z obcinskim nagrajencem Jakobom Šmonom Fotografski Tutrinki I z Mednarodnega oklornega festivala Kako do republiške stipendije? GOSTILNA ^ NAROBE 01/564 20 90 PESKANJE IN ZAŠĆITA KOVINSKIH IZDELKOV. ODIITKOV, NERJAVEČE PLOČEVINE, STEKLA. KAMNA. BETONA. CISTERN. KAMIONOV. AVTOMOBILSKIH PLATIŠĆ IN OSTALO -o Ř GREGA MOSER Bilečanska 2, 1000 Ljubljana Tel.: 041 624 898 E-mail: gmoser@volja.net www.kamrca.com/gm Cistilno-vzdrževalni servis -generalna ĆIScenja po adaptacijah -strojno globinsko ćišcenie lalnih oblog, oblazinjencga pohištva, notranjosti vozi --•« Senčila - lamelnc : plise in i-« ■ese.tende i Montiramo termoreflektivne in protivlomne folije -sungard -glassgard - SOI distribution Slikopleskarstvo -barvanje stanovanj, fasad. oken, vrtnih ogra(,... Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih; torte velikosti od 8 kosov naprej, tudi diabetične; domačo polico; ročno izdelane domače piškote in še veliko drugega. Ce želite, vam torto naredimo po sliki, ki jo přinesete s seboj. ODPRTO VSAK DAN OD 7.00 DO 21.30. Telefon: 01 564-20-50 Za naše naročnike in kupce : » Projektiramo vse vrste gradbenih načrtov ■ • Izvajamo vse vrste geodetskih storitev • • Izvajamo gradbeni nadzor • • Vršimo gradbeni inženiring • 1 Gradimo stanovanja in poslovne prostore ' clean tó beat Trzinska mladina bo nedvomno kos izzivom, ki jo čakajo o/f* a predzadnji dan šolskega leta 2004/2005 je župan Anton PerŠak priredil sprejem za osemnajst učencev in učenk Osnovne šole Trzin ter tri učence in učenke Glasbene šole Domžale, ki so se v preteklem šolskem letu najbolj izkazali. Na kratki slovesnosti je župan učence nagradil s knjižnimi nagradami ter jih spomnil na izzive in odgovornosti, ki jih čakajo v nadaljnjem življenju. Pri tem je še posebej izpostavil pomen medsebojne pomoči in uporabe pridobljenega znanja za »skupno dobro«. Čeprav gre za dogodek, ki se těžko kosa s tistimi, ki »vrtijo svet«, nekaj besed na to temo vsekakor ne bo odveč. ODSEV glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Zoran Jereb Tehnično urejanje in tisk: Tiskarna Ravnikar. Domžale Trženje: Jožica Valenčak Lektoriranje (razen L'radnega vestnika): Marija Lukan Naklada: 1.500 izvodov Elektronski naslov: zoran.jereb@siol.net Telefon: 01 831 00 69 in 040 835 356 Glasilo izhaja enkrat mesečno in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Trzinu ISSN 1408-4902 Trzinski osnovnošolci in osnovnošolke so svojim staršem, šoli in nenazadnje tudi občini lahko v ponos, saj z uspehi na števil-nih področjih dokazujejo, daje dcnar, na-menjen predšolski vzgoji in osnovni šoli, dobro naložen, in se bo občini (resda šele čez nekaj let) zanesljivo in bogato povrnil. Trzinska šola ima po besedah ravnatelja Franca Brečka dobre pogoje za delo, zato si želijo, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Njegove želje se bodo, kot kaže, uresniči-le, saj mi je v tokratnem pogovoru župan zatrdil, da občina Trzin tudi v prihodnjih letih pri skrbi za vzgojo in zdrav vsestran-ski razvoj najmlajših ne bo varčevala, čeprav ji država že sedaj očita razsipnost. Tako je tudi prav, saj generacijam, ki pri-hajajo za narni, res ne bo lahko. Izzivov, problemov in razvojnih vprašanj, s katerimi se bodo morale spopasti, jim namreč zlepa ne bo zmanjkalo. Ekološki problemi, ki bodo eksplodirali v naslednjih desetletjih, prehod na nove energcnte ter spopad s posledicami globalizacije in terorizma (ki je ravno v dneh, ko nastaja tale zapis, v Londonu spet pokazal svojo moč), Čeprav je že skoraj polovica julija mimo, učencem in dijakom želim prijeten preostanek počitnic in uspešen start v novo šo/sko leto. Dopustnikom, ki ste zaradi bolj kis/ega julijskega vremena pražen je na soncu přestavili na avgust, želim, da bi misli za nekaj časa uspešno »poslali na pašo«, upoko-jencem pa, da bi poleti ujeli nekaj s pomladi izgubljenega časa. V kolikor pa vas v času dopusta vendarle zasrbijo prsti, da bi napisali kakšno poletno zgodbico oziroma pesem ali pa posne/i kakšno zanimivo fotografijo, mi to vsekakor poš/jite. Z veseljem bom objavi! vse tisto, kar bo nastalo, ko boste pre- greti Igžali na oteži ali v senci srkati hladno pijaco.- laÉiiHiW ? j-^j-a.-» ■M**)-«?» so samo nekatera izmed področij, ki bodo zahtevala vsestransko visoko us-posobljene in razgledane ljudi. Teh pa v Trzinu k sreči ne manjka. Kako velik potenciál ima občina v mladih, seje dobro vidělo tudi na že omenjenem sprejemu osnovnošolcev. Ena izmed najmlajših nagrajenk je namreč ob »pregledu knjižne nagrade« ugotovila, daje očitno prišlo do »pomote«, ker je bila njena knjiga pretežko branje za njene trenutne sposobnosti. Svoji mladosti navkljub je o »napaki« takoj obvestila ravnatelja in župana ter se z njima povsem samostojno dogovorila, da bo knjigo lahko prišla zamenjat - če bo tako želela. Ta samostojnost ter za-stopanje svojih interesov sta najboljši dokaz, koliko hitrejši je danes razvoj mladine. Občinam, ki se lahko pohvali-jo s tako sposobno mladino in se hkrati soočajo tudi s takšnimi problemi, kot je prenapolnjen vrtec, se za prihodnost res ni bati, pa naj bo ta še tako skrb zbujajoča. Ker torej na mladih svet stoji, se jim bomo v jesenskih mesecih tudi na straneh Odseva malce bolj posvetili, gospodarske teme pa bomo za nekaj časa přestavili na stranski tir. Seveda pa to ne pomeni, da bomo na podjetnike in obrtnike čisto pozabili. Lepo se imejte, avgusta se ne vidimo, septembra pa spet. Zoran Jereb, glavni in odgovorni urednik i K 0 T I C E K Z U p A N 0 V Of/ r zadnjem času sem kot župan Občine Trzin prejel dvoje jeznih ali morda bolje rečeno ogorčenih anonimnih pišem. Naj torej še enkrat poudarim, da se na anonimna sporočila praviloma ne odzivam, še posebej ne, kadar gre za obtožbe na račun tega ali onega občana ali občan-ke ali morda tudi obiožbe na račun katerega od uslužbencev ali kaj podobnega. Zdi se mi namreč, daje v Sloveniji kljub vsem u že toliko demokracije in spošto-vanja človekovih pravic, da se nikomur ni treba bati spregovoriti o kakršnikoli težavi ali tudi opozoriti na spor s kotiier-koli. Tokrat pa se bom vseeno odzval na obe pismi, ker se pošiljatelja lotevata dveh težav, s katerima se ubadamo tudi v vodstvu naše občine in si, podobno kot v še nekaterih primerih, prizadevamo vsaj omejiti učinke vedenja in ravnanja nekaterih objestnežev oziroma ljudi brez ob-čutka za mero in spoštovanje predpisov. Še posebej glede na to, da gre v glavnem za kršitve predpisov, ki so sprejeli zato, da bi nam vsem omogočili normalno sožitje in varnost ter nujno meto miru. Pošiljatelj prve anonimke se priložuje nad divjim in hrupnim prometom po Ljubljanski ulici, zlasti na območju središča oziroma T 3. Hkrati odločno zahteva, naj občina nekaj ukrene proti objestnežem, denimo namesti po ulici t.i. ležeče poli-caje ali kaj podobnega. Žal moram povedati, da se po naših izkušnjah ležeči poli-caji ravno proti najbolj hrupnim udele-ženccrn prometa (predelani mopedi in druga motorna kolesa) v bistvu ne obne-sejo kot posebej učinkovito sredstvo. O tem priča navsezadnje tudi asfaltirana pešpot od mosta na Habatovi ulici do šole. Zakaj ne? Zaradi odtoka meteorite vode je potrebno te vrste ovirc izdelati tako, da ne sežejo do robnikov in potem si vozniki te vrste vozil izberejo to ozko ravno pot in po njej neovirano in enako hitro in hrupno brzijo s svojimi vozili. Po drugi strani pa so te vrste ovire še zelo liuda ovira za avtobusni promet in lastni-ki in vozniki avtobusov praviloma zahte- vajo, dajih po ulicah, po katerih vozijo, ne sine biti ali pa se tem ulicam izognejo. Spri-jaznijo se kvečjemu z nižjimi in zelo dolginii ovirami; takšnimi, kakršne so ponekod po Ljubljani (npr. pred glavno pošto), ki pa na hitrost drugih vozil pravzaprav nimajo skoraj več nobenega vpliva. Poleg tega bomo Ljubljansko ulico skupaj z investitorji zgradb na južni strani v kratkem temeljito preuredili; predvidoma v letu dni. To pomeni. dajo bomo zožili, uredili parkirišča tudi na drugi strani in tudi z drugimi posegi poskušali vpli-vati na odvijanje prometa po njej. Vse to bi moralo vplivati na odvijanje prometa po njej, čeprav vemo, da nekaterih, žal, ne upočasni nobeno sredstvo. Drugo anonimno pismo se nanaša na motečo gradnjo družbe Avto aktiv ravno tako ob Ljubljanski ulici. Naj takoj in nedvoumno poudaritn, da se z gradnjo v tolikšni višini in obscgu tudi Občina Trzin nc strinja in to ne samo zato, ker v tolikšnem obsegu dejansko ne sodi v prostor in ga kazi, tcmveč tudi zato, ker ni skladna s prostorsko ureditveninii po-goji, ki veljajo za to območje. To smo v času načrtovanja tudi povedali načrtovalcem obeli zgradb, a so ne glede na to vztrajali in tudi pridobili gradbeno dovoljenje. Po našem mnenju neupravičeno. Zato seje Občina Trzin priložila na izdano gradbeno dovoljenje. Upravna enota je ocenila, daje pritožbo potrebno obravnavali, in ni izdala potrdila o pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. To pomeni, da postopek še teče in da investitorji v bistvu gradijo brez gradbenega dovoljenja, na kar je Občina Trzin opozorila tudi grad- Telefonske številke Občine Trzin so: 01/5G4 45 43, 01/564 45 44, 01/564 45 49 in 01/564 45 50 Številka faksa je: 01/564 17 72 Uradne ure: ponedeljek od 8.00 do 14.00, sreda od 8.00 do 13.00 in od 14.00 do 18.00 petek od 8.00 do 13.00 Elektronski naslov: info@trzin.si Domača stran na internetu: http://www.trzin.si/ Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so vam na voljo tudi v Občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/564 47 30. beno inšpekcijo. Občina Trzin bo vsekakor zahtevala prilagoditev projekta ve-Ijavnemu předpisu, torej Prostorsko ureditvenim pogojem za obmoćje Mlak. Naj v tej obliki zapišem še neke vrste sporočilo prebivalcem Trzina, ki živijo ob Mengeški cesti. Ker smo se dogovar-jali za srečanje oziroma zbor občanov, na katerem bi jim predstavili tudi razloge, zakaj se še vedno ni začela gradnja manj-kajočega pločnika v smeri proli Mengšu in kaj je z nacrti za obnovo in modernizacijo Mengeške v celoti, jim sporočam, da zbora še nisem sklical, ker jim vsaj za zdaj česa bistveno novega še ne morem povedati. O razlogih, zakaj nismo mogli začeti graditi pločnika in smo se naposled z Direkcijo RS za ceste dogovorili za celovito obnovo (tudi delno zoženje) Mengeške, je bilo v Odsevu že veliko napisanoga in o tem smo se tudi pogovar-jali s posameznimi predstavniki prebivalcev tega območja. Trenutno paje v za-četni fazi izdelave idejni projekt za, kot že rečeno, celovito obnovo in modernizacijo Mengeške. Vodstvo občine se bo sredi julija sestálo z izbranim izvajalcem za izdelavo idejnega projekta in o tem, kako naj bi po načrlovani obnovi izgledala Mengeška in vsem drugem bomo pri-zadete prebivalce glede na poletni čas obvestili pisno ter tište, ki bodo to želeli, povabili tudi na sestanek. Dragi občani in občanke, naj, glede na čas počitnic in dopustov, zaključim ta prispevek z željami, da bi se čim bolje imeli taru, kamorkoli se boste podali na dopust in počitnice. Naj bo to v gorah ali na morju ali morda na kakšnem potovan-ju. A tudi če boste ostali doma in si pri-voščili samo kak izlet, uživajte in se prepustite soncu, zraku, dobri volji... Saj bo kmalu spet jesen in dobro voljo ter dodatno energijo bomo potřebovali v velikih količinah. Lep pozdrav! I one Peršak Posebno obvestilo za »žerjavčke« Zaradi srečanja upokojencev Gorenjske, ki se ga bomo I. septembra 2005 \ Škotji l.oki udeležili ludi trzinski upokojenci, smo naš piknik v Dolgi dolini z 2. septembra přestavili na 9. September 2005. Prijave za srečanje v Školji l.oki bodo zaključene do 14. avgusta. o lem pa vas bomo obvestili ludi z oglasnimi plakati. Redni pogovor z županom j Trzinski vrtec je še vedno dovolj velik V tokratnem pogovoru sva se z županom največ pogovarjala o trzin-skem vrtcu, ki se letos sooča z nepričakovano velikim vpisom otrok. Župan Anton Peršak pravi, da je nekoliko povećan vpis otrok v vrtec letošnja posebnost in da bo v prihodnjih letih spet manjši. »Nikakor pa to ne pomeni, da je naš vrtec premajhen in da bi ga morali povećati ali zgraditi še kakšnega,« pravi župan. »Še zlasti, ker v naši občini v prihodnjih letih ne pričakujemo več intenzivnega priseljevanja, pa tudi slovenska nataliteta je še vedno precej nizka.« Ker pa je ena izmed občank prosila, naj župana povprašam tudi o tem, ali se v Trzinu na-črtuje gradnja kakšne večje trgovine, sva nekaj besed spregovorila tudi o tem. Vendar s trgovino - vsaj zaenkrat - bolj slabo kaže. Nedavno ste opozorili na nepričakovano veliko število přijav otrok v trzinski vrtec. Kaj je tolikšen naval na trzinski vrtec sploh povzročilo? Ali je zanimanje zgolj začasno ali bo odslej stalno in kako se namerava (v tem primeru) tega problema lotiti občina Trzin? Vpis v vrtec jc letos res nekoliko večji, kot smo pričakovali, razlogov za to paje več. Prvi je v tem, daje letos nekaj staršev svoje otroke v trzinski vrtec prepisalo iz drugih vrtcev. To je verjetno posledica zmanjševanja razlik v cenah predšolske vzgoje med vrtci. Znano je namreč, da so bili zaradi pomanjkanja otrok doslej ljubljanski vrtci cenejši in so na ta način pri-vabljali starše, da so vanje vpisovali svoje otroke. Drugi razlog jc verjetno v tem, da so nekateri starši v vrtce vpisali tudi tište otroke, ki doslej v njih niso bili. Tretji razlogje v tem, daje bilo v vrtec vključenih tudi nekaj otrok iz drugih občin (verjetno je to povezano z zaposlitva-mi staršev v OIC) in da želijo starši tudi drugega otroka vpisati v isti vrtec. Svoje pa sta k trenutnim razmeram v vrtcu pri-spevali še dve dejstvi, in sicer da bo letos jeseni vrtec zapustilo malo manj otrok kot sicer ter da nekateri želijo vpisati svoje otroke v naš vrtec tudi zato, ker se nameravajo v bližnji příhodnosti priseliti v Trzin. Posledica vsega naštetega je, da je bilo letošnje število přijav v trzinski vrtec kar za polovico večje od letnega Stevila rojstev, vendar so letošnje razme-re 'zredne, in ne gre pričakovati, da bi se V naslednjih letih taka situacija nadalje-vala. To poudarjam zato, ker so se takoj PO vpisu pojavili pritiski, češ da naj se občina takoj loti povećanja kapacitet ob-stoječega vrtca oziroma gradnje novega, ar pa bi bilo nesmiselno iz vsaj treh razlogov; slovenska nataliteta še vedno pada, in se gcncracije otrok zmanjšujejo, in zato, ker v naši občini v naslednjih letih ne pričakujemo več dodatnega priseljevanja. