— 2 — ...........—-—"—"—¦—..........................n Zborovanje zaupnikov JDS i v nedeljo, dne 6. julija 1919 v veliki dvorani „Narodnega doma" v Ljubljani. . (Nadaljevanje.) Za njim poroča poslanec dr. Novak o j gospodarskem stanju države in tozadevnem i delu v Narodnem predstavništvu ; vprašanje j jo važno ravnotako kot za meščana tudi za \ delavca in za kmeta. Navaja finančne težko-I če države, ki so dovedli ministra do carinske naredbe in opisuje sodelovanje stranke v tem oziru v parlamentu in izven parlamenta in prosi že sedaj, da se tozadovna resolucija, tičoča se carine, ko bo stavljena na glasovanje, sprejme. Ko preneha odobravanje od strani poslu-< šalcev, poda svoje poročilo poslanec dr. Ku-; k o v e c o agrarni reformi v Narodnem predstavništvu. Vprašanje osvetljuje z zgodovinskega vidika od prvega početka v ruskih ! strelskih jarkih, pri Čehih, Madžarih in pri : nas. Omenja ministra Korača in njegovega naslednika dr. Poljaka, poudarjanje potrebe agrarne reforme v prestolonaslednikovem ma-nifestu in v adresni debati, razmotnva šanse, ki jih imamo pričakovati iz te akcije in po-] jasnjuje njen pomen. Kapitalisti naj udejstvu-j jejo svoj kapital v industriji, z nakupom dr-j žavnih papirjev itd., nikakor pa ne bodo več j Špekulirali z zemljo, ki mora pripasti edinole • poljedelcu. JDS se je vedno potegovala za : agrarno reformo z vsemi svojimi močmi, Če-| sar se ne more reči o oni stranki, ki je po j svojem zastopniku pisala v Dalmacijo : „Vrlo j mnogo nam preti agrarna reforma." Samo ob sebi je umevno, da so poslu- ! Salci, med katerimi je bila velika večina po- I ljedelcev, napeto poslušali govornika, ki so ga mod njegovim govorom večkrat prekinili - z odobravanjem. Da se popolnoma strinjajo s strankinimi nazori, je pričalo gromovito odobravanje, ko je govornik končal. Nato je poročal poslanec dr. Pavel Pestotnik o prosvetnem vprašanju. Tudi glede tega vprašanja je storila stranka vse, kar se je storiti dalo. Ustvarila si je splošen pregled stanja izobrazbe in skušala najti način ureditve, ki bo odgovarjal celokupnim interesom. Da to ni bila lahka naloga, se razvidi iz tega, če pogledamo, kake razlike i obstojajo v osnovnem šolstvu v pozameznih delih države. V Srbiji na p. traja šolska obveznost štiri leta, v Dalmaciji šest, ravnotako na Hrvatskem in v Slavoniji, pri nas I zopet osem let, po nekaterih krajih se pa ' dosedaj sploh ni moglo govoriti o kakem | obveznem obisku šole. Popolnoma drugačen je pouk muslimanske mladine, kakor pri nas ', ali drugod. Navaja razlike v učiteljiščih in j strokovnem šolstvu. Omenja boj med privrženci humanističnih in realnih srednjih šol glede pouka starih klasičnih in modernih živih jezikov in preide končno na visoke šole, ki se ustanovijo v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Ministrstvo polaga veliko važnost na pospeševanje ljudske izobrazbe potom predavanj, knjižnic, kurzov za analf*bete, ljudskih univerz po vzorcu Danske in Švedske. Mi Slovenci imamo veliko oporo v ministru Davidoviču, ki- spoštuje naše delo in našo kulturo, ker ve, da smo si jo sami pridobili v trdi borbi. Poročilu je sledilo živahno ploskanje. Ker je poslanec dr. Brezigar zadržan, prečita gosp. prof. V o g 1 a r njegovo poročilo, ki nam prikazuje stanje države v narodnogospodarskem in financijelnem pogledu : bremena, ki jih bomo morali prevzeti po bivši Avstro-Ogrski, valutno vprašanje državnih dolgov, sistem državnih davkov, carinski sistem, kako stališče zavzema stranka k tem vprašanjem. Tudi to poročilo se je sprejelo z zadovoljstvom na znanje. Kot poročevalec k četrti točki dnevnega reda: „Poročilo strankinega zastopstva v ljubljanski vladi", dobi besedo dusedanji predsednik deželne vlade dr. Gregor Žerjav. Ko