_ Knjižnica sevnica 05 svobode 10 8290 SEVNICA
tol,	Skupni podvig
Izgradnja H E na spodnji Savi
Številka 129
Leto 5
Cena 240 SIT
31. marec 2005
Naslednja številka bo izšla 14. aprila2005.
Drnovšek in Mesič
Bizeljsko - Na neformalnem srečanju sta se prejšnji teden sešla slovenski in hrvaški predsednik Janez Drnovšek in Stipe Mesič. Kot je povedal Drnovšek, je Slovenija zelo zainteresirana, da Hrvaška čim prej postane članica Evropske unije, želi pa si tudi stabilno sosedo, saj je veliko delovnih mest tako na Hrvaškem kot v Sloveniji odvisnih od medsebojnega sodelovanja.
Neformalno srečanje je bilo namenjeno predvsem reševanju odprtih dvostranskih vprašanj med obema državama, v tem sklopu pa je Slovenija zelo zainteresirana, da Hrvaška začne čim prej izvajati pogovore za vstop v EU. Predsednika sta se sešla v času, ko so se po oblikovanju nove slovenske vlade okrepili stiki med državama. To je bilo tudi njuno prvo srečanje po januarski vnovični izvolitvi Mesiča za predsednika Hrvaške. V uvodnem delu pogovorov sta spregovorila tudi o predvidenem skupnem srečanju z italijanskim predsednikom Carlom Azegliom Ci-ampijem glede dokončne rešitve odprtih vprašanj s konca druge svetovne vojne. Kot sta poudarila, srečanje že intenzivno pripravljajo, vendar mora zanj dozoreti tudi politično ozračje.
Predsednik Hrvaške Stipe Mesič je na Bizeljskem poudaril, da si želi dobrega sodelovanja s slovensko stranjo na vseh ravneh, saj sta državi že od osamosvojitve prijateljski. Predsedniku Drnovšku se je zahvalil za podporo Slovenije pri pogajanjih za vstop v Evropsko unijo in slovenskega kolega povabil na skupno srečanje na Hrvaškem. Sporni italijanski film o fojbah je orisal kot zgodovinski falsifikat, ob tem pa dodal, da javnost ne sme pozabiti resnice, da so bile fojbe le retorzija na agresijo nasprotne strani in da vsi pobiti le niso bili nedolžni. Janez Drnovšek je o odnosih med državama dejal, da se politična in medijska klima med državama izboljšuje in da se vzpostavljajo pogoji, v okviru katerih se lahko bolj mimo in racionalno pogledajo odprta vprašanja in vnesejo tudi morebitni popravki dosedanjih sprejetih rešitev. V nasprotnem primem bo po njegovem mnenju potrebno iskanje pomoči tretje avtoritete. V tem trenutku pa je najbolj pomembno, tako Drnovšek, da se do konca potrdi dogovor o izogibanju incidentov med državama. M.K.
Zgodba za 800 milijonov
Krško, Senovo - V torek je o izvajanju programa zapiranja Rudnika Senovo razpravljal Občinski svet Krško na izredni seji. Od države pričakuje zagotovilo, da po dokončnem zaprtju, ko se bo gotovo še pokazala kakšna škoda, potrebna sanacija ne bo v breme občinskega proračuna.
Ob vseh milijardah, doslej zapravljenih in še potrebnih za dokončanje programa, pa državi grozi tudi dodaten strošek na račun rudnika. Gre za tožbo firme Bonpet, ki seje leta 1999 prijavila na javno naročilo s programom zaposlitve rudarjev. Za vsako novo delovno mesto je država takrat dajala 4,2 milijona SIT. Rudnik Senovo v zapiranju Bonpeta zaradi predloženih poslovnih rezultatov, ki so izkazovali prezadolženost, ni izbral. Bonpet toži Rudnik za skoraj 800 milijonov SIT odškodnine.
Ker so bile v zvezi s to firmo odkrite nezakonitosti, je Rudnik leta 2000 podal kazensko ovadbo, nekaj mesecev kasne-
je pa je svojo ovadbo spisala še PU Krško. Okrožno državno tožilstvo v Krškem jo je zavrglo in Rudnik se je pritožil.
Ovadbo ponovno proučuje krško okrožno sodišče, ki bo po zaslišanju prič aprila odločalo o njeni utemeljenosti. Uspeh
Bonpetove odškodninske tožbe je namreč odvisen tudi od epiloga v zvezi z ovadbo.
...na strani 3
Na Senovem pričakujejo, da bodo najznačilnejši rudniški eksponati muzejsko zaščiteni in primerno konzervirani.
Stilles v Srbiji
Sevnica - Podjetje Stilles zaključuje opremljanje dveh elitnih hotelov v Nemčiji in v Beogradu. Ker je njihov program stilnega pohištva na srbskem trgu od nekdaj cenjen, so se odločili, da letos v Beogradu odprejo lastni salon. Stilles je v minulem letu dosegel 1,4 milijarde SIT realizacije in dobrih 20 milijonov SIT dobička in v rednem poslovanju ne ustvarjajo več izgube. ‘Toda rezultat ne zagotavlja stabilnosti, saj je delovno intenzivna pohištvena industrija močno pod vplivom globalizacije. Spisek dežel, kjer ceneje naredijo kos pohištva, je dolg, zato se moramo izredno trdo pogajati za posle,” pravi direktor Aleksander Hatlak. B.D.
I
ROŽMAN

Fsimfiitmsnm
~ so cenovno najugodnejša rešitev za ohranitev spomina v klasičnem albumu, fotografije pa so
izdelane na klasični foto papir, ki ima obstojnost več generacij. V digitalnem zapisu se ustvarja dvom vzdržljivosti medijev, zato klasični fotografski postopek in slika na foto papirju daleč prekaša vse ostale lastnosti in prednosti v digitalni fotografiji.
OO MALIH FOTOGRAFIJ DO METRSKIH POVEČAV
Dr. Milan Jazbec prejel visoko avstrijsko odlikovanje
Ljubljana - Nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za obrambo dr, Milan Jazbec, sicer posavski rojak doma iz Artič, si je za svoj prispevek k razvoju odnosov med Slovenijo in Avstrijo prislužil posebno odlikovanje - veliki zlati častni znak z zvezdo za zasluge za Republiko Avstrijo. Odlikovanje mu je na posebni slovesnosti v veleposlanikovi rezidenci podelil avstrijski veleposlanik v Sloveniji Valentin Inzko.
Inzko je v nagovoru ob predaji odlikovanja izpostavil, da Avstrijo in Slovenijo vežejo tisočere niti medsebojnega sodelovanja in povezovanja. Pri tem je omenil gospodarsko sodelovanje, kjer so po prebivalcu Avstrijci v Evropski uniji največji kupci slovenskega blaga, Slovenci pa so po prebivalcu celo največji odjemalci avstrijskega blaga na svetu. Državi sodelujeta tudi v kulturi in politiki, saj ju poleg odličnega in intenzivnega bilateralnega sodelovanja veže tudi dejstvo, da Slovenija in Avstrija v raznih evropskih združenjih sedita za skupno mizo vsako leto kar približno štiritisočkrat.
Kot je navedeno v utemeljitvi, je dr. Jazbec kot državni sekretar na Ministrstvu za obrambo vodil slovensko delegacijo, ki je na številnih področij tesno sodelovala z avstrijskim ministrstvom za obrambo. V tem času seje med obema ministrstvoma na varnostno-po-litičnem področju razvil nadvse odprt in konstruktiven dialog, ki je omogočil boljše spoznavanje strateških pozicij in ocenjevanje posameznih sosednjih držav ter skupno izdelavo ocen položaja v JV Evropi. S pristopom Slovenije k EU v letu 2004 so v večji meri obravnavali tudi teme, ki zadevajo skupno varnostno in obrambno
politiko EU in pomembna globalna varnostno-politična vprašanja. Kot državni sekretar je na poseben način krepil ta dialog in tako postal pomemben povezovalni člen. V okviru sodelovanja med oboroženimi silami Avstrije in Slovenije je tako pomembno prispeval k utrjevanju in nadaljnji poglobitvi tesnih in prijateljskih odnosov med državama ter k varnosti in stabilnosti v Srednji Evropi.
Dr. Milan Jazbec je bil tudi prvi slovenski konzul v Celovcu in je bil v času osamosvajanja Slovenije intenzivno vključen v prizadevanja za dosego mednarodnega priznanja naše dršave. Vzpostavil je širok krog vsestranskih stikov s predstavniki avstrijskih oblasti ter se še posebej odlikoval z vsestranskim in prizadevnim sodelovanjem s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Sicer pa je ves čas samostojne Slovenije deloval v slovenski diplomaciji in kot izkušenega in uspešnega diplomata ga je decembra 2000 takratni minister za obrambo povabil na obrambno ministrstvo, kjer je bil kot državni sekretar do leta 2004 zadolžen za mednarodno sodelovanje, sedaj pa se na zunanjem ministrstvu ukvarja s področjem varnostne politike. J.K.
Dr. Milan Jazbec: ‘To visoko odlikovanje mi veliko pomeni, pomembno je za moje sodelavce in za Slovenijo, nenazadnje tudi za mojo družino, ki me pri delu ves čas podpira. Priznanje pomeni, da sta Slovenija in Avstrija navezah, poglobili in razširili stike na različnih področjih, predvsem vojaško obrambnem. Menim, da smo lahko ponosni, da zna Avstrija kot država z dolgoletnimi izkušnjami, tisočletno tradicijo in diplomacijo ceniti takšne dosežke. Pomembno pa je tudi, da gledamo naprej, kako bo Slovenija kot nova članica EU skupaj z ostalimi, vključno z Avstrijo živela v tem prostoru in kako bomo slovenski državljani in naša država od tega največ imeli.”
..če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
AKTUALNO
Sava Glas, 31-3.2005
POSAVSKE m/ŠICE
Do uspehov le brez občinskih zdrah!
Ivanu Molanu ni bilo treba skakati s padalom, pa je vseeno postal brežiški župan. Pravzaprav je z izredno visoko podporo volivcev prekosil celo svojega učitelja, vzornika in svetovalca Andreja Vizjaka. Znova se je potrdila množičnost in discipliniranost socialdemokratskega volilnega telesa, ki je dalo prednost mlajšemu, a neizkušenemu kandidatu, računajoč pri tem seveda na posredno in neposredno pomoč, ki mu jo bo lahko nudil Andrej Vizjak v
reba in vojaško-civilne rabe, cerkljanskemu letališču resnično obeta nesluten razvoj. V nekaj letih bo lahko letališče odločilno zaznamovalo občino Brežice in pokrajino Posavje. Na vse to in še marsikaj bo potemtakem odločilno vplivalo delovanje novega brežiškega občinskega sveta. Župan Molan je zadnje dni seveda imel pogovore s predstavniki vseh strank, a menda ni dobil le zagotovila, da ne bodo nagajali, pač pa bodo konstruktivna opozicija. Bo kaj stvari na seji že razjasnila in postavila na svoje mesto prisotnost Vizjaka, ki se bo ob izvolitvi svojega pooblaščenca
Vogrinc s svojo brežiško firmo Posavc. Pri krškem pokopališču naj bi namreč nastal rekreacij-sko-logistični center, čeprav nekaj podobnega, namreč šolo vame vožnje in go-kart stezo
podboški fari. Na Jožefovo so vaški fantje z “ramplanjem” -ropotanjem z različnimi domačimi predmeti - zvabili na piano birta Jožeta Kerina in mu podarili mobitel. Sam se
Župan Bogovič prepričuje prepričane.
Letališče Cerklje ostaja vojaška baza.
ministrski vlogi.
Že prva seja brežiškega občinskega sveta bo odgovorila na prenekatero vprašanje in pomisleke, predvsem pa se bo razjasnilo razmerje sil v najvišjem občinskem organu. Zlasti še, ker po odhodu Boruta Mokroviča in Bojana Pe-tarfa iz njega zdaj izstopa še Vojko Bibič. Ta hip niti ni pomembno, če se je trojica želela izogniti plačilu davščin, zato pa so pomembnejša zakulisna dogovarjanja, ki lahko privedejo v občinskem svetu do drugačnega razmerja sil, kakršno je zdaj. Strnjena opozicija, ki jo vodijo strankarski prvaki Jože Avšič (LDS), za zdaj tudi Vojko Bibič (LORKS), Stane Radano-vič (SNS) in Rok Kržan (DeSUS), pridružila pa naj bi se ji tudi Milena Jesenko (ZLSD), bi lahko še vedno obvladova-
in naslednika Ivana Molana lahko tudi uradno poslovil od domače občine?
Enotnost na preizkušnji in popraznične zgode
Od ministra Andreja Vizjaka pa pričakujejo podporo tudi v ostalih dveh posavskih občinah. V Sevnici seveda na . račun hudih težav v tekstilni panogi, v Krškem pa na področju energetike. Tudi pri kadrovanju, saj bi bilo prav, če bi zamenjane Fabijana, Sotoška in druge spet nadomestili domači ljudje. Posavje bo ostalo jedrska regija, posebej še, ker je krškemu županu Francu Bogoviču uspelo prepričane in neprepričane svetnike prepričati, naj v bližini nuklearke
načrtujejo tudi na drugi strani Save. Pristne posavske vezi pa še najbolj čvrsto pletejo seniorji; predstavnike največjih kolektivov in občin - župana Franc Bogovič in Kristijan Janc sta se opravičila - so povabili na nevezan, a koristen pogovor in mednje je prišel tudi minister Vizjak. Na enem mestu je bila zbrana naveza gospodarstvenikov, direktor območne gospodarske zbornice Marjan Sunta in gospodarski minister Andrej Vizjak. Iz tega bo morda še kaj nastalo!
Tako kot bi res znalo nastati kaj novih občin. Najboljšo kadrovsko osnovo imajo na Bizeljskem, od koder sta se za brežiškega župana potegovala Veršec in Kržan, pri čemer si je slednji že pridobil lepe izkušnje pri vodenju občine. Kakorkoli že, novi župan morebitne nove občine bo moral biti dovolj uglajen, da bo na Bizeljskem še kdaj lahko pozdravil Drnovška in Mesiča. O svoji občini kar naprej sanjajo tudi v Dobovi, kjer z velikim gradbiščem nastaja resnično prava protiutež Brežicam. Da bi pridobili kaj denarja na račun jedrskih odpadkov, ki znajo biti shranjeni tik ob brežiško-krški meji, o drugačni lokalni samoupravi menda razmišljajo tudi v KS Šentlenart. Da bi pridobili kaj nuklearnega denarja, bi se morda bili pripravljeni vključiti kar v sosednjo občino Krško! Zato pa bi se iz nje izločili Kostanjevičani. Po zgledu sosednjega Škocjana ne dvomijo, da so tudi dovolj kadrovsko in gospodarsko ter kulturno močni, da bi se postavili na lastne noge in šli na svoje. Le župnika Jožeta Vrvarja, pravijo duhoviteži, bi se mora-
nikakor ni mogel odločiti za nakup, zato je bil darila zelo vesel, posebej še, ker je bil dodan bon za 20.000 SIT. Da se bo trmoglavi gostilničar do leta 2033 lahko usposobil za ravnanje z aparatom in da se bo znal odzvati, če ga bodo poklicali gostje. Lepo pa se vsako sredo odzivajo na malico pri Herakoviču člani kluba KOPPPČP, ki pa so se na veliki petek zbrali pri Vidmarju v Kapelah. Odlično pečene ribe so vsem teknile, pa tudi Dragec je bil še kar
Drago Vidmar
razpoložen. Menda je že prebolel stres zaradi razpada svoje odvetniške družbe. Vidmarju ostaja zvest notar Dokler, Sribar, Molan, Rožman in drugi pa gredo na svoje in očitno vsem ne bo več tako (lepo), kot (jim) je bilo.
Kot ni lepo nekaterim političnim strankam. Toliko bolj načrtno se zato Pahorjevi socialni demokrati pripravljajo na sobotni kongres. V Brežicah in Krškem imajo novo (staro) vodstvo, ker sta na predsedniškem mestu ostala Milena Jesenko (v cen-
Gospodarstveniki Molan, Vizjak in Šunta
la občinsko politiko. Seveda ne bo prav, če bo delovala razdiralno in če bo le nagajala novemu županu, kajti v tem primeru bodo ostale neizkoriščene še zadnje priložnosti, ki se obetajo občini Brežice. Celo vrsto jih denimo prinašajo bodoča schengenska meja z Obrežjem in Dobovo, veriga savskih elektrarn in krog energetskih vlaganj, pa nove prometnice s turizmom in predvsem obetavni načrti okrog letališča Cerklje. O njegovi dvojni rabi in dohodkovni naravnanosti je ob obisku Brežic govoril tudi premier Janez Janša. Iz besed ministrov Erjavca in Vizjaka pa je mogoče sklepati, da se z načrtovanimi vlaganji zaradi bližine Zag-
zraste tudi končno odlagališče jedrskih odpadkov. In na pobudo enega od krških svetnikov se bodo zdaj, brez upa na zmago, v postopek umeščanja odpadkov in pridobivanja denarja prijavili še Brežičani! Iz vrst večnih optimistov zdaj prihajajo pobožne želje, naj raje minister Vizjak nameni kakšno milijardo za skladiščenje odpadkov že v minulih 30 letih, s čimer bi najbolj pomagal domači regiji! Taisti optimisti pričakujejo, da bo k boljšemu posavskemu sodelovanju prispevala tudi nova prometnica med Krškim in Brežicami, čeprav na zadnji krški seji niso nič omenjali povezovalne Vrbinske ceste. Zato pa v Krškem zastavlja medobčinsko sodelovanje Ivan
Na veliki petek pri Vidmarju
li prej znebiti. Z njim so v hudem sporu zlasti vaščani Oštr-ca, drugi spet pa menijo, da toliko sakralnih objektov kakor Vrvar, vsa pretekla desetletja okrog Kostanjevice ni prenovil noben župnik. In, dodajajo tretji, poskrbel je tudi zase in za vama stara leta! Zato pa so bolj složni in radoživi v sosednji
trali bo poslej zastopala tudi Posavje) in Rajmund Veber. Medtem je v Sevnici Berto Logar zamenjal Franci Sotošek, upajoč, da bi ob prihodnjih volitvah, pravijo “dobro obveščeni viri”, na županski stolček lahko pripeljal svojo soprogo.
Vlado Podgoršek
Visoki gost v Posavskem muzeju
Slovenija, Brežice - Posavski muzej je obiskal načelnik nacionalne garde ameriške države Colorado generalmajor Mason C. Whitney. Slovenijo je tokrat obiskal že sedmič, obisk je trajal le tri dni, nato pa seje s spremljevalci odpravil v Jordanijo. S to bližnjevzhodno državo namreč sodeluje tako slovenska vojska kot tudi nacionalna garda Colorada.
Med obiskom v Sloveniji se je med drugim pogovarjal o sodelovanju na področju varnostnih in obrambnih sil v prihodnje, pri čemer je bilo podčrtano zlasti področje mirovnih operacij. Izmenjava izkušenj in sodelovanje na različnih po-
malo manj, nanj so precejšen vtis naredili predvsem Slovenci, ki jih je srečal tudi drugod po svetu. V Jordaniji je tako govoril z inštruktorji iraških varnostnih enot. Tudi Posavski muzej oz. brežiški grad je nanj naredil precejšen vtis, saj tako
General Whitney - drugi z leve
dročjih varnostne in obrambne politike, čemur je bil obisk tudi namenjen, naj bi prispevali k še boljšemu odnosu med vojaškimi enotami. Whitneya so med drugim sprejeli minister za obrambo Karl Erjavec, predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Tone Anderlič, z načelnikom generalštaba slovenske vojske generalmajorjem Ladislavom Lipičem pa sta govorila o popolnjevanju enot slovenske vojske s pogodbeno rezervo. Lipič je gostu predstavil tudi naše sodelovanje v operacijah v podporo miru. Obisk načelnika se je sklenil z obiskom poveljstva sil na Vrhniki, predtem pa je obiskal tudi Posavski muzej v Brežicah. Za SavaGlas je povedal, da mu je Slovenija zelo všeč, vreme
starih poslopij v Coloradu pač nimajo. Whitney je omenil, da je njihova nacionalna garda nastala leta 1876 (ameriška veliko predtem, leta 1636), da sam načeluje več kot 5400 vojakom in pilotom, odgovoren pa je tudi za več kot 2500 civilnih častnikov, kadetov in prostovoljcev. Sicer pa je bil tudi član guvernerjevega kabineta. Razkril je še nekaj podatkov o sebi, saj je precej zanimiva osebnost. Po poklicu je inženir elektrotehnike, kariero pa je začel kot vojaški pilot, ki je nanizal več kot 340 bojnih poletov med vietnamsko vojno, za kar je prejel več odlikovanj. V pilotski kabini je preživel veliko ur, delal je tudi kot inštruktor, hkrati napredoval ter leta 2000 postal načelnik garde. M.K.
Janša za več pokrajin
Brežice - Brežiški prosvetni dom so sredi marca napolnili simpatizerji ta hip najmočnejše stranke v Sloveniji, slovenskih demokratov. Ob tej priložnosti je premier Janez Janša obiskal tudi studio Radia Brežice in Radia Sevnica in se v pogovoru zavzel za ustanovitev 14 pokrajin, med katerimi naj bi bila tudi posavska. Poudaril je, da ustanavljanje pokrajin ne sme povečevati uradništva, saj je že zdaj v državni upravi zaposlenih več kot 35.000 ljudi, od katerih mnogi tudi preslabo delajo. Glede prihodnosti letališča Cerklje je Janša povedal, da bo služilo vojaški in civilni rabi. V ta namen bo najprej potrebno urediti infrastrukturo, na tej osnovi pa dogovoriti vsebino, ki bo prinašala dohodek. Postopno bo treba najti več uporabnikov ter zaradi ugodne lege letališča izkoristiti tudi bližino Zagreba.
Andrej Vizjak, Ivan Molan in Janez Janša
Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki se je tud* udeležil konvencije, je nanizal nekaj prihodnjih izzivov v občini, med katerimi je podčrtal energetiko, turizem in obrt-Minister in premier bosta podpirala zdrave projekte v občini-kar naj bi bilo najboljše zagotovilo za povrnitev ugleda S|°' veniji predvsem na pravnem in socialnem področju, torej čim večji pravičnosti. M.K.
AKTUALNO
SavaG&s, 31.3.2005
Rudnik Senovo (pravi naslov sledi)
Senovo - Vršilcu dolžnosti funkcije direktorja Rudnika Senovo v zapiranju Hermanu Kuneju sredi maja poteče mandat in najverjetneje bo vlada na njegovo mesto postavila drugega človeka. V Krajevni skupnosti (KS) Senovo in na Občini Krško se tega veselijo, saj Kuneju očitajo, da področje pod vplivom rudarjenja ni ustrezno ekološko sanirano in da v senovško dolino ni znal privabiti novih investitorjev. Njegovega odhoda iz Rudnika se najbrž veselijo tudi vpleteni v zadevo Bonpet, ki se je namesto uspešnice o novem proizvodnem programu v senovški dolini spremenila v afero.
Firma Bonpet iz Trbovelj se je leta 1997 Hermanu Kuneju predstavila kot družba s kapitalom 750 milijonov SIT in japonsko licenco za izdelovanje avtomatskih gasilnih ampul ter ponujala 58 delovnih mest za senovške rudarje. Nov delodajalec bi od države za vsakega dobil 4,2 milijona SIT Rudnik in gospodarsko ministrstvo sta z Bonpetom sklenila pogodbo za prvih pet delavcev, ki pa niso hoteli k novemu delodajalcu in pogodba je propadla. Ko se je družba javila na drugi razpis Rudnika leta 1999 z željo po zaposlitvi 31 delavcev, ni bila izbrana zaradi negativne bilance, saj je bila zrela za prisilno poravnavo ali stečaj. Zavrnjeni Bonpet se je obrnil na državno revizijsko komisijo, ki je ob pregledu javnega razpisa na strani Rudnika našla napako. Slo je za merila, ki jih je Rudnik imel le v razpisni dokumentaciji, ni pa jih javno objavil. Revizijska komisija je razveljavila sklep o neizboru
Bonpeta, družbo pa napotila na odškodninsko tožbo zoper Rudnik. Bonpet je leta 2001 vložil tožbo na Okrožno sodišče Ljubljana z odškodninskim zahtevkom za 788 milijonov SIT. Rudnik je leta 2003, ko je bila prva obravnava, o tožbi seznanil resorna ministrstva in vlado v prepričanju, da bo ta kot stranski intervient vstopila v pravdo. Rudnik na to ni dobil nobenega odgovora in ni znano, če je prejšnji gospodarski minister svojega naslednika Andreja Vizjaka sploh obvestil o zadevi.
Ko je Kunej začel sodelovati z Bonpetom, jim je priporočil, naj sedež družbe iz Trbovelj prestavijo na Senovo in ponudil rudniški prostor. Senovški Bonpet je bil z ustanovnim kapitalom borih 1,5 milijona SIT ustanovljen 1997. Leta 2000 je na predlog Zavarovalnice Triglav Okrajno sodišče Krško izdalo sklep za vpis zaznambe vrstnega reda zastavne pravice na objektu obratnega prostora
Ravne v korist zavarovalnice za znesek 180 milijonov SIT. Slo je za zavarovanje Bonpeto-vega kredita pri NLB na tuji lastnini, kar je nezakonito. V
Občinski svet Krško je na izredni seji, ki je potekala po zaključku naše redakcije 29. marca, obravnaval poročilo o izvajanju programa zapiranja rudnika. Župan Franci Bogovič je svetnikom predlagal določene sklepe, med drugim državno zagotovljeni trajni vir sredstev za škode po dokončnem zaprtju rudnika in državno usmerjanje podjetnikov na Senovo za odprtje vsaj sto delovnih mest. Občina Krško pričakuje, da bo Ministrstvo za gospodarstvo njihove predloge upoštevalo pri sprejemanju novelacije krovnega programa zapiranja.
Herman Kunej
Rudniku so pričeli raziskovati in prišli do zanimivih podatkov. Bonpet Trbovlje, ki so ga ustanovili Marko Boduljak, Feliks Karlo, Sandi Karlo, Bruno Škerbic in Matej Šker-bic nikoli ni bil zaveden v sodni register, temveč ustanovljen samo kot notarski zapis. Bonpet Senovo ne more biti pravni naslednik družbe, ki je ni bilo. Družba nikoli ni dejansko razpolagala s kapitalom preko 750 milijonov SIT, kot se je predstavljala. Družbenik Boduljak je kot vložek dal licenco za proizvodnjo gasilnih ampul, ocenjeno na 450 milijonov SIT. Obstajajo tri različne pogodbe o
trgovanju s to licenco med Bonpetom, Boduljkom in japonskima družbama, kar kaže, da gre za fiktivni posel. S temi ugotovitvami je bila podrobno seznanjena državna revizijska komisija, ko je odločala o revizijskem zahtevku družbe Bonpet in kljub vsemu ocenila, da Rudnik ni ravnal pravilno, ker jih je zavrnil za črpanje državnih sredstev.