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti še nečesa -če bi povečali kapacitete vrtca in potem ne bi mogli napolniti vseh oddelkov, bi to avtoma-tično pomenilo zvišanje cene varstva za po-sameznega otroka. S tem problemom smo se v naši občini v preteklih letih že soočali, zato Anton Peršak smo v naš vrtec sprejemali tudi otroke iz sosednjih občin. Tega problema se bomo torej lotili tako, da bomo v šoli uvedli še en zača-sen oddelek vrtca. Cc pa žc govoriva o otroškem varstvu, želim poudariti še nekaj. Vse pogosteje se dogaja, da starši otrok, ki jih v vrtec niso sprejeli, pridejo na občino in zahtevajo našo pomoč pri vpisu otroka, vendar jim občina pri tem ne more pomagati. Javni zavod Osnovna šola Trzin, v okviru katere deluje tudi naš vrtec, je namreč samostojna pravna oseba, na katero občina (razen ekonomskega nadzora) nima nobenega vpliva. Edino v primeru pros-torske stiske lahko od vrtca zahtevamo, da se pri vpisu daje prednost otrokom iz občine Trzin, kar je tudi logično. Sicer se pa nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, in tako bo tudi v tem primeru. Nekateri starši namreč otroke prijavijo v več vrtcev hkrati, zato vsi otroci, ki so trenutno prijavljeni v trzinski vrtec, vanj zagotovo ne bodo hodili. Pravo število otrok v našem vrtcu bo tako znano šele jeseni. Ali menite, da bi glede na dnevne migracije ljudi (iz sosednjih občin se jih dnevno veliko pripelje na delo v Trzin, iz Trzina pa se jih veliko vozi na delo v Ljubljano) pri načrtovanju kapacitet vrtcev v prihodnje občine lahko kaj sodelovale oz.iroma uskla-jevale gradnjo novih vrtcev? Glejte, sama gradnja vrtca ni kakšen po-seben problem, pa tudi za kakšno soinve-stiranje bi se občine verjetno znale dogovoriti. Ampak občina, v kateri bi vrtec zgradili, bi ga morala tudi vzdrževati, poskrbeti pa bi morala tudi za morebilna neskladja med ccno in stroški, se pravi, da bi morala pokriti tudi izgubo, če bi se ta pojavila. Starši namreč za svoje otroke v vrtcih plačujcjo samo prehrano, plače vzgojiteljev, nekaj pa prispevajo tudi za pripomočke (igrače). Vse ostalo, še zlasti pa vzdrževanje in novogradnje vrtcev ter otroških igrišč, pa plačuje občina. Otroš-ko varstvo občino Trzin tako (brez novo-gradenj) stane približno sto milijonov tolarjev na leto. To sicer ne pomeni, daje s tem kaj narobe ali da temu nasprotujemo, toda v sestaví našega proračuna je delež za otroško varstvo večji kot v drugih občinah. Razlog za to je v tem, da so pri nas skoraj vsi otroci vklj učeni v vrtec, v drugih občinah paje ta delež med petdeset in šestdeset odstoten. Zato naša občina za otroško varstvo porabi bistveno več, kot ji pripo-roča ministrstvo za finance. Čeprav nam država na področju tekoče porabe (katnor sodi tudi otroško varstvo) očita potrat-nost, mi za nobeno ceno ne želimo zmanj-šati teh izdatkov. Čc pa bi tekoćo porabo vendarle morali zmanjšati, potem zagotovo nc bi varčevali pri otroškem varstvu, pa čeprav smo zanj lani namesto priporo-čenih sedemdeset porabili več kot sto milijonov tolarjev. V kolikor bi država izdatkov za otroško varstvo v prihodnje bolj dosledno omeje-vala, bi varčevali kvečjemu pri številu mest v vrtcu, nikakor pa nc pri standardu. Ampak tega, da bi nam država tako ome-jevala izdatke za otroško varstvo, se ne bojimo, lahko pa se zgodi, da bomo mo- rali malo bolj varčevati na kakšnem dru-gem področju. Polovica letošnjega leta je inimo. Kako ocenjujete delo občinske uprave v letošnjem prvem polletju - ali ste s sodelavci opravili vse tisto, kar ste načrtovali, ali na kakšnem področju ali projektu zaostajate za načrti in (če je tako) kje so razlogi za to? Prva polovica letošnjega leta je bila zelo napeta, ampak iz poročila o izvajanju letošnjega proračunaje razvidno, da kakš-nega bistvenega zaostanka za načrti ni-mamo. Smo pa že lani ugotovili, da zaradi objektivnih ovir nekatere stvari pote-kajo počasneje, kot bi si želeli. Ena takš-nih zadev je izgradnja pločnika ob Men-geški cesti, kjer smo imeli s pridobivanjem potrebnih zemljišč zelo veliko težav in bi pločnik lahko gradili samo po delih. Namesto tega smo se odločili, da se za-deve lotimo drugače. Z državo smo se dogovorili, da bomo na račun malce ožje (vendar še vedno dovolj široke) ceste pločnik zgradili na obeh straneh ceste. Zaradi tega se bo ureditev ceste časovno sicer nekoliko zavlekla, vendar bo rezultat potem boljši. Dodatno oviro temu projektu pa predstavlja tudi pomanjkanje denarja. Država je namreč količino denarja, ki je namenjen za vse investicije v cestno infrastrukturo, precej zmanjšala, za prenovo Mengeške ceste ga pa že pred tem ni namenila posebej veliko. Zato bomo morali tudi stroške projektiranja prevzeti nase (čeprav je cesta državna), če ne želimo, da se nam projekt odmakne še dlje v příhodnost. Občani menijo, da bi v Trzinu potřebovali kakšen večji nakupovalni center, saj poleg Mercatorjeve trgovine v novem Trzinu ter TUŠ-a v OIC Trzin občina nima dovolj trgovin glede na število svojih prebivalcev. Kakšni so načrti občine v zvezi s tem - ali se torej načrtuje gradnja kakš-nega nakupovalnega centra in (če se) kdaj ga občani lahko pričakujejo? Varstvo otrok Končala sem srednjo vzgojiteljsko šolo in imam z varstvorn otrok že kar nekaj izkušenj. Ce potřebujete varstvo za vaše malčke, tne lahko pokličete na številko 031 809 304. Maša Veider V sklopu T3 je gradnja manjšega nakupovalnega centra sicer predvidena, vendar kakšne-ga velikega zanimanja za to lokacijo med trgovci očitno ni, sicer bi trgovina že stala, Vedeti paje treba, da občina na gradnjo trgovin nima nobenega vpliva, saj trgovska podjetja lokacije za gradnjo trgovin iščejo na podlagi ekonomskih izračunov. Naša smola je v tem, da so v naši neposredni okolici kar trije večji nakupovalni centri, pa tudi BTC je relativno blizu. Čeprav zaradi tega mali trgovci izgubljajo boj z velikimi, jim občina ne sme pomagati, ker bi s tem kršila pravila o konkurenci in se znašla v gospodarskem prekršku. Ne glede na to pa sem tudi sam razočaran, ker zlepa ne najdemo nikogar, ki bi bil v T3 pripravljen prodajati ekološko přiděláno sadje in zelenjavo. Velika večina ljudi seje namreč navadila, da večino nakupov opravi v nakupovalnih centrih v blizini svojih delovnih mest ali ob poti domov Bojim se, da glede na velikost trzinske populacije ni mogoče pričakovati, da bo tu nek trgovec zgradil velik nakupovalni center, nato pa v njem ustvarjal izgubo. Naša kupná moč je za kaj takšnega pre-prosto premajhna. Čas poletnih dopustov se je začel - že kaj veste, kako boste preživeli letoš-nje proste dni? Kot vsako leto bom tudi letos za počitek izkoristil čas, koje na občini najmanj delà - to je prva polovica avgusta. Običajno gremo z družino takrat malo na morje, obiščem pa tudi moje domače kraje. Besedilo in foto: Zoran Jereb 31. redna seja občinskega sveta občine Trzin Republiške stipendije v šolskem in študijskem letu 2005/06 Kdo lahko uveljavlja republiško stipendijo? Pridobijo jo lahko vajenci, dijaki, študenti (redni in izredni, dodiplomski in podiplomski), če izpolnjujejo cenzus. Kakšen je cenzus? Cenzus znaša 833.063,00 tolarjev. Republiško Stipendijo lahko pridobijo tišti prosilci, pri katerih bruto dohodek na družinskega člana v letu 2004 ne presega zneska 833.063,00 tolarjev. Za že obstoječe Stipendiste je cenzus 916.369,00 tolarjev. Kaj vse je treba predložiti? - vlogo za uveljavitev republiške Stipendije (obrazec DZS 1,51, ki se lahko kupi v knjigami ali natisne z intemeta - spletne strani ZRSZ), - dokazila o bruto dohodkih v letu 2004 (kopije dohodninskih odločb), - potrdilo o vpisu za šolsko leto 2005/06 (originalno za kandidata, kopije pa za brate in sestre, ki imajo status dijaka ali Studenta), - kopijo šolskega spričevala (za dijake) oziroma potrdilo o opravljenih izpitih (za Studente), - kopijo bančne kartice osebnega (transakcijskega) računa, kamor naj se Stipendija nakazuje, Kam je treba poslati ali prinesti vlogo? Na Urad za delo, kjer ima prosilec stalno bivališče (za Trzinke in Trzince je to v Domžalah na Ljubljanski cesti 80, op. Z. J.) ali pa sejo priporočeno pošlje na najbližjo območno službo ZRSZ (za Trzinke in Trzince je to v Ljubljani). Do kdaj je treba oddati vloge? Razpisni rok že teče od 17. junija dalje, zadnji rok za oddajo vlog za vajence in dijake je 7. September, za študente pa 5. oktober 2005. Vse dodatne informacije so vam na voljo na spletni strani ZRSZ (wwu.ess.uov.si) v rubriki »Dejavnost« in nadalje »Stipendije in posojila«. - Razpis za republiške in Zoisove Stipendije Skupni razpis kadrovskih štipendij - Předpis s področja Stipendiranja - Program, s pomočjo katerega kandidati sami ugotovijo, ali so po dohodkih staršev upravičeni do republiške Stipendije - vloga za uveljavitev republiške Stipendije skupaj z navodili za izpolnjevanje Urad za delo Domžale Franc Mušič je novi podžupan občine Trzin Na dnevnem redu enaintridesete redne seje so občinski svetniki obravna-vali deset točk. Med drugim so se seznanili z izvajanjem občinskega proračuna v prvem polletju letošnjega leta, podprli pa so tudi rebalans proračuna za letošnje leto ter za novega podžupana občine Trzin imenovali častnega občana in občinskega svetnika Franca Mušica. Svetniki so zelo na hitro in brez razpravc opravili s prvima dvema točkama dnevnega reda - drugo obravnavo odloka o spre-membah in dopolnitvah odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Trzin ter drugo obravnavo odloka o odvajanju od-padnih in padavinskih voda v občini Trzin. V zvezi s slednjim je župan Anton Peršak svetnike seznanil, daje na seji skupščine JKP Prodnik posredoval pobudo za oblikovanje enotnega pravilnika o odvajanju odpadnih in padavinskih voda, ki bi veljal za vse občine, kjer to gospodarsko javno službo opravlja JKP Prodnik. »Čeprav bo osnova pravilnika za vse občine enaka, se bodo pravilniki, ki bodo veljali za posamezne občine, v nekaterih podrobnostih vendarle razlikovali, saj se interesi občin na tem področju nekoliko razlikujejo. Mi se še vedno zavzemamo za kontrolne preglede in preventivno vzdrževanje našega kanalizacijskega sistema,« je s tem v zvezi poudaril župan. Proračunskega primanjkljaja ob koncu leta verjetno sploh ne bo Občina Trzin letošnji proračun izvaja v skladu s pričakovanji, izjema so le neka-tera področja, na katera je vplivala nova dohodninska zakonodaja. »Prihodki občine so ob koncu prvega polletja znašali že blizu polovice vseh načrtovanih, zato lahko ob koncu leta pričakujemo, da bodo presegli načrtovane,« je o izvajanju letošnjega proračuna povedal Anton Peršak ter dodal, da so tudi odhodki v mejah pričakovanega, čeprav so nekateri stroški občine višji, kot je bilo pričakovati. Med Področji, na katerih je polletna poraba sredstev presegla polovico celoletne, je župan omenil vzdrževanje javnih cest in drugih javnih površin, več od načrtovane-ga je stalo tudi vzdrževanje občinskega stanovanjskega fonda ter vzdrževanje jav-nc razsveiljave, pa določene sociálně postavke m še nekatere. V razpravi, ki je "'edda, seje Peter Kralj, svetnik Liste za , eiu Trzin> zavzel, da bi porabo in s tem "•troske električne energije zmanjšali na \nn" T anj5e osvellilve magistralne ceste .. 0 »il.uo"po:č no embalažo v Sloveniji. V skupni masi vseh odpadkov (v Sloveniji jih je 850 000 ton letno), ki nastajajo in obremenjujejo naše okolje, velik delež zavzema od-padna embalaža. Zato sta Svet EU in Evropski parlament žc leta 1994 sprejela evropsko Smernico o embalaži in odpadni embalaži. Smernica natančno določa deleže reciklaže in predelave, ki jih je za odpadno embalažo treba dosegati. V Sloveniji je bil skladno s tem sprejet Pravilnik o ravnanju z embalažo in oďpadno embalažo ter Operativni program ravnanja z embalažo in odpadno embalažo v obdobju od leta 2002 do 2007 za izpolnitev zastavljenih ciljev. Družba Slopak zagotavlja pravilno ravnanje z embalažo za vse vrste odpadne embalaže, saj sama ali skupaj s podizvajalci ali drugimi osebami razpolaga s sredstvi in opremo 1er objekti in napravami, ki zagotavljajo ravnanje, odstranjevanje ali predelavo odpadne embalaže v skladu s predpisi. Slopak Povsod je lepo, doma je najlepše V Sloveniji letno vsak državljan v povprečju proizvede 300 kilogramov odpadkov in od tega 80 kilogramov odpadne embalaže. Zaradi rasti kupne moči in bruto domačega proizvoda se hitro približujemo evropskemu povprečju, ki znaša 150 kilogramov odpadne embalaže na prebivalca. Odpadna embalaža je pomemben vir sekundarnih surovin. Embalaža izdelkov je pravilo-ma izdelana iz kakovostnih materialov. Če jo ustrezno predelamo v sekundarno surovino, lahko tako dobíjen material Se enkrat uporabimo za različne izdelke. Iz plastike, pridobljene iz odpadne embalaže, se tako izdelujejo ohišja za svinčnike, vžigalnike, raz- Ekološki olok (foto: Zoran Jereb) lične cevi, vrečke... Iz lesene embalaže (na primer palet), se izdela furnir, iz papirja in kanona se izdelujejo papirnati polizdelki, steklo pa se predela v steklene poliz-delke. V takem primeru se kakovostna surovina ponovno uporabi, preden v enem od svojih naslednjih »življenj« kot končni izdelek konča na deponiji odpadkov. S lakim večkratniin kroženjem materiala, kjer osnovno količino primarne surovině uporabimo več kot enkrat, porabimo manj primarnih surovin - dreves, nafte, rudnin, manj energije, in podaljšamo življenje odlagališčem odpadkov, ker je odpadkov, odpeljanih na deponijo, manj. Naslednji cikel uporabe se začne pri končnem potrošniku predhodne-ga cikla - torej pri kupcu, ki izdelek v izbrani embalaži doma do konca porabi. Popolnoma izpraznjeno embalažo potrošnik odvrže na prostor, ki je doma za to namenjen. Kako doma ločevati odpadno embalažo od ostalih odpadkov? Priporočamo uporabo velike vreče - lahko je običajna vreča za smeli, kjer se zbira vsa odpadna embalaža. V njej lahko skupaj shranjujemo plastenke, karlonaste škatle, ovijalne folije, steklenice, pločevinke, kartonasto votlo embalažo za pijače... Nato enkrat tedensko vrečo z zbrano odpadno embalažo odpeljemo ali odnesemo na ekološki olok, kjer jo rasporedimo v ustrezne zabojnike v skladu z navodili, ki so napisana na etiketi vsakega zabojnika. Glede na izkušnje lahko zapi-šemo, daje v štiričlanskem gospodinjstvu zaradi ločevanja odpadne embalaže od ostalih odpadkov, ki se še vedno mečejo v koS za smeti, tega potrebno odnesti zgolj nekajkrat na teden, prej paje bilo to skoraj vsakodnevno opravilo. Če pa imate na voljo večji prostor, v katerem lahko shranjujete odpadno embalažo, je Se bolj racionalno, če že doma ločujete embalažo po materialih in potem vsebino samo přetřesete v ustrezen zabojnik na ekološkem otoku. Slopak strnu- C čistoća Trzinska podjetja (5) - Čistoća d.o.o. V glavnem opravljajo umazane posle... A legalne Ver jeli ali ne, občina Trzin premore podjetje, ki ima že skoraj tisoč zaposlenih. To je podjetje Cistoča