imenuje predsednik g. dr. Ivan Tavčar njegovo ime, izbruhne po dvorani navdušen aplavz, ki ne poneha še dolgo potem, ko stoji govornik na odru in čaka, da pride do besede. Poslušalci prekinejo tudi med poročilom velikokrat govornika in aplavz se vedno zopet ponavlja. Govornik ugotavlja predvsem, da ni kot podpredsednik deželne vlade nikdar nastopal pristransko, kljub temu da je pristaš JDS. Vedno je stal na stališču, da potrebuje Jugoslavija v tem času dobro upravo, čisto, nekoruptno in nepristransko. Opozarja nato na veliko delo, ki ga je imela pokrajinska vlada od prvega početka pa do danes, opozarja na težkoče, ko je bilo treba informirati razne misije, ki so se mudile pri nas. Omenja boje za naše severne in zapadne meje. Danes imamo Celovec in lahko ponudimo temu mestu lepo bodočnost v Jugoslaviji Težave so bile pri sprejemanju uradnikov iz zasedenega ozemlja. Prišla je kriza glede prehrane, ali premagali smo tudi to. Uradniki so grozili s stavko in bati se je bilo, da popusti aparat ob času, ko so Lahi komaj čakali trenotka, da bi korakali naprej. Še težje je bilo z delavci. Vlada je povsod storila svojo dolžnost in prepričani smo lahko, da žrtve niso bile zaman. Upali smo si poklicati nekatere letnike pod orožje. Deželna vlada je storila mnogo za vseučilišče in je na svojo roko otvorila tehniški kurz. Dalje navaja, da je vlada morala zadovoljiti rudarje, če je hotela si zagotoviti reden železniški promet in s prometom prehrano. Omenja industrijo, ki je med vojno bila zaspala, vprašanje uvoza in izvoza itd. Deželna vlada je imela pa tudi svoje slabe strani; pozna jih dobro, ali sedaj jih ne mara navajati. Ker zapušča deželno vlado, prosi zase in za svojega tovariša, dr. Ravnikarja absolutorij. Ob koncu izvajanj dr Žerjava se je navdušeno ploskanje zopet ponovilo. K peti točki je podal strankin tajnik g. dr. Breznik izčrpno poročilo o organizaciji stranke in o njenem denarnem stanju ter prečita tudi došle resolucije. Gosp. dr. Kukovec predlaga, da se izreče ministru g. dr. Kramerju za njegovo neumorno delovanje popolno priznanje in zahvala. Zborovalci sprejmejo predlog z navdušenjem. Gosp. predsednik dr. Tavčar otvori nato razpravo o dosedanjih poročilih. K besedi se oglasijo razni govorniki, med njimi tudi priproeti kmetje. Gg. dr. Pestotnik, Peterman in nekateri drugi predlagajo razne spremembe v resolucijah. Resolucije se sprejmejo enoglasno; enoglasno se tudi izrečejo zaupnice g. dr. Kramerju, gosp. dr. Gregorju Žerjavu in vsem strankinim zastopnikom v Narodnem predstavništvu. Navdušenje, ki je vladalo, ko se je glasovalo za te zaupnice, je dokaz, da zborovalci popolnoma odobravajo dosedanje delo svojih zastopnikov bodisi v Na- rodnem predstavništvu, kakor tudi v deželni vladi H koncu prečita g. predsednik še pozdravno brzojavko gg. Milana Pribičeviča, dr. Srdjana Budisavljeviea in Winklerja in zaključi ob pol 13. zborovanje, poživljajoč udeležence, da se ravnotako častno udeleže nadaljevanja ob 15. uri. Obenem vabi udeležence na večerno zabavo v dvorani Narodnega doma. Popoldansko zborovanje. Točno ob 15. uri otvori dr. Kukovec nadaljevanje zborovanja. Podeli torej k 6. točki dnevnega reda poročevalcu g. Adolfu Ribnikariu, poslancu v Narodnem predstavništvu besedo. Udeležba je popoldne pričetkom zborovanja nekoliko manjša, kakor dopoldne. Zborovanje prične ob prisotnosti dveh tretjin dopoldanskih udeležnikov, drugi pa prihajajo polagoma vsak hip, tako da je ob 16. število zopet polno. Zborovalci slede tudi popoldne z velikim zaniman.iem poročevalcu. Poslanec g. Adolf Ribnikar poroča nato obširno, kako si strankino vodstvo predstavlja izpremembe dosedanjega statuta, da pride v stranki kmečki stan do veljave. (Nadaljevanje prihodnjič) :