AMER1KANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. 3RUŽINE V JOLIETU; S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGI{ ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) STEV. (NO.) 189. ___CHICAGO, ILL., SOBOTA, 28, SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER 28, 1935_LETNIK (VOL.) XLIV Papež poni kongresu - Liga prepovedala Italiji vojno Najstarejši is najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. • ■ >> Papež po radio pozdravil kongres in podelil udeležencem, svoj blagoslov. — Vse policijske rezerve Clevelanda bile potrebne, da so urejevale promet zadnji dan. — Veličastna polnočna maša. — "Živa monštranca". Cleveland, O. — Bajno si- j jajni in uspešni potek evha- * rističnega kongresa je dose- j gel svoj višek v četrtek po- * poldne, ko so imeli navzoči romarji priliko slišati gla^ in 1 besedo svojega najvišjega cerkvenega poglavarja, papeža iz Rima, kateri je sporočil kongresu svoj pozdrav po radio 1 in obenem navzočim podelil f svoj papeški blagoslov. To 1 zadevni govor papeža Pija se 1 je pričel ob 4:30 popoldne in 1 se je oddajal na nekaterih po- : stajah širom cele Amerike. -i Celotni potek"zadnjega dne- ' va kongresa je bilo nekaj iz- £ rednega in nepričakovanega. c Slovesnosti so se udeležile to- x like množice ljudstva, da je 1 njih dohod in odhod s Stadiu- l nia po okoliških delih mesta ^ ukinil ves promet. D asi je bi-|r la policija pripravljena na I ogromno udeležbo, vendar jo je naval, do katerega je prišlo za ta dan, spravil v zadrego. Vse prometne linije^ železnice, busi, cestne kare in c Privatni avtomobili so sipali v 1 itak že prenapolnjeno mesto * nove trume ljudstva in na ce- 1 sto so bile poklicane vse poli- 1 cijske rezerve, da so vsaj za ; silo urejevale valovanje ( množic. Kaka gneča je na- 1 stala v okolici Stadiuma, si 1 lahko predstavljamo, ako po-,1 mislimo, da med tem, ko soj1 nove množice vrele v prostor, ' so drugi odhajali iz njega od Polnočne maše, pri katere je bila udeležba do 150,000 oseb. Ta polnočna maša bo gotovo ostala vsem udeležencem v nepozabnem spominu. Nepo-Pisen je bil prizor, ko so se ■ v ogromnem stadiju ugasnile vse luči, na kar so udeleženci Prižgali vsak svojo svečko. Predstavljajmo si, ako more-; mo, morje .obstoječe iz deset j in desettisočerih plapolajočih j lučk! Obhajilo je prejelo pri; tej maši toliko ljudstva, da je bilo 50 duhovnikov na delu Pri podeljevanju zakramenta.; Ob zaključku kongresa, v j cetrtek popoldne, so imeli Udeleženci priliko videti še ( eno izrednost, namreč tako-; x-vano "živo monštranco." Do 20,000 oseb v posebnih uni- ( f°rmah se je sestavilo v kras-skujpino, predstavljajočo: Monštranco, v katere sredi je kila sv. hostija. Mati zabarikadirala Hčer pred zdravniki Perth Amboy, N.J. —Zdrav-!l,ki dr. McCormick je bil poklican k neki 15 letni deklici njene matere, Mrs. A. Verston. Zdravnik je ugotovi, da je dekletu počilo sle-Črevo in je šel poklicat am-u'anco, da odpelje pacijen-njom v bolnico. Ko pa se je ^i'. je našel vrata zaklenje-in skrbno zabarikadirana notranje strani. Prišel je voz in nato četa So01*istov, toda šele proti jutru zensko pregovorili, da je od-j. 'a vrata in pustila hčer odpeli v bolnico. k, PREDSEDNIK NA POTOVANJU Predsednik določil, kaj spada, med vojne potrebščine. —o— . * Washington, D. C. — Na pbdlagi zakona o nevtralnosti Amerike, ki ga je sprejel, kongres, je predsednik preteklo sredo določil, kaj spada' med vojne potrebščine in se ( zato ne sme izvažati. Blago je razdeljeno v šest skupin in obsega vso municijo in vse strelno orožje od samokresa do kanona, ter dalje vojaška, vozila in tanke, vse vrste boj- , nih ladij in aeroplanov. Ta ukaz bo omogočil državnemu i1 tajniku, da bo lahko licenci- j ral ves izvoz orožja in vojnih j potrebščin. -o- PETMILIJONSKI POŽAR V ! LONDONU ;; London, Anglija. —Več kot osem ur se je preteklo sredo borilo 300 ognjegascev s po-, žarom, kateri je bil eden naj- : bblj silovitih, ki jih to mesto i pomni tekom zadnjih let. Po- : vzročil je okrog pet milijonov dolarjev škode. Pričel se je požar v nekem skladišču, napolnjenem z gumijem, ki jo nudil izvrstno netivo za ogenj, j vsled česar je bilo tudi skrajno težavno, obvladati požar. I GOVORICE O POBUNI V j ITALIJI Pariz. Francija. — Po nekem londonskem listu je tu-' kajšnje časopisje povzelo vesti, ki vedo povedati, da se pripravlja v Italiji upor proti) Mussolini,u in njegovi akciji v; Afriki. Med uporniki je tudi! prestolonaslednik Umberto in I dalje general Balbo, italijan-' jki zračni junak. Istega mnenja je več drugih višjih italijanskih častnikov. Italijanski govorniki' odločno zanikajo , resničnost teh vesti, j 'HITLER IZPREMENIL TAKTIKO NAPRAM CERKVI Berlin, Nemčija. — Hitlerjeva vlada je indirektno priznala, da ni bila uspešna v svojem poizkusu, spraviti ce-; lotni protestantizem Nemčije pod eno samo cerkev, regulirano in nadzorovano od države. Iz ministerstva za cerkvene afere je izšlo poročilo, da bo tekom par dni vlada odstavili državnega škbfa MiiJ-. lerja in bo imenovala nov cer-i kveni direktorij, kateremu bo postavljen na čelo F. von Bo-. delschwingh, katerega so pa-. storji pred: dvema letoma iz- - volili za državnega škofa, a -'ga je vlada prisilila, da je re-J j signiral in prepustil mesto - Miillerju. Nekateri protestan-i tovski krogi vidijo v tem ukre-e pu le nov trik vlade. Pravijo, i'da hoče postaviti Bodelsch-jjwigha le zato na visoko me- - sto, da ga bo lahko osmešila - in diskreditirala ter s tem uni-. čila njegovo priljubljenost. I PREPOVED ! IZVOZA1 - s Na potu proti zaoadu bo imel štiri govore. —O— Washington, D. C. — V Če trtek zvečer se je odpravil predsednik Roosevelt na svoje nameravno potovanje proti za-j padu. Kakor se je objavilo,; namerava imeti med potjo, štiri govore. Prvi bo v Fremont, Nebr., v soboto popol- J dne, ki bo kratek in bo na-' menjen predvsem farmarjem1 v osrednjem zapadu. Drugi govor bo imel v ponedeljek pri "Hoover dam," tretjega v j torek v Dos Angelesu in četi*ti bo v sredo v San Diego, Cal.,' kjer si bo predsednik ogledal j mednarodno razstavo. Povra-1 tek proti vzhodu bo predsed-' nik napravil s parnikom skozi Panama preliv. -o--| SMRTNA KOSA Chicago, 111. — Preteklo i sredo je preminula naša prek-1 murska rojakinja Mrs. Mary i Vrašič, 5209 Fletcher St., sta-i ra 18 let. Vzrok smrti je bila srčna bolezen. Pogreb se vrši to soboto iz kapele pogrebnega zavoda Suerth, 2042 W., Cermak Rd., kjer truplo leži, s sv. mašo v cerkvi sv. Štefana ob 9. uri dopoldne. Ranj-ka je bila članica društva sv. Ane, 171, KSKJ. Rojena je bila v far i Cerenšovci. Zapušča žalujočega soproga, enega sina in 5 hčera. I V petek zjutraj pa je preminul rojak John Prah, 1821 W. Cermak Rd., kateri zapušča enega sina in dve hčeri. Star je bil okrog 74 let, — Sožalje žalujočim, pokojnima večni pokoj! I -c-- j HOOVER NE BO KANDIDIRAL Washington, D. C. — Ekse-kutivni odbor republikanske stranke, ki je sklical semkaj zborovanje strankinih voditeljev, je v sredo prejel poročilo, da bivši predsednik Hoo-,ver ne bo kandidiral pri predsedniških volitvah prihodnje leto. Poročali so to zastopniki bivšega predsednika, ki so dostavili, da je Hoover interesi-'ran edino v tem, da se izbere tak mož, ki se bo bojeval pro->ti New Dealu, POZOR! PREMEMBA ČASA! Prebivalstvo Chicago in vseh , okoliških mest, v katerih je bil spomladi uveden takozvani poletni čas, se Opozarja, da se to nedeljo zjutraj ta ča; L neha in bo zopet prišel v veljavo navadni standard čas Uradno se bo prememba izvršila v nedeljo zjutraj ob 2. uri, ko se bodo ure pomaknile za eno uro nazaj. Na ta način bomo imeli med soboto in nedeljo eno uro daljšo noč. 1 Ponočnjaki bodo imeli eno uro's več rajanja, dočirri bodo po- j rabili pametni ljudje t0 uro, i da nadomestijo spanje, ki j jim je bilo prikrajšano ob po-mladni premembni časa. < -—.............. i KRIŽEM SVETA' ___ i — Moskva, Rusija. — Sta j' nje ameriškega senatorja Le- j wisa, ki leži tukaj bolan na t pljučnici, se je pretekli četrtek i znatno poslabšalo in je bolezen ( pričela vplivati na