Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Liberii (Ui. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gonca, P.zza Vittorta 18/11, Pošt. pied. (casefla post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna St. 40 Ur
NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • n Ino remstvo: letna naročnina Ur 2MB Oglasi po dogovor« Spedizione in abb. portale I. gr.
ŠT.
501
TRST, ČETRTEK 4. JUNIJA 1964, GORICA
LET. XIII.
(Po 'dali poti?
Kot poročamo na drugem mestu, je dežel-pi svetovavec dr. 3kerk, izvoljen na listi Slovenske skupnosti naslovil na predsednika ^oželnega sveta pismo, v katerem se pritoke in protestira, ker v kom:s;jo za sestavo PraviInika, ki bo urejeval potek sej in delo v deželnem svetu, ni bil imenovan noben svetovavec slovenske narodnosti. Po našem* Donenju je bilo to pismo že zato povsem upravičeno, ker smo na prvi slavnostni seji deželnega sveta imeli jasen občutek, da se v takšni ali drugačni obliki skuša ignorira-l' tista stvarnost, ki se ji pravi slovenska Manjšina. Za prvega meščana Trsta naša' Manjšina ni bila na primer vredna niti ^romnega pozdrava, ostala dva slavnostna govornika pa sfa jo le zelo previdno a1 i sa-posredno omenila.
Prav je zato, da slovenski sveto/avec že takoj v začetku skuša odpraviti to bolj ali ^anj odkrito težnjo po ignoriranju naše Manjšine in s tem po ignoriranju njenih Problemov. Kakšen bo njegov uspeh, je dru-90 vprašanje. Če ne drugega, ps bo dosegel, da se bo o manjšinskem vprašanju razpravljalo in bo med italijanskimi političnimi skupinami moralo priti do stvarnih in jasnih Političnih izbir.
Komisija za sestavo pravilnika o sejah de-*elne zbornice je med drugim zato važna *er bo dejansko od nje odvisno, ali bo sve-*°vavcem slovenske narodnosti načelno in faktično priznana pravica, da v svojih in-larvenoijah uporabljajo materinščino.
Za majhne politične skupine, ki imajo sa-po enega svetovavca, je nadalje važno, jim pravilnik omogoča najširšo svobodo Pr' njihovem delu v svetu in da jih ne sili P Ustanavljanju kakšne posebne skupine -p0t bila na primer skupina svetovavcev PRI, >in LSS — ki bi bil pravi pravcat’ sPaČek in nesmisel.
, ^a in še druga vprašanja so tako važna, a bi bila prisotnost slovenskega svetovav-Ca,v komisiji za pravilnik naravnost nujna, Sai ie znano, da veljavnost takih pravilnikov traja nekaj dni in niti eno samo mandat-1)0 dobo. Jasno in razumljivo je nadalje da Sc: slovenski svetovavec ne more sprijazniti urislijo, da pri obravnavanju tako važnih r°blemov ne more povedati svojega mne-13.
^ovenska javnost v ostalem pričakuje, da
NEMIRNA JUŽNOVZnODNA AZIJA
Radio nam vsak dan polni ušesa z no vicami o dogajanju v južnovzhodni Aziji, ki niso razveseljive za Zahod, svetovni tisk je poln poročil o tem, diplomati in vojaški strokovnjaki so mrzlično na delu, da bi »rešili.< tamkajšnje politične in vojaške probleme, pri vsem tem pa ogromni večini ljudi vendarle ni prav jasno, zakaj pravzaprav tam v resnici gre. Imamo celo občutek, kakor da bi svetovni javnosti namenoma prikrivali resnico, ali kakor da bi gledali nem film z zelo zapletenim in krvavim dogajanjem, pri tem pa ne bi razumeli niti besedice od tistega, kar osebe v njem govorijo, zato nam tudi cstane pom in njihovih dejanj nerazumljiv. Zakaj so se Američani naveličali predsednika Diema v Vietnamu in ga žrtvovali za še veliko manj učinkovit režim, ki mu je sledil in v katerem se je glavna garnitura že morala zamenjati (ali pa je bila zamenjana od zu naj)? Zakaj so dopustili, da so zmagoviti uporniki barbarsko pobili Diema in njegove glavne sodelavce in sorodnike? Kaj je vzrok, da se odločajo revni vietnamski kmetiči rajši za komuniste kakor pa za režim pod ameriškim pokroviteljstvom, neglede na to, da Američani zasipavajo Vietnam s stotinami milijonov dolarjev na leto, kar so za vsako d.ržavo ogromne vsote in bi se morale poznati tudi v življenjski ravni in gospodarskem ter prosvetnem napredku Vietnama?
VPRAŠANJA BREZ ODGOVOROV
In koliko je še takih vprašanj,, nanašajočih se na vso južnovzhodno Azijo, na katera nam nihče ne da zadovoljivega odgovora: Za kaj gre v Laosu? Kaj hočejo tamkajšnje tri skupine, ki se rujejo za oblast, desničarska, nevtralistična im Pathet Lao? Zakaj slišimo vedno o »filokomuni-stičnem« Pathet Lau, če ne naravnost o komunistih, če pa vodi to gibanje knez Su-
fanuvong, kot vodita kneza tudi desničarsko in nevtralistično skupino? Pomeni to, da sta se v Laosu povezala komunizem in fevdalizem, ali da v resnici skupina Pathet Lao sploh ni komunistična, ampak išče le pomoč pri Severnovietnamcih, da bi se z njihovo pomočjo prikopala na oblast, v skladu z zgodovinskim pravilom, da si skupine, ki vodijo med seboj državljansko vojno, vedno iščejo zunanjo podporo in ne vedno po ideoloških kriterijih?
Na vsa ta vprašanja nam niti zahodna niti vzhodna publicistika ne dasta zadovoljivih odgovorov, ali bolje rečeno, sploh ni-kakih odgovorov, ker se zadovoljujeta s tem, da sta razdelili tamkajšnjo politično šahovnico na »nacionaliste« in »komuniste«, vse, kar pa ne gre pod ti dve označbi, pa za »nevtraliste«. Zadeva pa je — kot se zdi — vendarle precej bolj zapletena.
Eden izmed glavnih razlogov* današnje zmede v južnovzhodni Aziji je prav gotovo
V	zgrešeni ameriški politiki do narodov, ki bi se radi rešili iz okov nazadnjaštva, nevednosti in revščine. Ne more se sicer 1 zanikati, da je ameriška politika idejno prosvetljena in da ima dobre namene, predvsem da zagotovi mir, tehnični napre-I dek in omiljenje revščine, če že ne njeno j popolno odpravo. Toda pri vsem tem so Američani vendarle nerodni, topi in brez vsakega posluha za globlje težnje narodov, ki hrepene po drugačnem, boljšem in bolj ' svobodnem življenju. Ameriška politika je | zlasti preveč konservativna in nezaupna do j vseh	novih,	opozieionalnih in	revolucionar-
j nih	gibanj	in zato	redno	podpre vse
'konservativne in reakcionarne režime, v katerih vidi neko jamstvo za mir in stabilnost.	Tako	je bilo in	je še v	Južni Koreji,
kjer	so Američani po	vsej sili dolgo držali
na površju starega Syngmana Rheeja, tako je v Vietnamu in v Laosu, in tako je ali je bilo še marsikje drugje.
bodo deželni svet in njegovi organi priče-
li
k zavedati enega glavnih vzrokov, zaradi .,aterih je bila Furlaniji- Julijski krajini pri-,nana posebna avtonomija, namreč dejstva,
da
njenih mejah živi narodna manjšina.
. tei zvezi navajamo tale odstavek iz knjige j .9 Regione nel cuore degli italiani« (De-"6 a v srcih Italijanov) — Treviso 1963 —:
ozemlju republike so določena jezikov-
t Mešana področja, na katerih državljani l |e9a jezika uživajo ustavno pravico jezi-°Vna manjšine (člen 6. ustave: „Republika
ščiti s	posebnimi	zakoni	jezikovne manjši-
ne". )Za hitrejšo in bolj stvarno izvedbo zgornjega načela so bile ustanovljene dežele s posebnim statutom Dolina Aoste, kjer govorijo	francosko,	Tridentinsko-Južni	Ti rol,
kjer govorijo nemško in ladinsko in Furla-nija-Julijska krajina, kjer govorijo slovensko. Naloga teh dežel je med drugim ta, da omenjeno načelo podrobneje uzakonijo.«
Manjšinska zaščita ne spada torej v izključno pristojnost osrednjih zakonodajnih teles (poslanska zbornica in senat), kot se često trdi v določenih tukajšnjih italijanskih krogih, temveč tudi in predvsem v pristojnost dežele,	kar je v	ostalem	naravno in	samo-
posebi	razumljivo, če je	res, da je	dobila
Furlanija-Julijska krajina posebno avtonomijo prav zaradi svojega »jezikovno mešanega področja«.
KRATKOVIDNA POLITIKA
Značilna primera za to sta Kuba in Al žirija. Ko se je ljudstvo v teh dveh deželah, upiralo diktaturi in kolonialni oblasti in izkoriščanju, so ostali Američani popolno ma hladni do obeh revolucionarnih gibanj, hkrati pa so uradno podpirali oba zaso-vražena režima, čeprav pod okriljem uradne ameriške gospodarske in vojaške parno či tistima državama. Ameriška pomoč pa je bila dejansko uporabljena za boj proti revolucionarnemu gibanju, in tako se ni čuditi, da je revolucionarno gibanje tako na Kubi kot v Alžiriji po zmagi odkrito pokazalo svojo nevoljo nad ameriško po litiko ter začelo koketirati z Moskvo, že iz gole kljubovalnosti, da se maščuje Ameriki. Podobnih primerov iz mednarodne po-
RADIO TRST A
m NEDELJA, 7. junija, ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
9.30 Slovenske zborovske skladbe; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za naj-mlajše: »Lepi janičar« (Rado Murnik - Mara Kalan). Igrajo člani RO.; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaij, zakaj..., Odmevi tedna v naši deželi;
15.30 Radijska novela: Giulio Carcano: »Starka iz Mezzegre«; 18.30 Kino, včeraj in darnes; 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Lan sem se oženu, magar b’se ne biu«; 21.00 Vabilo na ples.
■ PONEDELJEK, 8. junija, ob: 12.15 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Lan sem se oženu, magar b’se ne biu«; 18.00 Iz lovčevih zapiskov: Ivan Rudolf:	»Zadnji svojega rodu«; 18.30 Iz cikla koncertov, ki jih je priredilo društvo »Arte viva« v Trstu, 19.15 Radijska univerza: Jože Peterlin: Michelangelo Buonarroti: »Njegove prve umetnine v marmorju«; 21.00 Engelbert Humpordinck: »Janko in Metka«, opera v treh dejanjih.
■ TOREK, 9. junija, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 17.20 Iz albuma lahke glasbe; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna italjanska glasba; 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše;
21.00 Pregled italijanske dramatike; 21.50 Sloven-siki in jugoslovanski solisti: Violinist Josip Klima., pri klavirju Freddy Došelk.
■ SREDA, 10. junija, ob: 11.45 Ameriški odmevi;
12.15 Brali smo za vas; 18.00 Znanstveni leksikon;
18.30 Praviiični svet v glasbi (Gojmir Demšar);
19.00 Pevski zbori Julijske krajine in Furlanije;
19.15 Higiena in zdravje; 21.00 Simfonični ikon-cert. - Približno ob 21.40 Srečanja z našimi umetniki: Josip Tavčar: »Književnik Man,lio Cecovini«.
■ ČETRTEK:, 11. junija, ob: 12.15 Po društvih in krožkih: »Zbor in dramska skupina Vesna iz Sv. Križa«; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Solistični koncert; 19.15 Lopo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu (Pripravila Vilma Kobal); 21.00 »Zbogom, Martina!«, radijska drama, (Marij Ma-I ver). Igrajo člani RO.; 22.55 Iz zagrebške glasbe-1 ne bienale 1963 - Uroš Kerk: Invencije. Si"rfonič- i ni orkester zagrebške Radiotelevizije vodi Pavle Dešpalj. Igra violinist Igor Ozim.
m PETEK, 12. junija, ob: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Pomenek s poslušavkami;
18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend: »Pastirček in čarovnikova hči« (Jurij Slama); 18.30 Solisti Julijske krajine in Furlanije;
19.15 Radijska univerza (Jože Peterlin) Michelangelo Buonarroti: »Nac^b^iV Jnl'i’i IT-- 20 31 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidij Vršaj; 21.00 Koncert operne glasbe.
