ŠMk |iiihIi^nQkA hanka nadaljuje tradicijo m %0 IJUUlJallOlVCl UdlllVCl GORENJSKE KREDITNE BANKE XXVI. — Številka 12 l^*Ue,J,: obe. konference SZDL in Kr^i, Radovljica, sk. Loka *^lri~" Iw,a,a cpGorenjski Usk w u«vm urednik Anton MlklavčiC *°vornJ urednik Albin Učakar KRANJ, sreda, 14. 2. 1973 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1447 kot tednik Od 1. januurja 195« kot poltednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk, In sicer ob sredab In sobotah. *S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 3- STRAN : Neplanirani plani Dražje meso in mleko? tepopusta |!*cl2NAVA TRGOVINA SLOVENIJALES V KRANJU PRI PtSlTEUU TEGA KUPONA PRI NAKUPU STANOVANJ I **GA POHIŠTVA VELJA V ČASU OD 15 IL DO 17 III ]3- STRAN: ^ešec mrtev, voznik pobegnil 14. STRAN: Komu » Pokal 1000-letni-ce Loke«? PREDSEDNIK IS SLOVENIJE V KRANJU — Na povabilo regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko, medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko in kluba gospodarstvenikov je predsednik republiškega izvršnega sveta inž. Andrej Marine v ponedeljek obiskal tovarni Iskra in Sava ▼ Kranju, popoldne pa se Je pogovarjal s političnim in gospodarskim aktivom Gorenjske. V Iskri in Savi si je ogledal nekatere proizvodne obrate in se pogovarjal o proizvodnji ter* načrtih. (Pogovor inž. Andreja Marlnca z gorenjskim političnim In gospodarskim aktivom objavljamo na 5. strani). Na sliki — zgoraj: z obiska v Iskri, spodaj: udeleženci popoldanskega pogovora. — A. 2. — Foto: F. Perdan UGODNI NAKUPI v Lescah, na Bledu, v Radovljici in na Jesenicah Jesenice V ponedeljek, 12. februarja, je bil v sejni dvoran.i skupščine občine ustanovni sestanek aktiva komunistov — športnih delavcev. Na sestanku so sodelovali vsi aktivni in znani jeseniški športni delavci ter spregovorili o stanju in vlogi ter problemih jeseniškega športnega življenja. V dokaj živahni razpravi predvsem za trdnejše in večje financiranje telesne kulture nasploh, za večje moralne kvalitete vrhunskih športnikov in za boljše odnose med posameznimi klubi v republiki in zvezL £ Na zadnjem občnem zboru gasilskega društva Javornik — Koroška Bela so ocenili svoj«; preteklo tlelo in spregovorili o svojih prihednj'h nalogah. Menili so, da bi morali vzgojiti čimveč mladih, ki bi nadaljevali delo in skrbeli za staino požarno varnost na vasi. O Ob koncu februarja H bOdO sestali na Jesenicah člani aktiva komunistov — prosvetnih delavcev in spregovorili o vlogi in delu mladih. Aktiva se bodo predvidoma udeležili predstavniki vseh šol v občini ter ostali komunisti — prosvetni delavci. D. S. Kamnik Občinska skupščina Kamnik je na predlog občinske konference socialistične zveze sprejela, odlok o stalnih sredstvih za financiranje socialistične zveze delovnega ljudstva v občini. Občinska skupščina bo iz svojih dohodkov letno izločala po stopnji od 0,04 do 0,06 °/o od družbenega proizvoda, ki je bil dosežen predzadnje leto na območju občine. Letos bodo zagotovili 0,05 °/o od družbenega proizvoda, kar bo približno 214.000 dinarjev. V razpravi so odborniki poudarili vse večjo vlogo socialistične zveze, posebno po pismu tovariša Tita in v obdobju, ko mora socialistična zveza že pripraviti možne kandidate za bližajoče se volitve skupščinskih organov na vseh ravneh. J. V. Kranj Pod pokroviteljstvom tovarne Planika Kranj bo občinski sindikalni svet v soboto in nedeljo pripravil v Mojstrani Šeste zimske športne igre za člane sindikalnih organizacij v kranjski občini v veleslalomu. Letos se je za to tekmovanje prijavilo rekordno število članov sindikata; prek 500 iz okrog 50 sindikalnih organizacij v občini. 0 Kranj, 13. februarja — Popoldne je bila šesta seja občinske konference socialistične zveze. Člani so razpravljali o ključnih problemih gospodarskega razvoja m razvoja družbenih služb v občini, nadalje o nalogah socialistične /vezo na področju kadrovske politike in o poteku voliinih koulerenc v krajevnih organizacijah SZDL. Q O ključnih problemih gospodarskega razvoja in razvoja družbenih služb v občini bodo danes popoldne razpravijali tudi na razširjeni seji komiteja občinske konference /veze komunistov. A. i. radovijica Radovljica, 13. februarja — V prostorih družbenopolitičnih organizacij je bila popoldne enajsta seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Razpravljali so o organiziranosti zveze komunistov v občini in o predlogu statutarnega sklepa. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o finančnem načrtu za minulo leto in o predlogu za letos. 0 Radovljica, 13. februarja — Popoldne se je sestal občinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva. Razpravljal je o nalogah osnovnih organizacij v zvezi s splošnim ljudskim odporom in o delu pri sestavljanju temeljnih organizacij združenega dela v osnovnih organizacijah. A. 2. Danes, 14. februarja, imata seji kar dve komisiji občinske konference ZKS. Najprej bodo člani, odgovorni za splošni ljudski odpor, določili podrobno razporeditev vodilnega kadra štabov odreda in štabov bataljona, uro kasneje, ob 13. uri, pa je predviden sestanek komisije za popis članstva v ZKS. £ V ponedeljek, 12 februarja, popoldan je bila v prostorih tukajšnjih družbenopolit čnih organizacij seja konference za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL. Razpravljali so o organizaciji centralne proslave ob dnevu žena v škofjeloški komuni, o pi i na posvet »Ekonomski po- ložaj žene«, ki se ga bodo udeležili delegati s celotne Gorenjske, ter o možnih članicah novonastajajočega medobčinskega koordinacijskega odbora za načrtovanje družine. £ Danes popoldan bo v stekleni dvorani restavracije Krona razširjena seja izvršnega odbora občinske konference SZDL. Na dnevnem redu sta dve točki: kadrovska politika in bodoči razvoj kulturnih skupnosti. 0 Občinski sindikalni svet škofja Loka sklicuje za danes, 14. februarja, sejo predsedstva, na, kateri bodo obravnavali priprave na seminar, namenjen na novo izvoljenim vodstvom osnovnih organizacij, nadalje program sodelovanja s sindikati Smederevske Palanko ter potek priprav na podpis samoupravnega sporazuma o izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo. (ig) Seja skupščine občine Kamnik Priprave za zbore volivcev V četrtek so na seji skupščine občine Kamnik obravnavali brez odmora pet ur 14 točk dnevnega reda. Nehote sem dobil vtis, da so odborniki že utrujeni od dviganja rok. Odborniki so razpravljali in sklepali o Poročilu o izvajanju programa dela skupščine za lansko in letošnje leto, o programu stanovanjske izgradnje za leto 1971—1975, o osnutku resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju občino za tekoče leto. O predlogu programa proračuna in skladov za loto 1973 in sklic zbora volivcev ter zborov delovnih ljudi. O vseh teh vprašanjih bodo razpravljali tudi na zborih volivcev. Na začetku seje so odborniki poslušali poročilo komisije za prošnjo in pritožbe. Peter Vajs iz Volčjega potoka se je pritožil na komisijo za prošnjo in pritožbe republiške skupščine zaradi neustreznih stanovanjskih razmer 11 družin, ki stanujejo v nemogočih razmerah v zasilnem provizoriju v Volčjem potoku. Stanovalci nimajo vode, imajo pa skupno stranišče. Več kot polovica zaposlenih iz tega provizorija dela v tovarni Stol. Občinska skupščina bo obvestila vsa prizadeta podjetja o stanovanjskih razmerah ich stanovalcev. S pomočjo podjetij kjer so zaposleni delavci iz teh stanovanj in občinskega Stanovanjskega solidarnostnega sklada bodo skušali problem teh stanovalcev rešiti do konca 1974. leta. Mara Lukanc, predsednik občinskega . zbora skupščine občine, jo V imenu predsedstva občinske skupščine poročala o izvajanju sklepov občinske skupščine, ki jih je leta sprejela decembra lani v zvezi s pismom tovariša Tita. V nekaterih podjetjih so površno in malomarno opravili naloge. Se več, večinoma so o sklepih občinske skupščine razpravljali samo na kolegijih ali v ožjih skupinah, medtem ko "delavcev niso obvestili o osebnih dohodkih, dnevnicah, reprezentanci, kilometrini doma in v tujini, kreditih za stanovanja in o prodanih hišah oziroma stanovanjih. Zanimivo je bilo poročilo predsednika občinske skupščine Vinka Gobca o dosedanjih izidih raziskave toplotnega izvira Vaseno v Tuhinjski dolini. J. Vidic Dedovanje ne sme drobiti kmetij Ob osnutku zakona o dedovanju krnp" tij in dedovanju kmetijskih zemljišč Osnutek zakona o dedovanju kmetij in kmetijskih zemljišč pomeni prelom v dedni zakonodaji. Cepra* prinaša številne novosti, upošteva vseeno pomembne jjj v ljudeh zakoreninjene običaje v posameznih predelu* republike Slovenije. Osnutek zakona ločuje dedovanj6 tistih kmetij, ki so sposobne tržno proizvajati, od "* stih, ki teh zmogljivosti nimajo. Zemlje načeloma nihče ne more dedovati. Izjema je zemlja, ki gospodarske sposobnosti določene kmetije ne krni! Osnutek zakona prinaša številna nova načela. Orne-njamo le najpomembnejše, osnovne. Kmetijo naj deduje tisti, ki mora podedovano kine* tljo in zemljišče vzdrževati in obdelovati z osebnim delom. Pravice ostalih dedičev se pri dedovanju spren***" ne v terjatve. Pravico do dedovanja imajo samo najoŽJ1 družinski člani zapustnika kmetije, pri vsakem pa *e upošteva vse, kar je že dobil od zapustnika za usposabljanje za samostojno življenje. Tako se na primes kmečkemu fantu ali dekletu, ki sta se šolala na raču» kmetije, dedni delež zmanjša ali celo ukine, V pretek" losti se je pogosto dogajalo, da so d-^diča sodediči 8 svojimi zahtevami (denarnimi in zemljiškimi) popolnoma »izmolzli« ter oslabili njegovo osnovno proizvodno sredstvo: kmetijo. Načela osnutka novega zakona o dedovanju bodo veljala samo za tako imenovane »za-oitC" ne« kmetije. Določile jih bodo občinske zemljiške skupnosti oziroma skupnosti obdelovalcev zemljišč. To Je obenem uresničevanje načela, naj o zemljiški politiki na svojem področju odločajo le občine. »Nezaščitene* kmetije pa naj bi dedovale po starih zakonih. Predlogov, po katerih merilih naj bi se določeval* »zavarovane« kmetije, kmetije s prihodnostjo in z motnostjo tržne proizvodnje, je bilo vpč. Prvi predlog pra-vi, nuj bi bile »zavarovane« kmetije vse, ki imajo v*C kot 3 hektarje obdelovalne zemlje. Drugi predlog P* meni, da so take kmetije tiste, ki so sposobne za korporacijsko tržno proizvodnjo in lahko prežive 4 odrasle osebe. Zadnji, najnovejši predlog