Na podlagi zbranih podatkov je maja leta 2000 Rudnik Senovo v zapiranju na Okrožno tožilstvo Krško naslovil ovadbo zoper neznanega storilca, v kateri naznanja nezakonitost zaznambe zastavne pravice Zavarovalnice Triglav na rudniško premoženje. Pol leta kasneje je svojo ovadbo predala še policija, ki je ustanovitelje Bonpeta poimensko obdolžila namena poslovne goljufije. Tožilec Jože Zevnik je ovadbo leta 2002 zavrgel. Kunej je za to dejstvo izvedel šele leto kasneje na prvem naroku Bonpe-tove tožbe zoper Rudnik in se pritožil na Okrožno sodišče Krško. To bo na podlagi zaslišanj in zbranih dokazov odločilo, ali tako kot tožilec zadevo zavrže ali bo sprožilo kazenski postopek. Prvo zaslišanje je bilo razpisano za 18. marec, a se noben od ovadenih ni odzval. Naslednja obravnava bo 21, aprila.
Branka Dernovšek
Krško za odlagališče, če bo upravno središče
Krško - Občinski svet Krško je sprejel sklep, da se občina prijavi k sodelovanju z Agencijo za radioaktivne odpadke v postopku izbora lokacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Ponujajo prostor v bližini nuklearke (NEK).
Župan Franci Bogovič pravi, da je rešitev vprašanja trajnega odlagališča odgovornost sedanje generacije do prihodnjih rodov, s čimer se strinjajo vse politične stranke v občini. S sklepom občinskega sveta o vključevanju v postopek izbire lokacije, ki ga vodi Agencija za radioaktivne odpadke, lokalna politika državi sporoča tudi zahtevo, naj Krško postane upravno središče pokrajine Posavje. Renta v višini 560 milijonov SIT, vezana na odlagališče, se po mnenju svetnika Petra Žiganteja naj ne bi delila med posavske občine, ampak v celoti ostajala Krškemu.
Kapaciteta odlagališča bo za 17 tisoč kubičnih metrov odpadkov. Od tega jih bo po zaključku življenjske dobe elektrarne, danes predvidenem leta 2023, 4 tisoč kubikov iz proiz-v°dnje, 13 tisoč kubikov pa iz izgradnje elektrarne. Odločitev občinskega sveta o vstopu občine v postopek iskanja lokacije še zdaleč ni konec, am-Pak šele začetek razprave o tem vPrašanju. Ta hip v občini niti ?e Vedo, kdo in na kakšen način b° sprejel končno odločitev lokalne skupnosti. Vedo pa, kako Se organizacijsko lotiti problema’ da bo prebivalstvo dobilo
Matej Drobnič proučuje belgijski model odločanja lokalne skupnosti o odlagališču NSRAO
predstavo in odgovore na svoja vprašanja. Za primerjavo so proučili belgijsko občino Mol, ki skozi projekt COWAM vodi postopek izbora lokacije za svoje odlagališče radioaktivnih odpadkov. Tako kot v Sloveniji so tudi v Belgiji ugotovili, da takšen objekt ni problematičen s tehničnega vidika, ampak z vidika družbene sprejemljivosti. V lokalnem okolju so se zato angažirale različne interesne skupine, njihovo delo pa so koordinirali volonterji. Tako je bila vzpostavljena potrebna stopnja zaupanja v pretok informacij, saj v ozadju
niso bile neke plačane službe, ampak zgolj interes ljudi, ki bodo z odlagališčem živeli. Krški župan predlaga vzpostavitev občinskih delovnih odborov za pogajanja z Agencijo za radioaktivne odpadke, z Ministrstvom za okolje, za gospodarstvo in z vlado. Odbori bodo oblikovali pogajalska izhodišča, kjer ne gre zgolj za rento. Ta je konec koncev določena. Gre za razvojne programe občine, kamor izhodiščno sodi tudi vprašanje regijskega središča.
Družbene sprejemljivosti takšnega objekta seveda ni moč izmeriti brez vključevanja jav-
Občina Krško ne bo edina, kjer bodo tekle terenske raziskave. Od ponudb iz ostalih okolij bo Agencija RAO izbrala še dve. Rezerva je potrebna zaradi modela odločanja, saj lahko občina odstopi od ponujene lokacije, dokler ni za odlagališče sprejet državni lokacijski načrt.
Branka Dernovšek
AMKETft
Njenih prvih sto dni
Oktobrske volitve so precej spremenile slovensko politično sceno. Od ustoličenja nove vlade je minilo nekaj več kot sto dni, po različnih javnomnenjskih raziskavah Slovencev ni razočarala, ampak še vedno uživa veliko podporo. Sto dni sicer ni veliko, kljub vsemu so nekatere vladne poteze v javnosti doživele buren odziv. Sedaj, ko so se dotaknile tudi Posavja, saj je istega dne kot direktor Kliničnega centra “nepričakovano” odstopil tudi direktor Holdinga slovenske elektrarne, smo za mnenje vprašali nekaj naključno izbranih Posavcev.
Franci Žibert, študent s Skopic: Sto
dni je premalo, da bi ocenjevali delovanje vlade. Pustiti bi jim morali vsaj pol leta, da bi videli, kako delajo. Z vlado sem sicer kar zadovoljen, mogoče je naredila preveč kadrovskih zamenjav. Mediji po moje niso preveč kritični, saj bi najbrž pod lupo vzeli tudi drugačno vlado, ta pa bo, verjamem, zdržala štiriletni mandat.
Irena Geržina, gospodinja iz Brestanice: Kako bo delala nova vlada, bomo šele videli. Prve tri mesece je nemogoče ocenjevati. Prav se mi zdi, da se oblast menjuje. Moj komentar kadrovskih menjav pa je sledeč: to je pričakovana in primerna reakcija ob menjavi oblasti, saj so tako delali tudi predhodniki.
Ivan Robek, prevoznik iz okolice Dolenjega Leskovca: V vsaki državi mora čim več ljudi delati, da lahko govorimo o razvi-■ ti državi, a to je najtežje doseči. Razvoj gospodarstva in nova delovna mesta je najtrši oreh za vsako vlado in ključen za njeno oceno. Mislim, da na letni ravni lahko pride le do majhnih izboljšav, merjenih v nekaj odstotkih. Sem obrtnik in se sprašujem, zakaj več ljudi z znanjem, na primer inženirjev različnih strok, ne odpira delavnic. Na vladi naj razmislijo o vzrokih.
Martin Žnidaršič, upokojenec iz Sevnice: Jaz ne opazim bistvenih sprememb med novo in staro vladno garnituro. Namesto da bi se vodstvo ukvarjalo s prihodnostjo Slovencev, se ubada s preteklostjo. Vsakdo, ki pride na položaj, političen ali gospodarski, poskrbi le zase. Včasih je moral človek polagati račune o tem, kje je dobil denar, da je kupil avto, novodobni bogataši pa čez noč kupijo tovarno, pa se nihče ne vpraša, od kod jim denar.	^
jgPW
Marija Strašek, upokojenka iz Brežic:
Pravim, da je težko popravljati stare napake in tudi delo vlade pri tem ni izjema. Zamenjave odobravam, saj je to popolnoma naravno, delo vlade pa se preveč kritizira, verjetno bolj, kot se je včasih. Naši mediji so glede na druge mogoče preveč dlakocepski, poročali bi lahko o pomembnejših težavah, denimo nepravni državi ali čedalje večji draginji. Z delom ministrov sem zadovoljna
Civilna iniciativa Boršt z nezaupanjem sprejema pobudo občinske politike, naj se občina Brežice prijavi v postopek iskanja lokacije odlagališča NSRAO. Nikakor ne bi pristali, da bi se lokacija iskala na njihovem območju, kjer je prostor razvrednotil že zbirni reciklažni center. V civilni iniciativi napovedujejo, da bodo pozorno spremljali vse korake občine v zvezi z odlagališčem radioaktivnih odpadkov.
Če se bo v Krškem zgradilo odlagališče NSRAO, bo locirano dober kilometer od meje z brežiško občino. Brežiški župan van Molan meni, da bi morali biti v tem primeru upravičeni o dela rente za razvrednotenje prostora. Sicer pa je pred občinskim svetom odločitev, ali naj se občina Brežice tudi Prijavi v postopek za iskanje lokacije odlagališča. O tem odločajo na današnji (četrtek, 31. marec) seji.
nosti, kjer imajo besedo vse interesne skupine. Ljudje bodo iskali odgovore na različna vprašanja, od stopnje rakave obolevnosti v občini do razpolovne dobe elementov, ki veljajo za nizke in srednje radioaktivne. Odgovore bodo imeli pravico zahtevati od tistih strokovnjakov, ki jim zaupajo.
Drago Fabjan odstopil
Ljubljana, Posavje - Direktor Holdinga slovenske elektrarne (HSE) Drago Fabijan je dal nadzornemu sveta družbe predlog o svojem odstopu s funkcije in odpoved pogodbe o zaposlitvi s 30. junijem. Nadzorni svet je predlog sprejel.
Drago Fabijan je prišel na čelo HSE iz brestaniške elektrarne. Holding je pod njegovim vodstvom v štirih letih postal največji proizvajalec in trgovec z električno energijo v Sloveniji in uveljavljen poslovni partner v državah jugovzhodne Evrope ter Evropske unije. Zaradi še vedno zaščitenega slovenskega trga električne energije je holding tudi ena najbolj dobičkonosnih domačih družb, kar mu omogoča nadaljevati vlaganja v nove proizvodne zmogljivosti, med katerimi je gradnja hidroelektrarn na spodnji Savi.
V izjavi za javnost Fabjan pravi: “Za nami so zanimiva, predvsem pa uspešna štiri leta, v katerih smo ustanovili HSE, združili proizvajalce električne energije in Sloveniji zagotovili varno in zanesljivo oskrbo z električno energijo. Poslovan-
Drago Fabijan
je družbe je več kot zadovoljivo in verjamem, da bo naslednje vodstvo obdržalo začrtano smer razvoja holdinga.”
Kam mag. Fabijan odhaja, ni sporočil, ocenjuje pa se, da ne bo menjal področja energetike. Mandat na holdingu bi mu potekel v jeseni in po izjavi gospodarskega ministra An-
dreja Vizjaka za Delo ga vlada predčasno ni nameravala zamenjati. Najbrž pa mu tudi ni bilo rečeno, da ga v prihodnje še želijo na tej funkciji.
Po državnozborskih volitvah in menjavi oblasti je na Občinskem svetu Krško Peter Žigante iz LDS izpostavil pričakovane kadrovske zamenjave v vodstvih državnih podjetij in bojazen, da bo prišel na vrsto tudi direktor Holdinga slovenske elektrarne. Omenil je, da je zaradi gradnje savskih elektrarn za pokrajino pomembno, če bi domačin Drago Fabjan še naprej ostal na čelu holdinga. Vodja projekta gradnje savskih elektrarn Bogdan Barbič tudi ni želel komentirati Fabjanovega odstopa in even-tuelnega svojega drugačnega položaja v novi energetski kadrovski sestavljanki.
Branka Dernovšek
GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO
Italijani oblegajo Lisco
Krmelj - Sevniška Lisca bo jeseni zaprla svoja obrata v Krmelju in na Senovem. Medtem ko preko javnega razpisa že išče najugodnejšega kupca ali zakupnika proizvodnih prostorov na Senovem, pa si v Krmelju kljuko podajajo potencialni interesenti, ki naj bi tam ohranili proizvodnjo. Pred dnevi so si proizvodnjo ogledali Italijani.
Po italijanskem podjetju Li-berty, ki šiva spodnje perilo in je poleg domačega podjetnika zainteresirano za krmeljski obrat, seje v Krmelju mudilo drugo italijansko podjetje, ki se zanima za nadaljevanje proizvodnje v Liscinem obratu. Gre za zasebno podjetje, katerega lastnica je nekdanja kreatorka Mode Intime. Kot smo izvedeli, si je italijanska delegacija ogledala krmeljski obrat in proizvodnjo v njej in bila navdušena. Kako se bodo dogovarjali z lastniki podjetja, pa je drugo vprašanje. Lisca je namreč
medtem že opravila cenitve premoženja in menda postavila precej visoko ceno za krmeljski obrat. Slednja je menda kar za polovico višja od lanskoletne ponudbe, ko se je za Liscin obrat v Krmelju zanimal nemški kupec.
Medtem ko domači tekstilci - denimo Lisca - selijo svojo proizvodnjo v dežele nekdanje Jugoslavije ter v Turčijo in na Kitajsko, kjer je proizvodnja cenejša, pa je za Italijane in Nemce proizvodnja cenejša v Sloveniji. Poleg tega tujci slovenski tekstilni industriji pri-
znavajo znanje, visoko kakovost in tradicijo. Kot pravijo poznavalci, v Turčiji ali na Kitajskem prav zaradi slabo plačanega dela, zaradi premalo izkušenj in tradicije, niso sposobni izdelati vrhunskih izdelkov, kakršni nastajajo pod rokami naših šivilj. Zato ni čudno, da izdelki, poceni narejeni v tujini, dobijo končno podobo s številnimi popravki šele v naših obratih. Slovenske, s tem pa tudi sevniške tekstilke, pa so kos zahtevni butični proizvodnji.
Nada Černič Cvetanovski
Gnojevka in žveplo
Brežice, Krško - Posavje seje v preteklih tednih kopalo v “prijetnih” vonjavah; v Brežicah so “uživali” ob vonju gnojevke, v Krškem pa žveplovega dioksida. Zanimalo nas je, kaj na to pravijo inšpekcijske službe in ali bomo v prihodnosti vendarle lažje zadihali, čeprav nam skoraj zagotovo bolj škodi tisto, česar ne zavonjamo.
Glede gnojevke je kmetijski inšpektor Bojan Jevševar povedal, da farme oz. posamezni kmetje, ki jim te farme odstopijo presežek gnojevke, ne kršijo zakonodaje na tem področju. Gnojevko je namreč prepovedano razvažati le med 15. novembrom in 15. februarjem oz. dokler zemljišča pokriva snežna odeja. Prav tako jo je prepovedano razvažati tudi po večjih nalivih. Jevševar je še dodal, da je Posavje poleg Prekmurja na tem področju posebej problematično, da pa se da smrad s prečrpavanjem oz. lagunami lepo odpraviti, čeprav to precej stane. V okolici Ljubljane so zaradi negodovanj prebivalcev to skoraj povsem uredili. Sicer pa so v prejšnjih letih smrad bolj občutili prebivalci Šentlenarta, letos pa ga je veter zanesel še malo južneje. Jevševar dodaja, da
zaenkrat torej zakonske prepovedi odvažanja ni, čeprav obstaja odredba za omejitev tovrstnih kmetijskih posegov v poletnih mesecih. A ta omejitev je bolj teoretična, saj je izračunavanje precej zapleteno in bi tako morali gnojevko analizirati.
V Krškem pa so se občani sočasno pritoževali nad izredno slabim zrakom. Tak naj bi bil predvsem zaradi povišanih emisij žveplovega oksida iz tovarne Vipap. Justina Šepetave, vodja sektorja za ekologijo in kakovost v Vipapu, je povedala, da se vrednost sporne spojine v zraku izboljšuje. Stanje je bilo res kritično, saj je bila v enem tednu na merilnem mestu kar štirikrat presežena dnevna in petkrat uma mejna vrednost S02. Dodala je še, da bodo zbrali podatke delovodij o proizvodnji in sestavili poročilo,
ki ga bodo posredovali tudi okoljskemu inšpektorju. Pomladanski meseci so po njenih izkušnjah zaradi inverzije še posebej problematični, toda proizvodnja je kontinuirana ves dan in s tem tudi emisije, zato zvečer ne beležijo višjih vrednosti. Država bo najbrž tudi reagirala, pravi Šepetavčeva, saj se očitno letos naložen sanacijski program, ki so ga uvedli zaradi strožjih omejitev izpustov, ni najbolje obnesel. Po tem programu naj bi zmanjšali emisije prahu za 45, organskih snovi za 12 in žveplovega dioksida za 3 odstotke. Dejstvo pa je, da emisijske vrednosti na viru onesnaževanja niso bile prekoračene, emisijske vrednosti koncentracije v okolju pa večkrat. Sicer pa to ni skrivnost, saj so ti podatki dosegljivi vsakomur na Agenciji za okolje. M.K.
Posvet o krajini lepo obiskan
Pišece, Artiče - Občinska Turistična zveza Brežice je skupaj s turističnima društvoma Artiče in Pišece pripravila posvet na temo neokrnjene narave, ureditve dvorišč in turističnih potencialov občinskih naravnih biserov.
Turistična društva v občini bodo letos praznovala 40-letnico povezanosti pod okriljem občinske turistične zveze, ki želi tudi na tak način obeležiti svoj jubilej. Strokovnega posveta se je v Artičah udeležilo kakih sedemdeset slušateljev, v Pišecah pa okrog dvajset. Tajnica občinske turistične zveze Milena Vranetič, ki je tudi predavala na temo kapelskih Jovsov, je zadovoljna nad odzivom in pozitivnimi ocenami posveta, ki ga bodo morda celo ponovili. Predvsem so želeli s srečanjem povezati stroko iz Kozjanskega parka in ljudi, ti pa so pokazali, da so pripravljeni prisluhniti predlogom krajinskih arhitektov glede ureditve domačij vključno z vrtovi. V Artičah so nastale koristne povezave, tako da si bodo verjetno skupaj ogledali tamkajšnje domačije, sodelovali pa bodo tudi pri trasiranju predvidene Sušinove krožne poti v pišečkem koncu. Udeleženci so med drugimi koristnimi informacijami izvedeli, da mora biti dvorišče iz enakih materialov, da banana Musa musa nekako ne sodi na panonska dvorišča, v prihodnje pa se bodo tudi bolj strokovno lotevali rekonstrukcij starih hiš. Slišali pa so tudi prenekateri predlog za sajenje okrasnega cvetja, ki bodo v naslednjih dneh, ko bomo začeli urejati cvetlične gredice, balkone in okenske police, še kako uporabni. M. K.
Največ znajo v Trziscu
Kostanjek - Na regijskem kvizu “Mladi in kmetijstvo” se je pomerilo šest tričlanskih ekip. Največ znanja je pokazala ekipa Sevnica 2, ki so jo sestavljali Maja Umek, Boštjan Mlakar in Simon Repovž. S tem so si priborili nastop na državnem tekmovanju, ki bo v soboto, 2. aprila, v Moravčah. Organizatorji najprej pripravljajo okroglo mizo, ki se bo začela ob 14. uri, pričetek tekmovanja bo ob 16. uri v telovadnici OŠ Jurija Vege, podelitev nagrad pa bo v tamkajšnjem Kulturnem domu.
Kmetijski
nasvet
Člani Občinske turistične zveze Brežice, komisije za osenjevanje krajev, so si s predstavniki kraja ogledali tudi novozgrajena vodnjaka.
Za pridelovalce breskev in nektarin
Strokovne službe priporočajo predspomladansko zaščito pred breskovo kodravostjo ter luknjičavostjo koščičarjev.
Uporabite pripravke na osnovi bakra, kot so CHAMPION 50 WP, CUPRABLAU Z ULTRA, KOCIDE DF KU-PROPIN, RAMIN 50, KUPRO 190 SC, BORDOJSKA BROZGA, VERDJUL, MODRA GALICA.
Pomembna je dobra zaščita vrhov in da je drevo dobro omočeno, zato je potrebno škropljenje opraviti z večjo količino vode.
Bo novi zakon zmanjšal število nesreč s traktorji?
Slovenija, Posavje - V nesrečah s traktorjem je od leta 1981 do danes umrlo 808 ljudi - od tega 360 v prometu, 448 pa pri delu s traktorjem zunaj prometnih površin - v gozdovih, na travnikih in na domačem dvorišču. Lani je tako kot leto prej umrlo 25 oseb, podatki za zadnjih deset let pa kažejo, da se število mrtvih v nesrečah s traktorji bistveno ne manjša. Z novim zakonom o varnostni cestnega prometa, kije začel veljati 1. januarja, njegove določbe pa se nanašajo tudi na kmetijska vozila in živali, udeležene v cestnem prometu, naj bi povečali varnost udeležencev v prometu.
Med mrtvimi zaradi nesreč pri delu s traktorjem je po podatkih velik delež starejših od 55 let, kar kaže na to, da se populacija, ki dela s traktorji, stara, in da gre za generacijo, ki ji ni bilo potrebno pridobiti ustreznih dovoljenj za takšno delo. Poleg tega je v nesrečah udeleženih tudi veliko neregistriranih traktorjev brez ustrezne varnostne opreme, pojasnjuje Bojan Žlender iz Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS.
Pomebno je vedeti, da novi zakon omogoča, da lastniki traktorjev in traktorskih priklopnikov, ki so bili izdelani do uveljavitve tega zakona, pa še niso bili registrirani in njihovo lastništvo ni sporno, takšna vozila registrirajo brez predložitve dokazila o lastništvu do 13. avgusta letos. Poleg tega zakon določa, da lahko lastniki traktorjev in traktorskih priklopnikov brez predložitve dokazila o lastništvu registrirajo tudi vozila, ki so bila izdelana pred letom 1977 in po letu 1976 niso bila registrirana; seveda če lastništvo vozila ni sporno in če so vozila vama za cestni promet. Miha Kunstler z Generalne policijske uprave je ob tem poudaril, da želijo s takšnimi poenostavljenimi določbami o registraciji pridobiti čim več
traktorjev v evidenco registriranih vozil in doseči, da bi bili v cestnem prometu udeleženi le tisti, ki izpolnjujejo pogoje. Med novostmi zakona so sicer na novo opredeljeni traktorski priključki, med katere so sedaj uvrščeni tudi traktorski priklopniki, katerih največja dovoljena masa ne presega 5 ton, njihova hitrost pa je konstrukcijsko omejena na 30 km na uro. Takšnih priklopnikov po novem zakonu ni več potrebno registrirati, za ostale priklopnike pa veljajo enaka pravila registracije kot doslej. Na področju omejitev hitrosti vožnje za traktorje zakon uvaja novo dovoljeno hitrost 60 km/ uro za traktorje, zasnovane za hitrejši promet. Omejitev hitrosti 30 km/uro pa po novem velja tudi za traktorje s traktorskimi priključki s takšno konstrukcijsko omejeno hitrostjo, ki jo sicer proizvajalec navede v tehnični dokumentaciji. Zakon na novo natančno določa tudi gospodarske vožnje, ki se smejo v kmetijski dejavnosti opravljati podnevi in na kratkih razdaljah na nekategoriz-iranih, občinskih in državnih cestah, pri čemer pa sme širina delovnih strojev in vozil za prevoz tovora odstopati za do 20 odstotkov, kar skupaj znaša največ 3,06 m, višina pa največ 10 ods-
totkov, kar znaša največ 4,4 m.
Zakon še predpisuje, da so lahko jezdne živali ponoči označeni z odsevnimi trakovi na nogah namesto z lučjo, da mora voznik pred vključitvijo v promet s kolovozne poti ali zemljišča z vozila odstraniti blato in listje, ki bi lahko onesnaževalo vozišče, da se lahko na traktorju ali delovnem stroju poleg voznika druga oseba vozi le v primeru, da je na njem vgrajen sedež, vpisan v prometnem potrdilu, otroci mlajši od 12 let pa se na njih ne smejo voziti, če niso zavarovani s primernim zadrževalnim sistemom.
Vozniško dovoljenje za vožnjo s traktorjem je še vedno mogoče pridobiti z dopolnjenim 15. letom starosti, vendar pa je do dopolnjenega 18. leta dovoljeno voziti le traktorje s konstrukcijsko določeno največjo hitrostjo 40 km/uro.
Tehnični pregled za traktorje in traktorske priklopnike je potrebno prvič opraviti tri leta po prvi registraciji, do sedmega leta starosti vozila vsaki dve leti, kasneje pa vsako leto. Starost vozila se določa glede na datum prve registracije vozila, če pa ta podatek ni znan, se kot datum prve registracije upošteva zadnji dan leta izdelave vozila. STA
Podjetniški
kredit
Ljubljana, Posavje - V
marčevskem Uradnem listu je objavljen javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih kreditov v regijah za leto 2005. Regionalna razvojna agencija Posavja podjetnikom v vseh treh občinah skozi garancijsko shemo omogoča jamstvo v skupni višini 182 milijonov SIT.
Razpis je odprt za mala in srednja podjetja z do 50 ali 100 zaposlenih in je namenjen za investicije v osnovna sredstva, od nakupa zemljišča do širitve poslovnega objekta ter v naložbe v prenos tehnologije, kot je nakup licence ali programa. V tem kreditnem aranžmaju sodelujejo Abanka Vipa, Banka Celje, Banka Domžale, Banka Koper, Banka Zasavje, Deželna banka, Gorenjska banka, Koroška banka, Nova kreditna banka Maribor, Nova Ljubljanska banka, Poštna banka Slovenije, Probanka, Raiffeisen Krekova banka in SKB banka.
V izbor za obravnavo vlog pridejo programi oziroma naložbe, ki po predračunski vrednosti ne presegajo 50 milijonov SIT, naj večji možni kreditni znesek skozi garancijsko shemo pa je 25 milijonov SIT. Kredit je običajno odobren tistim prosilcem, ki imajo za načrtovana vlaganja že 30 odstotkov lastnih sredstev.
Odplačilna doba kredita je deset let z največ dvema letoma moratorija. Razpis bo odprt do porabe garancij in najdlje do oktobra letos, prijave pa zbira Regionalna razvojna agencija do vsakega desetega v mesecu. B.D.
Pridelujejo vrhunska vina
Sevnica - Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj je pripravilo tradicionalno, že 23. ocenjevanje vin. Strokovnjaki so ugotovili, da so vinogradniki pridelali solidna namizna, kakovostna in tudi vrhunska vina. Rezultate bodo uradno objavili 9. aprila, ko bo na Blanci dan vinogradnikov.
Člani Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj so v oceno oddali 127 vzorcev vin; 68 rdečih in 59 belih. Zaradi oksidacije, bekserja in tudi cika sta komisiji izločili kar 13 odstotkov vin.
