-
gom, zaradi premajhnega števi-
la prijavljenih pa se je odigral
po krožnem sistemu. Zmagal je
domačin Robert Roškar in s
tem osvojil prve rating točke.
Turnirji so bili tradicionalno
dobro organizirani. Redno je
izhajal turnirski bilten, ki ga je
urejal predsednik organiza-
cijskega odbora Boris Žlender,
ki ima tudi največ zaslug za
uspešno organizacijo turnirjev.
Vse turnirje je sodil medna-
rodni sodnik Janko Bohak.
Mednarodni šahovski turnir
"Caissa 94" je domače šahovsko
društvo priredilo od 28. junija
do 7. julija 1994 v društvenih
prostorih. Imel je povprečen ra-
ting 2288 točk in je bil IL kate-
gorije po klasifikaciji Fide za
moške oz. X. kategorije za
ženske. Šestim domačinom sta
se pridružila "stara znanca"
ptujskih šahistov - velemojstra
Adrian Mihalčišin iz Ukrajine
in Miron Šer iz Rusije, medna-
rodni mojster Vladimir Bukal
iz Hrvatske in udeleženka
ženskega turnirja na Ptuju leta
1991, mednarodna mojstrica
Alla Grinfeld iz Rusije. Zmagal
je velemojster Adrian Mi-
halčišin, ki je dosegel 7 točk.
Odličen rezultat sta dosegli obe
tekmovalki Alla Grinfeld in
Anita Ličina, ki sta dosegli po 6
točk in izpolnili pogoje za bal
za velemojstrico. Članica
domačega šahovskega društva
Anita Ličina je dosegla
istočasno tretji bal za naslov
mednarodne šahovske mojstri-
ce in s tem postala druga igral-
ka v slovenski šahovski zgodo-
vini, ki je dosegla mednarodni
naslov.
Šahovska zveza Slovenije je
ptujskim šahistom, ki so se iz-
kazali kot vzorni organizatorji
mednarodnih turnirjev, ob 60-
letnici delovanja društva zaupa-
la organizacijo dveh conskih
turnirjev za svetovno šahovsko
prvenstvo. Turnirja sta se igrala
v palaciju na ptujskem gradu.
Na moškem turnirju se je zbra-
lo sedem velemojstrov na čelu z
legendarnim Viktorjem
Korčnojem in devet medna-
rodnih mojstrov ter je bil X. ka-
tegorije po klasifikaciji Fide
(povprečni rating 2490 točk).
Stel je tudi kot XI. memorial
dr. Milana Vidmarja. Na
ženskem turnirju je igralo
dvanajst šahistk, med njimi
tudi dve velemojstrici, tri
mednarodne mojstrice in tri
mojstrice Fide ter je bil VI.
ženske kategorije po klasifika-
ciji Fide (povprečni rating 2196
točk). Na turnirju za moške je
zasluženo zmagal nemški vele-
mojster Štefan Kinderman
pred legendarnim vele-
mojstrom Viktorjem Korčno-
jem, ki nastopa za Švico, in ve-
lemojstrom Thomasom Lut-
herjem. Vsi trije so se uvrstili
na medconski turnir. Na tur-
nirju za ženske je zmagala Gru-
zijka z nemškim potnim listom
Ketino Kahiani-Geršinska, ki
je bila tudi glavna favoritinja
turnirja in se tako uvrstila na
medconsko tekmovanje. Slo-
venski predstavniki na obeh
turnirjih niso blesteli, vendar je
šesto mesto Georga Mohra med
moškimi in drugo in četrto
mesto Kiti Grosar med ženska-
mi dober rezultat in realen od-
sev trenutne moči slovenskih
šahistov. Na ženskem turnirju
je nastopila tudi domačinka
Anita Ličina, ki je igrala precej
pod svojimi zmožnostmi in
zasedla deseto mesto. Pokrovi-
telja turnirja sta bila Mestna
občina Ptuj in "Perutnina" Ptuj.
Organizacijski odbor na čelu z
mednarodnim mojstrom Dani-
lom Polajžerjem je oba conska
turnirja odlično izpeljal. Oba
turnirja je sodila domača
sodniška trojka Janko Bohak,
Boris Rojic in Boris Žlender, ki
je istočasno tudi urejal dnevni
bilten. Turnirja sta prav gotovo
prispevala k večji popularnosti
šahovske igre na Ptuju in v
državi in bosta zapisana kot
prva pri nas, na katerih so se
uporabljale digitalne šahovske
ure.
V sklopu prireditev ob svoji
60-letnici je Šahovsko društvo
Ptuj po končanih conskih tur-
nirjih od 6. do 16. junija 1995
priredilo še mednarodni vele-
mojstrski turnir. Povprečni ra-
ting turnirja je znašal 2429
točk, tako da je bil turnir
uvrščen v VIII. kategorijo Fide.
Na njem je nastopilo šest čla-
nov domačega društva in šest
gostov. Na turnirju je zasluženo
zmagal   hrvatski   velemojster
Krunoslav Hulak, ki je v
odločilni partiji premagal svo-
jega reprezentančnega kolega
velemojstra Miša Cebala. Tretje
in četrto mesto sta si razdelila
ukrajinski velemojster Adrian
Mihalčišin in udeleženec
conskega turnirja, slovenski ve-
lemojster Dražen Sermek, za
njima pa je za točko zaostal ar-
menski velemojster Aršak Pet-
rosjan. Danilo Polajžer in Rado
Brglez sta zasedla osmo oz. de-
veto mesto, deseti pa je bil Do-
men Krumpačnik, vsi pa svoji-
mi rezultati niso mogli biti na-
jbolj zadovoljni. Turnir, ki se je
igral v društvenih prostorih, je
rutinirano vodil domači organi-
zacijsko-sodniški par Janko Bo-
hak in Boris Žlender, ki je
skrbel tudi za turnirski bilten.
Ob koncu pregleda skoraj de-
setletnega obdobja medna-
rodnih šahovskih turnirjev na
Ptuju je potrebno poudariti, da
so si ptujski šahovski delavci in
organizatorji pridobili bogate
izkušnje in ugled pri organiza-
ciji mednarodnih šahovskih
prireditev. Turnirji, ki so bili
brez izjeme vzorno organizirani
in o katerih se poročala domača
in tuja informativna sredstva in
strokovne šahovske revije, so
omogočali domačim igralcem
ustrezno napredovanje,
predstavljajo pa tudi način pro-
dorne promocije Ptuja, njego-
vih zgodovinskih in turističnih
zanimivosti in prebivalcev, ki
so goste vedno sprejeli odprtega
srca. Po manjšem zastoju v letu
1996, ko na Ptuju ni bilo
mednarodne šahovske priredit-
ve, čaka novo vodstvo društva
odgovorna naloga, da bogato
tradicijo mednarodnih turnir-
jev nadaljuje in jih prilagodi
potrebam in možnostim
domačih igralcev.
Janko Bohak
TOLMIN / TEKMOVANJE O PROMETU
Kaj veš o
profiiefv
24. maja je bilo v Tolminu 6.
državno prvenstvo Kaj veš o pro-
metu za osnovne in srednje šole. Z
območja Spodnjega Podravja sta se
ga   udeležila   zmagovalca   me-
dobčinskega tekmovanja, ki je bilo
10. maja v Kidričevem, Kristjan
Lorenčič (OŠ Grajena) med osnov-
nošolci in Sašo Topolovec
(Ekonomska šola) med srednje-
šolci. Kristijan je bil v Tolminu
posebej uspešen, saj je zasedel
tretje mesto, kar je zasluga tudi
njegovega mentorja Mirana Petka.
Ur
Kristijan Lorenčič (v sredini) ob Mentorju Miranu petku (na
levi) in Ivanu Nahbergerju (SPVCP)
TEDNIK   ■ 5. JUNU 1997
OD TOD IN TAM -15
5LOVENSKA BISTRICA / OB DNEVU KRVODAJALCEV
fvMenffraitift vei Imi
7999 kt¥odalml€ew
Včeraj je bil dan krvodajalcev, zato smo prejšnji teden poi-
skali Marijo Bračič, sekretarko OO RK Slovenska Bistrica,
ter jo 'ujeli' na dvodnevni krvodajalski akciji, ki je v četrtek
in petek potekala v bistriškem domu kulture. Pogovarjali sva
se zlasti o krvodajalstvu v občini. Izvedeli smo, da jih je več
kot 7000, njihovo število pa ne upada, pohvalno pa je tudi to,
daje med njimi vse več mladih.
"Povprečna starost krvodajal-
cev v naši občini je nekaj nad 30
let, k čemur prispevajo zlasti
srednješolci in vojaki iz bi-
striške kasarne. Lepo je videti,
da se ti vračajo in kri darujejo
tudi prihodnje leto. Imamo pa
med starejšimi prave rekorder-
je, ki so kri darovali več kot 50
krat, in na tem seznamu so tudi
štiri ženske," je krvodajalce po-
hvalila Marija.
V letošnjem letu so imeli
enodnevne krvodajalske akcije,
ki jih organizira Zavod za trans-
fuzijo Slovenije, na Tinju,
Šmartnem na Pohorju, v Oplot-
nici in Poljčanah ter že omenje-
no dvodnevno v Slovenski Bi-
strici, ko je kri darovalo več kot
500 krvodajalcev. V februarju so
krvodajalci Impola darovali kri
neposredno za mariborsko bol-
nišnico, danes poteka enodnev-
na akcija v organizaciji Zavoda
za transfuzijo Slovenije na
Keblju, konec meseca pa na
Pragerskem.
Vida Topolovec
Prejeli smo
Policaji lovijo
v radarske
pasti
v zadnjih letih smo bili priče
vetrovom gospodarskih in f
družbenih sprememb, ki so ko-
renito posegle v naš način raz-
mišljanja o razmerah v družbi,
v kateri delamo in živimo. V
začetku navdušeni in ponosni
ob samostojnosti naše male
Slovenije se moramo zdaj
trpko in vdano sprijazniti s po-
goji dela in življenja, ki so nam
jih v teh nekaj letih "izborili"
naši poslanci. Gradimo nove
občinske stavbe, imamo dobro
plačane državne službe, ki po-
spešeno zaposlujejo nove
uslužbence, plačujemo deset-
krat višje takse za opravljene
upravne in sodne storitve, us-
toličili smo drage notariate in
nasploh so naši izvoljeni pred-
stavniki poskrbeli, da se tistim
"pri koritu" dobro godi.
Z visokimi kaznimi, ki so jih
predpisali za nepokome državlja-
ne, se jim godi še bolje. Imajo
možnost, da sami poskrbijo za
dobršen del pritoka denarja v pro-
račun in trdim, da jo sistematsko
in brezkompromisno izkoriščajo.
V mislih imam policaje, ki skoraj
vsak dan nastavljajo radarske pasti
na mestih, kjer zaradi ravne ceste
večina voznikov vozi hitreje, kot
določa na tem mestu prometni
znak.
Odsek ceste od tmniškega gradu
do Suhe veje je raven, pregleden in
delno poseljen na eni strani ceste.
Za ta odsek ceste velja omejitev hi-
trosti 50 km na uro, ker spada pod
mesto Ptuj, za katerega je takšna
omejitev predpisana. Ne vozim se
veliko po tej cesti, in ko sem pred
dnevi naletela na radar, sem pač
sprejela naročeno pokoro (sodnika
za prekrške). Čez dan mi je sode-
lavka povedala, da se ji je zgodilo
isto. Zato sem povprašala znance,
ki se po tej cesti vozijo vsak dan,
kaj se tukaj sploh dogaja. Povedali
so mi, da je radar tukaj reden vsa-
kodnevni gost; postavljen je tik
pred koncem naselja in lovi v svoje
mreže voznike, ki pripeljejo iz
ptujske smeri. Skrit je za velikim
gradbenim delovnim strojem (ali
na dvorišču tumiškega gradu) in
zato nasproti vozečim vozilom
neopazen. Vozniki so med seboj
solidarni in z svetlobnimi znaki
opozarjajo na postavljeno zasedo.
Tako razlago sem slišala iz več ust
in si iz tega ustvarila naslednje
mnenje: stalni vozniki se znajo ob-
varovati pred nevarnostjo, tisti, ki
pa to cesto redkeje uporabljajo, pa
plačujejo visoke kazni. Ampak za-
kaj? Ali je oznaka za kraj, ki je pos-
tavljena tik za naseljem Pobrežje,
edina merodajna osnova za omeji-
tev hitrosti na 50 km na uro? Ko
sem se naslednjič peljala po tej ces-
ti, sem to omejitev upoštevala.
Sama sem se neunmo počutila, so-
potnik v avtu, ki pa ni poznal "pa-
metne" omejitve, pa me je
spraševal, kaj je z mano narobe.
Spomnim se, da je bila tabla, ki je
določala območje mesta Ptuja,
pred časom postavljena tik pred
obzidjem tiuniškega gradu - ali je
prestavljena v Pobrežje zato, da
nas policaji lovijo v svoje pasti?
Nisem zagovornik hitre vožnje,
saj naše ceste niso primerne za ve-
like hitrosti. Me pa izredno moti
način ravnanja policajev, ki sem ga
opisala zgoraj. Ne bi jim zamerila,
če bi bili na drugih področjih dela
tako dosledni in nepopusdjivi. Ni-
kjer jih ni bilo, ko so se avtomobili
v tednu od 19. do 23. maja dušili v
prometu ob odprtju novega podvo-
za v Ptuju. Ker v sredo in četrtek v
tem tednu niso delali semaforji, so
morali vozniki, ki so se iz Ptuja
usmerjali za smer proti mostu, iz-
siljevati voznike na prednostni
cesti, da so se uspeli vključiti v
želeno smer. Pri nas zaposleni de-
lavci so imeli več kot polurno za-
mudo v službo, uslužbenka, ki je
morala čez dan na agenciji lurejati
pologe in plačila, se je komaj pre-
bila iz ^ Ptuja v omenjenem
križišču. Če bi sešteli ves zamujeni
čas čakajočih voznikov in ovred-
notili slabo voljo, ki se je ude-
leženci prometa ves dan niso mo-
gli znebiti, ter prišteli stroške pro-
metnih nezgod, ki so se v teh dneh
zgodile v tem križišču, bi prišli do
zajetne vsote denarja. Če bi s tem
račimom odšli na upravno enoto
ali do komandirja policijske posta-
je in zahtevali, da ga poravnajo, bi
nas vsi začudeno gledali. Pa bi bilo
prav tako, ali ne? Ali pa da bi jih
lahko prijavili sodniku za
prekrške? Razmišljati o taki pravi-
ci je zaenkrat utopija, predlagati
rešitve za probleme, ki nas po ne-
potrebnem obremenjujejo, in
zahtevati, da jih pristojne službe
upoštevajo, pa je skorajda naša
dolžnost. Tudi toliko opevana de-
mokracija nam je dala možnost, da
povemo, kje nas čevelj žuli.
Moj predlog za rešitev opisanega
problema je takšen, da je potrebno
na odseku ceste turniški grad -
Suha veja postaviti takšne promet-
ne označbe, ki bodo življenjsko
odražale odvijanje prometa v tej
smeri. Predlog, kako, naj dajo stro-
kovne sltižbe, ki jih zagotovo ima-
mo. V svojem in v imenu drugih
voznikov jih pozivam, da izdelajo
in javno predstavijo predlog za
rešitev nastalega problema. Če
bom s tem apelom naletela na glu-
ha ušesa, bom zahtevo podprla še z
voljo in podpisi velikega števila
enako mislečih prizadetih vozni-
kov.
Marija Milošič
Nagradno turistiino vprašanje
Sezona šolskih izletov je v
polnem teku. Na gradu se
vodniki   Ptujskih   vedut
vsak dan srečajo z več sto
mladimi iz cele Slovenije,
ki si z velikim zanimanjem i
ogledujejo zbirke na gradu I
in druge zanimivosti Ptuja j
z okolico, staro mestno je- '
dro, arheološki muzej, vin-
ske    kleti,    minoritsko j
knjižnico, mitreje, farmo j
jelenov, izdelavo korantij... }
Pogosto se popeljejo tudi z
vlakcem   Ptujčanom.   V
zadnjem času imajo vodni-
ki in obiskovalci mesta kar
nekaj težav zaradi grad- {
bišča na poti na grad. To
vodenje, po mestu precej
otežuje.
V dveh najbolj izletniških
mescih v letu, maju in juni-
ju, obišče muzejske zbirke
na ptujskem gradu več kot
16 tisoč mladih. Tudi letos
pričakujejo vsaj takšen, če že
ne večji obisk. Razveseljivo
pa je, da vedno več sloven-
skih šolarjev ostaja dlje časa
v Ptuju. Včasih so obisku
odmerili le čas, potreben za
ogled muzejskih zbirk, sedaj
ga iz leta v leto bolj podal-
jušujejo in v Ptuju ostajajo
pol oziroma cen dan.