pa pravi, naj b° »zavarovana« tista kmetija, ki lahko da gospodarsko iD socialno varnost dvema odraslima občanoma, ki z osebnim delom obdelujeta zemljo in skrbita za kmetij0. Vse »zavarovane« kmetije bodo vpisane v posebnem registru pri občinskih skupščinah, ki pa ne bo trajen* temveč se bo spreminjal ter prilagojeval razmeram na terenu. Na primer, kmetija, ki spočetka ni bila v tefl* registru, bo lahko vanj prišla, če se bo medtem tolik0 gospodarsko okrepila. Mogoči bodo tudi obratni primeri. Čeprav je splošna družbena težnja, da bi bilo tak° zavarovanih kmetij čim več (vzrokov ni treba posebej naštevati), se pojavljajo tudi nasprotna hotenja. Velik0 kmečkih otrok je odšlo v mesta in njihova želja po dedovanju In delitvi kmetij — na katerih so se rodili i1* na katerih gospodari brat ali sestra ter celo ostarela starša — še živi. »Zavarovana« kmetija jim pravico do dedovanja zemlje odreka, »nezavarovana« pa ne, ker «e v tem primeru deduje po starem. Take težnje vsekakor ne bi smele prodreti. Njihovo ozadje je v številnih primerih špekulantsku . . . Čeprav je po ustavnih dopolnilih vsaka občina na tem področju samostojna, bo nujno potrebno medobčinsko sodelovanje ter iskanje meril, ki bodo pripomogla, tla bo zakon o dedovanju kmetij in kmetijskih zemljišč zaživel in dosegel cilj, za katerega je bil sestavljen! J. Košnjek V četrtek bo v Tržiču raZ$jJ jena seja izvršnega OL hjii občinske konference SZDL, na katero so organizatorji P°va^ tudi predstavnike drugih družbenopolitičnih organizacij, ^ lovnih in drugih organizacij ter interesnih skupnosti. Na ffl bodo obravnavali probleme, ki se pojavljajo v kadrovski P g tiki v občini. Govorili bodo tudi o kulturi. Posvetovanj*? i tej tematiki, ki je bilo sklicano za pretekli petek, je nam* zaradi pičle udeležbe odpadlo! . 0 Do konca tedna bo v Tržiču še nekaj sej. Včeraj s*? K sestal odbor za gradnjo šol, danes pa iniciativni odbor^ ustanovitev solidarnostnega sklada za pomoč v stanovanj** gospodarstvu. V petek se bosta sestali komisija za volHv<-imenovanja pri skupščini občine ter komisija za popis Q*W ZK. V petek bo posvetovanje predsednikov mladinskih a vov iz trziške občine. '* Dražje meso in mleko? ^* Ponedeljek se je sestal ^Ljubljani izvršni odbor „Pknlkov sporazuma o po-kov *"* *odelovanJu in obU->*»le^U cen K°veda, mesa, 1» *a in mlečnih izdelkov. Že m 8a' k vi*ie za sve" ^nieso in mlečne izdelke ter ^ evaI. da se predlog čim Podni °Uobri- !zvršni odbor jlWsnikov sporazuma pred-55iinaJ bl se v Sloveniji po-ko?7la teleUna za 30 odslot-^> baby beef za 25 odstot-2j ' Inl;ulo pitano govedo za Odstotkov, govedina za 20 »a ->atk°V ter »vinjsko meso lo . 8 odstotkov! Zakaj pred-Vej P°kr 'nsl,vo Pri občinski skupščini, ki ga nameravajo ePlti z dvema komisijama. si Cenjeni potrošniki V času od 5. februarja do 31. marca 1973, vas čaka v Blagovnici Mercatorja v Tržiču pri nakupu pralnega stroja Gorenje brezplačno darilo — kuhinjska tehtnica Gorenje-Rekord! Enkratna prilika — primerno darilo za dan žena, 8. marec. Možnost nakupa na potrošniško posojilo — Brezplačna dostava na dom! Na svidenje v Blagovnici Mercatorja v Tržiču! Preplanirani plani Komunalni zavod za zaposlovanje v Kranju se je odločil, da sporoči javnosti nekatere podatke iz popisa kadrovske strukture in plana potreb do leta 1975. Popis je bil opravljen v Sloveniji aprila lani. Ker so številke, ki zadevajo gorenjsko območje v tem popisu kaj nenavadne, zaključki iz teh podatkov pa vprašljivi, smo za pojasnilo naprosili analitika pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje Kranj Joži Puhar-Krajnčevo. »Plan potreb po kadrih delovnih organizacij imamo lahko po moji oceni le za orientacijo, ker absolutnih številk ne moremo jemati z vso resnostjo. Na Gorenjskem je sedaj okoli 73.000 zaposlenih, kar je nekaj več kot 10 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji. Delovne organizacije Gorenjske pa so planirale do leta 1975, da bodo potrebovale kar 21.000 novih delavcev, Slovenija pa 53.000 novih delavcev. To pomeni, da bi se jih v gorenjskih delovnih organizacijah zaposlilo kar 40 odstotkov. Tolikšno število pa niti ni v skladu z dolgoročnim programom razvoja gorenjske regije, ki do leta 1985 predvideva 25.000 novih delavcev, omenjeni popis pa tolikšno, malenkost manjšo, zaposlitev predvideva že za triletno obdobje.« Te številke lahko pomenijo, da delovne organizacije ali slabo planirajo ali pa popisa niso vzele resno. Tretja razlaga podatkov v popisu pa bi bila lahko tudi domneva o vse večji ekstenzivnosti gorenjskega gospodarstva. To pa pomeni, da ne moremo biti zadovoljni z dosedanjo tehnično opremljenostjo delovnih organizacij in pa z organiziranostjo dela. Le modernizacija opreme daje večjo akumulalivnost, ne pa večje zaposlovanje, če pa bi planirane potrebe bile odsev vse večje ekspanzije gorenjskega gospodarstva, kair pa niso, pa bi se takoj srečali z drugim problemom. Delovne sile v Sloveniji in na Go-renjsikem zelo primanjkuje, saj je naravni prirastek premajhen za obnavljanje delovne sile. Delovne organizacije so zato že nekaj časa vezane na »uvoz« delavcev iz oddaljenih področij in drugih republik. Takšen uvoz pa je dokaj draga zadeva, saj zahteva še kup investicijskih vlaganj, ' »Dosti boljša rešitev,« meni Joži Puhar-Krajnče\a, »je modernizacija strojne opreme in pa boljša organizacija dela. Ni vedno povsem jasno, ali delovna organizacija, ki potrebuje veliko novih delavcev, napreduje ali ne. Po zakonu je sicer na4 zavod dolžan preskrbeti delavce s pomočjo medzavod-skega sodelovanja, ne vemo pa, če smo z delavci, ki smo jih preskrbeli nekomu, le pri. spevali k ekstenzivnemu gospodarjenju. Zato nameravamo letos preučevati še nekatere druge ekonomske kazalce delovnih organizacij, ne le zaposlenost. Pri tistih delovnih organizacijah, pri katerih bl še nadaljnje zaposlovanje delavcev vodilo le v ekstenzivnost, bi skušali posredovati in jih prepričati o nesmotrnosti takšne usmeritve.« L. M. Manj na delo v tujino Lani se je na področju komunalnega zavoda za zaposlovanje v Kranju odločilo za delo v tujini le 162 delavcev, kar je za skoraj polovico manj kot leto prej. Večina delavcev, ki je lani odšla na delo v tujino, je odšla v Zahodno Nemčijo, Avstrijo in Švico. Več kot polovica delavcev, ki se je lani odločila za tujino, je bila brez strokovne izobrazbe, 38 odstotkov je bilo a poklicno šolo, ostali pa so imeli več kot to. Zavodi ugotavljajo, da je za zaposlovanje v tujini vse manj želja. V tujino odhajajo predvsem delavci z iskanimi pri nas slabše plačanimi poklici. zdaj vprašanje ko že potrebujete stanovanjsko pohištvo in ker natančno veste, kakšno naj bo, ste PRED vprašanjem- kje ga kupiti. razumno se boste odločili za ugodnejši nakup. zato vam navajamo Bi3TVEN0 prednost ki jo ima slovenijales pri ponudbi pohištva; to je 16 lastnih tovarn, ki izdelujejo veliko število modelov, ki so naprodaj samo pri slovenijalesu. vabimo vas, da obiščete trgovino slovenijales v kranju, sejemska hala v savskem logu. ni čisto pri roki, ima pa določene prednosti in prinesitelju kupona dajemo tudi popust. mam Na območju škofjeloške občine je število kaznivih dejanj lani znatno upadlo, vendar podobna nihanja v prejšnjih letih narekujejo previdnost Postaja milice škofja Loka je opornikom občinske skupščine nedavno tega posredovala kiatko poročilo o svojem delu, v katerem so pozorni bralci lahko, našli kopico zanimivih podatkov. Dokument na prvem mestu navaja kazniva dejanja, ki od varuhov reda že po tradiciji terjajo največjo zavzetost. Zlasti bode v oči precejšnje •manjšanje kriminalitete. Lani so škofjeloški miličniki zabeležili 18.3 težjih prekrškov, medtem ko jih je bilo leto dni poprej 245. šele skupna materialna škoda po-, kaže pravo sliko razmer, saj je v minulih dvanajstih mesecih poskočila za več kot 100 odstotkov (692.480 din nasproti 310.550 din v letu 1971). Spričo dejstva, da so podobno nihanje opazili tudi v presek lih sezonah, ni mogoče postaviti neke splošne sodbe. 6 rasli al-J upadanju škodljivih pojavov. Vendar pa sedanja »oseka« budi določeno upanje. Če bi odkrili njene poglavitne vzroke, bi nemara lahko preventivno ukrepali ter preprečili pričakovano spremembo na slabše. V razdobju od 1. januarja do 31. decembra 1972 je postaja milice škofja Loka obravnavala 28 samomorov in drugih primerov nasilne smrti. Zal statistika ne pove ničesar o državljanih, ki so sicer skušali položiti roko nase ali na svoje bližnje, a jim je spodletelo. Iz* razpredelnic zvemo, jda se število žrtev ubijalske sle polagoma veča. Nič bolje ni s tako imenovanimi »sovražnimi dejanji« kot so, recimo, pisanje in razpečavanje protidržavnih parol, risanje kljukastih križev, zlonamerno "hujskaštvo itd. Organom javne varnosti je znanih 18 prestopnikov, toda vse kaže, da podatek ne ustreza stvarni razširjenosti izgredov. Ljudje lamrcč neradi prijavljajo kr-lilce, katerih objestnost zad- nje čase dobiva neslutene raz-si/nosti. Še tri, štiri leta nazaj so tovrstni izpadi predstavljali izjemno redkost. V pravkar zaključenem obdobju je na območju Škofjeloške občine rdeči petelin na-Čel 14 različnih objektov (leta lv71 — 20). Gre za požare manjšega obsega, kar pa velja pripisati zgolj srečnemu naključju in ne kakršnemu-koli bistvenemu izboljšanju zaščitnih ukrepov. Spričo poplave avtomobilov, ki zatrpavajo ceste v Loki in v obeh doimah (proti Poljanam pelje dnevno skoraj 1500 vozil), je razumljivo, da so prometne nesreče vedno bolj pogoste. Kako hud davek motorizaciji plačujejo občani, nazorno priča naslednja primerjava: leta 1968 se je pripetilo 71 nezgod, v katerih je izgubila življenje ena oseba, leta 1969 je bilo 65 nezgod in 5 smrtnih žrtev, leta 1970 — 146 nezgod in 8 mrtvih, leta 1971 — 121 nezgod in 9 mrtvih ter leta 1972 — 118 nezgod in 8 mrtvih. Poglavitni razlog so neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti, vožnja brez vozniškega dovoljenja in vinjenost. Predpise o javnem redu in miru je lani prekršilo 261 občanov, torej precej manj kakor v prejšnjih štirih letih. Naraščajo pa zahtevki po mi-ličniški intervenciji na domu, v lokalih in na javnem kraju. Možje v modrih uniformah so v 24 mesecih 131-krat uporabili silo (prijemi samoobrambe), osemkrat izvlekli gumijevke ter 182 razgraja- Zbori občanov o samoprispevku ! Zbori občanov tržiške ob-(Ene bodo pred