■ SOBOTA, 13. junija, ob: 12.15 Podobe iz narave- 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste: 15.30 »Zadeva Sorge«. Radijska drama (Franco Enna -Saša Martelanc), igrajo člani RO.; 17.20 Drugi Vatikanski koncil; 18.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič:	»Štajerska! pesnika Volkmer in Modrinjak«; 19.15 Družinski i obzornik; 21.00 Veliki orkestri lahke glasbe: Ted ( Heath; 21.30 Vabilo na ples.
Proslave za dvajsetletnico vdora v Evropo
TEDENSKI KOLEDARČEK
7. junija, nedelja: Zorica, Robert
8. iunija, ponedeljek: Medaird, Vila
9. junija, toreik: Primož, Prvan
10. junija, sreda: Miloš, Marjeta
11. iunija, četrtek: Srečko, Darinka
12. junija, petek: Čedomir, Flora
13. junija, sobota: Anton, Zvonko
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Gostovanje Slovenskega Ljudskega Gledališča IZ CELJA
V	scboto,	6. t. m.,	ob 21. uri v	Avditoriju
V	nedeljo,	7. t. m.,	ob	17. uri v Avditoriju
V	ponedeljek, 8. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah AEI.XANDRE RIVEMALE REZERVIST (uprizoritev nagrajena s prvomajsko nagrado 1964) Prodaja vstopnic od petka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. Sv.	Frančiška 20	ter eno	uro pred pričetkom	predstav	pri	blagajni	dvoran.
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graiphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
Šestega junija 1944 ob 0.15 se je začela zavezniška invazija v nacistično Evropo. Dvajsetletnico te največje in najusodnejše bitke vseh časov proslavljajo te dni po vseh državah nekdanjih zaveznikov. Ob tej priložnosti so nekateri zavezniški in nemški generali objavili svoje spomine. Iz vseh dokumentov je razvidno, da so bili Nemci presenečeni, kljub pravočasnim svarilom svoje obveščevalne službe, ki jo je vodil admiral
—0—
NOVI INDIJSKI VODITELJ
Za novega indijskega ministrskega pred sednika in Nehrujevaga naslednika je bil skoro enoglasno izvoljen Lal Bahadur Sha-stri. Po svojem političnem prepričanju je zastopnik sredine v Kongresni stranki, ki je naj večja v Indiji. Svojo smer je pa žj nakazal v prvem govoru, v katerem je dejal, da ni druge izibire kot delovati tako, kakor bi želel Pandit Nehru. Poudaril je, da je treba uveljaviti v Indij' pravi socia-'\z' m in pobijati dva največja sovražnika, ki sta revščina in neizobraženost.
Slias ri se je rod.il 1. oktobra 1904- bizu Benaresa, kjer je tudi študiral. Še m'ad se je vključil v Gandijevo gibanje za svobodo Indije, zato je tudi večkrat okusil 'britanske zapore. S Pandit Nehrujem je prišel v stike že v mladosti, ko je bil njegov oče uradnik v pravni pisarni Nehrjje-vega očeta. Leta 1947 je bil Shastri imenovan za notranjega ministra, pred enim letom pa za ministra brez listnice in je kot t- k dejansko nadomeščal ministra Nehruja.
Od svojega prednika se razlikuje po t;m da je bil Nehru pravi kozmopo'’t, ki je znal združevati v sebi prvine zapadne in indijske kulture, on pa je bolj pristen Indijec in tudi iz nižje kaste. Vsekakor pa bo s’edi'1 stopinjam svojega učitelja, in s:-cer s še bolj socialnim poudarkom.
TITO NA FINSKEM
Jugoslovanski predsednik Tito je p "i letel s soprogo in z večjim spremstvom na daljši politični obisk na Finsko. S Iinskim predsednikom Kekkonenom sta že invla več razgovorov o politiki koeksistence in tudi o bližnjem zborovanju nevezanih držav v Kairu.
Finska javnost je sprejela Tita zelo prisrčno. Tisk pa poudarja, da pomenijo razgovori med državniki obeh republik nadaljevanje stikov, katere je navezal Kekko-nen že pri lanskem obisku v Beogradu.
BEN BELLA PROTI BERBEROM
Ben Bella je spet začel boj proti Berberom v Kabiliji. V gorovje je poslal 12.000 vojakov, da bi podvrgli uporne Berbere. V bojih je padlo nekaj vojakov in Berberov, aretirali pa so več stotin Berberov. Poročila iz KabiIiie pravijo, da so Berberi »siti« Ben Bellovih zasedbenih čet, ki so že leto dni nastanjene v berberskih vaseh. Ben Bslla si je verjetno izbral za himno tisto »Mačka miško, miš pšeničko . . .«.
—0—
V	Zahodni Nemčiji in še v nekaterih zahodnih državah so priredili denarne nabirke za družine žrtev katastrofe na nogometnem stadionu v Limi.
VVilhelm Canaris. Invazijo so pričakovali Pas de Calais in ob lepšem vremenu. Rorn' mel kot vrhovni inšpektor Atlantikwalla je bil ravnokar, zanašajoč se na trajanje sl* bega vremena, podal na dopust k ženi, H1' tler pa je šel ravno v začetku invazije spa1 na svojem gradu na Berchtesgadenu in ni«1' če ga ni upal zbuditi, tako da sta se dve rezervni tankarski diviziji, ki sta bili po^ri jeni samo ujemu, zganili šele proti večeri tistega dne, da bi vrgli izkrcance nazaj '' morje, a je bilo prepozno — bili sta sam1 skoro uničeni.
Nemirna Južnovzhodna Azija
(Nadaljevanje na 2. strani)
litike bi lahko našteli še na desetine. povsod išče ameriška politika samo *ri nutne koristi in dela samo taktične ■ppjjj' ze, namesto da bi globlje presodila pt>lillC no in gospodarsko problematiko. P°vS,0, se zadovolji s površnimi analizami, ki J1 napravijo čisto povprečni diplomati talenta, ki se zanimajo bolj za ženske Jl bankete kot za probleme in po’itiko.
Eno izmed pravil ameriške zunanje P0'1 tike je, da je treba podpreti povsod vi a, joči režim, v podporo »stabilnosti« in 1,11111 ru>', čeprav sta stabilnost in mir v nosti prav zaradi takih režimov. In »štab1, nost« skuša ameriška vlada reševati z ^ lij oni dolarjev, 'ki ostanejo v glavnem q žepih korumpiranih politikov, in z °r°; :em, ki p-ej ali slej pride v roke uip0^ kom.	,
Gotovo je, da bi pomenila bolj napl<^ na in za resnično problematiko odprta P
litika tveganje, da bi se s tem okoriš
0
m
Zahodu resnično sovražne si'le. Toda ta tveganje bi imelo še vedno veliko več nosti na uspeh, kakor si ga želi Za*1^ ka'kor pa sedanja kratkovidna in trmo$ va politika, ki noče videti resničnih Pj blemov in prezira težnje nesrečnih mn°z Upa, da bo zadržala butanje revolucij,,, nega valovja s šibkimi jezovi diktator^ ali psevdodemokratičnih režimov, opr :
V
na dolarje in ameriško orožje, ali pa potrebi cinično žrtvovala tak režim, & se izkazal za prešibkega, kakor je žrtvo’ ^ la Diemovega. Angleški pisatelj G raft Greene je svoj čas dobro vedel, zakaj ^ napisal roman »Mirni Američan«, v katef f se je ponorčeval iz ameriške politik6 Vietnamu. Zdi se, da se od takrat ni spremenilo — razen na slabše.	^
V	tej luči se tudi ne zdi tako čudn°> , se skuša De GauHlova politika na azijsK ^ jugovzhodu odmakniti od ameriške in. brati nova pota, z več posluha za tistih ljudstev. Ameriški zunanjepol’*1 strokovnjaki, ki te dni zborujejo v ” 1(Jj luluju in razpravljajo o problemih v J novzhodni Aziji, bi dobro storili, če bi tresli vprašanje, zakaj južnovietna1^ kmetiči rajši podpirajo gverilce in eji pomanjkanje in preganjanje, kakor zanašajo na Američane. Morda bi se ^ pri tem le posvetilo, v čem je napaka ^ riške politike — med drugim tudi v da gleda na množice Azijatov ne Azije, kakor gleda bogataš na r ^ malo omalovažujoče in malo sočuino-no pa nekoliko prezirljivo in zviška.
Pustolovščina v brazilskem pragozdu
Ponesrečenec med divjimi Indijanci — Moral se je poročiti z Indijanko —“ Izgubil
je obe ženi
Izredno napeto in tudi zelo nevarno do-Sodivščino je doživljal poldrugo leto Bra-Zllianec Antonio Olanda. Niti malo ni slutil, kaj 'ga čaka, ko se je pred 18 meseci Okrcal v mestu Manau na veiiko potniško letalo »Constellation«, da bi opravil neko trgovsko potovanje. Že po desetih minutah P°leta se je vžgal eden izmed motorjev in 'etalo je začelo izgubljati na višini. Kmalu Se je vžgal še drugi motor. Potnike je za-Jela panika. Pilot je skušal z Obupno odlo-Cenostjo v drsalnem poletu pristati v vrho-yih dreves goste amazonske džungle, da bi 'ako ublažil zasilni pristanek. Še preden Pa se je letalo dotaknilo dreves, se je An-•oniu Olandi posrečilo odpreti zasilna vrat-ya. Vrgel se je v globino, v upanju, da ga
bo
rešilo gosto vejevje. In res je obvisel
so
ia>
gostem vejevju visokega drevesa.
tam je poln groze gledal, kako je le-al° zgrmelo nedaleč proč v džunglo in ^Jčelo goreti. Tisti izmed 47 potnikov, ki ostali živi, so se ranjeni vlekli iz gorečih azbitin. Nekateri so kričali od opeklin.
rUgi so
se obnašali kot poblazneli. Počasi j*0 vsi izginili v džungli, hoteč se peš predi do človeških naselbin. Antonio Olanda Pa je bil kot ohromel od strahu, pa tudi ■ abljen od padca in ran, da si ni upal z revesa. To je bila njegova sreča. Nasled,-ji_ dan je videl, kako so se približale raz-‘tinam raztrgane in umazane postave ter Pohlepno pobrale vse, kar je imelo kako Rednost. Oropali so tudi mrtvece. Bili so ‘Seringueiros«, nabiravci divjega gumija v Zungii Olanda se jih je hudo ustrašil in rajši ostal na drevesu. Šele ko je bil l ePričan, da ni nobenega več v bližini, je Jdel splezati z drevesa, da bi se peš vrnil
džunglo v mesto Manau. Toda bil je ko slab, da je pri plezanju zdrsnil in el 10 metrov globoko na tla, ki pa so a mehka od goste vegetacije in gnijočih •I ter so ublažila padec.
V
dž 0rtlai Pa se ie za^eI prerivati skozi ^hglo, so se prikazale iz mraka — na » d džungle je vladal namreč gost mrak, div-raV sta^° sonce visoko na nebu — j, ,'e postave nagih Indijancev, oboroženih okj i,n zastrupljenimi puščicami. Bili so p IjPddniki plemena Itatipis, ki so še po jg dorna divji in sovražni belcem. Tudi nje s0 Povabil padec velike srebrne ptice, ki j 1° mnogokrat videli leteti nad džunglo, di aS°slavno so odpeljali ranjenega Anto-Se Olando v svojo džungelsko naselbino, ^^Jjeno iz revnih kolib. Tam je moral Ije °n*° ^vetI Isto življenje kot oni, živci^6 Človeka kamene dobe. Pustili so ga, pQ j*e je prosto gibal, ko pa je nekajkrat ir, kusil pobegniti, so ga vsakokrat ujeli p,ak° pretepli, da je njegov hrbet še zdaj krit z brazgotinami.
skesak° jutro, ko so prilezli moški in želita 121 svojih iz vejevja spletenih koč, je ral Antonio z moškimi na lov v džunglo Udi °ti poldnevu so se vrnili s plenom, pa|^ečkrat s kako že1 vo, krokodilj im re-^j] (v bližnji roki je bilo mnogo kroko-hdel' 2 -iaici a** tuc^ s	»anto«, če so
vec 1 Posebno srečo. »Anta« je prežvekova-' ki je podoben teletu in ima zelo okus-
no meso. Medtem ko so bili moški na lovu, so ženske zdrobile v peharjih mandio-kove gomolje, in to mandiokovo kašo so potem servirale hkrati s pečenko, ki so jo preskrbeli možje.