Sicer pa je degustacijska komisija, ki jo je vodila enolog-inja Darja Bovha, ocenjevala deželna bela in sortna bela vina. Neugodne vremenske razmere so vplivale na kakovost vin, kljub temu pa so bela vina solidna, ugotavlja komisija. Med deželnimi belimi vini si prvo mesto delijo Franc Špan iz Čanja ter Anica in Peter Pešec z Apnenika. Od sortnih belih vin so navdušili predvsem suhi laški rizlingi, zmaga pa je pripadla Alojzu Požunu iz Kladja. Po mnenju komisije je odličnih nekaj sauvignonov, med njimi spet najboljši Alojza Požuna iz Kladja, odličen je bil tudi chardonnay Franca Špana iz Čanja ter renski rizling Hermana Radeja z Blance. Komisija je bila navdušena tudi nadv odličnim kernerjem Franca Šušteršiča s Šmartnega. Pohvalo za doseženo kakovost in pogum pa komisija izreka pridelovalcu pozne trgatve in ledenega vina, družini Jakše s Studenca. Ledeno vino laški rizling ima vse lastnosti predi-katnega vina in je bilo tako tudi ocenjeno. Z največjim številom doseženih točk, 18,97, je postalo tudi šampion ocenjevanja.
Degustacijska komisija, ki ji je predsedoval dr. Mojmir Wondra, pa je ocenjevala rdeča vina - cvičke, deželna rdeča, sremičane in sortna rdeča vina. Kakovost uvrščenih cvičkov in deželnih rdečih zvrsti je povprečna, z izjemo zmagovitega cvička, ki ga je pridelal Jože Simončič iz Dolenjega Bošta-nja. Med deželnimi rdečimi vini si prvo mesto delita Karel Kolman iz Sevnice in Tone Beline s Pokleka. Med rdečimi sremičani, ki so solidne kakovosti, manjka pa jim fenolne dozorelosti in polnosti, je bil najbolje ocenjen sremičan Ivana Romiha iz Sevnice. Med modrimi frankinjami je zmagal Silvo Janc z Loga, prvo mesto med žametnimi črninami pa si delita Aleksander MrviČ z Vrha nad Boštanjem ter Vinko But iz Sevnice. Komisija je potrdila pričakovanja o odličnih modrih frankinjah, kar znova dokazuje, da vinorodna okoliša Dolenjska in Bizeljsko-sre-miški vinorodni okoliš dopuščata pridelavo kakovostnih i° vrhunskih modrih frankinj; Odlično je bila ocenjena tudi modra frankinja barrique družine Pavlovič iz Sevnice.
Razred vrhunskih vin so na tokratnem ocenjevanju doseg,a naslednja vina: že omenjena m° dra frankinja barrique družine Pavlovič, laški rizling ledena gatev 2001 družine Jakše te chardonnay 2003 Simona Cel tine iz Zgornjih Vodal. N.C-C-
ŠOLSTVO, ZDRAVSTVO
Bolnikove pravice le na papirju
Posavje - V Termah Čatež so se na letnem zboru sestale članice Društva za preprečevanje osteoporoze Posavje, pridružil pa se jim je tudi namestnik varuha človekovih pravic Tone Dolčič. V društvu so sicer v preteklem letu zadano uresničili, še naprej pa se bodo posvečali ozaveščanju javnosti, skrbeli za popularizacijo društva in po zdravstvenih domovih delili brošure o usodni bolezni, ki prizadane kar štiri ženske od desetih, starejših od 50 let.
Namestnik varuha človekovih pravic Tone Dolčič ima v svojem delokrogu predvsem zdravstvo in socialno varstvo, zato so ga tudi povabile medse. Povedal je, da je od približno tri tisoč zadev, kolikor jih letno obravnava varuh, okrog 14 odstotkov s področja sociale oziroma sto zadev z ožjega področja zdravstva. Dolčič je poudaril, da varuh človekovih pravic ne more razreševati
bovali zastopnika bolnikovih pravic, ki bi znal svetovati, kam naj se bolniki s pritožbo sploh obrnejo,” meni Dolčič in dodaja, “velikokrat bi zadostovalo zgolj opravičilo, ki pa ga očitno zdravniki težko izrazijo, prav tako v nobeni čakalnici ni obvestil v primeru nezadovoljstva.” Nekateri zdravniki težko sprejemajo zakonska določila, čeprav ima bolnik pravico do vpogleda v zdravstveno doku-
Milena Jesenko in Tone Dolčič
problemov, ki jih rešujejo drugi organi, saj ne postavlja diagnoz niti ne izdaja odločb za zdraviliško zdravljenje. Odloča le, ali so v sistemu za to določene institucije ravnale v skladu s postopki. Varuh ugotavlja, da so v Sloveniji relativno dobro opredeljene pravice bolnika, a zgolj na deklarativni, ne pa tudi vsebinski ravni. Prepričan je, da bo v Sloveniji čedalje več nezadovoljnežev, če se ne bodo sporne zadeve reševale od spodaj navzgor in ne obratno, k čemur pa ne bo pripomogla niti ustanovitev urada bolnikovih pravic. “Tako bo varuh postal le še en nadzorni organ, ko pa bi potre-
mentacijo, velikokrat pa prihaja do nesoglasij tudi zaradi neinformiranosti glede določenih posegov. Namestnik varuha je zaključil, da bi se morali zgledovati po zahodnih državah, denimo Nemčiji, kjer bolnišnice za svetovanje pacientom zaposlujejo upokojene zdravnike.
Sestanka se je udeležila tudi predsednica Zveze društev bolnikov obolelih za osteoporozo Duša Hlade Zore, ki je pohvalila delo predsednice posavskega društva Milene Jesenko, sicer pa zveza vključuje skoraj 6000 članov in članic. Zoretova je pripomnila, da se bodo z ministrom za zdravje skušali dogovoriti glede ugodnosti pri
rojstva v porodnišnici brežice

Erugi pomladni dan (21. marec) je bil za Petanova iz Dečnega Sela res svetel in zveneč, kot iz čistega srebra ulit, saj se jima je r°dila zdrava, krepka hčerka, ki sta jo poimenovala Ela (52 cm, 3600 g). Izbira imena res ni bila težka, saj je Muca copatarica Ele Peroci Mančina najljubša knjiga. Očka Rajko se bo odslej Ponašal s tremi ženskami, ženo Nevenko, ki v Termah Čatež skrbi ~a odnose z javnostmi, ter dvema hčerkama, triletno Manco in 'Irugorojenko Elo. Rojstvo hčerk ni bilo presenečenje, saj sta Ponosna starša vedela za spol že prej, morda pa se jima pridruži Se kak član.
Rojstva od 14.
. Deklice so rodile: Marica Kostevc iz Brežice, Janja Mihelič iz resladola, Damjana Mavsar iz Osredka pri Trški Gori, Polonca račun iz Dekmance, Metka Rožman iz Anovca, Bernardka No-v°sel s Ptuja, Lidija Cerjak s Presladola, Jožica Jordan z Malenc Pri Kostanjevici - dvojčici in Natalija Vahčič Mlakar iz Cumovca.
Dečke so rodile: Tina Kodrič iz Šutne, Nevenka Petan iz Dečnega e*a, Kristina Prah s Prilip in Tanja Štefanič z Dolenjih Skopic.
meritvah mineralne kostne gostote pri starejših nad 65 let z dejavniki tveganja. Tudi z “de-ksa centri” (najbližji so krški Aristotel, sevniški zdravstveni dom in Dolenjske Toplice) se bodo še pogovarjali. Sicer pa je trenutno v posavskem društvu včlanjenih okrog 200 članic iz brežiške, krške, sevniške, škocjanske in šentjernejske občine. Načrte v lanskem letu so v društvu povečini uresničili, tudi letos nameravajo organizirati več strokovnih srečanj, po dogovoru pa bodo pripravili delavnico samozdrav-ljenja, ki vključuje tudi tibe-
tanske vaje. V društvu se srečujejo z nekaterimi težavami, zaradi gradnje zdraviliškega hotela izvajajo terapevtsko gimnastiko kar v bazenu, težave pa imajo tudi bolj oddaljene članice. Zato razmišljajo o ustanovitvi sekcije društva oz. poverjenice v vsaki občini, k boljšemu delu pa bo prispevala pridobitev novih prostorov v krajevni skupnosti. Letošnji dan osteoporoze (20. oktober) bo posvečen gibanju, obeležili ga bodo najverjetneje v Murski Soboti, udeležile pa se ga bodo tudi Posavke.
Mojca Kosem
Pomagajmo ozdraveti!
Sevnica - Mladinski svet Sevnica prosi občane, da se vključijo v register darovalcev kostnega mozga. Mlada Sevničanka je namreč zbolela za akutno levkemijo in morda jo lahko reši sokrajan z ustreznimi krvotvomimi matičnimi celicami. Posebej v ta namen bo v aprilu v OŠ Sevnica organiziran odvzem krvi.
25-letni Maji iz Sevnice se je z diagnozo akutne levkemije podrl svet, a kljub zahrbtni bolezni ostaja upanje. Mladenka bi lahko ponovno polno zaživela, če bi našli primernega darovalca kostnega mozga. Ker svetovni strokovnjaki ugotavljajo, da so večkrat našli ustreznega darovalca v lokalni sredini, iz katere izhaja oboleli, se je Mladinski svet Sevnica odločil za organizacijsko pomoč v širjenju registra potencialnih darovalcev kostnega mozga s Sevničani in ostalimi prebivalci občine. 14. aprila od 13.30 dalje bo v učilnici OŠ Savo Kladnik ekipa Zavoda za transfuzijsko medicino jemala vzorce krvi zdravih prostovoljcev v starosti od 18 do 55 let.
Uvodoma bodo slišali predavanje, kakšen je postopek in kaj se zgodi, če je kdo iz registra darovalcev spoznan za ustreznega. Sodobna medicina omogoča postopek odvzema kostnega mozga, ki za darovalca ne pomeni nobenega tveganja.
Po prošnji za pomoč svetovno znane slovenske flavtistke Irene Grafenauer, ki se bori z levkemijo, se je znatno število slovenskih državljanov vpisalo v register darovalcev kostnega mozga. Mladinski svet Sevnica verjame, da bo tudi njihova prošnja za pomoč mladi rojakinji uslišana. Tistim, ki so med tednom zaradi študija ali službe v Ljubljani, ni treba čakati za oddajo vzorca krvi v Sevnici. To laihko storijo na Zavodu za transfuzijo na Šlajmerjevi 6 vsak delavnik od 9. do 12. ure in ob četrtkih do 17. ure. B.D.
Šola, ki daje tudi veselje do življenja
Sevnica - Srednja šola Sevnica je na dan odprtih vrat privabila številne radovedneže. Z zanimanjem so si ogledali, kaj se dogaja za zidovi edine sevniške srednje šole, ki izobražuje za poklic mizarja, frizerja in turističnega tehnika. V mizarski delavnici so se obiskovalci lahko preizkusili v ročni obdelavi lesa, izdelali modelček letala ali pa sodelovali v nagradnem kvizu o pozna-
vanju vrst lesa in starega orodja. Tega dne je bila največja gneča v šolski frizeriji, kjer so si stranke lahko omislile novo pričesko in to brezplačno, zato ni čudno, da so prebivalci Sevnice v enem popoldnevu množično zamenjali barvo las in obliko pričeske. Nekateri so si omislili take pramene, kot jih ima pevka Alya, lahko so si podaljšali lase in okrasili nohte ali pa nastavili kožo za poslikavo. V posebni delavnici so si obiskovalci lahko izdelali darilo, okras za svojo sobo ali pa voščilnico in jo odnesli domov. Lahko so se udeležili delavnice za digitalno fotografijo, spoznali jadralnega padalca in izvedeli, kako bodo bodoči turistični tehniki tržili adrenalinske športe. Na dnevu odprtih vrat pa so lahko spoznali tudi odrasle, “učence” Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki deluje pod okriljem šole. N.C.C.
Slovenska “kura” in francoski petelin
Brežice - Na brežiški gimnaziji sq prejšnji teden gostovali dijaki in profesorji iz gimnazije Loches v Franciji. Loches je sicer mestece v osrednji Franciji z okoli 6000 prebivalci, leži pa ob Loari. 28 francoskih dijakov je v Brežicah preživelo veliko prijetnih uric, od kopanja v bližnjih toplicah, do ogleda kmetijske šolo v Novem mestu, kostanjeviške forme vive in Pleterja.
Njihove glavne uradne postojanke so bile še vinska grajska klet, podjetje Vino Brežice, kjer je Francoze najbolj pritegnilo iztiskavanje plastenk iz miniaturnih epruvet, etnografski muzej Artiče in Katičev mlin, sprejel pa jih je tudi krški župan Franci Bogovič. V prostem času so se zabavali v mladinskem in nakupovalnem centru ter pri družinah gostiteljicah. Večkrat so se pridružili tudi pouku. Francozi so se poslovili v petek, še prej pa so predstavili projekt, ki so ga zasnovali v času obiska. Slovenski dijaki so se naučili marsikatero francosko frazo, Francozi pa po novem obvladajo besede, kot so “laško pivo”, klopotec (s c-jem) in še katero. Sicer pa je bila glavna nit nastalega projekta primerjava slovenskega in francoskega kmetijstva, ki so ga gosti ponazorili z najbolj tipičnimi francoskimi izdelki, od sira “krave, ki se smeji” do vin in posebnega (provansalskega) žganja pastis, ki ga lahko primerjamo z makedonsko mastiko ali grškim ouzom. Med narodoma pa so dijaki poiskali tudi druge vzporednice, npr. povezavo francoskega petelina s slovensko kokošjo, nagnjenost k veseljačenju in spoznavanju drugi kultur.
Francoski dijaki med ogledom kleti Vina Brežice, ki je ena od sedmih, kolikor jih ima podjetje v lasti.
Brežičani bodo obisk vrnili; 16. oktobra se bo namreč 30 dijakov skupaj s profesorji podalo na nekajdnevni obisk v Loches. M. K.
Popravek
V SavaGlasu štev. 128 smo v članku “Študenti se bojijo davkov” napačno zapisali, da je direktor študentskega servisa Posavc Ivan Vogrinc povedal, da so delodajalci študentom že vnaprej plačali še neopravljeno januarsko delo. Pravilno pa bi morali zapisati, da so jim “delodajalci decembrsko delo plačali malo prej, torej še v zadnjih dneh decembra". Prizadetim in bralcem se za napako iskreno opravičujemo.
Uredništvo
ZT Brežice Topliška cesta 35 8251 Čatež ob Savi Tel.: 07/49-36-757 Fax: 07/49-36-758 GSM: 041-530-427 E-pošta:
turizem-brezice@siol.net
www.visitbrezice.com
Turistični kotiček
Vabilo na sejem počitnic od 29.3. do 2. 4.2005
Spoštovani!
Tako kot vsa leta do sedaj se na letošnjem gostinsko turističnem sejmu v Ljubljani predstavljamo vse tri posavske občine. Predstavljajo se društva iz posameznih občin in sicer v sredo, 30. marca, so se predstavile Brežice, v četrtek, 31. marca, Krško in v petek, 1.aprila, Sevnica.
Dovolite, da vas povabimo v halo A na razstavni prostor št. 29.
Gostinsko turistična ponudba v posavskih občinah je izredno bogata, vendar bo potrebno še mnogo postoriti, da bomo vse naravne, kulturno-zgodovinske in ostale znamenitosti med Savo in Krko znali pravilno ponuditi. S projektom "Posavje - biseri save in Krke", o katerem smo pisali že v prejšnjem turističnem kotičku in s katerim so bili ponudniki že seznanjeni, bomo s skupnimi močmi skušali določeno ponudbo oživeti. Tisto, ki že živi, pa poživiti. Prisluhnili bomo vsem idejam, kako izbrusiti bisere, da bodo zasijali v vsej svoji lepoti.
Naj samo opomnimo, da je leto okoli in da bo v tem mesecu objavljen razpis za programe in projekte turističnih društev v občine Brežice.
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
SavaCk?, 31.3.2005
Invalidi imajo težave pri parkiranju
Posavje - Invalidska društva v Posavju se pritožujejo nad zasedenostjo parkirnih mest za invalide. Nedavno je brežiško društvo invalidov ta problem tudi izpostavilo, a niso vedeli, na koga naj svoje pripombe sploh naslovijo. Parkirnih mest naj bi bilo tako premalo, bila naj bi tudi preozka in prepogosto zasedena, predvsem v mestnih središčih.
Oznake voznikov ne “prizadenejo”.
V Brežicah je parkirno mesto pri Novi ljubljanski banki ali pri občini neprestano zasedeno z avtomobili brez invalidskih oznak, pa tudi po Krškem in Sevnici ni veliko bolje. Rešitev bi bila ustanovitev redarskih služb, ki jih posavske občine, kot tudi marsikatera druga slovenska, nimajo. V vseh treh občinah sicer delujejo komunalni nadzorniki, od katerih bodo nekateri letos opravljali tudi izpite za inšpektorja. A njihovo področje delovanja je preširoko, tako da ne bi utegnili poleg vsega še nadzorovati parkiranja, četudi bi imeli pristojnosti za to. Policija sicer nadzira tudi mirujoči promet v mestih in ukrepa zoper voznike, ki nepravilno parkirajo, a njihova prioriteta je ugotavljanje prekrškov, ki so najpogostejši vzroki prometnih nesreč. V preteklem letu so sicer povečevali obseg opazovalne službe, tudi ob dnevu invalidov so izvedli prometne akcije, a to je občutno premalo. Rešitev bi utegnili iskati v novem Zakonu o varnosti v cestnem prometu, ki daje občinskim redarjem večja pooblastila za nadzor “mirujočega” prometa na lokalnih cestah.
Vse je torej bolj ali manj odvisno od dobre volje občinskih mož, ker pa redarska služba ni dobičkonosna dejavnost, se je Občinarji otepajo, saj v nemest-nih občinah ni obvezna. Zagodla pa jim jo je tudi država, ko je pred nekaj leti z novim zakonom o cestah omejila pristojnosti inšpektorjev za ceste, ki so sedaj odgovorni le za državne ceste. Po občinah ugotavljajo, da imajo glede tega tudi precej drugih težav, saj nekatere stvari niso zadovoljivo rešene. Rešitev bodo tako
iskali tudi v skupnih inšpektorskih službah, torej v povezovanju z inšpektorjem za okolje in s pravobranilstvom. Zadevo bodo vsekakor skušali razrešiti brez ustanavljanja neekonomičnih redarskih služb, čeprav je v preteklosti že padla kakšna ideja o regijski službi po vzoru mariborske. Upamo lahko, da se bo na tem področju vendarle kaj premaknilo, četudi le glede ozaveščenosti in večje strpnosti voznikov in gradnje novih parkirnih mest.
Mojca Kosem
Med veterani
Brežice - Člani območnega združenja veteranov Brežice so se sestali na letnem zboru, na katerem so podelili kar nekaj veteranskih odlikovanj, medse pa so sprejeli tudi 13 novih članov. Predsednik Silvester Jeršič je podelil štiri bronaste plakete Zveze združenj veteranov Slovenije, ki so jih prejeli Srečko Zore, Dušan Skočaj, Igor Djaž in Mitja Jankovič. Bronasti medalji “Obranih Posavje” lokalnega veteranskega združenja sta prejela Marjanca Ogorevc in Silvester Zobarič, spominske plakete pa 32. območno vojaško poveljstvo Novo mesto, Posavski muzej in bombaška ekipa. Tetraeder je prejel Stane Radanovič.
V združenju s ponosom povedo, da imajo v svojih vrstah že okrog 460 članov, sicer pa je v zvezi včlanjenih 22 tisoč Slovencev in Slovenk. V brežiški občini ima status veterana 1200 ljudi, ki imajo nekaj ugodnosti po 50. letu, nadejajo pa se, da bodo v zakon po novem sodili tudi brezposelni veterani in invalidi 2. in 3. kategorije. S spremembo zakona pričakujejo tudi črtanje nesmiselnega obravnavanja ZPIZS-a, ki jih je doslej dobesedno kaznoval za sodelovanje v desetdnevni vojni. Letos se bodo v združenju udeležili slavnostnega odkritja spominskega obeležja v Krakovskem gozdu, ki bo najverjetneje 22. oktobra, se podali po poteh brežiške čete, osvojili bodo tudi Triglav ter pripravili letno srečanje veteranov Posavja. M. K.
99 let Cizljeve Minke
Dolenja vas - Marija Cizelj, ki jo kličejo Minka, se je rodila 25. marca pred 99 leti kot najstarejši otrok številne Petanove družine iz Dečnega sela. Oče Janez in mama Jožefa, rojena Rožman, sta bila razgledana, pismena človeka, pa tudi precej sposobna. Janez je rad prebiral knjige Mohoijeve družbe, spesnil marsikatero kitico in bil vešč pisanja posvetil. Minki ni bilo lahko v življenju, že doma na kmetiji je bilo poleg nje še deset mlajših lačnih ust. Valovi življenja so jo nato kar pošteno premetavali, prišteva se tudi med izseljene Posavce, a vseskozi je ostala skromna, kar je morda pravi recept za dolgo življenje. Sicer pa je že njena babica Helena dočakala častitljivih 98 let in 3 mesece. Od Petanovih otrok živijo še tri Minkine sestre, 94-letna Rozalija, 77-letna Rezika in 86-letna Tončka, ki svoja leta kar uspešno skriva.
Župan Bogovič in predsednik KS Vodopivc sta s krajani jubi-lantki zapela: “Tristo kap’lc, tristo let...".
Minkinega jubileja so se spomnili tudi v krajevni skupnosti in na praznovanje povabili krškega župana Franca Bogoviča. Ta je slavljenko razveselil s šopkom rdečih vrtnic, čestitali pa so ji tudi predsednik KS Branimir Vodopivc ter predstavnika izgnancev in pevske skupine Ajda. Voščila ji je tudi nekdanja sodelavka iz podružnične osnovne šole v Dolenji vasi, kamor se je Cizljeva z družino preselila med poletnimi počitnicami leta 1956, Jožica Vogrinc. Ta je v verze strnila slavljenkino življenjsko pot, posebej pa njene kuharske spretnosti. Vsa leta obstoja podružnične šole je namreč Minka službovala kot gospodinja in bila po pripovedovanju tudi izredna vzgojiteljica. Rodila je hčerko Mimico, ki je sedaj že upokojena učiteljica, in sina Draga, ki še dela kot elektromonter. Ovdovela je pred 26 leti.
Minka je še vedno čila in še vedno preseneti s kakim dovtipom, da o njeni ljubezni do petja sploh ne govorimo. Kot najstarejši v krajevni skupnosti Dolenja vas so ji obljubili tudi obisk prihodnje leto, ko bo slavila stoletnico. Do takrat pa bo gotovo še naprej kratkočasila dva pravnuka in dve pravnukinji, se udeležila še kakšnega družinskega srečanja, podobnega lanskemu, ko se je v Sromljah zbralo 115 sorodnikov štirih generacij. Zagotovo pa bo rada nazdravila s kupico rujnega, kije zaščitni znak njene družine, saj se je pri njenih prednikih (po očetovi strani) na Sromljah zvrstilo kar 13 Martinov.
Mojca Kosem
“Moje življenje je bilo eno samo delo!”
Volčje - V krogu družine, sorodnikov in sosedov je Marija Ban 5. februarja letos proslavila svojih 90 let. Rodila se je v Bračni vasi, v skromni hišici ob Sotli, in je bila tretja od desetih otrok staršev Geršak. Od tega je živih še vseh pet sester in brat in Marija pravi: ”Vse življenje sem vedela samo za delo, ki se je raztezalo od svita do svita in ob tem kar pozabljala, da je bilo treba tudi jesti. Se kot otrok sem pazila na druge otroke, doživljala sem vsa mogoča izkoriščanja, resnično pa mi je žal, da se nisem mogla šolati, tako kot sem si želela. Kopala in vezala sem v vinogradih, služila sem za drobtinice, kljub vsemu pa sem se znala postaviti zase. Pomagala sem graditi tudi ta dom na Volčjem in sedaj, ko imam vse, ne morem več niti delati niti jesti, a bi še rada delala.”
V prvem zakonu z Janezom Brataničem, je rodila sinova Rajka in Ivana; ko je leta 1944 ovdovela, se je po vojni v drugo poročila z Martinom Banom in mu povila sina Rudija. Rajko in Rudi sta si ustvarila družini v Aalenu v Nemčiji in sin Ivan v Celju. "Pokojni mož Tinče si je zaslužil pokojnino v Celulozi, jaz pa sem doma “gor držala” vse hišne vogale in skrbela za sinove. Se sedaj me skrbi zanje, pa tudi za vnuke in vnukinje,” je
Življenje je napisalo “debelo knjigo".
bila zgovorna jubilantka ob pomoči svaka Ivana Strgarja; ki je še pristavil, da soji ob jubileju peli sromeljski Ljudski pevci in ji je igral muzikant, da je zaplesala s sinovi. N.J.S.
Z glasbo do avtomobila
Sevnica - Izvrstni domači Big band, ki ga vodi Rok Štirn, je priskočil na pomoč sevniškim gasilcem, ki zbirajo sredstva za nakup gasilskega vozila. Skupaj z gasilci je organiziral dobrodelni koncert, na katerem so se ob Big bandu predstavili solisti, gost večera pa je bil Mešani pevski zbor Lisca Sevnica. Skupaj so zbrali 135 tisoč SIT. N.Č.C.
Nadomestne volitve za župana občine Brežice
Županoval bo Molan
Brežice - V drugem krogu nadomestnih volitev za župana občine Brežice sta se za to funkcijo potegovala Ivan Molan iz Slovenske demokratske stranke (SDS) in Milena Jesenko iz Združene liste socialnih demokratov (ZLSD), volivci so izvolili Molana, volilna udeležba - kar je še posebej zaskrbljujoče - pa je bila tokrat še nižja kot v prvem krogu.
Glede na izraženo voljo volivcev bo funkcijo župana do konca mandata, torej leto in pol, opravljal Ivan Molan, ki je v drugem krogu volitev dobil 4453 ali 72,89% glasov volivcev, Milena Jesenko pa 1656 ah 27,11% glasov, 43 glasovnic je bilo neveljavnih. Volilna udeležba je bila v drugem krogu po pričakovanju še nekoliko slabša kot v prvem; od 20.184 volivcev jih je na volišča prišlo le 6152, kar pomeni 30,48-odstotno volilno udeležbo.
Ivan Molan je v svoji prvi izjavi za Radio Brežice in Radio Sevnica dejal, da si želi čimprejšnji sklic seje občinskega sveta, kjer bodo svetniki sprejeli sklep o uradnih izidih županskih volitev. Kar se da hitro bi namreč želel pričeti z delom, svoje prve aktivnosti pa bo namenil oblikovanju proračuna in izvolitvi podžupanov. V občinskem svetu si želi večjo podporo, kot jo je imel njegov predhodnik, zato bo odprt za dogovore in pripravljen na nove koalicijske povezave.