s.vee. Boje se 1 najhujšega. ft — Kaunas, Litvenija. — To jt nedeljo se bodo vršile volitve t v ozemlju Memel (Klaipeda,) 1 zaradi katerega obstoja že c večletni spor med to državo in ( Nemčijo. Boje- se, da ne bodo : nazijske čete s silo okupirale.: jtega ozemlja, kar bi izzvalo j: resno mednarodno afero. — Berlin, Nemčija. -— Med;: zastopniki Nemčije, Poljske in , Ogrske se vrši tajna konferenca v Varšavi za zvezo pro- i ti Rbsiji. Vznemirjene so te : ;države, ker se med Rusijo in : Rumunijo sklepa zveza, po. >kateri bi Rumunija dovolila' jprehod sovjetskim četam v' slučaju vojne. j — Stockholm, Švedska, — Od italijanskih priprav za vojno imajo velike koristi tukajšnje tovarne. Zaposlene so namreč noč in dan, da izgoto-ve naročila iz Italije. Dosedanji izvoz v Italijo za to leto je že zdaj večji kakor celoletni v 1934. SMRT ROJAKA i ! Strabane, Pa. — Tu je preminul rojak Joseph Potočer, star 53 let, doma iz Potočna vas pri Novem mestu. Preostalim aše sožalje, pokojnemu pa ve*nt mir. --o------- kitajte in širite list "Amerikan. Slovenec"! LIGA KONČNO ODLOČILA Ako Italija pred 4. decembrom prične s sovražnostmi, s tem napove vojno vsem državam v Ligi naro" Ženeva, Švica. — Do 4. dec. je sigurno, da ne bo vojna iz-bruhnila med Italijo in Abe-sinijo, seveda ,ako se bo Italija ozirala na to, kar ji je ukazala Liga narodov. In Liga ji je ukazala — enako tu-Abesiniji — da mora ostati do omenjenega dne pbpolnoma mirna, kajti, ako bo med tem časom pričela kake sovražnosti, bo s tem avtomatično napovedala vojno vsem drža- ( \am, včlanjenim v ligi. Po dolgem cincanju in obo-. tavljanju je svet Lige narodov v četrtek končno prišel do odločitve, da ne bo pustil Italiji, da bi neovirano zasedla Abesinijo. To odločitev je izrekla po členu 15, točka 4, Liginih pravil, ki določa, da v sporu med dvema državama ima svet Lige narodov izdelati poročilo o celotni zadevi in staviti priporočila za rešitev. Tri mesece je časa za rešitev in tekom teh treh mesecev ne sme nobena prizadetih držav poseči po orožju. V sedanjem slučaju se je pričel ta čas računati s 4. septembrom, ko se je pričelo j zasedanj^ Lige, in doba treh. mesecev poteče s 4. dec. Na dolgo in široko se zdaj1 ugiba, kaj bo stbrila Italija. Značilno je predvsem, da se' je pred glasovanjem o ome-1 njeni odločitvi odstranila ita-1 lijanska delegacija iz dvora-; ne, in med glasovi torej i ta-J ilijanskega ni bilo, dočim soj bile vse ostale države enoglasno za sklep. Celo Francija.1 se je v tem slučaju obrnila proti Italiji. Kakor govore vesti, je dan preje sporočil francoski poslanik v Rimu francoskemu min. predsedniku Lavalu, da mu je Mussolini povedal, da je že določen dan, na katerega bo udaril na Abesinijo, ne glede, kaj bo rekla Ligaj Ta vest je Lavala baje tako vznevoljila, da se je takoj odločil, da bo Musso-linija pustil in potegnil z An-glijo. Iz Jugoslav!!«. Velike proslave za kraljev rojstni dan — škof dr. Rožman blagoslovil zastavo Jadranske straže pred odhodom \ Ameriko. — Huda nesreča revne družine na Štaten-bergu. — Smrtna kosa in drugo iz starega kraja. Veličastne manifestacije fl |l Ljubljana, (5. sept. — Veli-1 v ke proslave so se vršile po ^ vsej državi za rojstni dan kra-lja Petra II., zlasti se je pri ^ teh- preslavah postavila Ljub- ^ ljana. Vsa javna in številna ^ privatna poslopja so bila na ^ predvečer slavnostno razsvet-ljena, posebno učinkovit je bil ^ pogled na električno razsvet- ^ Ijen grad, ki se je sredi teme ^ dvigal visoko nad mestom, kot i _ skrivnostna snežnobela palača ^ v oblakih. Na kongresnem ^ trgu, kjer je na kraljev roj- i ' stni dan ljubljanski škof dr. G\regorij Rožman blagoslovil \ novo zastavo Jadranske stra- ' že ob prisotnosti tisočev ljud-i stva, se je na predvečer tega r dne v skrivnostnih električnih lučih svetil spomenik s-v. Tro- L jice. Na sam slavnostni dan je bila v stolnici pontifikalna j sv. maša, katere so se udele-. žili poleg številnega ljudstva ^ vse visoke duhovske, vojaške in uradniške osebnosti. Po končani pontifikalni sv. maši, ' se je pričela na Kongresnem ^ trgu blagoslovitev zastave ^ Jadranske straže. Kot uvod . blagoslovitve je bila mogočna1 Jenkova molitev "Ti ki si ^ ustvaril," katero so pevci za-! peli ob spremljevanju godb.[^ Zelo pomenljiv je bil govor škofa dr. Rozmana o pomenu blagoslovitve zastave Jadran- ^ ske straže, ki ga pa tukaj ra- ^ di odmerjenega prostora ne moremo objaviti. Slovesnost blagoslovitve zastave je za-J' ključila pesem "Buči morje I Adrijansko," nakar se je vsa I tisočglava množica razvrstila v slavnosten sprevod po me- j stu. Ljudstva je bilo najmanj ] ,15.000. '] j s povorkami, obhodi, raz- ; ■svetijavo in slovesno božjo ( službo so praznovali kraljev rojstni dan tudi po drugih mestih, kot v Mariboru, Celju, , Novem mestu, Ptuju, Kranju, Škof j i Loki, Št. Vidu, Viču | Cerknici in drugod, j Zvečer po končanih proslavah, se je ljubljanski škof dr. iRožman poslovil od bele .Ljubljane. Številno ljubljansko občinstvo in mnogi odličniki in predstavniki ljudstva so ga spremili na kolodvor. Prisrčno se je knezoškof razgOvarjal z vsemi in jim izjavil, da gre i veseljem na pot v Ameriko med slovenske rojake, katerim nese pozdrave domovine. Naj prisrčne jše so bile gotovo i zadnje poslovilne besede, katere sta spregovorila ravno pred odhodom vlaka škof Dr. Rožman in pa nadškof Dr. Jeglič. -o—— Reševali so kozo, otrok je pa zgorel Maribor, 7. sept. — O tragičnem dogodku poročajo iz Štatenberga, ki se je odigral na posestvu Ivane Ajdnikove, pri kateri živi njena sestra Marta Skledar, s tremi otroci, kate,re mož je zaposlen na žagi v Lokanji vasi. V četrtek, ko so se že vsi vlegli k počitku, je izbruhnil požar, ki je naenkrat objel slamnato streho. V zadnjem hipu so se zbudili in zbežali na prosto k otroci, katere sta ženski zanesli sosedu, nato se vrnile, da bi rešile kar se da rešiti. Mati otrok je skočila v mali hlev, da bi rešila kozo. Pri tem pa nihče ni opazil, da je stekel za materjo tudi njen triletni sinček Jožek, ki je mislil, da je šla mati v hišo ter jo je šel tja iskat. Komaj pa je fantek planil v sobo, se je ^drla streha in plameni so mu zaprli pot nazaj. Med tem časom je mati privezovala rešeno kozo v vinogradu ter šele čez nekaj časa pogrešila otroka. Vsa prestrašena je zdrvela k goreči hiši, za njo pa še sosedje, ki so razbili okna na hiši; skozi odprtine se jim je prožil strašen prizor. Plameni so švigali s stropa in od tal po celi sobi, v sredini pa se je stiskal otrok pod zibko- ter obupno kričal na pomoč. Nihče se ni drznil planiti skozi plamene v sobo ter so skušali z drogovi rešiti otroka. Bilo pa je vse zaman, ker se je v naslednjem trenutku vdrl strop ter je ogenj pokril malega siromaka. Dete je v hudih mukah živo zgorelo. lNasled-njega jutra so izkopali iz pogorišča zogljenelo truplo ter ga prenesli. v mrtvašnico. -o- Smrtna kosa V Mariboru je umrl Kari Reja, star 47 let. — Na Po-brežju v Mariboru je umrla Elizabeta Fašing, žena upokojenega železničarja stara 60 let. — Istotam je tudi umrl France Weber, vpokojeni poštni poduradnik in hišni posestnik star 66 let. Rojen je bil pri Sv. Rupertu v Slov. goricah. — V Trebnjem — Stari trg je umrla Uršula Piškur, roj. Vrtačnik, v Predosljah pri Kranj« pred 98 let. -o- Smrtna nesreča v Št. Juriju ob Taboru se je smrtno ponesrečil delavec Anton Mulh, zaposlen pri industrijalcu Matiji Miklavžinu iz Preserij tik Braslovč. Mul-ha je podrlo drevo in ga tako poškodovalo, da je bil v nekaj trenutkih mrtev. Nesrečni ;Mulh je bil doma iz Št. Vida na Dolenjskem in zapušča ženo in štiri nepreskrbljeno otroke. -o- Z drevesa je padel V Ravnah je v svojem sadovnjaku obiral sadje 63 let- ■ ni posestnik Ivan Hribernik. ; Ko je stopal po lestvi na dre-l vo, se je lestev prevrgla, Hriber-, nik je pa obležal s strto hrbte-i nico mrtev pod drevesbm. ŽENSKE POSTA JATO BOJEVITE Ženske so pozabile na idejo, da ie, njih prostor pri ognjišču in pri otrocih, ter skoraj v vseh strokah že tekmujejo z moškimi. Celo v vojaški službi hočejo dobiti enakopravnost. Tako vidimo na gornji sliki oddelek bojevitih žensk v "Havani, Kuba. ki so se vojaško organizirale in ki jih ravno inšpicira neki višji častnik. J. M. Trunk Demokracija (Metropolitan Newspaper Service) ZLATO MESTO IN TARZAN DENARNE POŠILJATVE TfH/^iyoN odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dele sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene so podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile nase cene: Dinarji: Za Izplačila v dolarjih! Za $ 2.75 .......... 