Cez nekaj mesecev je zapovedal plemenski poglavar, da se mora beli ujetnik poročiti z mlado vdovo Indijanca, ki ga je na lovu ubil in požrl krokodil. Antoniu ni preostalo drugo, kakor da je ubogal. Ženska iz prvega zakona ni imela otrok in je bila dobra z Antoniom. Smilil se ji je in razumela je njegovo hrepenenje, da bi se vrnil v civilizirani svet. In ona mu je tudi pomagala, da se mu je beg končno posrečil. Prišla je deževna doba in več mesecev Indijanci skoraj niso zapustili svojih koč. Toda končno so jim zaloge pošle in zavladala je lakota. Prvi sončni dan je ukazal poglavar velik lovski pogon po džungli in tudi večina žensk je morala z lovci. Doma so smeli ostati le stare ženske in otroci. Antonio Olanda pa se je napravil bolnega, češ da ima mrzlico, in tako sta smela ostati tudi on in njegova žena doma.
Olanda je spoznal priložnost za beg. Stekla sta z ženo do bližnje reke, kjer je imel skrit kanu. Tam se je zahvalil svoji indijanski ženi za njeno dobroto in pomoč ter naglo odveslal. Ona je tiho gledala za njim.
Dvajset dni je veslal in končno je dospel v mesto Manau. Tam so ga debelo gledali. Od tiste letalske nesreče je minilo že poldrugo leto in menili so, da so so pri njej vsi potniki s posadko vred ubili. Nihče od preživelih namreč ni vzdržal pohoda skozi džunglo. Odpremili so bili šest reševalnih ekspedicij, ki pa niso našle drugega kot oropane mrliče.
Antoniu Olandi pa se je mudilo domače mesto Fortaleza ob morju, k mladi ženi. Na vratih svojega stanovanja, pa je zagleda! tuje ime. Pomislil je, da je mo da žena stanovanje oddala in si pridržala samo eno sobo. Res mu je prišla ona odpret, toda ko ga je zagledala, je kriknila od groze in pad'a v nezavest. Prepričana je bila, da je Antonio mrtev kot vsi drugi, ki so bili z njim v letalu, in se je drugič poročila. Ženina ji tudi zato ni bilo težko najti, ker je dobila po »prvem« možu precejšnjo zavarovalnino.
Antonio je grenko požrl slino, ko je to slišal, se obrnil in šel. Vrnil se je stano/at k materi.
Romani, ki jih piše življenje samo, so pogosto zelo zapleteni.
—0—
800 let katedrale Notre Dame
•V soboto so v Parizu nadvse slovesno obhajali 800-letnico znamenite katedrale Notra Dame. Slovesnosti se je udeležil kot posebni papežev delegat bivši pariški nuncij kardinal Marella. V katedrali so ob tej priložnosti prvič izvajali simfonijo »Pacem in terris«, ki jo je zložil judovsko-francoski skladatelj Darius Milhaud in jo posvetil encikliki Janeza XXIII. Dirigiral jo je p oteVant Charles Muench. S tern so hoteli naglasiti zbli-žanje med verami.
Pisma uredništvu
ODGOVOR RADIA TRST A
j Vodstvo radijske postaje TRST A nam je po stalo odgovor na pismo uredništvu, ki smo ga objaviti v zadnji številki in v katerem dopisnik G. G. kritizira prepogosto ponavljanje plošč v oddajah Glasbe po željah. Vods.vo radijske postaje je pritožilo seznam plošč, ki so bile na sporedu v mesecu maju, skupno 183 plošč, od katerih jih je bilo samo 18 (10%) ponovljenih, od lega samo 5 več kot enkrat.
Statistično stvar res ni tako kritična, kot bi se zedlo, vendar je treba pomisliti, da se nanaša ta statistika samo na en mesec. Leto pa ima dvanajst mesecev, in če pride vsaka plošča samo enkrat na mesec na vrsto, jo je redni poslušavec sporedov prisiljen slišati dvanajstkrat na leto, ostalih 10% plošč pa celo po 24 krat ali večkrat, neglede na dejstvo, da so nekatere plošče na sporedih že precej let in da jih vrte tudi v drugih oddajah, ne samo v Glasbi po željah. Menimo, da bi bilo vseeno dobro poskrbeti za večjo glasbeno pestrost teh priljubljenih cddaj in da bi glasbenih sporedov ne smeli diktirati samo poslušavci z najbolj primitivnim okusom, ker plošča, ki jo želijo, ni namenjena samo njim, ampak so jo prisiljeni poslušati vsi.
Zahvaljujemo pa se vodstvu radia Trst A, da je tako radevolje postreglo s podatki.
SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO,
med našimi ljudmi se zadnja leta vedno bolj širi navada, da obdarujejo prvcobhajainci in njihovi starši znance in prijatelje s konfeti s tiskanim sporočilom vred, kakor je sicer navada za poroke. Isto je v navadi tudi za birmo. Nič nimam proti — in celo vesel sem — da dajo naši ljudje tolik pomen tema sv. zakramentoma, in čisto prav je, da dajo skoraj vsi natisniti za ta dva velika praznika v življenju otrok tudi podobico z obvestilom. Vendar pa se mi zdi, da konfeti še poleg podobice pri tem niso potrebni in da odgovarjajo le bolj mon-danim željam. Razen tega predstavlja to nepotreben izdatek, ki je za bogate malenkosten, za revne pa občuten. Zato predlagam, da bi se vsi od.okli konfetom in dali tisti denar rajši za dobrod.-lne namene. Na svetu je na milijone in milijone otrok, ki dobesedno stradajo. Ali bi ne bilo bolje, da se spomnimo ob teh prisrčnih in velikih praznikih naših otrok, kot sta prvo sveto obhajilo in sv. birma, toh revnih olrok in skušamo po svojih močeh omiliti bedo vsaj enega izmed njih? Zato prilagam 2.000 lir, da jih v imenu svojega otroka, ki je tudi te dni prejel prvo sv. obhajilo, pa se je odrekel razdeljavanju konfetov, določite kakemu slovenskemu misijonarju ali misijonarki v Afriki ali kjerkoli, naj jih porabi za kakega revnega otroka. Mislim namreč, da je najbolje, da skušamo pomagati takim malim revežem v svetu preko naših slovenskih misijonarjev. S tem bomo pomagali tudi tem pri njihovem težkem in odgovornem delu ter dokazali, da mislimo nanje. Za uslugo se vam zahvaljujem.
N. H„ Trst
Radi bomo objavljali imena tistih, ki bodo daro vali namesto konfetov za ta ali za druge dobrodelne namene. Uredništvo.
Spoštovano uredništvo,
Rad bi vedel, kdo in kdaj si je izmislil slovensKo zastavo belo-modro-rdeče in če ima sploh kako zgodovinsko podlago, ali pa temelji le na kakem domisleku posameznika. Meni namreč ne pove ničesar.
Rad bi tudi vedel, če jo je dovoljeno uporabljali v Italiji in ob kakšnih prilikah,
Poleg tega bi rad vedel, kdo si je izmislil barve italijanske zastave in če imajo kako zgodovin-iko podlago ali simbolni pomen, ali pa je zelena bar,'n v njej samo zato, da se razlikuje od francoske zastave z modro barvo.
Sergij C.
MALI OGLAS
Na prodaj je prazna dvosobna stanovanjska hi ša z nekaj vrta.
Naslov je dobiti na upravi našega lista.
DVE SLOVENSKI NARODNI NOSI (gorenjski) sta naprodaj. Ponudbe poslati pod »Narodni noši« na upravo N. L.
PREDSEDNIKU SVETA DEŽELE FURLANI J E-JU LUSKE KRAJINE
Deželni poslanec dr. Josip Skerk, je naslovil 1. junija na predsednika deželnega sveta Furlani je-J u I i j ske krajine naslednji protest:
Podpisani predstavnik liste »Unione Slo-vena — Slovenska skupnost«, dr. Josp Škerk, sem dolžan, da Vam sporočim stališče slovenske manjšine do sestave komisije za določitev pravilnika, ki ste jo imenovali' na seji 26. maja 1964.
Z obžalovanjem ugotavljam, da ste imenovali za člane omenjene komisije samo zastopnike večjih italijanskih strank. Takšno ravnanje je naletelo na grajo v slovenski javnosti, kar je razvidno tudi iz krajevnih slovenskih listov.
Občeveljavno demokratično načelo je, da pri tako važni izbiri sodelujejo in soodločajo predstavniki vseh list, ker bi bilo le tako upoštevano mnenje vseh volivcev.
To ravnanje je tem hujše, ker je bilo prezrto in prekršeno načelo o enakopravnosti slovenske manjšine, ki ga vsebuje člen 3. posebnega statuta. Očitno je tjdi, da je dežela Furlani ja-Julijska Benečija dobila posebni statut prav zaradi obstoja slovenske manjšine v teh krajih, kar so poudarjali vodilni italijanski državniki na pogajanjih za sklenitev mirovne pogodbe in ob raznih drugih prilikah. Iz navedenega izhaja logičen zaključek, da bi moral biti v komisiji zastopnik etnične manjšine.
Ker pomeni Vaš uprep kršitev najosnovnejšega demokratičnega načela t^r hkrati pravice slovenske skupnosti do primernega zastopstva in zaščite, sem prisiljen odločno protestirati proti ukrepu, ki ni vključil zastopnika slovenske manjšine v komisijo za določitev pravilnika. Zahtevam odpravo te krivice in da svet o moji vlogi nujno razpravlja ter glasuje na svoji prvi prihodnji seji.
Z odličnim spoštovanjem
dr. Josip Škerk
Nabrežina:
PRIREDITEV ŠOLSKEGA PATRONATA
V okviru 16. vsedržavnega dneva Šolskih patronatov so v torelk odprli v prostorih nabrežinske osnovne šole razstavo risb in umetniških ročnih izdelkov z vseh srednjih in osnovnih šol ter otroških vrtcev v de-vinsko-nabrežinski občini. Poleg zastopnikov nabrežinskaga šolskega patronata, ki je dal pobudo za razstavo in tekmovanje v lahki atletiki, so se prireditve udeležili župan Albin Škerk, predstavniki šolskih oblasti, domači župnik Srečko Rejc in številni šolniki.
Po priložnostnih govorih predsednika Šolskega patronata in župana Škerka so razdelili nagrade in diplome učencem, ki so razstavili najboljše risbe ali ročne izdelke. Nagrade in diplome so tudi prejeli učenci, ki so se odlikovali v športnem tekmovanju.
Razstava bo odprta do konca tega meseca.
II. REVIJA SLOVENSKIH POPEVK TRST ’64«
V soboto 13. t. m., ob 21. uri in v nedeljo 14. t. m. ob 20.30 bo v Avditoriju II.
, revija slovenskih popevk, ki jo organizira J prosvetno društvo »Barkovlje«. Sodeloval 1 bo zabavni orkester »Miramar.< pod vod-, stvom Aleksandra Vodopivca. Režirail bo Adrijan Rustja. Napovedovala bosta Car-men Bandelj in Livio Valenčič.
Peli bodo Ljubica Berce, Miranda Caha-rija, Nora Jankovič, Neva Lukež, Anka Su-gan, Ida Ukmar, Odinea Zupin, Pino Hrovat, Tulio Možina, Ivan Sancin, Mario Sedmak, vokalni duet Teodor Jercog in Darij Lavriha ter vokalni kvartet Milka Milič, Jadranka Šuligoj, Marta Valetič in Savina Valetič. Na sporedu je 21 pesmi.
LEPA NAGRADA ZA LUČKO IZ NABREŽINE
Nabrežinska slovenska osnovna šola je prejšnji teden ponovno prejela lepo priznanje. Učenka 3. razreda Lučka Petelin je na 8. mednarodnem tekmovanju za otroške risbe, ki ga prirejata šolski patronat in turistična ustanova v znanem letoviščar-skem kraju Forte dei Marmi, prejela bronasto medaljo in diplomo.
Na osnovi risb, ki so jih poslali učenci iz vse Italije in mnogih tujih držav, je posebna komisija povabila 35 učencev iz vse države, da se udeleže tekme v risanju, ki je bila v četrtek, 27. maja. Iz tujih držav so na tekmo prišli trije učenci iz Češke, Francije in z Malte.