V poletni kopalni sezoni %
se je v Ptujskih Termah ko-
palo 80 tisoč kopalcev, je
pravilni odgovor na prejšnje
vprašanje. Nekaj vstopnic in
spominek ^Ptuja bo prejela
Renata Čuček, Spodnja
Voličina 81, 2232 Veličina.
Čestitamo!
Nagrada za pravilen odgovor
na današnje vprašanje pri-
naša družinsko vstopnico za
ogled muzejskih zbirk in
brezplačen ogled mesta pod
strokovnim vodstvom Ptuj-
skih vedut. Vprašujemo pa,
katere so najzanimivejše
točke izletov slovenskih
šolarjev v Ptuju. Odgovore
pričakujemo v uredništvu
Tednika, Raičeva ulica 6, do
13. junija.
PRAVNI NASVETI / PISE: MIRKO KOSTANJEVEC
Novi zakon o kmetijskih zemljišiih
6. nadaljevanje
Do izdaje novega predpisa velja predpis mi-
nistrstva za kmetijstvo o enotni metodologiji za
ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč in
gozda (Ur. list SRS, št. 10/87 iz št. 30/89).
Tu naj opozorim, da je pri prodaji zemljišča
potrebno upoštevati prednostno pravico pred-
nostnih upravičencev - kupcev iz 21. čl. ZKZ, o
katerem sem že pisal zgoraj.
Pripomba: Zakaj ZKZ v 23. čl. govori o pro-
daji kmetijskega zemljišča, kmetije in gozda, v
24. čl. pa rabi le besedo zemljišče? Čemu taka
nedoslednost pri uporabi besed?
# Pridobitev kmetijskega zemljišča,
kmetije ali gozda na javni dražbi
x\ied zadevnimi določbami, ki jih vsebuje 25.
čl. ZKZ, je tudi določba, ki zavezuje izvršilno
sodišče, da mora pred izdajo in razglasitvijo
sklepa o izročitvi na javni dražbi pridobljenega
kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije prido-
biti potrdilo upravne enote, ali je morebitni
prenos lastnine na najboljšega ponudnika v
skladu z ZKZ.
# Zakup kmetijskih zemljišč (čl. 26
-38 ZKZ)
Predmet zakupa je kmetijsko zemljišče s pri-
padajočimi objekti, napravami in dolgoletnimi
nasadi. Zakupna pogodba mora biti sklenjena v
pisni obliki, sicer nima pravnega učinka. Vse-
bovati mora v 26. členu ZKZ navedene podat-
ke.
Tako kot za druge pogodbe, ki se tičejo kme-
tijskih zemljišč, se tudi za zakupne pogodbe
smiselno uporabljajo določbe členov 19 do 24
ZKZ, ki se nanašajo na odobritev pogodb s stra-
ni upravne enote, prednostne pravice pri skle-
nitvi pogodbe, postopka za ponudbo pogodbe
itd. Zakupno razmerje se skladno s predpisi
vknjiži v zemljiški knjigi in zemljiškem kata-
stru.
Doba zakupa, razen v 29. čl. navedenih prime-
rih, ne sme biti krajša kot:
1) 25 let, če naj rabi zemljišče osnovanju vino-
gradov, sadovnjakov ali hmeljišča,
2) 15 let, če naj rabi zemljišče osnovanju nasa-
dov hitro rastočih listavcev,
3) 10 let, če naj rabi zemljišče za druge name-
ne.
# Sklepanje zakupne pogodbe zara-
di posebnih razlogov
v 30. čl. je določeno, da za zakupna razmerja,
ki se sklepajo zaradi posebnih razlogov, kot
npr. zaradi odhoda k vojakom ali na začasno
delo v tujino, zaradi bolezni in podobno, ne vel-
jajo prej omenjene določbe o zakupu in to za
čas, dokler ti razlogi trajajo, vendar ne več kot
dve leti. Zakupne pogodbe pa morajo tudi v teh
primerih biti sklenjene v pisni obliki in vpisane
v zemljiško knjigo ter zemljiški kataster.
# Podaljšanje, odpoved, sporazum-
no prenehanje, odstop, sprememba ali
razveljavitev zakupne pc^odbe
Če se stranki ne dogovorita drugače, se zakup-
na pogodba podaljša za prvotno dogovorjeno
dobo, če najmanj v šestmesečnem roku pred iz-
tekom pogodbe nobena pogodbena stranka pi-
sno ne odpove pogodbe.
Sporazumno lahko zakupna pogodba preneha
vsak čas. Preneha pa tudi, če zakupno zemljišče
v skladu z zakonom preneha biti kmetijsko
zemljišče.
Zakupodajalec sme odstopiti od pogodbe, če
zakupnik:
a) ne rabi zemljišča kot dober gospodar. Kdaj
ZKZ smatra obdelovalca kmetijskega zemljišča
kot dobrega gospodarja, sem navedel že zgoraj,
ko sem pisal, kako je potrebno obdelovati kme-
tijsko zemljišče;
b) obdeluje zakupno zemljišče v nasprotju s
sklenjeno pogodbo;
c) v nasprotju z zakupno pogodbo daje zakup-
no zemljišče v podzakup.
Če bi zaradi dogodkov, ki jih ob času sklepan-
ja zakupne pogodbe ni bilo mogoče pričakovati,
izpolnitev obveznosti postala za eno stranko
očitno pretežka ali bi ji povzročila preveliko iz-
gubo, lahko prizadeta stranka zahteva, da se po-
godba spremeni ali razveljavi.
# Kdaj Je zakupna pogodba nična
Po 35. čl. ZKZ je zakupna pogodba, s katero se
zakupnina določi v obliki dela na kmetiji zaku-
podajalca ali v obliki deleža od pričakovanega
pridelka oziroma predvidenega dohodka,
nična.
Naj pojasnim, da pogodbe, ki jo zakon smatra
za nično, pravno sploh ni in zato mora vsaka
pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je preje-
la na podlagi take pogodbe, oziroma denarno
nadomestilo prejetega.
# Zasaditev trajnih nasadov, posta-
vitev objektov in naprav
Po prenehanju zakupa ima zakupodajalec pra-
vico do zasajenih trajnih nasadov in zgrajenih
objektov ter naprav, zakupniku pa mora plačati
njihovo še neamortizirano vrednost, če so bili
nasadi oziroma objekti in naprave napravljeni z
njegovim soglasjem. Če pa so bili napravljeni
brez njegovega soglasja, pa mu ni potrebno
plačati odškodnine. V takšnem primeru pa ima
zakupnik pravico, da odstrani naprave, pri ka-
terih je to mogoče brez škode. (čl. 36 - 38 ZKZ).
# Agrarne operacije ( čl. 39 - 98
ZKZ)
Tako kot bivši ZKZ vsebuje tudi sedanji ZKZ
zelo dosti določb o agrarnih operacijah. V tem
članku ne nameravam prikazati vseh zadevnih
določb, ker bi to bilo preobširno in zanimivo le
za ožji krog poljedelcev. Glede na to, da za raz-
lične agrarne operacije uporablja ZKZ besede
tujega izvora, ki jih zlasti mlajši občani ne razu-
mejo oziroma ne vedo točno, kaj pomenijo,
želim te besede pojasniti in omeniti nekaj
določb o agrarnih operacijah.
Konec prihodnjič
CRESNJEVEC / SREČANJE UPOKOJENCEV OBČINE SLOVEN-
SKA BISTRICA
Druženje veliko imnmni
Zadnjo majniško soboto je bilo na Črešnjevcu pri Slovenski
Bistrici srečanje upokojencev bistriške občine. Blizu 5000jih
je, od tega nekaj nad 4000 vključenih v deset društev, kolikor
jih deluje na območju občine. Peter Kropeč, predsednik ZDU
občine Slovenska Bistrica, je v svojem nagovoru opozoril na
vse slabši socialni položaj upokojencev.
V šotoru, ki so ga postavili na
igrišču črešnjevske osnovne
šole, se je zbralo več kot 1000
upokojencev, vendar so gostitel-
ji - DU Črešnjevec - pričakovali
veliko večji obisk. Srečanja se je
udeležil tudi slovenjebistriški
župan dr. Ivan Žagar.
Kot prijetni uvod v celotno
srečanje je zaigrala pihalna god-
ba iz Oplotnice, na harmoniko
je zaigral Aleš Kmetec iz
črešnjevske šole, zapeli pa so
tudi pevci šolskega pevskega
zbora ter domači mešani pevski
zbor KUD Štefana Romiha.
V uvodnem pozdravu je pred-
sednik DU Črešnjevec Stanis-
lav Brglez predstavil črešnjev-
sko društvo, v katerega je včlan-
jenih kar 98 odstotkov upoko-
jencev, ki živijo na območju nji-
hove krajevne skupnosti.
Ponašajo se celo s tremi devet-
desetletniki, na kar so posebej
ponosni.
Veliko trpkejše pa so bile bese-
de Petra Kropca, predsednika
Zveze društev upokojencev
občine Slovenska Bistrica, ki or-
ganizacijsko združuje deset
tovrstnih društev. Uvodoma je
povedal, da je največji problem
upokojencev, pa ne samo v slo-
venjebistriški občini, temveč po
vsej Sloveniji, socialna proble-
matika, saj jim standard iz me-
seca v mesec pada. Ob vsem tem
se čutijo kot neenakopravni
državljani in z zaskrbljenostjo
gledajo v prihodnost. Da upoko-
jencev ne jemljejo kot enako-
pravnih partnerjev v družbi,
pove že to, da so morali v lan-
skem letu z javnim protestom
iskati pravico do usklajevanja
pokojnin, ki je uzakonjena, pa
vendar ustavno sodišče po do-
brem letu ni čutilo potrebe, da
bi presodilo o tej njihovi zahte-
vi. Peter Kropeč je dejal, da se
čudi sedanjemu državnemu
zboru, ki po petih mesecih svo-
jega dela še ni našel časa za
določitev razmerja med plačami
in pokojnino, kljub temu da
imajo v državnem zboru svojo
stranko in to celo v vladni koali-
ciji.
Kljub vsemu pa se upokojenci
znajo poveseliti in v prijetni
družbi pozabiti na tegobe vsak-
danjega življenja. To so pokaza-
li tudi na sobotnem srečanju, saj
so številni ostali v prijetni
družbi na Črešnjevcu tja do
večernih ur.
Vida Topolovec
16 - NASVETI
5. JUNU 1997 - TEDNIK
Kuharski nasveil
Jtecflevice
Najmanjše in najostrejše korenovke so rdeče in bele redkvi-
ce, ki jih pobiramo, ko so še mlade in nežnejšega okusa, in jih
jemo najpogosteje surove, kot dodatek pri hladnih jedeh ali v
solatah.
Redkvica je lahko glede na
sorto majhna in okrogla ali po-
dolgovata in ovalna, najpogoste-
je rdeča ali belo zelena, lahko pa
je tudi sivkasto modra. Prav
tako razlikujemo poletno in
zimsko redkvico. Zimska črna
redkev je še ostrejšega okusa kot
poletna rdeča. Za obe pa velja,
da ko jih narežemo, morata 'jo-
kati' - spustiti sok, kar ublaži
njun ostri okus. Da redkvica
spusti sok, mora biti sveža in
čvrsta.
V tem času je rdeča redkvica
bolj priljubljena kot dekoracija
ob hladnih ali toplih jedeh ali
kot sestavina posameznih jedi.
Zaradi snežno bele sredine pri
rezanju prihaja do lepega barv-
nega kontrasta. Iz nje lahko
narežemo različne dekorativne
oblike v obliki rožic. Če jo po
rezanju damo še vsaj pol ure v
hladno oziroma mrzlo vodo,
postanejo narezane oblike izra-
zitejše.
Rdeča redkvica je primeren
dodatek vinegretske omake, ki
jo ponudimo zraven kuhane ze-
lenjave, na primer cvetače. To
omako pripravimo tako, da pri-
pravimo osnovni solatni preliv,
mu dodamo naribano trdo ku-
hano jajce, sesekljano svežo ze-
leno in rdečo papriko ter na tan-
ke rezance ali kocke narezano
rdečo redkvico.
Tako za rdečo kot tudi za črno
redkev velja, da jo lupimo le v
izrednih primerih.
Iz rdeče redkvice si lahko pri-
pravimo tudi samostojno solato,
tako da redkvico dobro operemo
in osušimo, nato jo narežemo na
tanke lističe, tanke lističe pa na
rezance. Če ste imeli veliko
rdečo redkvico ali pa je bila zelo
grenka, jo lahko narahlo solite,
pustite stati 10 minut, nato
rahlo stisnete in odcedite sok.
Lahko jo pripravite z navadnim
solatnim prelivom, ki ste ga pri-
pravili z olivnim oljem, narahlo
poprali in solili ter kisali, še
boljša pa je, če jo pripravimo s
prelivom iz kisle smetane ali
majoneze. Smetano narahlo raz-
rečite z vodo ali blagim kisom,
začinite s soljo, poprom in limo-
ninim sokom, lahko pa dodate
tudi ščepec sladkorja.
Redkvico pa lahko dodamo
tudi kot dodatek zeleni solati;
takrat jo narežemo na tanke lis-
tiče.
Po okusu se zelo lepo ujema s
svežimi kumarami, tako da to
kombinacijo v poletnih mesecih
pogosto srečamo. Solato pripra-
vimo tako, da oprane kumare
narežemo na tanke lističe. Ku-
mar vzamemo nekoliko več kot
redkvic, vsaj 10 dekagramov
več. Redkvico prav tako
narežemo na tanke lističe, doda-
mo fino sesekljano ali naribano
čebulo, sol poper, olje, kis in na-
rahlo premešamo. Takoj ponu-
dimo.
Redkev lahko ponudimo tudi
skupaj z jabolki, s tem da jabol-
ko takoj pokapljamo z limoni-
nim sokom, da ne počrni oziro-
ma oksidira. Na Primorskem pa
redkev srečamo v kombinaciji z
olivami prav tako v solati.
Lahko jo ponudimo tudi skupaj
s fižolom. Pogosto jo pripravlja-
mo tudi z različnimi siri in pre-
lijemo z enim izmed solatnih
prelivov ter ponudimo kot hlad-
no uvodno jed.
•o Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
Krvodajalci
20. maja: Marija Gajšek, Podlehnil<61;
Danica Kurež, Podletinik 3/a; Jože Go-
lob. Ui. 5. prekomorske 12, Ptuj; Edi
Gajšek, Kraigherjeva 29, Ptuj; Anton
Butoien, Žetale 42; Konrad Vaupotič,
Sedlašek 71; Vido Kavarič. Ul. oslobo-
dilaca Beog.; Janez Habjanič, Jurovci
1; Franc i^entak, Stanošina 29/c; Vale-
rija Plut, Krčevina pri Vurbergu: Alojz
Lukner, Zavrh 61/a; Milan Žemljic, An-
drenci 34; Ivan Horvat. Gubčeva 6.
Lenart; Stanko Topolovec, Jablovec
39; Roman Podgoršek. Cirkovce 1/n;
Drago Vidovič, Sedlašek 34.
22. maja; Janko Marin. Bresnica 70;
Zlatko Kralj, Desnjak 33; Dragan Lukič,
Mali Brebrovnik 5: Marjan Bratec, So-
betinci 8; Martina Mirko, Kolodvorska
31, Središče ob Dravi; Jožica Matjašič,
Zlatoličje 72; Žarko Jovanovič, Kvedro-
va 1, Ptuj; Ivan Šešerko. Domava 76/b;
Ciril Predikaka, Majšperk 51; Miran
Gojkovič, Hajdoše 64; Danica Burjan,
Slovenja vas 6/a; Zvonko Kolednik.
Meje 18/a; Majda Ljubeč, Nova vas pri
Markovcih; Frančiška Cafuta, Hre-
ničeva 1. Andrej Vindiš, Zg. Leskovec
12/i3; Herman Govedič. Zadiužni tra
10, Ruj; Branko Kovačec, Fonnin
14/a; Franc Vaupotič, Popovci 15; Ma-
rija Vogrinec, Levanjci 10/a; Franc
Rižnar. Polenšak 41; Zdenka Setinšek.
Draženci 42; Rozatija Gomilšak.
Juršinci 88; Milan Simonič, Sobetinci
9; Jože Belšak. Popovci 5; Dragica
Perhač, Piacar 14; Franc Vilčnik, Mu-
retinct 20/a; Zlatko Novak, Stoperce
67: Marjan Brenholc, Mezgovci 70;
Leopold Rodošek, Sela 31/a; Kamilo
Kronvogei, Črmtja 7; Milan Železnik,
Čermožiše 80/a; Albert Bezjak, Sp.