100 Din Za $ 5,00 pošljite $5./- Za S 5.15 .......... 200 Din Za $10.00 pošljite $10.83 Za $ 7.30 ......... 300 Din Za $15.00 pošljite $16.0« Za $ 9.70 .......... 400 Din Za $25.00 pošljite $264« Za $11.75 .......... 500 Din Za $40.00 pošljite $41.-- Za $23.50 ..........1000 Din Za $50.00 pošljite $51-5l Lire: Z« $9.35_____100 lir; za $44.50--------SOO lir in «» $88.20..........1000 lir V«a pisma in pošiljate naslovit« na: John Jerich (V pisarni Amenkanskega Slovenca) 1849 W. CKRMAK RD., cklCAGO, [teWttf -KATji, ■•"-•'CATE. INC. _____ "V nobenem slučaju ne smemo prekoračiti doline Cathne po dnevu, ker dolina je s^lno močno zastražena od vojakov. Bili bi ubiti, ali.pa prav gotovo vjeti in odpeljani v sužnost," govori dalje Valthour Tarzanu. "Ponoči je pa spet silno ne.varno, zaradi levpv," pravi dalje. "A kaj levi," odgovori na to Tarzan. Ko sta Tarzan in Valthour prispela že v dolino, je nad njima v gorovju divjala silna nevihta, Črni oblaki so se pošastno podili naprej, iz njih. so pa švigali bliski in, razsvetljevali temno okolico. Grom je odmeval od skalnatih pečin, da se je zemlja potresala in se majala v svojih tečajih. Vse je kazalo, da se bliža nevihta in tako začne Valthour: "Kmalu se bo stemnilo in mi lahko takoj začnemo potovati naprej." — Odpravila sta se na pot po ozki skalni soteski, ki j? str-mo držala navzdol proti Zlatemu mestu. Napor na je bjia hoja in nevihta se je vedho bolj bli žala. Jelo se je močno bliskati. Strti fi W1 __"AMERIKANSKl SLOVENEC'_____"*"" _Sobota, 28. septembra j 935 Amerikanski Slovenec fZVi in najstarejši eloveiMki The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in Ameriern. Ustanovljen leta ErtablWwd 1WL Uhaja vsak dan WW ««MJ. POM- Issuod daUy. wc.pt imnday. Hon-JWjkov in dnevov po prasniMb, day and the day altar holiday*. Izdaja In tiskal Published by i EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov ure4ni|tva in oprava! Address ol publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak RD., Chicago Telefon: CANAL 5344 Pbone: CANAL 5544 Naročnina; Subscription: ce!o leto-----^.00 For one year--$5.00 Z* pol leta_____2-50 For half s year--f rl četrt leta I SO For three months-----1.50 2a Chicago, .Kanado hi K^opo: B Chicago. C««da wrf Euro^: Ik celo leto_____$6 00 For one year -$6.00 Zs pol leta_____3.00 For half a y$r- 3.00 7, Ltrt leta__________»-75 mi>nth»--- 1" Posamezna številka^..^^^--.--- 3c Single copy ......................................... & R A^ Dopisi vainBRa ootnena za hitro objavo morajo biti doposlani na m-cdniitvo vsak dan in pol pred dnevom, ko lisido KM. — Z« tadnjo Številko * tedna }e £a» do četrtka dopoldne. — Na dopis« CtP^ brez Dodoisa se ne ozka. — Rokopisov uiedniltvo bo tt«£«. «DOOU«PMI K _______—___-_—---- Ent ere d~"as~8ec o o d class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879. ____ --->Q Demokracija je postala danes skoroda prava togotna ^ Jerica-ievica, ki sloni žalostna ob steni, ko nima plesalca. C( Ko so v vojski vabili Ameriko, da se pridruži aliirancem, ^ so potiskali v ospredje tudi demokracijo, in res je Ameri- $ ka šla v borbo morda z najboljšim namenom, da reši demokracijo, "to make safe the world for democracy", ka- 1* kor šo izjavljali. Amerika gotovo ni bila hinavska.. Ali J' so bili aliiranci hinavski, ne vem, pač pa je šla po končani k vojski ta demokracija nekam žabam pet, ali namenoma, z namreč, da so bili namenoma zoper njo, ali le radi novih v razmer, bi ne mogel soditi. Šla je ta demokracija. Ampak malo zablisnilo je. Radi Abesinije je Angle- ° ška hudo pogledala Italijo. Ta sicer po Mussoliniju enako hudo zagotavlja, da se ne boji nikogar, ne hudiča ne briča, kakor pravi včasih kak primojduš, ampak saj poznate te — Lahe. Prebrisani pa so ti Lahi in stari makiabelisti. C Baje ie nekako Mussolinijev in fašistični mentor neki Gayda, in ta je zapisal nekaj, kar naj pomiri Angleže, enako morda tudi Francoze in sploh vse "velike", ako biti veliki le hoteli Itali ji nagajati- Pravi ta Gayda, da bi bilo } najbolje, ako U "Veliki", iti med te se šteje seveda v pravi j vrsti Italija, sploh vse "male" požrli, in naj bi potem pu- ; stili, da velika (?) Italija tokrat požre "malo" Abesinijo, 1 drugi pa naj si izberejo kako drugo primerno "pečenko". 1 To pomeni, naj bi sploh mali narodi nikoli ne prišli do ka-ke — demokracije, samovlade, ker "vladali" bi jih pač ve- j liki: |i Ali ni to jasno povedano, da naj gre vsaj za male na-,' rode demokracija k vragu, veliki pa so itak bogovi sami ■ zase. Krvaveli pa so mali veliko bolj, ko so jih znali po- : tiskati med prve vrste, kjer je bilo najhujše. V resnici je z malimi izjemami Ostala demokracija le v Ameriki, vsaj kakršna je, in ni ravno najslabša. Za to je šla Amerika v borbo, in edinole Amerika je ostala: dosledna. j --o- Sedem let moraš na enem kraju ostati, ako hočeš ljudi j prav spoznati. — Slomšek. I --I Kadar pravimo, da ima kdo več denarja, kakor razu- ( lila, s tem še nočemo reči, da je bogat. » j Čim bolj si razsoden, tem manj sovražiš, a, če si razso-j den, ne moreš tudi mnogo ljudi ljubiti, nego le mnogo odpuščati. Človek je dobrodušno bitje, dokler ni lačen. Prava žrtev je, Če ne ve za njo nihče razen tistega, ki se žrtvuje. COUNCILMAN KENNlCK IN 7 KULTURNI VRT I Cleveland, O. 1 "Cenjeni g. urednik: — Pro- j' sim objavite naslednje vrsti- ^ ce o vašem naročniku mest- . nem councilmanu Wm. j j Kennicku, da je slednji zahte-I. val od mestne upruv'e, da so \ pred slavnostjo, ki se je vrši- ' la o priliki odkritja sfromeni- •* ka škofa Barage ter sprejema < prevz. ljubljanskega nadsko- . fa Rožmana, počistili vse uli- V ce in vso okolico v tem delu mesta za slavnostne dneve, kar so tudi takoj storili. Vsled j' tega je bila parada toliko bolj i sijajna, ker je bilo vse očišče-'' no. i Mr. Kennick je tudi poma-1 gal in sodeloval za Baragovo i slavnost in pomagal Mr. Ant.! Grdini nabirati daijove in prispevke od St. Clairskih trgov-1 cev in obrtnikov, v čigar na-1 men sta zbrala nekaj nad' $80.00. Mr. Kennick je tudi predlagal zakonodaji lansko leto predlogo, po kateri je mesto Cleveland določilo poseben ;kos zemljišča v Gordon Parku za Jugoslovanski Kulturni vrt. Naj volilci v njegovem okrožju to upoštevajo in naj na volilni dan oddajo zanj svoje glasove! Poročevalec, j i -:<>— l1 O TEM iN ONEM IZ SOUTH t CHICAGE 1 So. Chicago, 111. 1 Konec je poletja, konec ' piknikov in raznih izletov v ' ' prosto naravo. Ker pa društva 1 in ljudstvo potrebuje tudi v ■ zimskem času razvedrila, se J , bomo zopet oklenili naših,' dvoran in se tam sestajali, | prirejali seje, veselice .in za- j bave te in one vrste. Kolikor, mi je znano, se za enkrat obe-l jtajo številni "bunco party.". "iTako je med drugimi sklenilo i dr. Najsv, Tmena, da priredij - svoj bunco party v sredo 2. j oktobra. Društveni člani prav j g prijazno vabijo vse rojake, dai ^ se tega partyja udeležijo v 'kolikor mogoče velikem številki. Prireditev je med tednom, j kar je za nas v naši n aselbini, : zlasti kar se tiče nas Sloveh-i'cev, že skoraj nekaj nenavadnega. Ce pa pomislimo, je to veliko bolj praktično, kot pa na nedeljo. Zato člani tudi ! upajo, da bo prišlo ha party | veliko rojakov in {rojakinj, jkaterim je kaj do te zabave. Igrale se bodo tudi karte, ce O bo kdo hotel. Za najboljše igralce so določene prav lepe in koristne nagrade, katerih bo vsak vesel, ki jih dobi. Naj torej nihče ne zamudi te ugodne prilike. Za žejne in lačne bo tudi preskrbljeno. Torej nasVidenje v sredo 2. oktobra zvečter v cei-kveni dvorani, j ^ Igrati se prične čim napolni- ^ te dvorano, najkasneje