d.o.o., ki je sicer »formalno« nastalo šele leta 1991, njegovi začetki pa segajo v leto 1968. Tedajje podjetni Franci Mušič pričel s čišćenjem stekel in z vsakovrstnimi generálními čiščenji. V letih 2003 in 2004, ko je podjetje prevzel Mihael Strmljan, so dosegli naslednji mejnik v razvoju. S svojo dejavnostjo so se namreč razsirili na celoten slovenski prostor. Danes podjetje sestavljajo tri poslovne enote, razdeljene po regijah: PE Osrednja Slovenija, PE Vzhodna Slovenija in PE Primorska. »Širitev podjetja je potěkala z nakupom ali prevzemom lokalnih čistilnih podjeti], ki so delovala samo v svoji okolici,« izjemno hitro rast podjetja pojasnjuje Danijel Sever, direktor PE Osrednja Slovenija. Poslovni rezultati podjetja so seveda přiměřili njegovi velikosti. Promet in dobi-čck v zadnjih letih naraščata za dvajset do trideset odstotkov letno. Lani so ust-varili 2,5 milijarde tolarjev prometa, letos pa naj bi se številka povećala še za eno milijardo. »Izzivov nam ne manjka, saj želimo postati najvećje tovrstno podjetje v Sloveniji ter si ustvariti ugled najbolj-šega čistilnega servisa na trgu,« pravi Sever in dodaja, da bo tudi letošnje leto žanje nekaj posebnega - število zaposlenih bo namreč preseglo številko tisoč. Podjetje s svojo primarno dejavnostjo nima veliko možnosti za nadaljnjo širitev na domaćem trgu, zato se pripravljajo na širitev tudi na drugih področjih. Eno izmed teh je vzdrževanje in upravljanje večstanovanjskih in poslovnih objektov. »Vzdrževanje objektov opravlja podjetje Cistoča d.o.o., medtem ko snio za upravljanje objektov ustanovili novo podjetje -Gradalis upravljanje d.o.o. Čišćenje je zahtevno delo Čišćenje po zaslugi sodobnih čistilnih sredstev in postopkov ni več umazano in naporno delo, je pa še vedno precej neugledno, zato je zaposlene za takšno delo težko dobiti. V Čistoći poskušajo zaposlene v podjetju tudi zadržati, ne samo pridobiti. »Po zaslugi rednega izplačeva-nja plač in regresov pa tudi stimulativne-ga nagrajevanja nam to, zaenkrat, tudi uspeva, čeprav je velika fluktuacija zaposlenih ena izmed značilnosti naše pa-noge. Zaposlitveni potenciál je najslabši na Primorskem, še posebej v Idriji in Cerknem, kjer brezposelnih praktično nimajo, najboljši paje na Štajerskem. Delo imamo organizirano tako, da imajo zaposleni deiovno mesto čim bliže svojemu domu.« Čišćenja že dolgo ne predstavlja več samo vedro, krpa in voda, ampak to delo Danijel Sever: »Podjetje Čistoća d. o. o. vam poleg storitev čišćenja zagolavlja tudi dopol-nilne usluge kot so vzdrževanje objektov in opravljanje manjših obrtniških de! ter vam tako ponuja celovito storitev na enem městu. « (Foh,: Arhiv podjetja Čistoća d.o.o.) zahteva strokoven in sistematičen pristop. »Pred prvim čišćenjem si vsak objekt ogleda sanitarni inženir in skupaj z dobavitelji čistil izdela sistem oziroma načrt delà, ki je prila-gojen materialom, opremi in zahtevam vsa-kega prostora posebej. V tem náčrtu je natan-čno določen način in vrstni red čišćenja ter ustrezna čistilna sredstva. To je še posebej pomembno na objektih, kjer morajo spošto-vati zahteve sistema HACCP (to so vsi prostori, kjer se ravna z živili), poseben sistem čišćenja pa zahtevajo tudi bolnišnice, bazeni, hoteli ...,« pojasnjuje Sever in dodaja, da ravno na področju čišćenja bazenov in ba-zenskih kompleksov vidijo dodatne možnosti za rast podjetja. »Tovrstno čišćenje je namreč zahtevnejše, kar pomeni, daje na tem segmentu našega delà manj konkurence. Kljub temu pa ne načrtujemo večje speciali-zacije podjetja, saj naročniki od čistilnih ser-visov zahtevajo vedno bolj celovite storitve.« Organizirano imajo tudi dežurstvo Izmed njihovih številnih prednosti pred konkurenco je Danijel Sever omenil tri. Prva so generalna čišćenja, kjer skrbijo, da so njihove ekipe usposobljene za delo z najnovejšimi čistilnimi sredstvi in seznanjene z vsemi postopki za čišćenje še tako zahtevnih površin ali prostorov. Petdeset zaposlenih v njihovi enoti Servi: se namreč ukvarja samo z generálními čiščenji. Druga prednost, ki jo je vredno izpostaviti, je njihovo 24-urno dežurstvo vse dni v letu, ki je namenjeno predvsem čišćenju po elementarnih nesrečah (kot so vdori vode ali požari) ter drugim inter-vencijam, ki ne morejo počakati do jutra. Zaradi delovanja na območju celotne Slovenije je njihova pomembna prednost pred konkurenco tudi kratek odzivni čas. »Stranke so zahtevne tudi na področju čišćenja in želijo vedno bolj strokovno in kvalitetno čiščenje prostorov, pri tem pa se cena storitev zaradi močne konkurence ne more dvigniti,« razmere na trgu opisuje Sever in dodaja, daje podjetij, ki se v naši državi ukvarjajo s čišćenjem, ta čas približno dvesto. »Čeprav je med njimi velika većina manjših, je konkuren-ca zelo huda; kar polovico poslov prido-bimo na javnih razpisih,« je ob koncu pogovora dejal Danijel Sever. Plačilna nedisciplina naročnikov jim povzroča kar nekaj nepotrebnih stroškov, vendar to zaenkrat še ne ogroža trdnosti podjetja. Zoran Jereb Zahvala Glavna razlika med Ijudmi, ki ures-ničijo sanje, in tistimi, ki jih ne, je največkrat v delovanju: prvi preidejo od besed k dejanjem, drugi ostanejo pri besedah... S to znano mislijo bi se želela zahvaliti g. Mihaelu Strmljanu, direk-torju podjetja Čistoća d.o.o. iz Trzina, ki je s svojim dejanjem pomagal uresičiti sanje - nakup nujno potreb-nega invalidskega dvigala za sina Tadeja. Še enkrat iskrena hvala. Mateja in Brane Burgar Ker seje konec junija v Novi Gorici spet pojavila okužba s hruše-vim ožigom, je Fitosanitarna uprava RS 28. junija 2005 na podlagi prvega odstavka 75. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, St. 23/05, uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevan-ju ZZVR-1) ter 4. in 8. člena Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga (Uradni list RS, št. 18/04, 44/04 in 21/105; v nadaljevanju pravilnik) direktorica Fitosanitar-ne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Uprava) v zadevi zatiranja in preprečevanja širjenja škodljivih organizmov rastlin v Republiki Sloveniji izdaja ODLOČBO o določitvi mej okuženega območja in žarišč okužbe s hruševim ožigom 1. Poleg okuženih območij, določenih v prilogi 1. pravilnika, veljajo prepovedi in omejitve tudi za žarišča okužbe, ugotov-Ijena v letih 2003, 2004 in 2005 iz Priloge 1, ki je sestavní del te odločbe. Okužena območja in žarišča okužbe s 5 km širokim varovalnim pasom so označena v Prilogi 2, ki je sestavní del te odločbe. 2. Na okuženih območjih in v žariščih okužbe obstaja nevar-nost za zdravstveno varstvo gostiteljskih rastlin bakterije Envinia amylovora in za širjenje hruševega ožiga. 3. Premeščanje čebel z območij iz 1. točke je prepovedano do 01. julija 2005 za Primorsko in 15. julija 2005 za preostalo Slo-venijo, razen če pristojni fitosanitarni inšpektor dovolí premeščanje na podlagi osamitve čebel za 48 ur v temnem prostoru ali 72 ur v karanteni na nadmorski višini vsaj 1300 m oziroma na območju, kjer ni cvetočih gostiteljskih rastlin. 4. Na območjih iz I. točke pregleduje fitosanitarni inšpektor gostiteljske rastiine v rastrri dobi 2005 v skladu s programom posebnega nadzora, zlasti še okrasné rastiine panešpelj (Coto-neasier spp.), ognjenega trna (Pyracanlha), fotinije (Photinia davidiana), gloga (Crataegus) in kutine (Cydonia), ki rastejo na ogroženih območjih. 5. Gozdne rastiine na območjih iz 1. točke pregleduje gozdar-ski inšpektor in izvajalec javne gozdarske službe. 6. Rezultati pregledov iz četrte in pete točke te odločbe morajo biti vpisani v uradno evidenco pri Fitosanitarni upravi Republike Slovenije. 7. Pridelovanje gostiteljskih rastlin za saditev na okuženem območju je prepovedano, razen na vzpostavlje-nem nevtralnem območju iz priloge 3. 8. S to odločbo se dopolni seznam žarišč hruševega ožiga iz leta 2003, določenih s pravilnikom, in nadomesti odločba št. 327-01-440/2003-29 z dne 19.08.2004. Obrazložitev: ZZVR-1 določa, da če se na ozemlju Republike Slovenije pojavi škodljiv organizem s seznamov LA in II.A oziroma s seznamov LB ali II.B, za katerega je evropska komisija priznala Republiki Sloveniji status varova-nega območja, ali se pojavijo simptomi na rastlini, rastlinskih proizvodih ali nadzorova-nih predmetih, na podlagi katerih se sumi na okužbo s škodljivim organizmom s seznamov I.A, II.A, l.B ali II.B, morajo izvajalci zdravstvenega varstva rastlin o tem takoj na predpisan način obvestiti Upravo. Med posebnim nadzorom gostiteljskih rastlin hruševega ožiga so fitosanitarni inšpektorji in drugi pooblaščeni izvajalci zdravstvenega varstva rastlin obvestili Upravo o sumljivih simptomih na rastlinah in odvzeli uradne vzorce rastlin ter jih poslali v laboratorij, ki opravlja diagnostične preiskave. Pooblaščeni laboratorij je potrdil sum na okužbo z bakterijo Envinia amylovora (Burill) Winslow et al, ki je na seznamu II.A in II.B direktive 2000/29/ES, ki Republiki Sloveniji določa status varovanega območja. Na podlagi laboratorijskih analiz so bila določena žarišča okužbe, ki predstavljajo območje okoli točke potrditve okužbe, določene s pravokotnimi koordinátami v metrih s polmerom do 1 km. Območje žarišč na Gorenjskem iz leta 2003 je v skladu s pravilnikom določeno kot okuženo območje, kjer seje hrušev ožig ustálil. Med posebnim nadzorom hruševega ožiga so bila odkrita nova žarišča, ki jih v skladu s pravilnikom določa ta odločba in so navedena v njeni prilogi 1. Pravilnik določa, da se v letu prve potrditve hruševega ožiga in v naslednjem letu žarišče okužbe šteje za območje z nizko stopnjo pojavljanja hruševega ožiga in se obravnava kot varovano območje. Če ni odkritih novih pri-merov bolezni, se tretje leto žarišče okužbe zbriše s seznama in prekliče njegov varovalni pas; če pa so odkrite nove okužbe, se šteje, da seje bakterija Envinia amylovora (Burill) Winslow el ai na tem območju ustalila (okuženo območje) in se ga ne obravnava več kot varovano območje. Ker obstaja nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin, v skladu s 75. členom ZZVR-1, direktorica Uprave z odločbo določi meje posebno nadzorovanega območja zaradi preprečevanja širjenja bakterije Envinia amylovora (Burill) Winslow el al. V skladu s pravilnikom je posebno nadzorovano območje ozemlje Republike Slovenije, na katerem se razmejijo okužena in neokužena območja, kjer se na predpisan način zagotavlja zdravstveno varstvo gostiteljskih rastlin in posebni nadzor hruševega ožiga. Razmejitev žarišč in pripadajočih varovanih območij je grafično prikazan v prilogi 2. Na območju žarišč in na okuženem območju je prepovedano pridelovanje gostiteljskih rastlin za saditev, razen če je vzpostavljeno nevtralno območje, kot je določeno v prilogi 3. Glede na navedeno je bilo odločeno, kot je razvidno iz izreka odločbe. S tem je odločba utemeljena. Odločba se izdaja po uradni dolžnosti inje takse prosta. mag. Katarina Groznik, direktorica Pisma bralcev I- Kakšen bo trajnostni razvoj Trzina Mislil sem, da nekaj časa ne bom pisal v Odsev, a razmere me silijo, da le nisem povsem tiho in se ne obrnem proč, ko opazim kak problem ali me ljudje opozarjajo na težave, s katerimi se soočajo v naši občini. Verjetno se še vsi Trzinci dobro spomnijo vročih razprav o velikosti in podobi centra Trzina, ki mu še vedno pravimo T3. Takrat smo so-glasno poudarjali, da si želimo prijeten izgled kraja, da v naše okolje ne sodijo visoki, neestetski objekti. Koliko hudih besed je bilo izrečenih na račun višinc objektov v T3!? Ali politiki in tišti, ki se uk-varjajo z urbanizmom na našem območju, te stvari tako hitro pozab-Ijajo? Takrat so »letele« nekatere politične glave in še vedno so nekateri prepričani, da so bloki v T3 previsoki. Zdaj pa ob trgovini Mercator, na mestu, kjer je bil včasih Ford servis, raste v nebo prodirajoča kletka betonskih nosilcev in nakazuje, da so nam pristojni skozi stranska vrata »znesli« kukavičje jajce. Ogrodje objekta, ki je zdaj zraslo na parkirišču nckdanjega Ford servisa, je šele začetek, slaba tretjina mastodona, ki naj bi po zamisli tistih, kijimje pomemben le denar, krasil začetni pogled na Trzin. Ogromna škatla, pa če bo še tako lepo zastekljena, bo spominjala na New York, izbrisala pa bo pogled na Zareber in Trzin, kakršnega smo gradili v zadnjih letih. Požrla bo sonce in razglede sosedom, obiskovalci pa bodo prepričani, da so še vedno v industrijski coni. Vcs čas vemo in smo vedeli, da se bo Trzin dolgoročno spojil z Ljubljano, ampak pravi Trzinci smo vedno poudarjali, da naj naš kraj, dokler je le mogoče, ohrani svojo dušo. Vse raziskave javnega mnenja, ki jih opravljajo na Občini, kažejo, da si prebivalci Trzina želijo prijetnega in urejenega bivalnega okolja. Na Občini pišejo strategije razvoja občine in povsod na prvem mestu poudarjajo ka-kovost bivanja in skrb za člověku prijazno okolje. Županova lista se imenuje Lista za trajnostni razvoj Trzina, opozicijska lista pa se zav-zeina za zeleni Trzin. Kje so zdaj njihova prizadevanja? So to zgolj črke na papirju, besedne puhlice v predvolilnem cirkusu? Kako zdaj nihče ne naredi nič proti takšni grdobiji, ki nam jo gradijo ob vstopu v stanovanjsko naselje? Spet vsi umivajo roke in vijejo oči, kako so nemočni. »Na občini smo samo dali lokacijsko informacijo, ki govori, daje pri gradnji treba upoštevati določila Prostor-sko- ureditvenega načrta za tisto območje - PUP-a.« Načrt predvi-deva, da gre tam za stanovanjsko naselje, v katerem pa so možni nekateri poslovni objekti. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi na občini ob tem pristali, da takšni objekti segajo 12 metrov v višino. Čc jc to res, so na Občini imeli več podatkov o tem, kaj investitor pripravlja. Na Upravni enoti so izdali gradbeno dovoljenje, ker je pač v PUP-u zapisano, da so tam lahko poslovni objekti. Koje investitor přišel na UE, je moral prinesti vse náčrte in drugo gradbeno dokumentacijo, tako da so na UE točno vedeli, za kaj izdajajo dovoljenje. Tišti, ki se je podpisal pod to dovoljenje, bi moral za svojo odločitev odgovar-jati. V stanovanjsko naselje taka predimenzionirana nakaza ne sodi! Ali ste na Upravni enoti izgubili orientacijo? V industrijski coni dovoljujete stanovanjsko pozidavo - vsi poznamo problem t.i. gradu, v stanovanjskem naselju pa gradnjo povsem neskladnih, grđih objektov, ki sodijo v poslovne cone! Vas zanima zgolj denar? Pri vsej zade vi nekaj smrdi! Kje pa so gradbeni, okoljski in drugi inšpektorji, ki morijo zasebni-ke. če na črno postavijo kakšen zid, škarpo? Tudi inšpektorji naj bi vedeli, kakšni objekti sodijo v določeno okolje. Zakaj ne posreduje-jo, ustavijo gradnje? Seveda je v prvi vrsti kriv investitor, ki brez posluha za okolico vsi-Ijuje svojo voljo in moč, vendar bi tudi Občina morala biti gospodar na svojem območju. Zakaj pa smo se zavzemali za svojo občino? Da bomo zdaj slišali samo jadikovanje, daje to samo dediščina nekdan- je domžalske občine, da naše Občine nihče nič ne vpraša. Na občini sklicujejo zbore prebivalcev ulic in manjših območij, na katerih jih seznanjajo s spremembami PUP-ov, ureditvenih in drugih lokacijskih načrtov, pri tem pa vedno dajo udeležencem zasedanj že v naprej vedeti, daje vse odločeno in da so jih sklicali samo zato, ker tako zahte-va zakon, zakaj pa za take velike posege v trzinski prostor ne skličejo nobenega zbora? Zakaj Občina, ki naj bi bila usmerjena v trajnostni razvoj kakovosti življenja v Trzinu ne stori ničesar? Alije to listi trajnostni razvoj, ki nam ga obljubljajo na predvolilnih shodih? Mogoče bi bilo prav, da v prihodnje ne bi bili več tako naivni. Miro Štebe, Ljubljanska 18 a, Trzin V decembrski številki lanskega Odseva je občane Mengeške ceste (spet) razveselila novica, da bo v letu 2005 plinovod zgrajen končno tudi ob tej cesti. V prispevku Petrola je namreč pisalo, da je v Ietošnjem letu predviđena izvedba treh projektov, med drugim tudi II. faza / 2. etapa, ki zajema območje med Jemčevo in Mengeško cesto ter območje vzhodno od Mengeške ceste. Izgradnja na tem območju je po njihovem vezana na náčrte Občine Trzin, ki planira gradnjo manjkajočega pločnika v severnem delu Mengeške ceste. V začetku marca letos pa smo v posvetovalni energetski pisarni Petrola v Trzinu izvedeli, da plina na Mengeški v Ietošnjem letu še ne bo. Ker je bilo taki, nikjer objavljeni informaciji težko verjeti, smo štirje občani zaprosili za razgovor pri županu. Na razgovoru, ki smo ga imeli 23. marca letos, sta bila navzoča tudi predstavnika Petrola in nam povedala, da se izgradnja plinovoda na Mengeški cesti za letos odmi-ka. Gospod Županje izjavil, da to novico sliši prvič in daje po njegovih informacijah plinifikacija in s tem tudi izgradnja manjkajočega pločnika na vzhodni strani Mengeške ceste v Ietošnjem letu šc vedno možna. Ne tem sestanku je gospod župan obljubil, da bodo: • v treh tednih na Občini preučili možnost plinifikacije in izgradnje pločnika ob Mengeški cesti še v Ietošnjem letu, • o rezultatih preučitve (rokih izgradnje plinovoda in pločnika) poročali na zboru občanov Mengeške ceste, ki bo v drugi polovici aprila. Kcr je medtem od sestanka preteklo že več kot tri mesece, sprašujemo, kdaj bo gospod župan izpolnil obljubi? Peter Kralj, Franc Kurent, Stane Mesar in Franci Mušič, občani z Mengeške ceste 0 naravnih nesrečah je koristno govoriti... Govoriti prav zaradi tega, da ne pozabimo na to, da nas lahko pri-zadene tudi to - huje ali blažje. Prav zaradi tega so se v sredo, 15. junija 2005, v Izobraževalnem centru na fgu župani občin in sode-lavci sestáli z ministrom za obrambo RS in njegovimi sodelavci. Tam jim je bila pojašnjena vizija razvoja civilne zaščite in naloge, ki čakajo slehemo lokalno skupnost. Sistem še ni dořečen, je pa jasno, kako bi tekla nadgradnja. Na spletni strani ww-w.soslt2.si se lahko vsakdo seznáni z zakonodajo s tega področja, aktualnimi dogodki in razvojem te humanitarne dejavnosti. Tudi v Trzinu pripravljamo okroglo mizo na temo »Civilna zaščita danes«. Pripravili jo bomo po dopustih, da bomo prav vsi lahko prisluhnili uglednim gostom in morda tudi sami dodali kakšno svoje mnenje in pogled na to temo. Zoran Rink, poveljnik CZ občine Trzin Plin in pločnik na Mengeški cesti Domzalska knjižnica se bo poleti preselila v nove prostore Proslava ob dnevu državnosti Tako kot po drugih slovenskih krajih smo tudi v Trzinu proslavili 14. rojstni dan naše mlade države, kije bita ustanovljena 25. junija 1991. Pomembnega dogodka smo se tako kot prejšnja leta spomnili s proslavo, le da tokrat prireditev ni potěkala na prostem, ob spominski plošči, kjer je prišlo do oborožene bitke v Trzinu, ampak v dvorani Marjance Ručigaj v Centru T3. Razlog, zakaj je bilo temu tako, je čisto tehnične narave - na hiši, na kateri je pritrjena spo-minska plošča, trenutno potekajo gradbena delà. Prostor kot tak, pa čeprav je igral pomembno vlogo v času vojne za Slovenijo, konec koncev le ni tako pomemben. Pomemben je predvsem spomin na tište dni in na tište dogodke. Proslava je bila klasična in na srečo ne dolgovezna. Slednje postaja že kar zaščit-ni znak trzinskih prireditev, kar pa se mi zdi popolnoma pravilno. Kaj je lahko bolj mučnega, kot prikovati uboge obis-kovalce na stole in jih potem v nedogled mučiti s kot čreva dolgimi govori in zaležením kvazi umetniškim programom, medtem ko so z mislimi že vsi čisto drug-je in si ne želijo drugega, kakor da slišijo najpomembnejše in nato kar se da hitro odvihrajo na pogostitev - torej na klobáso in kakšno pivo ali dve. Priprave letošnje-ga kulturno - zabavnega programa so se že pred meseci zavzeto lotili upokojenci -člani mešanega pevskega zbora Žerjavčki, kar se mi zdi zelo pozitivno. Daje vsaj kdo še tako zavzet in poln entuziaz-ma, pa četudi se jim glasovi na trenutke malce zatresejo. Toda, ali ni lepo videti upokojence, ki se s takšnim veseljem in zavzetostjo aktivno vključujejo v doga-janje v našem, včasih malce zaspaném kraju? Pripravili so tako pevski kot tudi literarni del programa. Najprej so, pod vodstvom zborovodkinje profesorice Alenke Mar-kus, zapeli Zdravljico, nato pa še štiri druge pesmi - Smrt v Brdih skladatelja Maksa Pirnika ter še tri ljudske pesmi (Pa se sliš, Rož, Podjuna, Zila in Mav čez izaro). Olga Stopař, Milan Kuferšin in Meta Železnik pa so se predstavili tudi z interpretacijami pesmi Kaj iščem. Balada in Ta luč pesnikov Mile Kačič, Cirila Kosmača in Toneta Kuntncrja. Osrednji del prireditve sta zapolnjevala dva govora. Najprej je spregovoril župan občine Trzin Anton Peršak. Poudaril je, da nam praznik ob dnevu državnosti po-nuja dve možnosti, in sicer da se spom-nimo ljudi, ki so se žrtvovali za našo državo, in se pri tem veselimo zmage nad sovražno vojsko, ki nam je poskušala vzetí samostojnost. Po drugi strani pa lahko ob tej priložnosti razmislimo, kaj nam ta dan sploh pomeni. Spodbudil nas je k razmišljanju o tem, kako so se pred štiri-najstimi leti uresničile dolgoletne sanje našega naroda, in o tem, da seje naša država rodila skozi bitko. V nadaljevanju nas je župan spomnil tudi na vse ostale pomembne odločitve, ki smo jih sprejeli v přetekl ih letih - vključno s tem, da smo se pridružili Evropski uniji in Natu. Slavnostní govornik je bil tokrat Edvard Golob, rezervni stotnik prvega razreda in eden izmed treh pogajalcev zjugoslovansko vojsko v bitki pri Trzinu. Taje sprva povzel dogodke, ki so bili po razglasitvi Slovenije za neodvisno državo ključnega pomena. Še posebej je izpos-tavil dogodek, ko so enote JLA prispele v Trzin in so slovenski teritorialci dobili nalogo, naj jih po mirni poti razorožijo. Ker pa poga-janja niso obrodila sadov, so bili prisiljeni ukrepati drugače, in seje začel ognjeni boj. Vojna za Slovenijo je na našo srečo trajala le deset dni, vendar se za vse, žal, ni srečno končala. Nekateri so namreč našo samostojnost plaćali s svojimi življenji. Golob je v nadaljevanju poudaril, da vojne osebno nikakor ne odobrava (čeprav je bil prisiljen v njej sodelovati) in da se po njegovem mnenju v naši državi vse preveč merimo z zunanjimi močmi, namesto da bi bolj uporabljali dialog. »In ravno zato je treba ohraniti spomin na vojno kot opomin, da se nasilje ne izpla-ča,«je poudaril Golob. Sledil je bolj vesel del, že kar tradicionalno kresovanje v kamnolomu. Tišti, ki so se ude-ležili proslave, so po koncu přejeli vsak po en bon za pijačo in za klobáso, tišti samo veselice željni, pa so morali za okrepčilo plaćati iz svojega žepa. No, samo da so se na koncu vsi skupaj zabavali in imeli lepo v tej naši preljubi Sloveniji. Mirjam Štih Posebno obvestilo za »žerjavčke« Zaradi srečanja upokojencev Gorenjske, ki se ga bomo 1. septembra 2005 v Škofji Loki udeležili tudi trzinski upokojenci, smo naš piknik v Dolgi dolini z 2. septembra přestavili na 9. September 2005. Prijave za srečanje v Škofji Loki bodo zaključene do 14. avgusta, o tem pa vas bomo obvestili tudi z oglasnimi plakati. Spoštovane obiskovalke, cenjeni obis-kovalci Knjižnice Domžale! Skupaj z vami se veselimo nove knjižnice v Domžalah, ki vam bo na 2000 kvadratnih metrih ponudila pestro izbi-ro knjižničnega gradiva in elektronskih medijev. Selitev načrtujemo v avgustu, pri tem pa nam lahko posredno pomagate tudi vi, spoštovane bralke in cenjeni bralci. Kako? Ker se přibližuje čas poletnih počitnic in dopustov, vam svetujemo, da si že sedaj, na začetku poletja izpo-sodite čimveč poćitniškega in drugega branja, katerega boste lahko v miru prebirali vse poletje. Knjige pa nam boste šele v začetku jeseni vrnili v novo knjižnico v prvo nadstropjc poslovnega centra Mercator. Glavnino selitve načrtujemo v avgustu, zaradi česar bo knjižnica takrat tudi zaprta. Zaradi selitve bo za naše uporabnike veljal nekoliko drugačen poslovni red: V juniju in juliju bo knjižnica v Domžalah na Ljubljanski 58 delovala po us-taljenem poletnem odpiralnem času: • ponedeljek: od 13.00 do 19.00 • torek: od 8.00 do 14.00 • sreda: od 13.00 do 19.00 • četrtek: od 13.00 do 19.00 • petek: od 8.00 do 14.00 • sobota: zaprto Planiramo, da bo knjižnica v avgustu za uporabnike zaprta. lakoj ko bo preseljena, urejena in bo postavljena raču-nalniška mreža, jo bomo odprli za uporabnike. Uporabnike bomo o tem sproti 1 obveščali preko medijev. V mesecu av-gustu bodo vsak dan v tedn u po običajnih urnikih odprte krajevne knjižnice v Šentvidu pri Lukovici, Trzinu in Mengšu, kjer bodo uporabnikom iz i Domžal na voljo vse storitve pod ena-kimi pogoji in isto člansko izkaznico (izposoja gradiva, e-točke...). Za more-bitne nevšečnosti, ki jih bomo s tem povzročili uporabnikom, se že vnaprej opravičujemo in jih prosimo za razu-mevanje. Uporabnikom svetujemo, da si poletno branje vzamejo na zalogo že od junija dalje, s čimer nam bodo posredno pomagali tudi pri selitvi knjižnice. Več kot si bodo Ijudje izposodili knjig, hit-reje bomo preselili knjižnico. Svečano otvoritev planiramo sredi septembra. Marjan Gujtman, direktor Knjižnice Domžale Program varčevanja s pitno vodo Občina Trzin je z namenom vključe-vanja in osveščanja javnosti o tej problematic pripravila Program varčevanja s pitno vodo. V sklopu programa bodo potekale naslednje aktivnosti, s katerimi želi Občina Trzin vključiti v sodelovanje čim večjega števila prebivalcev Trzina in drugih: - fotografski natcčaj na temo »Pitna voda«, - literarni natečaj, kratka zgodba na temo »Pitna voda«, - izdaja zloženke z nasveti, kako vsa-kodnevno privarčevati vodo in - sklop člankov o problematiki pitne vode v časopisu Odsev. Ob zaključku obeh natečajev bo organizirana razstava prispelih fotografij in prispe-lih kratkih zgodb v avli Centra Ivana Hribarja. Terminsko so aktivnosti organizirane tako-le: - konec avgusta iziđe brošura z nasveti o varčevanju z vodo, - fotografski natečaj in literarni natečaj se zaključita 1. septembra 2005, - razstava in razglasitev zmagovalnih na-tečajnih prispevkov bo potěkala v Centru Ivana Hribarja od 22. septembra do 22. oktobra 2005, - objava člankov na temo vode v Odsevu v septembrski, oktobrski in novembrski številki. % U- Občina Trzin razpisuje literarni natečaj za kratko zgodbo na temo: •PITNA VODA« Natečaj je organiziran v sklopu programa varčevanja s pitno vodo in naj bi prispeval k osveščanju javnosti o tej tematiki. Natečaj je brezplačen in namenjen vsem piscem. Pomembno je, da se avtorji držijo predpisane teme. Zgodbe, ki se na nikakršen način ne bodo povezovale s temo, bodo iz natečaja izločene. Kratka zgodba ne srne bili daljša od 1000 besed oziroma dveh tipkanih strani. Vsak avtor lahko sodelujc na natečaju z eno (1) kratko zgodbo. Razpis se začenja takoj inje odprt do vključno I. septembra 2005. Pošiljanje besedil je možno po pošti ali v elektronski obliki. Natečaj jc anonimen, zato je potrebno upoštevati naslednja navodila: • dcla pošljile ali dostavite natiskana s priloženo disketo oziroma zgoščenko (.doc) v kuverti na naslov: Občina Trzin, Mengeška 22, 1236 Trzin s pripisom »literarni natečaj«, • v desnem zgornjem kotu besedila je treba navesti šifro avtorja. Priložiti je treba zaprto ovojnico, označeno s šifro, s katero se avtor udeležuje natečaja, v kateri naj bo napisano ime, priimek, naslov, leto rojstva ter kontaktni telefon Po elektronski pošti besedilo pošljite kot priponko na naslov info'o' tr/in.si. V okence subject ali zadeva vpišite »literarni natečaj«. V priponki naj bo besedilo, napisano v vvordu (format .doc). V zgornjem desnem robu besedila napišite svojo šifro, ki bo zagotovila nepri-stranskost pri ocenjevanju. V samo besedilo elektronske pošte pa napišite naslednje podatke: šifro, ime, priimek, naslov, leto rojstva ter kontaktni telefon. Vaše ime ali naslov ne smeta biti napisana v besedilu, ki ga oddáte kot priponko. Komisija bo izbrala tri najboljše kratke zgodbe. Tri najboljše zgodbe bodo nagrajene: - 1. mesto: 10.000 SIT - 2. mesto: 7.000 SIT - 3. mesto: 4.000 SIT Otvoritev razstave izbranih kratkih zgodb ter razglasitev nagrajencev bo 22. septembra 2005 v avli Centra Ivana Hribarja (na Ljubljanski 12 f v Trzinu) ob 19. uri. Nagrajena delà bo zadržal organizator, ki si pridržuje pravico do njihove nekomercialnc objave, z obvezno navedbo imena avtorja, avtor pa obdrži vse avtorske pravice. Avtorji nagrajenih kratkih zgodb pristajajo na brezplačno objavo njihovih del v časopisu in na spletni strani. Nenagrajena dcla se ne vračajo. Sodelovanje na natečaju je mogoče le ob sprejemanju zgornjih določil. Dodatne informacije dobite v času uradnih ur Občine Trzin, na telefonski številki 01/564 45 44 (Katja Žagar). Vabljeni k sodelovanju! Občina Trzin razpisuje fotografski natečaj na temo: »PITNA VODA« Natečaj je organiziran v sklopu programa varčevanja s pitno vodo in naj bi prispeval k osveščanju javnosti o tej tematiki. Natečaj je brezplačen in namenjen vsem fotografom, ne samo trzinskim. Tematika je usmerjena v iskanje moti-vov, povezanih s pitno vodo. Pravila igre: Natečaj je razpisan za ČB ali barvne fotografije. Fotografije smejo biti velike največ 20 x 30 cm in manjše izvedenke iz tega formata. Vsak fotograf pa lahko na natečaju sodeluje z največ tremi (3) deli. Natečaj je anonimen, zato je potrebno upoštevati naslednja navodila: • na hrbtn i stran i fotografij e j e treba navesti šifro avtorja in zaporedno številko fotografije oziroma posnetka, • priložiti je treba seznam poslanih