Hajdina 99/b; Srečko Letonja, Sp. Ve-
iovlek 9/a: Slavko Matjašič, Zagorci
63/c; Vinko Brumec, Reševa 6, Ptuj;
Jože Zetenko, Tržeč 37/b; Konrad
Visočnik, Piacar 54; Bojan Kramber-
ger, Arbajterjeva 5, Ruj; Peter Markež,
Ptacar 5; Herman Špes, Leskovec 48;
Štefan Durkin, Žmavčeva 4/a, Maribor;
Vili Pečntk, Marjeta na Dr, polju: Alojz
Karlo, Krivi Vrh 22, Sv. Trojica v Slo-
venskih goricah: Krešo Novak, Štrekl-
jeva 64, Maribor; Miran Koser, Črmlja
3/a; Vladimir Moravs, Ljubljanska 98,
Race; Peter Veleč, Ob Blažovnici 77,
Limbuš; Boris Rajšp. Limbuška 48,
Tednik za
upokojence
Društvo upokojencev
Ptuj f Aškerčeva 9
# V torek, 10. junija, ob 9.
uri kolesarski izlet Ptuj -
Destrnik - Ptuj; zbirališče
pred trgovino Živina na
Potrčevi cesti v Ptuju.
# V sredo, 11. junija, ob 7.
uri (odhod) nakupovalni izlet
v Lipnico.
# Vsak ponedeljek ob 18.
uri Šahovska sekcija v dvorani
DU Ptuj, vsak torek ob 17. uri
strelske vaje za upokojence v
športni dv. Mladika, vsako
sredo ob 16. uri pevske vaje v
mali dvorani Narodni dom,
vsak četrtek ob 16. uri ročno-
delski krožek, dvorana DU
Ptuj. ,   '
PISE: ING. MIRAN GLUSIG /
V VRTU  *
V VRTU
Vrina opravila v
rožnem mese€u
Pregovor, da je za uspešno bojevanje s sovražnikom potrebno njegovo dobro poz-
navanje, velja tudi pri varstvu rastlin pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci. Pre-
den pričnemo varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci, moramo poznati njihov
razvoj, razmere, v katerih se lahko tako razširijo, da ogrozijo normalni razvoj rast-
lin, in do katerih so bolj škodljivi. Če življenje in razvoj bolezni in škodljivcev do-
bro poznamo in če znamo pojave v naravi dobro opazovati, varstva pred boleznimi
in škodljivci ni težko izvesti.
Ze pri načrtovanju vrta, sestavi izbora drevnin
in trajnic ter pri vsakoletnih setvenih načrtih
upoštevamo vse mogoče naravne okoliščine, da
so vrtne rastline, ki jih gojimo, čim manj izpos-
tavljene pojavom, ki jim ogrožajo normalno rast
in razvoj. Ko do okužbe ali napada škodljivca pri-
de, segamo po najpreprostejših načinih njihove-
ga preprečevanja, da si po nepotrebnem ne bi
zastrupljali okolja. Ker pa se bolezni in škodljivci
na nekaterih kulturah in v nekaterih obdobjih po-
javijo v takšnem obsegu, da jih s preprostejšimi
načini ni mogoče omejiti, pa moramo seči po
učinkovitejših pripravkih.
Pri nabavi in uporabi kemičnih pripravkov mo-
ramo natanko poznati njihovo učinkovitost in
čemu so namenjeni. Na tržišču je veliko število
najrazličnejših pripravkov, ki ob pravilni izbiri in
uporabi lahko uspešno obvarujejo rastline v vrttH
pred škodo. Pri uporabi kemičnih pripravkov za
varstvo rastlin ne more priti do škodljivih posle-
dic, če se dosledno ravnamo po navodilih proiz-
vajalca, če do natankosti poznamo njihov namen
in uporabnost in če poznamo škodljivca ali bole-
zen, pred katerim varujemo rastline.
V SADNEM VRTU pri mladem sadnem drevju,
katerem šele oblikujemo drevesno krošnjo, v
času najbujnejše rasti, to pa je v pn/i polovici ju-
nija, opravimo pinciranje. S pinciranjem vodilnih
poganjkov pospešimo rast predčasnih mladik iz
nižjih očes, ki jih bomo pri nadaljnji vzgoji name-
nili za oblikovanje drevesne krošnje in formiranje
rodnega lesa. Pinciranje opravimo najkasneje do
sredine junija, da bodo novo razviti poganjki do
jeseni še dobro dozoreli in se utrdili za prezimi-
tev.
Pri breskvah v juniju že opravimo poletno rez.
Izrežemo poganjke, ki rastejo v notranjost
krošnje, in tiste, ki rastejo navpično. Takšni po-
ganjki drevesno krošnjo le zasenčujejo, ostanejo
nerodni in se spremene v bohotivke.
Mlado sadno drevje na vegetativnih podlagah
in jagodno grmičevje plitvo okopavamo in sproti
plevemo ter uničujemo plevel. V juniju, če so dre-
vesa normalne rasti, ne gnojimo več, ker bi se s
tem vegetacija zavlekla in les do zime ne bi dozo-
rel. Če je listna površina bledikava in drevesa v
bujnosti zaostajajo, jih po potrebi dohranjujemo
le preko lista, tako da ob rednem škropljenju
škropivu dodamo temu prirejene pripravke za
gnojenje.
Na češnjah, ki pozno zorijo, se rada pojavi
češnjeva muha. Ta s polaganjem jajčec v plodo-
ve, ko se ti že prično barvati, povzroča črvivost
plodov. Te ubranimo pred črvivostjo, če jih škro-
pimo najmanj 14 dni pred obiranjem z 0,2-od-
stotnim dipterexom, 0,1-odstotnim actellicom ali
0,02-odstotnim karatejem EC.
V OKRASNEM VRTU visokodebelnim trajni-
cam že postavimo oporo, da se cvetna stebla ob
nevihtah ne bi lomila. Za oporo uporabimo lese-
ne ali bambusove palice, ki naj bodo čimbolj pri-
lagojene okolju.
Če vrtnice režemo kot rezano cvetje, to
počnemo le pri čajevkah, ki cveto s posameznimi
cvetovi na daljših steblih, in to nad poslednjim
zalistnikom. S tako rezjo vzpodbudimo grm vrtni-
ce k razraščanju in formiranju novih cvetnih ste-
bel. Sproti odstranjujemo odcvetele cvetove.
V okrasnem vrtu še prve dni junija lahko sadi-
mo gomolje dalij, čebulice gladiol ter ukoreninje-
ne krizanteme. Gomolje dalij in gladiol pred sa-
jenjem nekaj ur namakamo v enem od rastlinskih
razkužil, da jih obvarujemo pred gomoljno gnilo-
bo.
Ker so listi zgodaj cvetočih čebulnic (narcis,
hiacint in tulipanov) že pričeli rjaveti in veneti, je
čas da jih izkopljemo in pripravimo zemljo za sa-
jenje okrasnih enoletnic. Izkop čebulic opravimo
z vilasto lopato ali podobnim orodjem, da pri tem
čebulic ne poškodujemo. Preden čebulice shra-
nimo, jih v senčnem in zračnem prostoru
osušimo.
V ZELENJAVNEM VRTU na majhnih površinah,
kjer gojimo le nekaj grmov zgodnjega krom-
pirčka, z njih sproti pobiramo in uničujemo kolo-
radskega hrošča. Hroščki - samice, ki prilete na
krompirišče, cime oziroma listov ne objedajo,
pač pa na krompirjevo cimo polagajo jajčeca, iz
katerih se razvijejo ličinke. Hroščke nabiramo v
posodo, uničimo jih pa tako, da jih polijemo z
vročo vodo.
V juniju se konča prvo pobiranje listov rabarba-
re. Da bi se listi še naprej dobro obraščali, po
prvem obiranju opravimo potrebno nego rastli-
ne: odstranimo cvetno deblo, okrog rastline
okopljemo in pognojimo z zrelim kompostom, ki
hkrati služi kot zastirka v poletni vročini.
Aromatična in zdravilna zelišča, kot so koper,
kadulja, melisa, poprova meta, janež in pelin,
porežemo za hrambo še pred cvetenjem.
Režemo jih v večernem času po sončnem dnevu,
ko imajo v sebi največ aromatičnih snovi.
Posušena zelišča, ki so nam ostala od lani in
jih nismo uporabili, namočimo in nato zlijemo na
kompost. Taka zalivka pospeši fermentacijo in
razgradnjo organskih snovi kompostiranih rast-
linskih ostankov.
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. /
NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 123. NAD
Neliateri vidiki spolnosti
KOMPLEKSI IN TRAVME V
OTROKOVEM SPOLNEM RAZVOJU
Razumljivo je, da se spol-
nost v življenju človeka ne
pojavi šele v puberteti, am-
pak mnogo prej. Praviloma
se spolnost odraslega člove-
ka, ki temelji na prirojenem
spolnem nagonu, postopo-
ma razvija že od najzgod-
nejšega življenjskega ob-
dobja. Ta razvoj, za katere-
ga je značilna vedno večja
stopnja spolne zrelosti v fi-
ziološkem in psihosocial-
nem smislu, je v tesni zvezi
s človekovim splošnim
osebnostnim razvojem ter
socialnimi in kulturnimi
dejavniki.
Razvoj spolnosti ni enako-
meren, pač pa poteka v fazah;
burnejšim obdobjem sledi vsaj
navidezno zatišje.
Spolnost dojenčkov in
malčkov je še močno neizobli-
kovana in v začetku ni poveza-
na s spolnimi organi. Po
m.nenju nekaterih se v prvih
treh letih prikrito "izživlja" v
obliki raznih prijetnih občut-
kov ob sesanju in izločanju.
Do povezave med spolnim na-
gonom in spolnimi organi pri-
de šele postopoma, in sicer s
tem, da otrok svoje spolovilo
sploh "odkrije", ga primerja s
spolovili drugih otrok, ugoto-
vi, da draženje spolovila nudi i
prijetne občutke, ipd. j
Razni psihosocialni dejavni- j
ki, zlasti vzgoja, lahko zavrejo
normalen razvoj spolnosti ali
ga skrenejo na napačni tir (o i
tem je že bil govor pri perver-
zijah). Omenili bi tri fenome- j
ne, ki jim nekateri pripisujejo j
velik pomen. j
Kastracijski strah doživi j
otrok ob spoznanju, da obsta-
jajo razlike v telesni zgradbi
med moškimi in ženskami. Če
se pridruži temu še za-
straševanje otroka,da mu bodo
starši ali drugi odrasli, če ne
bo priden, "tisto" odrezali ali
mu bo odpadlo (npr. če se bo
še naprej dotikal spolovila in
ga kazal), so posledice lahko
kar usodne. Nekateri fantje se
zaradi kastracijskega kom-
pleksa tudi pozneje čutijo
večvredne od deklet (ženske so
v njihovi podzavestni fantaziji
grešne, kastrirane, manjvredni
moški), drugi trpijo zaradi
strahu pred avtoritetami (ki
jih lahko vsak hip "kastrira-
jo"), tretji se bojijo žensk itd.
Pri ženskah lahko sežejo reak-
cije do zavisti, občutkov manj-
vrednosti, sovrasštva do
moških, kompenzatoričnega
tekmovanja z njimi, pa tja do
popolnega odklanjanja svoje
ženskosti.
Kastracijski strah se po
mnenju psihoanalize posebno
rad sproži med četrtim in pe-
tim letom starosti, ko se otrok
čustveno in erotično naveže na
drugospolnega starša (deklica
na očeta, deček na mater).
Otrok, ki postane tako rival
očeta oz. matere, se boji
maščevanja v obliki kastracije.
V tej zvezi govorimo običajno
o Ojdipovem in Eiektrinem
obdobju oz. kompleksu (po
dveh grških tragedijah; v prvi
je Ojdi ubil svojega očeta in se
nevede poročil s svojo materjo,
v drugi pa je Elektra sovražila
svojo mater in bila pretirano
zaverovana v svojega očeta).
Izhod iz tega obdobja je te-
meljnega pomena za otrokov
kasnejši seksualni pa ^ tudi
duševni raz\'oj sploh. Če ne
pride do ponovnega zgledo-
vanja po istospolnem staršu,
pravimo, da je ostal otrok
napačno fiksiran. Posledica so
številne oblike nevroz
(npr.impotenca).
Kastracijski, Ojdipov in
Elektrin kompleks niso vedno
vezani na spolni razvoj otroka,
ampak so lahko tudi socialne
realnosti, v kateri otrok
odrašča; v teh primerih gre po-
tem pri teh izrazih zgolj za
simbolični smisel. Tako si
prav lahko zamislimo, da do
"kastracijskega kompleksa" ne
pride zgolj iz strahu in zavisti
glede na spolovilo, pač pa i/
strahu pred socialno vlogo, ki
je bila še nedolgo tega vezana
na ženski spol. Isto velja tudi
za Ojdipov in Elektrin kom-
pleks. Če se spomnimo zgodbe
o kralju Ojdipu, potem vemo,
da je bil njegov oče tisti, ki se
je bal, da ga bo otrok izrinil. Iz
tega zornega kota sta Ojdipov
in Elektrin kompleks v bistvu
generacijsko-socialni konflikt,
to je odsev otrokove borbe za
samostojnost in veljavo. V tem
primeru kompleksa nima
otrok, pač pa njegovi starši.
Tretji pojav, ki mu nekateri
pripisujejo velik pomen, je
seksualna travma. Z njo ima-
mo opraviti, kadar je otrok
priča spolnim odnosom med
odraslimi ljudmi, posebno
starši, če je žrtev spolnega na-
silja, zapeljevanja, razkazovan-
ja ekshibicionistov in podob-
no. Večina misli, da doživi
otrok ob tem težek duševni
šok. Posebno t.i. primarna sce-
na, spolni odnos med starši,
naj bi bila po psihoanalizi za
otroka takšen pretres (otrok,
ki je temu priča, večinoma
misli, da izvaja oče nad mater-
jo nekakšno nasilje, zaradi
česar do njega domnevno raz-
vije velik odpor), da pusti v
njem trajen pečat.
Ta stališča so seveda močno
napihnjena in dramatizirana.
Večkrat je tako, da otroka bolj
zbegajo reakcije staršev kot
tisto, kar je doživel ali čemuE
je bil priča. Posebno pri otro-
cih, ki odraščajo v družini,
kjer ne vlada lažna spolna mo-
rala, ni pričakovati posledic.
Seveda mu je treba na stvaren
in primeren način razložiti,
kako je s stvarjo.
Naslednjič pa še o želji po iz-
kazovanju.
mag. Bojan Sinko
-5. JUNU 1997
ŠPORT-21
pLSKA KOŠARKARSKA LIGA NA PTUJSKI GIMNAZIJI
\fgrm In v Igri uiivaii
o organizaciji Šolske košarkarske lige se je rodila pred tremi leti. Takrat sta se
.pelina navdušenca Vojko Korošec in dr. Srečo Zakrajšek ubadala z vprašanjem, kako
pariti šolski športni program, ki bi združil številne šolske dejavnosti in mu dal pose-
l^n blišč. Pri tem sta se zgledovala po ameriškem sistemu. Ker pa je priprava projekta
^ organizatorjev zahtevala veliko napornega dela, je projekt Šolske košarkarske lige
jtekel šele v šolskem letu 1995/96.
Osnovni namen SKL je bil vključiti čimveč mladih
, redno treniranje in nastopanje v košarki ter v ple-
Lih in navijaških skupinah. Zlasti deklet, ki jih dru-
j športi puščajo ob strani. Organizator je obenem
?^]el na šolah ustvariti športno-družabni dogodek, da
[ji mladi tekmovali, se družili, zabavali in uživali.
Osnovno vodilo ŠKL je 'igrati igro in v igri uživati'.
Med 40 srednjimi šolami, ki so letos sodelovale v
ŠJCL, je bila tudi Gimnazija Ptuj, ki je v projektu
jjCL delovala že drugo leto zapored. Letos je bilo v
projekt vključenih več kot 60 dijakov in dijakinj, ki
p2 niso tekmovali samo na košarkarskem igrišču. Po-
Ugovali so se tudi za naslov najboljših novinarjev in
fotografov, ki so ustvarjali magazin ŠKL, ter video-
snemalcev, ki so svoje prispevke pripravljali za oddajo
ŠJCL na Kanalu A.
Tekmovanje v košarki je potekalo v posameznih li-
gah. Ekipe so igrale po principu vsaka z vsako. Fantje
so igrali v ligi Maribor- II, dekleta pa v ligi Maribor-I.
j^jihovi nasprotniki so bili L, II. in III. gimnazija iz
Maribora ter Gimnazija z Raven na Koroškem.
Fantje (Matija Centrih, Boštjan Ferk, Matjaž Fran-
gež, Boštjan Frangež, Saša Gojčič, Uroš Goričan,
Črtomir Goznik, Alen Hodnik, Kristijan Ilijevec,
Blaž Ivanuša, Aleš Jagarinec, Miha Jemejšek, Mitja
Mikša, Edin Sujoldžič, Miloš Tarbuk) pod vodstvom
trenerja Igorja Solina so sezono 1996/97 začeli s pora-
zom, vendar jim je boljše nadaljevanje vlivalo upanje
za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje. Za vstop v osmi-
no finala so potrebovali zmago nad I. ali II. gimazijo
iz Maribora, toda obe tekmi so izgubili z minimalno
razliko. Tako so v svoji skupini končali na 3. mestu. V
novi sezoni bo ekipa ostala brez 5 standardnih igral-
cev, toda trener Igor Solina kljub temu upa na dober
rezultat. Za cilj si je zadal vsaj ponovitev letošnje uvr-
stitve.