Mala Lučka, ki je stara 8 let, je za svojo risbo »Na Travniku« bila odlikovana, kot smo omenili, z bronasto medaljo. To je že drugi veliki uspeh, ki ga je v tako hudi mednarodni konkurenci dosegla nabrežinska slovenska šola in predvsem razred, ki ga vodi učiteljica Vlasta Legiša. Kot se še spominjamo, je njena učenka Mariza Škerk na lanskem tekmovanju v Forte dei Marmi prejela kar dve zlati medalji, in sicer absolutno nagrado ter nagrado za najboljšo risbo otrok, starih 7 let.
Mali Lučki za uspeh iskreno čestitamo. Vse priznanje pa gre tudi njeni učiteljici.
SLOVENSKIM IZOBRAŽENCEM NA TRŽAŠKEM
V nedeljo, 7. junija, bo ob 10. uri v jezuitski kapeli (Trst, Via dol Ranco 12, vhod: Via Marconi 32) skupna maša za slovenske izobražence.
Po maši bo v dvorani predavanje:
Galilejev proces in novo razmerje med vero in znanostjo Govoril bo Dr. JAKOB UKMAR
ZAHVALA SINDIKATA
Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole sC zahvaljuje vsem učiteljem, profesorjem in nasto-pajočm učencem, ki so pripravili obe šolski prireditvi v Avditoriju dne 17. in 31. maja t. 1.
Napovedana razstava risb je morala zaradi teh' ničnih ovir odpasti.
ŠOLA GLASBENE MATICE
priredi nastope gojencev:
V soboto, 6 junija, ob 20. uri v Ljudskem domu v TREBČAH
in
V nedeljo, 7. junija, ob 17. uri v dvorani P*' Igo Gruden v NABREŽINI.
Sodelujejo solisti, mladinski pevski zbor in °r' kester harmonik.	VLJUDNO	VABLJENI!
ČESTITAMO I
V	cerkvici na Revoltelli v Trstu sta si v torek, 2. t. m., obljubila večno zvestobo gdč. Ondina Majcen in gospod Davorin Tavčar. Mladoporočencema, ki sta naša zvesta so-fcrudnika, želita uredništvo in uprava Novega lista mnogo sreče v novem življenju.
POROKA
23.maja sta se poročila v Nabrežini g. Grego1 PtrLot, napovedovavec radia Trst A, in gdč. R°" žica Terčon, hčerka znanega trgovca in bivšega župana g. Josipa Terčona iz Nabrežine. CestitarnO'
V	NEDELJO 7. JUNIJA bo v MAČKOVLJAH pri Trstu
PRAZNIK ČEŠENJ
Nastopajo domači pevski zbor (vodi prof. Mamolo), moški tercet, godalni kvintet, folklorne skupine v narodnih nošah itd. • Poleg češenj bodo na razpolago domač kruh in pršut ter vrsta domačih vin • V odmorih srečolov • Prireditev bo v gozdiču nad vasjo • Začetek ob 16. uri • Vse bližnje in daljne rojake prijazno vabi na veselo srečanje vaška mladina • Avtobusna zveza ob 13. in 15 uri.
DESETLETNICA »GALEBA«
Mladinski list »Galeb« obhaja te dni 10-letnico izhajanja. Za ta jubilej izide posebna povečana številka, na katero že sedaj opozarjamo bravce priljubljenega mladinskega mesečnika, zlasti ker bo posebno zanimiva. Otroci jo bodo namreč sami napisali.
ČEDAD
V polovici junija, od 13. do 15., organizira krajevno turistično društvo veliko raz-stavo tipičnih domačih vin. Kmetijski strokovnjaki se že dolgo časa borijo, da b1 dvignili kvaliteto furlanskih vin, seveda tudi iz slovenskih podgorskih krajev, in da bi poenotili različne vrste ter uradno zava-
i ovali njihovo značilnost.
V omenjenih dneh bo v Čedadu tud1 velik shod alpinov iz treh Benečij. PriČa' kuje se	velik dotok	tujcev.	Zato je	zveza
trgovcev	pozvala vse	svoje člane, naj	okra-
se izložbena okna pod geslom vina in alp1' nov. To je zopet ena izmed koristnih P0-bud. za trgovski razvoj starega Čedada1.
ZAHTEVE KMETOVAVCEV
Nevo ustanovljena dežela ima ob svoje111 rojstvu	marsikatere	težave.	Skrbi povzrO'
ča tudi	vprašanje, kako in	Ikje naj	hod1*
nameščeni glavni deželni uradi. Kot je ^ določeno, jih bo večina imela svoj sede^
v Trstu. S to namero pa nikakor niso v*! zadovoljni, najmanj pa kmečki gospodar.!1 obširne videmske pokrajine.
Prejšnji teden so se zbra:li v Vidmu 11 a zborovanje člani Zveze neposrednih obde' lova1 cev. Na seji so odločno zahtevali, <* morajo imeti uradi deželnega oddelka ^ kmetijstvo svoj sedež v Vidmu in ne Trstu. Svoj sklep utemeljujejo z dejstvo^' da je videmska pokrajina (najbolj P°'J® delska od. vseh treh pokrajin v deželnc sklopu. Sklicujejo se tudi na člen 34 nika o deželi, ki dopušča docentracijo d želnih uradov. Skoro ni dvoma, da bo 1 videmski neposredni obdelovalci uspeli svoji nameri.
ŠTEVERJAN
Kmeti j-siko-zabavna prireditev na Buko-vju je prav dobro uspela v moralnem in gmotnem oziru, čeprav je vmes tudi dež malce motil. Prireditev se je pričela na Praznik v četrtek z otvoritvijo vinske in strojne razstave.
Goste je najprej pozdravil m'a d fant v imenu društva in mladine, nato pa je odborov predsednik župan Podveršič izrekel dobrodošlico oblastem v obeh jezikih in je Prerezal trak čez cesto. Omeniti moramo, da je prejelo društvo za razdelitev kot nagrade zlato kolajno od prefekture, častne Pokate pa od goriškega Monta, Združenja direktnih obdelovalcev, od pokrajine in od Trgovinske zbornice.
Svoje delo je brž nastopila komisija za °ceno razstavljenih viin. Vzela je devet najst vzorcev, katere je ocenila do p ne-deljka in priznala nagrade briškim vinogradnikom, katere bodo v nedeljo razdelili.
Gospodarji in velika množica iz vseh krajev je prid,no pokuševala dobro kapljico in zalivala okusno pečene piščance — saj jih je zginilo v pripravljenih želodcih, menda kar dva stota. Potem pa je sledil zabavni program. Godba s Proseka je krepko urezala »Iz bratskog zagrljaja«, da je kar vse vžgalo. Nastopila je tudi folklorna skupina iz Ločnika, in sicer brezplačno, v 2nak prijateljstva med furlanskimi in slovenskimi sosedii. Dosti smeha je zbudil tu di furlanski rojak s svojo pesmijo na čast
ds
PONTEBA
Tisti ostri ovinek pod pokopa’iščem prod Pontebo je povzročil že celo vrsto hudih cestnih nesreč. Ni dolgo tega, odkar je ni tistem mestu zgubili življenje mlad alpinski
častnik.
V	soboto se je prav tsm zopet pripetila huda nesreča. Z velikansko silo sta trčila drug v drugega dva avstrijska avtomobila. Oba sta se držala tudi preveč izven svoje smeri. Zaradi ovinka 'šoferja tudi nista 'mela odprtega razgleda in nesreča je bita neizogibna. Oba avta sta se Ikar stlačila, ysi potniki1 5 po številu in doma z Duna ja, so pa težko poškodovani. Na prometni in preozki cesti s Pontebe proti Vidmu ja Prišlo v soboto še do drugih večjih ali tanjših cestnih nesreč.
KORITA
Ta zaselek je sicer majhen, saj šteje le ’lekaj nad 50 ljudi in se tudi nahaja prav 113 koncu rezijanske d.oline, že ob državni ^eji. Menda je bila kriva prav ta samotna m odročna lega kraja, da niso imeli pre-bivavci do zadnjih dni električne luči in so Sl svetili še po starem1.
Občinska uprava je končno le poskrbela ‘Mi za to vasico in jo prestavila v sodobni fvet. Začeli so postavljati električni vod, ^ je bil v ponedeljek slovesno odprt. Dela SP se začela že pred dvema letoma. Napeljava je dolga 6 kilometrov, celotno delo !e pa stalo okrog 11 milijonov lir, katere krila deloma občina, deloma pa Karnijska skupnost.
Za povezavo obmejnih vasi s svetom tllanjlka pa še marsikaj, predvsem pa še telefon.
Števerjancem. Zvečer se je pa mladina zavrtela ob zvokih kvinteta.
Razume se samo po sebi, da so iztočili na stojnicah precejšnjo količino vseh vrst briških vin; sodijo, da ga je šlo preko 16 hektolitrov. Bogat je bil tudi srečolov. Prva dva dobitka sta bila dva tolsta prašička. Prvega je zadel znani štandreški mesar.
Razstave so bile odprte do ponedeljka. Domači fantje so s|i pri njih postavili kar poseben šotor za stražo. Orožniki so ves čas vzorno skrbeli za red.
Prireditelji so imeli ves čas de’a čes glavo, a se jim viidi, da so vešči organza torji, za kar jih je treba pohvaliti.
ZANIMIVO SREČANJE
V	soboto popoldne je povabil go riški klub rotariijancev na sestanek srednješolce zadnjih 'etnikov in ravnatelje višjih sred njih šol. Na sestanek je prišlo deset abi-turientov, ravnatelj slovenskih šol Rožič, Menghini, ravnatelj italijanskega liceja ter člani klubovega vodstva. Namen tega srečanja je bil spoznati težnje abiturientov zv bodoči poklic ter jim dati navodila v tsm smislu.
Dvogovor med, diijatki in zlasti z obema ravnateljema je bil izredno zanimiv. Dijaki so pokazali svoja nagnjenja v prvi vrsti za znanstvene in po njihovem mnenju praktične fakultete. Vendar je pa dvogovor izzvenel v težnji, da mora dijalk najprej izo blikovati svojo celotno osebnost in potem preiti na specializacijo. Sestanek je ugodno uspel, ker so dijaki dobili na vsako vprašanje jasen odgovor.
NATEČAJ
Državna ustanova za ljudske in šolske knjižice je razpisala natečaj za sestavo či tanke za V. razred slovenskih osnovnih šol v Trstu in v Gorici. Ustanova je pover jena od prosvetnega ministrstva za ta natečaj. Besedilo in obseg mora biti ustrezen ve'javnim predpisom.
Udeleženci natečaja morajo izročiti besedilo, natipkano v dveh izvodih, v roke ravnatelja Državne knjižnice v Gorici dr. Manzinija, predstavnika Ustanove, do 31. avgusta t. 1. čitanko bo odo rila posebna
ministrska komisija, sestavljena na predlog goriškega in tržaškega šolskega skrbnika.
Odobreno delo bo nagrajeno s 500 tisoč lirami, v katere so pa všteti stroški za ilustracije in ev. odškodnine za avtorske pra vice. Natečaja se morejo udeležiti sam.) italijanski državljani.
OBMEJNO SREČANJE
V nedeljo se je zbralo v Mirnu nad. 1000 ljudi, v prvi vrsti mladina, h prvemu šiort-no-kulturnemu srečanju obmejne mladine. Dopoldne so se pomerili v nekaterih športnih panogah Mirenci, Sovodenjci in Goričani.
Zvečer pa je bila v De’avskem domu mogočna revija pevskih zborov iz Nove Go rice, Mirna, Šempetra in Branika. Z na”,c strani so pa nastopili otroški zbor iz štan dreža, pevci z Dola-Poljan in Števerjam ter zbor iz Ronk, ki deluje komaj nekaj mesecev, a že čvrsto nastepa. Slišali smo tudi Trio iz števerjana in orkester Nomadi.
Na koncu sporeda so združeni zbori bučno zapeli dve skladbi, ki sta izzvali navdušeno odobravanje. Udeleženci so se zadovoljni razhajali v zavesti, da še vedro druži naša pesem vse brate ob meji.
SMRT
V soboto zvečer se je po mestu razširila žalostna vest, da je umrla v bolnišnici go spa Antonija Premrou, rojena Rejec. Dobra in vsem priljubljena gospa je umrla v bolnišnici na posledicah operacije, potem ko je že vse kazalo, da bo v nekaj dineh priš’a domov. Pokojnica, doma iz Tolmina, je soproga znanega upokojenega davčnega svetnika Maksa Premroua in sestra našega sodelavca Alberta Rejca. Eden i m el sinov Jurko, je še mlad po nesreči utonil v Soči, poročena hčerka Iva je pa profesorica, prvi sin je pa padel v zadnji vojni.