Milena Jesenko in ZLSD zaradi neizvolitve nista razočarani, čeprav je Jesenkova pričakovala kakšen odstotek glasov več. Ker so jo v drugem krogu podpirale tudi LDS, SNS in DeSUS, bodo najveijetneje tudi v prihodnje v občinskem svetu sodelovali z njimi, saj v preteklem obdobju, ko so bili v županovi koaliciji, z njegovim odnosom niso bili najbolj zadovoljni, sicer pa je ZLSD tudi na državni ravni v opoziciji. Za mesto podžupanje nima ambicij, čeprav je v mandatu župana Vlada Deržiča to funkcijo že opravljala, pa tudi prejšnji župan jo je dvakrat predlagal za podžupanjo, vendar nikoli ni bila izvoljena.
V prehodnem obdobju je po manjših ah večjih nesoglasjih glede pooblaščenca za vodenje občine občino Brežice vodil najstarejši svetnik Rok Kržan. Sejo občinskega sveta je sklical že pred volitvami in sicer za četrtek, 31. marec (dan izida SavaGlasa), naknadno je med točke dnevnega reda uvrstil tudi potrditev mandata novemu županu in kot določa postopek, naj bi sejo v nadaljevanju vodil Ivan Molan.
Jelica Koršič
Le zavajanje?
Dan po volitvah je brežiški občinski odbor stranke AS - Aktivne Slovenije v izjavi za javnost izrazil svoje nezadovoljstvo nad volilno kampanjo Združene liste socialnih demokratkov. Šlo naj bi za reklamni letak, na katerem je med podpornike zapisala tudi protikandidata iz prvega kroga Toma Jurmana. Kot je znano, pa je bil Jurman kandidat dveh strank in sicer LDS in Aktivne Slovenije. Z navedbo njegovega imena so vohvci lahko upravičeno sklepali, da je med podporniki tudi AS, čeprav v drugem krogu volitev ni podprla nobenega od kandidatov. Omenjeno dejstvo je lahko na prvi pogled samo “lepotna napaka”, ki pa AS avtomatsko potiska v zdrahe Občinskega sveta Brežice, od česar se občinski odbor stranke odločno distancira.
V svoji izjavi so še poudarili, da bi se in se bodo enako odzvali tudi v primeru, da bi ah bo podobno manipulacijo izvedla katera druga politična stranka. V AS se namreč do sodelovanja z drugimi političnimi strankami nikakor ne želijo opredeljevati na osnovi zdrah, ki v zadnjem mandatu prevladujejo v delovanju brežiškega občinskega sveta, vse svetniške skupine in posameznike pa pozivajo, da do konca mandata spoštujejo voljo vohvcev ter delujejo konstruktivno in v korist vseh občanov.
Volivci niso ubogali planetov
Pred prvim krogom volitev (6. marca) za nadomestnega brežiškega Župana smo za napoved o najverjetnejšem zmagovalcu povprašali znanega slovenskega astrologa, ki se precej ukvarja z napovedmi na slovenski politični sceni. Primorec je znan po kritičnih ocenah slovenske družbe. Pravi, da se moramo Slovenci posloviti od zavisti, sebičnosti in zazrtosti vase, saj že denimo v vedskih knjigah piše, da “kdor sam uživa hrano, greši". Za politike pa to velja še toliko bolj.
Komu pripisujete največ možnosti za zmago na brežiških volitvah?
Po podatkih, ki ste mi jih posredovali (datumi rojstev vseh osmih kandidatov, ki so dostopni na spletnih straneh brežiške občine, op. a.), opozoriti moram, da bi bile napovedi veliko točnejše, če bi poznal tudi uro in kraj rojstva posameznih kandidatov, bi rekel, da imajo največ možnosti Rok Kržan, Tomislav Jurman, Ivan Molan in Brankica Hudina Sladič. Posebej njej kaže 6. marca numerološko precej dobro, saj je ta dan v znamenju številke 7, ki je tudi njena številka. 7 je sicer znak popularnosti, priljubljenosti javnih zadev, zato je s tega vidika dan volitev izbran zelo posrečeno m verjetno prav nič slučajno. Vendar pa Hudina Sladičeva ni dovolj delala, je preveč neuveljavljena, čeprav precej sposobna in je letošnje leto kar njeno. Od žensk ima vsekakor največ možnosti. Glede navedenih kandidatov se pojavlja precej kontradiktornih situacij, predvsem v zvezi s položajem lune, mislim pa, da ima Rok Kržan zagotovljeno mesto v 2. krogu.
Torej napovedujete drugi krog volitev?
O tem sem skoraj 100-odstotno prepričan, saj bosta 6. marca Mars in Saturn, torej dva vladarja, v opoziciji, kar z astrološkega vidika ne pomeni nič dobrega, pa še luna bo v konjunkciji Z Marsom v znamenju Kozoroga. Dnevi pred volitvami in po njih bodo zato precej napeti, potekali bodo v znamenju konfliktov, nesporazumov, kršitev, kar bo vplivalo tudi na razpoloženje volivcev.
Kakšna bo udeležba na volitvah?
Relativno slaba, saj bo Luna v neugodnem položaju Z Marsom, tako bodo ljudje jeznoriti, nerazpoloženi, pričakujem slabšo udeležbo•
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
za mlade
Nova evropska ustava
17. marec je bil razglašen za Pomladni dan v Evropi. Namen tega projekta je, da bi se čim večje število mladih Evropejcev seznanilo z evropsko ustavo in sicer s pomočjo različnih dejavnosti, ki se nanašajo na vprašanja, s katerimi se sooča EU.
Na pobudo učiteljice Alenke Cizel smo v četrtek, 17. marca, na OŠ Artiče pripravili okroglo mizo na temo “Nova evropska ustava”. Ob tej priložnosti nas je obiskal dr. Milan Jazbec, slovenski diplomat, ki je trenutno zaposlen na Ministrstvu za zunanje zadeve. Rad se je odzval našemu povabilu, saj je tudi sam nekoč “gulil” klopi naše šole. Okrogle mize so se udeležili tudi učenci in mentorji iz osnovnih šol Globoko, Brežice, Podbočje, Kostanjevica in Artiče.
Na začetku nas je vse skupaj prijazno pozdravila naša ravnateljica Vesna Bogovič, potem pa je voditeljica okrogle mize Janja Rostohar, tudi nekdanja učiteljica na naši šoli, prosila našega častnega gosta, da nam je povedal nekaj besed o sebi. Dejal je, da je želel v življenju početi marsikaj in pri tem doživel nekaj vzponov in padcev, vendar je z vztrajnost-
jo in trdno voljo prišel do položaja, ki ga ima sedaj. V nadaljevanju pa nam je razjasnil nekaj temeljnih značilnosti nove evropske ustave. Povedal nam je, čemu ustava služi in nam predstavil nekaj členov.
Učenci so dr. Milanu Jazbecu postavljali vprašanja, povezana z EU; med drugim jih je zanimalo, kaj se zgodi, če država izstopi iz EU, zanimal jih je položaj naše sosednje države Hrvaške, ki skuša vstopiti v EU. Pojavilo se je tudi vprašanje, ali smo po njegovem mnenju v
Evropi vami pred teroristi in podobno. Gospod Milan Jazbec je na vsa vprašanja izčrpno odgovarjal in nam na prijazen način poskušal približati Evropo..
Okrogla miza, ki je potekala na naši šoli, je bila zanimiva. Bilo nam je v čast, da smo gostili tako uglednega gosta, kot je gospod Milan Jazbec, s pomočjo katerega smo izvedeli veliko novega o pisani druščini jezikov, kultur in običajev, katerim pripadamo - Evropi namreč!
Tjaša Ribič, 8.b/8, OŠ Artiče
Lahko bi se več igrali...
Brežice - Vrtec Mavrica nadaljuje z aktivnostmi, s katerimi zbirajo denar za nakup igral; tako so izvedli še eno prireditev z naslovom “Lahko bi se več igrali, če bi nam malo pomagali”. Nastopili so tako otroci kot njihovi starši in stari straši, pridružili pa so se jim tudi brežiški gimnazijci.
akcijo zbiranja sredstev za obnovo igrišča v Šolski ulici 5, torej pri centralnem vrtcu Mavrica. Lani so zbrali okoli 570 tisoč SIT, letos pa bi želeli zbrati vsaj še enkrat toliko. Z denarjem, ki so ga zbrali lani, nameravajo letos poleti napeljati pitno vodo na igrišče ter kupiti in postaviti vsaj eno novo igralo, je povedala ravnateljica Vrtca Mavrica Ana Kupina.
Dodala je še, da je tokratna prireditev prva iz niza, ki jih še načrtujejo. Sočasno so na prireditvi prodajali izdelke, ki so jih naredili sami, predvsem vzgojiteljice, ki so za dobrodelnost žrtvovale prenekatero prosto uro. Njihove pridne in domiselne roke so ustvarile poslikane šale, posodice lučke in velikonočne pirhe.
V jeseni skupaj s Svetom staršev načrtujejo še kakšno prireditev, sicer pa ravnateljica pravi, da se še vedno vsi skupaj učijo. Tudi otroci na ta način spoznavajo, kaj je dobrodelnost, zakaj nastopajo, kaj bodo s pomočjo takšnih akcij naredili. Tudi v prihodnje naj bi nastopali odrasli, saj so pokazali velik interes za nastop na tokratni prireditvi.
Karmen Molan
Pogovarjali smo se o družini
V torek, 16. marca, smo imeli učenci OŠ Globoko od 1. do 9. razreda tretji kulturni dan. Ker je marec mesec, ki je posvečen mamam in ženam, je bila naša tema družina. Učenci tretje triade smo bili razdeljeni v štiri skupine. Na voljo smo imeli literarno, likovno, zgodovinsko in plesno delavnico.
Učenci od 1. do 5. razreda pa so bili skupaj z razredniki, pogo-varjali so se o družini, brali besedila o družini, risali risbice in Peli pesmi. Svoje izdelke so razstavili na šolskem hodniku.
Kot sem že prej omenil, je bila tretja triada razdeljena v štiri skupine. Učenci v literarni delavnici so si ogledali film “Ko zorijo jagode”, pripravili skeč o družini ter pisali spise o svoji družini. Učenci v likovni delavnici so risali portrete oseb iz revij in jih ob koncu razstavili na hodniku, plesalci pa so si ogledali film “Po-*etje v školjki 2”, se naučili nekaj plesov ter jih na koncu pokapali.
Na hodniku pa smo naredili še razstavo o uporabi zdravilnih Pelišč. Popoldne smo imeli še roditeljski sestanek in starši so si ahko razstavne panoje ogledali.
Denis Vranetičin Kristjan Račič 8. razred, OŠ Globoko
Mladi in gibanje Rdečega križa
Šentjanž - Območno združenje Rdečega križa Sevnica organizira 5. aprila ob 9. uri v Kulturnem domu v Šentjanžu kviz “Mladi in gibanje Rdečega križa”. Ekipe šestih osnovnih šol sevniške občine se bodo med seboj pomerile v poznavanju tega mednarodnega humanitarnega gibanja in njegovih spremljajočih dejavnosti. Učenci svojega znanja ne skrivajo pred javnostjo, zato krajane vabijo na prireditev. B.D.
Vrtec Mavrica si že leta pri- pripravljajo različne prireditve, zadeva za urejenost in varnost s katerimi zbirajo prostovoljne v svoji okolici, obenem pa skr- prispevke. Vsako leto zbrana ' bijo tudi za to, da bi imeli otro- sredstva porabijo za prepotreb-ci primerna igrala. Ker pa sami no obnovo in posodobitev. Ta-ne zmorejo, ker nimajo dovolj ko so se skupaj s Svetom staršev finančnih sredstev, že nekaj let že lani odločili nadaljevati z
Mali vrtičkarji med generalno vajo za popoldanski nastop
Z izkupičkom od prireditve in prodaje izdelkov so zbrali okoli 700.000 SIT, izdelke je še vedno mogoče kupiti v Vrtcu Mavrica, še vedno pa tudi poteka akcija zbiranja finančnih sredstev. V ta namen je odprt tudi poseben transakcijski račun s številko: 01209-6030633781, sklic: 00 292-02, namen nakazila: za igrala.
Dr. Karel Giian
"Pridružimo razumu tudi srce!”
Človek, ki ti bo dana sreča še tako begotnega srečanja z globokim srcem patra Gržana, bodi pripravljen, da ti bo najprej naproti prišel z angelsko milino, ki jo odžarja v pogledu, s pojavo, ob izmenjavi misli, ob vseh tesnobnih življenjskih čereh; pride in deluje tiho, skorajda neslišno, a se te silovito dotakne. Če to ni čudež?!
Vpijam ta razkošni čudež vzporedno z njegovo preteklostjo, ki jo tkem le z nekaterimi skromnostmi; najčistejšo svetlobo je pričel iskati z rojstvom v Celju leta 1958. Po Srednji gradbeni tehnični šoli je vstopil v Red bratov kapucinov, diplomiral je na Teološki fakulteti in bil leta 1985 posvečen v duhovnika, magistrski študij je opravil med bivanjem na Ptuju, leta 2003 je bil na Filozofski fakulteti v Ljubljani habilitiran za doktorja znanosti s področja literarnih ved. Izdal je 17 knjižnih enot. Od teh sta najuspešnejši “Da življenje” in “Mavrični angel”. Obe sta v letih izida doživeli ponatis.
Iz Mavričnega angela:...” Otroci se izgubljajo v mestu odraslih. Preveliko je in preveč tuje. Predaleč od zvezd in trav in igrivih odsevov na vodni gladini; predaleč od psičkov in ptic in ljubečih oči. - “Kdo si ti?” sem bil premerjen s strogim pogledom, ko sem stopil na prag velikih: pametnih in pomembnih ljudi.-Zbal sem se. Tako zelo sem se zbal, ker sem otrok... ”
“Prva stvar, ki je nastala iz globoke osebne potrebe, je bil Mavrični angel. V trenutkih bolečine sem iskal sočutne prisotnosti, ob katerih bi lahko iz temin preraščal k svetlobi,” mi je pojasnil, ko sem poizvedovala, kdaj se je odločil za pisano izpovedno
misel. Nekaj ur pred tem pa mi je dejal, da vedno prosi Boga: "Veste, si sredi za oči nevidnih prisotnosti, ki pa so tako močno zaznavne v tebi, predvsem so pomirjujoče in opogumljajoče. Ob zunanjih bližinah potrebujem prebujenost v božjo prisotnost. Človek je globoko v sebi lačen sočutja, ki se prebuja v razsežnostih duha in nisi več sam. To je ta velik dobiček, ko ne živiš samo navzven, ampak tudi iz svojega osebnega bistva.”
Zadrživa se ob dveh edicijah, ki ju je izdala EU - Kako biti - vzgajati, da bi otrok laže rekel drogam ne in Kljub vsemu, živeti je lepo: “Napisani sta ne samo na podlagi teoretičnih spoznanj, temveč iz globokih osebnih izkustev, ki so podarjena spoznanja mladih, ki bivajo v komunah. Obe knjigi sta združeni v eni, vsaka se začne na svoji strani, v sredini pa se srečata. Prva knjiga je za starše in druga za mlade, s sklenjenima rokama, obe želita pomagati globljemu medgeneracijskemu razumevanju in sočutju. Na enem od srednješolskih centrov v Sloveniji je šest mladostnikov v letu dni prekinilo življenje. Ta druga knjiga je pisana v dialogu z mladimi in skuša odkrivati zakaj je vredno živeti za realnost, ki pogosto ni lahka.”
Knjiga je izdana v 5000 izvodih in jo bo v slovenski prostor posredoval Zavod za zdrav-
stveno varstvo Murska Sobota, ena od predstavitev bo tudi na Razborju pod Lisco, kjer je dr. Gržan župnik od leta 1997, zadnje leto pa tudi v Jurkloštru. Čuti se kot redovnik svojega časa, ko s svojim delom na različne načine odgovarja na stiske časa - s številnimi pogovori, pisanjem knjig, v katerih s sogovorniki išče in nakazuje smeri izhodov iz določenih stisk. S sokrajani je pripravil tudi prostor komuni - šoli življenja, ki je edina dekliška skupnost v Sloveniji, lani pa je pripravil ustanovitev prve skupnosti v Pomurju.
Ko sem v svetu oropanih duš in votlih pogledov v velikonočnem času iskala, prosila za navdih, mi je s pomočjo neomajne vere ta bil dan. Gospod Gržan: "Velika noč nas vabi, da poiščemo - ne samo človeško - ampak tudi božje sočutje, ki sega v globine, kamor človek človeku ne more seči. Kristus je vstopil v temino in bolečino, da bi Bog ne bil teorija, ampak izkustvo sočutja. Išči ga in ko ga najdeš, se bo v tebi prebudila razsežnost svetlobe, ki jo naznanja velikonočni praznik iz temin k svetlobi. Ne le ob velikonočnem prazniku, ampak ob vsakem dnevu preizkušnje, ko ob sočutju vstajaš k upanju in moči življenja.”
Natja Jenko Sunčič
Pečene postrvi po špansko
(za 1 osebo)
Sestavine:
1	postrv
2	rezini na lističe narezane sveže slanine košček za prst debele in dolge slanine sol
poper
vejica zelenega peteršilja
Postopek:
Očiščeno postrv nadrgnemo s soljo, poprom in česnom. V trebušno votlino položimo košček slanine in peteršilj ter odprtino zašijemo. Medtem položimo v ponev na lističe narezano slanino, jo damo v pečico, ogreto na 180 stopinj C, in jo pečemo tako dolgo, da slanina postane prozorna. Nato položimo pripravljeno postrv tako, kot da bi plavala in jo pečemo 30 do 45 minut. Pečeni postrvi odstranimo sukanec, slanina naj ostane v postrvi. Serviramo jo na vroč krožnik ter okrasimo s svežim peteršiljem in limoninimi rezinami.
Biskvit z mlekom
Sestavine:
3 rumenjake 3 beljake 12 žlic olja 12 žlic sladkorja 12 žlic moke pecilni prašek 2 del mleka 2 žlici kakava 1 žlica ruma sladkor za posipanje
RECEPT ZA VSAK DAM
Postopek:
Rumenjake, olje in sladkor penasto umešamo, nato počasi dolijemo mleko, da dobimo redko maso. Vanjo počasi primešamo moko s pecilnim praškom, na koncu pa še zelo previdno čvrsto stepene beljake.
V pekač vlijemo % svetle mase, v ostalo pa primešamo kakav, ki smo ga pomešali z rumom. Temno maso prelijemo po beli, nato pa z vilico zelo rahlo potegnemo nekaj črt preko pekača v vse smeri, da se obe masi premešata. Biskvit pečemo pri 180 stopinjah C 30 minut. Ko se nekoliko ohladi, ga posujemo s sladkornim prahom in narežemo na kose. Biskvit bo imel podobo marmornega kolača.
Ledeni trape
Za osvežilni sadni ledeni frape potrebujemo zmrznjeno sadje, ki ga vsujemo v primemo posodo, po okusu sladkamo in dodamo pol decilitra vode. Vse skupaj s paličnim mešalnikom temeljito zmešamo in dobili bomo gost frape, ki bo še posebno otrokom teknil kot zamenjava za sladoled. Porcije okrasimo s sladko smetano in sadnim prelivom.
KULTURA
Mladinski oddelek na Andersenov dan
Brežice - Knjižnica Brežice, ki bo prihodnje leto dobila tudi simetrično dvojnico, odpira samostojni mladinski oddelek v 1. nadstropju zgradbe. Mladinski oddelek, v katerem si bo po novem mogoče izposoditi tudi neknjižno gradivo, bodo slovesno odprli 2. aprila, na Andersenov dan ah natančneje ob 200-letnici njegovega rojstva. Oddelek bodo odprli ob 10. uri, slavnostna govornica bo sekretarka na Ministrstvu za kulturo Jelka Gazvoda. Za otroke bodo pripravili poseben program ob pol dvanajstih, ko bodo odpotovali v Deželo Tamtaram, na poti pa se jim bo pridružil tudi junak risank Franček. Prireditev bo popestrila pevka Andreja Zupančič, tisti pa, ki se bodo v knjižnico včlanili prav to soboto, bodo prejeli knjižno darilo.
napovedi
31. marec
Brežice - območno srečanje otroških folklornih skupin, ob 16.30, Prosvetni dom
Krško - kriminalna komedija Toneta Partljiča “Moj deda, socialistični mrtvak ali Prvi primer inšpektorice Darje” v izvedbi gledališke skupine DKD Svoboda Senovo, ob 19.30, Kulturni dom
Kostanjevica - odprtje razstave “Fotograf Franc Babuse in Koprivnik”, ob 19. uri, izposojevališče Valvasorjeve knjižnice
1.	april
Sevnica - območno srečanje otroških gledaliških skupin občine Sevnica, ob 8.30, Kulturna dvorana
Pišece - predstava “Zacuprana Ančka” v izvedbi gledališke skupine “Smeh ni greh”, ob 20. uri, večnamenska dvorana
2.	april
Brežice - koncert “Prepevajmo pomladi”, MePZ Viva, MePZ Pomlad Novo mesto, vokalni ansambel Vatroslav Lisinski Zagreb, ob 20. uri, župnijska cerkev Sv. Lovrenca Kostanjevica - 9. premierni koncert “Ko gremo pevke taborit”, ob 20. uri, kulturni dom
6.	april
Velika Dolina - območna revija otroških pevskih zborov, ob 17. uri, avla OŠ
7.	april
Sevnica - komedija “Politika, bolezen moja” v izvedbi KD Franc Požun Zabukovje, ob 19. uri, kulturna dvorana Brežice - medobmočno srečanje lutkovnih skupin Dolenjske, Bele Krajine in Posavja, dopoldne, Prosvetni dom
10. april
Cerklje ob Krki - koncert “Korajža velja”, nastopili bodo ansambel Jerneja Kolarja, Dobovški rogisti, ansambel Unikat, Ženski pevski zbor Dolnja Pohanca, Brežiški flosarji, Natalija Hočevar, ansambel Rimljani, Kvintet Robija Mozeta, Plesna šola Lukec, beton Marijan in Slovenski zvoki, ob 19. uri, kulturna dvorana
13. april
Brežice - območna revija mladinskih pevskih zborov, ob 17. uri, avla Ekonomske in trgovske šole
Kosovel vzornik Žarku
Brežice - Kulturno društvo Žarek Brežice je v malem avditoriju Posavskega muzeja pripravilo večer Srečka Kosovela pod naslovom “Kosovelov lok med ljubeznijo in smrtjo”. S tem v društvu izpolnjujejo lansko odločitev, da bo vsako leto rojstni datum slovenskega pesnika namenjen Žarku - kar pomeni praznik literarnega društva Žarek in s tem tudi praznik vseh tistih, ki bodo literarni večer preživeli v družbi z njimi.
S Kosovelovo preprosto, poetično, a življenjsko modro in bogato mislijo “vsaka beseda je svet zase”, je društvo odprlo svoj praznični Žarkov večer. Potekal je med prebiranjem Kosovelove poezije, ki ga je mogočno popestrilo petje Mihaele Komočar, podelitvijo društvenih odličij članoma Dragici Dani in patru dr. Karlu Gržanu, s prebiranjem njunih literarnih del ter za zaključek še s predstavitvijo del članov društva. Hkrati ob tem, ko v društvu sledijo odločitvi, da na Kosovelov-Žarkov večer članom podelijo odličje - medaljon Srečka Kosovela, izpolnjujejo tudi svojo založniško dejavnost. Tako je luč sveta zagledalo večletno prizadevanje za edicijo društva Žarek, prvi “Naš list”, v katerem je Drago Pirman predstavil delo članov društva, razmišljanje o založništvu v društvu, prvi se tokrat v njem predstavljata članici Ivana Vatovec in Natja Jenko Sunčič. Zloženka bo izšla štirikrat letno kot informator društva, Naš list pa je oblikovno delo Rudija Stoparja po njegovem Haiku listu.
Dr. Karel Gržan in Dragica Dani
Sicer pa je Stopar zaslužen, da je pesnik Kosovel tisti izbrani pesnik, ki mu bodo na njegov 18. marec v društvi posvetili svojo osrednjo kulturno prireditev; v tem je veliko simbolike, saj je bil pesnik do svoje lanske stoletnice rojstva mnogokrat neupravičeno prezrt. Stopar se namreč sprašuje: ”Kaj je lepšega, kakor pomlad, pomlad kot simbol rasti, novega življenja? Zakaj ne tudi našega ustvarjanja? Kosovel je v svojem kratkem življenju ves čas nekaj iskal, spreminjal, dopolnjeval... Tudi mi iščemo, se brusimo, spreminjamo, dopolnjujemo...” In nenazadnje je pomembno opozoriti na Stoparjevo hotenje, da bi v Žarku uresničili željo umestiti zlato nagrado - medaljon Srečka Kosovela v širši prostor naše domovine, za kar bi potrebovali tudi večjo pomoč in angažma, ko bodo iskali tiste ustvarjalce, ki jim je notranje vodilo v začetku povedana modra Kosovelova zapoved. N.J.S.
z gostoma
MePZ Pomlad, novo mesto
in
Vokalnim ansamblom Vatroslav Lisinski, Zagreb
v spboto, 2. aprila 2005, ob 20. uri
v župnijsko cerkev sv. Lovrenca v Brežicah
Prazniki nekoč in danes
Ohranjajo kulturno dediščino
Žejno - Skupina osmih pevk iz petih vasi in dveh far se je zbrala še ne pred letom dni kot sekcija KUD Anton Kreč Čatež ob Savi. To so Ljudske pevke Žejno (na fotografiji) v sestavi Slavka Marž, Jožica Oštir, Zinka Rime, Mici Semenič, Jožica Požgaj, Jožica Stezinar, Fanika Lapuh in Fanika Zaniuk, ki so ljubezen do petja združile pod vodstvom Ignaca Slakonje. Ne le, da jih je združila ljubezen do petja, vodila jih je predvsem želja, da bi s svojim petjem prispevale k ohranitvi starih ljudskih pesmi, ki so se v naših krajih pele ob raznih priložnostih, saj pesem spremlja človeka od rojstva do smrti. A z obžalovanjem povedo: ”Pa vendar dobre stare ljudske pesmi tonejo v pozabo. Mnogi jih sicer poznajo, le redki pa tudi znajo. Enostavne, večglasne pesmi pripomorejo k dobremu razpoloženju, zato so med ljudmi priljubljene.” Ljudje radi poslušajo njihovo petje, kar dokazujejo nastopi v občini, Posavju in zunaj teh meja. Za pevkami je v tako kratkem času že osem nastopov, predstavile so se tudi na območnem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž na Veliki Dolini. Odražajo se s kakovostjo, zato jih k nastopom na koncertih vabijo druga društva in drugi pevski zbori. Tako so v ponedeljek kulturni program popestrile ob žegnanju konj na Stankovem, v maju pa so povabljene v Dolenjo vas in v Dravlje. NJ.S.