Letos so se prvič na parketu pomerila tudi dekleta
(Tina Bedrač, Milena Bratuša, Petra Fištravec, Nuša
Gajšek, Janja Korez, Barbara Kukovec, Nina Kumer,
Dušanka Mohorič, Janja Rozman, Katja Smole, Bar-
bara Stopinšek, Vesna Zidarič, Tanja Žuran) pod
vodstvom trenerja Lovra Beraniča. Igra Ptujčank se je
izboljševala iz tekme v tekmo, toda kljub temu niso
uspele doseči nobene zmage. Vendar dekleta niso
obupala. Zavedajo se namreč, da v svoji uvodni sezoni
niso mogla doseči vrhunskega rezultata. Zanje je mi-
nula sezona pomenila predvsem nabiranje izkušenj,
ki jih bodo potrebovale v naslednjem letu. Dekleta
pod taktirko Lovra Beraniča vztrajno trenirajo in se
pripravljajo na prihodnjo sezono, ki jo pričakujejo z
\eliko motivacije ter optimizma.
Tudi letos je za dobro vzdušje v dvorani skrbela ple-
sna skupina (Nika Brumen, Andreja Čačič, Iris Gove-
dič, Podvomik Nuša, Nina Premožič, Dunja
^dičevič, Mateja Šeruga, Tina Štrafela, Vanja
Strmšek, Barbara Varvoda, Ivana Viher, Jelka Vajsba-
her, Monja Ploh) pod vodstvom Božene Krivec. S
plesom iri navijanjem je spravila na noge vedno polno
dvorano Šolskega centra. Kot novost v tej sezoni je bil
spremenjen sistem tekmovanj plesnih skupin. Dekle-
^ so se morala sprva pomeriti na področnem tekmo-
vanju, kjer so se najboljša uvrstila v četrtino finala in
po sistemu izločanja so organizatorji prišli do finalis-
tov. Ptujčanke so letos presegle vsa pričakovanja. Z
odličnimi plesnimi točkami so se namreč uvrstile v
Polfinale.
Uspeh košarkarskih ekip in plesne skupine so do-
polnili tudi fotografi in videosnemalci, ki so dokazali,
?a so eni izmed najboljših v Sloveniji. Matija Tonejc
1^ v kategoriji najboljših fotografov zasedel odlično 1.
'^'^sto, uspeh pa je s 3. mestom zaokrožil Blaž Iva-
tiuša. V kategoriji za najboljši video krožek pa so ptuj-
pi gimnazijci zasedli 2. mesto (Tomaž Jakah in Mi-
Silak pod vodstvom Milana Potočnika).
Črtomir Goznik - član fantovske ekipe
Brcanje POb tuši
^adi prostorske stiske smo imeli košarkarji tre-
'^ng le enkrat na teden. Zbrali smo se v telovadnici,
^vili svoje poškodovane gležnje in kolena in se ogre-
^- Potem je profesor Igor Solina analiziral zadnjo tek-
mo: zakaj smo zmagali oz. izgubili, kje so naše šibke
točke in katere napade smo odigrali dobro. Ker smo
bili utrujeni od pouka, nam je moral trener najprej
dvigniti motivacijo. Vodili smo žogo čez igrišče in
zaključevali akcije z dvokorakom ali^ metom. "Uigra-
vali" smo se razdeljeni na dva koša. Če se kdo ni pre-
več poškodoval in če se nismo preveč tepli in prepira-
li, smo to delali približno 30 minut. Za sprostitev smo
na koncu metali trojke. Po treningu smo se dogovori-
li, kdo bo poskrbel za sodnike, navijače, plakate, sok
in sendviče. Sledil je tuš in obvezno "frcanje" z bri-
• sačami. Na tekmah izven Ptuja smo doživeli mnogo
lepega, včasih tudi kakšno razočaranje, vendar bomo
ta doživetja in izkušnje nosili v sebi vse življenje.
Matija Centrih - član fantovske ekipe
v novi gimnaziji bo
bouše
"šolska ekipa je dosegla lep uspeh in marsikatero
tekmo zmagala, poraz pa športno prenesla. Zavedamo
se, da čez noč ni mogoče doseči vrhunskih reztiltatov,
vendar naš model dela zagotavlja vedno boljše rezul-
tate. Pri delu z mladimi je pomemben odnos med
športnikom dijakom in šolo, ki mora biti neformalen
in mora spodbujati pripadnost šoli ter prijateljstvo
med dijaki. Naši dosedanji napori bodo vsekakor na-
grajeni z novimi športnimi objekti v okviru novoz-
grajene ptujske gimnazije."
Igor Solina - trener fantovske ekipe
za zmago je treba celo
trenirati
"Pričakovanja v začetku šolskega leta so bila zelo
različna. Po prvi tekmi smo spoznale, da je potrebno
za zmage na tekmah veliko treninga. Novost je bil tre-
ner, ki ga prej nismo poznale. Dobro smo se ujeli in
začeli treninge. Ti niso bili preveč naporni, vendar
smo se naučile veliko novega. Najzanimivejše trenut-
ke smo doživele na tekmah, kjer je vladalo odlično
vzdušje - kljub rezultatom, ki smo jih dosegale. V spo-
minu nam je ostala tekma, ki smo jo končale po vzoru
NBA - trojka v zadnji sekimdi. V naslednjo sezono
vstopamo optimistično, z višjimi cilji, ki jih bomo
skušale doseči. Upamo, da bomo vsaj delno izpolnile
pričakovanja svojih navijačev.
Tina Bedrač, Katja Janžekovič - članici dekliške
ekipe
enkrat zmaga, drugič
poraz.,.
Za košarkarice se letošnja sezona ni končala z zma-
go. Poraze, ki so se vrstili celo sezono, smo pričakova-
le, saj je dekliška košarkarska ekipa začela trenirati
šele v tem šolskem letu. Čeprav nam ni uspelo okusiti
zmagoslavja, se tolažimo s tem, da je važno sodelovati
in ne zmagati. Ker smo imele pred prvo tekmo le ne-
kaj treningov, je bila naša igra na tej tekmi le "tekanje
v obrambo". Pridno smo trenirale pod budnim
očesom Lovra Beraniča. Naša pripravljenost in z njo
tudi rezultati so se kmalu začeli izboljševati. Imamo
občutek, da večjega zanimanja za žensko košarko na
ptujski gimnaziji ni, vendar devet igralk vztraja,
košarka nam ne pomeni bremena, ampak je to za nas
veselje in sprostitev. Človek bi si mislil, da nam je po
toliko neuspešnih poskusih zmanjkalo motivacije,
vendar je imamo še vedno dovolj, da bomo optimis-
tično začele novo sezono.
Barbara Kukovec, Janja Korez - članici dekliške
ekipe
PRVI ZMAGI NAPROTI...
Ekipa dijakinj se je v tekmovanje ŠKL vključila šele
v šol.letu 1996/97. Ekipa je bila povsem na novo for-
mirana, saj dekleta niso vključena v klubsko košar-
karsko dejavnost. Pogiunno smo se podali na tekmo-
vanja v konkurenci močnih mariborskih ekip ter eki-
pe Gimnazije Ravne. Zavedali smo se, da nimamo
možnosti za višje uvrstitve. Dosegli pa smo cilje, ki
smo si jih zadali: redna vadba dekliške košarkarske
ekipe na šoli, visoka motiviranost deklet in po
daljšem času vrnitev izgubljene tradicije dekliške
košarke na šolo. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je
minula sezona potrdila pravilnost naše usmeritve,
hkrati pa nas navdaja z optimizmom za prihodnost.
Lovro Beranič - trener dekliške ekipe
RAVNATELJICA-
NAVIJAČICA No. I
Kakšne so prve misli, ki se porodijo gledalcem ob
besedi navijačica? Zagotovo je največ asociacij na
ameriška postavna in plavolasa dekleta. Izraz navijan-
je danes uporabljamo kot slovenski prevod za ang-
leško besedo cheerleading. Navijanje je mnogo več,
pravi šport, ki se na evropskih tleh komaj razvija.
Ta nova zvrst športa se je začela v Sloveniji pred
dvema letoma. Zajeta je bila v okviru ŠKL. Seveda
smo se v projekt vključile tudi ptujske gimnazijke.
Zbrala smo se dekleta z enim samim skupnim inter-
esom - veseljem do plesa.
Navijaštvo delimo na dva dela: en del zajema plesni
del oz. plesno skupino, drugi del pa navijaško skupi-
no. Zlasti navijaška skupina zahteva vsestranskega
športnika, saj so v koreografijo vključene akrobacije,
piramide, kjer so potrebni tudi fantje. Plesne skupine
smo bile preimenovane v pom-pon skupine (zaradi
cofov, s katerimi je plesanje oz. navijanje atraktiv-
nejše). V naslednjem šolskem letu se veselimo sodelo-
vanja fantovske skupine, ki nam bo omogočila še
zahtevnejšo koreograJ5jo.
Naša plesna skupina se lahko pohvali s 6. mestom
na letošnjem državnem prvenstvu. Pot do tega rezul-
tata je bila vse prej kot lahka. Treninge imamo le en-
krat na teden turo in pol. Treniramo v trimskem kabi-
netu, ki prostorsko ne ustreza najbolj plesnim koreo-
grafijam. Letos delamo pod vodstvom Božene Krivec,
ki je zelo močno motivirala skupino in pripomogla k
uspehu. Ves čas nas je spodbujala tudi ravnateljica
Meta Puklavec. Upamo si celo trditi, da je ravno go-
spa ravnateljica naš največji občudovalec. Tudi ostali
profesorji so nas sprejeli in niso nasprotovali, če smo
zaradi tekem manjkali pri kakšni lui pouka.
Publika je poglavje zase. Kakor nas doživlja publi-
ka, tako tudi me njo. Če verjamete ali ne, biti navi-
jačica je velika odgovornost. Največja nagrada je na-
smešek na obrazu gledalcev, pa čeprav le za trenutek.
Nnapolni te s pozitivno energijo. Vesele smo vsake
kritike, vendar mora biti dobronamerna, predvsem
kritika tistih, ki naše delo dobro poznajo.
V dveh letih smo si nabrale veliko izkušenj, zaradi
katerih smo bogatejše. Naše ambicije za letošnjo sezo-
no so izpolnjene, priti v finale pa je za skupino, ki
nima id^nih pogojev za vadbo, zelo težko. Zagotovo
pa bomo v Sloveniji zapisane kot prva generacija na-
vijaških oz. plesnih skupin.
Tina Štrafela - članica plesne skupine
FOTOGRAFIJA - POMEMBEN
DEL ŠKL
Letos so organizatorji fotografskega dela ŠKL v tek-
movanje za fotografa vnesli zanimivo novost: v prvem
delu tekmovanja smo zbirali fotografije in jih po pošti
pošiljali v oceno, drujgi del so bila nadaljnja selekcij-
ska tekmovanja. Vodilnih šest fotografov prvega dela
je v nadaljevanju slikalo tekme osmine in četrtine fi-
nala. V fotografskem finalu so izbrani fotografi foto-
grafirali tekmo na Gimnaziji Ljubljana-Šiška (iz Ptu-
ja Matija Tonejc in Blaž Ivanuša). Filme so razvili na
SKL, zmagovalce pa razglasili na finalni prireditvi
ŠKL v Ljubljani. Vesel sem svoje zmage, saj mi bodo
izkušnje, ki sem si jih pridobil s fotografiranjem te-
kem, pomagale v mojem nadaljnjem fotografskem
razvoju.
Matija Tonejc -1. mesto v kategoriji najboljših fo-
tografov
Tako uspešnega prodora v šoli pa si ne moremo
predstavljati brez zagnanosti profesorjev, podpore
našega Upravnega odbora ŠKL in sponzorjev. Gene-
ralni sponzor je TALUM Kidričevo, zelo pomem-
ben delež so prispevali KMETIJSKI KOMBINAT
Ptuj, LABOD DELTA KONFEKCIJA, do.o., NES
Ascot Ptuj, PERLTOINA PTUJ, SILKEM, do.o.,
Nova Kreditna banka Maribor, podružnica Ptuj,
ORINOCO, do.o., Ptuj, CERTUS Maribor, Pot-
niški promet Ptuj, Mlinotest - pekama Kruhek,
MERCATOR PTUJ, PETOVIA AVTO Ptuj,
Kemična čistilnica Frangež, Mlekarna Ptuj, Ptuj-
ske pekarne in slaščičarne, Povrtnina - Trgovsko
podjetje Maribor in številni sponzorji, ki so s svoji-
mi prispevki omogočili sodelovanje dijakov v tem
obsežnem projektu.
Zahvaljujemo se vsem, ki naše delo na kakršenkoli
način podpirajo.
Zbrala in uredila:
Melani Centrih
22 - ŠPORT
5. JUNU 1997- TEDNIK
Športne noviie
MALI NOGOMET
• SRP na Hajdini
v soboto, 7. junija, bodo na haj-
dinskem igrišču med 14. in 23. uro
tekme za SRP '97. Tekmovale bodo
ekipe: Majolka, Preska, Tomaž,
Maik Slov. gorice, Macho, Krona
Zagi, Lipa Stipič, Cerkvenjak in
Fori.
NAMIZNI TENIS •
TOP za fante in
dekleta
člani mlajših selekcij v NTK Pe-
tovio Ptuj so nastopili na tekmo-
vanjih v Ljubljani in Mengšu. V
Ljubljani sta nastopila Danilo Pil-
jak in Urban Ovčar na TOP 12 za
mlajše pionirje, Danilo Piljak je
zasedel četrto mesto, Urban Ovčar
pa osmo. V skupnem seštevku je
Danilo Piljak na drugem mestu.
Urban Ovčar pa na desetem.
Mlajše pionirke so nastopile na
podobnem turnirju TOP B, to je
uvrstitev od 12. do 24. mesta. Tret-
je mesto je zasedla Vesna Terbuc,
ki je v skupnem seštevku petnajsta,
sedma je bila Maša Šaraoljenko, ki
je v skupnem seštevku osvojila tri-
indvajseto mesto.
Danilo Klajnšelc
GIMNASTIKA •
Deklice pete
V nedeljo, 25. maja, je Marjan Vi-
dovič peljal svoje varovanke v
Ljubljano na tekmovanje v športni
gimnastiki. Mlajše deklice so bile
pete. Najboljši naši sta bili: 11.
Janja Markotič in 12. Julija Kline.
Starejše deklice so bile ravno tako
pete. Ptujska tekmovalka Mojca
Mayr je dosegla odlično tretje mes-
to.
KIKBOKS • Ptuju
deset prvih mest
Na odprtem ekipnem prvenstvu
za deklice in dečke ter mladinke in
mladince v semi kontaktu so zelo
uspešno nastopili tudi ptujski tek-
movalci in tekmovalke - med peti-
mi ekipami so zasedli prvo mesto.
Prva mesta so osvojili dečki: Do-
rotej Kline (do 32 kg) in Vojko
Kuri (do 40 kg), pri deklicah Maja
Volgemut (do 35 kg), Laura Mak-
simovič (do 45 kg) in Ines Kacjan
(nad 45 kg), pri mladincih Matjaž
Vindiš (do 79 kg) in Andrej Vin-
diš (do 48 kg) in pri mladinkah
Mateja Erlač (do 55 kg), Maja Oz-
mec (do 60 kg) in Nadja Sibila
(nad 60 kg).
Danilo Klajnšek
PTUJ •
Spust po Dravi 97
Brodarsko društvo Ranča je orga-
niziralo spust po stari strugi Drave
s startom v Staršah in ciljem na
Ptuju. Ob lepem vremenu je bilo to
zelo zanimivo tekmovanje. Rezul-
tati: kajak - dečki: 1. Aleš Jerman,
KKK Adria; K-1 deklice: 1. Majda
Jerman, KKK Adria Ankaran; K-1
mladinci: 1. David Mustar, SD
Razlag Čatež; K-1 člani: 1. Boris
Irt, SD Razlag Čatež, 3. Viljem
Muzek, KK Ptuj; K-1 veterani: 1.
Martin Grašič, Bitnje, 3. Janko Pe-
tek, Ptuj; K-1 turisti: 1. Srečko
Podgorelec, BD Bistrica, 3. M.
Korošec, BD Ranča, 5. Samo Co-
belj, KK Ptuj, 10. Branko Ciglar,
KK Ptuj; C-2 turisti: 1. Ljubeč -
Mislovič, BD Ranča Ptuj, 3. Pod-
goršek - Podgoršek, Ptuj-Breg, 5.
Korošec - Habjanič, BD Ranča, 6.
Flegar, Rižnar, KK Ptuj; C-2
mešano: 1. Gerl - Marušič, BD
Ranča Ptuj, 2. Briški - Kek, BD
Ranča.