pa ob ® pol devetih, najbrže pa že r ob osmih, da bomo šli poprej v domov. Le pridite, sreča vas * čaka. V nedeljo 6. oktobra pa 2 imajo svoj bunco party naše 1 ženske, članice dr. Krščanskih^ žena in mater. Tudi one vabijo, da vsi farani pridejo na njih prireditev. Postregle vam ^bodo kolikor bodo vedele in t znale, samo da boste zado-.i voljni. Lepe nagrade imajo žep sedaj pripravljene za vse naj-j( JboljŠe igralce. Vsak naj se ,1 'seveda potrudi, da i)0 dobro ^ igral in dobil čim več iger ter j |si tako zagotovil prve nagra j de. j V nedeljo 29. sept., bomo j spet šli za eno uro nazaj, j .Opustili bomo poletni čas in j se držali zopet starega "Stan- ■ d'ard Time." Zato si zapomni-! jte, da bodo v nedeljo sv. maše po "Standard" času. Vsak naj že v soboto zvečer pomakne kazalce svoje ure za eno uro nazaj, da ne bo v nedeljo pomote. Novinar -0- ZOPET VAS VABIMO NA ; PIKNIK Bridgeville, Pa. j Zadnji cerkveni piknik bo- , no imeli pri cerkvi sv. Barba-; re v nedeljo 29. sept., na ka- j, ierega ste prav prisrčno vab-' [jeni rojaki in rojakinje od blizu in daleč, da' se ga udeležite. Nič manj nas ne sme biti na tem pikniku, kot je listja na tistih črešnjah na' žiufpnikovem vrtu. Garantira- J mo vam že v naprej, da vam j ne bo treba biti ne lačnim ne i žejnim in tudi dolg čas vam j ne bo, samo da imate s seboj I v žepih čimveč tistih slik, na' katerih je slika Georga Wash-ingtona. Kdor bo imel debele podplate, si jih bo lahko tudi iz-brusil kolikor ga bo volja, da ga ne bodo težili na poti proti domu, ker imeli bomo zelo zapeljivo godbo. — Piknik se prične ob 2. uri popoldne in' konča kadar ne bo več žemljic v košu in kadar ne bo to-čaj več imel na sebi belega predpasnika. :— Na piknik vas prijazno vabi Slovenska Micika. JESENSKI KONCERT adrije j Chicago, 111. j Še par dni, pa se bo na šent-štefanskem odru oglasilo osem slovenskih zborov, namreč: 1) Moški zbor "Lira," Wau-kegan; 2) Mešani zbor "Lira" Wa'ukegan; ?>) Mešani zbor "Slovan," Chicago; 4) Mešani zbor "Zarja," So. Chicago; ! (Dalje ha 3. strani.) (Pripis uredništva: Ker se je veleč. g. p. Aleksander OFM., ki je nam pisal te velezanimiva "Pisma iz domovine" že povrnil te dni iz stare domovine in ker vsled počasnosti pošte smo iste šele pozno dobili in jih nismo mogli še vse objaviti ter obenem veleč. g. pater namerava še več| pisati o domovini in njenih raz-j nih krajih, bomo objavljali ta. zanimiva pisma odslej naprej | pod naslovom: "Pisma o domovini".) i * Sučak, augusta. Na poti v Zagreb in na morje sem si ogledal našo lepo Belo-Ikrajino. Belokranjcev imam ja iveliko pri sv. Štefanu. Pa sem ■ dejal, vsaj njihov rojstni kraj si bom ogledal, dasi mi ni mogoče |obiskati njihovih dragih, j Kakor vsi. kraji v Sloveniji j nosi tudi belokranjska zemlja ■pečat pridnosti Od Semiča pre-jko Černomelja tja do Metlike vi-jdiš lepa polja .Ljudje se pridno i obračajo po njivah in travnikih ! kakor skrbhe čebelice. Žalibog | leži tudi had temi kraji težka skrb prihodnjosti. Suša je izpila travnikom in njivam življenje. . Že itak obuboženi belokranjski kmet gleda z žalostnim srcem na . razdejanje vremenskih neprilik Mraz je uničil zgodnjo setev ir sadeže, suša je vzela, kar je o-stalo. Kljub vsej svoji pridnosti, bo moral bstati praznih rol in praznih kašč. Zadnje deževje ki je bilo obilno, vliva sicer he-kaj upanja. Ajda dobro kaže. Po-" izrta koruza in poljski pridelki, " ki so bili pozneje nasajeni, bo-" do še rodili, toda pozen je bil j " dež, pozen. Prav lahko v teh krajih iz " vlaka opaziš eno, kar so že pre-j e j mnogi povdarjali. Slovenija ka-| e že lepše lice kakor sosedna Hrva-a ška. Slovenija s svojimi cerkvi-" jcami na gričkih, prijaznimi dolinami in romantičnim bregov-' e Ijem. Prideš do Sotle in Kulpe, j n jkakor bi odrezal, puste pokraji-1 'j |ne, nič cerkvic na holmih, no- j a-bene romantične slike. Šele Za-j i- greb ti nudi krasen pogled in i veselje. 1- Mesto Zagreb se je še bolj s- razvilo v zadnjem desetletju, a Bilo je že preje eno najlepših m,est, če ne najlepše, vidi se mu o pa, da v tekmi z drugimi mesti ;c prav nič ne zaostaja. V Zagreli' bu se je v zadnjih dveh dešet-let jih naselilo premnogo Sloven-3- cev, ki se predvsem krog cerkve ;a sv. Antona zbirajo. Minoriti jo k imajo v oskrbi. Imajo pa tudi drugod po mestu svoja naselja, a. Bereš v ljubljanskem Slovencu od časa do časa o njihovem delu in življenju. Povedal bi ti še več, dragi bra-I. vec, o tej prelepi hrvaški presto-it- lici, toda prostora ne bo, pa tudi m časa ne. Bom menda preje sam doma kakor le-ta moja pisma. Ko u- bi ne bilo preklicanega morja i" med nama. Pa ti morje vsako 0r pismo za petnajst dni postara, a- V Sušaku pišem to pismo. Ob-o ; morskem mestecu, ki je tik ob slavnem mestu Reka. Hotel sem videti tudi jugoslovansko morje« zato sem se semkaj podal. Dalmacija je predaleč, pa tudi vročina je tam sedaj prestrašna. Kuham in pečem se pa lahko tu-' di v Chicagi. Ni, da bi moral hoditi zato preko morja. Obenem sem se hotel prepričati, če je res, da so vsi obmorski kraji na jugoslovanski obali zapuščeni. Zadnje čase so namreč kar ^ na ves glas vpili, kaki strašni j morski volkovi in psi se podijo: j tod po obali, da sploh ni varno j se kopati ob teh obrežjih. Pa bo j I menda le res, kar pravijo, da vse ' te vesti o strahotnih ribah Ita-llijani razširjajo, zato, da bi avstrijske in sosedne letoviščarje ;odstrašili. Res je, da se je eri-,krat morski volk pritepel za an- , gleško ladjo in neko kopalko čez sredo pregriznil, toda mornarji ^ sami so mi pravili, da o morskih j' volkovih ni govora. Enega takih p volkov sedaj po Sloveniji razka-j zujejo. Je ogromna pošast. Da bi jih pa kar mrgolelo v jugo- ' slovanskih vodah, je pa izmišljotina in tudi letoviščarjev tod i okrog ne manjka. Bil sem v Cer-ikvenici, .jugoslovanski Nizzi, bil sem v Selcih, v Šilu, v Novem' ' starih mestih hrvaškega Pri-1 L morja, povsod je polno tujih le-j toviščarjev, ki se brez skrbi v j | morju kopljejo in tudi v drofc- j nih čolničkih po oceanu vozijo. Sušak je ena najvažnejših luk c Jugoslavije. Neizmerno veliko , lesa privažajo dan za dnem v to luko in odtod jo potem odvažajo naprej. Žalosten je pogled na ta hrvaški kras, ki je pOln kamenja in poln kamenitih zaslom proti burji. Interešahtnega ni na tej poti prav nič. In če bi ne bil užil nekaj morskega sonca, bi mi bilo žal, da sem šel na Sušak. Tako sem pa tri dni kolovra- j til lia mali jadrenici po morju od mesteca do mesteca in so pridno zavaroval s sončno energijo proti vsem prehladom, ki bodo prihodnjo zimo v Chikagi name prežali. Prvič sem tudi videl figovo drevo, na katerega sem sam zlezel in se najedel svežih fig — na svojo škodo . . . Videl sem prvič oljko, ki jo je naš rajni Simon Gregorčič tako lepo opeval kot simbol človeškega življenja. Pri Sušaku je romarski kraj Trsat, kamor prihaja vsako le-[to mnogo romarjev, med njimi !tudi Slovenci. Do Marijine cerkvice moraš po premnogih stop-jnjicah. Komaj in komaj človek. {pripiha navzgor. Grem pa že raje tisočkrat na naše ljube Brezje Iv Lemontu. Se človek ne zmuči 'toliko. Bogve, kako bi kaj naši 'Amerikanci hoteli romati na | Brezje, če bi morali preko 400 jstopnjic, kakor so na Trsatu. I V -Reko nisem mogel, ker še 'nisem'imel italijanskega potnega dovoljenja. Pa si tudi nisem nič želel, da bi jo videl. Kadarkoli se spomnim tistega laškega pesnika D'Anunzzia, ki jo je pred leti branil, se mi zgabi Reka. Eno pa moram reči: ceste sc zelo lepe tod okrog in je tudi av- tomobilski promet zelo živahen. Do Sušaka se vije železnica v strašno dolgi serpentini navzdol, da prikrajšajo letoviščar-jem v oddaljenih mestecih ob morju to-le dolgo dvourno pot, so pa usekali cesto čez vse kra-sovite hribe, kjer je se,daj redna avtomobilska pot na Plaz viso-^<0 nad Sušakom. Nekaj lepega je bila ta pot nazaj preko Bakra. J Spodaj se je smehljalo adrijan-■ j sko morje, mi smo pa počasi — ; počasi v avtomobilu pihali v str-Jmine sušaškega gorovja. S svoji jim avtomobilom bi se že ne upal J v to strmino. Še en incident ti ) haj opišem. Ob nekem ostrem ^ obronku smo srečali voznika-Jkmeta, ki je vozil drva. Ali je zaspal ali kaj, ni se umaknil. Šoferjev spremljevavec pa kar z 5 bičem švrk po njem. Vsi turisti so bili ogorčeni, povečini so bili sami Avstrijci in Nemci. Divja-štvo pa tako. Da feodo ja še bolj • ičiidne pojme imel o balkanu. To ^ 1's'em večkrat opazil, da uslužben-Mci 'raznih turisto.vskih podjetij !niso nič bogve kaj prijazni lju-[ d je. Skoraj bi tem podjetjem svetoval, naj lepo dajo svojim | uslužbencem uniformo s številko, ^ da bi človek te neprijazneže naznanil. Kakor imamo to v Ame-.j rilci. Tudi nad menoj se je ne-^ (koč kondukter ha železnici za-,'jdrl: Kaj mislite, da vas bom ,"peden:d". Vsemogočnost želez-iničarsko sem užalil, "ker šem šel ^ j v voz, ki ni imel luči, ko bi bil lahko šel v voz odspredaj. Je pač ameriška uslužnost že vse lepša. Ne zanierim mu ne. Saj bi bil res lahko šel v voz, ki je bil razsvetljen. Toda počemu potem toliko praznih vozov, bilo jih kar pet brez luči, samo trije so bili razsvetljeni? Krona vse te poti je bil prizor na Karlovac. Tisti dan so imeli tam semenj. Ta semenj je tako silovito podoben razmeram, ki [jih vidiš na Maxwell Street v jCbicago. Od vseh krajev so drveli prodajavci in če nisi posebno spreten ,se jim ne moreš zmuzhiti. Najbolj Zanimivi- šo mesetarji, ki se ti vsepovsod vsiljujejo in potem posebne denar-ce zahtevajo samo zato, ker so (ti pokazali to ali ono lepo reč, ki je še ti kupil nisi. Vso uro pred Karlovcem in še potem eno uro so bili vagoni polni dičnega ikmetiškega parfuma. Ta parfum je bila mešanica sadnih jvonjav, vonjav hlevov in starih ponošenih oblek. I Še to bi te morda zanimalo bravec: Noša je prav čudna tod ,okrog. Krog Karlovca pa doli do .Sušaka in naprej nosijo moški |Obleko iz belega domačega plat-,na ,ženske pa povečini vse črne. jPravila mi je neka ženska, da s" jv črnem od onih časov, ko so .umorili Zrinskega in Frankopa-na. Ta dva hrvaška plemenita&f sta imela vsenaokrog po teh'kra-jih svoja posestva in v sporni" ; nanju nosijo ženske črne obleke- -o- "Vsak naj spozna, da bie' | Rgitacije za katoliški list srn0 i vsi zakopani v tiiii, sramot"1 grob in naš mili narod ne Vi &0' - Šival prepotrebnega bodri*8' "Ta dolina, ki jo vidiš tukaj doli in naprej kolikor daleč seže oko, se imenuje dolina levov," razlaga Valthour, "vendar je tioije, da_poskusimo svojo srečo ponoči." "Kar se tiče mene,'' pravi Tarzan, "je pač popolnoma vseeno, kedaj gremo." — Med tem ko sta govorila, so temni oblaki objeli vrhove gora. 26. PISMO O DOMOVINI Piše: P. Aleksander Sobota, 28. septembra 1935___________"AMERIKAMSKI SLOVENEC"^ ____ _ _________________" _ OD FARE SV. ŠTEFANA Prizor na ulici v Minneapolis, Minn., ko so tam nedavno, ob priliki stavke v neki tovarni izbruhnili cestni nemiri. Dve osebi ste bili v spopadih s policijo ubiti. _ ........ POLICIJA RAZG ANJA IZGREBNIKJ2 korenino peteršilja, paradiž- h nik, ohrovt itd. si v ' . * . ' |t( Kislo zeije s suhim mesom z m krcmpirjerri. Kozo dobro ii namaži z mastjo, nato naloži v na dno en kos poleg drugega z na ploščice narezanega in pre- p vretega krompirja, na krom- h pir dušenega (tenstanega) ki- d slega zelja, na zelje par košč n kov kuhanega prekajenega svinjskega mesa in potem spet z enako eno na drugo, da je ko- Jh za polna in kolikor je pač tre- s ba za kosilo. Navrhu polij par 'j< žlic kisle smetane in daj za jC pol ure v pečico, da se speče, k * s' Proti mravljam velja kot iz-vrstrio sredstvo v prah zdrobljeni galun, katerega natrosiš .povsod, kjer imajo živalce dohod v hišo, tudi po oknih. Cim pridejo živalce do galu- l na, se takoj obrnejo in se no k ,vrnejo zlepa. s i .. r | Osveženje ovenelega cvetja. \ j Kakor pravijo, je za osve- i ženje cvetja priporočljiv na-j slednji recept: Položi stebel- £ 'ca ovenelih cvetlic do ene tre- ^ tjine v vrelo vodo, pa pusti i tako, dokler se voda ne ohla- i ,di. Medtem se bo cvetje po- i polhoma osvežilo. Končno od- i reži oparjene konce stebelc in(J .daj cvetje v hladno vodo. To- i rej poizkusite! l' Za. uničenje ščurkov. Zelo i .dobro sredstvo za uničenja ščurkov dobiš, ako zmešaš polovico pšenične moke in polo-lico mavca (gipsa) ter to mešanico potrosiš po tleh ali 'najbolje v luknje, kjer se nahaja zalega ščurkov. Vendar, !moraš paziti, da te mešanice! 'ne zmočiš. ZDRAVSTVO. VSAK CENT ŠTEJE Piše Dr. Joku L. Rice, rdravstve-j ni komisar mesta New York. i | Ko je mošnja družine več ,! ali manj skrčena radi gospodarske .krize, je dobra gospodinja prisiljena trositi denar, kri ga ima, tako, da. bo najboljše zaleglo. Dietetični strokov-, njalri nudijo brezštevilne na-j svete, da dokažejo, da se mo- - 're pripravljati zadostna hra- - na za par centov vsako - 'osebo v družini. Ali -nekatera a taka jela nišo taka, da bi i 'vzbujala tek in zato Miimajo a 'zmisla. Gospodinja, ki sama i ;- kuha, zna približno toliko kot j - 'vsi strokovnjaki, koliko hrana i o stane in zna. ekonomične na- j o čine, kako jih pripravljati, da bodi zadostna in tečna. Kar o se tiče potrebe sv'oje lastne j, družine, gospodinja žna še i- kaj več reči kot vsi strokov-i- njaki. ■e j Vsaka razuma in štedilna ij gospodinja zna, da meso, ki •2 je bolj po ceni, ima ravno ta-io ko hranilno vrednost kot tlraž->lje meso. Ona zna, da juhe, .i- 'gulaš in sekano meso vsebuje obilo hranilnosti. Ona zna, da 3- je primerno servirati prikuhe r, 'dvoje kuhanih zelen j av in so- lato. bna zna, da makaroni in ■ sir malo stane, ali nudi ravno < toliko hrane kot meso, Ona j zna, da družina bi morala imeti ribo ali morsko hrano j vsaj po enkrat na teden. Ona 1 zna, da sadje in sadni sok je potreben za ravnotežno hrano in bna zna, kje je mogoče dobiti največ in najboljše za najmanj denarja. Dasi skoraj vse gospodinjo I znajo, da je mleko najboljše hranilo, je vendar dejstvo, da se ne zavedajo, kako važno je mleko v vsakdanji hrani. Od zdavnaj ni bilo mleko tako poceni kot sedaj in dejstvo, da mleko vsebuje skoraj vse elemente, potrebne za □hrano življenja, bi ihoralO vplivati na to, da postane mleko podlaga prehrane za vsakega rastočega otroka, Vsak otrok bi moral dobivati vsaj po en kvart mleka vsak dan, da ga pije ob obedu in med obedi. Tudi odrasli ravnajo pametno ako pijejo več mleka. Iz ekonomičnega stališča ni mogoče najti boljšega hranila, kot je mleko; iz zdravstvenega stališča* je mleko sploh nenadomestljivo. Več mleka za vse kot pijača ali v jedi doprinese zboljšano splošno zdravje. V politični govorici je leto \ 1935, kot se pravi, "off year". \ ker letos ni volitev za pred- j. sednika, ni za kongres in se ni- \ maj o odločiti na volišču nikaka 1 vprašanja vsenarodnega potne-!> na. j'' Volitve, ki se bodo vršile dne ^ 5. novembra, so vendarle velike ,r važnosti: v mnogih državah se p izvolijo državne legislature in v r, mnogih mestih bodo volitve za ji mestno upravo, izpolnijo se raz-j; ni okrajni uradi, kakor tudi sod- j: nijska mesta itd. Ker se te volitve vršijo leto dni pred prihodnjimi predsedniškimi volit- 1 vami, bodo politične stranke se- i veda skušale iz teh volitev pre- j soditi splošno tendenco javnega > mnenja. V. mnogih državah se lokalne j volitve vršijo nalašč v letih, ko ni nikakih volitev vsenarodnega i pomena. In to je prav, kajti vse- , narodne volitve običajno postav-; ; ljajo v ozadje volitve lokalnega j j pomena. Te pa so 'ravno tolike | važnosti za dotično občino in je i bolje, da volilci določijo o lokalnih vprašanjih brez vpliva širših problemov.. Dejstvo je, da devet desetink vladnega posla se ne vrši v Washingtonu. marveč v državnih kapitolih, v okrajnih sedežih, v mestnih hišah in drugih središčih lokalne vlade, j Po ustavi Združenih držav se j splošna vladna oblast deli med ;Unijo in poedinimi državami. Federalni vladi je dana oblasl |nad inozemskimi posli, vojsko in 'mornarico, novčarstvom, regulacijo bančnega sistema, pošto, imigracijo in naturalizacijo in 1 raznimi drugimi posli, ki s.o splo-. šno narodnega pomena. Ta ob-i last nap ra vi j a kongres in pred-i Jsednika mogočnim činiteljem v i ; larodnem življenju, ali delež na t j _ i i ..... ■ ----«-------- 1. vladni oblasti, ki je prepuščen v vsaki .posamezni državi, je mno-,( go večji. Države so one, ki u- P pravljajo večji del civilnih in s' kriminalnih zakonov, šolstvo, re-gulirajo trgovino in industrijo znotraj svojih mej in kontroli- 1 rajo vse funkcije lokalne vlade, k Te zadnje zopet prevzemajo ne-I posredno odgovornost ža čuva- s nje varnosti, zdravja in lastnine 'državljanov v svojih občinah. Državne in lokalne vlade so one, j ki nam dajejo šole, dovoljujejo j izvrševanje tega ali onega posla 'i ali pvofesije, upravljajo polici- i ; i o in ognjegaštvo, gradijo ceste c lih jih čuvajo in izvršujejo razna .i j druga posla, začenši od registra- j 'eije rojstev do izdanje pogreb-{nega dovoljenja. ' 1 j Kak velik delokrog imajo dr- ! žavne ih lokalne vlade, je naj- j bolje razvidno od denarja, ki se . j trosi za te vlade. Skupni proračun vseli državnih in lokalnih 'vlad daleko nadkriljuje proračun ! Ifedeialr.e vlade. Po najboljših | '.cenitvah strošek vseh vladnih; j uprav v Združenih državah žna-jša od 10 do 12 bil.jonov dolarjev .;na leto. Od teh 40'; predstavlja : strošek federalne, uprave, dočim ;'60% , je strošek državnih in lo-i kalnih Vlad. To do'kazuje, kako - .važne so državne in lokalne vo-I lit ve, kjer še izbirajo upravitelji s državnih in lokalnih vlad. 1 ; DRŽAVNI VOLILNI ZAKO-. NI. — Vsaka država'ima svoje I posebne volilne zakone, a ti mo-i jiajo odgovarjati splošnemu na- - čelu ljudskega zastopstva, ki ga ,:poudarja federalna konstitucija. i iVolilec mora biti državljan Zclr. - 'držav. Kvalifikacije za volilce so - nekoliko različne. V splošnem - 'velja, da more voliti državljan., v ki stanuje v dotični državi vsaj a. leto dni, v zadnjih štirih ali še- POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih ccnah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 ,1 i ......... .............,!..,. " --------- J. ;'.' m_ ------------—W«—— stih mesecih v dotifni "county ' j in v zadnjih 30 ali 60 dneh v j istem volilnem okraju. Naturali-ziivj.ni di žavljan more voliti le,1 ako .je bil naturaliziran vsaj . pred 90 dni. V državah Califor- ' n?a. Massachusetts, New Jersey, New Yoi'k in nekaterih drugih ^ 'še zahteva od novih volilcev, da ^ rr.oi a jo dokazali pismenost. V ;večjih mestih se zahteva, da se mora volilec registrirati v dolo- j čenem kvaj.u .in dsevu. Ako se kdp no registrira,, ne more voliti. 1 j Državne in lokalne volitve da- 1 jejo inteligentnemu volilcu priliko", da se nekaj nauči o proble- ( mih, s katerimi se mora baviti država in mesto ali občiha. Raz- • burjahjk predsedniške volitve , letos ne bo, ali volilci bodo imeli c vendarle priliko odločevati c ' mnogih važnih vprašanjih. Cas potegovati se za dobro vlado je pred volitvami in ne po njih. I (V— I ZAHTEVA ZA PODALJŠANJE NADULICNE ŽELEZNICE DO ZVERINJA-KA V BROOKFIELDU Berwyh, 111. — Pred illinoi- i ško trgovsko komisijo je pri- \ šla te dni s posebno peticijo in -j zahtevo /skupina zastopnikov . j prebivalcev zapadnega pred- , mestja Chicage iz Perwyn;;, f Jcicere in nekaterih drugih1] i krajev ter izrazila žel jo, da 1 naj se čimpreje podaljša pro- j ga naclulične železnice do ve- , ! likega okrajnega zverinjaka -'v Brookfiel'du. Transportacij- , J ska zveza je namreč sedaj 'slaba in ljudje, ki nimajo svo- ; jih automobilov morajo hodi- ■ j ti več blokov peš do zverinja- . jka. Boljša zveza bi pomenila mnogo večjo udeležbo. Ker se ; ti kraji nahajajo v okolici, ■ I kjer liha mhogo naših Slo- • 'venskih rojakov .svoje lote , (zemljiške parcele) bo, ako ■ .'pride do uvedbe boljše tran '■ l sportacijske zveze, to gotovo .'dvignilo cene tamošnjemu , zemljišču in ker bo boljša . prevozna zveza si bo maivi- ; . kdo tamkaj tudi omislil dom, j . Vše pride, je rekel ltibničan, ! . samo počakati je treba... »: ----o- LEWIS ŠE VEDNO V RESNEM STANJU j Moskva, Rusija. — Stanje a Janterilkega senatorja Le\v>sa. -iz Illinois.a, ki je pretekli te-1 e d en zbolel na pljučnici, ko se a je nahajal v Rusiji na obisku, .- je še vedno resno, kakor iz-i- javljajo zdravniki. Opolnoči v torek "s'o zdravniki izdali •- buletin, ki je znatno neugod-i- lieijši od tistega, ko so ga iz-■e dali tekom dneva. K sreči je i- vnetje še vedno omejeno šali mo na desno krilo pljuč. n : ---o-- h | KRAVE "V ROŽCAH" .h : Dalhart, Tex. —,Ako bi ime-a- lo oserri krav nekega tukaj-3V šn.jega far'merja kaj pevske-ia ga talenta, bi bile pretekli porn nedeljelc lahko zapele: "En o- storžek al' pa dva..." Našli SO jih namreč pijane in sicer ta-o- ko močno, da so morali \ •ji njim 'poklicati živinozdravni-ka. Dognali so, da so se žival: J- ha neki njivi nažrle koriizni! je storžev, lh.ugbtovilo se je, d t vsebujejo nekateri storži leto-a- vsled posebnih vremenski? prilik večjo količino alkohola a. _- ■■ ■ ■-■ ■■•■■ IZ SLOV. NAM (Nadaljevanje z 2. strani.) 5) Moški zbor 'PreŠiren," Chicago; G) Mešani zbor "Lira," Chicago; 7) "Adrija," mla-i ins k i odsek; 8) "Adrija," odrastli odsek. Vsi zbori imajo na programu prav lepe pesmi. "Advija" bo pela skoraj sanic narodne pesmi, posebej prirejene za to priliko. Vse rojake iz Chicage in okolice vabimo na ta zanimivi koncert, k'i se bo vršil v nedeljo 6- oktobra popoldne. Vstopnina 35c. — Vstopnice dobiti pil pevcih "Adrije." ali pa v župnišču. — Zvečer veselica. — Igrala bo slovenska godba. Ivnn Račič KAKO JE..NA FARMAH V IDAHO Donnely, Idaho. Naročnina za list Ameri-kauski Slovenec mi je že potekla in tukaj vam pošiljam za obnovitev te. Rada bi poslala za celo leto, pa ni mi mogoče. Rada bi tudi bila poslala poprej, pa zopet ni bilo mogoče. — Novica, ki jo bom poročala bo to, da se je pri nas oglasila štorklja in prinesla malo hčerko, ki bo krščena na ime Grizelda-Ana. Mati in otrok so hvala Bogu zdravi. •Kar se tiče farm tukaj ni najboljše, zlasti ne letos, ko imamo veliko sušo, ker že od zgodnje spomladi ni bilq dežja. Čez poletje je pa bil večkrat mraz. Cena živini, zlasti prašičem, se je precej zvišala to leto, a stvari, ki jih moramo sami kupiti za domače potrebe, so >še dražje. Tako stane ha primer 10 funtov moke $1.90, 10 funtov sladkorja pa $0.75, itd. — To naj bo za enkrat dovolj. — Pozdrav. B. B. | , .--o-r ! UREDNIKOVA POŠTA: | Vse dopisnike prosimo, naj vedho upoštevajo to, da je treba dopise in članke in sploh vse prispevke, ki se jih želi imeti objavljene v gotovi številki poslati pravočasno. Za sobotno številko mora biti vsa tvarina v uredpištvo hajkas-neje do četrtka opoldne vsak teden. Dopisniki naj tudi vedno pomislijo, ako hi v tistem času' kakega narodnega ali ■cerkvenega praznika vmes. List dan po prazniku ne izhaja. Zapomnite si dopisniki to in v takem slučaju pošljite svoje prispevke dan preje. Mi z objavo dopisov in naznanil prav radi pravočasno postre-■ žemo, če iste ob pravem času ■. dobimo. Prosimo upoštevajte to! "j — A. S. Indianapolis, Ind. 1 — Pišete kaj pomeni Jugoslovanski klub. Ime samo pome--'hi, da je tak kllib jugoslovan-i ski, torej za Jugoslovane. Kak - namen pa ima, pa Vam pri i najboljši volji ne moremo po-i vedati, ker ne vemo kaka l pravila ima. Dobite pravila sin še z istimi seznanite, pa s bote vedeli kak namen in l kakšen je cTotični klub. M ^Tdni do Jugoslavije [fl^GJ pteko Bremena na ekspresnih parnikilj J BREMEN-EUROPA Ekspresni vlak ob parniku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do Ljubljane. I Ali potujte na znanih hitrih parnikih | DEUTSCHIAN® HAMBURG |ll NEW YORK ALBERT BALLIN 1 ' I B o ž i č ii i izleti NEW YORK........................ 5. decembra BREMEN ................................ 7. decembra ALBERT BALLIN . ...... 12. decembra EUROPA ............................ 