Pogreb rajne gospe je bil v ponedeljek popoldne iz bolniške mrtvašnice na poko-pa'išče. Vsi prijatelji in znanci pošiljajo globoko sožalje gospodu Maksu, gospe Ivi in vsem sorodnikom. Sožalju se pridružuje tudi naše uredništvo.
0 naši deželi - ime Gorica
Te dni je izšla v Vidmu posebna knjiga
o	novi deželi Furlaniji-Julijski krajini. V
njej je podal sestavljavec dr. Forna-sir zgodovinsko Izemljepisno in gospodar-sko-umetnostno monografijo o novi deželi.
V	knjigi govori tudi o zgodovinskih za četkih mesta Gorice in moramo dostaviti, da precej objektivno, česar se doslej niso držali tudi mnogi domači italijanski histo-riografi. Kot primer navajamo njegov uvod
v zgodovino Gorice. Tu pravi o imenu mesta sledeče: »Prvo naselje je nastalo na. griču, ki je dal pozneje ime mestu: »Gori-zia«, to je majhen grič.*
Izvor imena je torej tudi po Fornasirje-vom menju iz slovenskega korena, kajti gorica pomeni le v slovenskem jeziku mali grič in ne v kakem drugem, še najmanj v itaUjanskem a'i furlanskem.
Sicer pa imamo nesporen dokaz o slovenskem izvoru toponima Gorica že v da rilni listini cesarja Otona III. z dne 28 aprila leta 1001., kjer je zapisano: »Damus et donamus ... medietatem unius castelli dieti Silicani et medietatem unius vi’la'; quae sclavonica lingua vocatur Gorizia ...«
V	prevodu: »Dajemo in darujemo... polo vico enega gradu imenovanega Silicanum in polovico pristave, ki se imenuje v slovenskem jeziku Gorizia.« Darilna listina oglejskemu patriarhu in goriškemu grofa navaja ime po tedanji spačeni ortografiji: Gorizia-Goriza-Gorica. Dostavek »quae sclavonica lingua vocatur...« je pa še bolj nedvomen dokaz, da je že pred devetim' stoletji in pol veljalo kot uradno 1 loven-
IZ KULTURNE«
Nagrade
Radio Trst A - slovenski oddelek je razpisal 25. januarja 1964 natečaj za izvirna radijska dramska dela V petek 29. maja je priredil v novi palači svečami večer ob podelitvi nagrad. Večera so se udeležili kulturni predstavniki iz Trsta in nekaj tudi iz Gorice ter zastopniki tiska.
Zbrane goste je najprej pozdravil ravnatelj tržaške -radio-televizi jske postaje inž. Camdu.si, ki je poudarjal kulturne stike med obema obmejnima narodoma.
Za njim je podal poročilo o natečaju predsednik komisije prof. Martin Jevnilkar. V uvodu je poudaril, da je danes praznik slovenske besede, afirmacija naše dramatslke umetnosti. Ko je Italijanska Radiotelevizija razpisala natečaj za slovenska izvirna dela, je zavladalo v Trstu in v Gorici veliko zanimanje. Natečaj je bil pridržan samo slovenskim avtorjem, ki stalno bivajo v Italiji, dela pa so morala biti izvirna, neobjavljena in neizvedena. Mnogi so se zaskrbljeni izpraševali, kakšen bo odziv.
Vendar pa je uspeh natečaja izpolnil vsa pričakovanja, če jih ni celo prekosil. V predpisanem roku je prišlo na Radio kar 19 del.
Na svoji prvi seji si je komisija začrtali smernice, ki so naslednje: Dela, ki prihajajo v poštev za nagrado, morajo ustrezati natečaju, t. j. napisana morajo biti nalašč za radijsko izvedbo, v umetniškem in oblikovnem pogledu pa morajo dosegati višino sodobne dramatike — skratka, odloča samo umetniška kvaliteta. Nobenih drugih omejitev ni bilo. Nobeno delo ni bilo odklonjeno zaradi vsebine ali ideje, povsod je odločalo Je u-metniško dramatsko načelo.
Končno se je izoblikovala naslednja slika 19 iger, ki so prišle na natečaj:
3 dela dobijo razpisane nagrade,
5 deli pa predlaga komisija za izvedbo.
Uspeh je brez dvoma zeilo zadovoljiv, saj je skoraj polovica del nia taki višini, da zaslužijo uprizoritev in bodo obogatila slovensko dramatiko, predvsem radijsko, ki je šele v nastajanju.
Prvo nagrado je dobila drama »ZADEVA JE KONČANA«, ki je prišla pod psevdonimom »Re-pentabor«. Dejanje se odigrava v prvih povojnih lelih, odkriva pa tudi dogodke iz medvojnih let, ko je nekdo izdal demokratskega politika Berg-rnanna. Časnikar Lange išče krivca in ga najde v osebi sedanjega notranjega ministra; ta odstrani tudi časnikarja in tako je »zadeva končana«. Drama je spretno in tehtno zgrajena, vsebinsko zanimiva in zgoščena ter vedno napeta. Osebe so žive in nazorne, psihološko poglobljene in vzete iz resničnega življenja. Njihov dialog je tekoč, prožen, izpiljen, utemeljen in je resničen nosivec dejanja. Vsebinsko in oblikovno je drama psihološko realistična, z močno človečansko noto, obsoja nasilje in teži za svobodoljubno ureditvijo države. Napisana je nalašč za radio in avtor je izbral vso lestvico pisanega radiofonskega izražanja, da dejanje svojih junakov poglobi in poživi.
Avtor te drame je: FRANC JEZA, ki dobi nagrado 200.000 lir.
Drugo nagrado je dobila radijska igra »Voda spiave« s psevdonimom »Vdor svetlobe«. Nemški zemljepisec, ki je bil med vojno mobiliziran in bi moral odkriti neko partizansko bolnišnico ob vodi, pa je ni hotel, se je po vojni vrnil v kraj dogodkov, se srečal z bivšim ranjencem iz te bolnišnice — in postala sta prijatelja ... Voda sprave je pesniško navdihnjena igra z velikim poudarkom humanosti, navezanosti na življenje in ljubezni do sočlovdka. Zgodba je doživeta in razgibana, jezik izčiščen in učinkovit. Liki pripadajo trem narodom in so po značaju, izobrazbi m političnih ciljih različni, vendar se na koncu zedinijo v medsebojnem razumevanju in ljubezni.
Igro »Voda sprave« je napisal: ALOJZ REBULA, (ki dobi 150.000 lir.
Značilno je, da sta obe prvi deli z medvojno tematiko. V času, ko se slavijo obletnice odporništva, je to pomembno dejstvo in dokazuje, da takratne izkušnje niso pozabljene. V poplavi literature s podobno tematiko, ki je vse prepogosto napisana z več ali manj črno-belo tehniko, sta se naša avtorja izognila te napake. Prikazala sta resnične ideale odporništva, ki je šlo v boj za
A ŽIVLJENJA
a radijske igre
človekovo telesno in duhovno svobodo, za prijateljsko sodelovanje in sožitje med vsemi ljudmi in narodi.
Tretjo nagrado je dobila radijska igra »Mira-marski vodnjak želja«, 'ki jo je poslal Tugomer. Pripoveduje, kako mečejo ljudje v miramarski vodnjak želja drobiž in kako se nekatere njihove želje srečno ali nesrečno uresničijo: deklica bi rada postala Šarlota; tovarnar bi rad razširil svoje podjetje na škodo drugih; mati, ki ima neozdravljivo bolnega otroka, bi ga rada s smrtjo rešila trpljenja; mladoporočenca prosita za prvega otroka. — Igra sicer nima pravega stilnega ravnovesja, ker gre za realistične zgodbe v pravljičnem okviru, vendar je po zamisli izvirna, psihološko utemeljena in v nekaterih prizorih globoko človečanska ter pretresljiva. Kot pove že naslov, je lokalizirana v Miramairu, kar bo za poslušavce posebno privlačno.
Igro je napisal: JOŽKO LUKES, ki dobi 100.000 lir nagrade.
Po številu svojih priznanih pisateljev, skladateljev in slikarjev prispevamo Slovenci v Italiji že danes tehten delež k rasti slovenske kulture. Naša dolžnost je, da vsi skupaj še nadalje razvijamo in poglabljamo to delo, za katero nam nudijo sredina, v kateri živimo in stiki z romanskim svetom, ki ga neposredno dojemamo, svojstvene pogoje.
Po razdelitvi nagrad je povabil ing. Sancin v imenu vodstva radijske postaje vse navzoče na zakusko ob kateri so si italijanski in slovenski gostje izmenjali mnogo vzpodbudnih misli.
„MOST”
Te dni je izšla druga številka tržaške revije »Most«. Kot uredniki so tokrat podpisani Lev Detela (glavni urednik), Stanko Janežič, Aleš Lokar, Drago Stoka (odgovorni urednik) in Vladimir Vremec, med sodelavci pa ne najdemo več koroškega literata Bora Kostaneka, ki se je z znano izjavo v listih odrekel »Mostu«, ne da bi živ krst razumel zakaj. Novo ime v tej številki pa je Hum-bert Pribac, slovenski pesnik v Avstraliji, ki je poslal dve pesm: »Izseljenci« in »Sprevod brez oltarja«, ki učinkujeta, kljub temu, da sla po motivu in izrazu preprosti, kot zeleni oazi na tistega, kdor ptiide iz idejne pustinje s surrealističnimi fatamorganami večine današnje slovenske poezije.
Lev in Milena Detela sta prevedla dve pesmi znanega, zdaj že pokojnega nemškega pesnika in pisale ja Hansa Carosse »Sanjarija« in »Nebo v vedi«, polni nekoliko romantičnega Občutja narave in življenja, pa tudi lopote. Prevajavca pesnika tudi na kratko predstavljala, ker je ostal dozdaj v prevodih nedostopen slovenskim bravcem, čemur je kriva, kot menita, druga svetovna vojna. Prav sta storila, da sta napravila vsaj prvi korak do tega, da spoznamo Slovenci tudi tega velike ga nemškega pesnika.
Zamudniški surrealizem
Prispevka Milene Merlak Detela »Sončni klovn« in »Letoviščarji« sta označena v kazalu kot »prozi«, vendar sta v resnici pesmi v prozi, pravi eksploziji pesniškega surrealizma in fantazije, toda tako zaprti navzven (»hermetični«, bi dejali v Italiji) in taiko izumetničeni v izrazu, da bosta ostali o-gromni večini bravcev nerazumljivi. Medtem ko so mnogi stavki zelo lepi, čeprav je težko uganiti njihov smisel in še bolj njihovo medsebojno zvezo, pa v nekaterih zdrkne nekoliko v banalnost (n. pr. »Kuhalnica obvisi v zraku — nad soncem«).
V	taki surrealistični liriki v prozi se je poskusil tudi Stanko Janežič, vendar mnogo bolj negotovo kakor Milena Merlak Detela, tako v izrazu kot v primerah. Tudi njemu tupatam zdrsne v izrazu in tudi pesniška fantazija ga pusti nekoliko na cedilu, kot v stavkih »Zazehal sem nonado ma in vsi so padli v moje žrelo« ali »Odkriti hočem os človeka na pladnju (!) bivanja...«. Vendar pomeni ta njegova pesem v prozi »Na pragu dveh svetov« poskus razvoja njegove poezije, čeprav se nam zdi, da ne odgovarja njegovemu pes-
KuHurne novice
KULTURNE IZMENJAVE
Zelo razveseljiv je pojav, da se nič ve-samo ne govori o kulturnih izmenjavah in ° naših krajih kot o mostu med Jugoslavijo in Ita'ijo, ampak da se take izmenjave res tudi izvajajo.
Kaže, da ima pri tem še več zaslug: vi demska pokrajina kot (go riška. Zadnjič srn' pisali o gostovanju videmske filharmonij-’ v Ljubljani. Danes pa moramo z veseljem zabeležiti obisk ljubljanske filharmonije l' furlanski prestolnici. Prejšnji teden je nastopila z živahnim uspehom v videmskem avditoriju. »Messaggero-v« glasbeni kritik piše o ljubljanskem orkestru, da »ga je treba občudovati zaradi resne priprave, u-branosti, popolnega zvočnega zlitja lokov, jasnosti podajanja in lope glasovne kvalitete«. Posebej še pohvali mojstra Sam? Hubada. Orkester je izvajal skladbe Marijana Lipovška, Stravinskega in Čajkovskega. Po živahnem aplavzu je moral dodati šc Gotovčevo »Kolo«.