Danilo Klajnšek
PODLEHNIK •
Kegljaški turnir
Kegljaška sekcija športnega
društva Podlehnik je v soboto, 31.
maja, na kegljišču Drave v Ptuju
organizirala kegljaški turnir v
moški in ženski konkurenci. Med
moškimi je podrl največ kegljev
Mirko Milošič, v ženski konkuren-
ci pa je bila najuspešnejša Neva
Purg. Najuspešnejšim so podelili
pokale, ostalim pa tolažilne nagra-
de. Tako so kegljači uspešno
končali tekmovalno sezono, vse
ljubitelje kegljanja in rekreacije pa
vabijo, da se jim na kegljaških ste-
zah pridružijo v naslednji sezoni.
Danica Kurež
JADRALNO LETENJE / PORTRET DRŽAVNEGA PRVAKA
i Kolarii - državni prvak v odiuHem rwireth
Ptujčan Igor Kolarič je na jadralnem prvenstvu Slovenije v od-
prtem razredu z letalom LS 6 osvojil državno zlato. Šesto državno
prvenstvo je bilo organizirano v Alpskem letalskem centru v Les-
cah. Zal 29 tekmovalcem, ki so tekmovali v standardnem in od-
prtem razredu, vreme ni bilo najbolj naklonjeno. Uspeli so sicer
izvesti šest disciplin, vendar so jih odleteli v zapletenih vremen-
skih razmerah, celo na valovih nad oblaki. V standardnem razredu
je zmagal Leščan, odlični pilot Ivo Šimenc.
Igor Kolarič je v odprtem razre-
du premagal zelo uspešna leska ja-
dralca Boštjana Pristavca in Miho
Thalerja, oba že večkratna državna
prvaka. Igor je že vrsto let naju-
spešnejši ptujski jadralni pilot in
dolgoletni državni reprezentant, ki
se že leta in leta uvršča v sam vrh
nekdaj jugoslovanskih, sedaj pa
slovenskih pilotov, državni naslov
pa je osvojil tretjič. Od osnov-
nošolskih klopi naprej se druži z
letali - najprej z modeli, nato z ja-
dralnimi, motornimi in pot-
niškimi. Naletel je že čez 2100 ur z
jadralnimi letali in več kot 9000 ur
z motornimi, vključno s pot-
niškimi. Danes 43-letni pilot ima v
svoji letalski knjižici vpisana mno-
ga jadralna letala, športna motorna
letala, med potniškimi pa DC 9,
Boeing 727 in Boeing 737. Nekoč
je letel pri Jatu, sedaj pa je kapetan
in vodja pilotov DC 9 pri Adrii
Airwaysu.
Igor Kolarič pravi, da se "v vseh
letalih počuti tako domače kot doma v
dnevni sobi". Je pilot, ki je posvetil
letalstvu največji del svojega živl-
jenja. "Vendar mu posvečajo nekateri
še več," pravi. "Tisti, ki razmišljajo o
naslovu svetovnega prvaka, se morajo
ukvarjati z jadralnim letenjem sedem
ali osem mesecev na leto. Letijo v Ev-
ropi, Avstraliji, Novi Zelandiji, pov-
sod. To so lastniki tovarn ali imajo za
seboj kaj takšnega, da jim ni potrebno
vsakodnevno misliti na zaslužek.
Drugače je, denimo, v Franciji, kjer
imajo vrhunski športniki šest mesecev
letno dopusta za trening, država pa
jih v tem času plačuje." Pri nas seve-
da ni tako in tudi ne bo. "Dokler,"
meni Igor Kolarič, "ne bo zrasla
nova generacija podjetnikov, sposob-
nejših, ki si bodo lahko za denar mar-
sikaj privoščili." Vendar je tudi v
Ptujski pilot Igor Kolarič že
tretjič državni prvak
Sloveniji nekaj jadralcev, ki po-
svečajo jadralnemu letenju ves svoj
prosti čas, ki podrejajo letenju
službo, vlagajo vanj ves svoj denar,
in če si pridobijo še sponzorje,
imajo veliko možnosti za uspeh.
Igorju Kolariču služba, letenje v
Adrii Airwaysu in vodenje njenih
pilotov devetke ne dopušča tako te-
meljitega ukvarjanja s športom.
Nasprotno, Igor ocenjuje, da je v
lanskem letu prebil na letališču v
Moškanjcih najmanj časa doslej.
Vendar v letalstvu štejejo tudi
izkušnje. Z nekaj letenja nato
ohranjaš raven, če jo želiš dvigniti,
moraš leteti več. Igor ima izkušnje
in visoko raven glede na druge slo-
venske pilote, kar se je potrdilo na
letošnjem državnem prvenstvu. Na
svetovno prvenstvo v Francijo le-
tos ne namerava, saj bo potekalo v
visokogorju, "kar mi ne leži," pravi.
"Pač pa se želim letos udeležiti pre-
devropskega, drugo leto pa evropskega
tekmovanja na Poljskem. Tam je rav-
nina, kar mi zelo ustreza, in na Polj-
skem sem že dosegel zelo dober rezul-
tat."
Tekmovalni rezultat je v letalst-
vu spoj izkušenj, poguma, zagna-
nosti, kondicije, taktike in strate-
gije. Težko je pridobiti vse in upo-
rabiti v tekmovalni disciplini rav-
no pravo mero vsake lastnosti. Ali
kot pravi Igor: "Človek ima v živl-
jenju vedno probleme. Ko bi potrebo-
val izkušnje, je mlad, ko bi moral biti
mlad, je star, ko ima čas, nima denar-
ja, ko ima denar, nima časa za nič več
... Dejansko je vse skupaj težko izpel-
jati."
Milena Zupanič
ROKOMETNO RAZMISUANJE

Konec maja, začetek junija. Se malo, pa bo v rokometu pričel
veljati prestopni rok - 20. junij. Kdo bo odšel iz RK Drave (vsi tisti,
ki lahko?), kdo bo prišel (verjetno nihče!)? Ali bo Drava sploh
pričela igrati v 1. B slovenski rokometni ligi? In ali bo sploh Drava
še obstajala? To so vprašanja, ki zadnje čase vrtajo kot črvički v
možganih. Nekdaj ptujskega paradnega športnega konja ne bo
več? Ali je to sploh mogoče? Vprašanj več kot preveč.
Sezona 1996/97 se je srečno izte-
kla. Veter je pihal z nezmanjšano
močjo, tako da je razcefral jadra
ptujske barke, ki je plula po zelo
plitvih vodah. Končno je nasedla!
Igralci po vsej verjetnosti komaj
čakajo, da pride do prestopnega
roka in da končno zapustijo nased-
lo barko. Trener je končal na zavo-
du za zaposlovanje in verjetno ne
bo zadovoljen s socialno pomočjo,
ampak bo že poskrbel, da se bo
vrnil v rokometne tokove. Igralci
so v pretekli sezoni tolikokrat
nadrsali, da bodo verjetno opustili
ta "šport". In kaj še ostane od roko-
metnega kluba Drava? To bodo
predvsem mladi igralci, ki res ne
bodo mogli nikamor. Kdo jih bo
treniral, kdo jim bo omogočil po-
goje za tekmovanje? Edini, ki je še
ostal v klubu od "famoznega vodst-
va", je sekretar kluba Danilo Ko-
lednik, ki poizkuša rešiti, kar se
rešiti da. Klub naj bi igralcem dol-
goval, kar lepe denarce, ki se ve,
kdo jih je podpisoval, nato pa sti-
snil rep med noge in - čao, dečki.
To je papir brez vrednosti, podpi-
sali pa smo ga le ...
Rešitve za ptujski rokomet sko-
rajda ni. Ponovno bo potrebno
začeti znova. Toda klub brez glave
ne more obstajati. Predsednik klu-
ba na papirju seveda trenutno
nima komu ponuditi odstopa, tako
kot že lep čas v lanskem letu ne.
Kdo ga je vpletel v te vode, ki so
naenkrat pričele teči zunaj toka, je
vprašanje, na katerega bo moral
sam odgovoriti. Za kom bodo kaza-
li s prstom: "Ti si pomagal k razpa-
du moškega rokometa na Ptuju."
Teh odgovorov ni potrebno iskati s
strokovnjaki iz različnih profilov.
Vse je jasno, kristalno čisto jasno!
Samo nekaj se ne ve: kje bodo
imeli priložnost igrati mlajše se-
lekcije, ce se pojavi kakšen butec ,
ki bo to pripravljen peljati roko-
metni voz naprej? Sanje o novem
rokometnem klubu so samo pesek
v oči. Predvsem bodo oškodovani
tisti, ki so hodili na rokometne
tekme, ter igralci, ki so jih žejne
tako lepo peljali preko vode. Ni
važno, kdo je vodil klub. Tu se bo
že utišalo. Glavno je, da nid s prstom
ni mignil, da bi potegnili barko iz
blata. Ni več tistih, ki bi bili samo
molzne krave. Ko pa je tako lepo go-
voriti in "mlatiti" prazno slamo!
Rešitev za moški in v nadaljevan-
ju tudi ženski rokomet je, da se
zberejo ljudje, ki bodo pričeli z
nič, pritegnili ljudi, ki so pripravl-
jeni vsaj dvajset minut na dan de-
lati za ta šport. Ljudje so, igralci
so, klubi so. Le vedete se mora, da
nihče ne prihaja z vrečo, polno de-
narja, predvsem pa ne mlatiti praz-
ne slame, ampak zavihati rokave,
kar pomeni trdo delo. Tudi vse ni
tako črno, le TAKOJ se mora
pričeti delati.
Tistim pa, ki so pripomogli do
tega stanja, predvsem v zadnjem
letu, ne reči niti HVALA. Res, niti
tega si niso zaslužili. Oče, odpusti
jim, saj niso vedeli, kaj delajo. V
vednost za druge in predvsem
boljše čase. Pa ne pozabiti, roko-
met je na Ptuju doma. S prstom
bodo na ljudi, ki so to tako daleč
pripeljali, pokazali predvsem roko-
metaši in ljubitelji rokometa, ki
jih na Ptuju in okolici ni malo.
Samo takrat bodo morali ti
"rešitelji" sneti maske. Pust je
namreč že daleč za nami.
Danilo Klajnšek
NOGOMET - II. SLOVENSKA LIGA

STRELEC: 0:1 Zeželj (12. minuta)
DRAVA: Sraga, Volk, Fanedl (Plošnik), A. Vršič,
Karanovič, T. Vršič, Križanič (Pucko), Zec,
Emeršič, Bloudek, Vesenjak (Koren).
Nogometašem ptujske Drave ni uspelo premagati ali
vsaj igrati neodločeno z vodeče ekipo druge slovenske
nogometne lige Set Vevče. Vzdušje na mestnem sta-
dionu na Ptuju je bilo zares enkratno, pa tudi vreme
pravo za igranje podobnih srečanj. Sedaj je verjetno
tudi še preostalim nasprotnikom nogometa jasno, kaj
lahko v samo enem srečanju pritegne toliko pozornos-
ti in seveda toliko gledalcev.
Gostje iz Ljubljane so pričeh bolje in že v 12. minuti
povedli z zadetkom Žežlja po napaki domače obram-
be. Igra domačih ni stekla, kot so pričakovali. Več časa
so imeli žogo, tudi nekaj priložnosti, vendar je bila
sreča na strani gostujoče ekipe. Ti so od 25. minute
naprej igrali z igralcem manj. Kazalo je, da bodo ptuj-
ski nogometaši znali izrabiti številčno premoč, vendar
ni bilo tako. Pritisk na vrata gostov Kračmana je res
bil, vendar so bili ptujski napadalci sila nespretni pri
zaključku. V 43. minuti so imeli gostje priložnost za
povečanje vodstva, vendar je Karanovič uspel žogo
zbiti s same golove črte.
V nadaljevanju srečanja podobno stanje na igrišču:
velika premoč domačih nogometašev, vendar brez
pravega zaključka. Kot da bi imeli pretežke noge ozi-
roma preveč treme. Izkušena gostujoča ekipa je srečno
in spretno ubranila minimalno vodstvo. Za to niso iz-
birali cilja - od prekrškov do izbijanja žoge daleč z
igrišča in malo simuliranja. Pokazali pa so v igri več
trdnosti in agresivnosti. To so imeli tudi ptujski igral-
ci in jim tega nihče ne more zameriti, le tako očitno ni
bilo videti.. Po končanem sodnikovem pisku so se
uvrstitve v I. ligo veselili igralci SET Vevče, domačim
pa preostane še zadnje srečanje v Domžalah in potem
kvalifikacijski srečanji za uvrstitev v 1. ligo z bel-
tinškim prvoligašem. To bo sicer težko, vendar dokler
se igra, obstaja upanje. Igralci bodo vsekakor dali vse
od sebe, potrebovali pa bodo pomoč s tribun in to
takšno, kot je bila proti Vevčam. S takšnim navijan-
jem se lahko pohvali le malo klubov v slovenskem no-
gometnem prostoru.
Danilo Klajnšek
JUDO
Petek odttien
na Sardinifi!
Judoist iz Gorišnice Damjan Petek je na odprtem prvenstvu
Italije v Sasariju na Sardiniji v kategoriji do 95 kilogramov s tremi
zmagami in enim porazom osvojil tretje mesto, kar je eden
njegovih največjih uspehov. Nastopilo je 327 tekmovalcev iz 41
držav. Drugi naši so se od tekmovanja poslovili že v kvalifikacijah.
Sicer pa se slovenski judoisti, med katerimi je tudi (jorišničan Jože
Marin, na Sardiniji pripravljajo na Mediteranske igre, ki bodo v
italijanskem Bariju.
l.k.
NOGOMET
2. LIGA
Rezultati 30. (zadnjega krog
Goriške   opekarne   -   Mavi:
Črnuče 3:2, Železničar - Jadr.m
Šepič 1:2, Rudar Trbovlje - Šentjur
3:0, Nafta - Piran 4:0, Era Šmartno
- Zagorje 2:0, Triglav Naklo - Dra-
vograd 1; 1, BS Tehnik - Drava 0:0.
1. SET VEVČE 29 17 9 3 57:19 60
2. DRAVA 29 168 5 49:19 56
3. DRAVOGRAD 29 148 7 41:29 50
4.NAiTA 29 12125 36:28 48
5. RUDAR TRBOV. 29 129 8 38:29 45
6. ŠENTJUR      29 119 9 37:38 42
7. BS TEHNIK     29 11 6 1240:30 39
8. ZAGORJE      29 9 119 37:37 38
9. ŽELEZNIČAR   29 107 1227:33 37
10. GORIŠKE OPE. 29 107 1232:34 37
11. TRI6. NAKLO 29 8 129 37:31 36
12.ERAŠMART. 29 105 1442:43 35
13. JADR. ŠEPIČ 29 9 6 1427:48 33
14. MAVRICA ČR. 29 7 7 1527:48 28
15. PIRAN        29 6 3 2019:74 21
16. LJUBUANA   15 1 5 9 10:26  8
V prvo slovensko nogometno ligo
se je direktno uvrstila ekipa Set
Vevče iz Ljubljane, iz lige je že po
jesenskem delu izstopila Ljubljana,
izpadel pa Piran. Nova drugoligaša
sta Aluminij iz Kidričevega in
Krka Novo mesto.
BS TEHNIK - DRAVA 0:0
DRAVA: Sraga, Koren, Fanedl
(A. Vršič), Hotko, Karanovič,
Pucko (T. Vršič), Mlakar, Volk,
Emeršič, Vesenjak, Plošnik (Zec).
V zadnjem srečanju v drugi slo-
venski nogometni ligi so nogome-
taši Drave gostovali v Domžalah in
remizirali. Srečanje je bilo zgolj
prestižnega pomena. Igra je bila
enakovredna do 16. minute, nato
pa so bili boljši nasprotnik nogo-
metaši ptujske Drave, ki so imeli
nekaj lepih priložnosti za zadetek,
vendar pa žoga ni hotela v mrežo
domačega vratarja.
Tudi v nadaljevanju srečanja se
podoba na igrišču ni spremenila.
Vsekakor so domači nogometaši
hoteli premagati drugouvrščeno
Dravo, vendar pravih priložnosti
za zadetek ni bilo. S to točko so no-
gometaši ptujske Drave pokazali,
da so zasluženo na drugem mestu v
drugi slovenski nogometni ligi.
Danilo Klajnšek
3. LIGA - VZHOD
Rezultati 24. kroga: Dravinja -
Paloma 3:0, Goričanka - Unior 1:0,
Črenšovci - MM Brunšvik 1:0, Alu-
minij - Odranci 3:1, Pohorje - Ste-
klar 5:0, Kungota Broker - Bakovci
1 ;5, Turnišče - Kovinar 2:3.