13. decembra Izborne železniške zveze iz Bremena ali Hamburga. Odplutja iz New Yorka w HAMBURG-AMERICA LIHE jS| NORTH GERMAN LLOYD (itSIS' 130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO, ILL. Chicago, 111. i Prihodnjo nedeljo, dne 29. ^ sept., obhajamo redko slavnošt v naši cerkvi; ta dan bo daroval prvo slovesno mašo v Ameriki in prvič v naši farni cerkvi, naš , PREČ. P. LEONARD E. BOGOLIN, ^ O.F.M., ! ki se bo prih. soboto po dveletnih štu- i dijah v Mariboru, Jugoslavija, povrnil zopet med nas kot maziljenec Gospodov. .. - r— j rojak Rev. Leonard Bogolin, O.F.M., kateri se prihodnjo so-boto vrne iz Jugoslavije. Rev. Leonard je sin naše vrle, ugledne Bogolinove družine, zato se Cela fara veseli tega dneva. Vspored slavnosti: V soboto zvečer sprejem č. g. P. Leonard Bogolin pred cerkvijo. Pri sprejemu £>o šolska godba zasvirala pozdravni ko-rhad; ker nam še dosedaj natančna ura prihoda ' ni znana, far an i v bližini cerkvi, kateri želite biti pri sprejemu navzoči, pridite pred cerkveni prostor, ko boste slišali zvonove zvoniti. 'Farani, vsaj isti v bližini cerkve ZA NAŠE GOSPODINJE VAŽNOST SOLATE Poleti, ob hudi vročini se nam izmed vseh jedil najbolj prileze solata. Vsak dan je na mizi, včasih celo dvakrat. Pozneje, v jeseni in pozimi pa prihaja na mizo že bolj poredko, ker zelene solate ni več toliko na razpolago, na drugo zelen j ad, ki nam tudi daje dobro solato, pa pozabimo. Vedno bi se morali zavedati, da je vsaka solata tako važno živilo, da jo moramo uživati redno tudi jeseni in pozimi. Solata iz sirove zelenjadi ima v sebi farno-, go sirove staničnine. Ta se ne prebavi popolnoma, ampak kot nekako dražilo pospešuje prebavi j an je in skrbi tako za redno odvajanje. Olje, s katerim solato zabelimo, znatno poveča njeno redilnost, kis ali citrohoy sok, pa ima to dobro lastnost, da pospešuje prebavljanje beljakovine. Ce prinesemo solato na mizo z mesnimi ali jajčnimi jedrni; to ni samo navada. Ta živila imajo namreč v sebi obilo beljakovine in jih laže prebavimo, če jih zaužijemo skupno s solato. Jajca v kakršnikoli obliki, ki bi jih sicer težko prebavili, nam ne delajo težav, če uživamo poleg njih solato. Zelo važna sestavina solate so jedilne soli, ki so neobhodno po- , trebne našemu 'organizmu, ako ; hočemo ostati zdravi. Med temi , .le V zeleni solati precej železa , in sicer se nahaja v listnem ze- . Wilu (klorofilu). I < I Ker je v solati dosti vode, ima j lastnost, da hladi in osvežuje, j fcato se nam še posebno prileze v , vročem poletnem času. Voda v, Rolati pa ni navadna voda, am-. i}ak ima v sebi nakopičenih obi- omenjenih dragocenih rudninskih snovi ter je brez bakterij. Glede redilnosti, solate sicer lie smatramo kot samostojno j; zato Je pa toliko bolj važen ;°datek drugi, redilnejši hrani. J ^elo zdravo je tudi, če jo uživajo k težjim močnatim jedem, .. ialt6r so cmoki, štruklji itd. jb Ko nam poidejo zelene solatne K Vl'Ste, poSezinio takoj po drugi zelenjadi, ki nam daje ravno ta- \ ko izvrstno solato. Tu je na pr-vem mestu zelje in sicer sveže !( in kislo. Solata iz svežega zelja je ena najboljših solat, ki ima } tudi precejšnjo vrednost. Da ni ( pretrda, jo malo potolčemo in ^ napravimo bolj zgodaj; nikoli pa je ne smemo popariti. Naravnost zdravilna pa je solata iz ( sirovega kislega zelja in to po-!, sebno zaradi mlečno-kislinskih bakterij, obilih rudninskih šoli j; in vitaminov. Malo narahljaho i I kislo zelje z zelnico vred zabeli-1' Imo z oljem, sesekljano Čebulo ter ji pridenemo še par stlačenih j brinjevih jafeod, pa imamo prvo-j vrstno m)', ito po okusnosti in ■ zdravilnosti. Dobro solato pa i nam da tudi korenček'in zelena, ki ju lahko uživamo vso zirtio, dokler ne pričakamo motovilca, ki je najvažnejša pomladanska solata. Za.izpremembo si na-', i pravimo lahko tudi solato iz rde-j 'čega zelja, pora in čebule. Sedaj j | pa pridno , jejmo paradižnike, j jki nam dajejo le krajšo dobo okusno in osvežujočo solato. | --o- J PRAKTIČNI NASVETI . J Gobiha juha. Gobe osnaži, zreži na tanke koščke, polij , 'jih z vrelo vodo, potem splak-ni v mrzli vodi in končno ož-j mi. Za en poln krožnik sve-i :žih gob 'razdeli v kozi eno j veliko žlico (5 dkg) masti in . Iji prideni drobno zrezanega zelenega peteršilja, strok česanja in nekoliko čebule ter ože-Ite gobe. Pokrite duši toliko J časa, da se mokrota, ki so jo v iz sebe dale, zopet posuši, po-.'tem jih okoli, potresi- z žlico .'moke in s čepom popopraj, ko se nekoliko zarumeni, za-i. lij gobe z dvema litroma pe-r teršiljovke in pusti, da vre o j četrt ure, potem juho okisaj n in prideni za zboljšanje 1—2 i. žlici kisle smetane. To jtihc i- vlij na opečen kruh ali jo po-i,'stavi z ajdovimi žganci na mizo. le ■ Peteršilovko pripravi tako-ji le: skuhaj v vodi en krompir razobesite zastave za ta naš velik farni praznik. V nedeljo: Sv. maše: ob 6. uri, '/>8, i (7:80), 9, % na 10 (9:45), «/2ll j (10:30) uri; slovesna sv. maša, i katero bo daroval Rev. Leonard I se vrši ob '/,12 (11:30) uri. j Slavnosten go\>or pri tej slovesni maši bo imel preč. gosp. P Hugo Bren, OFM. Za slovesno mašo se razvije . procesija iz šole na 12 (11:45) in sicer: Ministranti s križem, šolski otroci, farna šolska godba, potem duhovščina Katoliška društva se tem potom prosijo, da zastavonoše postavijo svoje bandere pred cerkvijo v špalir. Cerkev bo pred slovesno | maso ostala odprta;' sprednji se- j deži bodo rezervirani za domače j in ožje sorodnike slavljenca; Ves j ostali prostor bo pa faranom na ] razpolago do zadnjega kotička. < Takoj po sv. maši se vrši banket v šolski dvorani; vsi, kateri i | imate vstopnice za banket, pri- j dite v dvorano takoj po maši, Če se bo prostor, bomo skušali tudi: takim ustreči, kateri še vstopnic nimajo. Pri banketu sodeluje1 pevsko društvo Adrija in šolska godba; po banketu govori raz-' nih govornikov. Ob 5. uri popoldan slovesne! jVečernice, pete litanije in blago-! slov. j Farani, pomnite: prihodnjo nedeljo se prične stari čas | j (standard time), torej ne poza-j i bite v soboto zvečei' kazalec na; j vaših urah potisniti za eno uro i nazaj. j Spovedovanje bo v soboto po-| poldan od 4. ure naprej, kdor že-' li spoved opraviti, naj pride,1 če le mogoče že popoldan. To bi bil torej vsaj glavni vspored za to našo, slavnost. i Pripravimo se torej farani, da 'na lep način proslavimo ta naš redki dan v zgodovini naše fare. f Btran 4 AMERIKLAN5K.I SLOVENEC" Sobota, 28. septembra 1935 'Deklica z odprtimi očmi' PIERRE L'ERMITE Noirmoutierski fantje so vam strašni, neverjetno predrzni, kadar so zaljubljeni! Filbert je opazil, kako je teta vsa razburjena nekaj dopovedovala svoji nečakinji, ukazovala nemara, da ne sme pogledati na tisto stran ... da ne sme videti njega. Otok je dovolj razsežen, da moreš po njem krožiti, ne da bi ti bilo treba srečati tega zaljubljenca! Zlasti če odhajaš na dolgo potovanje, imaš pravico do miru, imaš pravico, da se izogneš vsemu nevšeč-nemu. Filbert je uganil. Stal je nepremično v kotu nasproti vhodu v ladjo; videl je potnici previdno vstopiti po lesenih stopnicah. Izročili sta mornarjem svojo ročno prtljago, a na enem izmed kovčegov, ki so jima sledili, je utegnil razbrati: Gospodična Rolanda You pri gosp. Rogerju Maude, ulica Charles-Nodier, Paris-Montmartre. Njegovo- oko je nehote prečitalo, požrlo ta naslov, ki se mu je ponudil v kopici kovčegov ... Prečital je, ne da bi se zavedal tehtnega pomena ... nenadoma mu je šinila kri v glavo. Rolanda You? pri g. Rogerju Maude? Montmartre? ... Saj to je vendar kolonija iz "Stare Rakovice"? Roger Maude? Saj to je tisti mladenič, ki ga je srečal v avgustu pred vrati "Zavetja"! Tisti, ki je prihajal ves mesec redno vsak dan po vodo na vrt, kakor da je tam doma ... tisti, ki ga je bil zapazil v gozdu la Blanche, ko je pela Rolanda: Mnogo sem jih pozabila, tudi njega zapustila ... ... Tisti, o katerem je dejala Rolanda, da je zelo prikupljiv? Torej? Torej? Omamljen od nenadnega, jasnega odkritja nepričakovane katastrofe, je Filbert zatisnil z rokama oči, kakor da se boji vid )ti razdejanje svojih sanj, svojih prelejih sanj! Kar je bilo nemogoče, je postalo resnično. Prvi gizdalin, ki se je pojavil na otoku, je imel večjo moč nad srcem te ženske nego on, ki mu je z vso vnemo od nekdaj udvarjal. "O moj Bog, kako to boli!" Ko se je Filbert spet upal pogledati, je videl mornarje, ki so končali poslednje priprave za odhod. Rolanda in njena teta sta sedeli na klopi ter mu kazali hrbet. Ladja se je odmaknila, okrenila, in