Po koncertu so priredili Viclemčani ljubljanskim gostom odličen sprejem v Palače-hotelu.
—0—
ARHITEKT J. VURNIK — 80-LETNIK
Veliki slovenski arhitekt Ivan Vurnik jc obhajal te dni svojo 80-!etnico. Svoj čas je arhitek1 Vurnik predaval na ljubljanski univerzi, zdaj, k° je v pokoju, pa živi v svojem domačem kraju v Radovljici.
še nihet
niškemu temperamentu in doživljanju in da m; kakor ne dosega tistega, ikair je pokazal v svoj1 zadnji knjigi »Moja podoba«.
V	splošnem pa vpliva ta surrealizem v pesniških prispevkih v »Mostu« nekoliko prisiljeno ,n tudi že nekoliko zastarelo glode na dogajanje v svetovni avantgardni poeziji in si ga je mogoce razlagati z običajnim za-mudništvom v slovcnsk’ literatur; in morda tudi s lem, da verjetno tu0*
v	.poeziji razvojnih stopenj ni mogoče preskakovati.
Pripovedne proze v -tej številki pravzaprav niče ne štejemo za tako Bcličičevoga ljubazniveg3-stilistično kultiviranega, a umetniško nezahtevnega kramljanja v satiričnem in rahlo humorističnem ključu »Obiski«, ki je tudi zajeto iz ob m oči 3 njegovega domačega sveta, katerega zmotijo vse J prepogosto obiski od vseh strani. Vendar pa to n' aktualna pripovedna proza, kakršno bi pričakovali v reviji »Most« in -kakršno je vsaj do nek® I mere obetala novela Aleša Lokarja v prvi številk1 »Mosta«. (Dokaz njene aktualnosti je bilo celo j dejstvo, da je vzbudila -toliko in tudi noupraviče- j ne reakcije, tako da so se nekateri zaleteli celo v krhiko, .ki je zapisala, da je Lokarjev advokat n"1 izletu »prestopil meje konvenconalne morale«, k° pa je vendar jasno, da pod konvencionalno mora- ! Jo nikakor ni miš'jena katoliška morala, ki ne j more biti, če je zavestna, nikdar konvencionalni'-ampak le prevladujoča morala v -določenem okolju, neglede na njen ideološki predznak, -katere ; se ljudje drže iz interesa in ozira do drugih in j zaradi notranjega prepričanja ter se ji -skušajo zato odtegniti, kadar pridejo iz okvira domačega okolja. Lokar se ie očitno po-norčeval le iz tak0 dejansko »konvencionalne« morale).
Beličič se zapira v varnost
Ob lej priložnosti naj zapišemo, da opažam0 pni Beličiču ravno obratno pot, kot bi mu jo žele-
li,	namreč da -se vedno bolj umika v idiličnost domačega življenja, čeprav si v tem varnem krog11 privošči včasih tudii kronično in kritično razi"'-1 jan je o tistem, kar se dogaja zunaj njega, želel' pa bi mu, da bi tvegal končno drzen izpad iz ^ varne trdnjave, v katero se je zaprl, pa naj bi bi1 tak izpad umetniško še tako nevaren. Za njegov0 duhovitost, ironijo, razgledanost in stilist'čno nt°J
GOSPODARSTVO
Upadanje nemškega uvoza iz Italije
Zahodna Nemčija je glavni uvoznik pD-.Španija. Zanimivo je, da Nemčija sploh vrtnin in sadja iz Italije. Skoraj 60% tega ne kupuje italijanskih pomaranč, marveč italijanskega izvoza gre v	Nemčijo. Lan-	španske, portugalske	in	še	palestinske	po-
sko leto — 1963 — pa se	je	ta izvoz v	sebej	(iz Izraela),	kjer	gojijo	druge	sorte.
Nemčijo zelo skrčil in zastopnik ba\arskih Italijani so že uvideli, da se morajo usme-uvoznikov Damm je posredno ipovedal ( riti na te sorte, kar pa ne gre tako hitro, vzroke, Iko je izjavil: »Zmanjšanje n m ke 1 posebno ne pri današnjem stanju italijan-Ba uvoza sadja in povrtnin	iz	Italije, kot ^	skega	kmetijstva.
Se je pokazalo lansko leto,	bo	postalo še
bolj občutljivo, če italijanski kmetje ne bodo zboljšali svojih proizvodov..« Dodal je, da postaja vedno bolj živa konkurenci 'Slede sadja in povrtnin iz novih držav.
Damm je zaključil svoje izjave: »Nemci hočejo proizvode po svojem okusu, najboljše kakovosti in ti proizvodi morajo biti °kusno predstavljeni.«
Italijansko časopisje — posebno stiokov-no — priporoča italijanskim izvoznikom naj ne ipozabijo na navedene 3 točke, a ti izgovarjajo, da se večkrat ponavljajo dotione točke, če se hoče nekaj skrivati za bregom.
Italijanskemu izvozu sad.ja in povrtnin v Nemčijo delajo konkurenco najrazličnejše države. Glede povrtnin je hud konkurent Bolgarija, posebno glede svežih paradižnikov, katere izvaža spom’adi prej kot Ita lija'. Sploh pa dobiva Nemčija blago iz vseh mogočih držav in dober dobavitelj je
PRAŠIČJE MESO TUDI ZA STARE IN MLADE
Strokovnjaki danes ne trdijo več, da je yse prašičje meso nevarno za občutljive želodce ,in še posebej zn starejše ljudi, ki bi se morali braniti prašičjega mesa in sla* line.
Vedno več je zdravnikov, ki trd.ijo, da je rdeča gnjat brez belih mastnih plasti, primerna za vsak želodec. Sedaj mnogi trdijo, da je meso mršavih, mesnatih prašičev er>ako koristno kot piščančevina. Tudi sku-*ajo rediti take prašiče, ki ;imajo mnogo Mršavega mesa in samo tanko .plast slani-ne- Kot izhodišče za to rejo služi pasma ‘■landrace«, ik,i je danskega izvora, a je '^zširjena v vseh severno-evropskih drža Vah in se sedaj širi tudi v Italiji in Jugo s'avjjj.
RAZSOLITEV MORSKE VODE
Znanstveniki — posebno klimatologi ali ^emenosilovci — že več časa trdijo, da se b'tro bližajo časi, ko bo na svetu primanjkovala sladka voda. Zato pa v mnogih db gorskih državah skušajo odkriti postopek,
1 bi dovolil, poceni spremeniti slano mo~-sko vodo v sladko. Zdi se, da so Amerikan-Cl — in mogoče še bliže Judje v Izraelu — Prav blizu praktične rešitve tega vpraša-!/}a. saj imajo že danes naprave, ki razso-‘jo mnogo slane morske vode. Predsednik Johnson je zahteval od parlamenta nakazilo 12.9 milijona dolarjev (nad 7.5 ^lijard lir) za zgraditev velike tvornice,
1 bo razsolila dnevno 8 milijonov litrov Gorske vode v sladko. Ta tvornica bi mo-rala delovati že prihodnje leto.
»DEVIŠKE ZEMLJE« V KAZAKISTANU = PUŠČAVA?
Mnogo hrupa je vzdignil Hruščov s predlogom in sklepom obdelati 30 milijo.no/ ha »deviških zemelj« (= nikdar obdelanih) v Kazakistanu. Nepregledne množice dijakov in delavcev so bile tja premeščene. Začeli so trudapolno delo v zeilo neugodnih pogojih, saj niso imeli ne bivališč ne cest. Vsega skupaj so imeli eno srednje dobro letino, mnoge letine niso vrniile niti semena. Najhujše pa grozi, oziroma je v teku sedaj, ko se 3 milijoni ha že spreminjajo v puščavo: veter odnaša rodovitno prst in na mestu ostaja samo pesek. Pravijo, da je pesek uničil tudi 70% sibirske step j, katero so začeli obdelovati.
Podoben slučaj je bil pred desetletji v ZDA, kjer so se v par letih velike žitne površine spremenile v puščavo, katero p j lagoma krčijo s pogozdovanjem. Čudno, d,i
ZELO ZADOVOLJIVA PŠENIČNA LETINA
Računajo, da bo letošnja pšenična žetev dala okoli 95 milijonov stotov zrnja in da bo približno enaka predlanski, a mnogo višja od lanske, ko je pridelek znašal skupno nelkaj nad 80 milijonov stotov. Z iletoš-njim pridelkom bo Ikrita domača potrošnja, ki znaša okoli 82-83 milijonov stoto/; 8-9 milijonov bo šlo za seme, tako da bo ostal še kakšen milijon stotov za rezeivo. Cena bo pribl,ižno ista kot lani, ker ni bil dosežen med ministri SET-a sporazum za enotno ceno v vseh državah. Enotni ceni, ki bi bila precej nižja od sedanje, se je uprla predvsem Nemčija, ki daje svojim, ■pridelovalcem pšenice posebne premije. Ta nemški upor je kar prav prišel tudi italijanskim žitorejcem, kj bodo dobili tako za svojo pšenico višje cene, kot so bile predlagane.
0 naši debeli > ime Gorica
(Nadaljeva.ije s 5. strani)
sko ime Gorica. O slovenskem izvoru imena Gorica, dokazanem etimološko in iz zgodovinske listine, govorimo tudi zato, ker so celo nekateri italijanski pisatelji prinesli podmeno, da izhaja beseda »Gorica« iz gotskega guar ali guor, kar pomeni bram-ba, braniti; nadalje izvajajo, da tiči koren guar — tudi v italijanski besedi guardia ali po naše bramba. Tudi če bi vse to bilo res, si ne moremo razložiti, kako skoči iz besede guardia — Gorica, še manj pa more pritrditi še tako naivna pamet podmeni, da je nastalo ime Gorica iz Gorizia, to pa po čudni metatezi iz Noritia (beri: Nori-
niso Rusi tega vedeli. Glede ruskih težav I cija), katera naj bi imela svoj izvor v ime-pri nabavi krušnega žita 'krožijo v Rusiji j nu starorimske province Noreia. med drugimi tudi naslednje krilatice: Pr- Pravilno je le to, kar trdi etimologija, va: Hruščov dobi Nobelovo nagrad.o ! Za-, i;stjna jn sedaj pošteno tudi dr. Fornasir, kaj Pa? Ker se mu je posrečilo sejati v j p0meni Gorica naselje na gorici ali na Rusiji in žeti v ZDA.	j	ma[em griču. To pa je zopet dokaz, da so
Druga: Komunisti smo se odpjvedali, tod prebivali že v najstarejših časih — Slo-
borbi proti kapitalizmu! Zakaj pa? Kam. pa naj bi drugače hodili kupovat manjkajoče krušno žito?
venci in da imajo tudi v sklopu nove samoupravne dežele svojo staro domovinsko pravico.
Barvanje črnega vina
Vprašanje: Vinogradnik iz Brega pravi: no ali vino v kipenju ne sprejme barvila Ker je vino imelo malo barve, sem mu do- in ga vrže v dražje. Zato je potrebno taka dal zgoščeno vino (enocianin), in sicer za vina najprej ozdraviti — Vaše je bo'no, 400 lir na hi, nekaj v prahu in nekaj v te- ker izgublja barvo —, pri kipečih vinih pa kočini. Vinu ni to prav nič pomagalo. Saj je potrebno počakati, da kipenje preneha — je še vedno redko, zdi se mi colo, da je Vašemu vinu bi najlbrž zelo koristili 2 koc-še nekaj barve zgubilo. Kaj je temu vzrok? : ki »enososine« na hi, ki bi s svojim žvep-
Odgovor: Pravite, da ste dali za 400 lir enooianina na hi, deloma v prahu, deloma
v tekočini. S tem ni povedano, kakšne množine so to bile, Iker enocianin ni ves enak in ga ne prodajajo vsi po isti ceni. Vinom dodamo navadno 1/2 d° 2 kg e 10 •cianina v tekočini ali 30 do 50 gramov v prahu. Enocianin ni kemikalija, marveč naravna snov, napravljena iz jagodnih lupin.
lom vino nekoliko razkužili in dodali vinu nekaj čreslovine — tanina in citronove kisline. šele čez kakšen teden pozneje bi vinu lahko dodali enocianina. Preden pa dodamo tega, moramo dodati vinu — posebno če zgublja barvo — 30 do 50 gramov vinske kisline (acido tartarico) na hi. Vinsko kisiino najprej raztopimo v vinu, zlijemo v sod. in dobrep premešamo, šele na-
Kemikalija je umetna barva, kot je Bordd to dodamo enocianina. Tekočega kar pre-
rdeči'!o, katerega tudi rabijo za barvanje rdečih vin. To je v Italiji prepovedano. — Nadalje rabite izraz »zgoščeno vino« zi »enocianin« in ni izključeno, da to, kar ste dodali, sploh ni bil enocianin. Mogoče tiči tu vzrok, da barvanje ni pomagalo. Je pa še več drugih razlogov, in sicer: Bolno vi-
mešamo v brentici z nekoliko litri vina in zlijemo k ostalemu vinu ter premešamo. Enocianin v prahu pa raztopimo v kakšnem litru mlačnega vina, premešamo z večjo količino drugega vina in zlijemo k ostalemu vinu v sod in tam prav dobro premešamo.