1. ALUMINIJ      24 184 2 55:15 58
2. POHORJE      24 164 4 55:22 52
3. BAKOVCI       24 147 3 57:17 49
4. ČRENŠOVCI    24 160 8 40:24 48
5. PALOMA       24 104 1029:29 34
6. KOVINAR       24 9 4 1131:42 31
7. UNIOR 24 8 5 1031:29 30
8. GORIČANKA    24 7 8 9 28:29 29
9. TURNIŠČE      24 7 7 1029:46 28
10. DRAVINJA    24 7 6 1137:45 27
11. KUN. BROKER 24 6 7 1123:45 25
12. ODRANCI 24 7 3 1431:41 24
13.MMBRUNŠV1K24 5 4 1526:55 19
14. STEKLAR     24 4 4 1622:55 16
Razpored tekem 25. kroga - v so-
boto, 7. junija: Kugnota Broker -
Dravinja, Bakovci - Pohorje, Ste-
klar - Aluminij, Odranci
Črenšovci, MM. Brunšvik - Tur-
nišče, Kovinar - Goričanka, Unior
- Paloma.
Branko Lešnik
ALUMINIJ DRUGOLIGAŠ
# Aluminij - Odranci
3:1 (1:0)
Strelci: 1:0 Gerečnik (7), 2:0
Boškovič (73), 3:0 J. Šraigoc (76),
3:1 Žerdin (89).
ALUMINIJ: L. Šraigoc, Krist..-
fič, Gerečnik, Žemljic, Emeršič,
-
Fridl (]. Smigoc), Hertiš, Boško
Hojnik, Rozman, Zrnko (H^^
nič).
Nogometaši Aluminija so
kroga pred koncem prvenstv
zmago proti Odrancem tudi te<
tično    postali    drugoligaši.
srečanje so krenili oslabljeni, sa
nastopili brez Ivančiča, Grbavcs
Lončariča. Tudi to jih ni motilo,
ne bi zaigrali zelo napadalno. ^
prvih petih  minutah  bi  la^
odločili o zmagovalcu \     ' inutj
je Aleš Gerečnik iz piuM. .   sirei,
dosegel vodilni zadetek. Pru.vnoš.
ti za še višji rezultat je bilo . riom.
no, vendar se ta ni sprenuuil
konca polčasa.
V drugem polčasu je bila slika po.
dobna, le da so tudi gostje želeli ne-
kaj igrali. Njihovih ambicii pa
bilo konec v treh minutah, koj^
najprej v 73. minuti Rade Bc kovit;
dosegel drugi, v 76. minuti pa Jožg
Šmigoc še tretji zadetek /a Alumj.
nij.
Gostje so dosegli častni zadetek v
zadnjih trenutkih srečanja, ko so
domači že pričeli slaviti prvo nies.
to.
Z zmago proti Odrancem so no-
gometaši Aluminija postali novi
drugoligaši, čeprav sta do konca še
dva kroga. V soboto Aluminij igra-
doma prod Steklarju iz Rogaške
Slatine.
Danilo Klajnšek
1. LIGA MNZ PTUJ •
Prekinitev na Haidini
Rezultati končnice tekmo\'anja za
naslov prvaka v 1. ligi MNZ Piaj.
1. igralni dan: Središče - Domava
0:2, Hajdina - Gerečja vas 1:1, pre-
kinjeno v 87. minuti zaradi napada
gostov na sodnika.
2. LIGA MNZ PTUJ     I
Rezultati 21. kroga: GrajeniJB
Pago  Leskovec  1:0, Hajdoše^
Apače 0:4, Markovci - Polskava
4:1, Rogoznica Elteh - Podvinci
3:2, Bukovci - Ormož 4:0, Tržeč -
Mladinec 1:2.
1. ROGOZ. ELTEH 21 163 2 63:21 51
2. ORMOŽ 21 142 5 63:33 44
2. PAGO LESKOV. 21 106 5 4435 36
4 APAČE 21 11 3 7 48:42 36
5. MARKOVCI     21 11 2 8 48:37 35
6. MLADINEC     21 8 6 7 36:35 30
7. GRAJENA-2   21 9 2 1034:40 2?
8. PODVINCI      21 7 5 9 33:40 26
9. BUKOVCI       21 7 5 9 48:59 26
10. TRŽEČ        21 7 2 1240:33 23
11. HAJDOŠE     21 3 2 1621:61 11
12. POLSKAVA   21 2 4 1521:63 16
Razpored za v nedeljo, 8. junija;
Pago Leskovec - Tržeč, Mladinec -
Bukovci, Ormož - Rogozn. Elteh,
Podvinci - Markovci, Polskava ■
Hajdoše, Apače - Grajena.
2. SLOVENSKA
MLADINSKA LIGA VZHOD
20. krog: Slov. Gradec - Beltrans
0:3 b.b., Kovinar Štore - Krško 0:0,
Aluminij - Pragersko 1:0, Nafta -
Beltinci 1:1, ERA Šmartno - Ste-
klar 5:1; Dravinja - Starše v sredo,
4. 6.
Razpored za v soboto, 7. junija:
ERA Šmartno - Dravinja, Steklar -
Nafta, Beldnci - Aluminij, Prager-
sko - Kovinar Štore, Beltrans -
Starše. Prosto Krško (Slovenj Gra-
dec izstopil iz tekmovanja).
MUDINSKA LIGA MNZ
PTUJ
v kvalifikacijsko tekmovanje za
uvrstitev v 2. slovensko mladinsko
ligo vzhod se s tekmovanja MNZ
Ptuj razvrstita dve moštvi - zmago-
valca tekem Gorišnica - Šentjur in
Boč- Dornava. Rezultati 1. tekme:
Gorišnica - Šentjur 0:0, Boč - Dor-
nava 2:1. Razpored za v soboto, 7.
junija; Šentjur - Gorišnica, Dorna-
va - Boč.
Branko Lešnik
f EP NI K - 5. JUNU 1997
ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA - 23
^RTING
J, dirka la dnmmo prvenstvo
4>ID l**"J kartodromu v Hajdošah odlično iz>edel dru-
^ dirko za drža>no pnemtvo v kartingu v petih kategorijah,
jjjijb prireditvam v Mariboru in okoHci je dirka ob lepem
^flčnem vremenu na kartodrom privabila okoli 800 gledal-
^v, ki so lahko u/i\ali > mojstrovinah voznikov "mini formu-
la, Na drugi tekmi za državno pivenstvo je nastopilo 52 tek-
^o>alee\ iz slovenskih karting klubov. Najboljši čas na tre-
ningu v nedeljo dopoldne je dosegel Aleš Pevec v kategoriji
jrf 125 ccm. INjegova hitrost je znašala 90,594 knVh.
V dirki N 60 ccm je v odsomosti
Sofrineskega, ki je bil diskva-
[j(-n;iran zaradi nevarne vožnje,
prepričljivo zmagal Domen Ker-
[^n AMD Moste Ljubljana
pred Nikom Senekovičem. V kate-
^riji A 100 ccm juniorji je pre-
pričljivo prvo mesto osvojil Ivan
jtojišič, ki je bil najhitrejši tudi
jja treningii. V SLO kanu je prvo
pjesto osvojil Domen Jerančič iz
Portoroža. V kategoriji formula A
100 ccm je bilo vse jasno že na star-
tu, Aleš Prek iz AMD Moste je
anagal z veliko prednostjo. V kral-
jevski disciplini kartinga je bila
borba za prvo mesto zelo zanimi-
va. Povedal je Alen Pevec iz AMD
Šlander Celje, tik za njim je bil
domači najboljši voznik Zvonko
Dominko, a je na koncu zaradi
počasnejših in ne umikajočih se
vozil moral priznati premoč Celja-
nu.
Ptujčani vedo, kako se mora de-
lati, da se dirka dobro izpelje in
dobi oceno odlično. Zraven kar-
ting dirk so predstavili vozila iz
programa Dominka, do.o., Ptuj.
Sin znanega ptujskega voznika
kartinga Zvoneta Seruge Jaka, še
ne šestletni fant, je v svojem kar-
tingu pripeljal startno zastavo
nekdaj odličnemu vozniku ptuj-
skega AMD Milanu Slani, ki je bil
tokrat zaposlen kot starter.
REZULTATI: N60 ccm: 1. Do-
men Kerman, AMD Moste 40, 2.
Niko Senekovič, AMD Ptuj 36, 2.
Rok Jurca, AMD Portorož 32; raz-
red A 100 ccm jimiorji: 1. Ivan
Stojišič, AMD Moste 40, 2. Dejan
Grabner, KK Portorož 36, 3. Kle-
men Pevec, AMD Šlander 32;
SLO kart: 1. Domen Jerančič, KK
Portorož 40,2. Gašper Ilijaž, AMD
Moste 36,3. Blaž Podlesnik, AMD
Moste 32 točk; FA 100 ccm: 1.
Aleš Prek, AMD Moste 40,2. Tom
Nemarnik, 36 KK Portorož, 3. De-
jan Paj, AMD Šlander 32 točk; FC
125 ccm: 1. Alen Pevec, AMD
Šlander 40, 2. Zvonko Dominko,
AMD Ptuj 36, 3. Gianni Norbedo,
KK Portorož 32 točk;
ekipno: 1. AMD Moste Ljublja-
na 184 točk, 2. KK Portorož 176,
3. AMD Šlander 155,4. AMD Ptuj
95 točk.
Skupni vrstni red: N 60 ccm (tri
dirke): 1. Domen Kerman, AMD
Moste 110, 2. Luka Lisjak, KK
Portorož 100, 3. Niko Senekovič,
AMD Ptuj 94 točk; A 100 ccm ju-
niorji (dve dirki): 1. Ivan Stojišič,
AMD Moste 80, 2. Klemen Pevec,
AMD Šlander 68, 3. Polona Pod-
lesnik, AMD Moste 62 točk; SLO
kart (dve dirki): 1. Domen Je-
rančič, KK Portorož 67, 2. Kle-
men Kokalj, AMD Moste 66, 3.
Gašper Iljaž, AMD Moste 65 točk;
FA 100 ccm (dve dirki): 1. Aleš
Prek, AMD Moste 80, 2. Tom Ne-
marnik, KK Portorož, 3. Karlo
Cerjak, KK Portorož 61 točk; FC
125 ccm (dve dirki): 1. Alen Pe-
vec, AMD Šlandern 72, 2. Gianni
Norbedo, KK Portorož 72, 3.
Zvonko Dominko, AMD Ptuj 66
točk.
Danilo Klajnšek
LENART / OSMI TEKMOVALNI DAN V KASASTVU
Jubilejni nagradi v Ljutomer in Ljultljano
JUBILEJNA KONJENIŠKA PRIREDITEV OB PETDESETLETNICI PRVE TEKMOVALNE PROGE NA LE-
NARŠKEM HIPODROMU POLENA # VEČ KOT 1500 GLEDALCEV IN 74 KASAČEV IZ VSEH KLUBOV
Lenart je dostojno proslavil /lati jubilej prve tek-
movalne proge na hipodromu Polena, na katerem
se je zbrala velika množica Ix'narčan()\' in oko-
ličanov. Očitno se nadaljuje lepa tradicija konje-
niških prireditev, po katerih je bilo središče Slo-
venskih goric znano že kmalu po 2. svetovni vojni.
Zlati jubilej so dopolnili z vsebinsko bogatim bilte-
nom in obiskom državnega sekretarja v ministrsi\^u
/a kmetijstvo in gozdarstvo, zadolženem za evrop-
ske zadeve, kmetijstvo in raz\'oj podeželja, Fran-
cem Butom. Ta je v priložnostnem nagovoru česti-
tal organizatorjem za opravljeno delo in spomnil na
stoletno povezavo med človekom in plemenitom
konjem.
Rezultati kasaških dirk iz Lenarta: 1. dirka, av-
tostart za 2-letne kasače, 1600 m: 1. Vitalis (Heric,
Ljutomer) 1:26,5; 2. Avio MS (Slavič, Ljutomer)
1:26,5 in 3. Rion (Puhar, Ljutomer) 1:29,0; 2. dir-
ka, avtostart za 3-6 letne kasače, 1600 m, zaslužek
do 20 tisoč SIT: Serka B (Gregorc, Brdo) 1:29,0; 2.
Liimina (Pavšič, Bled) 1:29,6 in 3. Schene (Hercog,
Slov.gorice) 1:29,9; 3. dirka, avtostart za 3-5-letne
kasače, 1600 m, zaslužek do 150 tisoč SIT: 1. la-
guna (Zorko, Ljutomer) 1:24,9; 2. Lisko Lobeli
(Sraka, Ljutomer) 1:24,9 in 3, Egoist (Lovrenčič,
Viaribor) 1:24,9; 4, dirka, avtostart za 3-12-letne
kasače, 1600 m, zaslužek do 250 tisoč SIT: 1. Peri
Lobeli (Bele, Šentjernej) 1:23,7; 2. Li Lohell (Sra-
ka, Ljutomer) 1:24,1 in 3. Bony Brisk (Vidic, Brdo)
1:24,7; 5. dirka, avtostart za 3-12-letne kasače,
1600 m, zaslužek do 350 tisoč SIT: 1. Jard II. (Ce-
tin. Krško) 1:23,6; 2. Meri Lobeli (Babic, Ljuto-
mer) 1:23,6 in 3. Inda (Tomše, Krško) 1:23,9; 6.
dirka, avtostart za 3-12-Ietne kasače, 1600 m, zas-
lužek do 500 tisoč SIT: 1. Hnigma (Cerar, Ljublja-
na) 1:21,8; 2. Ahaja (Sagaj, Ljutomer) 1:22,1 in 3.
L'Esprit (Pavšič, Bled) 1:22,5; 7. dirka, nagrada
občine Lenart, avtostart za 3-12-letne kasače,
1600 m, zaslužek do 900 tisoč SIT: 1. Uriosa
(Žnidarič, Ljutomer) 1:20,6; 2. Amita Gureš, Lju-
tomer) 1:20,8 in 3. Stella (Zan, Ljubljana) 1:21,2; 8.
dirka, nagrada vlade Republike Slovenije, start s
traka za domače, tuje in uvožene kasače: 1. Some-
bodv Lied (Žan, Ljubljana) 1:20,3; 2. Very Best
(Lucič, Zagreb) 1:20,4 in 3. Alija II. (Skube, Viso-
ko) 1:22,4.
Naslednji, deveti tekmovalni dan v kasaštvu bo
prihodnjo nedeljo v Komendi.
M. Toš
KOLESARSTVO
Prve mest e JlcfcTii Rogini
Novo mesto je dva dni gostilo najboljše slovenske kolesarje v
vseh starostnih kategorijah. Zelo uspešni so bili tudi kole-
sarji ptujske Perutnine, Iger se je prvi dan najbolje odrezal
Gregor Gazvoda med mlajšimi mladinci s šestim mestom,
nič kaj pa ni zaostajal starejši mladinec Rado Rogina s sed-
mim mestom.
Gregor Gazvoda
V soboto je bilo tekmovanje, ki je
štelo za kriterij slovenskih mest.
Pri dečkih A so ptujski kolesarji
dosegli tele uvrstitve: 15. Bojan
Belšak, 16. Bojan Potrč, 20. Aleš
Kolednik, 23. Denis Petek. Pri
dečkih B je 12. mesto zasedel Anej
Jabločnik, v kategoriji mlajših
mladincev šesto mesto Gregor
Gazvoda, deseto pa Matjaž
Finžgar, pri starejših mladincih je
bil sedmi Rado Rogina, enajsti Iz-
tok Kovačec, sedemnajsti Jernej
Finžar, dvajseti pa Daniel Perša, v
razredu Elite pa je štirinajsto mes-
to osvojil Miran Kelner, sedem-
najsti pa je bil Mitja Mahorič.
V nedeljo je potekala cestna dir-
ka za veliko nagrado Krke. Pri
mlajših mladincih je sedmo mesto
osvojil Gregor Gazvoda, trinajsti
pa je bil Matjaž Finžgar. Pri sta-
rejših mladincih je v silovitem
ciljnem sprintu kolesar Perutnine
Ptuj Rado Rogina imel največ
moči in je zasluženo osvojil prvo
mesto, osmi je bil Matej Marin,
deseti Marjan Kelner, dvaindvaj-
seti pa Jernej Finžgar.
V kategoriji Elite je v šestem kro-
gu zaradi tehnične okvare moral
odstopiti Miran Kelner, Mitja
Mohorič pa je zasedel 34. mesto.
Danilo fCfa/nšefc
NAJVEČJI USPEH
LENARČANOV
član kolesarskega kluba Lenart
Boštjan Krevs si je s sobotno zma-
Boštjan Krevs
go med mlajšimi mladinci na kri-
terijski dirki za veliko nagrado
Novega mesta zagotovil pot na
olimpiado mladih v Lizboni na
Portugalskem, ki bo od 18. do 24.
julija. To je doslej največji uspeh
Kolesarskega kluba Lenart.
f.k.
24-ZA RAZVEDRILO
5. JUNLI 1997 TEDNI
■gOMIK -5. JUNU 1997
ZA KRATEK CAS - 25
Info - glasbene novice!
Info - kviz
Ciotovo veste, katt. I aa
sliki, izrežitc glasoMiKu, NpiMtc
odgcnoi, in čc \'ani bo sreča na-
klonjena, vam bodo v prodajalni
Tehnika Emone Merkurja Ptuj
podarili zgo.ščenko.
Da so bili pred šlirinajstirni dnevi
na fotografiji U2. je ugotovil tudi
Dušan Svenšek. Tržeč 25 d, 2284
Videm pri Ptuju. Čestitamo!