fotografij, naziv posnetka, čas in kraj nastanka; seznam naj ima v zgornjem desnem kotu tudi šifro avtorja, • v zaprti kuverti, označeni s šifro, s katero se avtor udeležuje natečaja, naj bo napisano ime, priimek, naslov, leto rojstva ter kontaktni telefon. Razpis se začenja takoj in traja do vključno 1. septembra 2005. Delà pošljite ali dostavite v primerno varni em-balaži na naslov: Občina Trzin, Mengeška 22, 1236 Trzin s pripisom »fotografski natečaj«. Komisija bo izbrala tri najboljše fotografije ali skupino fotografij. Prva tri delà bodo nagrajena: - 1. mesto 5.000 SIT - 2. mesto 3.000 SIT - 3. mesto 2.000 SIT Otvoritev razstave vseh prispelih del ter razglasitev prvih treh nagrajencev bo 22. septembra 2005 v avli Centra Ivana Hribarja na Ljubljanski 12 f, Trzin ob 19. uri. Nagrajena delà bo zadržal organizator, ki si pridržuje pravico do njihove nekomer-cialne objave, z obvezno navedbo imena avtorja. Nenagrajena delà bo mogoče prevzeti po koncu razstave, predvidoma po 22. oktobru 2005 na sedežu Občine Trzin. Sodelovanje na natečaju je mogoče le ob sprejemanju zgornjih določil. Dodatne informacije dobite v času uradnih ur Občine Trzin, na telefonski številki 01/564 45 44 (Katja Žagar). Srečno pri iskanju motivov! Triindvajsetega junija, na predzadnji dan šolskega leta 2004/ 2005, je župan Anton Peršak v avli Centra Ivana Hribarja spre-jel in nagradi! najboljše učence posameznih razredov Osnovne šole Trzin ter učenki in učenca Glasbene šole Domžale. Tako kot vsako ieto ob zaključku šolskega leta so se najuspešnejši učenci tudi letos srečali z županom, ki jih je ob tej priložnosti za dosežke tudi pogostil in nagradil s knjižnimi nagradami. »Tišti, ki ste tu zbrani, ste najboljši v svojih razredih in vam šola ne povzroča nobenih težav, vendar vam to nalaga tudi določeno odgovornost,« je v nagovoru šolarjev poudaril župan. »Nikakor ne smete pozabiti, da nekateri vaši sošolci in sošolke za učenje niso tako nadarjeni kot vi, in jim gre učenje nekoliko težje od rok. Zato je prav, da jim pri učenju pomagate po svojih močeh. Znanja namreč ne pridobivate samo zase, ampak tudi za vse tište, ki živijo z vami in okrog vas,« je župan dejal nagrajencem in jih tako spomnil na odgovornosti do vseh, ki živijo z njimi in okrog njih. Pred koncem svojega nagovora pa seje za dosežke šolarjev zahvalil tudi celotnemu kolektivu Osnovne šole Trzin. V nadaljevanju seje tudi Franc Brečko, ravnatelj Osnovne šole Trzin, zahvalil občini za ves njen prispevek in pomoč šoli. »Prizidki, ki smo jih dobili v pretek-lih le-tih, nam nudijo zelo dobre pogoje za delo, zato si takšne pomoči občine želimo tudi v prihodnje,« je lako v imenu kolektiva kot tudi vseh nagrajenih šolarjev dejal Brečko. Zoran Jereb Letošnji najboljši učenci OŠ Trzin so: 1. a: Mitja Hofer 1. b: BlažMarkovič 2. a: Anja Župane 2. b: Jaka Šiniko 2. a/8: Tjaša Šinkovec 2. b/8: Matej Klemen 3. a: Jure Markovič 3. b: AljažAbe 4. a: Jaka Petemel 4. b: Neža Perko 5. a: Anže Kosmač 5. b: Lara Matan 7. a: Špela Gorjup 7. b: Gregor Gregore 8. a/8: Tamara Klavžar 8. b/8: Marko Mihalec 8. a: Anja Modec 8. b: Anja Štuhec Letošnji nagrajenci - najboljši učenci vseh razredov OS Trzin z županom Antonom Peršakom in ravnateljem Francem Brečkom. Učenci Glasbene šole Domžale: Petra Kmetič Rok Hrovatin Tjaša Marolt Kdo so najboljši učenci osnovne sole Trzin v šolskem letu 2004/05 Solsko leto 2004/05 se je izteklo in zopet so se, tako kot tudi prejšnja leta, nekateri učenci izkazali bolje kot drugi. (Seveda bolje v okviru učnega programa, ki ga določa naša država.) Pridne in/ali nadarjene učence pa je potrebno nagraditi ali vsaj javno pohvaliti, da so tudi drugim za zgled. Prav to je storila tudi trzinska občina in izrekla priznanja najboljšim učencem osnovne šole Trzin. Mi pa smo se odločili, da z njimi opravimo kratek pogovor in jih predstavimo še vam. V tokratni številki tako lahko izveste nekaj več o treh izmed njih: o Tamari Klavžar (8a/8) in Marku Mihalcu (8b/8), ki sta z osnovno šolo za vedno zaključila, in o Anji Modec (8a/9), ki je končala osmi razred devetletke. Kako se počutiš kot najboljši/a učenec/ ka v svojem razredu? Tamara: O tem ne razmišljam, saj je šola trenutno zadnja stvar, na katero pomislim. Verjetno bi se morala počutiti počaSčeno, pa to ni ravno moja navada. Marko: To je težko opisati. Je kot nekakšna nagrada za celoletno delo, in sem seveda vesel. Anja: Zelo sem vesela, da sem bila izbrana; to se mi je zgodilo že šestič. Si v preteklem šolskem letu vložil/a veliko truda v učenje? Si veliko delal/a in se učil/a tudi doma (ali pa si samo dobro poslušal/a v šoli)? Tamara: Mislim, daje največ sadov obrodilo moje poslušanje, čeprav sem se za dobre rezultate seveda morala tudi učiti. Marko: Jaz bolj prisegam na poslušanje v šoli, ker mije to veliko lažje kot učenje doma. Anja: Da, veliko truda sem vložila v učenje, še posebej zato, ker se mi je ta razred zdel najtežji doslej. Čeprav sem sledila pouku v šoli, sem kljub temu doma ponovila snov. Ali te je šolska snov zanimala? Tamara: Zal me večinoma ni. A za to ni toliko kriva snov, kot pa dějstvo, da sem se je morala tudi naučiti. Marko: Šolska snov je v osnovi dokaj zanimiva, vendar postane dolgočasna, ko jo zaradi neposlušnežev učitelj razlaga ludi po desetkrát. Anja: Da, zelo zanimiva. Si morda doma bral/a tudi dodatno literaturo? Kakšno-strokovno ali leposlovje? Tamara: Seveda sem. Večinoma sem brala leposlovno literaturo, pesmi in romane. To leto sem začela brati tudi klasično rusko književnost (Dostojevski, Tolstoj), navdušila pa sem se tudi za Kosovela. Marko: Ne. Anja: Knjig nisem posebej brala, razen kakšnega atlasa ali kaj podobnega. Veliko pa sem tudi brskala po internetu, da bi našla kakšne informacije za šolo. Kateri predmeti so ti bili najbolj všeč in zakaj? Tamara: Matematika je moj najljubši predmet že od nekdaj. Ne bi znala razložiti zakaj, morda tudi zato, ker se mi jo ni treba učiti. Marko: Najbolj so mi všeč naravoslovni predmeti, predvsem matematika in fizika in seveda tudi športna vzgoja in podobni predmeti, za katere bi lahko rekli, da so nam kot ura sprostitve. Anja: Najbolj všeč sta mi bili športna in likovna vzgoja, predvsem zato, ker se mi ni bilo potrebno še posebej učiti. Si sodelovai/a na kakšnih šolskih tek-movanjih iz znanja? Ali si prcjel/a kakšna priznanja? Tamara: Sodelovala sem na tekmovanjih iz slovenščine, angleščine, kemije, Vesele šole, fizike in matematike. Pri vseh sem dobila bronasto priznanje, pri slovenščini srebrno, pri matematiki in fiziki pa tudi zlato. Marko: Sodeloval sem skoraj na vseh tekmovanjih, posebej uspešen pa sem bil na tekmovanju fizike, kjer sem na državni stopnji dosegel drugo mesto, in pri matematiki, kjer sem na državnem tekmovanju zasedel prvo mesto. Anja: Sodelovala sem na dveh tekmovanjih, a nisem osvojila nobenega priznanja, če ne štejem angleške bralne značke, pri kateri so sodelovali vsi učenci. Si se pořutil/a prijetno v osnovni šoli Trzin? Kaj ti je v tej šoli všeč in kaj te moti? Tamara: Tam sem se počutila prijetno, čeprav o tem pravzaprav nikoli nisem razmišljala. Šola je pač šola, ne glede na njen izgled. Marko: V šoli sem se počutila prijetno, čeprav o_ tem pravzaprav nikoli nisem razmišljala. Šola je pač šola, ne glede na njen izgled. Anja: Z osnovno šolo Trzin sem kar zadovoljna in zaenkrat ne bi spreminjala ničesar. Kakšni so se ti zdeli učitelji in drugo osebje (ravnatelj, psihologinja, kuharice...) na šoli? Tamara: Seveda sem tako kot drugi tudi jaz na njih našla mnogo napak, a nihče ni popoln. V povprečju so bili učitelji vedno pripravljeni pomagati, ostali pa so bili do nas prijazni, kot so le lahko bili. Marko: Celotno osebje na osnovni šoli je zelo prijazno. Dobro se mi zdi, ker bolj po-membne predmete uči jo boljši in bolj slrogi učitelji. Anja: V šoli sc počutim prijetno, odnosi med sošolci in učitelji so ludi zelo solidni. Zaenkral me na tej šoli nič ne moti. Menim, da vsi zelo dobro opravljajo svoje delo, tako učitelji kot tudi ostalo osebje na šoli. Na katero srednjo šolo oz. gimnazijo si se vpisal/a oz. če še nisi končal/a OS, kam sc nameravaš vpisati v příhodnosti? Tamara: Na Gimnazijo Bežigrad. Marko: Tudi jaz sem se vpisal na Gimnazijo Bežigrad. Anja: Razmišljam, da bi sc vpisala na Jezi-kovno gimnazijo Poljane, ker me tuji jeziki zelo zanimajo. Kaj pričakuješ od te šole? Tamara: Predvsem več delà. Marko: Zahtevnejšo snov in nove šošolce - prijatelje. Anja: Pričakujem, da mi bo ta šola nudila znanje, ki ga bom potřebovala kasneje za poklic. Kakšne so tvoje poklicne želje? Tamara: Najbolj si želim ukvarjanja z matematiko, seveda pa imam tudi druge želje, na primer postati režiserka ali restavratorka. Marko: O tem še ne razmišljam veliko, tako da se nisem niti okvirno odločil. Anja: O tem tudi jaz še ne premišljujem, najra-je pa bi postala prevajalka za tuje jezike. Kako boš preživel/a zaslužene počitnice? Tamara: Verjetno se bom pretežno dolgočasila in pogosto hodila v kino. Poleg tega pa grem z družino v Berlin in za več dni k prijateljici v Maribor. Marko: Doma, na igrišču, na morju, nataborih ... Pestro bo. Anja: Velik del počitnic bom preživela na morju. Ko pa bom doma, bom prebrala kakšno dobro knjigo in se družila s prijatelji. Kaj običajno počneš v prostem času? Katere hobije imaš? Tamara: Gledam dobre filme, poslušam dobro glasbo in berem dobre knjige. Dobre zame. Marko: Zelo rad se ukvarjam z nogometom, kolesarjenjem, rad prcživljam prosti čas za računalnikom. Kakšno glasbo poslušaš? Tamara: Večinoma rock, občasno pa poslušam tudi klasiko in jazz, ki ga posluša moj brat. Marko: Rad poslušam elektronsko glasbo, rave in podobno. Anja: Izmed zvrsti glasbe najraje poslušam rap. Se ukvarjaš s športom? S katerim in kolikokrat na teden? Tamara: Ne, s športom se ne ukvarjam, še najraje pa plavam. Marko: Največ z nogometom, ki ga igramo skoraj vsak sončen dan. Anja: Redno se s športom ne ukvarjam, vendar pa grem v prostem času kdaj rolat ali kolesarit. Kakšno se ti zdi družabno dogajanje v Trzinu? Se ti zdi, da je za mlade dovolj poskrbljeno? Tamara: Z mojega vidika vsekakor je, vendar pa nekateri skoraj zagotovo nimajo takšnega mnenja. Marko: Športni park, mladinski klub ... Mislim, da lahko vsak najde nekaj zase. Anja: Menim, daje za mlade v Trzinu dovolj dobro poskrbljeno, prav tako paje pestro tudi družabno dogajanje. Kaj meniš o mladinskem klubu? Tamara: Sicer je v redu, vendar pa mu večji prostori ne bi škodili. Morali bi tudi pogosteje in vidneje objavljati svoje dejavnosti. Marko: Dobro je, če se mladi družijo in skupaj kaj koristnega naredijo. Anja: V mladinskem klubu še nisem bila, vendar pa se mi zdi prav, da se mladina zbira na določenem městu in počne kaj ustvarjalnega. Kje se družiš s prijatelji in kako običajno preživljate prosti čas? Tamara: S prijatelji se družim v šoli in na športnem igrišču, kjer se najpogosteje le pogovarjamo ali pa samo dolgočasimo. Marko: Ponavadi je to športni park, kjer se srečujemo in se skupaj rekreiramo. Anja: S prijatelji se največ družim v novem športnem parku. Zdaj med počitnicami sem veliko zunaj, v naravi. Si zadovoljen/a s ponudbo športnih igrišč in s prireditvami v Trzinu? Ali kaj pogrešaš, te kaj moti? Tamara: S tem sem zadovoljna, vendar pa bazen ne bi bil odveč, če bi seveda zanj imeli primeren prostor. Marko: Ponudba športnih igrišč v Trzinu je dobra, vendar niso vedno vzdrževana tako, kot bi morala biti. Anja: Da, še posebej sem zadovoljna z novim športnim parkom v Trzinu, kjer tudi preživim veliko prostega časa, pogrešam pa igrišče za odbojko ali tenis. Najbolj zabaven pripetljaj, ki si ga doživel/a v šoli? Tamara: Gotovo jih je bilo veliko, a sem jih (na žalost) že pozabila. Marko: Bilo jih je zelo veliko, najbolj pa smo se smejali, koje bil sošolec vprašan biologijo in mu je učiteljica rekla, naj za začetek sam sebi zastavi vprašanje. On je nekaj časa razmišlja!, nato pa se vprašal: "Kaj je zgodovina?" Anja: V šoli sem doživela več vsakodnev-nih pripetljajev, ki so nam vsem popestrili dan. Mirjam Štih Tamara Klavžar, Marko Mihalec in Anja Modec Predstavljamo letošnje občinske nagrajence: Jakob Smon, dobitnik srebrnega občinskega priznanja Jakob Šmon je maja letos za skoraj šest desetletij aktivnega delà v Gasilskem društvu Trzin prejel srebrno občinsko priznanje bil zelo sproščen in prijeten Nagrajenec v krogu domaćih o svečani proslavi v počastitev občinskega praznika naše občine sem spontano stopila k slavljencu in mu čestitala za dobíjeno srebrno občinsko plaketo. Ni mogel skriti sreče, ki mu je žarela na obrazu, iz oči pa mu je sijal iskren pogled. Težko je to opisati z besedami. Menije bilo to nadvse všeč, in še več, opogumilo meje. Moje čestitke je bil iskreno vesel. Ni me poznal, kako bi tudi me, saj sem priseljenka. Teh pa tu »ne marajo«, sem si mislila. A meje ta prijazni krajan prijetno presenetil, za razliko od nekaterih »staroselcev« izpred dvajset in več let. Takole je rekel: »Hvala bogu, da ste v Trzin prišli od drugod, seje vsaj kaj spremenilo, pa še se bo, sem prepričan!« Zanimivo, sem si mislila. Moj so-govornik ni ravno mlad, pa tako modro razmišlja. Veselila sem se zanj in z njim. Zato sem brez oklevanja sprejela pobudo, da ga kot prvega izmed štirih nagrajencev predstavim vsem krajanom, predvsem v spodbudo mlajšim. Med prijetnim klepetom v domači kuhinja mi je natrosil marsikatero zanimivost. Ce ni bil dovolj natančen, gaje njegova žena Ivanka hitro popravila in dopolnila. Takole je pripovedoval: »Pri nas se pravi po domače pri Zotlarjevih, in to zato, ker sva oba z očetom opravljala sedlářská delà. Izdelovali in popravljali smo konjsko opremo. Leta 1964, star sem bil komaj 34 let, sem si poškodoval roko in svojega pokliča nisem mogel več opravljati. Zaposlil sem se kot čuvaj v Kmetijski zadrugi. Na tečaju sem pri-dobil znanja in veščine s področja strojništva in ga praktično uporabljal vsak dan. Kdorkoli je potřeboval pomoč pri delu na polju, v sa-dovnjaku, pri hiši in drugod, vedno sem bil na razpolago. Za to je obstajal razlog. Delo čuvaja sem opravljal ponoći, vaščani pa so potřebovali pomoč podnevi, ko so bili vsi na »šihtu.