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
»Medtem je kralj nagovoril poslanca Podgornika, ki se je predstavil kot zastopnik goriškega volilnega okraja. Kralj je vprašal z velikim zanimanjem, kako napreduje vzpo-
112
Dr. E. BESEDNJAK
stavitveno delo na Goriškem, in omenil svoje spomine iz bojev okoli Gorice, češ da ni čuda, da ni ostala nobena hiša neprizadeta.«
»Kralj je spet omenil vojno škodo in naši poslanci so mu odgovorili, da se rešitev tega žgočega vprašanja že predolgo zavlačuje. Na koncu se je kralj dotaknil tudi podobnosti našega jezika s srbskim, nakar je poslanec Stanger omenil, da je jezik v Istri enak srbskemu.«
SPREJEM V GORICI
Na obisku v Gorici je kralja pozdravil župan dr. Bonne. Sprejem je bil na Travniku v hiši civilnega komisariata. Poleg drugih sta bila sprejeta poslanca Podgornik in Lavrenčič ter senator Bombig. Vladarju so bili predstavljeni člani 'izrednega deželnega odbora goriškega, med katerimi mene ni bilo.
V	smislu sklepa Županske zvezo so pretežna večina županov Goriške ni udoležila sprejema v Trstu, češ da leži mesto izven meja dežele. Pač pa je javila civilnemu komisariatu, da se hoče udelež ti sprejema v Gorici, čemur so se oblastniki protivili. Poslanec Podgornik in predsednik Županske zveze Mikuž ter podpredsednik Kovač so posredovali in opozarjali na neugodni vtis, ki ga more napraviti odklonitev. Tudi posredovanje dr. Pettarina je ostalo brez uspeha.
Po pozdravu je kralj z zadoščenjem poudaril našima poslancema, da je sl šal med potjo mnogo »živio-klicev« in tudi vzklikov Črni gori. Nato je zopet vprašal, če so velike razlike med našimi narečji in onimi v Črni gori, nakar sta mu poslanca odgovorila, da se morejo celo preprosti ljudje v
obeh narečjih z lahkoto med seboj sporazumeti.
Z ozirom na pogovor v Trstu je kralj potrdil, da je opaz i, kako obnova poškodovanih poslopij na deželi res počasi napreduje. Nato sta poslanca izrazila zaupanje tudi v kraljevo pomoč v vseh naših potrebah. Kralj je nato izrekel svoje zagotovilo in pripomnil, da Italija ne bo tlačila nikogar.
BESEDA SLOVENCEV
Resničnost je bila drugačna. Ravno v č sj kraljevega prihoda v naše kraje je rimska vlada dovolila v Trstu, da so sodnije prepovedale pismeno in ustno uporabo slovenskega in hrvatskega jezika.
Gotovo je, da bi italijanski državljani radi najprisrčneje pozdravili kralja, toda ne zadene krivda prebivalstva te dežele, da so centralna vlada in njeni zastopniki na Primorskem tako rekoč po načrtu ustvarjali v prebivalstvu neprijetno razpolo-enje in nezadovoljnost, je zapisal naš tisk.
Ne zadene krivda prebivalstva, da se je kralju in parlamentu odgovorna vlada skozi tri leta 'igrala z izmučeno, porušeno in gospodarsko uničeno deželo. Prebiva's‘vo se je z največjo požrtvovalnostjo trudilo, da bi našlo pri centralni vladi in njenih predstavnikih v deželi razumevanje za gospodarske in kulturne potrebe ljudstva.
Toda ves trud prebivalstva obeh narodnosti je bil brezuspešen. Vlada je ostala slepa in gluha. Vsa dežela se je zakonito in disciplinirano borila za ugodno rešitev življenjskega vprašanja dežele, to je vprašanja vojne odškodnine. Prebivalstvo je z vsemi zakonitimi sredstvi, preko svojega časopisja, preko shodov, preko svojih organizacij in preko svojih zastopnikov v deželnem zboru in parlamentu izčrpalo svojo dobro voljo.
Vlada nam je nasilno zaprla do 150 ljudskih šol in vse srednje šole. Ali ni škandal,
da se je ravno pred prihodom kralja začela nizkotna gonja proti našemu jeziku pri sodnijah in poštah? Ali naj Slovenci pogoltne-
i	mo, da je železniška uprava tik pred prihodom kralja uničila zadnje slovenske napise na železnicah?
Nismo tako otročji, da bi pričakovali od vlade, da bi ona sama pripovedovala kralju o krivicah, ki jih je izvajala nad našim ljudstvom. Zato zavpijmo ob prihodu kralja vso resnico, ki nam teži srce, so pisali naši listi.
DEŽELNA AVTONOMIJA NA GORIŠKEM
Bližal se je mesec maj, a napovedanega shoda vojnih oškodovancev ni bilo. Posebno odposlanstvo stalnega odbora oškodovancev je bilo v Rimu cel mesec april, kjer je vodilo pogajanja z ministri in visokimi uradniki.
Pridružila se mu je slovensko-italijanska komisija iz Gorice, sestoječa 'iz 9 članov, ki je bila sprejeta dvakrat od ministra za nove pokrajine Maggiorina Ferrarisa in enkrat od načelnika urada za nove pokrajine senatorja Salate. Seje so trajale do 5 ur in so imele namen obrazložiti položaj v deželi in pojasniti naše zahteve.
Odlok od 2. februarja 1922, ki daje vladi pravico pregledati in razveljaviti že sklenjene 'in homologirane konkordate, se preklče.
Pri določanju odškodnine za pohištvo, za rokodelstvo in kmetsko orodje naj se imajo pred očmi ne predvojne, marveč današnje cene.
Naj se raztegne na naše kraje zakon z dne 3. julija 1919, s katerim prevzema država vse občinske dolgove iz let 1916-1920. Kreditnemu zavodu v Gorici se prizna neodvisnost od beneškega zveznega zavoda. Država se odpove vsem obrestim na predujme. Naj se ukine plačevanje vseh davkov, dokler dežela ni vzpostavljena.
To so bile približno zahteve vojnih oškodovancev na shodu 2. aprila. Sledila je grožnja: ako vlada ne sprejme naših zahtev, bodo župani in občinski svetovalci dežele odstopili in ukine se plačevanje davkov.
(Dalje)
»Koliko let pa imaš?« jo je vprašal Janez, da bi jo odvrnil od joka. Bal se je, da bi razbojniki zaslišali njeno ihtenje iu prišli pogledat, zakaj joka.
»Osem let.«
»Kar pogumna bodi in nikar več ne jokaj, ker te bomo še to noč rešili,« je rekel Janez. »Bomo že pokazali tem divjaškim razbojnikom, kaj se pravi ugrabljati deklice!«
V	njegovem glasu je bilo toliko ponosa in gotovosti, da deklica ni več dvomila, da jo bodo zares rešili.
»Kar nabijte jih, kolikor le morete. Nič sc mi ne bodo smilili,« je rekla.
Zdaj moram proč. Grem po svoja brata in po palčk**. A kmalu se bomo vrnili in te rešili. Na svidenje. Ti pa pazi, da nas nehote ne izdaš,« ji je naročil Janez.
»Ne boj se. Na svidenje. Pa prav kmalu, če ne, se b -m spet bala in bom spet jokala. Pa ne bi rada,« je zašepetala deklica.
Janez je za hip prisluhnil, če so razbojniki kaj opazili. Toda s prednje strani koče je bilo še ved,no slišati hrup, ki so ga zganjali pijani razbojniki.
»Poslušaj, palček,« je zašepetal Janez. že vem, kako bomo rešili Evico in njenega očeta!«
»Imenitno!« se je razveselil palček Oprezttlček. »Počakaj, da se trikrat prekucnem od veselja. Že cel teden se nisem od skrbi in žalosti zaradi deklice.«
Res se je nekajkrat veselo prekucnil po trati, nato pa je priskakljal nazaj k Janezu, ga prijel za roko in odpeljal v gozd. Tam mu je Janez povedal, kaj misli storiti.
T rije bratje gredo
F.J._1Z______________________PEAVLJIC«___________________________
»Posvetilo sc mi je v glavi, ko sem zagledal tisto ozko okence,« je rekel. »Samo Tinček bi se lahko splazil skozenj, mi je prišlo na misel, in tisti hip se mi je tudi že zabliskalo, kako bomo premaga'i razbojnike in rešili Evico... Izkoristili bomo njihovo pijanost. Dob:o, da je šel Tinček z nama.«
»Pa se ne bo bal?« je zaskrbljeno vprašal palček.
»O ne, je zelo pogumen fant in tudi močan,« ga je pomiril Janez.
i 1
»Vrniva se zdaj k mojima bratcema, ker se mudi. Vse mora-mo storiti še to noč, drugače bo gotovo prepozno. Nocoj je priložnost.«
»Kar pohitiva,« je rekel palček. Spet je tekel naprej in kazal Janezu pot. Tiho kot črni senci sta hitela skozi nočni gozd. Srne. ki so se pasle na jasi, preko katere sta stekla, so komaj dvignile glave. Poznale so palčka in vedele, da jim od njega ne preti nevarnost in tudi ne od tistega, ki je z njim.
Tinček in Matija sta bila pripravljena pomagati pri reševanju deklice, in nekaj hipov nato so se trije dečki v spremstvu skupine palčkov spet plazili proti razbojniški koči. Na robu gozda! p ed njo so se ustavili, da bi presodili položaj. Iz koče je bile slišati zdaj že mnogo manj hrupa. Razbojniki so se že močno napili in so pijani počepali po tleh. Le poglavar špičmuh je Še rogovilil in se drl, a jezik se mu je že tako zapletal, da ga j0 bilo komaj razumeti.	(Dalje)
Veletok brez struge
Eden največjih in najbolj čudežnih naravnih pojavov je topli Zalivskj tdk, ki kroži po severnem Atlantiku in ogreva našo Evtropo. Prava naravna peč! Če bi je ne imeli, bi se po večjni evropskega ozemlja temperatura občutno znižala in zavladala bi spet — ledena doba.
Zalivski morski tok prihaja iz Karibskega morja in iz Mehiškega zaliva. Teče 12.000 kilometrov daleč do Severnega ledenega morja. Ta morski veletok je 300 kilometrov širok in 500 metrov globok; teče pa 'Proti severovzhodu s hitrostjo dveh metrov na sekundo.
Kaj pa povzroči to gibanje morske vode, da teče kot topla reka sredi mrzlejših valov? Zemljepiscj so ugotovili, da leži vzrok v stalnem pihanju pasatnih vetrov. Ti zračni tokovi prihajajo iz Afrike in neprestano vlečejo proti južnoameriški obali.
„MOST” še niha
(Nadaljevanje s 6. strani)
strslvo je to, kar piše, vse premalo. Nekam samozadovoljno ostaja na terenu, ki ga suvereno obvlada — na ‘terenu svojih idiličnih in satiričnih črtic, namesto da bi nrm končno dal kak večji in bolj problematičen tekst, ki ga nehote vsi čakamo od njega. Duhovit in jedrnat je v tej številki njeguv drugi prispevek, kratki esej »Pogovori o nečistosti«, ki ‘bi mu dal celo prednost pred »Obiski«, ker se je v njem dotaknil zelo živega in aktualnega problema v slovenskem katolicizmu. Škoda le, da se ga je samo dotaknil.
Esejistični del te številke »Mostu« je zanimivejši kot v prvi številki, vendar dokazuje, da je '1 urejen na Dunaju, ker kaže skoraj samo v nemško kulturno smer. Boris Podreka piše o angleškem slikarju Baconu in o čilenskem slikarju Malti v zvezi z njunima nedavnima razstavama. Esei je na.pir-n j rano. da dobimo precej dobro Predstavo o obeh umetnikih. Vladimir Vremec nas seznanja z »Mislimi o uporu« dunajskega univerzitetnega profesorja, zgodovinarja in filozofa Friedricha Hčera, ki so sicer zelo globokoumne, vendar pa tudi razodevajo določeno pasivnost gotovega dela krščanskih literatov in filozofov, ki gledajo na zgodovino le z galerije svojih teorij, v katerih skušajo ustvarjati idejne sinteze, ter ne Pomislijo, da zgodovine ne ustvarjajo filozofi in da v njej ni vedno logike, ki bi se dala vskladiti s tem ali onim filozofskim sistemom, niti z marksističnim.