odgovorno Halogo. Na osnovi gradiva o 'dosedanji gradnji osnovnih sol v občini, ki jo financirajo ©bčani s samoprispevkom, za katerega so se odločili na referendumu leta 1968, se bodo morali odločiti, ali začne občinska organizacija SZDL skupaj z drugimi organizacijami, društvi ter občinsko Skupščino akcijo za podaljšanje samoprispevka za gradnjo šol, varstvenih ustanov ter drugih kulturnih, družabnih in športnih objektov v občini ali ne. Ce hrwin občani na svojih zborih to zamisel podprli, bo o njej razpravljala tudi občinska skupščina. Postopek za podaljšanje samoprispevka bo na ta način stekel. Začela se bo vsestranska politična akcija, v kateri l*)do sodelovale šole, starši, družbene in politične organizacije, zbori članov SZDL, delovne organizacije itd. Dosedanje razprave kažejo, da je bil predlog za podaljšanje samoprispevka med občani ugodno sprejet in je želeti, da bo tako razpoloženje vladalo tudi na zborih občanov in v drugih razpravah po tržiški občini. —jk čev pridržali do iztreznitve. Prijeli so 36 kriminalcev, za katerimi je U.IV razpisala tiralico, šest miličnikov je bilo fizično napadenih — da žalitev v najrazličnejših, oblikah niti ne omenjamo. ® Zaščitniki zakonitosti v £ škofji Loki torej nikakor £ nimajo lahkega posla. Za-£ radi pomanjkanja osebja % so kronično preobremenje-0 ni, zato često trpi kvalite-0 ta dela. Ce naj bi se začeli $9 ukvarjati tudi s preventi-£ vo, je treba čim prej iz-4$ boljšati življenjski stan-4$ dard uslužbencev postaje % ter najti kandidate, ki bo-% do pripravljeni zasesti 13 % prostih, s sistematizacijo £ določenih delovnih mest. -Ig Na Jesenicah je prav goto-vo več težav, ki se pojavljajo ob mladih,, ki žive v samskih domovih in so zaposleni po jeseniških gradbenih podjetjih ter v Železarni. V petih samskih domovih živi kar 1500 ljudi, od tega jih največ dela. v Železarni, v SGP Gradiš, gradbenem podjetju Sava, Kovinarju, Vatrostalni itd. Problem mladih v samskih domovih je tema, ki jo vsebuje tudi akcijski načrt aktiva mladih komunistov na Jesenicah, že nekaj mesecev vodi ta aktiv 23-letna Slavka Mulcj, zaposlena kot upravni Tržiški borci pregledali preteklo delo Zveza združenj borcev NOV občine Tržič združuje 8 krajevnih organizacij združenj borcev, v njenem okviru pa deluje tudi združenje vojaških vojnih invalidov, komisije in odbor Kcikrškega odreda. Delo tržiške borčevske organizacije je bilo čutiti pri vseh pomembnejših akcijah v občini in tudi zunaj nje. Člani ZB delujejo v različnih d ružbenopo! i t ičnih organ izaći j ah in samoupravnih organih, vendar številne od njih ovira slabo zdravstveno stanje ter starost, kar hromi tud] delo celotne organizacije, katera se v naši skupnosti včasih premalo upošteva in prihaja do neupravičenih očitkov. Za preteklo delo tržiške organizacije ZB moramo povedati, da so bili njeni člani posebno aktivni na krajevnih konferencah, ki so bile decembra lani, na katerih so podprli politiko vodstva ZKJ s tovarišem Titom na čelu, stališča njegovega pisma ter grajali negativne pojave v gospodarstvu, neupravičeno bogatenje, ki povečuje socialne razlike, vpliv sovražnih elementov itd. Borčevska organizacija je bila dokaj uspešna pri reševanju socialnih težav borcev in je pomagala tistim, !ki so bili družbene pomoči najbolj potrebni. Tržiški borci so organizirali v preteklih letih več uspelih prireditev (omenimo naj samo proslavo ob 30. obletnici uisttanovilvc JKokrškega odreda, proslave v Lomu itd.), na katerih so izročila o NOB prenašali na mlajši rod. Prav o prenašanju tradicij NOB na mlajši rod je bila osrednja točka razprave na skupščini zveze združenj borcev NOV Tržič, ki je bila v nedeljo, 11. februarja. Udeležili so se je številni borci, aktivisti, in interniranci, razen njih pa Še najvišji predstavniki družbenega in političnega življenja občine ter predstavnika" republiške in gorenjskih občinskih borčevskih organizacij. Poudarili so pomen marksistične in socialistične vzgoje ter grajali nekatere negativne pojave med mladimi. Vprašali so se, zakaj je na nekaterih prireditvah, ki jih organizirajo borci, tako malo mladih. Podprli so še tesnejše sodelovanje z rezervnimi vojaškimi starešinami, s sosednjimi borčevskimi organizacijami ter organizacijami, ki imajo na skrbi krepitev koncepta splošnega ljudskega odpora. Izkušnje borcev SO pri tem nadvse dobrodošle. Tr/iiški borci so na nedeljski skupščini sklenili, da morajo biti tudi v prihodnje sredi družbenih dogajanj v občini. Udeleženci skupščine ZZB v Tržiču so sprejeli pismo, v katerem obsojajo ravnanje s Slovenci na Koroškem. JAsiiio so nasluvilj na avstrijski konzulat v Ljubljani. Predsedniku Tiitu pa so poslali pozdravno pismo, v katerem mu izražajo svojo privrženost. Za predsednika zveze združenj borcev NOV Tržič so ponovno izvolili Andreja Pehare a. j. Košnjek referent pri skupščini občin* »Naš akcijski načrt dela, 0 katerem bomo temeljito spre" govorili na aktivu mladih k®* munislov letos marca, me* drugimi točkami vsebuje t!*" di dosledno obravnavanje analizo o življenju, probl«" mih in življenjskih- pogojp* mladih v jeseniških samski* domovih. Do zdaj smo nek*J kolektivov, v katerih je za?*T slanih več delavcev, ki pve^* vajo v samskih domovih, z* obiskali. Na podlagi usoio tev bomo izdelali potem a*5** lizo. Svoj aktiv imajo mladi " v gradbenem podjetju Gr** d«3, v ostalih delovnih kolel*' tšvih pa organizirajo za E***" de v samskih domovih le ebj časne sestanke. V že!ezar»» izražajo mladi svoje želje zahtevajo prek tovarnišk* konference ZK železarne. je vsekakor premalo in zato smo se prav člani aktiva* samskih domovih pripravlj6" ni vključiti v družbeno JPj? ljenje, mladinsko organizad' jo itd. Po prvih ogledih in pog* vorih smo ugotovili, da vcč> na mladih sicer ne živi v si*" bih življenjskih pogojih, pa so vsi le premalo zainterC-sirani za kakršnokoli delo * mladinskih aktivih. Nekolik' se zanimajo le za športne aktivnosti, vendar pa takoj povedo, ko steče beseda 0 prostovoljnih akcijah gradnjo igrišč ali drugih športnih objektov. Mislh^ da bi morali prav prek "bči* ske konference ZM v občin' reševati ta problem tako, d* bi zbrali tiste mlade, ki sff pripravljeni delati in bi P* skušali zainteresirati druge. Problem pa se kaže ko* skoraj nerešljiv tudi zarad* tega, ker se mladi v samski* domovih vsako leto menjav** jo v precejšnjem številu, t*' hitro menjavo bodo v podJe*' jih skušali zajeti tudi s k«" povanjem več družinskih sta* novanj za te delavce, ki b se potem hitreje in lažje •>* ločali za stalno bivanje 118 Jesenicah.« Obisk gojencev iz Beograda na Gorenjskem V petek, 9. februarja, je ogledu Plamena so obiskal1 obiskalo tovarno vijakov Plamen v Kropi 40 gojencev Vojne akademije kopenske vojske iz Beograda. Gojenci so se v času zimskih počitnic mudili na Gorenjskem, Plamen pa so obiskali zato, ker so se želeli seznaniti s Pl* menovo aikcijo za stabilizacijo. Predstavniki Plamena so gojencem pokazali potek proizvodnje in jih natančno seznanili z akcijo za stabilizacijo, z zgodovino podjetja ter s proizvodnimi uspehi. Po tudi Kovaški muzej. V ponedeljek, 12. februarja, pa so obiskali Železarno Jesenice. Ogledali so si Žele" zarpo, nekatere njene obrata in Tehniški muzej železarno* Člani tovarniške konferenc« ZM Železarne so jim predvajali nekaj filmov v življenj1* in delu železarjev in se Z S°* sti v prositorih Kazine pogovarjali. V torek so se gojenci Vojflf akademije vrnili v Beogr**# C. R. — D. S- Gospodarske stabilizacije ni brez politične akcije Predsednik republiškega izvršnega sveta inž. Andrej Marine je v Ponedeljek obiskal Iskro in Savo, popoldne pa se je v Kranju Pogovarjal z gorenjskim političnim in gospodarskim aktivom Re I v^SiOnalni klub poslancev za Gorenjsko je skupaj z medob-«ni svetom ZK za Gorenjsko in klubom gospodarstveni- j^vv Ponedeljek povabil v Kranj predsednika republiškega *neE^ sveta inž. Andreja Marinca. Najprej je obiskal Iskro v Kranju, kjer si je ogledal proizvodne prostore in je •^uanil s proizvodnjo in predvidevanji za naprej. Potem v dvoranj občinske skupščine odgovarjal na vprašanja «="js^cmu političnemu in gospodarskemu aktivu. Za^VOr 'e VOi5il predsednik regionalnega kluba poslancev bj ■V0re31Jsko Martin Košir, ki je uvodoma izrazil željo, naj lnz- Andrej Marine pojasnil nekatere vidike stabilizacijskih 1-rizad cvanj v okviru srednjeročnega programa razvoja Slove- sklcpov 29. seje CK ZKS. Preden je odgovoril na ^P^šanio o nelikvidnosti in s*alu1izaci iskih pri/adevaniih v Sloveniji, je predsednik i*-T^ftega sveta uvodoma raz-gjft nekatere vzroke, zaradi katerih se tako v Sloveniji kc* v Jugoslaviji občasno Najdemo v krizah. Menil je, da vzrok ni samo v pojavu Nacionalizma in šovinizma, ^arveč predvsem pri prepo- razvijanju samo- kasnem' pravnih socialističnih odno- v \ ta'co v organizacijah kot y družbi nasploh. GOSPODARSKA IN POLITIČNA STABILIZACIJA Med vzroki kriz je navedel ^•"ukturalna neskladja, ki se ^.io v zaostajanju suro-*ke^ proizvodnje, repro-aieriala, v naraščanju zu-anjetrgoviirskega primanj-Prir/a' V neusk'aJen(>sti mes* ne in skupne potrošnje se bo lahko povečala akumuiativ-nost gospodarstva. Tako naj bi se letos družbeni proizvod povečal za 18 odstotkov, medtem ko bi se družbene obveznosti povečale le za 7 odstotkov. Vsota osebnih dohodkov se letos ne bi smela povečati v Sloveniji za več kot 14 odstotkov. Vse to bi pripomoglo, da bi bila akumulacija gospodarstva večja za 34 odstotkov oziroma, da bi bili temu primerno večji skladi. va postopoma odpovedati dosedanji intervencijski vlogi in napraviti prostor samoupravnemu dogovarjanju. Sredstva za energetiko, promet io drugo se sicer letos ne bodo zmanjšala, vendar pa bodo prenesena v upravljanje interesnih skupnosti. Tako naj bi bila ustanovljena interesna skupnost elektrogospodarstva, ki bi razpolagala s sredstvi, ki so se doslej zbirala iz sredstev za gospodarske posege. Podobno bi se povezale tudi železnice in gospodarstvo, ki sodeluje z njimi. Nazadnje pa je v odgovoru na prvo vprašanje rekel, da je v republiki že letos tre-bra razmišljati o razpisu posojila za železnice in ceste. Vendar posojilo ne bi smelo imeti prizvok politične akcije, marveč bi moralo temeljiti na ekonomski spodbudi, zanimivi tako za delovne organizacije kot za občane (na primer ugodna obrestna me- • •>.»<•• ...../ • ;,. ....... ■■■■■ :■■'■■"■'■ ■ ........ cj arr»o, sekundarno in ter-jj,/00 Proizvodnjo, primanj-JaJu na področju energije ^ Prometa itd. V sklop vzro-Jr**,Pa sodi tudi naraščanje T^**1*« razlik, ki ne izhaja-JO ^ dela. Se^r^'1 Je. da smo lani do-^1 precej na področju go-J POarske stabilizacij«, če- tovT VSc ananZe še mso s°" n.-L'' ^a ic jasno, da tudi v bil- .n'e gospodarske sta-IjT^^Je ne bo moč izpeljali . ustrezne politične ak-.o^-^o-ma tudi politične a°Uizacije. V prihodnje flaf /^^a'0 težke in velike °ge. Inž. Andrej Marine je ^jfliJ, da to pomeni lom do-v7rtl'e prakse in odpovedo-t^n,e 111 čeprav bo težko, je j v-'ndarle edini izhod iz se-I^VJega položaja. V Sloveniji r potrebno njegove junak* personificirati. Prešernov* gledališče je z Janezom P*v* šetom to ponazoritev izvrst* no izpeljalo. Podobno je bilo s celjsko predstavo, ki J* izzvenela kot komična trag** dija s primesjo gledališč* absurda, kar pa daje toc9f nost večstranskega razum** vanja tega Cankarjeveg* dramskega prvenca. Ta nov* (pa če tudi ne vedno nova) iskanja pa so hkrati doka* še vedno pisateljeve priso** nosti. Janez Poštrak Vokalno - instrumentalni koncert V okviru prireditev v počastitev kulturnega praznika Slovencev bo v četrtek, 15. februarja, zvečer v dvorani amaterskega gledališča Tone Čufar na Jesenicah vokal- Kranjsk] ljubitelji narodnih in domačih pesmi so minulo soboto zvečer nedvomno prišli na svoj račun. ZKPO" občine Kranj In Delavsko prosvetno društvo Stražišče sta namreč organizirala tradicionalno srečanje pevskih zborov. Prireditev Je bila v popolnoma zasedeni koncertni dvorani Delavskega doma. Sodelovale so vokalne skupine »Vasilij Mirk iz Prosek-Kontovela, »Zarja« iz železne Kaple, »Bratje Milavec« iz Brežic ter »Svoboda« Stražišče. Posnetek prikazuje sklepno skupno pesem vseh udeležencev, ki so pod taktirko zborovodje Jožeta Močnika zapeli skladbo Jakoba Aljaža »Triglav«. (-Ig) — Foto: F. Perdan no-instrumentalni koncert-Na koncertu bo sodeloval oktet Svobode iz Žirovnice« ženski zbor Jesenice, mešani pevski zbor Jesenice, mošk* pevski zbor Jeklar in pihalni orkester železarjev. Jezik ni kar tako Gledalci ob progi so trpod" bujali tudi najstarejšega tekmovalca. Gledalci ob progi so spodbujali tudi najstarejšega tekmovalca. Predavanje je bilo irMI*1^ no za strokovnjake. Predavanje je bilo mXDf> (le) za strokovnjake. Čeprav so se dobro fApirali' so utrpeli poraz. čeprav so se dobro upira«' so izgubili (so bili poraženi)' To je tisto, kar ni rtiofiP dobiti v vasi. . To je tisto, česar ni waot^ dobiti v vasi. Prav zaradi vsklajenef* d** la ni bilo problemov. Prav zaradi usklajenega d** la ni bilo težav. Oglejte si močneje tiska*1* besede in popravljene stav*e* Proslava kulturnega praznika na Breznici ^rajf!^' 9- fcbruarja, so se &re*„.-_. Ku!turnem domu na >l na pev- Koroškem, pisatelj 'aoeon aktet Svobode ^ Prešeren iz Žirovni- ce ter učenci osnovne šole iz Žirovnice ter dostojno počastili letošnji kulturni praznik Slovencev. Proslavo in praznovanje kulturnega praznika organizira Žirovniška Svoboda vsa- Lep kulturni večer fcultu^^ev slovenskega ? sobot?, pra2nika Je bila atlov v «i Cccr v tlomu ob-va. v . ri Pečana pro&la- skrbno izbranem pro-^oškF ;1° vsodolovali mešani, ^oški KUD ul A:Kki r- ki Oktet *?l0n 2upančič« Sora, zbor Jc'Ovica« i/. Škofje Lo- ke, učenci osnovne šole Avgusta Barleta Sora, igralci domače dramske sekcije z enodajanko »Visoka pesem« ter godba na pihala iz Medvod. Na proslavi so podelili priznanja članom društva za 15-letno sodelovanje v pevskem /.boru. —fr tamburaški orkester v Sori? *°^ontU/n°"Umotni;kn v 0 2el0 ^ Pančič° skupino- Pogoji za s0 fJ,n°''Urnetr>iš^o delovanje klicni, dov Ti si življenja mojga magistraSe toda lc"teb ni H sJQer Mogoče dobiti. Obrni-ve *e *e na številne naslonov ^vrstnih instrumente tinti ''•delujejo več. jim Kljub lQstrumente dobiti, saj Tak naslov jc imela proslava Prešernovega spomina, ki jo je organizirala na dan pesnikove smrti (ob 8. in ob 10. uri) kranjska ekonomska šola. Prireditev, je skrbno pripravili in zrežiral znani dramski igralec Jože Kovač tč. Velja kar takoj povedati, da je bila to eha od najzgled-nejših Prešernovih proslav, kar sem jih v zadnjih letih videl. Teh pa je bilo, zaradi moje poklicne zainteresiranosti, res kar precej. Ne le nastopajoči dijaki, ki Demoni Režija: Ken Russell vloge: Vanessa Redgrave, Oliver Reed fa^fO&njaštvo srednjem veka je največja in najbolj ofyCca rana zgodovine človeštva. Cerkvena absolutna ast je omejevala človekovo aktivnost v skrajno ySf.ZUmske okvire in ni dopuščala svobode misli. H del družbe je postal slepo vodena množica, ki . lo številne kužne bolezni še bolj potiskale v bedo 0^.s'r°'nu.š/vo. Cerkev si je za zavarovanje in utrditev Qsti izmislila nečloveške in krute postopke in, da še °stcda čista pred bogom in ljudmi, so si izmislili «©v na čarovnice, preganjanje hudiča iz človekovega' kj to v D tisti it a* izsiljevanje lažne resnice na mučihiih pripravah, *r sicer omejena domišljija ni poznala meja . . . Vse -nekaj bolj, drugo manj poudarjeno, lahko vidimo Antonih. Morda so Demoni prva tovrstna filmska ,!varitev ki presega golo prikazovanje grozot in s tem Najbolj vsakdanji komercializem. Pravim morda, , c,'os7 ,tIU dajc nenavadno arhitektonsko okolje in la,it asi i,",,.. :---/-ir;...„:.. -d„„a„ r..;„ ,,„^a,^u;t v v filmu vsebinsko ni nič novega. Toda neko mo- tlvoli "stična igra Oliver ja Reeda. Izvrstno je upodobil ne c"o osebnost duhovnika, ki uživa sadove posvet-Vr8<* življenja in obenem pristaja na povsem nasprotne e«Wore. Kljub vsemu je napredne miselnosti. ftotn je bil prikazan na letošnjem Festu. M. G. so svoje tekste znali lepo in smiselno povedati — tako, da je ves recital prav gladko tekel — pač pa tudi mlada dijaška publika je bila vzorna. Malokdaj je v napolnjeni dvorani Prešernovega gledališča tako zbrano in disciplinirano občinstvo. In če še pomislim, da so vso dvorano in balkon napolnili mladi ljudje, v glavnem le dekleta v starosti od 14 do 20 let, potem je pozornost tako polne dvorane še bolj hvalevredna. Imam vtis, da je bila to res vzorna šolska proslava — tako naj mladina tudi poslej pesnika slavi! Vsekakor je najbrž tudi učiteljstvo ekonomske šole diskretno prispevalo k tako vzornemu redu v avditoriju. Glede programa samega sove ni kaj reči. Saj je bil v bistvu le skrben izbor iz Poezij; spremljala ga jc pripoved o Prešernu — pesniku in človeku. Posebno lepo, zadržano in s posluhom je neki dijak povedal pretresljivo pesem Kam. Nastop in dikcija tudi nastopajočih sta bili brezhibni, gotovo ju je režiser prej tako skrbno izbrusil. Žal ni bilo predvidenega nastopa šolskega pevskega zbora. Zaradi obolelosti pe-vovodje je glasbena /asnova odpadla. Zares, škoda. Sicer pa obisk tako dobro pripravljene prireditve z veliko skupino nastopajočih in s tako skoro pobožno zbrano polno dvorano mladih ljudi da misliti. Da je prihajajoča generacija vendarle dobra in ne zasluži le prečestih očitkov starejših ljudi, ki mladosti ne razumejo več ... CZ. Neslovesna Prešernova slovesnost Zapis, ki bi ga ne smelo biti Kdor pozna Locane, kdor ve, koliko zmorejo, kako izborni organizatorji so, bo ob prebiranju pričujočih vrstic nemara hudo presenečen. A prav zato ker vemo, kaj vse je loški kulturni in družbenopolitični štab sposoben pripraviti, zato, ker smo ga bili spričo nesporne domiselnosti in originalnosti vajeni več let nazaj hvaliti in kovati v zvezde, si ob nedavnem grdem spodrsljaju ne smemo privoščiti nevtralnega molčanja. Kateri spodrsljaj, sprašujete? Več jih je, več manjših. Toda združeni v zaključeno celoto krepko preraščajo okvire estetsko prebavljivega. Gre namreč za četrtkovo slovesno podelitev Prešernovih nagrad v paviljonu Loškega muzeja in za program, posvečen obletnici pesnikove smrti. Podelitve Prešernovih nagrad so ponavadi zmeraj svečan dogodek, ki mu domačini-gostitelji posvetijo obilo truda in pozornosti. Spomnimo se samo lanske, v prostorih kranjskega gledališča. No, tokrat je predsednik žirije, prof. Franc Planina, izbrancem izročil priznanja v Škof ji Loki, v galeriji mogočnega gradu. Le-to sicer dobro poznamo, saj zadnja leta postaja neke vrste umetniški tempelj starega mesta, kjer so priredili že več kvalitetnih liko\mih razstav. Je tudi »poligon* eksperimentalne dramske skupine Oder-galerija, ki sodi v krog najprizadevnejših slovenskih »perifernih teatrov«. Lepo in prav. Ampak njena uporabnost ni neomejena. Slavje občegorenjskih razsežnosti ne sodi vanjo. Če kdaj, potem smo pretekli teden lahko videli, da Loka ris potrebuje dostojno gledališko dvorano; o kateri poklic,im resda vztrajno razpravljajo, a hkrati ne nqjdejo in ne najdejo zadosti sredstev (predvidena adaptacija LG na Spodnjem trgu bi mendii terjala okrog 100 starih miliionov). Okvirni vtis sta še dodatno pokvarili dve vrsti obešalnikov, postavljeni kar k zadnji steni prizorišča. Prisotni so ob gomili plaščev dobili občutek, da sedijo v garderobi. Poglavje zase je program. Čeprav recitalu skupine gimnazijcev ni kaj dosti očitati in čeprav so v izbor odlomkov iz slovenske literarne klasike vključili najboljše, kar premoremo, je stvar izzvenela dolgovezno, skoraj utrujajoče. Očitek kajpak leti predvsem na režiserja, ki ni uvidel, da bo z malone poldrugo uro trajajočim sporedom odvzet srži večera, podelitvi nagrad, vso težo ter gledalce spravil v nestrpnost. So pač prišli ploskat peterici slavljencev — in ne občudovat deklamatorske sposobnosti Ločanov. Ko smo navzoči nato le dočakali »finale«, je v obsežnem, bogato argumentiranem orisu Tuška, Dremlja, Lipar-ja, Klinarja in članov Muzejskega društva Skofja Loka marsikoga zbodlo v uho navajanje vzrokov, ki so komisijo pripeljali do sklepa, da se določene kandidate zavrne. Pripomba ni bila najbolj taktna in bi sodila kvečjemu v interni odgovor predlagateljem, ne pa v javno obrazložitev. Toda »krona« štorije šele sledi. Sestavljena je iz zajetnega koluta barvnega filma o tisočletni Škof ji Loku V prazničnem letu 1973 naj bi sosedom pomagal odkriti osnovne značilnosti slikovitega, z zgodovinskimi spomeniki in naravnimi prelestmi bogatega ozemlja. Delo je žal — milo rečeno — obupno slabo, brez kakršnegakoli režijskega koncepta. Kamere stihijsko jadrajo čez občino ter čarajo kadre, ki vsebinsko ne presegajo plehkih trafikantskih razglednic. Zdaj smo pod cerkvijo