« Takrat je bilo vse bolj enostavno. Vodo smo črpali iz Pšate, prevažali pa smo se z navadnim vozom, v katerega sta bila vprežena dva konja. Od otroštva navajen trdo delati, sem bil tudi pri gasilskih ob-veznostih vedno med prvimi na kraju dogajanja, pa naj si bo to pri gašenju, organiziranju ali prevažanju. Tudi pri zabavi nisem manjkal. V spominu so mi ostale priprave na vsakoletno gasilsko veselico na Florjanovo nedeljo. Prizorišče zabave je bilo dvorišče pri Narobetu. Okrásili smo ga z nalomljenimi, brstečimi bukovími vejami. Tudi parado smo imeli, le v skromnější obliki kot danes. Predvsem ni bila tako množična, saj smo seje udeleževali le gasilci iz Trzina. Uniforme so bile skromne, Ie delavne. Danes imajo delovne in paradne. Društva so povezana v Zvezo gasilskih društev. Praznovanja se udeležujejo društva iz bližnje in širše okolice. Pa še godba jih spremlja. Res je vse tako svečano, da sem neizmerno po-nosen. Čeprav moje moči in s tem aktivnost v društvu pešajo, sem v mislih vedno z mojimi prijatelji gasilci. Zahvaljujem se jim, ker so se spomnili name in me predlagali za odličje. Istoćas-no pajim čestitam, predvsem mlajšim, za vse dosežene in bodoče uspehe. Z njimi delim veselje in ponos pri skrbi in uporabi najmodernejšega gasilskega avtomobi-la. Bliža se stoletnica društva. Kaj dosti koristi od mene ne bo, bom pa delil veselje in ponos ob doseženih rezultatih.« Najin klepet sva zaključila s prijaznim nasmehom, iskrenim pogledom in prijateljskim stiskom roke. Moram priznati, da sem tudi jaz iz razgovora veliko pridobila in se zato ob tej priliki gospodu Jakobu Smonu prijazno zahvaljujem. Meta Železnik Srebrno priznanje ste přejeli za dolgoletno aktivnost na področju gasilstva in, Če se ne motim, vam do 60. obletnice gasilskega delà manj kata le še dve leti. »Res je, kot 17- letni fant sem se včlanil v PGD Trzin. Takrat je desetini poveljeval pokojni g. Benda. Naučil sem se osnovnih gasilskih veščin, predvsem spajanja cevi in napada na pogorišče. Razgovor je Žerjavčki na kolesih... Med drugim smo žerjavčki tudi zelo vneti kolesarji, saj se zaveda-mo, da je aktivnost pomembna za vzdrževanje telesne in psihične kondicije. Povabilu za udeležbo na srečanju kolesarjev Gorenjske regije v Kokrici, 7. junija letos, smo se tako z veseljem odzvali. Vreme ni bilo preveč obetavno, bilo je mrzlo, oblačno in nevihtno, vendar se nismo prestrašili. Nasprotnol Organizirali smo se tako, da bi v primeru nemo- gočih vremenskih razmer naložili kolesa v kombi in se peljali z avtomobili. Všemu navkljub smo na prizorišče prikolesarili. Trzinci ne bi bili Trzinci, če ne bi na vseh prireditvah, ki se jih udeležimo, dosegli kakšnega vidnejšega uspeha. Tudi tokrat smo si prislužili ekipno priznanje in kar je še pomembnejše, naš član je dosegel drugo mesto na tekmovanju v polževi vožnji in prislužil srebrno medaljo. To pa še ni vse. Dva naša kolesarja sta dobila medalji tudi kot najstarejša udeleženca iz najbolj odda-ljenega kraja. Dež in veter, ki sta v presledkih kalila vzdušje, pa nam kljub vsemu nista mogla do živega. Vztrajali smo in v celoti izpolnili načrtovano nalogo. Po okrepčilu smo se, kljub rahlemu dežju in mrazu, s kolesi odpeljali proti Trzinu. Počutili smo se varno, saj nas je, za vsak slučaj, če bi kdo omagal, na vsakem križišču počakal naš predsednik Franci. Toda to se ni zgodilo. Čeprav premraženi, smo se zadovoljni vrnili domov. Meta Železnik Težko je peljali hitro, še težje pa počasi in tudi za to přejeti Udeleženci iz Trzina na srečanju kolesarjev Gorenjske na Kokrici. medaljo. (Foto: arhiv Zorana Řinka) (Foto: arhiv Zorana Rinka) ... in na Voglu V sredo, 29. junija, se je petdeset članov Društva upokojencev Žerjavčki odpeljalo na izlet proti Bohinjskemu kotu. Kot že običajno, smo se peljali z avtobusom našega stalnega prevoznika Benotoursa. Takoj po tistem, ko smo napolnili avtobus in je voznik speljal proti Mengšu, je Urška že začela deliti piškote in borovničevec. Med nami je bil namreč godovnik Peter, ki nas je ob svojem prazniku počastil s temi dobrotami. V zahvalo smo mu seveda, kot je pri žerjavčkih običaj, zapeli: »Vse najboljše za tvoj god!« Med spoznavanjem in klepetom je vožnja kar hitro minila in že je bilo treba izstopiti na spodnji postaji žičnice. Predsednik Franci je pohitel in nam, še preden smo vstopili v gondolo, razdelil sendviče, »da ne bi omagali pri tako napornem vzponu«. Gondolska kabina je tako velika, da smo šli lahko vsi na-enkrat vanjo, pa še bi se našel kakšen pražen kotiček. V petih minutah smo se dvignili 1535 metrov nad morje, se pravi, da smo premagali dober kilometer višinske razlike. V dolini pod nami seje kot stepe-na smetana vlekla megla, na Rdeči skali (na končni postaji gondole na Voglu) pa nas je pozdravil prekrasen sončen dan. Najprej smo si ogledali panoramo Julijskih Alp na drugi strani doline. Še zlasti je naše poglede pritegoval vladar slovenskih gora - Triglav. Medtem seje megla razkrojila in odprl se nam je še čudovit pogled na Bohinjsko jezero in njegovo okolico. Dogovorili smo se, da se bomo nekateri s sedežnico peljali naprej na Orlove glave, drugi pa naj bi medtem na zgor-nji postaji gondole, v okolici Ski hotela, obiskali nekaj tamkajšnjih planinskih koč, predvsem pa naj bi uživali v lepoti s cvetjem posute planine. Na žalost sedežnica ni delovala, ker je bila ponoči nevihta in je strela udarila v električno napeljavo. Vsem, ki smo se želeli udobno in brez napora povzpeti na Orlove glave, ni ostalo drugega, kot da vzamemo pot pod noge. V slabi uri smo premagali strmino in prišli od Posebno obvestilo za »žerjavčke« Zaradi srečanja upokojencev Gorenj-ske, ki se ga bomo 1. septembra 2005 v Škofji Loki udeležili tudi trzinski upokojenoj, smo naš piknik v Dolgi dolini z 2. septembra přestavili na 9. September 2005. Prijave za srečanje v Škofji Loki bodo zaključene do 14. avgusta, o tem pa vas bomo obvestili tudi z oglasnimi plakati. gostišča do vrha. Spet so se nam odprli prelepi razgledi, seveda pa smo se tam tudi pošteno nadihali svežega zraka, si privoščili kavico, čajček ali pa tudi pivo. Med sestopom h gondoli smo nabrali tudi nekaj zdravilnih planinskih rožic za čajčke. Vreme se je začelo spreminjati, zato smo se kar hitro vrnili v dolino. Tam nas je že čakala turistična ladja, ki nas je popeljala na panoramsko vožnjo po biseru Bohinja, našem največjem stal-nem jezeru. Res je bilo čudovito in v vožnji do Ribčevega laza smo zelo uživali. Za prijeten zaključek oziroma piko na i prijetnemu dnevu je poskrbelo še obilno kosilo, ki nas je pričakalo v žerjavč-kom že dobro znanem Lovskem domu pod Stolom. Vsi dobro razpoloženi in veseli smo zvečer »pristali« v Trzinu in si obljubili, da bomo na kakšen tak izlet prav gotovo še šli. Janez Štebe Izlet upokojencev na VogeI (29.6.2005) Izlet upokojencev na Vogel (29.6.2005) - r ladjico po Bohinjskem jezeru Upokojenci Slovenije smo imeli srečanje v Postojni Triindvajsetega junija, na sončno če-trtkovo jutro, smo se trzinski upoko-jenci popeljali proti Postojni, in sicer na tradicionalno 17. srečanje upokojencev Slovenije. Da je udeležba iz-redna, smo se prepričali že na parki-rišču pred Postojnsko jamo, saj je naš avtobus nosil številko 246, kar Pomeni, da se je zbralo cca 15.000 »mladih« upokojencev iz cele Slovenije. Kljub tako številčni udeležbi je bilo za vse dovolj prostora, postrežba J® potěkala brez »zastojev«, kar kaže na dobro delo prirediteljev. Srečanje seje pričelo z dveurnim progra-m°m; poslušali smo govore, pevce, uži-vali ob nastopu folklornih skupin in se nazadnje nasmejali še humoristom. Po urad- končal res prijeten dan in vsi zadovoljni nem delu smo se podprli s hrano, da ne bi smo se odpravili proti domu. kdo od udeležencev prehitro omagal in se nato odpravili proti campingu pri Jami Pivka. Ker večina še ni obiskala teh kra-jev, se kar niso mogli načuditi, kako lepa je pravzaprav naša dežela. Sprehodili smo se po naravnem parku sredi gozdov in si pred odhodom privoščili osvežilno pijačo v bližnji res-tavraciji. Tako seje Srečanje upokojencev v Postojni (23.6.2005) Prijazno člověku in okolju i r petek, 13. maja 2005, smo na OŠ Trzin odprli vrata in svoje delo predstavili tudi krajanom. Tema letošnjega dne-va odprtih vrat šole je bila Prijazno člověku in okolju. Skoznjo smo želeli učence, delavce šole pa tudi obiskovalce opo-zoriti na aktualno problematiko današnjega časa. Dějstvo je namreč, da sodobna potrošniška družba, katere del smo, sili industrijo v proizvodnjo, posredno s tem pa tudi v onesnaževanje okolja. Že danes Marjeta Keršič Svetel (foto: Mateja Erčulj) lahko občutimo segrevanje ozračja in posledice - podnebne spremembe, nevarnosti ozonske luknje, pomanjkanje pitne vode, zastru-pitve podtalnic ... Onesnaženost naravnega okolja je ob neosveščenih Zemljanih vsak dan večja! Priprave na dan odprtih vrat so potekale skozi celo šolsko leto, intenzivno pa smo se z ekologijo ukvarjali v zadnjem mesecu. Pri učnih urah in na dnevih dejavnosti smo se z učenci veliko pogovarjali o človekovem odnosu do narave, ogroženosti naravnega okolja in posledicah le-tega. Še posebej smo razmišljali, kaj lahko sami storimo za bolj zdravo in čisto okolje. Poleg tem, ki so neposredno povezane z varovanjem okolja (energija, voda, zrak, promet, odpadki...), smo se dotaknili tudi ostalih tegob današnjega časa (nasilja, odvisnosti, aidsa...) in celo onesnaževanja slovenskega jezika. Kot uvod na dan odprtih vrat smo že v četrtek izvedi i okroglo mizo z naslovom »Varčno, zdravo in okolju prijazno«, katere smo se udeležili predstavniki šole, nekaterih društev in občine. V petek dopoldne smo urejali učilnice in druge prostore šole, izvedli čistilno akcijo v njeni bližnji okolici, zbirali star papir in pripravili zabojček za odlaganje iztrošenih baterij. Za obiskovalce smo pripravili tematsko razstavo ter vedno dobro obiskane delavnice, kjer so zlasti mlajši otroci z veseljem izdelovali izdel-ke iz odpadnih in naravnih materialov. Kot vsa leta doslej smo k sodelovanju povabili trzinska društva, ki vključujejo mlade (kulturno društvo, športno društvo taborniki, planinci, střelci, gasilci). Organizirali smo zanimivo predavanje na temo »Zakaj člověk 21. stoletja potřebuje divjino?«, ki gaje vodila Marjeta Keršič - Svetel, dolgoletna voditeljica oddaje Gore in Ijudje ter predsednica Mountain Wilderness Slovenije. Obiskovalci so lahko spoznali tudi Toyotin avtomobil s hibridnim pogonom ter se seznanili s přednostmi ekološko pridelane hrane. Zavedamo se, daje ogroženost narave velik in resen problem vseh Zemljanov. Trudili se bomo, da se bo okoljevarstvena zavest razširila v vse nas in spremenila naš odnos do narave in soljudi. S svojim ravnanjem bi prihod-njim rodovom radi omogočili boljši jutri. Aleš Šporn in Jana Klopčič Projekt »Po poteh dediščine« je dobil zeleno luč MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v začetku junija izdalo pozitivno mnenje k razvojnemu programu podeže-Ija z naslovom »Po poteh dediščine Savske ravni in Posavskega hribovja«. Ta program so občine Moravce, Dol pri Ljubljani, Domžale, Hrastnik, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Radeče, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Trzin in Zagorje ob Savi pripravile kot eno izmed osnov za izvajanje državnega programa za razvoj podeželja v času nove finančně perspektive EU (to je v obdobju od leta 2007 do 2013). V drugi polovici letošnjega leta ter v prihodnjem letu bodo pod okriljem MKGP in v sodelovanju z mrežo za razvoj slovenskega podeželja potekale aktivnosti za vzpostavitev lokalnih akcijskih skupin (LAS), ki bodo skrbele za izvajanje novega programa razvoja slovenskega podeželja v letih od 2007 do 2013. »Delo bo potěkalo v obliki delavnic, posvetov, seminaijev in drugih oblik informiranja občin, pripravljavcev in izvajalcev programov, vse pa z namenom, da se z novim pravnim redom seznáni kar najšir-ša javnost,« sporočajo z MKGP. Zoran Jereb PoďoCí ie aronr-ac«« & tdibh jonuiro. Trt*ro na .«u <*disù-d V. Jra:i« 03e 10. 1273 Do* cn J M Dl/e37J! OS. 051 .'315 733 'o'j ■^àuôP MKCD akumulator Pozdravljen, pozdravljena! Pišemo ti kot aktivistu/aktivistki, mladinskemu delavcu/mladinski delavki na terenu. V okviru sodelovanja med MKC AKUMULATOR iz Domžal in D'ZMT iz Trzina je nastala pobuda, da v regiji sedmih občin Kam-nik, Komenda, Mengeš, Trzin, Domžale, Lukovica in Moravče identificiramo delujoče programe in se povežemo v skupno mla-dinsko sceno. Tako je nastal projekt »MC - r7« (mladinski center regije sedmih), kar je prvi tovrstni način regijskega združevanja delujočih mladinskih programov v Sloveniji. Njegov namen je vzpodbujati obstoječe mladinsko delo v vsakem lokalnem okolju, izkoristiti to, kar imamo v konkretni obliki, in izboljšati ponudbo na mladinski sceni v regiji. Skratka, nočemo biti neka administrativna nadgradnja ali nekaj, kar bi še dodatno odžiralo obstoječe možnosti in vire, radi bi ohranili avtonomnost vseh društev in drugih organizacij ali iniciativ, ki že delujejo, in si med seboj pomagali ali drugače sodelovali. Povedano drugače: ohranimo to, kar počnemo, in se razvijajmo po svoje dalje; lahko pa kaj združimo in obogatimo drug drugega ter imamo na koncu vsi več koristi (ali zadovoljstva). To nas ne bo nič stalo (razen nekaj časa in volje), lahko pa ne podvajamo nekaterih stroškov, izkoristimo skupne možnosti in vsak zase kaj prihranimo. Možnosti vidimo zlasti: • v skupnem informacijskem portalu (jasno, da glede mladinske scene in dogajanja): informacije o vsaki prireditvi ali dogajan-ju v regiji gredo iz enega mesta na vse lokacije. Več dobavite-Ijev informacij, zbirni center in distribucija nazaj v lokalna okolja. Tako smo vsi obveščeni o vsem, obstaja večji potenciál, da dobimo več uporabnikov naših ponudb. Vsak ima svojo ciljno skupino, vsak lahko po svoje distribuira informativna gradiva, ki bodo izdelana na enem městu. To je tudi večja promocija za vsakogar posebej. • v združitvi moči (vsaj 20 organizacij lahko ponudi za vsak dan neko aktivnost), saj bomo s svojim siceršnjim delovanjem vpe-ti v mrežno ponudbo širšega programa in mladim omogočili, da izbirajo iz dogajanja na sceni. Že samo s tem se bo v teh koncih več dogajalo kot sedaj. Kraji v regiji so blizu in pretok mladih se lahko poveća. • v izmenjavi programov. Sploh v času počitnic je kriza s ponudbo, vsi se nekaj trudimo, odziva med uporabniki ni prave-ga. Lahko pa bi združili moči in ponudili en resen program za celo regijo, ki lahko kroži po raznih lokacijah in se združi v prepoznaven festival mladinske kulture na širši ravni. Obstaja-jo tudi drugi zanimivi programi, ki lahko krožijo med letom in imamo vsi več od tega. • v skupnem izobraževanju in nuđenju svetovanja za mladinske delavce na terenu. Mladinskim delavcem nam kdaj tudi zmanjkuje moči in volje (vzroki so lahko: slabi pogoji za delo, ni pravega zanimanja med mladimi, nimamo več pravega zanosa, ne znamo, izčrpali smo že vse ideje...). Z delovanjem skupnega programskega sveta, to je skupine, ki bi se srečevala morda vsak mesec, bi si dajali medsebojno vzpodbudo in se napolnili