Prijateljevanje s Triom planike
Krško' - Veliko dvorano Krškega kulturnega doma je zapolnila vesela družba glasbenikov in literatov, prijateljev Tatjane in Bojana Kaplana ter Adolfa Moškona (na fotografiji), ki že celo desetletje zaokrožajo Trio planike. Ob glasbeno-literamem koktejlu so se jim pridružili številni domači bolj ali manj uveljavljeni pevci, instrumentalisti in literati. Slišati je bilo pravcati šopek slovenskih narodnih in umetnih, nekaj popevk, venček ljudskih s Tonijem Sotoškom ter arije iz znanih operet. Pester spored sta povezovala Vidka Kuselj in Ivan Mirt, lepo razstavo tihožitij z naslovom “Cvetje za praznik” pa je v avli Kulturnega doma pripravila Jožica Petrišič. V.P.

BR£ŽIQE
vas vljudno vabi
na koncert
PREPEVAJMO
POMLADI
Libna, Kapele - Kulturno društvo Libna in KS Dolenja vas sta v prostorih nekdanje železniške postaje Libna v Starem Gradu pripravila razstavo “Velikonočni prti iz naših krajev”. Ob razstavi so obiskovalci slišali nekaj besed o velikonočnih navadah, o katerih je spregovorila Marinka Volčanjšek, besedilo pa je pripravila etnologinja Ivanka Počkar.
Priprave na največji krščanski praznik so se začele že s cvetno nedeljo oz. pletenjem butaric. Med Krškim in Brežicami so te ponavadi sestavili iz šib, zelenja in cvetočih vejic, povezali pa so jih z židanim trakom. Butare so sestavljali božji les, božje drevce, mačko-vina, drnulja, bršljan, beka, sliva pa tudi oljka in brin. Ponekod so vstavili tudi na toplem ozelenelo beko ali mladičko od trsa. S tem so se začele skrbne priprave, od čiščenja hiš in okolice do obiskovanja božjega groba in posebnega zvonjenja. Nato je prišla velika sobota, ko je bilo pri hišah še posebej praznično, saj so pripravljali dobrote za “žegenj”. Skuhali so šunko in svinjsko lopa-
tico, pekli potico in kruh ter naribali hren. To so zložili v ličen jerbas, v katerega so ob-
Z razstavo ročnih del in velikonočnih jedi pa so se že četrtič (prvič v stavbi stare OŠ) predstavile tudi prizadevne članice kapelskega Društva za razvoj podeželja. Na ogled so postavile kvačkane prtiče, lončene in glinene izdelke, slike, ogrlice in velikonočne voščilnice, napolnile pa so tudi velikonočno košarico s klasičnimi jestvinami ter jim dodale velikonočno gnezdece, pleteno srce in piščančke. V društvu so bili zadovoljni z obiskom razstave, prijetno pa so združili tudi s koristnim predavanjem o pomenu samopregledovanja dojk.
vezno položili tudi pisanice oz. pirhe (simbol Kristusove krvi), vse pa so pokrile z velikonočnim prtičem. Tem se še s posebno ljubeznijo posvečajo v KD Libna, katerega članice pridno zapisujejo podatke o nastanku vezenin, ki jih tudi fotografirajo in iz njih črpajo zamisli za nadgradnjo veziljske dediščine. “Na postaji” enkrat ali dvakrat na teden staknejo glave, podoživijo lepe spomine in nadaljujejo tradicijo natančno-
sti, potrpežljivosti in ustvarjalnosti svojih prednic. Skrivnosti rokodelstva marsikdaj pritegnejo tudi mlajše, a včasih nepoučene ne cenijo dovolj ure in ure napenjanja oči, saj velikonočne prtiče uporabljajo zgolj kot pogrinjke. Nekateri so se kljub temu ohranili tudi več kot 150 let, naj starejši razstavljen ima “le” 70 let, izvezla pa gaje Tončka Bogovič. Na razstavi je bilo mogoče videti sedem velikonočnih prtov s pretežno cvetlično motiviko, središčno somerno kompozicijo, katere sredino zavzema bodisi Kristusov monogram ali pa Marijin, to je velikonočno jagnje. Neredko so pridne roke prte obšile tudi s čipkastim trakom. Rokodelke so na ogled postavile tudi lične pirhe, pobarvane na različne načine, pa butare, angelčke, prtičke, ki jih je bilo mogoče tudi kupiti, vsakemu ljubitelju ročne spretnosti pa so podarile tudi okrašen pirh. Za popestritev lepega popoldneva so poskrbeli ljudski pevci Ajda iz Dolenje vasi.
Mojca Kosem
REPORTAŽE, NASVETI...
SavaGfc, 31.3.2005
avtomobilizem
feng- shui
Citroen C2 1.6 16V VTS
Mali športni avtomobili so zmogljivostmi, opremo in voz-se nekdaj uspešno kosali z ve- nimi lastnostmi sega veliko liko večjimi, praviloma okorni- dlje. Prebija namreč mejo med mi avtomobili, ki so malčke uporabnim in športnim v korist komajda “pustili” za seboj na slednjega in tako tudi običaj-
avtocesti ali drugi primernejši ravnini. Če potegnemo primerjavo še dlje, pomembno vlogo odigra teža. Ta je danes tudi pri malčkih močno presegla tono, zaradi česar tudi njim nekaj konjičkov več ne pomeni pravega športnega duha. Potrebno jih je zbrati spodobno čredo. Denimo 125, kolikor jih ponuja mali C2 VTS.
Gre za povsem poskočno presenečenje v obliki urbanega štirisedežnika, ki s svojimi
Motor:
-	vrstni štirivaljnik, bencinski, 16V
-	prostornina: 1587 cm3
-	največja moč:
125 KM (90 kW)
-	navor: 143 Nm pri 3750/min.
nim uporabnikom ponuja slast pravih, predvsem neposrednih užitkov športnega avtomobila.
Priročno mestno vozilce, kakršen je C2, ohranja vse lastnosti svojega izvirnika, pa naj bo ta z naj šibkejšim ali katerim od močnejših motorjev. Ravno pravšnji je za premike v gneči in parkiranje na tesnem, v kombinaciji z najzmogljivejšim motorjem in dirkaško kratkim, žal le petstopenjskim menjalnikom, pa kar kliče po priganjanju. Gre za užitek v vožnji, ko motor “vleče in vleče”.
Oblikovalski pristop, ki so ga pri snovanju C2 uporabili Čitroenovi inženirji, pomeni uporabiti vse dobro in dodati nujno potrebno. Čeprav drugačen, pa v resnici že uporabljen prednji del uspešnega C3 so
spojili z zadkom, ki ga skorajda ni. To je razvidno tudi po prvem pogledu s strani, saj linija, ki ločuje prednji in zadnji del avtomobila, poteka prav po robu vrat. In že tu je opazovalcu jasno, da prostora za vse ni dovolj. V zadnjem delu lahko udobneje sedita dva potnika, ali pa ostaja več prostora za tovor. Kombinacija je odvisna od položaja sedežev, ki ju je moč premikati in zlagati posamezno
klima in ostale naprave, ki skrbijo za udobje, dobro služijo svojemu namenu, medtem ko so motor, podvozje in sam videz izrazito športni. To potrjujejo aerodinamični dodatki, kromiran izpuh in velika 16-palčna lahka kolesa. Tak C2 deluje agresivno.
Motor, pravi stroj v malem avtomobilu, s svojo močjo in navorom pomeni veliko, saj ponuja visoko končno hitrost
L...-k
		
in tako kombinirati prostor skladno s trenutno potrebo.
Oprema, s katero je na voljo C2 VTS, je tudi serijsko pričakovano bogata ali bolje rečeno popolna. Radijski sprejemnik,
Zmogljivosti:
-	najvišja hitrost 202 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 8,3 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 9,3/5,4/6,9 l/100km
-	testno povprečje: 8,91/100 km
in dober pospešek. Kdor ima rad hiter in neposreden avtomobil, bo pripravljen zanj odšteti skoraj 3 milijone in pol SIT. To je praktično milijon po dolžinskem metru. Vedeti pa mora, da je avto športno glasen, primeren predvsem za užitek v vožnji, v mestu pa za izgubo vozniškega dovoljenja (za kar je seveda lahko kriva le voznikova “noga”).
Aleksander Krebelj
Derma Art .c,
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
Možnosti, ki vam jih ponujamo
V PL - laserskem kabinetu varno, strokovno in hitro odstranimo različne nevšečnosti oziroma kožne spremembe:
-	odstranjevanje motečih dlačic
-	odstranjevanje žilnih sprememb in kapilarna obrazu
-	odstranjevanje solarnih pigmentacij in starostnih lis
-	terapije glivično spremenjenih nohtov
-	odstranjevanje različnih virusnih izrastkov- fibromovna vratu in pod pazduho
-	učinkoviti tretmajiza aknasto kožo
-	fotoregeneracija kože in metode odstranjevanja gub
Daniela Truden, www.dermaart.si
m iiižDCE m Umm Sevnica
Vas ob gozdu/The Village
Z Oskarjem nagrajen scenarist in režiser M Night Shyamalan (nominacija za najboljšega režiserja, Šesti čut, 1999) nam tokrat predstavlja Vas ob gozdu, nadvse napet triler z odlično igralsko zasedbo! Majhna in izolirana skupnost živi v smrtnem strahu pred bitji, ki živijo v prepovedanem gozdu tik poleg njihove vasi. Mladi Lucius (Joaquin Phoe-nix) se pogumno odloči, da se bo podal v neznano in se soočil z osupljivo resnico. Odlična igra Sigoumey Weaver, Wil-liama Hurta, Adriena Brodyja in mlade Bryce Dallas Howard so še en razlog za to, da si napeti triler morate ogledati.
IG»7 SHVAMAUM S
V j r i A G E
vpM?
Anakonda 2: lov na krvavo orhidejo
Krvava orhideja je redka roža s skrivnostjo večnega življenja, ki bo prinesla izjemno bogastvo farmacevtskemu podjetju, ki jo bo prvo odkrilo. Pod vodstvom najemnika krene odprava globoko v džunglo Bornea, da bi našla in prinesla vzorec legendarne rastline. Prebijajoč se ob reki se morajo raziskovalci ubadati s strupenimi žuželkami, lačnimi krokodili in divjimi lovci na glave, nevedoč, da jim preti še večja nevarnost - orjaške anakonde, 15-metrski mesojedci, ki za vsako ceno branijo svoje ozemlje, dom krvave orhideje.
P osast/Monster
Aileen Wuomos je prva serijska morilka v ZDA. Pri 13 letih se je začela prodajati, da bi sploh preživela. Ko sorodniki izvejo, s čim se ukvarja, jo vržejo na cesto. Po letih prostituiranja v nekem gejevskem lokalu spozna mlado Selby Wall (Christina Ricci) in dekleti postaneta ljubimki. Aileen, ki je že kot otrok trpela spolno zlorabljanje in očetovo nasilje, se Selby oprime kot rešilne bilke.
Ker ne more najti službe, se še naprej prodaja. Ko jo neka stranka okrutno posili, ga v samoobrambi ustreli. Toda to je šele prvi od mnogih umorov, ki jih je med letoma 1989 in 1990 zagrešila Aileen in si z njimi prislužila vzdevek Pošast.
Rubriko je pripravila:
VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
Značilnosti dobre lokacije
Lokacije, ki imajo pozitiven feng- shui, prinašajo zdravje, razvoj, harmonijo in uspeh. To so nedvomno zadostni razlogi, da izbiri lokacije posvetimo ustrezno pozornost. Okoliške stavbe, hiše, visoka gora, ki je za hrbtom, religijski objekti, pokopališča so nosilci yin energije. Ceste ali reke pa so nosilci yang energije, ker kažejo gibanje. Če transponiramo enega izmed temeljnih pravil feng shuija - “chi potuje z vetrom in se zbira v vodi” v naš vsakdan pri izbiri lokacije težimo k temu, da je izbrana pozicija v objemu okoliških stavb (objem zmaja) in s sprednje strani odprta proti dnevnemu dogajanju. S takšno pozicijo dosegamo, da okoliške stavbe ali hribi v svoj objem zajamejo nenehno se gibajoči chi, ki se potem s pomočjo reke, jezera ali ceste od spredaj zbira in hrani za naše potrebe.
Nosilci dobrega feng shuija so:
-	blagi, ponavljajoči se griči - velika prednost je živeti v takšnem okolju, vendar moramo biti previdni, da objekta ne postavljamo na vrh hriba, ker bomo potem izpostavljeni negativnemu feng shuiju;
-	planjave in gozdovi - vegetacija je nosilec pozitivne energije; hiša, ki je ob robu gozda, bo od rastlinskega sveta sprejemala pozitivno energijo;
-	parki in vrtovi - v urbanih okoljih imajo parki in vrtovi enako funkcijo kot gozdovi in planjave v naravi, učinek pa je neprimerno slabši;
-	stavbe okroglih oblik;
-	okolja in stavbe, ki so nosilci življenjske energije - šole, vrtci, otroška igrišča ter okolja na sploh, kjer se zadržujejo otroci; pri tem je potrebno biti previden, saj starejše ljudi prisotnost prevelikega števila otrok lahko iritira zaradi premočne yang energije; nedaven spor glede lokacije materinskega doma iz tega vidika izgleda mogoče malo drugače;
-	prijazni nakupovalni centri, mestni trgi, ali v ruralnih sredinah kmetije, kjer ne redijo živali za zakol.
Nadaljevanje bo objavljeno v 131. številki SavaGlasa.
Za vprašanja lahko pokličete od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel. št. 07/49-94-775.
Goran Ledic
moda
Po prvih sončnih dneh se še bolj zavzeto in z veliko veselja pripravljamo na modo pomlad/ poletje 2005. Tokrat boste izvedeli nekaj več o slogih, barvah in materialih.
Fotografije so vzete iz kolekcije pomlad/poletje 2005 Roberto Cavalli, ki je zame osebno eden najljubših modnih oblikovalcev. Ne glede na to, za katero modno kolekcijo gre, vsakogar očara s svojimi kroji, barvami, vzorci in toplino. Prepričajte se sami!
SLOGI: Afriški stil (na fotografiji), kjer najdemo tudi vzorce, ki naj bi sicer počakali do naslednjič, ampak Cavalli res zajame vse. Aktualna bodo krila in topi, ki spominjajo na Afriko in dajejo kanček klasike, elegance in glamurja, boljša mešanica sploh ni možna. Ciganski slog (na fotografiji) prinaša krajša ali dolga krila, ki plavajo okoli telesa, zgoraj carmen-blu-za, tunika ali ozek sako, odvisno od priložnosti, mešanica materialov, vzorcev in barv izgleda dobro, zapeljivo, hipijevsko, skrivnostno. Prav tako je potrebno omeniti še indijski slog, najdemo tudi kitajskega, elegantnega, športnega, safari, romantičnega (v glavnem v beli barvi, ki bo to sezono prav tako velik hit), pa tudi mešanice slogov so dobrodošle, če to obvladate. Afriški in ciganski slog, imenovana tudi “novi etno”, sta najbolj sveža in napovedi pravijo, da bosta najbolj nošena. Ali pa bodo kose oblačil iz teh slogov pomešali in dobili boste vaš osebni slog. Dobro se kombinirajo z jeansom.
BARVE: Bela (na fotografiji) prevladuje predvsem pri romantičnem slogu, prav tako pa jo lahko uporabimo za elegantnega, športnega ali za kombiniranje. Zelo priljubljeni so še odtenki modre, turkizne, zelene, veliko naravnih barv, kot je videti pri ciganskem in afriškem slogu, torej od ijavih do pisanih barvnih mešanic, oranžna, rdeča, rumena, bež...
MATERIALI: Ti bodo vseh vrst, lahki in nežni. Sicer pa se zadnje čase ne govori več toliko o materialih, saj jih je veliko, zelo različnih, naravnih ah umetnih. Krzno bo nadomestila svila, volno pa poletne kvačkane tkanine, pa mečkanke in bombažne tkanine.
Lea Šinko Štraus
ŠPORT
rekreativni šport
jr
atletika

Kje so meje rekreacije?
Krško - Mladinska športna zveza Posavja je v sodelovanju s Športno unijo Slovenije organizirala strokovni posvet z nazivom “Rekreativni šport - stanje na nacionalnem in regionalnem nivoju”. Na posvetu so s strokovnim znanjem sodelovali predsednik izvršnega odbora Športne unije Slovenije Rado Cvetek, član strokovnega odbora ter športni predavatelj dr. Tomaž Pavlin, predsednica strokovnega odbora Saška Benedetič Tomat ter Želimir Pavlovič, predstavnik organizatorjev posveta.
V razpravi sta sodelovala tudi predstavnika lokalnih skupnosti. Vilma Zupančič, referentka za šport v občini Brežice, je povedala, da je v občini prioritetno financiranje, sprejet je pravilnik na podlagi Zakona o športu in Nacionalnega programa o športu, kjer sledijo smernicam, da zagotavljajo prostorske pogoje za izvajanje rekreativnih dejavnosti, spodbujajo množične prireditve, spodbujajo tiste rekreativne skupine, ki zajemajo starostnike, invalide in podobno. Sredstva niso velika, saj iz občinskega proračuna namenjajo le 2,5 odstotka športu, občina pa ima kar 33 kategoriziranih športnikov iz 7 društev. Zato pri rekreaciji zagotavljajo sredstva za sofinanciranje strokovnega kadra ter za najem objektov, ki so 90 odstotkov v občinski lasti, v zadnjih dveh letih pa so ta sredstva razpolovili. Zupančičeva je izpostavila tudi dejstvo, da se z redkimi izjemami šele zadnji dve leti pojavljajo društva, ki delajo na množičnih programih in vključujejo vse generacije.
Zdravko Pilipovič, referent za šport na Občini Krško, pa je
povedal, da imajo tudi oni spre-	nom o športu, in dodal, da ima-	menjenih športu, od tega 77,5
jet pravilnik v skladu z nacio-	jo v svojem proračunu zagotov-	milijona za dejavnosti in 66,5
nalnim programom in Zako-	ljenih 144 milijonov SIT, na-	za investicije in gradnjo šport-
nih objektov. Tisti del sredstev, ki gre v športne dejavnosti, so nadalje razdelili na sredstva, ki gredo naravnost na javni razpis, tega je slabih 50 milijonov, razlika je namenjena financiranju njihove lokalne športne zveze ter druge športne dejavnosti in javna dela na področju športa.
V občini Krško imajo namreč zelo veliko športnih panog, saj se je na zadnji razpis prijavilo kar 64 izvajalcev, od tega 18 izvajalcev rekreativnih dejavnosti, ki so jim odobrili 3.226.000 SIT, kar je 5,12 odstotka od celotne vsote, ki je namenjena za šport v občini. To naj bi bilo po njegovi oceni tudi slovensko povprečje. Poleg tega so se v občini odločili financirati športni objekt, simbolična cena je 1.000 SIT. Rekreativni šport je razkropljen po celotni občini, od tega imajo štiri sedež v samem mestu, ostala društva pokrivajo krajevne skupnosti, nekatere pa društev sploh nimajo.
Karmen Molan
Zaključki posveta:
Razvoj rekreativnega športa je ena izmed prednostnih nalog v slovenskem in našem regionalnem okolju, urejeni pogoji za rekreacijo in ukvaijanje s športom bodo v prihodnosti eni izmed pomembnih parametrov za dvig ustvarjalnosti in posledično uspešnosti družbe.
Razvoj rekreativnega športa naj bi predstavljal pomembno spodbudo za razvoj zdravega tekmovalnega duha in strpnosti med ljudmi.
Spodbujati organizacije in posameznike k aktivnemu vključevanju v športne aktivnosti in s tem prispevati k hitrejšemu in vsesplošnemu razvoju rekreativnega športa pri nas.
Društva imajo izjemno pomembno vlogo pri razvoju športne rekreacije - športa za vse. Njihovega delovanja zato ne bi smeli v preveliki meri obremenjevati z administrativnimi zahtevami. Partnerstvo med društvenim - civilnim in upravnim sektoijem je iz teh razlogov potrebno racionalizirati, društvom pa omogočiti, da opravljajo svojo osnovno vlogo - razvijajo športno dejavnost
Ustvariti infrastrukturne in športno organizacijske pogoje tudi v rekreativnem športu.
Z različnimi aktivnostmi dvigniti stopnjo strokovne izobraženosti tako na nacionalni kot regionalni ravni. Načini pridobivanja strokovne izobraženosti naj bodo bolj dostopni za vse zainteresirane.
Poziv Ministrstvu za šport, da iz omenjenih razlogov pokaže več zanimanja za področje športa za vse ter temu ustrezno prilagodi Nacionalni program športa in Zakon o športu.
V$i prisotni so ob zaključku bili enotnega mnenja, da je na področju športa še ogromno odprtih vprašanj. S podobnimi posveti, tako regionalnimi kot nacionalnimi, bi lahko pozitivno vplivali k rešitvi problematike na tem področju.
vleka vrvi
Tokrat niso vlekli vrvi, jo pa še bodo
Dobova - Člani Športnega društva Zlatorog boys (ŠDZB) so se zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru, da se seznanijo z delom preteklega leta in začrtajo smernice za novo sezono v vleki vrvi, ki je njihova športna zvrst.
Plezanje zaledenelih slapov
Slovenija, Avstrija - V naše kraje je že prišla pomlad, v alpskih dolinah in naših gorah pa še vedno zima maha s svojim repom. Mrzle dni letošnje zime so člani Posavskega alpinističnega kluba dodobra izkoristili in preplezali veliko zimskih smeri in zaledenelih slapov. Vse to jim je služilo za dobro pripravo na kar dve odpravi, na kateri se odpravljajo v letošnjem letu.
Zbora so se ob 30-tih članih društva udeležili tudi vabljeni gostje, ki so se seznanili s poročili, nato so sledile razprave o delovanju društva na tekmovalnem področju. ŠDZB namreč uspešno nastopa v vleki vrvi tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Društvo ta hip izstopa po svoji prepoznavnosti, kar po njihovi oceni prispeva tako k promociji KŠ Dobova kot same občine Brežice. V minulem letu so “Zlatorogi” osvojili prestižni lovoriki v obeh tekmovanjih, tako v domačem državnem prvenstvu kot tudi na mednarodnih turnirjih, saj niso izgubili niti ene tekme; teh je bilo šest, uspešen pa je tudi njihov podmladek, ki aktivno sodeluje na tekmovanjih v vaških igrah, kjer so prav tako uspešni.
Člani Športnega društva Zlatorog boys
Ob tako zavidanja vrednih rezultatih je povsem jasno, daje na svoje klubske kolege ponosen tudi predsednik društva Ciril Veble, ki je poudaril, da so v minulih štirih letih razvili prijateljske odnose z ostalimi vrvaškimi klubi in društvi, ko pa gre zares, so vedno trdni in nepopustljivi tekmeci. Minulo leto je bilo zanje še posebej težko, saj so prvič nastopali kot veliki favoriti, s takšnim bremenom pa ni lahko tekmovati in “držati” ekipe v formi. Kljub vsemu so dokazali, da so bili v minuli sezoni ena najboljših vrvaških ekip, čeravno so tudi njih pestile številne poškodbe, tako da je bila zasedba največkrat nepopolna. Predsednik Veble je čestital članom, ki so z velikimi napori dokazali, da so najboljši, za novo sezono pa izrazil upanje, da bodo ostali tam, kjer je njihovo mesto - na vrhu!
Karmen Molan
Aleksandra Voglar bo kot članica slovenske ženske odprave odšla v Pakistan in to bo po skoraj 20 letih šele druga slovenska ženska odprava v Himalajo. Člani Posavskega alpinističnega kluba pa bodo organizirali odpravo v perujske Ande - Coldillero Blanco. Za stene, v katere se podajajo, je značilno predvsem ledno in kombinirano plezanje (skala in sneg), tako da jim je letošnja zima zares ponudila odlične pogoje za priprave in vsi so jih tudi zelo dobro izkoristili.
Plezali so tako v naših gorah kakor tudi v tujini, in sicer so plezali po slapovih v Logarski dolini “Pod tunelom z oceno 4”, 130 m Gorazd Pozvek, Rok Umek, Goran Butkovič, Mitja Voglar, Aleksandra Voglar, Alenka Božič; po “Sušici, 4+”, 200 m so plezali Rok Umek, Simon Poznič, Aleksandra Voglar, Alenka Božič, Bojan in Jan Kurinčič; na “Spodnjem Ivovcu, 100 m, 4+” so bili Gorazd Pozvek, Rok Umek, Mitja Voglar, Goran Butkovič, Simon Poznič, Tadej Bernik ter na “Levem Ivovcu, 5”, 300 m in “Gajsnem slapu, 5+”, 120 m Jan in Bojan Kurinčič.
V Trenti so plezali na “Levi Zapotoški, 5+”, 150 m Matej Zorko, Romana Šalamon, Jan in Bojan Kurinčič; “Desni Zapotoški, 4”, 180 m Tedej Bernik, Simon Poznič, Rok Umek, Jan in Bojan Kurinčič in “Lukežev Led, 4+”, 300 m Tedej Bernik, Simon Poznič in Rok Umek.
Sledilo je plezanje na Vršiču oz. Prisojniku; na “Centralni slap, 5-“, 250 m so plezali Jan in Bojan Kurinčič, Matej Zorko, Romana Šalamon, Rok Umek, Aleksandra Voglar; Zupančičevo grapo sta preplezala Gorazd Pozvek in Boris Sagemik; na Jezerskem sta Matej Zorko in Rok Umek plezala “Vikijevo svečo z oceno 5+, 150 m”; sledil je “Beli potok” in “Stiriofobija, 6-“, 120 m, ki sta ga osvojila Matej Zorko in Goran Butkovič.
Posavski alpinisti so jo mahnili tudi čez mejo, v Avstrijo na Maltatal, prva smer je bila “Gam-steck, 4+”, 250 m, ki stajo osvojila Rok Umek in Aleksandra Voglar, “Kathedrale, 5+”, 200 m Rok Umek, Matej Zorko in še “Superfeuht, 5”, 150 m, kjer sta plezala Matej Zorko, Romana Šalamon in Alenka Božič.
Vse člane obeh odprav v naslednjih mesecih čaka še ogromno priprav in plezanja dolgih kombiniranih in skalnih smeri tako doma kot v tujini. Le tako se bodo lahko res dobro pripravili za naporne podvige v daljnih južnoameriških Andih.