Odgovore na današnje
vprašanje |xišljiie (ali prinesite)
na: Uredništvo Tednika, p.p.
95, 2250 Ptuj. Rok četrtek, 12.
junija.
Stili glasbe so se v 90. dobesedno
razpasli, najbolj PA se je razvejala
plesna glasba, ki je od techna, aci-
da, housa prešla v vedno popular-
nejši progresive.
Člani nemškega tria MR. PRESI-
DENT so Lazy Dee, Lady Danil in
T-Seven. Zanimiva umetniška ime-
na za trio, ki je lani kraljeval po ple-
siščih s poletnim hitom Coco Jam-
boo. Gospod predsednik pa pred-
stavlja še eno izvirno poletno plesno
reggae zadevo JOJO ACTION
(*^^9|t), ki se bo znašla na policah
s ploščami 9. junija, nato pa ji bo 25.
avgusta sledil še album Night Club.
JAM & SPOON so pred nekaj leti
razveselili D.J.-je in ljubitelje ple-
snih "beatov" s komadom Right in
the Night. Večji projekt številka 2
marmeladnih studijskih mojstrov
JAM & SPOON je dopolnila še
poljska pevka PLAVKA in skupaj so
naredili prijeten komad KALEI-
DOSCOPE SKIES (***).
Produkcijska skupina CHICANE je
polnila plesišča z instrumentalnim
komadom Offshore. CHICANE so v
zadnjem mesecu naredili nekaj re-
miksov, svoj novi plesno nabit house
komad pa so poimenovali SUN-
STROKE (****).
Diskoteke okrog Ptuja delajo 100 na
uro in mogoče se bo v standardne
programe D.J.-jev uvrstil tudi
kakšen od tehle novih plesno obar-
vanih komadov: A Litde Bit of Ecta-
sy - JOCELVN ENRIQUEZ, Listen
to your Heart - M.R., Creator - TOM
NOVY, The Original - DA BOMS,
Seasons in the Sun - 2 YOUNG,
Unique - GENERAL LEVY, Argen-
tina - JEREMV HEALY & AMOS,
Ali I Wanna Do - TNT, People of
Love - AMEN UK!, I have Peace -
STRIKE.
Britanska pevka LISA STANSFI-
ELD je bila ob koncu 80. vokalistka
pri skupini Cold Cut. LISA je s svoj-
im izrednim vokalom naredila vročo
priredbo klasike NEVER GONNA
GIVE YOU UP (****), ki jo je v
originalu pel Barry White. Še bolj
vroč pa je videospot, kjer LISA pre-
komerno prikazuje svoje dele telesa!
Skoraj alfa in omega ameriškega sou-
la je BABYFACE, saj piše pesmi in
jih tudi producira za izvajalce, kot so
Boyz II Men, Whitney Houston,
Toni Braxton, Mariah Carey, En Vo-
gue in trenutno, če verjamete ali ne,
producira novi album legendarnih
Rolling Stonesov. BABYFACE pa
od časa do časa posname tudi kakšno
pesem in tokrat je združil glasbeno
znanje z legendarnim STEVIEJE
WONDERJEM v čustveni soul bala-
di HOW COME, HOW LONG
(^^^^), ki jo je Stevie polepšal z
igranjem na svojo ustno harmoniko.
Mesec dni je že od festivala za popev-
ko Evrovizije, ko je prepričljivo zma-
gala Katrina & The Waves s skladbo
Love Shine a Light. Irsko je pred-
stavljal MARC ROBERTS in s
skladbo MYSTERIOUS WOMAN
(^9(^^^) osvojil 2. mesto na tem
festivalu in prav tako osvojil srca
poslušalcev, tako da so to skladbo v
tem tednu izdali po mnogih evrop-
skih državah kot malo ploščo.
Ameriški pevec BOB CARLISLE
prepeva pop/rock, gospel in soul
glasbo in njegov album Butterfly
Kisses je v prejšnjem tednu pristal
kot komet na 2. mestu Billboardove
lestvice albumov, ki temelji na pro-
daji v enem tednu. BOB prepeva tudi
adult contemporary popevko BUT-
TERFLY KISSES (*****), ki
temelji na izrednem besedilu o lju-
bezni med očetom in njegovo
hčerko.
Škotski "mokri" band WET WET
WET so Neil Mitchell, Graeme
Clark, Marti Pellow, Tom Cunning-
ham in Graeme Dulfm. Mokri fantje
so z albuma 10 sneli atraktivno pe-
sem STRANGE (***).
Mlajšim bralcem pa nekaj naju-
spešnejših popevk skupine BEE
GEES: To love Somebody, Massac-
husetts, World, Words, Don't Forget
to Remember, Run to you, How
Deep is your Love, Stayin' Alive,
Night Fever, You Win Again, For
whom the Bell Tolls, Alone... Bratje
Gibb so iz albuma Stili Waters pri-
pravili balado I COULD NOT
LOVE YOU MORE (****).
David Brezniic
POPULARNIH 10
1. Love won't Wait
-GARYBARLOW
2. Lovefooi
THECARDIGANS
3. Mmm Bop
HANSON
4. Blood on the Dance
Roor
MICHAELJACKSON
5. Old before I Die
-ROBBIEVVILUAMS
6. Young Boy
-PAULMcCARTNEV
7. ldon'tWantto
TONI BRAXTON
8. Lonely
NANA
9. Call the Man
CEUNE DION
10. Don't Leave Me
- BLACKSTREET
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsako
soboto v večernem sporedu
radia Ptuj.
c^Mladi dopisniki
POD KLOBUKOM
Naša šola je bila izžrebana za sode-
lovanje v oddaji "Pod klobukom".
Nanjo nas je prijavila mentorica Li*.
lijana Pisar. Snemanja se je udeležilo
pet tekmovalcev in dvanajst navi-
jačev.
Bila je sreda, 7. maja. Zjutraj smo
se zbrali na železniški postaji Ptuj.
Nekaj pred sedmo uro je prisopihal
vlak, s katerim smo se odpeljali proti
Ljubljani. Posedli smo v kupeje. Na
vlaku smo se pogovarjali, se smejali
in razmišljaU o snemanju oddaje.
Okrog pol desetih smo prispeli v
Ljubljano. Najprej smo poiskali veli-
ko moderno stavbo, na kateri je z ve-
likimi črkami pisalo TV Slovenija.
Do snemanja smo imeli še nekaj
časa, zato smo šli v restavracijo "La-
kotnik", kjer so nam postregli s kosi-
lom po lastni izbiri. Ob 12. uri smo
veseli, radovedni, a z malce treme
prestopili prag TV Slovenija.
Čas do snemanja smo izkoristili za
urejanje pričesk, pudranje in druge
lepotne priprave. Biti na televiziji pa
že ni kar tako! Ob 13. uri smo odšli v
prostore STUDIA 2, kjer snemajo
oddajo. Posedli smo, na eni strani
mi, nasproti nas pa učenci OŠ Dorn-
berk. Zelo prijazno so nas sprejeli
tudi voditelji oddaje: Katja, Dunja
in Davor. Reflektorji so nas osvetlili,
kamermani so bili pripravljeni ob
svojih kamerah.
Najprej so posneli plesno skupino
ter dve glasbeni točki. Sedaj smo bili
na vrsti mi. Začutili smo hitrejši ut-
rip srca in potne dlani. Prva se je po-
merila Mateja, ki je morala prebrati
knjigo Primoža Suhodolčana
"Košarkar naj bo". Bilo je napeto,
vendar se Mateja na košarko dobro
spozna. Katja je odgovarjala na
vprašanja o Primožu in dokazala, da
dobro pozna njegov življenjepis.
Darjan je imel nekoliko manj sreče
pri metih na koš. Tanja se je pomeri-
la v reševanju anagramov, Martina
pa je dokazala, da pozna Dornberk z
okolico tako dobro kot Destrnik.
Navijali smo kar se da glasno. Z
duhovitostjo in humorjem so nas bo-
drili voditelji oddaje Primož Suho-
dolčan, Tatjana Trtnik ter tovarišici
Lihjana in Sonja. Iz ozadja je tekmo-
vanje spremljal Darko Hederich, ki
je vprašanja sestavil. Bili smo prvič
na snemanju oddaje. To je bilo za nas
nekaj novega, enkratnega, skratka -
bilo je čudovito.
Oddaja je bila na sporedu 21. maja
ob 17. uri.
Tekmovalci in navijači
OŠ Destrnik
PRI BOJANU
V petek, 13. marca, smo šli na Ptuj-
sko Goro k Bojanu. On je drugačen
deček. Že od rojstva ima poškodo-
vanje nekatere celice v možganih,
zato težko hodi, slabo govori, zelo
počasi si zapomni stvari. Hodi v šolo
s prilagojenim programom za otroke
s posebnimi potrebami. Star je 16 let.
Pokazal nam je svoje risbice, zvez-
ke. Povedal je, da tudi šiva, barva in
kuha. Ima blazino, na kateri vsak
dan telovadi. Pri tem mu pomaga ad.
Rad posluša glasbo. Rad si umiva
zobe. Ima bratca, kateri mu pomaga
pri nalogi. Ima eno želvo, eno pa ima
brat Mitja. Njegova babica nam je
prinesla jabolka, kekse in sok. Pred
hišo nam je pokazal še kolo. Potem
smo se poslovih in odšli v šolo.
Matej Lorber, 2. a,
OŠ Majšperk
POLICIJSKI DAN
v petek smo se odpravili na Ptuj.
Bil je lep sončen dan. Ko smo prišli
tja, smo si poiskali na tribuni sedeže.
Dobili smo malico. Pričela se je
predstavitev. Videli smo, kako so po-
licijski psi pametni in zdresirani.
Možak je hotel pobegniti preko
meje, a ga je pes ujel in ga prevrgel.
Poiskal je tudi mamilo v avtu, za na-
grado je dobil kocko.
Videli smo še tudi konje. Šli so
med dimom. Nato so še policaji po-
kazali, kako znajo streljati. Celo
predstavitev so gledali tudi mesarji
iz Perutnine. Bilo je konec predsta-
vitve. Ogledali smo si policijski avto
in orožje. Čez nekaj trenutkov je iz
Ljubljane priletel helikopter. Odšli
smo domov.
Ko sem prišla domov, sem poveda-
la mami in mamici o lepem doživet-
ju.
Tadeja Ketiš, 4.r.,
OS Trnovska vas
LUJZEK
Dober den vsoki den! Toto pismo
pa vam pišem v pondelek, 2. juni-
ja, saj včeraj, v nedelo, neje bilo
cajta. Z Mico sma bla na gostu-
vanji pri znoncih v tretji fari.
Prav luštnoje bilo. Jesti, piti kej-
ko češ, muzikanti so ga dobro žin-
gali Plesali smo tak, ke se je pod
smodija, šolje pa man tudi tak
vničene, kak da bi s tretje svetovne
vojske domupriša. Tudi nevesto so
nam doj zašrengali in smo mogli
dosta dnara zbrati, ke smo jo od-
pelali. Skoroje že zglednolo, da
bo ženin brez neveste osta. Na
kunci pa so se te le zglihali za pa-
metno ceno. Joj, kak bla nevesta
lepa in bela tudi, če glihjije tre-
bušček že precik zrosa in
pričakuvle naraščajnika ali pa
naraščajnico. Tak je pač, da brez
mlih tudi vejkih človekov nemre
biti. Je pa bija v zvezi s tem lepi
hec: že gdo sta šla ženin in nevesta
po pulnoči spot, jima je mizikant
da nasvet, kak se ded vuhe robijo
... Drugo jutro pa je muzikant ne-
vesto oziroma ženo vproša, kak je
kaj ponoči bilo, če je kaj štampet
škripa. Pa je mloda ženkica rekla:
"Eh, isti kur., (kuruzjak) kak pred
poroko!" Ženin pa nazaj: "Eh,
droga ženkica, kaj te misliš, da si
bom zdaj, ko sma ožejena, kur(uz-
jak) zameja?" In tak dale naprej,
hecov in vicov, kejko čete. Samo
da man jaz boj krotko pamet in si
vsega ne zapunim.
Gnesje nekšno megleno vremen,
vjutroje dežek rosija in je za me-
sec junij boj hladno kak toplo.^No,
ja, za duge gate glih neje. Še to
vam moren povedati, da sen doba
vinsko priznanje od društva vino-
gradnikov in sadjarjev Ptuj. Moj
vzorec je bija ocenjeni s srebrno
medaljo, eden pa z bronasto. Moja
Micase radapoheca: "Veš, Lujs, ti
si zlo vejki vinogradnik. Maš gori-
co na en kolek, pa še tisti se ti po-
dira..." Ženska pač kak ženska,
vse dobro vidi in ve. Saj tudi stori
pregovor provi: Bog vse vidi, bog
vse ve, greh se delati ne sme. Tejko
te bodi za gnes. Dobro se mejte do
drugega srečaja in radi se mejte.
Vas pozdrovla Vaš LUJS iz Prle-
kije.
26 - POSLOVNA SPOROČILA
5. JUNU 1997- TEDNlj
f EDNIK - 5. JUNU 1997
OGLASI IN OBJAVE - 27
PTUJ / PO PETKOVEM SESTANKU
Zeknaluiza^
gradnjo goHigrišia?
Udeleženci petkovega ses-
tanka v Ptuju (predstavniki mi-
nistrstva za promet in zveze
Repubike Slovenije, družbe za
izgradnjo avtocest Repulike
Slovenije, družbe za državne
ceste, mestne občine Ptuj,
občin Ormož, Gorišnica in Vi-
dem), na katerem so predstavi-
li študijo o presoji vpliva
možnih variant trase cestne
povezave Hajdina - Ormož, ki
je vključena v nacionalni pro-
gram izgradnje avtocest v Re-
publiki Sloveniji, na okolje, so
ugotovili, da je z vidika dolgo-
ročnega razvoja in ob upošte-
vanju vseh kriterijev, predvsem
pa kriterija družbene spre-
jemljivosti najprimernejša va-
rianta nove cestne povezave
med Hajdino in Ormožem ob
Ptujskem jezeru in kanalu HE
Formin, to je obkanalska vari-
anta, ki je podprta in potrjena v
vseh lokalnih skupnostih.
Sklep petkovega sestanja je bil
tudi, da se čimprej začne izde-
lava lokacijskega načrta, lokal-
ne skupnosti pa bodo aktivno
sodelovale v vseh postopkih,
zlasti še pri sprejemanju spre-
memb prostorskih planov
občin in pripravi lokacijskega
načrta.
Sedaj, ko je je znana lokacija
za cestno obvoznico, potrditi jo
mora še vlada, prav tako tudi
mestni svet mestne občine Ptuj,
bodo pričele veljati spremembe
prostorskega plana, čeprav so
bile že sprejete na 21. seji sveta
mestne občine Ptuj 5. septembra
lani. Gre namreč za štiri predlo-
ge odlokov, v katerih je usklaje-
no vse razen dokončne lokacije
za cestno obvoznico. To pa je bil
tudi razlog, da dokumenti še
niso bili objavljeni, kar je eden
izmed razlogov, da še ni izdano
lokacijsko dovoljenje za gradnjo
golf igrišča na hajdinski gmajmi,
čeprav je lokacijska dokumenta-
cija pripravljena. Gradbeno do-
voljenje bo izdano po predložitvi
projekta in pridobitvi ustreznih
soglasij.
Kar zadeva gradnjo golf
igrišča na hajdinski gmajni, še
najnovejši podatek, da so člani
Lovske družine Hajdina dali
zahtevo za odškodnino zaradi
trajne izgube lovišča in za
povračilo stroškov za pogozdo-
vanje v višini 18 tisoč mark v to-
larski protivrednosti.
MG
Marta za
vei kot dve
milijardi
v ptujski podružnici Agencije za plačilni promet Republi-
ke Slovenije so pripravili krajšo informacijo o gospodars-
kih gibanjih in porabi v prvih treh mesecih letos v desetih
občinah Spodnjega Podravja - devetih na Ptujskem in
ormoški. Osnova so bili podatki plačilnega prometa, za
katere vodijo evidenco. ,^
PTUJ / BLOKADE SE VEDNO V PORASTU
. Skrb vzbujajo še vedno podat-
ki o poravnavanju obveznosti na
območju, ki ga pokriva
podružnica. Marca je imelo blo-
kiran žiro račun že 169 pravnih
oseb, ki so zaposlovale 2625 de-
lavcev. Njihove neporavnane ob-
veznosti so znašale 2,154 milijar-
de tolarjev. V primerjavi z lans-
kim decembrom se je število
pravnih oseb z blokiranim žiro
računom povečalo za petnajst. V
pohot so pravne osebe v prvih
treh mesecih letos prijavile čez
štiri milijarde tolarjev obveznos-
ti in terjatev, poravnanih pa je
bilo 17,8 odstotka vseh prijavlje-
nih obveznosti.