z navdušenjem, da delamo v svojih lokalnih okoljih. Pa tudi kakšne skupne akcije bi lahko peljali na tak način. Nekateri kraji imajo dobre prostore, ki bi jih lahko še bolj iz-koristili (Trzin, Domžale, Kamnik), drugi imajo s prostori te-žave. Zakaj jih ne bi koristili skupaj? Enako je tudi z opremo. ki jo nekje imajo, drugje ne. In z znanji, izkušnjami, ideja-mi...Tako lahko pomagamo okoljem z manj možnostmi. To je le nekaj možnosti in idej za začetno predstavo. V svojih vrstah imamo dobre kapacitete in kakovostne ljudi. Zakaj ne bi v naši regiji naredili delujoče mladinske scene, kjer bi mladi čutili neko večjo pripadnost in pokazali tudi več aktivnosti in participacije? Zakaj ne bi s skupnimi močmi razvili programov, ki bodo res-nično pritegnili mladino? In s tem bomo tudi sami dobili več zanosa. Verjamemo, daje možno ustvarjati ideje v neskončnost, vendar bi se želeli posvetiti konkretni akciji in ponuditi konkretno dogajanje. Ga združiti in obogatiti. Zato vabimo vse, ki kakorkoli izvajajo dejavnosti za mlade -dejavnosti, ki se jih mladi lahko udeležijo v času izven šole in drugih izobraževalnih programov, da se pridružijo naši pobudi. Prvi sestanek pristopnih članov projekta »MC - r7« se je sicer že zgodil, vendar bo naslednji organiziran predvidoma v septembru. Vabljeni vsi, ki aktivno delujete na področju delà z mladimi in ste v ideji prepoznali katerega od svojih interesov. Vabilo lahko posredujete tudi vsem drugim, za katere menite, da bi bili zainteresirani. Vse dodatne informacije dobite na naslovih lili@akumulator.org ali albert.mrgole@guest.ames.si Lep pozdrav. Lili in Albert. Prednosti vključevanja v regijsko povezavo »MC -r7« • mladinska scena v regiji bo bolj prepoznavna, z večjo ponudbo dogajanja, z večjim aktivacijskim potencialom mladih, • ponudba dogajanja za mlade bo bolj pestrá, • okolja z manj priložnostmi bodo v bolj enakovrednem položaju. • mladi bodo imeli več možnosti izbire, • na območju regije bo med mladimi več izmenjav, večja bo mobilnost mladih, delujoči programi bodo povećali možnost udeležbe in participacije mladih, • vsi delujoči programi bodo postali širše prepoznavni, • združevanje storitev v skupen centralni servis bo pocenilo delovanje posameznih organizacij, kar vsakomur omogoča prihranke ali možnost vlaganja v nove programe, • usklajeno in strokovno podprto programsko izvajanje omogoča enotno in učinkovitejšo pomoć pri izobraževanju ali svetovanju v konkretnih dilemah, • izmenjava idej v skupnem programskem delu pomeni več zanosa in večji zagon vključenim, • iniciativě, ki imajo v svojih lokalnih okoljih manj možnosti, dobijo s širšo podporo večjo moč in podporo pri posameznih akcijah ali projektih, • vse lokalne skupnosti so enakopravno vključene, • zagotovljena je pluralnost programske ponudbe, • obstaja več možnosti za kakovostno mladinsko izmenjavo, • dobrine (prostori, oprema, kader, znanje...) lahko koristimo po ugodnejših pogojih (po načelu »usluga za uslugo«), • z združeno programsko ponudbo bomo imeli večji vpliv pri nagovarjanju posameznih občin za podporo mladinskemu delu. Zahvala pokroviteljem Trzinske pomladi rganizatorji festivala »Trzinska pomlad 2005« smo se v zloženkah, plakatih in spletnih straneh že zahvalili vsem, ki ste podprli celotni program festivala ali posamezne prireditve. Za pomoč pri izvedbi mednarodnega folklornega srečanja pa se zahvaljujemo še naslednjim: Osnovni šoli Trzin, Tiskarni Ozimek iz Trzina, podjetju Šotori »Petre« iz Žalca, Banki Domžale d.d. iz Domžal, podjetju Gama trgovina d.d. iz Trzina, kmečkemu turizmu »Blaž« z Dobena, gostilni »Pri Narobet iz Trzina, podjetju Vrankar, avtobusni prevozi iz Srednje vasi, Pekarni Krejan iz Trzina, Vinski kleti Uršič iz Trzina, Cvetličar-ni »Ciklama« iz Trzina, Radiu Veseljak iz Ljubljane, PGD Trzin, podjetju Taubi - tenis iz Trzina ter številnim Pogled na obiskovalce (foto J. Seljak) posameznikom in članom TD, ki so v materialu ali osebno sodeiovali pri organizacijsko - tehničnih pripravah in izvedbi prireditve. Več o minulem festivalu »Trzinska pomlad«, vtisih obiskovalcev in predlogih za prihodnje leto boste lahko prebrali v naslednji številki Odseva. Folklorna skupina OS in TD Trzin (foto J. Seljak) Folklorna skupina OŠ Domžale (foto J. Seljak) Folklorna skupina Policromia Mexičana, Mehika (foto J. Seljak) Tokrat pa vam Mednarodno folklorno srečanje predstavljamo z nekaj fotografij ami, ki jih je posnel J. Seljak. Organizacijski odbor in TD Trzin Folklorna skupina Val Resia, Italija (foto J. Seljak) Folklorna skupina »Klas« i: Horjula - župan občine Trzin. Tone Peršak jim podeljuje priznanje za nastop (foto J. Seljak) »Hura, prosti čas« med poletnimi počitnicami v Športnem parku Mlake Športni program »Hura, prosti čas« je namenjen otrokom in mladim, ki želijo svoj prosti čas po pouku, ob koncu tedna in med počitnicami preživeti v družbi vrstnikov na športnih površinah. Poleg kakovostne športne ponudbe, ki v ospredje postavlja množičnost, druženje in pestro ponudbo športnih vsebin, se prek programa spodbuja odpiranje novih športnih površin ter posodabljanje obstoječih. Program je pravzaprav nov, saj poteka šele od leta 2003. Od takrat seje zelo razširil, kar kaže, daje dobro zasnovan. Tako je bilo lani v okviru programa »Hura, prosti čas« izvedenih 415 različnih športnih programov po celi Sloveniji, ude-ležilo pa se gaje skoraj 50.000 otrok in mladih, kar je skoraj tri odstotke populacije. Preko 1300 koordinatorjev je izvedlo skoraj 26.000 ur programa in opravilo preko 14.000 ur pros-tovoljnega delà. Program preko Zavoda za šport Slovenije in Zveze za šport otrok in mladine RS sofinancira država, lokalnim skupnostim pa se lahko zahvalimo za brezplačno uporabo objektov. Več informacij o programu dobite na spletni strani www.spoitmladih.net. Med poletnimi počitnicami bodo v Športnem parku Mlake v Trzinu člani Združenja za zdravo življenje organizirali športne dejavnosti v okviru programa »Hura, prosti čas«, in sicer različne športne igre kot so košarka, mali nogomet, odbojka ipd. Organizirani bodo različni turnirji, člani športnega društva Silver Hawks pa bodo predstavili pri nas manj znana športa - ameriški nogomet in frizbi, katera bodo lahko pos-kusili igrati tudi udeleženci programa. Dejavnosti bodo pote-kale pod nadzorom koordinatorja, ki bo poskrbel za red, rekvizite, organiziral bo turnirje in prižgal reflektorje, ko se bo začelo temniti. Program bo potěkal od l. julija do 15. av-gusta (najmanj 30 dni), in sicer med 18. in 22. uro, odvisno od vremena in želja udeležencev. Kdaj bodo organizirani tumirji in kdaj bosta predstavljena ameriški nogomet in frizbi, bodo udeleženci seznanjeni naknadno. Program je za vse udeležence brezplačen! Več informacij o poteku programa dobite pri Združenju za zdravo življenje na e-naslovuhostian.prusnik@guest.arncs.si. Boštjan Prusnik Kjer osel leži, tam dlako pusti... Fotoreportaža sprehodih po občini občani opazijo mar-sikaj. Med drugim tudi razde-janje, ki gaje v Dolgi dolini 1. julija letos pos-nel eden izmed občanov. »Tam je vremenskim vplivom še vedno izpostavljena celotna scena (kulise, stara škrinja in drug material), čeprav je bila zadnja predstava (Peter Pan) uprizorjena že 12. junija. Celotna scena je vcrjetno nekaj stala in če bi jo pospravili pravočasno, bi bila še uporabna in bi pri pripravi naslednje predstave prihranili kakšen tolar. Ali podmladek KUD-a Franca Kotarja Trzin res nima nikogar, ki bi po predstavah poskrbel za to, da se pri-zorišče spravi v prvotno stanje?« seje ob fotografijah vprašal njihov avtor. Slike so zelo zgovorne, zato dodaten komentar ni potreben... Zoran Jereb ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJ A V ŠOLSKEM LETU 2004/05 V prejšnjem Odsevu smo obširneje poročali o uspehih učencev OŠ Trzin na tekmovanjih iz znanja v šolskem letu 2004/05. Ciklus športnih tekmovanj pa se je zaključil šele po zaključku redakcije junijske številke, zato o športnih dosežkih poročamo šele, ko so se šolska vrata za dva meseca zaprla, učenci pa že uživajo težko pričakovane in zaslužene počitnice. Ne samo znanju, tudi športnim dejavnostim na naši šoli posvečamo veliko pozornosti. Za skladen razvoj mlađega člověka je prav gotovo zelo pomembno, da del svojega časa izkoristi za različne športne aktivnosti, predvsem pa za gibanje na prostém. Temu vidiku vzgoje posvečamo veliko pozornosti že od trenutka, ko otrok prestopi šolski prag. Z aktivnostmi, ki jih izvajamo, vzgajamo učence tudi v športnem duhu in promoviramo zdravo in aktivno preživljanje prostega časa ob različnih športnih aktivnostih. Deloma te vzgojne cilje uresničujemo s programoma Zlati sonček in Krpan za otroke do 4. razreda osnovne šole, za starejše učence pa organiziramo celo vrstno interesnih dejavnosti s področja športa, pri katerih se lahko ob redni in dosledni vadbi naši učenci dobro izkažejo. Želimo si, da bi v interesne dejavnosti s področja športa (in seveda tudi v ostale) pritegnili čim več naših učencev, da bi tako koristno preživeli svoj prosti čas. Predvsem gre za oblikovanje življenjskega sloga, to je »česar se Janezek nauči, to Janez zna.« Če nam uspe šolsko mladino pritegnili k športnorekreativnim dejavnostim, je veliko možnosti, da bodo svoje konjičke negovali tudi kot »starejši mladinci« in kot odrasli. l udi v zdaj že preteklem šolskem letu 2004/05 so se naši učenci aktivno vključevali v športna tekmovanja v različnih športnih disciplinah. V športnih tekmovanjih domžalske regije je sodelovalo devet šol. Po zaključku tekmovanj v vseh športnih panogah (kros, košarka, odbojka, namizni tenis, mali nogomet, atletski troboj, rokomet) seje naša šola uvrstila na 6. mesto. Poudariti moramo, da se v tem povprečnem rezultatu skrivajo tudi izjemni dosežki posameznih ekip oziroma posameznikov. Kot smo v prejšnjih številkah Odseva že poročali, nas je letos še posebej razveseljevala košarkarska ekipa deklic (letnik 1990), ki je osvojila prvo mesto v regiji, na državnem prvenstvu pa so osvojile 3. mesto. Naši učenci so se dobro izkazali tudi v atletiki. Na področnem atletskem tekmovanju so nas učenci razveselili z naslednjimi rezultati: Jan Habat z 2. mestom v skoku v višino, Miha Bevk s 1 mestom v skoku v daljavo in Nataša Pire s 1. mestom v skoku v višino. Na 5. slovenskih letnih igrah šolarjev pa je Miha Bevk dosegel 2. mesto v skoku v daljavo. Učencem čestitamo za dosežene uvrstitve. Vanja Vogrin Popotovanje po Tajski in Kambodži (vu. del) KRATIE Kratie je majhno prijetno mestece tik ob veličastni reki Mekong, ki s svojimi reč-nimi rokavi prepreda Kambodžo in jo, kot kri, napaja z življenjsko tekočino. Slovi predvsem po redkih sladkovodnih delfinih, ki jih je moč zaslediti še v Vietnamu in na Kitajskem. To paje bil tudi razlog, da sva s sestrično odpotovali tja. »Vel'ka ž'vina«: Ko sva z avtobusom prišli do mesteca Kratie, so nas, nekaj turistov, na avtobu-su na tamkajšnji avtobusni postaji tako kot ponavadi težko pričakovali podjetni ponudniki hotelov in gostišč. Toda tokrat jim sreča ni bila mila. Někdo je bil bolj prebrisan od njih, da ne rečem, pravi mojster med zvitimi turističnimi mešetar-ji. V svojem »biznisu« je bil tako spreten, da sva ga s Katjo pojmenovali kar »Vel'ka ž'vina«. Njegov način pridobivanja potencialnih strank je bila tehnika pretkanega starega mačka, ki vtakne svoje oštre krempljc v najožjo špranjo, kjer samo bežno zavoha miš. Niti slučajno ni čakal na avtobusni postaji in se prerival z ostalimi ponudniki, temveč seje že prej vkrcal na avtobus kot čisto navaden potnik, ki paje, ko smo se začeli približevati cilju, postal nenavadno nemiren. Tekal je po avtobusu gor in dol, od turista do turista, se sklanjal k njim injim zavzeto Domaćin pred tradicionalno leseno hišo na kolih prigovarjal, da nudi zelo prijeten »Guest House« v samem centru, in to za zelo ugodno ceno. Pri tem paje bil tako spre-ten, da srno vsi přivolili. Celo Iagal seje, da so vsa ostala prenočišča v mestecu zaprta ali pa zasedena. Lari fari, ampak naj mu bo. To pa še ni bilo vse. Nadalje sva ugotovili, daje imel nas popotnike pod popolnim nadzorom, saj je natanko vedel, kje se v določenem trenutku kdo od nas nahaja. Takoj po tistem, ko smo přispěli in nas je odvlekel v restavracijo, ki je bila last njegovih sorodnikov, je hitro organiziral ogled delfinov, čeprav mu tega niti ome-nili nismo. Zdelo se mu je pač samo-umevno. ln čeprav sva s Katjo to name-ravali pustiti za naslednji dan, sije hitro izmislil, da ravno tišti dan vsi skupaj lahko dobimo popust. Hitro je od nekod priklical nekaj motoristov, očitno njegovih podložnikov, ki so nas mimo vaških naselbin ob reki zapeljali do čolnarne. Tam smo se vkrcali na čoln in se lagodno pomikali po reki, iz katere so poganjala drevesa in grmičevje, da ne bi splašili delfinov. Ko smo bili že dovolj oddaljeni od brega, je krmar ustavil čoln, mi turisti pa smo polni pričakovanja prežali za plavutmi teh sladkovodnih sesalcev, ki so se vsake toliko časa za hip pokazale iz vode. Kajti zelo redkim je dano videti, da bi se celo delfinovo telo pognalo iz vode in naredilo lok nad gladino. Smo pa zato lahko opazovali oranžen sončni zahod, ki je počasi legal na gugajočo se vodno površino in se pogreznil v njene globočine. Pri Vel'ki ž'vini je bilo moč organizirati tudi oglede po podeželju ali pa najeti kolo. Dalo pa bi se dogovoriti še za marsi- Praznovanje I. polne lune po deževni dobi. Na s/iki praznično dogajanje ob lemplju v mestecu Kratie. Festival ob polni luni Domačini so se tišti dan pripravljali na veliki festival ob polni luni. To smo opazili že tedaj, ko smo se očarani vračali z reke in so Ijudje iz lupin kokosovih ore-hov ter iz cvetja in sveč izdelovali nekak-šne ladjice, ki naj bi jih ob mraku spustili po reki navzdol. Središče dogajanja sta bila budistični tempelj in pagoda sredi města. Tam so se Ijudje zbirali in čakali, da se festival prične. Nekateri so zavili v, tempelj, kjerje potěkal obred, v sklopu katerega so budisti eno uro izgovarjali mantre oziroma molilne obrazce. Na dvorišču pred templjem pa so menihi, ki sojih spremljale radovedne oči laikov, pripravljali ogromno papirnato piramido iz kartona, ki je izgledala kot mogočna poročna torta - okrásili sojo namreč s svečami in drugim okrasjem. Na vrh »torte« so nato na visoki palici zapičili veljkega papirnatega belega ptiča, ki je verjetno simboliziral mir. Koje bilo Ženska pripravlja cvellične ladjice s svečko v sredini - zvečer jih bo spustila po reki (praznik polne lune) kaj. S sestrično sva si sposodili kolesi in z njima odšli na ogled mesta. Odpeljali sva se po prašni makadamski precej slabi