Zimsko prvenstvo v metih
Brežice - V organizaciji AK FIT Brežice je potekalo zadnje prvenstvo v letošnji zimski atletski sezoni, tokrat v metih za članske in mlajše mladinske kategorije. Skupno je nastopilo 115 tekmovalcev iz 15 atletskih klubov, med njimi pa žal gledalci niso videli najboljšega metalca kladiva domačina Primoža Kozmusa, ki ima resnejšo poškodbo hrbtenice in mora počivati, čakajo pa ga tudi specialistični pregledi, ki bodo podali konkretnejšo oceno o resnosti poškodbe.
Doseženi so bili, tudi rekordni izidi; tako je obetavna domača atletinja Barbara Špiler med pionirkami kar trikrat popravljala državni rekord s 3-kg kladivom, ki zdaj znaša 53,91 m. Tomaž Bogovič, prav tako iz domačega kluba, pa je v metu 5-kg kladiva s66,24mleza 12 cm zaostal za državnim rekordom svojega vzornika Primoža Kozmusa, ki - kot smo omenili - zaradi poškodbe tokrat ni nastopu. Vsekakor pa je najboljši rezultat prvenstva dosegel v suvanju krogle Miran Vodovnik (na fotografiji), član Al-monta iz Slovenske Bistrice, ki je tokrat dosegel rezultat 18,98 m.
Med 14. in 17. julijem bo v Maroku potekalo 4. svetovno prvenstvo mladih do 17 let in za ta nastop so norme izpolnili Barbara Špiler in Tomaž Bogovič, oba AK HT Brežice v metu kladiva, ter Matevž Homar iz ljubljanskega Massa v metu kopja.
In kako so se odrezali še ostali najboljši domači metalci; v metu krogle je zmagal Marko Špiler (14,68 m), drugi je bU Rok Deržanič (13,09), tretji pa Mitja Žalac (12,96).
Prvenstvo v mnogobojih
Celje, Brežice - Na dvoranskem državnem prvenstvu v mnogobojih seje posebno izkazala Maruša Deržanič, kije zmagala v konkurenci mlajših mladink v peteroboju in postala državna prvakinja. 2. mesto pa sta osvojila Denis Butara pri mlajših mladincih v sedmeroboju in Tjaša Hojnik v peteroboju med pionirkami.
Najmlajši atleti so se pomerili v atletskem troboju, ki je potekal v Brežicah in sicer so se pomerili v skoku v daljino, metanju težke žoge in teku na 200 oziroma 300 m. Zelo uspešno so se izkazali člani Atletske šole FIT Brežice, ki vadijo pod vodstvom prof. Simone Kozmus s sodelavci. V posameznih kategorijah so se med prve tri uvrstili med dečki letnik 1999 in mlajši: Jan Pisek, L mesto, zbral je 903 točke, 2. Miha Kerin (788 točk), deklice istega letnika: L mesto Žanin Kužnik, 313 točk. Dečki letnik 1997/98: L mesto Jan Plankar, 1124 točk, 3. mesto David Detiček, 1107 točk, deklice istega letnika: L mesto Nina Predanič, 1348 točk, 2. mesto Lara Omerzu, 1234 točk. Dečki letnik 1995/96: 3. mesto Blaž Ivšič, 1346 točke, in deklice istega letnika: L mesto Katja Bevc, 1600 točk, in 3. mesto Klara Zevnik 1365 točk. Dečki letnik 1993/94: 2. mesto Marko Stručič, 1922 točk, 3. mesto Domen Zevnik, 1823 točk, deklice istega letnika: 3. mesto Samanta Vegelj, 1605 točk. Dečki letnik 1992: L mesto Miha Kužner, 2470 točk. deklice letnik 1992: L mesto Anja Hasičič, 1865 točk.
Tretji bistriški tek
Slovenska Bistrica - Tretjega bistriškega teka so se udeležili tudi atleti AK Sevnica. Na 10.000 m je med člani “B” zmagal Borut Veber s časom 30:14,35, na isti razdalji je mladinec Tadej Mirt v kategoriji do 19 let zasedel 2. mesto s časom 34:16,66. Pionirji letnika 1990/91 so tekli na 2000 m, zmagal je Vid Zevnik s časom 6:14, Lucijan Sinkovič je bil drugi (6:17), tretji pa Miha Povšič (6:36). Na isti razdalji so tekli tudi pionirji letnika 1992/93, kjer je bil Sebastjan Štraus drugi s časom 6:55.
Pri dekletih je med članicami “A” Maja Teraž na dolžini proge 6600 m osvojila 3. mesto s časom 24:43,28, Kristina Erman, ki je tekla med pionirkami letnika 1992/93, pa je na 200 m osvojila 4. mesto s časom 8:28.
šah
Ekipno državno prvenstvo
Kranj - 14. ekipnega državnega šahovskega prvenstva za osnovne šole za dečke in deklice do 15. leta starosti se je v dven tekmovalnih dneh udeležilo 26 ekip iz cele države. 17 ekip dečkov je igralo devet krogov po švicarskem sistemu, država prvaki so postali šahisti OŠ Jurij Dalmatin Krško v postavi Nataša Bučar, Primož Novak, Maks Pečar in Rok Jenčič pod v0 stvom Marjana Božiča. Pri dekletih je ekipa OŠ Savo Kladni Sevnica osvojila 4. mesto.

KRONIKA
SavaGto, 31.3.2005
V Posavju živimo varno
Krško - Direktor Policijske uprave (PU) Krško Andrej Zbašnik je s sodelavcema Sašem Jejčičem iz urada kriminalistične policije in Zlatkom Piršem iz urada uniformirane policije predstavil lanskoletne podatke o njihovem delu. V primerjavi z ostalimi policijskimi upravami je to uspešno, saj so po raziskanosti primerov na drugem mestu v državi.
Posavci živimo v vami regiji kar zadeva število kaznivih dejanj. Lansko leto je bilo po statistiki kriminalitete na ravni države 440 kaznivih dejanj na 10 tisoč prebivalcev, v Posavju pa 353. Če bi odšteli kazniva dejanja v zvezi s prestopom meje, bi bila stopnja kriminalitete za regijo še nižja.
Lani je policija v Posavju obravnavala 2439 kaznivih dejanj, to je največ v zadnjih treh letih, in ovadila 1130 oseb, med njimi veliko tujcev. Glede na preteklo obdobje se je povečalo število vlomov, toda ne v stanovanjske objekte ampak v objekte na gradbišču avtoceste. Obravnavanih je bilo tudi več kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, upadlo pa je nasilništvo zoper življenje in telo. Lani se je zgodil le en umor, 24 oseb pa je življenje končalo s samomorom.
Policiji je lani uspelo razkrinkati dve kriminalni združbi. Ena se je ukvarjala s krajo in tihotapljenjem gradbene mehanizacije, druga pa z mamili. Vodja kriminalistov Sašo Jejčič pričakuje letos med kriminalnimi dejanji povečan obtok ponarejenega de-naija. Ponarejevalci so se lotili tudi kovancev. Na južni meji opazno padajo ilegalni prestopi, povečuje pa se število tistih, ki
skušajo priti v Slovenijo s ponarejenimi dokumenti. Številke kažejo, da je upadlo tudi pretepaško in jeznorito obnašanje v družinah, kolikor imajo po zakonu nad družinskim nasiljem policisti sploh lahko vpogleda na to področje.
Policija si želi, da bi o upadanju prekrškov in nesreč lahko poročali tudi za področje prometne varnosti, kjer sta alkohol in prevelika hitrost še vedno na previsokem mestu med vzroki prometnih nesreč. Lani je na posavskih cestah izgubilo življenje osem ljudi.
Ko je policija v Posavju poklicana na pomoč, pride na kraj dogodka v času od osem do osem-najstih minut od prejetega klica na interventno številko 113, na kateri so lani zabeležili preko 15 tisoč klicev. Najhitreje odreagira-jo na mejne zadeve, kriminaliteto in prometno varnost.
Zoper njihovo delo se je lani pritožilo 52 ljudi in sicer največ v zvezi z nadzorom prometa. Devet pritožb še obravnavajo, od ostalih rešenih je bila ena spoznana kot utemeljena zaradi nestrokovnosti policista.
Branka Dernovšek
Zlatko Pirš, Andrej Zbašnik, Štefan Hren in Sašo Jejčič
Pokojni je veliko drugoval z alkoholom
Krško - Na okrožnem sodišču seje nadaljevalo sojenje Jožefi Stermecki, ki jo obtožnica bremeni, daje 9. aprila 2002 v vikendu na Bizeljskem zabodla svojega moža Toneta, kije na kraju nesreče umri. Tokrat so zaslišali priče; dva policista, ki sta prva prišla na kraj dogodka, ter obdolženkinega sina in hčer.
Sin in hči pokojnega Toneta Stermeckega ter obdolžene Jožefe sta sodnemu senatu opisala razmere, ki so vladale v družini Stermec-ki v Ljubljani, kjer so otroci in starši živeli v skupnem gopodinjstvu. Tako sin kot hči sta povedala, da je oče veliko pil in v vinjenem stanju je bil izredno agresiven, verbalno agresiven, saj je zmeijal ženo oziroma njuno mamo, prav tako tudi oba otroka. Žena se po pripovedovanju otrok ni nikoli prepirala z njim, ampak se je s hčerjo raje umaknili kam v garažo ali na verando, daje bil mir, sin pa je šel ven, da ne bi poslušal zmerjanja in žalitev. Če sta sin ah hči kaj rekla očetu, je bilo še slabše. Nikoli sicer nista bila priče očetovega fizičnega nasilja nad mamo, sin pa se spominja, daje včasih videl mamo v modricah. Takrat je rekla, da se je udarila in tudi nikoli ni želela, da bi ob moževem nasilju klicali policijo. Hči, ki jo je oče podobno kot mamo zmerjal s kurbo, ker je imela nezakonskega otroka, ni mogla več prenašati tega nasilja, zato se je pred leti odselila in komunicirala samo z materjo, enkrat letno - ob novem letu - pa tudi očetom. Kot sta povedala otroka, seje mati po očetovi smrti zaprla vase, zapira se v sobo in tudi zdravje ima močno načeto.
Sodišče je zaslišalo tudi policista, ki sta bila usodnega aprila Poslana na kraj dogodka. Povedala sta, da sta v vikendu na Bizeljskem, ki so si ga Stermeckijevi Preuredili iz kozolca, našla moža, k' je ležal na tleh in ni kazal znakov življenja. Sprva nista opazila, da gre za nenavadno smrt, kasneje Pa sta na puloverju opazila sledo-Ve krvi. Policista iz položaja pokojnega nista opazila, da bi mu kdo nudil kakšno pomoč. Obdolžena Jožefa, ki je sosedo Djaševo sama Prosila, naj pokliče policijo, je oarnreč na prvi obravnavi dejala, da je pokojnemu Tonetu pod gla-v° položila blazino in ga polivala 2 vodo. Policista sta povedala, da Je kila obdolženka zmedena in raz-
tresena.
Izvedenec psihiatrične stroke Jože Jakopič je pripravil izvedensko mnenje o obdolženkinem psihičnem stanju glede na alkohol, pod vplivom katerega je bila, tako tožilec kot obramba pa sta zahtevala zaslišanje izvedenca, ki bo opravljeno na naslednji obravnavi. Do takrat bo narejeno tudi dodatno izvedensko mnenje medicinske stroke, ki bo pokazalo, pod kakšnim kotom je bil pokojni zaboden. Obramba namreč dopušča možnost, da seje pokojni, ko seje približal Jožefi, ki je z nožičem “špikala” šunko in preizkušala, ali je že kuhana, morda sam tako nerodno zabodel na nož, da je umrl. Obdolženka se namreč tega dela dogodka ne spominja. Ve le, dajo
je zmerjal, stopil do nje ter jo udaril v trebuh, ona seje obrnila in padel je po tleh. Kot so ugotovil patologi, je bila zanj usodna ena vbodna rana na levi strani prsnega koša. Nož je zdrsel mimo reber v mehko tkivo do srca, zato je bil Stermecki takoj mrtev.
Na naslednji obravnavi naj bi poleg psihiatra zaslišali še oba kriminalista, ki sta bila na kraju dogodka. Zanimivo pa je, da je po prvi obravnavi na sodišču na Okrožno državno tožilstvo v Krško prispelo anonimno pismo, ki navaja, da bi ljubljanski sosedje Fab-janovi, s katerimi so Stermeckijevi po smrti Antona v slabih odnosih, znali povedati veliko zanimivega o odnosih v družini Stermecki. N.Č.G
Požari se kar vrstijo
Dolenji Leskovec - 15. marca okrog 15. ure popoldne je zagorelo zidano gospodarsko poslopje na številki 80 v Dolenjem Leskovcu pri Senovem. Na mesto požara so izredno hitro prišli gasilci Poklicne gasilske enote (PGE) Krško ter gasilci Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Senovo. Tudi Brestaničani so sodelovali, saj so pripeljali tri cisterne z vodo. Gasilci so požar, ki je bil na poslopju neobvladljiv, pogasili in tudi obvarovali stanovanjsko hišo v neposredni bližini. Gospodarskega poslopja v izmeri 10 krat 15 m pa ni bilo več mogoče rešiti, saj je les gorel kot bakla, s strehe so kar letele salonitne plošče. Domačini za požar sprva sploh niso vedeli, sicer pa tudi še hitrejša intervencija naj ne bi bistveno omilila posledic. Zgorelo je precej sena, slame in koruze, delno je ožgan nakladalnik sena, rešili pa so ostale kmetijske stroje, traktor z različnimi priključki in kosilnico, na katerih je zgorelo nekaj gume. Gasilci so uspeli rešiti orodje in živino, a zublji so bili vseeno usodni za ovco in prašiča. Kravo in ostale živali so preselili k sosedom. Na požarni straži so ostali gasilci PGD Senovo in Brestanica. Med intervencijo je bil lažje poškodovan tudi gasilec PGE Krško.
Po prvih ugotovitvah naj bi bila vzrok požara odprta loputa za prezračevanje na kotlu za kuhanje hrane. Skozi loputo je ogenj namreč zajel drva ob kotlu in se nato razširil na kmetijske priključke in sam objekt. Tuja krivda je izključena.
Le tri dni zatem je okrog devete ure zvečer zagorel dimnik stanovanjske hiše na Kvedrovi ulici v Sevnici. Gasilci PGD Sevnica so požar pogasili, predtem pa so policisti PU Krško nasilno odprli vrata stanovanjske hiše, v kateri je gorelo. Dimnik si je ogledal tudi dimnikar. 20. marca pa so zagorele saje v dimniku, vezanem na krušno peč, v enem od sevniških gostinskih lokalov. Tudi ta požar so pogasili sevniški prostovoljni gasilci. M.K.
Zadeva Blatnik spet na sodišču
Brežice - Na Okrajnem sodišču v Brežicah seje znova začela obravnava proti Dušanu Blatniku, ki naj bi kot javni uslužbenec zahteval in tudi prejel 6000 tedanjih DEM podkupnine, ko je bil še vodja Zavoda za prostorsko načrtovanje na Občini Brežice. Kriminalisti Policijske uprave (PU) Krško so ga junija leta 2000 prijeli med predajo 4500 mark, brežiško okrajno sodišče na čelu s sodnico Marijo Vrisk pa gaje nato februarja leta 2003 obsodilo na 6 mesecev zaporne kazni ter stransko denarno kazen v višini enega milijona SIT. Blatnik seje pritožil na Višje sodišče, ki je sodbo razveljavilo in zadevo predalo v ponovno obravnavo.
Blatnika na sodišču zagovaija Janez Koščak (odvetniška družba Ceferin), državo pa zastopa okrožni državni tožilec Robert Re-nier. Zgodba je že znana, zanimivo pa je, da obdolženec in glavna priča še vedno ostajata trdno na svojih stališčih. Blatnik zatrjuje, daje deloval v skladu s pooblastili in povsem zakonito, s svojim delovanjem pa naj bi le želel spodbuditi gospodarsko dejavnost v ne ravno cvetoči občini. Krivca gre po njegovem mnenju iskati v takratnem županu Vladu Deržiču, ki naj bi se mu na tak način hotel za marsikaj maščevati in ga na vsak način odstraniti z mesta vodje zavoda. Zupan naj bi ga izločal iz delovnih skupin, z njegovimi podrejenimi naj bi komuniciral brez njegove vednosti, menda tudi za-
to, ker on ni želel kršiti zakonodaje v prid nekaterim strankam. Med prvim sojenjem naj bi nekatere priče najprej zastrašili, nato pa jim priskibeli delovne naloge. Blatnik ne priznava prejemanja podkupnine, saj naj bi zahteval le denar za pošteno opravljeno delo in ne za pospešitev postopka, saj se pristojnosti takratnega oddelka z izdanim lokacijskim dovoljenjem končajo in tako ni mogel vplivati na izdajo drugih dokumentov. Očitano mu je tudi bilo, da so na zavodu za pridobitev sporne dokumentacije izdali tolmačenja, ki jih sicer ne. Obdolženec zatrjuje, da kot arhitekt in arhitekt-urbanist stoji za opravljenim delom, za to naj bi imel tudi priče, ki naj bi nastopile aprila. Podjetnik pa, ki naj bi Blatniku predal sporen znesek
denarja, zatrjuje, da ni Blatnikovih skic, ki naj bi jih ta izdelal za dograditev objekta, nikoli videl, pa tudi za kakršnokoli sodelovanje se naj ne bi dogovarjal. Zadevo je predal policiji šele, ko nikakor ni mogel pridobiti dokumentacije, Blatnik pa ga je terjal za preostanek denarja. Zato naj bi se tudi obrnil na nekdanjega župana in potem so zadeve vendarle stekle.
Zapleteno zgodbo bodo znova skušale razvozlati priče. 5. oziroma 15. aprila naj bi nastopile vse priče s prvega sojenja, pred sodišče pa naj bi stopili tudi Vlado Deržič. nekateri drugi zaposleni na brežiški občini, pa načelnik brežiške upravne enote Darko Bukovinski, delavka te enote Ljudmila Pun-gerčič, nekdanja Blatnikova tajnica in še kdo. M. K.
kompas po pravnih labirintih
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Sprememba pogodbe o zaposlitvi in izredna
odpoved delavca
Vprašanje:
Pred mesecem dni vam je bilo vročeno obvestilo o spremembi pogodbe o zaposlitvi in sklep o tej spremembi. Oboje ste prejeli od vašega direktorja, niste pa podpisali prevzema. Sedaj vam je bila vročena nova pogodba o zaposlitvi, po kateri ste razporejeni na drugo delovno mesto z nižjo plačo. Ker je vaš delodajalec tudi že v zaostanku s plačilom plač, razmišljate, kaj storiti, da se zavarujejo vaše pravice.
Odgovor:
Sedaj veljavni zakon o delovnih razmerjih pomeni odmik od naše prejšnje delovno pravne ureditve, ker ta več ne pozna enostranskega spreminjanja pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Zakon o delovnih razmerjih v 2. odstavku 47 člena določa, da se v primem, če se spremeni naziv delovnega mesta oziroma podatki o vrsti dela, za katerega delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi, čas trajanja delovnega razmerja in določilo o izrabi letnega rednega dopusta ali določilo, ko gre za delovno razmerje s polnim ali s skrajšanim delovnim časom, se sklene nova pogodba o zaposlitvi. Pogodba pa se spremeni oziroma nova pogodba velja, če na to pristane tudi nasprotna stranka.
Če se okoliščine pri delodajalcu spremenijo tako, da delavca pod dogovorjenimi pogoji delodajalec ne more več zaposliti, lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi in mu hkrati ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma se ugotovi, če obstajajo možnosti za prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo za dmgo delo. Če delavec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas in mu iz tega razloga preneha delovno razmerje, delavec nima pravice do odpravnine.
Kaj se šteje za ustrezno zaposlitev?
Ustrezna zaposlitev je zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. V primeru neustreznosti nove zaposlitve ima delavec pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo dogovori z delodajalcem. O sklenitvi nove pogodbe se mora delavec izjasniti v roku 30 dni.
Iz navedenega izhaja ,_-
Delavcu je mogoče predlagati odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, če obstajajo razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki so posledica reorgani-zacijskih sprememb. V takih primerih mora delodajalec ponuditi delavcu sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, saj je na tako ponudbo vezan zgoraj omenjeni 30-dnevni rok za izjasnitev delavca, ali ponudbo sprejme ali ne. Če je potrebno dokazovati, kdaj je bila taka ponudba dana, delavec pa noče potrditi prevzema, so seveda mogoča tudi druga dokazna sredstva, od kdaj dalje teče rok.
Ustreznost ali neustreznost ponujene zaposlitve pa ne vpliva na zakonitost odpovedi prvotne pogodbe o zaposlitvi, ampak le na pravico delavca do odpravnine; zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi se presoja v skladu z zakonom. Obstajati morajo torej zakoniti razlogi za redno odpoved pogodbe.
Ce delavec ponujene pogodbe o zaposlitvi ne podpiše, potem mu lahko v 30 dneh od prejema pisne ponudbe delovno razmerje preneha, saj na novem delovnem mestu v tem primeru opravlja delo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
Izredna odpoved delavca
Zakon o delovnih razmerjih v 112. členu ureja izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. Delavec lahko v osmih dneh, potem ko je predhodno pisno obvestil delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah, pisno obvesti inšpektorja za delo, izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja na primer eden od zakonskih razlogov, če mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače. V tem primeru je delavec tudi upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Obvezno pa mora pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi predhodno pisno opozoriti delodajalca in inšpektorja za delo o nastalih kršitvah.
Na “črno” čez mejo
Nova vas pri Mokricah, 22. marec - Štirje državljani Turčije so izven naselja Slovenska vas peš prestopili državno mejo med Hrvaško in Slovenijo. Po nazakonitem prestopu meje je tujce 34-letni občan iz okolice Krškega naložil v vozilo ter odpeljal, vendar so ga v Novi vasi pri Mokricah izsledili in prijeli brežiški policisti. Tujce so po končanem postopku zavrnili na Hrvaško, zoper voznika pa bo podana kazenska ovadba.
Ostal brez zavesti
Malence, 26. marec - Na obvestilo občanke z Malenc o prometni nesreči so se odzvali gasilci Poklicne gasilske enote Krško in reševalci Zdravstvenega doma Krško. Voznik naj bi zaradi prehitre vožnje zapeljal s ceste, pri tem naj bi izgubil zavest. Gasilci - tehnični reševalci so nezavestnega voznika pomagali odnesti v rešilni avtomobil, odklopili so akumulator, zavarovali kraj nesreče ter pomagali potegniti avto na cestišče. Poškodovanca so odpeljali v brežiško bolnišnico.
RAZVEDRILO
HOROSKOP
OVEfl
Preveč ste zahtevni sami do sebe. Nikar. Raje se sprostite in uživajte v življenju, še posebno zdaj, ko se narava prebuja, bo prav, da se odpravite na kakšen sprehod ali daljši izlet. Nekomu ste zelo všeč in čaka vas presenečenje.
BIK
Trdoglavi in zaletavi kot ste, se vam nobeno delo ne zdi pretežko. A tokrat se bo zgodilo, da boste kljub vsemu svojemu pogumu naleteli na težave, ki jim sami ne boste kos. Prijatelji vam bodo radi priskočili na pomoč, ko jih boste prosili.
DVO JČKft
Vsi vam res ne morejo biti vedno naklonjeni, takšno pričakovanje je prav smešno. Predvsem tokrat se z vašimi načrti večina ne more strinjati. Dovolite tudi drugim, da izrazijo svoje mnenje, skupaj boste našli rešitev.
RAK
Zadnje čase se počutite slabo, kar sploh ni čudno. Veliko ste delali, zanemarili ste zdravo življenje, zdaj pa bo treba hitro nekaj ukreniti. To je edini način, da boste spet zdravi in polni energije, drugače se lahko zgodi, da obležite.
LEV
Pravi prijatelji so kot biseri. Dragoceni in redki, zato jih nikar ne zanemarjajte. Ko boste v stiski, se boste lahko obrnili nanje, zato poskušajte negovati to dragocenost in jih vsaj občasno pokličite, se z njimi srečajte in poveselite.
DEVICA
Partner že nekaj časa opaža, da ste napeti in nemimi, zato ne bo jezen na vas, če si boste vzeli nekaj časa samo zase. Posvetite se svojim konjičkom in tako se boste najlažje sprostili. Ko se boste počutili bolje, bo tudi veza prijetnejša.
TEHTNICA
Pred vami je uspešna kariera. Vendar pa je do tam nekaj ovir, ki jih morate preskočiti. Ena med njimi je tudi predstavitev svojih zamisli sodelavcem in nadrejenim. Njihova ocena bo močno vplivala na razvoj dogodkov.
ŠKORPIJON
Se ne dolgo tega ste bili okupirani s številnimi konjički. Kaj se je zgodilo z vami, da ste se tako zapodili v delo in pozabili na sprostitev? Vzemite si več časa zase in se spet vrnite vsaj h kateri od vaših sprostitvenih dejavnosti.
STRELEC
Kje je vaš pogum, ko je potrebno stopiti na osvajalski pohod? Vznemirljivo srečanje vas bo vse bolj bolelo, če ne boste zavihali rokavov in se odločili, da pristopite k osebi, ki vam je všeč. Pogumnim strelcem vedno uspe!
KOZOROS
Res ste se zelo trudili in tudi pohvalo ste si zaslužili. Zdaj boste lahko mimo uživali ob spremljanju rezultatov svojega truda. Tudi pohvala nadrejenih bo za vas nekaj tako nepričakovanega kot uspehi, ki ste jih z ustvarjalnostjo dosegli.
VODNAR
V vašem življenju je vse premalo življenja. Zakaj si ne dopuščate malo več svobode in užitkov. Če boste nadaljevali s takšnim načinom življenja, boste od sebe odvrnili prijatelje in ostali boste sami. Spremenite nekaj na sebi!
RIBI
Mimo kot ribica v vodi plujete skozi življenje.
Brez pretresov, brez skrbi. Znate izkoristiti vsak prost trenutek, znate uživati v naravi, v vsakdanjem življenju in ste lahko več kot zgled marsikomu, ki ne zna živeti življenje in biti umirjen.
*	4 Sl
TV Novo mesto, d.o.o 3odbevškova 12
07/39 30 860 Tje: 07/39 30 872 faks:	07/39 30 870
e-pošta: uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si
't (a/T
■
4
p-L,—	o a Dolenisk

na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada -knjižna nagrada
Igor Sladič,
Bukošek 15, 8250 Brežice
2.	nagrada -zgoščenka
Katarina Zagmajster,
Orešje 76, 8259 Bizeljsko
3.	nagrada -kaseta
Alenka Ban,
Zdolska 12, 8270 Krško
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
VARAN, ITAKA, JAMAN, AKAD, VA, EV, FAMILIJA, AMI, ORATORIJ, NIL, NATIKALA, OJE, EGAN, KL, AMAR, TOME, LA, INAR. KAVALIR, KETA, ANIMOSO, ACER, SIMONOV.