Podatki ptujske podružnice
Agencije za plačilni promet Re-
publike Slovenije v prvih treh
mesecih kažejo skromno
enoodstotno rast plačil za inves-
ticije. Pri vplačilih pri javnofi-
nančnih prihodkih pa ugotavlja-
jo 11-odstotno rast v primerjavi
z enakim lanskim obdobjem.
Najpomembnejšo skupino teh
prihodkov predstavlja dohodni-
na, ki zavzema 44 odstotkov
vseh evidentiranih tovrstnih
plačil v regiji. V prvih treh mese-
cih letos so davki pravnih oseb
znašali 49 milijonov tolarjev, od
tega je bil davek na dobiček
pravnih oseb 35 milijonov tolar-
jev. Izplačani osebni prejemki
prebivalstvu so v obravnavanem
obdobju dosegli 4,441 milijarde
SIT, kar je nominalno za dva
odstotka manj kot v povprečju v
prvem četrtletju prejšnjega leta.
Od tega so izplačane čiste plače
znašale 3,468 milijarde tolarjev,
kar predstavlja 78,1 odstotka
vseh prejemkov prebivalstva.
Zanimivo je, da se v letošnjem
letu izplačane čiste plače v po-
vprečju najhitreje povečujejo pri
pravnih osebah s področja
izobraževanja, zdravstva, social-
nega varstva, športa in kulture.
Te plače so bile v povprečju
mesečno večje za 12 odstotkov
glede na lansko povprečje, v gos-
podarskih in drugih finančnih
organizacijah pa za 6. Čiste plače
v gospodarskih družbah se torej
v letošnjem letu zmanjšujejo,
večje pa imajo v izobraževanju,
zdravstvu in javni upravi.
^ , . _     Mil
Kulturni
križem l(ražem
PTUJ • Danes, v četrtek,
5. junija, bo ob 17. uri v
pravljični sobi mladinske
knjižnice pravljična ura
Zajček in lisica. Zraven
dobre volje prinesite, pro-
sim, copate.
PTUJ • V prostorih
Društva upokojencev v
Aškerčevi ulici 9 bodo v
danes, 5. junija, ob 17. uri
odprli razstavo barvnih
fotografij znanega
ptujskega fotografa Alfre-
da Bradača z naslovom
Počitniški dom upokojen-
cev z okolico in phsta-
niščem v Izoli. Namenjen
je populahzaciji Izole in
letovanja upokojencev.
PTUJ • V poslovni stavbi
Perutnine so še do 20. ju-
nija na ogled stripi z
razpisa Katarine in Perut-
nine.
KIDRIČEVO • V soboto,
7. junija, bo ob 20. uri v
tamkajšnji cerkvi v okviru
prereditev ob blagoslovu
novih orgel, orgelski kon-
cert, katerega izvajalec
bo mag. Anton Potočnik.
V nedeljo, 8. junija, pa se
bo kulturni program začel
že ob 15. uri z nastopom
moškega pevskega zbo-
ra Talum iz Kidričevega in
okteta Liguster iz Slivni-
ce.
SLOVENSKA BISTRICA
• Zavod za kulturo in
Zgodovinskoa društvo
Slovenska Bistrica orga-
nizirata v soboto, 7. juni-
ja, ob 7. uri zjutraj pod
strokovnim vodstvom
Ferda Šerbelja ogled
mesta in njegovih zna-
menitostih.
MARIBOR • V razsta-
višču doma Danice
Vogrinec je do 30. junija
odprta razstava krajin v
olju, pastelu in akvarelu
Rozine Šebetič.
KINO PTUJ • Drevi bodo
samo ob 20. uh, nato pa
od petka do nedelje, od
6. do 8. Junija, ob 18. in
21. uri vrteli film Angleški
pacient. Naslednji teden
bo na sporedu ob 19. uri
Zadnji preživeli, ob 21. uri
pa Slačipunce.
ČRNA KRONIKA
TRČENJE AVTOMOBILOV
Po magistralni cesti od Hajdine
proti Mariboru je v torek, 27. maja,
ob 6.30 vozil osebni avto 18-letni
Andrej Ž. iz Ruja. Pri Zlatoličju je
zapeljal na nasprotni vozni pas in
oplazil tovornjak, ki ga je nasproti
vozil 43-letni Zvonimir P. iz
Varaždina. Osebni avto je pri tem
obrnilo za 160 stopinj in je obstal
na robu nasprotnega voznega
pasu. Tedaj je vanj trčil avto, ki je
pripeljal mimo. V nesreči se je
Andrej Ž. hudo ranil, njegov sopot-
nik, 19-letni Bojan I., pa lažje. Mate-
rialne škode na vseh treh vozilih je
za okoli 900.000 tolarjev.
MOPEDIST V
MARIBORU ZADEL
PTUJCANKO
Po pločniku Titove ceste v Mari-
boru je v torek, 27. maja, ob 17.30
vozil moped 25-letni Zlatko J. iz
Maribora. Med vožnjo je z desnim
držajem krmila trčil v levo roko 17-
letne N.J. iz Ruja. Peška je padla in
se hudo ranila, mopedist pa na
kraju nezgode ni ustavil. Nekaj ur
kasneje so ga izsledili mariborski
prometni policisti.
TOVOR DESK PRED
OSEBNI AVTO
v sredo, 28. maja, okoli 8.30 je
od Slovenske Bistrice proti Ruju
vozil polpriklopnik 37-letni Milan K.
iz Maribora. Pri Pragerskem so se
mu utrgali trakovi za pritrditev tovo-
ra in deske, ki jih je prevažal, so
padle na cesto. Prav tedaj je mimo
pripeljal osebni avto 37-letni Janez
K. iz Slovenske Bistrice in trčil v
kup smrekovih desk. V nesreči se
je hudo ranil.
DEČEK ČEZ CESTO PRED
AVTO
Po regionalni cesti Ormož -
Miklavž je v petek, 30. maja, vozila
osebni avto Sonja O. iz Ivanjko-
vcev. V Krčevini pri Ormožu je izza
avtobusa stopil 12-letni Ž.P. iz Veli-
kega Brebrovnika in stekel čez
cesto. Voznica trčenja ni mogla
preprečiti, zadela je vanj in ga zbila
po cestišču. Deček se je v nesreči
huje ranil.
S CESTE POLETEL NA
TRAVNIK
v soboto, 31. maja, okoli 13. ure
se je 21-letni Mitja Č. z Zgornje
Polskave peljal na kolesu z motor-
jem po cesti proti Klopcam. Med
vožnjo po klancu je v ostrem nep-
reglednem ovinku zapeljal na gra-
moz in padel, potem pa je okoli 16
metrov letel po zraku in trdo pristal
na travniku. V nesreči se je Mitja Č.
hudo ranil.
Z MOPEDOM NA
PREDNOSTNO CESTO
štirinajstletni deček G.V. iz
Zgornjih Poljčan se je v soboto, 31.
maja, ob 17.30 na mopedu peljal s
stranske ceste proti regionalni ces-
ti Poljčane - Slovenska Bistrica. V
križišču s prednostno cesto kljub
ustreznemu prometnemu znaku ni
ustavil in zapeljal v križišče, kjer je
vanj trčil osebni avto, ki ga je nas-
proti vozil Jurij J. iz Poljčan. V nes-
reči se je mladoletni mopedist
hudo ranil.
TRČILA TOVORNJAKA
v soboto, 31. maja, sta na
Zgornji Hajdini pri piceriji Maja
trčila tovornjaka. Tovorno vozilo, ki
ga je iz smeri Kidričevega vozil 20-
letni Simon F. iz Žerjava, je začelo
zavijati na parkirišče v trenutku, ko
je z nasprotne strani pripeljal s to-
vornjakom 45-letni Ciril P iz
Gerečje vasi in s sprednjim delom
trčil v desno bočno stran Simono-
vega tovornjaka. V nesreči se je
hudo ranila sopotnica v Cirilovem
vozilu, 46-letna Terezija P.
Z BAGERJEM PRED
TOVORNJAK
v nedeljo, 1. junija, okoli 8.30 je
29-letni Anton K. v Moškanjcih vozil
delovni stroj - bager. V križišču z
magistralno cesto po ugotovitvah
policistov ni upošteval znaka usta-
vi, temveč je začel zavijati desno
na bencinski servis. Po magistralni
cesti je v tistem trenutku pripeljal
tovornjak, ki ga je vozil 28-letni
Janko C. iz Ruja. S tovornjakom je
trčil v bager s tako silovitostjo, da
ga je vrglo skozi vetrobransko
steklo in se je hudo ranil.
ČRNA KRONIKA
Z MOTORJEM V JAREK
Po magistralni cesti od Benedik-
ta proti Lenartu se je v nedeljo, 1.
junija, okoli 15. ure peljal z motor-
nim kolesom 37-letni Drago H. iz
Lenarta. Pri naselju Žanjek je med
prehitevanjem osebnega avtomo-
bila zapeljal na desno bankino, po
njej vozil 35 metrov, nato nadalje-
val vožnjo po jarku in slednjič trčil v
nasip. V nesreči se je motorist huje
ranil, njegova sopotnica, 10-letna
Klementina H., pa lažje, ko jo je ob
trčenju vrglo na njivo.
VLAK POVOZIL
STARČKA
v ponedeljek. 2. junija, ob 14. uri
je na železniški postaji v Ormožu s
potniškega vlaka izstopil 84-letni
Anton Hržič iz Ormoža in se zunaj
prehoda odpravil čez železniške
tire. Tedaj je iz smeri Središča pri-
vozil tovorni vlak, strojevodja je da-
jal zvočne signale, a jih starček ver-
jetno ni slišal. Vlak je zaviral, ven-
dar strojevodnja nesreče ni mogel
preprečiti, povozil je starčka in ta je
umrl na kraju nesreče.
SOSEDI STA
SE STEPLI
Policisti iz Gorišnice so morali v
soboto, 31. maja, posredovati na
Forminu, kjer sta se krepko stepli
sosedi. Neža D. je sosedi Marti F.
najprej grozila z motiko, za dejans-
ki pretep pa je uporabila manj ne-
varno orodje - metlo. Bila je tako
razgreta, da so jo policisti morali
odpeljati v prostore za pridržanje,
kjer se je hladila do iztreznitve.
Končni obračun pa bo morala
položiti pri sodniku za prekrške.
PRETEPAL MATER IN
OČETA
v soboto, 31. maja, dopoldne je
36-letni Marjan R. iz Nove vasi pri
Markovcih pretepal starša. Posre-
dovali so ptujski policisti, in ker je
Marjan grozil še v njihovi prisotnos-
ti, so ga odpeljali na streznitev.
Tudi njega so prijavili sodniku za
prekrške.
DEKLETU GROZIL Z
UBOJEM
Rujski policisti so v petek, 30.
maja, zvečer pridržali 25-letnega
Franca V., zaposlenega v Slovens-
ki vojski, ki je okoli 19.30 po žlebu
splezal na balkon hiše v Ruju, kjer
je stanovalo njegovo bivše dekle
Klavdija G. Vlomil je skozi vrata in
se dekleta ter njenih prijateljic lotil s
pestmi. Klavdiji je grozil, da jo bo
ubil in razstrelil njihovo hišo. Nje-
gove grožnje so izzvenele tako res-
no, da so naslednji dan pri njem
opravili hišno preiskavo, potem pa
so ga privedli pred preiskovalnega
sodnika Okrožnega sodišča na
Ptuju.
UKRADLI BAGER
z gradbišča na avtocesti v Devi-
ni pri Slovenski Bistrici so v noči na
sredo, 28. maja, neznanci odpeljali
gradbeni stroj - bager znamke JCB
4 CX 4x4x4 SITEMASTER TURBO
rumene barve, vreden okoli 9 mili-
jonov tolarjev, last zasebnega
podjetja Gradbena mehanizacija -
nizke gradnje iz Pesnice. UNZ Ma-
ribor je zaprosila vse, ki bi karkoli
vedeli o stroju, da to sporočijo
najbližji policijski postaji. Ne gre
samo za povzročitev velike materi-
alne škode, temveč tudi za odvzem
delovnega sredstva, v katerega je
lastnik vložil vse svoje prihranke.
VLOM V BAR NA
KICARJU
v noči na nedeljo, 1. junija, je
neznanec vlomil v bar Nana na Ki-
carju pri Ruju. Odnesel je najdeno
gotovino - izkupiček minulega dne,
nekaj zavojčkov cigaret in povrh še
lonček z vsajenim drevesom
življenja. Po oceni je najemnico
bara oškodoval za dobrih sto tisoč
tolarjev.
FF

MG:    Sabina    JanžekovS
Gerečja vas 54, Ptuj - MarJ
la; Milada Bojanič, Dolga iJ
4, Ormož - deklico; Erika
nejšek, Stari Grad 74, Make«
- dečka; Martina Puhar, Sl^
trg 4, Ptuj - Primoža; Zlatkg
Juršek, Belski Vrh 50, Zavrt A
Aleša; Sonja Horvat, SlavšiJj
25, Vitomarci - dečka; Olgg^
Krajnc, Industrijsko naselje 2
Kidričevo - Tjašo; Dragic^
Munda,  Sodinci  32/a,  Vel,
Nedelja    -    dečka;    Lidija
Žmauc, Jenkova 6, Piuj .
Žana; Klavdija Potrč, Mestni
Vrh 74/a, Ptuj - Tjašo; Brigiia
Horvat, Lača ves 2/a, Kog ,
Erika;    Alojzija    Colnarič,
Vrhole 3, Laporje - Klemena;
Amalija Kodrič, Tovarniška
20, Poljčane - Mihaela; Dani-
jela Bezjak, Vitomarci 24, Vi-
tomarci   -   Laro;   Marjana
Kramberger,  Hajdoše,  n.h.,
Ptuj - Tina; Darja Horvat,
Nova vas pri Ptuju 84, Ptuj -
Nika; Slavica Pičerko-Peklar,
Spuhlja 66/c, Ptuj - deklico;
Jožefa Debeljak, Slatina 74,
Cirkulane - dečka; Vesna Fili-
pič, Gajzerjeva 20, Ptuj - Ma-
tica; Karmen Serec, Trnovska
vas 45/a, Trnovska vas - Roka;
Helena Fekonja, Hajdoše 3/d,
Ptuj - deklico.
Popravek: V prejšnji številki
se priimek mamice glasi Irena
Žemljic (ne Zemljarič). Za na-
pako se opravičujemo.
POROKE: Peter Mikolič in
Irena Šalamun, Potrčeva c. 46,
Ptuj; Franc^Čagran in Terezi-
ja Golob, Žamenci 6; Janez
Rus    in    Brigita    Kolar,
Pavšičeva  ul.  26,  Logatec;
Andrej Zamuda in Darja Šter-
bal, Volkmerjeva c. 5, Ptuj,
Franc   Herga   in   Terezija
Rajšp, Rjavci 30.
POROKE V ORMOŽU: 4.
aprila: Robert Vočanec, Ul.
dr. Ozvalda 15, Ormož, in Bo-
jana Leskovar, Vrtna 2 a, Pet-
rijanec. Hrvaška; 5. aprila:
Franc Vrbnjak, Trnovci 28, in
Ana Plohi, Trnovci 28; 10.
maja:     Marjan     Valenko,
Gorišnica^ 170,  in  Mihaela
Dečko,   Šalovci   52;   Janko
Vrbančič, Trgovišče 50, in Li-
dija Bratuša, Sveti Tomaž 25;
17. maja: Ivan Serec, Dravska
7, Ormož, in Bojana Kranjc,
Dolga lesa 7, Ormož; Milan
Kumer, Pavlovci 19, in Sonja
Kukec, Pavlovci 19; 24. maja: ,
Anton    Zadravec,    Spodnji •
Ključarovci   26,   in   Lidija
LukmaHj Runeč 10; Drago
Karba, Železne Dveri 5, in
Ksenija     Aleksič,     Veliki ;
Brebrovnik   62;   31.   maja: |
Čedo Rotar, Obrez 78, in Ves- {
na Kuharic, Lešnica 10; Peter 1
Ivanuša,     Dobravska     11,*
Ormož,   in   Viktorija   Kle- ;
menčič, Ul. dr. Kovačiča 2,;
Ormož; Dušan Vertič, Obrez I
105, in Mateja Masten, Obrez
105; Branko Školiber, Stanov-
no 9, in Milena Lah, Mihalo-
vci 22.
UMRLI SO: Julijana Hoh-
nec, roj. Jurčič, Tomšičeva ul.
30, Slov. Bistrica, 1931, t
20. maja 1997; Jožef Milošič,
Mali Okič 35, 1912, t 26.
maja 1997; Elizabeta Jerebic,
roj. Žnidarič, Gomila pri
Kogu 45, 1913, t 23. 5.
1997; Jožef Fekonja, Meljski
Dol 27, Maribor, =!: 1940, t 23.
maja 1997; Janez Petrovič,
Brodarjev trg 6, Ljubjana, *
1942, t 26. maja 1997; Alojzija
Marušek, Skorba 55/a, *
1921, t 28. maja 1997; Andrej
Hernja, Spolenakova ul. 18,
Ptuj, * 1919, t 27. maja 1997.