sv. Volbcnka, zdaj ob kvadratasti hali Alplesa Železniki, potem v Crngrobu, od koder nas avtor prestavi v novi Transturistov hotel, v eno izmed sob — da bi uživali razgled na posteljo in mladenko, ki vabljivo treplja mehke blazine. Kot bi čepel pred televizorjem in čakal, kdaj bo konec puhle »yogi-yogi* reklame. K sreči so zvočne naprave že od začetka odpovedale pokoršči>w, tako da nismo slišali spremnega besedila, če je piscu uspelo povezati ga v vsaj približno smiselno celoto, si zasluži šesto, posebno Prešernovo nagrado. _or SKOFJA LOKA — Loški miizoj in Odbor Male Groharjeve slikarske kolonije prirejata te dni razstavo i/bora najboljših del, nastalih med dosedanjimi srečanji mladih likovnikov rJ vse Jugoslavije. Otvoritev bo v petek, 16. februarja, ob 18.uri. MARIBOR — Tu se bo jutri, 15. februarja, začelo III. srečanje lutkovnih skupin Slovenije. Prirejajo ga ZKPO SRS, Združenje gledaliških skupin SRS in Zveza kulturno prosvetnih organizacij Maribor. Sodeluje osem ansamblov, med njimi tudi Lutkovno gledališče Prešernovega gledališča Kranj, ki namerava obiskovalcem predstavili Novakovo Pravljico o Mo zinčku ter Lužanovo satiro Micka se predstavi in Jane/, k j-ski Janez. (ig) Občina naroc" Turistično društvo Kamnik je doslej petkrat priredilo dan narodne noše. Prireditev ima namen prikazati lepoto slovenske narodne noše, hkrati pa tudi spodbuditi prizadevanje za ohranitev narodnih noš in negovanja starih narodnih običajev. Po dosedanjih izkušnjah lahko računamo, da bo postal dan narodne noše v Kamniku tradicionalen. Upajmo, da bo tako, kajti vsak voz v začetku škriplje. Lani je prireditev škripala zaradi pomanjkanja denarja. Tako šc zdaleč ni dosegla skozi mesto pomikala ču. vita povorka pisanih nih noš iz vseh krajev ven i je in še od drugod. Turistični delavci so iaI^j jesen naslovili na skupst ^ občine Kamnik prošnjo, " bi leta 1973- pfevzela po^ vileljstvo nad to priredit™jj Odborniki so predlog spi"^ in skleniili, da bodo v ta men zagotovili v prora« 20.000 dinarjev. Računajo di na podporo drugih, P1** vsem podjetij. j ^ 10 "K Prizor s prireditve dan narodne noše v Kamniku. — Foto: J. Vidic VASENO - ODLIČNO MAJA BOMO SVATOVA LI Letošnja turistično-folklorna prireditev Kmečka ohcet se bo začela 21. maja in bo trajala do sobote, 26. maja, ko bo na ljubljanskem Magistratu svečan poročni obred in svatovanje v tivolski dvorani — Fantovščina spet v Preddvoru, dekliščina pa tokrat v Škof j i Loki 9 Na »Kmečki ohceti 73« se bo poročilo 16 parov, in sicer slovenski par, ki ga bodo izbrali bralci ljubljanskega Dnevnika, hrvatski par, par iz Srbije, par iz Bosne in Hercegovine ter poročna para iz , Črne gore in Makedonije. Razen teh bo na poročni dan izreklo svoj »da« Se 10 parov iz drugih držav, in sicer iz Avstralije, Češkoslovaške, Holandije, Italije, Japonske, Madžarske, Sovjetske zveze, Švice, Združenih držav in Zvezne republike Nemčije. Pozoren spremljevalec preteklih kmečkih ohceti bo opazil med sodelujočimi državami tri nove, in sicer Japonsko, Avstralijo in Madžarsko. Povedati moramo, da je seznam poročnih parov aačasen in se lahko zgodd, da bo parov, Jej se bodo poročili na Ohceti 73, več! % Tudi pri letošnja Kmeč-Jki ohceti Gorenjci ne bomo staili ob strani. Tako kot pretekla leta se bodo ženini poslovili od »ledig« stanu na fantovščino v Preddvoru, ki bo v četrtek, 24. maja. Tudi neveste se bodo od samskega stanu poslovile na Gorenjskem. Dekliščina, ki je bila v preteklih letih vedno v Dolskem pri Ljubljani, bo letos v sredo, 23. maja, v S kolji Loki. Neveste bodo začele svoje slovo na eni od kmetij v Selški dobni, nadaljevale pa v hotelu Transiu-rist v Skofji Loki in na loškem gradu. 0 Za letošnjo Kmečko ohcet je že sedaj veliilko zanimanje. Organizatorji računajo, da bodo posebej za to priložnost priletele v Ljubljano posebne skupine turistov iz ZDA in Avstralije. % Pokroviiltolj največje turistične in folklorne prire- ditve pri nas je tudi letos Pivovarna Union iz Ljubljane. J. Košnjek Dosedanje raziskave izvira Vaseno v Tuhinjski dolini so zadovoljive, rekli bi lahko (razveseljive. Vinko Gobec, predsednik občinske skupščine Kamnik, je v četrtek na soji skupščine občine Kamnik sporočil odbornikom, da je institut Jožef Štefan v Ljubijam analiziral vodo tega izvira in ugotovil, da je Vaseno najbolj radioaktiven izvir v Sloveniji. Raziskave kažejo, da bi občina že lahko naročila elabo- rat za izkoriščanje te vfl^ Skupščina občine Kamnik , sklicala vsa domača P0^.^, in podjetja iz bližnje da bi ustanovili konzorcij j izgradnjo zdravilišča Vas6 j Če doma ne bo posluha, do izkoriščanje prept15%; najboljšemu ponudnik*1 ] Jugoslavije. Kaže, da bo Vaseno n* y roko odprl vrata tur izni" Tuhinjski dolini. .... J. Viti" Si ascevanje na Ali kaj vse se obeta gospodinji, ki ne pusti moža samega smučanje nič in hitro se je pobral, meni pa J*,*/) neskončno na živce, da se moram s.^\ pobirati. Ko sem začela glasno, protest A in dvomiti o uspešnosti in pravilni i*11'.. y moževega učiteljevanja, naju je nap°t okrepčevalnico, kjer naj bi si odpočil ^ Tam nisva vzdržala dolgo, vrnila $ na smučišče, tokrat s smučmi na * wt le Robert. Mož se je vozil in vijugd „ obseden in vsakokrat, ko je prismui<^/^\ leg naju, mi je pomežiknil, kar A tpelr Obisk taborišč in Češkoslovaške ob 1. maju Na pobudo nekdanjih interni rancev končen t racij ske-ga taborišča Flosenburg organizira podjetje Kompas ob prvomajskih praznikih 4-dnevni izlet z avtobusu v ZR Nemčijo, Avstrijo in Češkoslovaško. Udeleženci izleta bodo obi-slkali znana koncentracijska taborišča kot so Dachau, Mathausen, Flosenburg in nekatera manjša ter si ogledali Munchen, Prago, češke Budjevice, Pisen, Lienz, Dolino gradov v Oberpfabiu in druga. Cena izleta je 840 dinarjev, organizatorji želijo in upajo, da se bodo izleta udeležili predvsem nekdanji interni-ranoi ali njihovi svojci ter mladi. Ta izlet bo vsekakor množična manifestacija v počastitev žrtev taborišč, med katerimi je bilo precej naših ljudi. R-n Tistega nedeljskega jutra je bil pošteno presenečen. Z Robertom sva vstala prej kot ponavadi in ko je glavar družine izvolil kislo pomežikniti v lepo nedeljsko jutro/sva bila s sinom kot bi mignil v smučarskih oblekah. »Premislila sem se, dragi«, sem rekla ljubeznivo, »s tabo greva. Saj lahko, ali ne?« S topo molčečnostjo je sprejel spremembo dogovora, ki se ga dosledno drživa že nekaj let. Namreč, da je nedeljsko dopoldne popolnoma njegovo in ga vso zimo preživi na. smučiščih, popoldne pa se vsi skupaj odpravimo na sneg in nama je s sinom tedaj mož smučarski učitelj. Dobro vem, da je imel ono nedeljsko jutro na konici jezika tudi vprašanje, češ, kdo bo pa skuhal, a se je hrabro premagal. Na neki način se mi je sicer smilil, saj mora biti zanj, nekdanjega smučarskega tekmovalca, res prava mora voditi s seboj ženo, ki je-vešča smučanja tako kot njen petletni sin, in Roberta, ki je vešč tako kot njegova mama. Toda obetala se je tako lepa nedelja in ni se mi ljubilo dopoldne prečepeti ob štedilniku ob neprestanem prepiranju z nagajivim in živim Robertom. Ko smo se končno le uspeli odpeljati — Robert je stalno nekaj pozabljal — je bilo sonce že visoko na nebu. Pol ure vožnje do smučišča, pol ure navdušenega Robertovega žlobudranja, mojega skritega veselja in moževe molčečnosti. Molčečnosti, ki se mi je zdela že kar sumljiva. Dolga vrsta pred žičnico in Robertov vćseli nemir je mož še kar prenašal tako kot je prenašal dve uri smučarskega učenja. Nisva bila posebno dobra učenca, saj sva neprestano padala, Robertu ni bilo pomenilo, da se bo še enkrat Z&Pe'y Robert pa je smučal in smučal, ska* p sem za njim, ga pobirala in njegovih ^ Ženj ni hotelo biti ne konca ne & $ Moja smučarska nedeljska rekreacij* ^ bili bolj teki, skoki in prikloni kot t&r.('j i Je ■ t ti ihi..... H VSe^jt U drugega. Robert pa kol da se 1e ^ odločil, da se prav ta dan nauči v& ščin in prav nobena priliznjena Pr' ali obljuba ga Mož sploh ni več pomežiknil, w •"^■/0 pripeljal navzdol, kajti smučarjev ff vedno manj in je zato pohitel na ^ Robert je bil v pravem zaletu, V je kljub telovadbi za Robertom i ni spravila s smučišč*" ,( ni več pomežiknil, ko & m rta* noge. Mračilo se je že, ko so žičnico Bila sem do kraja premražena, m ^ vedela, da se je tudi tokrat držal n*l* dogovora: vsaj nekaj ur sam! > ^( ' Na celodnevno družinsko smučanj6 ^ ne spravi nihče več, posebno s taki* ^ vdušencem ne! Drugo nedeljo P* pr moža presenečenje: odšel bo sam bertom in prepričana sem, da bosta ie do kosila. !!^a~ 14. februarja 1973 r,r as * 9. stran ■ . OVORI O Pa se o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Šmarjetni gori in Gorenji Savi (12. -zaviti) Zadnjič smo sc pogovarjali o »poeziji« patra Bcnvenuta. In da po er»i izmed svojih pesmi močno spominja na Prešernove-B» Orglarčka, seveda v •taislu ljubezni do ptic-pev>. Ker pa je ta zapis zadnji, v katerem sc spominjamo na-štKa Strašana (leta 19S0 bo «le stoletnica njegove smrti), naj povem celotno pe-serr», ki ni brez šegavosli, n»ti brez literarne cene: S/NKOVC/ MOJI februarja 1S60) Fantov jest pet imam, Uuhim jeh in štimam, * »jim pogovarjam se. K sonce za gore gre, bistro me gledajo, sladko popevajo. Gričev, gričev, Benvenutl Pupčerk e pervi sin, Vedno je v spomin, Fujbco svojo ma. Dobro me tud pozna, *e mu konople dam, Pride na roko sam. Cričevk, grtčevk, Benvenutl Dva pa Gorenca sta, ftok, Jtnk mi pojeta. Napev pa kakšin bo? Gvišno bo prav lepo, SUŠCa Se čakata, po ptičnic skakata. Fricev, jricev, Benvenutl Eden je zabučevčk, ta tud ne bode revčk. Ce je le izber bil? Narbel med vsim bo slovili Višnov ma kljimček že, da ga tud ljubim, ve. Pel ropočev, ropočev, Benvenutl Narmlajši vedno jć, kadar ta drugi spe. Nima nikol z.adost, neče konoplje prost. Tga bom u Šiško dal, da si bo Ijuhco zbral. Z Bogom, z Bogom, Benvenut. V rimanih zapisih patra Bcnvenuta večkrat naletimo na manj svete »verze« in namigovanja. Prešernu, svojemu prijatelju, je celo zabrusil: »Maš ti eno, pust men dve!