luknjasti cesti, ki je vodila iz mesteca na podeželje in se vila neposredno ob reki Mekong in ob vaških hišicah na kolih. Pri tem sva s kolesi ves čas poskakovali, kot bi bili priključeni na elektriko. Po uri in pol vihrave vožnje seje najinima bolečima ritnicama prilegel kratek počitek ob reki, kjer so v majhnem barčku na prostem prodajali sok iz sladkornega trsa in papajino solato z rakci. Zvečer pa sva si skupaj z nemškim parom, s katerim smo bili sosedje v Guest House, privoščili znamenite kamboške palačinke, ki jih sicer prodaja-jo samo v tistih restavracijah, kjer se pre-hranjujejo samo domačini. Na krožniku dobiš tanko rumeno palačinko, prcpog-njeno na pol in nadevano s kalčki in koščki piščanca. Na velik pladenj na sredino mize pa prinesejo ogromno zelen-jave (predvsem solato in zelje), v katero nato zaviješ koščke palačinke z nade-vom. V ta zvitek dodaš še zelišča in ostalo zelenjavo in vse skupaj pomočiš v arašidovo omako. Vse pa seje z rokami. Seveda je to spet »zrihtal« Vel'ka ž'vina, ki je med jedjo cmokal kot kakšen prež-vekovalski vol, in na koncu seveda nič plačal. Češ, saj je bil on zaslužen, da smo sploh prišli do takšne pojedine. dogajanje v templju končano in so se lju-dje vrnili z obreda, seje pričel vsesplošni vrvež. Počutila sem se kol na novoletni zabavi. V nebo so sem in tja iz vseh strani vzletale barvne rakete, ki pa niso bile tako veličastne kot naše, ampak so izgledale bolj kot kakšen »obarvan prdec«. Med Kambodžani so zelo priljubljene tudi pasje bombice, ki jih je mladina z neverjetno razposajenostjo in otroško hudobijo metala neposredno pod noge, še posebej kakšnim turistkam, tako da sva morali s Katjo nenehno tekati sem in tja in sejih izogibati. V tistem so menihi družno dvignili podstavek s ptičem in z njim na ramenih trikrat obkrožili tempelj. Pri tem so se za njimi v procesiji zgrinjali Ijudje, ki sojim obrazi žareli v soju polne lune, ki je kot velika světla žoga visela na nočnem nebu. Nato so odšli proti reki, ob kateri so na stojnicah prodajali hrano in pijaco in kjer so Ijudje že spuščali v vodo svoje majhne ladjice iz lupin kokosovega oreha s prižganimi svečkami - podobno kot v naših krajih počnemo za gregorje-vo. Tudi ptičje zaplaval, kot zaplava beli labod po jezeru. In ob vsesplošnem nav-dušenju in zabavi sva tudi medve pomislili, da bi si privoščili kakšno pivo. Toda na stojnicah je bilo za naj ina žepa vse predrago. Edina cenejša možnost, ki se nama je ponujala.je bila neka trgovinica oziroma bolj skladišče, kjer so prodajali pijaco, toda toplo. Ker pa nisva od muh, sva odšli do najine prodajalke sadnih shakeov in si od nje izprosile nekaj kosov ledu, s katerim je ona v posebnem zábojníku hladila pijačo. Najti sva morali sapio še lavorček, kar pa ni bil noben problem, in v njein ohladiti toplo pivo. Ja, praznik je le praznik, sva si rekli, ko sva nato na balkončku najinega prcnočiš-ča, ki so ga krasile orhideje, srkali osve-žujočo pijačo. SIHANOH VILLE: Obala Kljub temu da ima Kambodža malo obale, sem si jo zaradi razmeroma majhnega števila turistov v tej deželi predstavljala dokaj neokrnjeno in bolj divjo kot obalo sosednje Tajske. Toda očitno je tista peš-čica turistov navalila ravno na ta majhen delček dežele. Pa še zelo slabo je bila urejena. Plaže so vse počez kazili ležal-niki, na katerih so se pražili in leno prete-govali zavaljeni turisti in srkali koktejle. Vsake toliko časa so dvignili svoje zale-žane riti in se odmajali nekaj metrov ob morju do restavracij na prostém, kjer so si lahko za bistveno višjo ceno kot drugje v Kambodži privoščili zajtrk, kosilo ali večerjo. Tudi midve sva hodili obědovat v eno izmed restavracij tik ob morju, kajti mesto je bilo od morja kar oddaljcno in hitro dostopno le z av-tom ali motorjem. Se-deti v naslonjaču, kaj prigrizniti ter gledati morje, je bilo kar prijet-no opravilo - še posebej, ko se začne večeriti in se sonce poslavlja v močnih oranžnih odten-kih. Moram pa priznati, da ob takšnem nedelu ne bi zdržala več kot tri dni. Pač nisem člověk, ki bi se pražil na soncu z iztegnjenimi rokami in nogami na belem pesku. Tištim, ki se ni ljubilo premakniti niti za ped, so kamboški otroci prodajali sveže sadje in druge prigrizke, pri tem pa uporabljali posebne zvijače. Eden izmed muičkov seje z nama hotel igrati štiri v vrsto in če bi zmagali jaz in moja sopotnica, bi dobili sadje zastonj, v nas-protnem primeru pa bi ga morali kupiti, kajti konkurenca je bila velika, sadje paje bilo potrebno prodati in zaslužiti kaj za popoldansko šolanje. V morju ni bilo veliko plavalcev - morda zaradi tega, ker je bilo v njem polno drobnih iglic, ki so nenehno bodle. Problemi s straniščem V hiši, kjer sva se nastanili, se nama je pri-petila nič kaj prijetna dogodivščina. Bili sva pač nepažljivi in preveč frfotavi, čeprav, o tem sem prepričana, je k vsemu pripomoglo tudi stranišče, ki ni ravno dobro požiralo. In čeprav sva kot popotnici vedeli, da v tamkaj-šnja stranišča ni dobro metati toaletnega pa-pirja, je Katja to na veliko počela, no, jaz pa tudi. In potem seje seveda stranišče zamaši-lo. In ni hotelo požirati, pa čeprav sva vanj zlivali neomajne količine vode. Pa tudi kovinski obešalnik, ki sva ga tako uničili, se pravi sploščili in ukrivili, daje bilo z njim mogoče drezati v školjko, ni prav nič poma-gal. Stranišče je bilo do pokrova polno zdrizaste rjave brozge, ki ni hotela usahniti niti za milimeter. Ni nama ostalo drugega, kot da na vse skupaj poskušava pozabiti in se s tem ne obremenjevati več. Toda, da nama bo stranišče pognalo toliko strahu v kosti, si nisva mislili. Ko sva namreč odšli spat in so po stenah najine sobe mirno drobencljali mali kuščarji gekoni, ki pridno jedo komarje, seje zgodilo nekaj nenavadnega - zaslišali sva globoko hreščanje. Nenadoma sva se obe zbudili in planili v zrak. »Kaj je bilo to,« sva vprašali ena drugo in se prestrašeno gledali. »Podgana,« sem siknila. »Gotovo je podgana Prodajalka sadja na plaži (Sihanohville) stekla čez sobo. Hitro prižgiva luč!« Toda podgane ni bilo nikjer, čeprav sem previdno kot prestrašena vešča pregledala vse kote pa tudi pod posteljo. Ko pa sem prišla v kopalnico tik sobe, sem ugotovila, daje stranišče pogoltnilo vso rjavkasto nesnago in daje bil tišti čudni zvok pravzaprav zvok njegovega »pre-bavnega trakta«. Zdelo se nama je, kot da je imel pri vsem prste vmes kakšen dober kamboški duh, ki nama je pomagal. In namesto da bi vse skupaj pustila na miru in odšla spat, sem hotela še malo počistiti in splakniti tisto, kar seje še držalo nes-rečnega stranišča, zato sem morala spustiti ročko za vodo. Pa seje zopet vse napolnilo do vrha in spet sva bili na začetku. Drugi dan sva že zgodaj čakali kombi, s katerim naj bi se odpeljali na Tajsko. Bali pa sva se tudi, da čistilka ne bi še pred najinim odhodom odšla čistit sobe, v kateri sva bili nameščeni. In ravno v tistem, ko sva třepetali in razmišljali v tem, je eden izmed domačinov z brisačo na rami zavil ravno v naj ino sobo, gotovo v kopalnico. Toda na srečo, kljub temu daje hitro privihral ven, nama ni rekel niti besede. Fju! Naslednjič o tem, kako sva hoteli prečkati kamboško -tajsko mejo, a nama ni uspelo. Besedilo in foto: Mirjam Štih Cerkveni pevci s Frenkom ob njegovi sedemdesetielnici In memoriam Pesem nas sprašuje, duše poglejte, vrste preštejte, zakaj žalujete? DA - zakaj ? Od nas seje poslovil Frenk - Franc Križman. Cerkveni pevec od mladih let. Z žalostjo v srcu lahko zapišem: vrste se redčijo. Izguba vsakega člana našega cerkvenega pevskega zbora nas močno prizade-ne. Težko je dobiti dobrega pevca, ki zna z vso odgovornostjo in veseljem opravljati pevsko dolžnosl. Frenk, petje ti je bilo v veselje in zbor pogreša tvoj žametni bas. Svojega pevskega daru in drugih talentov nisi zakopal v zemljo, ampak si, koje přišel trenutek, svojemu gospodarju življenja ponosno dejal: »Gospod, tvoj zaklad sem podeseteril«. Člověkova dej anja so protislovna, vsako naše dejanje ima svoj čas pod nebom. Pridigar Kohelet je zapisal: Je čas razmetavanja biserov in čas zbiranja biserov. Je čas molčanja in čas govorjenja. Je čas ljubezni in čas sovraštva. Je čas vojne in čas miru. Dragi Frenk, temelje svojega življenja si postavil na delu, pravici, resnici, ljubezni, veri, svobodi in veselju. Zate je bilo življenje izziv, boj in dolžnost. Sprejemal in živel si ga z veliko odgovornostjo. V tem duhu si vzgajal svoje otroke ter zaposlene sodelavce. In vendar si vsakemu dovoljeval svobodo in mu pomagal pri odločanju. Iz tvoje delavnice je prišlo kar nekaj dobrih mojstrov, ki so tudi v današnjem času přiznáni kot zanesljivi. Zato si bil spoštovan in priljubljen. Kot ljubitelja lepote sta življenju z ženo Angelco - Elo znala reči DA. Tvoje plemenito, ljubezni po I no srce in odprte dlani so vedno znale prisluhniti potřebám domaćih in drugih ljudi. Bil si dobrotnik Karitasa. Z besedami »Izgubili smo dobrotnika naše župnije in fame cerkve svetega Florijana«, se ti je zahvalil tudi naš gospod župnik Pavle Krt. Ko so domaći gasilci ob 80. oblet-nici društva prevzemali novo gasil-sko vozilo, sta mu bila z ženo Elo botra. Kot igralca in dobrega pevca sta te v svoji sredini želela imeti režiserja pokojna ga. Marjanca Ručigaj in pokojni g. Janko Torelli. Žal tvoje delo doma in v tujini ni dovoljevalo sodelovanja pri vseh igrah. Tako si sodeloval le pri Rokovnja-čih, Miklovi Zali in kot župan v Cankarjevih Hlapcih. Pogrešali te bomo vsi, ki si nam bil svetel zgled prijaznega, dobrosrč-nega, iskreno vernega in spoštova-nega prijatelja. Naj zaključim z našo in svojo zahvalo za lepo in doživeto druženje s teboj z besedami preroka: Je čas rojevanja, čas umiranja in čas žalovanja. V imenu cerkvenih pevcev: Linča ZAHVALA Ob smrti našega atija FRANCA KRIŽMANA f Iskreno se vam zahvaljujemo za vse dobre misli in besede, ki ste jih nam in našemu atiju namenili ob slovesu. Hvala vsem za izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospe Adi Mušič Lovše in čebelarju gospodu Francu Pavriču za poslovilna nagovora, hvala tudi gospodu župniku Pavletu Krtu za opravljen pogrebni obred in trzinskim pevcem za lepo petje. Vsi njegovi NAPOVEDNIK DOGODKOV V TRZINU ZA MESEC J U LIJ, AVGUST IN SEPTEMBER 2005 16.-24. 7.2005 24.7.2005 30.7.2005 6. - 7. 8.2005 7.8.2005 13.8.2005 Planinsko društvo Onger Trzin M,adinski p|aninski labor. Rudno po,je (vc- informacij na wwvv.0nger.org) Turistično društvo TD Trzin in SMD Trzin Planinsko društvo Onger Trzin Turistično društvo Planinsko društvo Onger Trzin ® 14.8.2005 Šahovsko društvo 14.8.2005 Turistično društvo 21.8.2005 Turistično društvo 27.- 28.8.2005 Planinsko društvo Onger Trzin 28.8.2005 Turistično društvo» 29.8.2005 17:00 Planinsko društvo Onger Trzin 30.8.2005 18:00 Planinsko društvo Onger Trzin 1.9.2005 Društvo upokojencev 3.9.2005 Planinsko društvo Onger Trzin 4.9.2005 SMD - Kolesarska sekcija 7.9.2005 17.00 Planinsko društvo Onger Trzin 8.9.2005 Društvo upokojencev 9.9.2005 Društvo upokojencev 9.9.2005 Občina Trzin 9.9.2005 Strelsko društvo 10.9.2005 Planinsko društvo Onger Trzin 10.9.2005 Športno društvo © 11.9.2005 Planinsko društvo Onger Trzin 17.9.2005 Turistično društvo 17.9.2005 Planinsko društvo Onger Trzin 17.9.2005 Športno društvo 18.9.2005 Planinsko društvo Onger Trzin 21.9.2005 Društvo upokojencev 24.9.2005 Planinsko društvo Onger Trzin Izlet - Pervačina Pohod na Košutno Tura - Krn Turistični ogledi Planinski Studentski tabor Tura - Lučki Dedec, nogometni turnir na Korošici Šahovski turnir »Repek« Turistični ogledi Turistični ogledi Tura - Triglav Turistični ogledi Ex-torkijadc: Ustvarjalna delavnica Ex-torkijade: Mini orientacijski pohod Srečanje upokojencev Gorenjske v Škofji Loki Tura - Kalški greben Družina na kolesu Ex-torkijade: Poletni utrinki, predstavitev planinskih skupin - dvorana Marianci Ručigaj, CIH Batinanje (šteje za ŠZ) »Žerjavčkov« piknik v Dolgi dolini Jesenski Cooperjev test (šteje za ŠZ) Rekreativno streljanjc (šteje za ŠZ) Izlet - Kranjska reber Dan košarke Tura - Ojstrica Pohod po treh občinah (šteje za ŠZ) Izlet - Grohat Športne igre (šteje za ŠZ) »Poti po brezpotju« Izlet v Maribor Izlet - Špik nad Policami (Montaž) s planine Pecol Več informacij o prireditvah v organizaciji Planinskega društva Onger Trzin dobite na spletni strani: vvvvvv. «T OTROŠKO £V OBVESTILO « r ZA STARŠE! DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TRZIN pričenja v mesecu septembru 2005 ČETRTKOV QTROŠKI ŽIV-ŽAV. Kaj je to, se sprašujete? Ja, dobra zabava, dragi starši! Za vsak dober »žur« pa potrebujemo tri stvari: • prostor • glasbo m animatorje • starše Prostor imamo, glasbo imamo, animatorje imamo. Ampak, zakaj starši? Saj dobre zabava pa le ni, če so zraven starši. Pri našem živ-žavu so starši »obvezni«, saj se bomo zabavali otroci do sedmega leta starosti. Naš živ-žav bo obsegat: • ples • delavnice • obiske znanih Trzincev • ure pravljic • delavnice za starše Za ves program, razen prvega, ki bo PRESENEČENJE, bodo poskrbeli starši in s tem otrokom krajšali jesenski in zimski čas. Vabila boste přejeli v vrtcu in osnovni šoli teden pred pričetkom naših četrtkovih srečanj. STARŠI, LE PRIPELJITE SVOJE OTROKE! OTROCI VAM BODO HVALEŽNI. Nataša Gladek, DPM UGODNE CENE - MOŽNOST PUČILA (g) Dl/7230900 www.hfKommerce.ri 01/564 17 43, t}S7K. 04//7SS 5S3 06i4Áa4Kitc£*K. tuulútto doyat ijárvi iladoledtui, fa tta.j*HÍajíc fm MUX fuMtewiti tuM tyuií*.. ( BAHNĚ') Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike GORBNC s.p., Liparjeva 16, Mengeš, GSM: 041/644 121 Popravila: - TV sprejemnikov - PC monitor jev PEČENI IHANSKIODOJKI 01 72177 10 wmihm Svinjsko meso - tako dobro, tako zdravo! Ali ste vedeli; * da pusta svinjina vsebuje celo manj holesterola kot puranje meso, * da svinjsko meso med vsemi vrstami mesa vsebuje najmanj nezaželenih maščob, * da je svinjsko meso še pred 30 leti vsebovalo 30-40% maščobe, danes samo še 2-5%, * da se Slovenci s porabo mesa 85kg na prebivalca letno nahajamo na spodnji ravni napram ostalim državam EU in naša življenjska doba je v povprequ krajša, * da Danci zaužijejo znatne količine mesa (prek 200kg na osebo letno) in v povprečju živijo dlje kot Slovenci, * da z uživanjem svinjskega mesa lahko celo hujšate. sam POLETNO DOG A JAN JE od 14. 07. do 23. 07. 2005 Y top do IT skupina Pri nákupu izdelkov nad 40.000,00 SIT (ne velja za izdelke opečne kritine, opeko, cement, modularni blok, stiropor, železo oz. gradbeni material) PŘEJMETE DARILCflhladilni nahrbtnik SAM d.o.o. Domžale Preserska cesta 1. 1235 Radomlje PRODAJNI CENTER SAM JARŠE Preserska cesta 1. Zg. Jarše. 1235 Radomlje tel.: 01/729 88 02; fax: 01/729 88 32