Geslo: CVETNA NEDELJA
Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 8.4.2005, na naslov:
SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko!
Pošljite rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
2	3	1	V	4	5		4	6	8	7	9	5
			s									
knjižnica brežice
Mesec april zaznamujeta dva datuma, ki sta povezana s knjigo in branjem. Mednarodna zveza za mladinsko književnost je 2. april, rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, razglasila za mednarodni dan knjig za otroke. UNESCO pa je 23. april razglasil za svetovni dan knjige. Od leta 1996 je 23. april tudi slovenski dan knjige. Knjižničarji, ki v knjižnicah širimo bralno kulturo in spodbujamo bralce k druženju s knjigo, se zavedamo pomena branja pri bralcu že od malih nog. Vemo, daje zelo pomembno bralcu ponuditi kakovostno knjigo, pomembno pa je tudi okolje, v katerem mu jo ponudimo. V Knjižnici Brežice smo po dolgoletnih prizadevanjih pridobili prostor, ki smo ga namenili najmlajšim. Mladi uporabniki se bodo dobro počutili med policami z zanimivimi in privlačnimi knjigami in slikanicami ter v različnih igralnih kotičkih.
Vrata oddelka za mladino odpiramo v soboto, 2. aprila, ob 200-letnici rojstva Hansa Christiana Andersena. Slovesno odprtje bo ob 10. uri, ob 11.30 uri pa bodo otroci v družbi pevke Andreje Zupančič potovali v deželo Tamtaram. Na tej poti se jim bo pridružil tudi junak risank Franček.
Vsako leto ob mednarodnem dnevu knjig za otroke svet obkroži poslanica s posebnim sporočilom. Letošnje se glasi: “Knjige so naše čarobne oči. Iz njih izvira znanje, s katerim nas vodijo po zavitih in neuhojenih poteh življenja.”
V Knjižnici Brežice želimo, da vas skrito znanje v knjigah privabi v knjižnico in vodi po poteh življenja.
Anita Šiško, univ. dipl. bibl.
		
		P
Kino servis Brežice
Četrtek, 31.3., ob 20.30 Aleksander, zgodovinska drama; petek, 1.4., sobota, 2.4., in nedelja, 3.4., ob 17. 30 in ob 20.30 Aleksander; četrtek, 7.4., petek, 8.4., sobota, 9.4., in nedelja,
10.4.,	ob 18.30 Elektra, akcijski triler, in ob 20.30 Letalec, drama; četrtek, 14.4., ob 18. 30 Krog 2, grozljivka, in ob 20.30 Stari, akcijski film.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 31.3., ob 18. uri Popotovanje cesarskega pingvina, dokumentarec; petek, 1.4., ob 18. uri Lemony snicket, družinska fantazijska komedija, in ob 20. uri Ray, drama; sobota, 2.4., ob 18. uri Popotovanje cesarskega pingvina in ob 20. uri Lemony snicket; nedelja, 3.4., ob 18. uri Ray.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 1.4., ob 19. uri Hitch, romantična komedija; sobota,
2.4.,	ob 19. uri Stanje zamaknjenosti, drama; sobota, 9.4., ob 19. uri Bližnji odnosi, komična ljubezenska drama; nedelja, 10.4., ob 19. uri Letalec, drama.
( ftftjEKDOTE)
Tako pametni, pa tako...
V razdobju Louisa XV. in XVI. se je gospodarski položaj Francije zelo poslabšal, pri čemer ni dvor ničesar ukrenil, nasprotno, državna blagajna je bila večna žrtev raznih gostij, zabav in sprejemov. Državniki v zgodovini - razen redkih izjem - niso nikoli posebno varčevali, za Louisa XV. pa je prav veljalo načelo: “Uživajmo! Dokler bo šlo, bo šlo, za nami je lahko tudi potop!”
Razmere so bile tako obupne, da celo dvorni uradniki niso dobivali plače ob pravem času. Tedaj so se operni pevci pritožili pri kralju, naj napravi red. Kralj jih je potolažil: “Gospoda moja! Najprej moram pomiriti tiste, ki jočejo, šele potem pridejo na vrsto tisti, ki pojejo.”
Ko je bil italijanski pesnik Dante Alighieri na večerji pri beneškem dožu, je videl, da so mu postregli s precej manjšimi ribami kot drugim povabljencem. Tedaj je Dante vzel ribo in si jo nesel k ušesu. Dož ga je vprašal, kaj to pomeni, pesnik pa mu je odgovoril:”Moj oče je utonil v tem morju in rad bi zvedel kakšne vesti o njem.”
Doža je zanimalo: ”In kaj vam pravi riba?” Danteje odvrnil: "Pravi, daje premlada, da bi mi lahko o tem kaj povedala, da pa so tu še druge ribe, ki so starejše in bi lahko povedale kakšno novico.” Dož je razumel namig.
Angleška kraljica Marija je bila baje pretirano zadržana. Nekoč je obiskala porodnišnico in obstala pri postelji, v kateri je ležala silno lepa svetlolasa ženska, zraven v zibki pa srčkan otročiček s temnimi kodrčki.
“Kako lep dojenček!” je vzkliknila kraljica. “Prav gotovo ima tudi oče črne kodraste lase?” Svetlolaska pa je odgovorila: ”Ne vem, ni snel klobuka.”
OBČINA BREŽICE
Kdo, koga, komu, kaj, zakaj, kdaj, kje!?
S 16. redno sejo Občinskega sveta Brežice se bo iztekel 66-dnevni mandat - pooblastilo za zastopanje in vodenje Urada župana najstarejšemu svetniku Roku Kržanu. Potrjen bo mandat novemu županu g. Ivanu Molanu.
OBČINA
Brežice
Pooblastilo, ki mi je bilo izdano, je bilo legitimno, saj je pritožba g. Molana bila dvakrat zavrnjena. Če bi postopoma odgovarjali na zastavljene vprašalnice v naslovu, bi prišli tudi do jasnega zaključka. Ni bilo podžupanov in zakonodaja je predvidela vodenje občine
v razmerah, ki smo jih imeli v naši občini.
Prijetna dolžnost mi je, da se zahvalim vsem, ki so sodelovali pri vodenju občine. Skupno in posamezno smo pristopali odgovorno k vsem nalogam. V zadnjih tednih smo izvedli dva kroga volitev. Sam nisem imel časa za vodenje propagande svoje stranke DeSUS. To nalogo so opravljali v negativnem smislu drugi. Nič zato! Kratek čas županovanja mi je bil dovolj velik izziv, da sem nakazal nekatere možnosti za uspešnejše vodenje občine. Ocenili bodo zaposleni v občinski upravi in tudi vsi, ki so
v tem času kontaktirali z menoj.
Zahvaliti se moram TV -Vaš kanal, Ropotu, nacionalni TV hiši,, radijskim postajam Krka, Sraka, Ljubljana, Breži-ce-Sevnica in tudi glasilom za objektivno poročanje. Odmiš-ljam negativne trende obvestil tudi tik pred volitvami.
Pomembne dogovore smo opravili za krožišče v Pohanci in za realizacijo prostorske ureditve gospodarskega platoja na Obrežju. Največji izzivi so odlagališče na Borštu (pristop k podpisu aneksa št. L za Ce-RODj.V Dobovi je predviden sestanek s Svetom KS, županom, direktorjem KOP Brežice
in predsednikom odbora za komunalno infrastrukturo Rokom Kržanom.
Zelo pomemben je pristop k trajnemu odlagališču za nizko, srednje radioaktivne odpadke (NSRAO). Na seji bo problematika obravnavana pod četrto točko dnevnega reda. Obrazložitve bodo podali strokovnjaki iz Agencije ARAO. Odbor za urbanizem je bil kritičen do pristopa, predstavniki svetniških skupin tudi, toda ob prijavi sosednje občine Krško je skorajda neizbežno, da je naša občina zunaj dogajanja, vsaj v procesu ugotavljanja primernosti terena za odlagališče, ki
občino ne bremeni finančnih obveznosti.
Na seji bo potrjen mandat novemu svetniku g. Stanetu Kocjanu. Po potrditvi mandata novemu županu bo izglasovan tudi sklep o prenehanju njegovega mandata kot svetniku.
Predvidena so soglasja k imenovanju direktorja Javnega zavoda Lekarna Brežice, ravnatelju Glasbene šole Brežice, ravnateljicama OŠ Bizeljsko in OŠ Cerklje ob Krki.
Na dnevnem redu so še predlog sklepa o uskladitvi cen za program “Pomoč družini na domu” ter predlog cenika Zavoda za šport za uporabo tek-
movališč, naprav, rekvizitov in programov vadbe, ki je v javnem interesu.
Po pooblastilu OS Brežice najstarejši svetnik Rok Kržan
občinski svet brežice
Spoštovane občanke in občani
Zaključene so volitve za župana občine Brežice, na katerih ste me s prepričljivo večino podprli in izbrali za župana občine Brežice. Za tako visoko podporo se vam iskreno zahvaljujem. Zavedam pa se tudi, da tako velika podpora pomeni za vas velika pričakovanja, za mene pa predvsem velika spodbuda za nadaljnje odločno delo.
Še enkrat hvala za visoko podporo in vsem skupaj z najlepšimi željami - vaš župan Ivan Molan.
V Slovenski demokratski stranki (SDS) se iskreno zahvaljujemo vsem občankam in občanom občine Brežice za udeležbo na volitvah in tako visoko podporo našemu kandidatu g. Ivanu Molanu. S tem je uaše delo in delo novoizvoljenega župana dobilo potrditev, da smo na pravi poti. Obrodilo je blestečo zmago z 22,89 odstotka glasov pred nasprotno kandidatko go. Mileno Jesenko, ki je dobila 27,11 odstotka glasov. Želimo, da bi volilna zmaga s tako velikim številom glasov volivcev omogočila bolj tvorno sodelo-vanje v Občinskem svetu občine Brežice v dobro vseh občanov. Kajti pred nami so jnnogi izzivi, ki jim bomo kos ,e s skupnimi močmi.
Marko Hercigonja, vodja svetniške skupine SDS
■



SLS.
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si


LDS
Na zadnji seji 10 LDS Brežice je bilo soglasno odločeno, da bo svetniška skupina LDS v Občinskem svetu Brežice še naprej delovala v opoziciji. To pomeni, da bomo kritični do predlogov župana in občinske uprave, hkrati pa bomo podpirali vse predloge, za katere bomo ocenili, da so v korist občank in občanov občine Brežice.
V svetniški skupini LDS čestitamo novemu županu g. Ivanu ' Molanu ob njegovi izvolitvi. Majhna udeležba volivk in volivcev v drugem krogu volitev ni razlog, da bi dvomili v legitimnost volilnega rezultata, zato pričakujemo, da bo novi župan v preostanku mandata uspel ureničiti večino volilnih obljub.
Za LDS Brežice Jože Avšič
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE

DeSUS
* pse generd^
Kaj pa je tebe, DeSUS, treba bilo!?
Si pač tu! Kako naprej. Dogovori, sporazumi ne veljajo. Nujno je sporazumevanje, so-glašanje, toda tudi spoštovanje in doslednost.
Delo je v “Temi dneva” objavilo “OBLJUBE SE PLAČAJO”. Kdor je prezrl, naj se potrudi prebrati!
Kje smo in kam gremo. Kdo sploh smo? Tako ali drugače. Življenje teče in zavedamo se, da je le v sporazumevanju, dogovarjanju in v značajnosti ljudi moč razuma. Skušajmo se sporazumeti na ravni občine, občinskega sveta, v svetniških skupinah. Živimo le enkrat. Čas neizbežno teče. Izkoristimo znanje, danosti, da bo vidnejši napredek in tako večje zadovoljstvo.
Štirinajsttisoč volilcev naše občine ni prišlo na volišče (70 odstotkov)!?
Predsednik OO DeSUS Brežice, do danes (31.3.) pooblaščenec OS za vodenje urada župana in najstarejši svetnik Rok Kržan
POSAVSKA UNIJA MLADIH
WWW.UNIJAMLAOIH.COM
Stranka za prihodnost
Drugi krog nadomestnih županskih volitev je pritegnil še manj volivcev, zato smo z rezultatom, ki ga je dosegla kandidatka ZLSD, relativno zadp-voljni. Še enkrat se zahvaljujemo za zaupanje njenim volivkam in volivcem. Škoraj 70-od-stotna volilna odsotnost je zgovoren dokaz, da bomo morali
tudi v naši stranki več storiti za prepričevanje ljudi o pomenu volitev. V ZLŠD smo o tem spregovorili na volilni konferenci 24. marca. Udeježila se je je tudi poslanka ZLSD, podpredsednica stranke ter uspešna izolska županja Breda Pečan. Predsedstvo 00 ZLSD je doživelo le manjše kadrovske spremembe, večje so predvidene za čas po kongresu, vsekakor najkasneje v jeseni.
Potekajo pa živahna iskanja koalicijskih zavezništev. Svetnika ZLSD bova ohranila samostojnost, kar pomeni, da se ne bova podrejala nobenim trdnim povezavam, ampak bo-
va ravnala po presoji koristnosti posameznega projekta za
občane in občino ne glede na to, katera stranka ali opcija stoji za njim. Cilj nama je biti partner pri vseh odločitvah, ki so v prid boljšemu življenju v naši občini.
Milena Jesenko
N Si
Nova Slovenija
Kritanska l/vtiska stranka
Korak za korakom do uspeha
Brežice - Člani Avto moto društva (AMD) Brežice so v minulem letu opravili delo po predvidenem poslovnem načrtu, za letošnje leto pa jih čaka še kar nekaj velikih projektov, za katere upajo, da jih bodo uspeli uresničiti. Organizirali so dve uspeli motokros prireditvi, dokončali so tudi spremembo prostorskega plana na Prilipah ter pridobili obljubljena finančna sredstva Občine Brežice, strateško pomemben zanje pa je uspeli nakup zemljišča na Prilipah.
Kljub manjšemu zaostanku dela je bila vendarle zaključena sprememba prostorskega plana na Prilipah, v tem času pa so člani AMD Brežice nadaljevali s pridobivanjem gradbene dokumentacije za motokros progo in spremljajoče objekte. Tako je bila izvedena sprememba prostorskega plana, poravnani so bili vsi stroški v višini 2.745.000 SIT, del stroškov naj bi po dogovoru povrnila Riška družina, vendar je prišlo do nekaterih nejasnosti, ki pa so se že uskladile v dobro obeh strani.
Zadnji dan minulega leta je prinesel še eno veliko poslovno zmago. Po dveh letih pogovorov z zasebnikom o nakupu zemljišča na spodnjem delu bodočega centra je le prišlo do dogovora o nakupu zemljišča. Tako je bila podpisana pogodba v znesku 1.800.000 SIT, plačljiva v dveh obrokih in prvega so že poravnali.
V društvu se zavedajo, da se nekateri njihovi člani še posebej trudijo in angažirajo, za kar zaslužijo posebno priznanje in pohvalo. Prejeli so jih Zvonko Berstovšek, Franc Skaler, Ciril Veble, Srečko Kovač, Janko Hrastovšek, Marjan Tomše in Ivan Slopšek.
Društvu, ki se tako in tako spopada s številnimi nevšečnostmi, pa se je v minulem lem zgodila še dodatna neprijetna izkušnja, kajti nemočno so opazovali, kako se je inšpekcija dobesedno znašala nad njihovimi objekti, ki so bili res da postavljeni na čmo, gre za majhno barako in točilni pult. Z vso vnemo so se lotili rušenja na Prilipah, ob tem pa zanemarili dejstvo, koliko črnograditeljev je tega dne mimo živelo v svojih razkošnih bivališčih. Z velikimi napori in ob obljubi, da bodo sami lastnoročno odstranili objekt, je bilo mučnih prerekanj konec, na pomoč pa je priskočil tudi Aleš Zorko, ki se je naključno znašel na kraju dogodka s svojim delovnim strojem.
Kar zadeva voznike, ima društvo tudi na tem področju precej smole, saj imajo ta hip le enega voznika, Benjamina Cimskega, ki je minulo sezono končal na 19. mestu. Žal je za to kriv zelo drag finančni vložek in predvsem dejstvo, da domači vozniki ne morejo neovirano trenirati na svoji progi. Za letošnjo sezono je zelo veliko načrtov, v koledaiju so zabeležene tri dirke, in sicer bo prva 10. aprila, ko bo državno prvenstvo z udeležbo tujih voznikov, 7. in. 8. maja bo evropsko prvenstvo, 9. oktobra pa še mednarodna dirka ob prazniku občine Brežice. Sicer pa bodo letos imeli dva voznika, poleg omenjenega Cimskega še Aljošo Jelovška, oba bosta sodelovala na dirkah državnega in svetovnega prvenstva.
Karmen Molan
OBČINA SEVNICA
Samoprispevek v Krajevni skupnosti Tržišče
V Krajevni skupnosti Tržišče so se odločili za uvedbo samoprispevka za obdobje 2004-2009. Razlog za njegovo uvedbo je učinkovitost in uspešnost take oblike sofinanciranja lokalne infrastrukture, saj so v prejšnjem obdobju izvedli veliko število projektov in na ta način povečali kakovost življenja v krajevni skupnosti.
Na pobudo krajevne skupnosti je občinski svet sprejel
usklajen investicijski program in akt o razpisu referenduma za območje Krajevne skupnosti Tržišče.
Občinska volilna komisija je volilni rezultat na referendumu razglasila 27.6.2004 ob 20.45, in sicer je bil rezultat 308 glasovnic ZA in 173 glasovnic PROTI. Na podlagi izglasovanega referenduma za uvedbo samoprispevka za območje KS Tržišče in na podlagi 7„ 8. in 12. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list Republike Slovenije št. 87/01) je občinski svet sprejel odlok o uvedbi samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Tržišče (Uradni list Republike Slovenije št. 87/04 - v nadaljevanju: odlok) za obdobje petih let in sicer od leta 2004 do leta 2009.
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, bodo uporabljena za izvajanje investicij iz investicijskega programa za KS Tržišče. Te so:
-	nadaljevanje vodovodnega sistema Nova Gora,
-	izgradnja pločnikov v Tr-
žišču,
-	ureditev dveh krajevnih cest (cesta Tržišče-Vrhek, cesta na Skrovniku),
-	izgradnja javne razsvetljave v strnjenih naseljih Pijavice, Zgornje Mladetiče, Spodnje Mladetiče, Slančji Vrh, Krsinji Vrh, Škovec in Drušče,
-	sofinanciranje pri izgradnji športne dvorane ob Osnovni šoli Tržišče in
-	izgradnja mrliške vežice Telče.
Samoprispevek plačujejo zavezanci v denarju v višini stopnje 1,5 odstotka od bruto dohodka v predpreteklem letu pred uvedbo samoprispevka, vendar največ od bruto dohodka v višini trikratne povprečne plače krat pet”.
14. člen omenjenega zakona govori o tem, kdo je zavezanec in o nadaljnjem ugotavljanju statusa zavezancev. Občina Sevnica je v zvezi z izvajanjem samoprispevka v Krajevni skupnosti Tržišče kot pristojen organ dolžna enkrat letno ugotavljati zavezance za plačilo
samoprispevka, saj lahko v obdobju, za katerega je uveden samoprispevek, fizične osebe pridobivajo status zavezanca ali ga izgubijo.
Zavezance se ponovno ugotavlja oziroma preverja tako glede stalnega prebivališča kot tudi glede dohodkov, ki so bili obdavčeni z dohodnino v predpreteklem letu pred letom, v katerem se ugotavlja nove zavezance, in o višini dohodkov, o osebah, starejših od petnajst let, ter o lastništvu in uporabi nepremičnin. Slednji dve lastnosti se v KS Tržišče ne uporabljata, saj v KS Tržišče niso zavezanci za plačilo vsi lastniki in uporabniki stavbnega zemljišča (ta kategorija se določi v odloku - o tem poda predlog krajevna skupnost).
Fizična oseba pridobi ali izgubi lastnost zavezanca s prvim dnem naslednjega leta po letu, v katerem pristojni organ - to je občina, ugotovi izpolnjevanje pogojev. O pridobitvi ali izgubi lastnosti zavezanca se odloči z odločbo.
Zavezanca se na njegovo zahtevo - pisno vlogo - lahko oprosti plačevanja samoprispevka ali se mu prizna znižanje pri plačevanju samoprispevka, če v predpreteklem letu pred letom, za katerega se ugotavlja obveznost, zavezanec ni imel dohodka, obdavčenega z dohodnino, ali slabih socialno ekonomskih razmer zavezanca in njegove družine zaradi naravne ali druge nesreče in slabih ^socialno ekonomskih razmer zavezanca in njegove družine zaradi osebnih razlogov, ki jih ugotovijo pristojne službe Občine Sevnica. Oprostitev velja za čas enega leta.
Na podlagi 22. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list Republike Slovenije št. 87/01) se zoper zavezanca za plačilo samoprispevka, ki zapadlih obveznosti ni plačal v predpisanem roku, opravi prisilna izterjava skladno z določbami zakona, ki ureja davčno izvršbo. Od samoprispevka, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, mora plačati obresti v
skladu z zakonom, ki ureja obrestno mero zamudnih obresti.
Novi Zakon o samoprispevku (Uradni list Republike Slovenije št. 87/01) bistveno spreminja izvajanje postopka plačevanja samoprispevka, zato občani na Občino Sevnica, ki zgolj izvaja referendumsko odločitev KS Tržišče, naslavljajo številna vprašanja, ki smo jih v prispevku poskušali obrazložiti.
Alenka Šintler
občinski svet sevnica
SLS.
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
Celovita ureditev kulture, športa, turizma in dejavnosti mladih v Sevnici
Zaradi celovite ureditve razmer na področju kulture, turizma, športa in mladinskih dejavnosti se v občini Sevnica že nekaj časa pojavlja potreba po celoviti in enotni ureditvi.
Osnovni namen ustanovitve zavoda v Občini Sevnica je enotna organizacijska ureditev na področju kulture, športa, turizma ter na področju dela z mladimi. Zavod bo zagotavljal izvajanje nalog na omenjenih področjih, ki so v pristojnosti občine, ter s tem izboljšal učinkovitost delovanja in racionalnejšo porabo proračunskih sredstev, ki se namenjajo za te dejavnosti.
Tako lahko pričakujemo boljše delovanje ter izvajanje nalog na vseh področjih, saj se bodo v enem zavodu združile dejavnosti, ki ustvarjajo celo vrsto skupnih projektov, ki ustvarjajo podobo cele občine. Bistveno bolje se bo lahko izkoristil kadrovski potencial, saj bodo v zavodu z enotnim vodenjem zaposleni ljudje zadolženi vsak za svoje področje. To bo omogočalo enostavnejše vodenje vseh dejavnosti in razmejitev dolžnosti, pa tudi enostavnejše in bolj učinkovito organiziranje številnih projektov, kjer se prepletajo te dejavnosti.
Prav tako bo zavod na takšen način učinkoviteje upravljal z objekti oziroma z infrastrukturo, ki je potrebna za izvedbo dejavnosti. Racionalnejše bo tudi načrtovanje bodočih investicij in nabave opreme, saj bo mogoča skupna uporaba za vsa področja.
Z ustanovitvijo javnega zavoda bodo dani pogoji za boljšo koordinacijo dela tudi med društvi, klubi in ostalimi organizacijami, ki delujejo na področjih, ki jih bo zajemal
novi zavod.
Dejavnosti z vseh področij bodo financirane iz proračuna občine Sevnica, del prihodkov pa bo zavod pridobival s prodajo blaga, storitev in uslug na trgu, s sredstvi, pridobljenimi na javnih razpisih (namenska sredstva za izvedbo posameznih projektov) ter iz drugih virov.
Javni zavod bo v predvideni obliki celoviteje kot občina sama nudil podporo gospodarskih subjektom, ki se ukvarjajo predvsem s kulturo in turizmom, pa tudi gostinstvom, ker bo imel možnost aktivnega organiziranja dogodkov in prireditev v sevniški občini. Zavod bo učinkoviteje povezal posamezne projekte in spodbujal turistično ponudbo v občini Sevnica (grad, Ajdovski gradeč, vinsko turistične ceste).
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Izjava ob 21. marcu - svetovnem dnevu boja proti rasizmu
V Mladi liberalni demokraciji smo v februarju s protestno hojo okoli Državnega zbora, simbolično postavitvijo "onemogočenega dela” poročila varuha človekovih pravic na vrata Državnega zbora in prebiranjem le-tega v okolici Državnega zbora po megafonu, opozorili na izigravanje pravil v točki, ki je za nas povsem nedopustna, t.j. v točki človekovih pravic.
Isti dan, ko smo mi protestirali in izkazovali svojo podporo človekovim pravicam, pa se je v hramu demokracije zgodilo nekaj za nas povsem nezaslišanega. Plakati, ki so se pojavili na vratih poslanske skupine SNS in ki širijo nestrpnost in govorijo o ubijanju, so po našem mnenju presegli vse mere okus-
nega in dopustnega. V Mladi liberalni demokraciji smo se odločili, da se namerno ne bomo zapletali v prerekanje z omenjenima osebama in bomo na njuna demagoška namigovanja raje odgovorili z akcijo 21. marca, ko je svetovni dan boja proti rasizmu.
Pri rasizmu ne gre le za konflikt “črnega z belim”, temveč gre tudi za konflikt različnih kultur, vrednot in prepričanj. Gre za širjenje vrednote, ki nobeni družbi ne sme in ne more biti v ponos t.j. nestrpnost.
Ogledalo duše in srca vsake družbe je predvsem njen odnos do šibkejših skupin prebivalstva. Pri tem mislimo na šibkost, ki ne izhaja iz fizične inferiornosti. Lahko gre za šibkost v smislu manjšega števila pripadnikov določene skupine, šibkost, ki izhaja iz sprejemanja drugačnih nazorov, kot so tisti, ki so v neki družbi najbolj razširjeni.
Če pogledamo dogajanja v Sloveniji v zadnjih letih, lahko na podlagi različnih dogodkov ugotovimo, da je nestrpnost v naši družbi zelo prisotna. Nestrpnost izvajajo nekateri politiki, določene skupine in tudi posamezniki. Priče smo nestrpnosti in ksenofobiji v odnosu nekaterih družbenopolitičnih krogov do izgradnje džamije v Sloveniji, ko pri tem očitno pozablja na to, da govorimo o državljanih Slovenije, ki so pač tiste veroizpovedi, ki v Sloveniji ni večinska, a zaradi tega nimajo prav nič manjših pravic kot ostali.