« Sam je — vsaj v mlajših letih — trdil, da je menihov dvoje vrst. Eni so menihi - puščavniki, ti so sveti možje. Drugi pa so posvetni menihi, ki pa imajo pravico do ljubezni, češ, saj je tudi sveti Hieronim ljubil žene. Sicer pa je treba reči, da so vsi časopisi pisali ob Cro-bathovi smrti le o tem, kako požrtvovalen duhovnik je bil in tolažnik bolnikov, da jc bil dolga leta gvardijan in vikar frančiškanskega samostana ter Spovednik škofa Antona VVolfa. Torej o kaki še-gavi razposajenosti pokojnika ni bilo besede. Niti o njegovi življenj aželjnosti. Vse skupaj bi lahko imeli le za navadno jezikanje ljubljanskih tercijalk, če nam bi se mož ne bil sam v svojih pesmih tako odkritosrčno izpovedoval. RICET IN ŽLICE Pisatelj Jane/ Trdina, ki je v Prešernovih časih živel kot gimnazijec v Ljubljani in pesnika tudi osebno spoznal, je ohranil v svoji črtici »Doktor Prezir« (Zbrano delo, VII. knjiga, str. 79) prav prijazno Sporočilo O prisrčnem odnosu med Prešernom in patrom Crobat-hom: »Mnogim ubogim dečakom je doktor Prezir dobi! kosilo v samostanu. V Ljubljani se je namreč pobratil z imenitnim patrom Benu tom, Preden so se odprle po sv. Mihelu šole, se je vselej oglasil pri njem. Bcnut je že vedel, po kaj je prišel, pa se jc zasmejal in ga vprašal: No France, koliko bi jih pa k los rad preskrbel z zloglasnim našim ričetom? Ali, da veš, žlice jim boš moraL^sam kupiti.* Menda je Prešeren po takem pogovoru brž odbile! do bližnjega kramarja s suho robo in kupil kar dva ducata lesenih žlic. Za svoje lan-te... LITERARNA UGANKA je res Prešeren napisal »Svetega Scnana« ter »Nuno in kanarčka«, da bi ponagajal posvetnemu menihu? Pater Benvenut to sam trdi: Men France nagajal, poslavši popevk. S Senanain i/grajal, bla Nuna v ume »k. Kako je bilo z vso stvarjo, še ni prav dognano. Resnica pa je, da je bil Prešeren v zadnjih' svojih ljubljanskih letih precej osamljen. Saj-sta mu drug za drugim umrla mentor Matija Čop in prijatelj Andrej Smole, . Julija Primčeva pa se je poročila z drugim ... Zato je bil našemu pesniku dobrodušni, liberalni in šega-vi pater gotovo dobrodošel sogovorec v samotnih in mračnih urah. Prav zato >a smo se tudi mi o tem vrlem Strašanu tako razgovorih. Črtomir Zoreč Spet norčavosti tiskarskega škrata V Snovanjih, posebni kulturni rubriki, ki so bila priložena Glasu 7. februarja letos, so bile nagajivo zamenjane strani: str. 7 bi morala s št. 5, str. 8 s št. 6, strrć s št. 7 in str.*5 s št. 8. Šele tako premen jane strani pokažejo pravo zaporedje člankov in smiselno nadaljevanje tekstov. Svetujem: notranja lista v pregibu pretežita in zvrstite s poplavljenimi oznakami strani. Ponagajal pa je tiskarski škrat tudi v spominskem zapisu o pokojnem gledališkem ravnatelju Lojzetu Gostiši. Čeprav bi bilo močno prav, če bi vsaj v takih priineiih bil škrat bolj spodoben — ali pa korektor bolj pazljiv! Prvi ansambel kranjskega poklicnega Prešernovega gledališča seve ni bil sestavljen iz kakih praktikantov (t. j. nekakih začetnikov, vajencev), pač pa iz. starejših dolgoletnih gledaliških praktikov, kaT pa je nekaj popolnoma drugega. Starim, zaslužnim kranjskim igralcem, s tisočerimi neplačanim] urami amaterskega gledališkega staža, veljaj to kol opravičilo. C.7u AVA TVA KRA PRIMSKOVO KOMUNALNA CONA NATEČAJ za prodajo stanovanjskih, poslovnega in skladiščnega prostora v stavbi last Krajevne skupnosti Železniki, na Plavžu 13 Na podlagi 27. in 28. seje Krajevne skupnosti Železniki z dne 28. 12. 1972 in 30. 1. 1973 razpisuje Krajevna skupnost Železniki natečaj za prodajo: I. dvosobnega stanovanja komplet s sanitarijami in poslovnim prostorom — delavnico pod tem stanovanjem II. skladiščnega prostora, ki ga je možno uporabili kot garažo. Prostori pod točko L so sedaj zasedeni in v njih stanuje ter delavnico uporablja vodni inštalaterski moj-sLef Dobravee Anton. Pogoji prodaje so: 1. interesenti morajo vložiti svoje ponudbe na Krajevno skupnost Železniki pismeno v zapečateni ovojnici najkasneje do 26. 2. 1973. 2. Interesenti morajo ponuditi najmanj izklicno ceno, ki znaša za vse prostore navedene pod točko I. .80.000,00, za prostor pod točko II pa 7.000,00 in obenem navesti ugodnejše pogoje (večjo ceno, krajšo dobo plačiia itd.). Presojo ugodnejših pogojev bo opravila posebna natečaj na komisija, ki jo bo imenoval svet Krajevne: skupnosti. 3. pravne posle — kupoprodajna pogodba je sklenjena takoj ob plačilu ponuđene cene; 4. vse stroške prodaje nosi kupec, t. j. stroške pogodbe, prepisa, stroške uradne cenitve, kakor tudi prenosne pristojbine; 5. že obenem s ponudbo je treba predložiti 10% kupnine; 6. vsi interesenti bodo pismeno obveščeni o uspehu natečaja do konca februarja 1973. Krajevna skupnost Železniki Smrad tudi v Spodnjih Gorjah Nevšečnosti zaradi kanalizacije nimajo le na Rečici, marveč tudi v Spodnjih Gorjah. Ob avtobusni postaji na Klemenčevem travniku jc vedno prava mlakuža. TLk ob cesti Bled Gorje je namreč odprt zbiralnik za meteorno in fekalne vode, ki pritekajo s severnega dela Spodnjih Gori j, kjer rastejo nove hiše. Ob večjem deževju iz zbiralnika voda odteka prepočasi in udarja nazaj v stanovanja ter sc razliva po travniku. Razumljivo, da je potem travnik leglo -mrčesa in nič kaj prijetnih vonjav. Zato bi bilo ta problem treba rešiti z ustrezno kanalizacijo. J. Ambrožič iger V konferenčni dvorani delavskega doma v Kranju bo jutri popoldne zaključena slovesnost lanskih letnih sindikalnih športnih iger v kranjski občini. Zbrali se bodo člani zmagovalnih ekip, posamezniki, predsedniki izvršnih odborov sindikalnih organizacij, člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta in komisije za šport ter drugi. Ob tej priliki bodo razdelili pokale in diplome ekipam in posameznikom, pogovorili pa se bodo tudi o letošnji športno re-kreacljfekl dejavnosti sindikata v obči .d. A. Ž. Obogatena dejavnost Ljudske tehnike V Kranju so v soboto zvečer ustanovili astronavtično in raketno društvo (ARDK), ki bo delovalo pri občinskem svetu .Ljudske tehnike Avstronavtična in raketar-ska dejavnost v Kranju ni nekaj novega. Že leta 1971 je zbral sedanji predsednik na novo ustanovljenega društva Edi Korota j okrog sebe naj-vnetejše privržence te veščine. Na pobudo predstavnikov Ljudske tehnike so osnovali raketarji svojo sekcijo, ki sc je izkazala z organizacijo nekaterih uspelih tekmovanj in prireditev, predvsem v lansiranju manjših raket, ki so poletele kilometer visoko in se potem s pomočjo vgrajenega padalca varno in nepoškodovane vrnile na zemljo. Kranjska sekcija je začela sodelovati z nekalerimj znanimi raketarskimi in astronav-tičnimi društvi v Sloveniji in Jugoslaviji. Omenimo naj samo raketai je iz. Celja, Sevnice, Sarajeva in iz Ljubljane. Pri iskanju ustrezne strokovne literature pa so se kranjski raketarji obračali predvsem na tovrstni institut v Sarajevu, na ameriški konzulat v Beogradu ter na ameriško vesoljsko agencijo NASA. Ker tudi raketarji nimajo ustreznih lastnih prostorov, gostujejo v prostorih foto kluba Janez Puliar v delavskem domu v Kranju. Precej denarja za dejavnost so morali prispevati člani sami (danes jih je že 46), pomagala pa jim je tudi občinska organizacija Ljudske tehnike. S sobotno skupščino je dobil kranjski svet Ljudske tehnike (v bodoče se bo imenoval organizacija za tehniško kulturo) novo društvo. Rakete in rakctoplani njegovih članov bodo skušale letos poleteti vsaj 3000 metrov visoko. Opremljene bodo z elektroniko, poganjala pa jih bodo posebna goriva. Raketarji bodo skušali vključiti v svoje vrste čim več slrokovnjakov (matematikov, fizikov, kemikov itd.), ki bodo še posebno dobrodošli pri strokovnem izobraževanju na področju 300 učencev na tečajih Med letošnjimi šolskimi zimskimi počitnicami je občinska zveza za telesno kulturo Jesenice v sodelovanju s šolami in krajevnimi skupnostmi pripravila več tečajev za učence osnovnih šol, ki so se želeli naučiti smučanja. Učenci so smučali v vseh krajih, vadili pa so v 26 skupinah. D. s. astronomije, raketne, tehnike, astronavtike, aerodinamike itd. Raketarji bodo imeli prostore za izobraževanje šc naprej v fotoklubu, za praktično delo pa za zdaj primernih prostorov ni. Z enakimi težavami se ubadajo tudi ostale dejavnosti Ljudske tehnike (izjema je le AMD), ki resno računajo, da se bodo združile v delavskem domu. Ideja, da bi dobila Ljudska tehnika stavbo sedanje Posebne osnovne šole v Kranju, ni bil3 sprejeta. Raketarji so na obenem zboru sklenili, da bodo sodelovali z občinsko kont** reneo ZMS, z drugimi društvi, ki delujejo v okvirji Ljudske tehnike, in z drug)*11? specializiranimi mladinskim1 organizacijami ter JLA. predsednika društva so izbrali Edija Korotaja. J. Košnjek Zavarovalnica SAVA POSLOVNA ENOTA KRANJ obvešča vse lastnike motornih vozil z območja občine Kranj, da od 15. februarja 1973 dalje ne bo več mogoče skleniti obvezno zavarovanje avto odgovornosti obenem z registracijo vozila pri občinski skupščini Kranj — temveč bo zavarovalnica omenjena zavarovanja sklepala direktno pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj, Old-hamska cesta 2. Zavarovalnica Sava — PE Kranj Industrijsko in montažno podjetje za izolacijo TERIV1IKA LJUBLJANA, Kamniška cesta 25 razglaša prosta delovna mesta 10 NK delavcev (moški) za proizvodnjo v treh izmenah v obratu Trata in Bodovlje pri Škof ji Loki. Poskusno delo traja 3 mesece. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na naslov Termika, obrat Trata pri škofji Loki. februarja 1973 GLAS * 11. STRAN globus Razpisna komisija pri Konfekciji Mladi rod Kranj razpisuje prosto delovno mesto direktorja »1**35. čl. statuta mora kandidat izpolnjevati na-J^nJe pogoje: Vlsoko ali Višjo strokovno izobrazbo z najmanj ^ 5 iot prakse na vodilnem delovnem mestu; Srednjo strokovno izobrazbo — komercialne sme-ri z najmanj 7-lotno prakso na vodilnem delov-nem mestu. ednost imajo kandidati s prakso v komerciali lr°ške konfekcije. Rok sprejemanja prijav je 15 dni. Višja šola za organizacijo dela v Kranju razpisuje prosto delovno mesto administrativnega referenta j*°8oJ za zasedbo: °nčana srednja šola, vsaj pasivno znanje nemškega ^Cz'ka, znanje strojepisja in 5 let delovnih izkušenj, rjjave sprejema tajništvo Višje šole za organizacijo e'a Kranj, Prešernova ll/II, v 15 dneh po objavi ***piaa. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Obrat komercialni servis prodaja v svojem skladišču Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel); krmila za kokoši (briketi) krmila za krave molznice koruzo pšenico Cene konkurenčne! Se priporočamo vsem kmetovalcem. Center slepih Škof j a Loka proda: UNIVERZALNO STRUŽNICO US 1/750-Ada potiš Je STRUŽNICO UDS-2 SKOBELJNI PORAVNALNI STROJ SKOBELJNI DEBELINSKI STROJ VPENJALNE ČELJUSTI (razne) za revolversko stružnico RTES-40 LESENE OMARE (raznih velikosti) GRAMOFON TELEVIZOR RR NIS MAGNETOFON Licitacija bo v petek, 16. februarja, v prostorih Centra slepih v Stari Loki 31 ob 8. uri. Ogled Je možen eno uro pred začetkom licitacije. Podrobne informacije daje uprava centra. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. Zdravniška dežurna služba v Poljan sli i dolini Od 16. februarja do 23. februarja od 19. do 6. ure zjutraj dr. Bojan Gregorčič, tel. 89-070. V nujnih primerih kličite Zdravstveni dom škof j a Loka, tele fon 85-440. Dopisna delavska univerza Ljubljana vpisuje do 5. marca 1973 v naslednje šestmesečne tečaje: O v začetni tečaj za TEHNIŠKE RISARJE © v znčclni tečaj za SKLADIŠČNIKE £ v začetni tečaj za KONTROLORJE IN PREDDE- LAVCE V KOVINSKI STROKI £ v začetne in nadaljevalne tečaje NEMŠKEGA IN ITALIJANSKEGA jezika Q za delovne organizacije organiziramo tečaje iz VARSTVA PRI DELU (začetni in letno preverjanje znanja) — Čas po dogovoru. Za tečaje organiziramo občasne seminarje — predavanja. VPISOVANJE jc na Dopisni delavski univerzi Ljubljana, Parmova 39, telefon 312-133, vsak dan razen L, 3. in 4. sobote v mesecu, dopoldne od 7. do 14.30 in v torek popoldne do 18. ure. Zahtevajte prospekt; svoj naslov napišite s tiskanimi črkami. Za prospekt in navodila posilite znamko v vrednosti 3 din. Planinsko društvo Radovljica vabi na zanimiva predavanja z barvnim filmom in diapozitivi o raznih vzponih in himalajski odpravi na Makalu. Predaval bo član odprave tov. Brojan Janez. Predavanja bodo: 14. 2. (sreda) ob 18. uri v Zabreznici 15.2. (četrtek) ob 19. uri v Lescah 16.2. (petek) ob 18. uri v Kropi 21.2. (sreda) ob 17. uri v Radovljici — za mladino ob 19. uri v Radovljici — za odrasle Odbor PD Radovljica Graditelji in kmetovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi po konkurenčnih cenah v našem skladišču v Hrastju (bivša farma bekonov): gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila Informacije daje KžK — Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Centrom), telefon 22-439 ki 21-260. Priporočamo se! Prodam zelo dobro ohranjen kombiniran avstrijski OTROŠKI VOZIČEK. Naslov v oglasnem oddelku 749 Prodam enofazen ELEKTROMOTOR 1,5 KVV. Naslov v oglasnem oddelku 750 Prodam 1000 kg SENA (lu-ccrr.e). Šenčur, Pipanova 22 751 Prodam brejo KRAVO sivko, ki bo drugič leletila. Kalan, Breg ob Savi 41, Kranj 752 Prodam devet mesecev brejo KRAVO. Šmartno 32, Cerklje 753 Prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK, llijaš Vida, Moše Pijade 17, Kranj 754 Prodam Sest tednov staro TELIČKO za pleme. Šenk Jože, čirče 29, Kranj 755 Oddam tri mesece stare PSIČKE. Marko Bušalov, Zg. Jezersko 15 758 Prodam kombiniran' vzid-Ijiv ŠTEDILNIK (rosfrei), dobro ohranjen. Zg. Brnik 74, Cerklje 759 Prodam 350 kg težkega BIKA. Šenturska gora 24, Cerklje 760 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Velesovo 18, Cerklje 761 Prodam BIKA za dopitanje. Glinjc 12, Cerklje 762 Prodam FIAT 750, leto izdelave 1966. Štular, Britof 15 681 Prodam FIAT 750, letnik 1965 (rahlo karamboliran). Globočnik Franc, Šenčur, Ve-lesovska 31 682 Prodam PEUGEOT 204, letnik 1967. Meglic Stanislav, Sebenjc 21, Tržič 763 Prodam FIAT 750. Dvorje 12, Cerklje 764 Prodam VW kombi keso-nar, generalno popravljen. V račun vzamem tudi fiat 750. Kokrica 33, telefon 22-714 765 Izdaja in tiska CP Gorenj, ski tisk Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1 — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1: — Tek. rač. pri SDK v Kranju 51500 601-10152 — le tet oni; glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasnj in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka na-daljna beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964, prevoženih 75.000 km, zelo dobro ohranjen. Zupan, Zalose 8, Podnart 766 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Ogled v soboto 17. februarja od 11. do 17. ure. Brezje 67 767 stanov ania Moški srednjih let išče opremljeno ali neopremljeno SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Plača dobro, za šest mesecev naprej. Naslov v oglasnem oddelku 768 HRANA ZA PTICE v IN RIBE TO globus Oddam SOBO ženski za manjšo pomoč v gospodinjstvu. Fern Marija, Šempetr-ska 15, Kranj, Stražišče 769 posesti Kupim novejšo onostano-vanjsko HIŠO ali Lrosobno STANOVANJE v okolici Kranja z urejeno lokacijo, ne daleč od glavne ceste. Plačilo v gotovini v devizah ali dinarjih. Resne ponudbe z opisom in navedbo cene ter lokacijo poslati pod »dober kupec« 770 zaposlitve Za delo v KEMIČNI ČISTILNICI v Kranju iščemo ŽENSKO DELOVNO MOČ, lahko tudi mlajša izučena šivilja. Kemična čistilnica Er-bežnik Vlado, St. Žagarja 5, Kranj 638 INSTRUIRAM fiziko in matematiko za srednje šole in tehnične fakultete. Telefon 22-682 Kranj 771 Družina Beravs iz Kranja, Nazorjeva t, je prispevala namesto venca na grob pokojne Ele Černe, tajnice direktorja Sava Kranj — 500 din vrtcu Janina. Vrtec bo ta sredstva namenil za prispevek k letovanju socialno šibkih otrok. Za prispevek se zahvaljujemo. Vrtec Janina 772 obvesl AMD PODNART obvešča, da je začetek tečaja za voznike A ki Đ kategorije v nedeljo, 18. februarja 1973, ob 8. uri v domu AMD 773 Hortikulturno društvo Kranj vabi na predavanje Ivana Bediča o Vzgoji in razmnoževanj u ka k tej. Predavanje bo v sredo. 14. februarja, ob 18. uri v veliki dvorani Doma JLA v Kranju. Kranj CENTER 14. februarja premiera francoskega barv. filma MORILCI V" IMENU ZAKONA ob 16., 18. in 20. uri 15. februarja ital. barv. film KO SO SE ŽENSKE UČILE LJUBITI, ob 18. uri nastopa ansambel GORENJCI 16. februarja ital. barv. lilm KO SO SE ŽENSKE UČILE LJUBITI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 14. februarja silov. film VESNA ob UL, 18. in 20. uri 15. februarja franc. barvni film MORILCI V IMENU ZAKONA ob 103., 18. in 20. uri 16. februarja ang!.-ameriški barv. CS (film DEMONI ob 16-, 18. in 20. uri Tržič 14. februarja amer-italiian-ski barv. Bfen NEZGREŠLJIVI SHANGO ob 18. in 20. uri 15. februarja amer. barvni film KRVAVA MAMA ob 18. in 20. uri 16. februarja amer. barvm film KRVAVA MAMA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 14. februarja angl. barvni f-im DIRKA S C ASOM ob ob 18. in 20. uri 15. februarja angl. barvni fiilm DIRKA S ČASOM ob ob 20. uri 16. februarja an]:~115ah je bilo letošnje državno prvenstvo v klasičnih di Minah, V disci- v Kranjski gori so se pomerili pionirji v veleslalomu *0d t °niu' sankači so vozili na progah v Medvodah ter ev-pskern in svetovnem prvenstvu. ^ SELNICE — V tem znanem hrvaškem zimsko-športnem dis -ru.Sc Je končalo letošnje 28. državno prvenstvo v klasičnih 5,Jllpunah. Največ uspeha so to pot, kot že nekaj let nazaj, Sre, Pobrali Kranjčani, saj so osvojili skupaj štiri /late, tri G0r-rn(: m Pet bronastih kolajn. Dobro pa so se odrezali tudi Ods^an' ln JCSl-ručani. V letošnjem obračunu skakalcev je v let °tr}psti Stefančiča, Prclovška, Dolharja in Jurmana zmagal ^"ij republiški prvak Triglavan Bogdan ^Norčič. V teku klub iJC ^or<^e^ev> P'*vič v letošnji sezoni uspelo premagati osko kolegico Beštrovo. 4 Vrstni red — ČLANI: tek 15 km: 1. Kalan (Gorje), 3. Jelene, gl^trič (oba Triglav), 5. Mlinar (Jesenice), 6. Gartner (Tri- ?« Grašič (Aljilcs), 8. Goi janc (Triglav), 10. Kerštajn (Jo-ST. MLADINCI — 5 km: 1. Brajnik (Fužinar), 4. Djuri-2\}Jes«nice); MI.. MLADINCI — 5 km: 1. B. Kordež (Plamen), '* Nastran (Alples); ML. ČLANI — 10 km: 1. Tajnikar (Olimpi- 1. Triglav (l.otrič, Bcšter, Kordež); Norčič (Triglav), 2. D. Pudgar (Črna), l\2- Šolar, 3. Rebršak (oba Triglav); ČLANICE — 10 km. blk£r<3c'*' 2- Bc^1(t1' (°be Triglav), 4. Soblar (Alples); ST. MLA-MliVvH — 5km: L Ru^c (Mrkopalj), 3. Lolrič (Triglav); ML. gJr^DlNKE — 3 km: 1. sporčič (Polet — Škrat), 6. bister (Tri-q*v« ŠTAFETE — ČLANI 3x 10 km: 1. Triglav (V. LotriČ, 1 ltner, Jelene), 3. Jesenice, 6. Alples; ML. ČLANI 3 X 10 km: IjtApglav (M- LotriČ, Rebršak, šolar), 3. Jesenice; ST. MLA-PanT* 3X5km: 1. Fužinar, 2. Triglav (Be.šter, Kavčič, Zu-Qjnc)- 5. Gorje; ML. MLADINCI: 1. Partizan Lovrenc, 2. Alples g^šar, Eržen, Nastran), 3. Triglav, 6. Jesenice, 8. Kamnik; SKt£CE -3^>KI - ČLANI: 1. ttowTl5ar (Jcscnicc), 5. Mesec, 6. Gor janc (oba Triglav), 9. Dov-rj" (Pšenice); ST. MLADINCI: 1. Bradeško (Ilirija), 2. Zupan Scnicc), 5. Cuznar (Jesenice), 9. Cimžar (Triglav). ^^j^ANJSKA GORA — Na pobočjih Vitranca so merili svoje 1^ c' starejši pionirji in pionirke v slalomu in veleslalomu, ^r? -°V naJ°oljšega pri starejših pionirjih v slalomu jc osvojil Čan Stojan Lukanc, v slalomu pa je bil najboljši Maribor-wn Vojko Zavrl. prstni red — ST. PIONIRKE: slalom: 1. Blažej (Olimpija), Volak (Transturist), 6. Klinar (Jesenice); ST. PIONIRJI: anc (Tržič), 4. Pretnar (Tržič); ST. PIONIRKE — vele-tolRjj: L Celcer (Fužinar), 4. Oblak (Transturist), ST. PIO- 3. i;Lu^ ?^lom: '^T. Zavrl (Branik). skiM°STEc — Na 25-metrski skakalnici oziroma na 35-mctr-rej-.^° 'meli svoj obračun starejši m mlajši pionirji. Pri sta-Anž ) J')'0r^ri'n Jc najvišji slovenski naslov osvojil član Ilirije '> Pri mlajših pionirjih pa je bil najboljši Tepež (Ilirija). (QVrstni red — ST. PIONIRJI: 1. Anžel (Ilirija), 3. Bogataj p0dr°"ja vas), 4. J. Galjot (Triglav), 6. Kovač (Kamnik), 7. Pej ik (Alpina), 9. Langus (Jesenice); ML. PIONIRJI: L Te-' Bizjak (Triglav), 6. Krolnik (Alpina), 7. Ribni- kat (Jes (I1'rija), 5. zenice). h^-^ORlTZ (ŠVICA) — Na smuk progi, na kateri bo pri-^clrf ° svvtovno prvenstvo v alpskih disciplinah, so imeli pr0<. J° tekmo za svetovni pokal v smuku. Vrstni red je dokaj Števili)e^.