Gotovo Heer tudi zelo pretirava, ko trdi, da le ostal Hitler eden izmed redkih — miselnih — žmagovavcev druge svetovne vojne, ker da se je obdržal njegov koncept antikomunizma. Heerove »misli o uporu« so zelo polemične do Zahoda, ki da noče videti razvoja k svobodi znotraj komunizma samega.
Najobširnejši prispevek v tej številki »Mostu« Pa je razprava Leva Detele »Nasprotja slovenske Povojne literature«, v kateri si je zadal ambiciozno nalogo, da kritično presodi in izreče sodbo o vsej povojni slovenski literaturi. Verjetno jo vsakdo prebere kot eno prvih stvari v tom zvezku, ker le napisana živahno in zanimivo; vendar pa mo-ra vsakdo ugotoviti, da tudi zelo subjektivno in Precej površno. Površnost vidimo med drugim v 'etn, da je izpustil Vipotnika, ki predstavlja go-[ovo enega izmed vrhov slovenske povojne poezije. medtem ko omenja n. pr. Nevo Rudolf in Eribaca. Detelove sodbe so tudi mnogo bolj prizanesljive do mlade generacije kot do starejše. Enako 'kot Heer tudi on zagovarja idejo, da sta Ptatiksizem (mišljen je komunizem) in krščanstvo edini resnični gibalni sili sveta in da naj bi se Pekako dopolnili. To nalogo nalaga krščanstvu Priroma pripisuje njemu odgovornost, če se to Pe bo zgodilo.
Esejistični dol revije dopolnjuje še nekaj dru-zanimivih prispevkov, med drugimi aktualna anketa Rafka Dolharja o prodaji slovenske knji-fic in o listih v Trstu in Detelovo zelo dobro napisano srečanje s tipom mladega slovenskega »izobraženca«. Tudi lake stvari opravičujejo obstoj Pove revije.
fi
Ker se upirajo z velikansko silo na morsko gladino, takorekoč posnamejo toplo zgornjo plast vode in jo ženejo Ik brazilski obali in ob njej navzgor v Karibsko morje med Srednjeamer;iško celino in Antiljskim otočjem. V tem kotlu .se še enkrat močno segreje. Mimo Floride se ta topli veletok pomika v odprto morje.
Najprej teče ob severnoameriški obali skoraj do New Yorlka, tu se pa zasuče, zaradi zemeljskega vrtenja proti severovzhodu. Pri Azorih se ‘tok razcepi v več struj; ena se obrne v velikanskem loku zopet proti brazilski obali. S svojo gorkoto ogreva zraik	nad seboj tako,	da se pozna	blažilni
vpliv	na	podnebje po	vsej zapadni	in sred-
nji Evopi. še več, ker znaša toplina toka še vedno 3 stopinje več kot sosednje morske plasti, povzroči, da so ruske luke v Belem morju, med temi zlastj Murmansko, skozi vse leto brez ledu.
Če	bi	se znižala temperatura Zalivskega
toka	za	8 stopinj, bi	nastopilo po	vsej se-
verozapadni Evropi pravo arktično podnebje. Tako pa segreva ta naravna peč vse pokrajine do Poljske in Rusije. Nekoliko se pozna vpliv Zalivskega toka celo na klimo zapadne Az;je.
Druga veljka dobrota tega toplega morskega veletoka brez struge je pa ta, da raztaplja plavajoče ledene gore v severnem Atlantiku. Velikanske ledene gmote se stalno lomijo na GronJanidu in plavajo proti jugu. Ker segajo plavajoči ledeniki tudi pod morsko površjno, neprestano o-gražajo morsko plovbo. Spomnimo se le na nesrečo parnika »Titanica!« Plavajoči ledeniki bi prodrli daleč protj jugu, če se jim ne bi postavil po robu topli Zalivski tok. Ko prjdejo v njegovo območje, se
začno taliti, dokler popolnoma ne zginejo. Nobena človeška sila bi ne zmogla takega dela, kot |ga naredi v tem primeru čudovita narava.
NOVICE IZ VSEGA SVETA
'Vladko Maček, v begunstvu živeči predsednik Hrvatske seljačke (kmečke) stranke, je umrl ob koncu maja v VVashingtonu, v starosti 84 let.
V	Argentini se je peronizem spet nevarno zganil. Peronistični sindikati, ki imajo ogromno večino, so v stavkovni akciji, s katero zahtevajo povišanje minimalnih mezd na 18.500 pesosov, zasedli okrog 400 podjetij, od tega 300 v Buenos Airesu. Vlada jim ponuja 14.000 pesosov.
Radioaktivnost ozračja se je od srede marca potrojila ponekod v zahodni Evropi in žarčevje izvira v precejšnjem delu iz plutonija, ki ga uporabljajo za atomske bombe. Zdravstvene oblasti in znanstveniki menijo, da je pripisati to izgorelemu plutoniju pri ponesrečeni izstrelitvi nekega ameriškega u-metnega satelita. Satelit je vseboval 1 kg plutonija.
Umrl je 67-letni angleški diplomat Sir Ivone Kirkpatrick, ki je bil britanski visoki komisar v Nemčiji od 1950 do 1953.
UMRL JE PISATELJ SILLANPAA
Umrl je slavni finski pisatelj Frans Eemil Sillanpaa, ki je dobil leta 1939 Nobelovo nagrado. Star je bil 75 let.
Sillanpaa je ostal v svojem pisanju zvest kmečkemu okolju, iz katerega je zrastel. Njegovo pripovedništvo je realistično in lirično hkrati, bogato na podobah in barvitosti. Zelo je ljubil naravo in z veliko občutljivostjo opisoval vzgibe človeškega duha.
m BOM
Če gremo na izlet
Ker je nedelja naš edini prosti dan v tednu, navadno že dolgo prej delamo načrte, kaiko bomo ta dan najbolje izkoristili za počitek in razvedrilo.
Ob poletnih sončnih nedeljah gremo ponavadi v naravo, na ‘krajši izlet ali na kopanje. V nara-
vi	ostanemo ves dan, zato se moramo zunaj tudi hraniti. Navadno nam hrana zunaj bolj tekne, zato se moramo z njo tudi primerno oskrbeti.
Včasih bomo vzeli s seboj že pripravljeno hrano; večkrat pa nam je v zabavo, če si hrano lahko pripravimo kar na prostem. Taka hrana je sveža in organizmu koristnejša.
Sir, v trdo kuhana jajca, salamo, doma pripravljene zreške (priporočljivi so dunajski in pariški zreški ter zreški liz zmletega mesa) ali ocvrt oziroma pečen piščanec tor podobno suho hrano zunaj dopolnimo še s sveže pripravljeno solato.
Živila za solato: papriko, kumare, paradižnike in podobno, bomo prinesli že očiščeno s seboj v polivinilasti vrečki. Ker se nam živila med potjo segrejejo, jih pred uporabo osvežimo tako, da jih kar v zavezani vrečki potopimo v hladno vodo ali pa postavimo v senco. Ohlajena živila zrežemo in jih zabelimo s solatno omako. Olje, kis, sol ter druge začimbe doma zmešamo in v zamašeni stokleničici ali kozarcu prinesemo s seboj.
Poleg solate pa si lahko na prostem pripravimo na enostaven način razna jedila.
JETRA NA ZARU. Na enostaven in hiter način pripravimo jetra na žaru. Čistim telečjim ali pretaknemo s prekajeno slanino in razrežemo na svinjskim jetrom odstranimo še doma kožice, jih '/s cm debele rezine. Malo popopramo in pomažemo z oljem ali gorčico. Jetrne zreške naložimo
drugega vrh drugega in zavijemo v celofan, v katerem jih prinesemo s seboj. Nad žerjavico namestimo mrežico ali naluknjamo pločevino in pustimo, da se dobro segreje. Jetrne zreške denemo na mrežo drugega zraven drugega. Po obeh straneh jiih rumeno spečemo, posolimo in takoj ponudimo z mlado čebulo. Zraven popijemo kozarec osvežilne pijače in pojemo nekaj sadja, pa je kosilo polnovredno.
PRIPRAVA ČEVAPČIČEV. Kupimo zmlelo govedino in primešamo doma še dišave in začimbe (sol, poper, česen ali čebulo). Z mokrimi rokami naredimo za palec velike in debele klobasice in jih denemo — najbolje v škatlo, ki smo jo obložile s celofanom. Klobasice na prostem spečemo na žaru. Pred pečenjem jih že na mrežici pokapamo z oljem, da se lepše spečejo. Ponudimo jih takoj s čobulo.
PRIPRAVA RAŽNJIČEV. Pusto, svežo svinjino narežemo na enako velike tanke rezine in jih nataknemo na paličice: kovinske ali lesene. Damo jih nato v škatlo din nesemo s seboj. Tik pred pečenjem jih posolimo. Naložimo jih na razgreto mrežico in pokapamo z oljem. Za ljudi, ki ljubijo pikantne jedi, jih potresemo s papriko ali poprom.
Tak način priprave hrane na prostem je zelo primeren. Maso, sveže pečeno na žaru, je zelo okusno, ker se sok iz njega ne izcedi. Ker je pečenje enostavno, lahko pri njem pomagajo vsi. Tako delo pa vnese v družbo navadno dosti zabave in dobre volje.
S seboj ne smemo pozabiti vzeti tudi sadja in osvežilnih pijač, kot so: sadni sokovi, črne kave z limono ali kakšne druge osvežilne pijače.
r
a
M)
NAJMLAJSE
E
Po povesti
fl.
Miki Muster
v..
67.	So'va je bila lačna in kar se da slabe volje. 'Z2 dva zajoka sla prišla mimo nje, toda prvega je popolnoma zgrešila, od drugega pa ji je ostal v kljunu samo kosmič dlake. Od jeze je kar škripala s kljunom. Baree pa je šepal prav proti njenemu skrivališču pod gnmom. Tudi on je 'bil jezen in tudi če bi jo videl, se ji najbrž ne bi umaknil.
69.	»Hcp, hop, hop!« so udarila velika krila in naenkrat je Bairee zagledal veliko sovo nad seboj. Sprva se je sicer ustrašil, toda niti pdsnil ni. Prvi sovin napad ga je prevrnil. Neka) časa se je dušil pod ogromnimi razpetimi krili, sova pa ga je praskala 's svojo edino nogo in ga z vso močjo udarjala z močnim kljunom.
J
71.	Sovo je prevzel 'brezglav strah. 2 e leta in leta se je previdno umikala volkovom s poti, sedaj pa jo je njena slepota zapeljala v boj s to nevarno živaljo! Prenehala je udarjati s kritli po Pa|reeju in zbrala vse moči, da bi se dvignila v zrak. Res je Baree začutil, da ga ndka sila dviga z zemlje in z njim zopet težko pada na tla.
68.	Prav megleno je stara sova videla, kaiko je Baree obstal kakih deset korakov proč od nje in si lizal ramo. Naščeperila se je. Perje se ji je sršilo tako, da je bila kmalu podobna Ž0{ gi. Skoraj siepe oči so ji zablestele koti ogn jene krogle. So'a je čakala. Baree pa se je še bolj približal njenemu grmu 1,1 znova lizal rano na nogi.
70.	2e po prvem udarcu je sova spoznala, da se je zmotil0-Pod njo ni ležal zajec! Napadanec je krvoločno zarenčal 'n sova, ki se je bila domislila svoje pomote z risom, bi naj railL ušla. Baree pa ji 'tega za nobeno ceno ni hotel dovoliti. P|C’ več je bil divji, da ne bi obračunal z napadalcem. Globoko J1 je zadrl zobe v nogo.
:........
%
■ .
72.	Sova je še enkrat poskusila zleteti, Baree pa se I1-vedno trmasto oklepal njene noge. Iako je tudi drugič Pa . na tla. S kljunom in krili se je poskušala osvoboditi Baree.1 ^ v ih zob. Baree je spustil nogo in bliskovito popadel sov0 w. trebuh. Med zobmi pa mu je ostalo le perje, ker je sova koristila priliko in zbežala.