(Nadaljevanje prihodnjič)

SDS
Seje občinskega sveta so javne
Ugotovitve
V	22. členu Statuta občine Sevnica je zapisan stavek iz naslova. Torej “seje občinskega sveta so javne.” Z drugimi besedami to pomeni, da imajo občanke in občani občine Sevnica pravico:
- biti fizično prisotni na seji občinskega sveta (OS).
Kljub desetim letom delovanja nove lokalne samouprave se ni zgodilo, da bi na seji OS občine Sevnica bili prisotni občanke in občani zaradi svojega interesa, ki izhaja iz te pravice. Praksa v nekaterih drugih občinah je, da ni seje OS brez (fizične) prisotnosti javnosti. Javnost je sicer praviloma ločena (po navadi v drugem delu dvorane) in ne sme motiti dela občinskega sveta.
Postavlja se vprašanje, zakaj na seji sevniškega občinskega sveta niso prisotne občanke in občani?
Zelo preprosto:
1.	Sevniški “Občinarji” in druga gospoda raje vidijo, da občank in občanov na seji ni.
2.	Ni prostorskih možnosti, da bi sejo OS neposredno spremljale občanke in občani.
V	prvem sklicu OS (nove lokalne samouprave) smo imeli seje na občini v stari sejni sobi. Prostorska stiska je bila tako velika, da se za mizo ni dalo normalno pisati. Na podlagi pobud iz različnih strani se je usposobila dvorana na sevniškem gradu, kjer se je stara zgodba ponovila. Tudi v tej dvorani ni praktično nikakršnega prostora, saj smo natlačeni okrog mize kot sardine v konzervi. Ravno toliko prostora je, da na mizo postaviš (zaprto) gradivo, ki pa ga ni mogoče odpreti, ker že oviraš kolega.
Levo in desno in z vseh strani se k zidu stiskajo novinarji, občinski delavci in gosti. Da bi na seji bili še občanke in občani, lahko pozabimo. Samo na
stropu je še nekaj prostora, žal tam ni sedežev in bolj težko bi tam sedeli.
Skratka prostor za seje občinskega sveta je skrajno neprimeren in v nasprotju s statutom, saj onemogoča uresničitev pravice občank in občanov, da bi lahko bili prisotni na seji OS.
Kako bi moralo biti?
Najmanj tako, kot je v Krškem. Sejna dvorana je velika, prostorna, v njej je oder za vodstvo in govorniški oder, ob strani pa veliko, veliko prostora za obiskovalce, občanke in občane. Tako je v Krškem že 20 let. Podobno je tudi drugod po Sloveniji. V Sevnici pa rinemo vedno znova in znova v nemogoče in vedno slabše rešitve.
Predlog za rešitev
Približno osemkrat na leto imamo sejo občinskega sveta. V gradnjo nove sejne dvorane zagotovo ne bomo šli (čeprav bi jo lahko imeli, koliko denarja je bilo zapravljenega za nič).
Lahko bi imeli seje občinskega sveta v obstoječi kulturni dvorani gasilskega doma.
Prostor je dovolj velik, tudi za obiskovalce in naše občanke in občane bi bilo dovolj prostora. Parkirni prostori tudi so. Vse je blizu in zelo dostopno, kar na gradu zagotovo ni.
Seje občinskega sveta bi lahko prenašali tudi preko naše kabelske mreže, tako kot to počnejo drugje po Sloveniji.
Kdo se boji naših občank in občanov in jim ne dovoli dostopa do popolnih in necenzuriranih informacij?
Član občinskega sveta Branko Kelemina
SZLSD
Stranka za prihodnost
Na nedavni programsko-vo-lilni konferenci Območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Sevnica sem bil skupaj s predsedstvom soglasno izvoljen za predsednika. Vsem članom stranke se zahvaljujem za izkazano zaupanje, ki hkrati pomeni tudi odgovornost, saj je stranka v zadnjih letih postala prepoznavna in se je prelevila v eno od pomembnejših v državi. Rad
imam izzive in vodenje stranke je velik izziv, saj se trenutno v našem okolju srečujemo z negotovo usodo nekaterih delavk m delavcev, zaposlenih v sevniški industriji.
Skupaj s predsedstvom bom skušal nadaljevati delo v skladu s sprejetimi smernicami. Osnova je program in delovanje v okviru socialno demokratskih usmeritev stranke. Zato tudi kot taki poudarjamo pomen socialnega partnerstva za stabilnost. Prizadevali si bomo za usklajevanje interesov med sindikati, delodajalci in državo. Gospodarski napredek naj spremlja socialna stabilnost.
V soboto, 2.aprila 2005, bo v Ljubljani kongres stranke, na katerem naj bi se stranka preimenovala v SOCIALNE DEMOKRATE. S tem bi povzeli ime evropskih socialnih demokratov in še bolj poudarili osnovno programsko usmeritev stranke.
Naša stranka je stranka prihodnosti!
Franci Sotošek, predsednik ZLSD Sevnica
N Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
Občinski odbor Nove Slovenije vabi vse člane na zbor članstva, ki bo v soboto, 2. aprila 2005, ob 20. uri v posebni sobi gostilne Vrtovšek na Glavnem Trgu v Sevnici. Izvolili bomo novo vodstvo, predstavili naše dosežke v preteklem letu in načrte za v prihodnje.
Za OO N.Si Sevnica Matjaž Traven
WWW.UNIJAMLADIH.COM
Poslušalca iz Gazic zanima, kaj pravi urad za varstvo potrošnikov glede obveznega čiščenja dimnikov. Meni namreč, da lahko dimnik očisti sam, in to bolje od dimnikarjev, ki le mastno zaračunavajo trkanje po dimniku. Ker je nezaposlen, bi rad privarčeval tistih nekaj tisočakov za čiščenje, tudi na lastno odgovornost, če bi imela zavarovalnica svoje pripombe. Naj ljudem že enkrat povedo, ali lahko sami čistijo dimnike in plačajo le pregled ali pa še tega ne, se jezi, ne pa da primerjajo registracijo avtomobila s čiščenjem dimnika, ki ga res lahko opravim sam.
Iz urada za varstvo potrošnikov smo dobili precej skop in zelo uraden odgovor;
Barbara Miklavčič, vršilka dolžnosti direktorja Urada RS za varstvo potrošnikov, namreč odgovaija, da je čiščenje dimnikov urejeno s Pravilnikom o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, kar je tudi objavljeno v Uradnem listu RS, št. 128/2004. Obvezno letno čiščenje, ki ga izvaja pooblaščena oseba, torej dimnikar, je določeno v 6. členu tega pravilnika, ki pravi: ‘Tako dimnikar v okvim rednega letnega pregleda male kurilne naprave in z njo povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav preveri, če so te naprave v uporabnem stanju in je njihovo obratovanje varno. Letni pregled, s katerim se ugotovi, ali mala kurilna naprava obratuje v skladu s predpisanimi zahtevami in podatki iz evidence kurilnih naprav, se opravi enkrat letno sočasno s čiščenjem male kurilne na-
prave, če se opravlja čiščenje male kurilne naprave vsako leto.” V 4. odstavku pa je še zapisano, da po opravljenem letnem pregledu dimnikar izda uporabniku storitev poročilo o letnem pregledu, ki vsebuje njegove ugotovitve o stanju naprave.
Torej konkretnega odgovora, ki ga je želel poslušalec, nismo dobili; vendar pa je iz posredovanega med vrsticami mogoče razbrati, da to področje ureja poseben zakon in zakone je potrebno spoštovati.
Anica iz Kapel sprašuje, zakaj delavci Energetskega servisa Ljubljane izstavijo kar dva računa za eno storitev, opravljeno v desetih minutah.
Operativni vodja servisa Enes Hujič je povedal, da za eno storitev zagotovo ni bilo izstavljenih več računov. V servisu namreč opravljajo letne preglede, čiščenje in meritve, za vsako posebej pa je po zahtevah države zaradi lažjega nadzora in izračunavanja potrebno napisati poseben račun. Zaradi podobnih pripomb smo poklicali tudi direktorja servisa Zorana Planinca, ki nam je povedal, da gre verjetno za razliko med letnim strokovnim in kontrolnim pregledom. Pri letnem pregledu gre za kontrolo kurilne naprave in dimovodov, če je nastalo kaj oblog, kako so naprave vzdrževane itd. Pri kontroli pa gre za ugotavljanje ustreznosti čiščenja, torej ali je klient dobro očistil napravo. Kontrolnega pregleda ne opravljajo, če dimnikar napravo in dimovode sam očisti.
Slavica iz Slovenske vasi bi želela imeti kisikovo bombo tudi pri sebi doma, a je kljub težki diagnozi in preživetih štirih tednih v brežiški bolnišnici ne dobi.
Anton Gliicks, predstojnik
oddelka za pulmologijo v novomeški bolnišnici (v brežiški so nam povedali, da oni o tem ne odločajo), je povedal le, naj se pacientka z napotnico osebnega zdravnika oglasi v njihovi ambulanti. Sicer pa naj bi glede tovrstnega zdravljenja odločala komisija na Golniku.
Poslušalka iz Sevnice dvomi o korektnosti kadrovanja v krškem Evrosadu. Direktor se menda pritožuje nad pomanjkanjem ustrezne delovne sile, hkrati pa sama že mesec dni čaka na njihov odgovor na poslano prošnjo.
Direktor Evrosada Boštjan Kozole je poudaril, da je že prejšnji teden na TV jasno povedal, kdaj ne dobijo delavcev in med kakšno izobrazbeno strukturo jih iščejo. Preko Zavoda za zaposlovanje je bilo povabljenih 700 nezaposlenih pretežno s prvo in drugo stopnjo izobrazbe, a se jih je odzvalo manj kot 5 odstotkov, natančno 30. Pred sezono obiranja razpišejo prosta mesta za dela, ki so malce slabše plačana, in kandidatom praviloma vedno odgovorijo. Veliko ljudi pa pokliče tudi med letom, dodaja Kozole, ko niti ni povpraševanja po delu oziroma ni razpisov in takrat se lahko pripeti, da komu ne odgovorijo. V takšnem primeru nas lahko pokličejo in bodo preverili, kako je z njihovim primerom.
Poslušalko zanima, zakaj zobozdravnica Nikoličeva na Bizeljskem ni večkrat prisotna v ordinaciji. Pa še ko obljubi, da bo, besedo prevečkrat snede.
Janja Nikolič je povedala, da je res občasno odsotna. Privoščila si je namreč zimski dopust, dva tedna je bila na svetovnem kongresu v Braziliji, ima pa tudi zdravstvene težave. Nikoličeva je še pojasnila, da se ljudje prito-
žujejo že, če ne vidijo na parkirišču njenega avtomobila (mimogrede - pred kratkim ga je zamenjala), kar pa ne pomeni, da je ni v ordinaciji.
Poslušalec iz Krškega apelira na policijo, naj pri krškem Merkurju postavi kakšno patruljo, saj se promet tam precej zatika. Postavljena sta menda dva znaka, en za zavijanje na desno in drug za enosmerno cesto, a jih vozniki ne upoštevajo, pri tem pa je nemalo hude krvi. V uri je naštel kar 56 prekrškov.
Štefan Hren s krške Policijske uprave je povedal, da je policistom znano, da veliko voznikov motornih vozil pri trgovini Merkur v Krškem zavije s parkirnega prostora kar v desno v smeri glavne ceste, čeprav jim to postavljeni prometni znak prepoveduje, Za opisano kršitev je po Zakonu o varnosti v cestnem prometu predvidena kazen v višini 10.000 SIT. Ker policisti pri trgovini Merkur niso obravnavali prometnih nesreč, niti jim ni znano, da bi med vozniki prihajalo do prepirov, jih vodstvo policijske postaje ne usnreija na ta kraj z nalogo sankcioniranja voznikov, tudi iz razloga, da policistom ni moč očitati, da samo “kasirajo”. Če pa bo zaznana problematika, ki bi lahko vplivala na varnost udeležencev v cestnem prometu, pa bodo policisti zoper kršitelje pričeli ukrepati v okviru delovnih zmožnosti, pojasnjuje Hren.
Vlada iz Sevnice moti že kakšna dva meseca razkopana Drožanjska cesta pri sev-niški klavnici.
Direktor sevniške Komunale Bojan Lipovšek zadeve ni želel komentirati, povedal je le, da pri desetih stopinjah pod ničlo najbrž ni smotrno asfaltirati spornih 300 m.
Z'
\
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SANAGLAS
Ime in priimek_____________________________
Podjetje(naziv in naslov)__________________
Davčna številka podjetja_
Zavezanec za DDV_________
Kraj ____________________
Ulica
Datum
Poštna št.
Telefon
Podpis
Število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic ^naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
kanai ?nnn
mnenja, odgovori, popravki ...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.1.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Javno pismo županu občine Krško g. Franciju Bogoviču
Diskriminacija ali diskvalifikacija športnika
Najbolj enostavno bi bilo le vprašati, zakaj telovadka Urška Štus, mladinska državna prvakinja Al-nacionalnega programa Gimnastične zveze Slovenije na dvovišinski bradlji za leto 2004 ni bila vabljena na sprejem uspešnih športnikov za letu 2004 pri županu občine?
Vendar je stvar veliko globlja, kot bi bil lahko enostaven izgovor oz. odgovor na zgoraj navedeno vprašanje. Pravilno je, da je tovrstni sprejem sicer prestižnega pomena, a tokrat žal pristranski s strani predlagateljev spiska športnikov. Dejstvo je namreč, da devetčlanska komisija, ki jo je imenoval župan, ni pripravila predloga za sprejem, kot je zapisano na spletni strani oz. medijskih člankih, temveč so osnovni spisek sestavili le trije člani komisije po sistemu “kogar so se spomnili", torej brez kakršnekoli evidentne primerjalne analize.
Tudi starostna omejitev sprejema za športnike nad 14 let kaže na popolno nestrokovno delovanje predlagateljev in komisije, 'saj se športa in njegovih rezultatov na ta način ne da rangirati. Šah namreč, lahko igramo tudi do 60. leta, rokomet do 35., smo vrhunski atleti tudi pri 30 letih, plešemo do 35. leta itd..., ženska športna gimnastika pa se v svetovnem vrhu končuje pri 18
do 19 letih! Očitno se v krški občini končuje pri 14 letih.. .Glede na ostale kriterije je Urška izpolnila vsaj štiri, in sicer je stara 14 let, je državna prvakinja, je domačinka in marljivo dela v domačem društvu s sedežem v občini Krško.
Boleče je bilo spoznanje za telovadko samo, starše in trenerski kader, da njenega imena na omenjenem seznamu ni bilo. Vedno je namreč nehvaležno športnike primerjati med seboj, zato v prihodnje prve strokovne ocene, ki bodo podlaga za predloge devetčlanski komisiji, v potrditev raje prepustite tistim, ki se s posamezno športno panogo ukvarjajo. Predlagamo, da se raje obrnete na društva in njihove strokovne delavce, vaditelje, trenerje, da v svoji športni zvrsti izberejo po lastnih kriterijih tistega športnika, ki bo deležen vaše pozornosti ob letnem sprejemu.
Tako se boste izognili, da vas peščica ljudi povleče za nos, vam naprti odgovornost za svoje spletke in si opere roke, saj vam končno preostanejo le izgovori tistim, ki so opeharjeni za srečanje z vami. To bi jim, verjemite, pomenilo več kot zgolj le srečanje z županom, predvsem spodbuda za marljivo delo na njihovi športni poti v prihodnosti.
Jani Štajner, predsednik GD Rain Krško Marjanca Pečar, prof.šport.vzg., strokovni tren. vodja GD Rain Krško, Renato Zorko, trener L; posl.sek. GD Rain Krško
RADI0/BREZICE
nOVa vsak ponedeljek
antena
novi format
na 88,7 in 95,9 MHx
mali oglasi
Pri Veliki Dolini prodam vinograd s hramom, ki ima napeljano elektriko in vodo, z lepim razgledom na Mokrice. Pokličite 49-57-300.
in
**S?	•	53
<U	M.
£ §
Tom pri ZPM%
&X£ZPlMm KUC - VSAK O&N OO I2*1 EO 2
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Šestnajsta
špranje in okenca posavcev
Peter Zorič: "Brežice so še vedno moje mesto!"
Peter Zorič, strojni inženir in univ.dipl. ekonomist, je septembrski otrok, rodil se je 26., leta 1968. Pravi, da se je Mariboru dolgo upiral, a ga danes, prijetnega gospoda, označuje značilni privlačen mariborski naglas, ko pripoveduje: “Osebna izkaznica je že zdavnaj potekla. Imel sem že mnoge neprijetnosti z uradniki, cariniki... Pa vendar so na zadnji strani še vedno za stalno prebivališče zapisane Brežice. Mislim si, dokler na dokumentu piše, da stanujem v Brežicah, tako dolgo sem Brežičan. Ta papir, ki sem ga imel vedno pri sebi, mi je dajal občutek pripadnosti in me spominjal na kraj, kjer sem preživel otroštvo, najstniška leta, na kraj, kjer živijo vsi moji. Lani septembra je hčera prvič prestopila prag otroškega vrtca. Stara je bila manj kot dve leti. “Ata moj, ne pusti me samo”, je v joku komaj izgovorila, ko sem jo moral zapustiti. Na poti v službo sem se spominjal dne, ko me je stara mama prvič peljala v vrtec, v staro, neprijazno stavbo. Spominjam se, kako sem prosil, naj me ne pusti samega. Spomnim se tudi, da me je še dolgo časa spremljala v vrtec in da čez nekaj časa le ni bilo več potrebno dolgotrajno poslavljanje in prepričevanje, da bo kmalu zopet prišla pome. Sčasoma se mi je zdelo, daje prišla še prezgodaj. Navadil sem se na svoje nove prijatelje. Z večino sem kasneje prestopil prag osnovne šole; nekateri so bili tudi moji sošolci vseh osem let. Prav zanima me, koga se bom spomnil - Blaž, Boris,Tomaž, Aleš, Ivko, Zdeslav, Dražen, Dominik, Rajf, Elvis, Vlado, Jože, Milan, Igor, Karlo, Tatjana, Tanja, Nataša, Bojana, Metka, Ma-
ruša, Vesna, Brigita, Irena, Janja, Eva..., naj mi oprostijo tisti, katerih imen se ne morem spomniti. Bili smo dober razred. Tudi v športu se nismo dali.
Nadaljujeva s srednjo šolo: ”Stvari so postale bolj resne, še posebej, če si se odločil za gimnazijo in to ne čisto navadno, temveč naravoslovno matema-
tično. Z nekaterimi sošolci sem ostal skupaj, pridružili pa so se nam še dnrgi iz drugih osnovnih šol v Posavju, ki niso živeli v Brežicah. Da je zadeva resna, so nam z nekoliko slabšimi ocenami, kot smo jih bili navajeni v osnovni šoli, takoj dali vedeti profesorji. Prostega časa je bilo vedno manj. Kar ga je bilo na razpolago, sem zapolnil s treningi. Rokomet je postal del mojega življenja.” Iz njegovega gimnazijskega obdobja mi je prišlo na uho, da so mlajši poskušali posnemati njegove gibe, poskušali govoriti in se obnašati kot on, saj je imel lastnosti dobrega, pravega fanta. Na treningu je bil resen in mu ni bilo do govorjenja. Bil je njihov vzornik.
Fantje so po končani srednji šoli morali oddelati dolg do domovine: ”Na železniški postaji v Dobovi smo se zopet zbrali sošolci ter se z vlakom odpravili proti jugu, tokrat ne s tako prijetnimi občutki kot takrat, ko smo se odpravili na izlet.”
Z Mariborom seje srečal prvič takoj po iz vojske: ”V ekipi, ki seje iz Brežic odpravila na študij v Maribor, je bil zraven mene samo Blaž, pa še on se je odločil za študij kemije. Franci, Igor in jaz, vrstniki, vendar nikoli sošolci v istem razredu, smo se odločili za študij strojništva. Bili smo eni redkih, ki so se odločili za Maribor in ne Ljubljano. Družilo nas je naše domače mesto Brežice. Takoj po končanih predavanjih smo lovih prvi vlak proti domu in se v nedeljo odpravili čim kasneje proti Mariboru, samo da smo bih čim dlje doma. Vodilo nas je razmišljanje - pridno študirajmo, da bomo spet lahko v Brežicah. Nekje na polovici študija se je prelomilo. Maribor je imel že v tistih časih kabelsko televizijo, okno v svet, ki je bi drugačen od tistega, ki smo ga bili vajeni. Slišati je bilo besede stocks, bonds, options.... To je bil tudi čas, ko so ljudje na veliko kupovali nemške marke, se srečevali s problemom hiperinflacije. Začeli so se spraševati, kaj naj naredijo s svojimi plačami? Ta vprašanja so se mi zdela mnogo bolj zanimiva kot na primer, kakšne so sile na vijaku... Odgovore, ki so me zanimali, sem se odločil poiskati na ekonomski fakulteti. Tudi ta je bila k sreči v Mariboru, končati je bilo potrebno le prvo stopnjo strojništva in še nekaj dodatnih izpitov ter se vpisati v tretji letnik ekonomske fakultete. Ne pre-
T
Avtocenter RA N N
Cesta svobode 37, Brežice
www.avtocenter-rann.si
Največja ponudba rabljenih vozil v Posavju!
garancij a-tehnični pregled - krčditi - ieasing - nakup na položnice menjava staro za novo in staro za staro
07/49-92-312 ali 07/49-92-313
V MICRA* LEASING
LEASING PO VASI MERI
www.micrat-Ieasing.si
težko za nekdanjega dijaka brežiške gimnazije. Selitev med ekonomiste je korenito posegla v moje življenje. V času iskanja odgovorov sem spoznal Lidijo, svojo ženo, tudi ekonomistko, ki me je prepričevala, da je moje mesto zdaj Maribor in ne Brežice.” Danes daje odgovore ljudem na vprašanja, kaj naj naredijo s plačo in svojimi prihranki: ”V Mariboru sem se takoj po končanem študiju ekonomije zaposlil na Probanki, takrat prvi zasebni banki v Sloveniji. Naredil sem izpit borznega posrednika, ljudi poučeval in prepričeval, da denar ni nujno zamenjati v nemške marke, ali jih vezati v depozite, temveč da obstajajo tudi naložbe v delnice, obveznice, vzajemne sklade... V službi sem sčasoma napredoval, postal vodja in zdaj direktor družbe Zlata moneta II d.d..
Rad imam Maribor, prijatelje, službo, družino. Vedno več odgovorov zahtevata najina otroka, Peter Lukas, ki je že dopolnil pet let, in Ena, ki je stara dve in pol leti. Zdi se, da so vprašanja, ki jih zastavljata, težja, kot tista, ki sem si jih zastavljal pred leti sam in ki mi jih zastavljajo ljudje, ko se odločajo o denarju. Odgovore na njuna vprašanja se pogosto odpravim iskati v Brežice. Brežice so še vedno moje mesto, čeprav na osebni izkaznici piše Maribor.” Kjer pa ne piše, daje skromen, a podjeten in dosleden; da je vedno vedel, kaj hoče in da je to dosegal korak za korakom - tudi, ko gre za odločite o magisteriju ali za nov dom v Kamnici.
N at j a Jenko Sunčič
Na konvencije SDS V Brežicah smo med drugimi veljaki opazili tudi direktorja Vina Brežice Matjaža Pegama, ki najbrž meni, da lobiranja ni nikoli preveč, predvsem kar zadeva državna sredstva. Lanskoletni dogovor podjetja z bankami je namreč pogojen z obilno državno pomočjo (pol milijarde SIT), ki jo v družbi pričakujejo še v prvi polovici leta 2005. V časih, ko se ministri pritožujejo nad usahlo državno malho, je še najboljše zagotovilo pogovor s “šefom
Francoski dijaki so ob nedavnem obisku pokazali pravo “kemično” reakcijo provansalskega žganja pastis z vodo, saj se je mešanica obarvala belo. Malo več znanja kemije nikoli ne škodi, nas pa bolj skrbi, da ne bodo dijaki svojih profesorjev “zatožili”, da tolerirajo točenje alkohola v šoli.
H	
	
Poslovno In projektno svetovanje
Tel.: 07 499 06 80 e-mail: rcbrezice@siol.net
51. maturantska himna
Brežice - V trenutku, ko se na svoj prvi “Gaudeamus igi-tur” pripravljajo sedanje generacije, pa je prva povojna generacija maturantov brežiške gimnazije, ki se je v gimnazijo redno vpisala v šolskem letu 1945/46 ter maturirala 1953, pred časom uresničila svojo obljubo, “da se srečajo vsako leto jeseni!” Maturantsko himno so zapeli 51. Zavzeta organizatorica srečanj je nekdanja dijakinja gimnazije in kasneje tudi prof. biologije na gimnaziji Elvira Kuralt, poročena Zorko, ki ji srečanja dosledno pomaga pripravljati generacijski in življenjski sopotnik Milan Zorko. Ob povabilu, da zabeležimo tudi to srečanje, nam je prof. Zorkova povedala: "Davnega 1946. leta se nas je vpisalo 92, vendar nas je veliko maturo opravilo 22 in smo prvi redni povojni maturanti. O tem ni nikakršnega dvoma. Od tega nas je še živih osemnajst,
Z veseljem so se namestili za gasilski posnetek
pričakovali smo udeležbo trinajstih, a nas je trenutno prisotnih osem. Ker nekateri še niso zaresni upokojenci, pričakujemo, da se nam priključijo v popoldanskih urah”, je nekoliko šaljivo dodala ob darilnih vrečkah, ki sta jih zakonca Zor-
ko znova skrbno pripravila za nekdanje sošolce in prijatelje, v katerih se je, poleg prijetnih pozornostih, dokumentarno znašel tudi naš zapis z zlatega srečanja.
N. Jenko S.
Milil SIJ

OD 8. D010. APRILA 2005
OD 9. D018. URE V KRŠKI VASI 34/b
Tel.: 07/ 49 59 233 Trgovina: 07/ 45 59 657
RAZSTAVLJENI BODO:
-	NAJSODOBNEJŠI TRAKTORJI
-	KMETIJSKI STROJI -STROJI ZA VRTIČKARJE
-	BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
-	OPREMA ZA ČEBELARSTVO
SPOMLADANSKE NAJNIŽJE GENE IN SEJEMSKI POPUSTU
VSE ZA VINOGRADNIŠTVO, SADJARSTVO, POLJE,
VRT IN DOM
I veselim da v IN0 trgovino odhitim.
Pomladi se veselim, u	vstooninemi