*V' sa' so zmaSOvali tekmovalci z visokimi startnimi ko s kami. Prvo mesto je osvojil Avstrijec Grissman, medtem J0 bil Jugoslovan Gazvoda 40. HaVIBERf-C (ČSSR) — Tu se je začela letošnja češka skakal-Hie riH''a- Nast°Pa voC kot 60 Skakalce* iz SZ, NDR, Jusosla-6osi In C.SSR- V prvi tekmi je zmagal Aschenbach (NDR), Ju-32, ^Vani Pa so se odrezali takole: 14. Stefančič, 19. Prelovšek, bo]:c-° lai 33. Jurman. Na drugi tekmi v Plavv je bil naj-JUrm predstavnik SZ Zon tov, medtem ko jc bil Pretovtiek 13., man 15., štefančič 17. in Dolhar 37. V^ISTEN (ITALIJA) — l.ouc tei-r lanJu na naravnih progah so na «a.s> ?.Va'c'- Najboljši je bil Avstrijei ieoim0 na 32. (česen), 34. tretjem evropskem prvenstvu astopili tudi jugoslovanski ec Stangl, Jugoslovane pa (Petehnkar), 37. (Meglic) mestu. -dh i v Mošnjah PPdeljo so bili smučar-kteT . oki tudi v Mošnjah, 4 va, Je nastopilo 20 tekmo- *VrV iz vpi>t CJanov TVD Sc Ci^an .Mošnje. Pomerili so na 20-mctrski skakalnici. Pri mladincih je bil pr# Opalk, drugi Pristavec, tretji Brojan. Pri pionirjih pa je bil vrstni red: 1. Kralj, 2. Zupan, 3. Pogačar. C z. Državno prvenstvo v hokeju na ledu Najuspešnejši na državnem prvenstvu v Delnicah so bili" vsekakor predstavniki gorenjske metropole. Med dobitniki zlatih kolajn jc tudi skakalec Bogdan Norčič, ki je z novim rekordom skakalnice — je tudi letošnji republiški prvak — osvojil najvišji državni naslov. Na minulem državnem prvenstvu v klasičnih disciplinah v Delnicah je članici kranjskega Triglava Mileni Kordež uspelo po dolgem času premagati klubsko kolegico He-lenco Bešter. Simpatična Ne-miljčanka je namreč osvojila prvo mesto v teku žensk na 10 km. Gorjanu Filipu Kalanu je uspelo v teku na 15 km premagati zmagovalca teka na 30 km rojaka Pavla Dornika, sicer člana ljubljanske Olim-pije. Kalan si je z zmago in drugim mestom na 30 km priboril edini odličji za svoj klub. Jesenice : Med vešč 3 : O (2: 0, 0: 0,1: Le še dve koli nas ločila do letošnjega zaključka v I. zvezni hokejski ligi. Oba favorita za prvo mesto sta tudi tokrat zmagala. Olimpija je katastrofalno v hali Tivoli premagala Partizana, medtem ko so Jeseničani v Zagrebu odpravili neugodnega nasprotnika Medvcščaka. V B skupini I. zvezne lige Pa je Kranjska gora v Beogradu Odpravila Crveno zvezdo. V okviru mladinske zvez- ne lige pa je Olimpija pre magala Kranjsko goro. Rezultati: Olimpija : Partizan 26:0 (10:0, 8:0, 8:0), Mcd-veščak : Jesenice 0:3 (0:2, 0:0, 0:1), Crvena zvezda : Kranjska gora 5:7 (3:1, 1:1, 1:5), Olimpija : Kranjska gora (mladinci) 13:3 (6:1, 3:1, 4:1). Pari prihodnjega k o'a: Partizan : Jesenice, Medvefičalč : Olimpija, Kranjska gora : Slavija. -dh Slovenska moška kegljaška liga Poraz in zmaga Triglava Os e m n a j s t k r a t n i zapo redni republiški prvak kranjski Triglav je v letošnjem tekmovanju v Mariboru doživel prvi poraz. Premagal ga je namreč domači Branik. Kljub temu, da so kegljišča v Mariboru »trda«, pa so v naslednjem kolu prvaki premagali Konstruktorja s 13 keglji razlike. Odlično sta tokrat kegljala Turk in Ambro-žič. Drugi gorenjski predstavnik Jesenice pa so bili poraženi v dvoboju z Ljub-Ijano-Center. Branik : Triglav 7066 : 7055 — Triglav: Jenkolc 867, Jereb 846, Kordež 867, Veho-vec 916, Marlelanc 929, Prion 876, Turk 9.12; Konstruktor : Triglav 7014 : 7027 — Triglav: Jenkole 874, Jereb 876, Kordež 878, Vchovcc 835, Marlelanc 856, Prion 884, Turk 9H Ambiožič 890; Ljubl.iana-Center : Jesenice 7874 : 6949 — Jesenice: ŠJibar 968, /,e-leznikar • 822, Langus 808, Čampa 785, Savni k 838, Jeklar 930, Oblak 967 Hafner 831. -dh Gorenjska zimska vaterpolska liga V vodstvu Gimnazija V zimskem bazenu v Kranju se je s 3. in 4. kolom nadaljevalo tekmovanje v okviru zimske gorenjske vaterpolske lige. Po štirih kolih je v vodstvu kranjska Gimnazija, ki še ni izgubila nobenega srečanja. Rezultati — 3. kolo: Iskra : Radovljica 16:6, Vodovodni stolp : Kamnik 12:5, Gimnazija : Triglav II 11:1, Triglav I : Borac 12:9; 4. kolo: Iskra : Triglav I 14:11, Gim- nazija : Vodovodni stolp 6:4, Borac : Triglav II 10:8, Radovljica : Kamnik 13:6. Vrstni red: Gimnazija 8, Iskra 6, Vodovodni stolp, Triglav I, Triglav II, Borac po 4, Radovljica 2 in Kamnik brez točke. Prvenstvo se bo nadaljevalo spet 10. marca, medtem pa bo v Kranju 24. in 25. februarja zimsko republiško prvenstvo v vaterpolu J. J. Smučarski skoki V Dupljah Bogataj Na 25-metrski skakalnici v Dupljah jc bilo v nedeljo meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih za prehodni pokal Dupelj za mlajšo in starejše pionirje. Nastopilo je 68 tekmovalcev iz K klubov. Največ uspeha so imeli skakalci Ilirije, Triglava in Jesenic. Med starejšimi sta se najbolj odlikovala Bogataj in J. Galjot, pri mlajših pionirjih pa so prevladovali Ljubljančani. Prehodni pokal pri mlajših pionirjih je osvojila Ilirio'a, pri starejših pa Jesenice. V seštevku obeh kategorij pa je bil najboljši Triglav, ki jc za 7p točke prehitel Jesenice. Vrstni red — ST. PIONTU- II: L Zdravko Bogataj [Gorenji vas) 198,5 (21, 20,5), % Jože Galjot (Triglav) lfZJ (20, 20), 3. Franci La ll 188,2 (19, 19), 4. Vojko ' c (oba Jesenice) 1"L1 (i9, It, ), 5. Bogdan Podobnik (Al ; I] 180,9 (18, 19) . .. 7. Br;. : > Prešeren, 8. Marko Res:: ., i (oba Jesenice), 9. Franci Jeglič (Triglav) itd ; ML. i-NIRJI: 1. Mira r. Tepe., | i-rija) 184,2 (19, 19)... 4. - .-go Krolnik (Alrdna) 170,1 '.1% 18), 5. Leon Bevc (Triglav) 167,1 (17,5, 16), 6. Bo i Jemc, 7. Franci BJbnSkar (oba Jesenice), 10. Bojan Jošt (Duplje). J. Kuhar GLAS SREDA — 14. februarja 1+3 Letošnjih prireditev v •pomin na dražgošiko bitko se je udeležilo okrog 1200 tekmovalcev. Organizatorji so imeli za pripravo tekmovanj z naslovom Po stezah partizanske Jelovice precej dela. Vse prireditve so bile dobro pripravljene in organizirane, vključno z zadnjo minulo soboto, ko so se na Lancovcm pomerili učenci gorenjskih osnovnih šol v tekih in veleslalomu. V okviru prireditev Po stezah partizanske Jelovice so bili prejšnjo nedeljo v Kropi smučarski skoki že šestnajstič. Okrog 50 članov športnega društva Plamen je sodelovalo pri pripravi in izvedbi te prireditve. Tri člane smo takrat zaprosili za kratek pogovor. SREČKO PAUL Je bil že šestnajstič predsednik tekmovanja: »Vrsto let sem že član In podpredsednik športnega društva Plamen in član centralnega odbora prireditev Po stezah partizanske Jelovice. Zaposlen sem v Iskri v Lipnici, doma pa iz Krope. 20 let sem aktivno igral odbojko, zdaj pa treniram odbojko v osnovni šoli Stane Žagar v Lipnici. Zadovoljen sem z njimi, saj so učenci te osnovne šole že tri leta občinski šolski prvaki v odbojki. O letošnjih prireditvah Po stezali partizanske Jelovice pa bi lahko rekel, da so dobro pripravljene. Precej naporov smo vložili, da smo pripravili skakalnico. Nisem pa zadovoljen, da nekatere krajevne družbenopolitične Sv x organizacije premalo gledajo na to prireditev. Posebno mladina bi lahko storila več. Prav zato sem že nekajkrat razmišljal, da ne bi več sodeloval pri organizaciji. Saj veste, odgovornost pri organizaciji takšne prireditve je velika.« EDO KRVINA je tudi eden tistih, ki že vrsto let sodeluje pri organizaciji teh tekmovanj: »Tako kot prejšnja leta sem tudi tokrat skrbel za ozvočenje, čeprav živim v Radovljici, sem navezan na ta kraj, saj sem rojen v Lipnici. Vesel sem, da je tudi ta prireditev v okviru tekmovanj uspela. Priznam, da me je na začetku močno skrbelo, kako jo bomo organizirali zaradi pomanjkanja snega.« LEON GAŠPERSIČ je tudi že vrsto let Član športnega društva Plamen: »Včasih sem precej smučal, zdaj pa rni smučanje in plavanje pomenita le še konjiček. Zaposlen sem v Plamenu in vsako leto rad sodelujem pri organizaciji tekmovanj. Mislim, da smo letos lahko vsi skupaj z vsem zadovoljni. Ne zdi pa se mi prav, da se letošnje krOparske prireditve ni udeležil nihče od članov osrednjega organizacijskega odbora, razen Srečka Paula, ki je imel nalogo, da to tekmovanje brezhibno izpelje.« A. Žalar 250 gorenjskih šolarjev na Lancovem Minulo soboto je bila na Lancovem zadnja letošnja prireditev v okviru zimskih športnih tekmovanj Po stezah partizanske Jelovice Vseh letošnjih zimskih športnih tekmovanj Po stezah partizanske Jelovice v spomin na legendarno draž-goško bitko in ob tisočletnici škofje Loke se je udeležilo okrog 1200 tekmovalcev. Minulo soboto dopoldne je bila na Lancovem zadnja priredi- Učenka osnovne šole v Radovljici Ruti ReS je bila med najmlajšim] tekmovalkami. Med 14 je osvojila sedmo mesto. tev. Učenci gorenjskih osnovnih šol so se pomorili v smučarskih tekih in veleslalomu. Ta prireditev je bila prestavljena za teden dni, ker je ni bilo moč organizirati med šolskimi počitnicami. Čeprav vreme tudi tokrat organizatorjem ni bilo naklonjeno, saj je bil sneg južen, ponujal pa se je tudi dež, je prireditev potekala brezhibno. V smučarskih tekih in veleslalomu se je pomerilo okrog 250 učencev in učenk iz 23 gorenjskih osnovnih šol. Tekmovanja so se začela ob 9. uri in trajala približno 2 uri. Po končanem tekmovanju so organizatorji podelili priznanja in nagrade. Najboljša ekipa v smučarskih tekih je ludi tokrat dobila kipec smučarja tekača, ki ga je podelil občinski odbor zveze združenj borcev NOV Radovljica. To priznanje je že četrtič zaporedoma osvojila ekipa osnovne šole Lipnica. V veleslalomu pa je najboljša ekipa dobila priznanje občinske konference SZDL Radovljica — kipec alpskega smučarja. To priznanje je letos osvoji- la ekipa osnovne šole Železniki. Poglejmo rezultate najboljših. Teki — učenke: 1. Majda Tajnikar (Žirovnica) 12:08, 2. Marija Bešter (Lipnica) 12:45, 3. Mihaela Smukavec (B. Bistrica) 13:28; učenci: 1. Branko Mandeljc (Gorje) 13:53, 2. Polde Kordež (Lipnica) 13:54, 3. Cveto Podlogar (Gorje) 13:58; ekipe: 1. Lipnica, 2. Železniki, 3. Bohinjska Bistrica. Veleslalom — učenke: 1. Jožica Gortnar (Železniki) 37,0, 2. Simona Križaj (Križe) 39,5, 3. Simona Bajželj (Lucijan Seljak) 40,8; učenci: 1. Jože Kuralt (P. Kavčič, Sk. Loka) 36,0, 2. Leon Smolej (Bračič, Tržič) 36,7, 3. Sašo Remec (Radovljica) 37,4; ekipe: 1. Železniki, 2. Križe, 3. P. Kavčič — Skofja Loka. Nazadnje je tajnik osrednjega organizacijskega odbora prireditev Po stezah partizanske Jelovice Janez Lušina podelil posebna priznanja odbora posameznikom za dolgoletno delo pri organizaciji tekmovanj na Lancovem. Priznanja so dobili inž. Lado Gorišek, inž. Jože Mikeš, Jože Prešeren, Jože Ravnik, Jože Bufolin, Slana Vukovič, Gabrijel Pesjak; novinar R*^ Jože Podobnik, Polde Jan*" in Aleks Čebulj. A. ž*1* 14 letna Majda Tajnikar * osnovne šole Žirovnica Je smučarskih tekih med u#£ kami osvojila prvo me8''* Tekmovati je začela 1971. 1«JJ In zabeležila že nekaj lepjj uspehov. Povedala Je, da UP tudi odbojko. Čeprav tudi minulo soboto snežne razmere niso bile najbolj^' so se organizatorji potrudili in izvedli tekmovanje, na katere^ se je v tekih in veleslalomu pomerilo okrog 250 učencev 1 23 gorenjskih osnovnih šol, brezhibno. Na sliki: Irena Gori"** (na startu) z osnovne šole Železniki je osvojila v tekih 4. p1 sto. — Foto: A. 2.