Rolanda je bila obrnjena. Je-li bil to samo pojav v njegovi razdraženi domišljiji, ali je bila resnica? Filber-tu se je zdelo, da je slišal... prav zares slišal dva verza iz znane kitice: 1 fc / k O Magali, ma tant amado, Mete la testo au fenestroun. Slišal je, kakor da poje Rolanda po tihem, polglasno ... da poje zanj ... Ladja se oddaljuje ... Filbert ji sledi z nepremičnim pogledom. Ali je to spet privid? Zdi se mu, da vidi ročico v beli rokavici, ki se dviga proti nebu v pozdrav ljubljenemu otoku ... in kdo ve ? ... morda tudi ljubljenemu fantu. Ubogi Filbert! Ali si nor, da se ti zdijo možne tako ljubke in poetične stvari! Poglej dobro njo, ki ti je bila tvoja mala Rolanda ... tvoja nevestica v Noirmoutieru, dobro jo poglej, kako ti odhaja izza fromentinskega ovinka. Poglej jo, kako odhaja, ubogljiva, od strani svoje oblastne tete, ki je sita svoje zmage ... Poglej! kako se kruto varaš! toliko siji v brigo kakor tam-le oblak, ki izginja na obzorju ... Poglej, Filbert! Stisni se vase, premagaj se, da ti ne poči srce. Ko se je vračal Filbert po peščeni poti proti domu, je srečal svojo mater, ki je nadzirala v mlatilnici dekleta; povedel jo je v veliko izbo, ki je služila za jedilnico, objel jo je okoli vratu kakor dete: "Mamica," je vzkliknil, "ko bi ti vedela, kako sem nesrečen!" "Ubogi moj fant," je odgovorila mati in stisnila njegovo glavo v svoje razpokane dlani. "O, vedela sem! čitala sem na tvojem obrazu že dolgo, da trpiš. Toda zakaj si se zagledal tako visoko? Zakaj sanjaš o nedosegljivi zvezdi? Koliko je pridnih in preprostih deklet na otoku, ki bi bile ponosne, če bi se mogle omožiti s teboj, in imajo dosti večjo doto nego Rolanda You..." "Mama, kadar ti solnce blešči v oči, ne vidiš ničesar drugega! Saj je nisem iskal, te male Rolande; ona me je prevzela polagoma, leto za letom. Nikoli nisva iz-pregovorila obvezne besede; zdelo se mi je popolnoma odveč." "Ne veš, kako se ženska spreminja ... presneto!" "Kaj bo pa iz mene? Rolanda — za"njo sem živel, za njo sem delal, za njo sem urejal domačijo. Zaradi nje sem usadil palmo eukaliptus, oba senčnata bora — ljubila je toliko vieilske bore — in vse lovore grme. Zaradi nje sem kupil v Lepinu te stare ka-menite klopi, kajti nekega dne sem opazil, kako je take klopi občudovala na posestvu kolonela Chenota ... ... Zaradi nje sem hodil ob nedeljah k peti maši v Noirmoutier. Kako sem jo rad gledal v tisti cerkvi, kamor sem jo upal povesti nekega dne... In zdaj — konec! konec!" "Morda pa ni!" "Če(bi to potovanje v Pariz nič ne pomenilo, bi ga gotovo ne skrivala pred menoj. Pomisli, da se glasi njen naslov — o gorostasno! — pri g. Rogerju Maude, ulica Charles-Nodier, Paris-Montmartre." "Kdo je Roger Maude?" "To je tisti Parižan iz "Stare Rakovice", ki je prihajal v hišo vsak večer pod pretvezo, da hodi po vodo; tisti, s katerim sem jo srečal v gozdu la Blanche... Torej nobenih iluzij... to je konec. Morda se bo tam zaročila — kdo ve? — morda celo poročila ... Njena teta se me boji, zato se ji mudi, strašno mudi. Moje srce je vse ena rana, roke so mi zlomljene. Cemu naj delam ? Čemu, čemu!" Filbert hodi nemirno sem ter tja po izbi, od stene do stene. Žalostna mati ga gleda. "Nihče drug ti ne ostane, samo ljubi Bog." (Dalje) PISANO POLJE J. M. Trunk Junaštvo Vojska je danes vprašanje i tehnike. Nikakor pa ni izločen i človeški element. Po dva, tri 1 dni je trajal topovski ogenj s na fronti, potem je nastopil s človek, napad infanterije. To- r povi so bili tehnika, infante- 1 rijski napad človeški element i < Štirje moji nečaki so bili naj fronti v zadnji vojski. Kakor |1 so opazili in pripovedovali, je j bila tehnika brezhibna pri 'j Lahih, pri napadu, ko je za- 1 donelo "Avanti Savoia," so bi-;l li laški oficirji precej koraj- ] žni, moštvo pa je bilo pod vsa- ] ko kritiko, da so morali s topovi streljati za njimi, drugače bi bilo vse šlo "back, nazaj, Kurueck." Slovenec je pisal iz Mas-saue in opisuje transport iz iNapolja. Tistii katerim ni !»i-'lo treba iti, so hudo kričali, •ampak moštvo je bilo klaver-'no, in celo oficirji so bili potrti. j Ko so imeli Jugoslovani za- i ■sedeno Koroško, je bilo on-j kraj demarkacijske črte tam j piloti Beljaku precej Italija-j jnov. Vsaj med ljudmi je bil I vtis, da bi par "Srbov" pogna- j lo vso laško vojaščino daleč j dol v Italijo, ako bi na kak J način prišlo do takega nasto-j pa. Diplomacija je tedaj ime-j la besedo, orožje ni govorilo.1 Tudi v Abesiniji bo imela ve-1 liko besedo ista diplomacija, | in ta .utegne rešiti marsikako — junaštvo, ako pride do spopada. i Dva bratca Čisto podobna sta si ta brata, pa ni med njima nobena bratovske ljubezni, narobe, -kakor pes in mačka se sovražita. To sta1 ruski komunizem i in nemški narodni socializem. .List "The Times" v Londonu i piše: 'Režima v Rusiji in Nemčiji sta si notranje slična. Oba imata enega vodjo, eno mnenje in eno svojevoljno postavo." Ti naš vodja, nam da-ješ vsakdanji kruh," pravi Goebbels, "vse ima svoj izvor v Stalinu," pravi Molotov. V obeh državah je ovirana politična svoboda, majšine so brez pravic, večina pa se nahaja j železnem oklepu ustave." Tako : londonski list. je odločevalo tudi zdaj za izjavo, da so Nemci. Številke toraj povejo, da se suče vse več ali manj okoli — Boga. -o- Katoliški Slovenci, oglašajte voje prireditve v "Amerikan-kem Slovencu"! DR. H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO F O Z O R naročevalci in kupovalci GROZDJA! Slovencem v Chicagi naznanjam, da tudi letos sprejemam naročila za grozdje. Vsi oni, ki nameravajo nabaviti grozdje mi naj blagovolijo sporočiti, kakšnega in koliko ga želijo. Se priporočam! JOHN ŽELEZN1KAR 2045 West 23rd Street, Chicago, Illinois Tel. Canal 4534 \ • * Kak X-.MI zvečer Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road -:- -:- -:- Chicago, Illinois Zbirka povestnih knjig 1 TA ZBIRKA TVORI ZELO ZANIMIVE POVESTI. ČAROVNICA S STAREGA GRADA, povest iz srednjega veka .................................................................................................. 40c CIGANOVA OSVETA, povest .................................................... 35c DEVICA ORLEANSKA, slika iz preteklih časov.................... 35c ELIZABETA, hči sibirskega jetnika .......................................... 35c FRAN BARON TRENK, vodja hrvatskih pandurov.............. 35c FRA DIAVOLO, povest iz roparskega življenja.................... 40c HEDVIKA, banditova nevesta ....................................................... 35c KRVNA OSVETA, povest ............................................................ 25c MATERINA ŽRTEV, pripovedka iz Dalmacije..................... 75c MRTVI GOSTAČ, povest ............................................................... 35c MUSOLINO, ropar iz Kalabrije ...................'.................................. 33k POŽIGALEC, zanimiva povest ...................................................... 35c RINALDO RINALDINI, zanimiva roparska povest.............. 45c STRIC TOMOVA KOČA, povest iz suženjskega življenja. .. 65c TURKI PRED DUNAJEM, zgodovinska povest.................... 45c VELIKI VSEVEDEŽ, zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ........................................................................................ 60c ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA, zgodovinska novela .............................................................................................. 65c ZLATARJEVO ZLATO, zgodovinska povest............................ 8Sc ZMAJ IZ BOSNE, povest iz bosanske zgodovine................... 75c Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois ošče za 99c RAZPRODAJA TRAJA DO 1. NOVEMBRA 1935, ALI DOKLER ZALOGA NE POIDE. Zdaj je čas, da si preskrbite za mal denar lepo domače slovensko petje, lepe slovenske valčke, koračnice, poskocnice, itd. rekordirane na Columbia in Victor ploščah. Take prilike najbrže več ne bo. V vašem interesu je, da si nabavite tekom te razprodaje čim več teh plošč morete. Na razprodaji so samo tu v tem seznamu navedene plošče in ne druge. Za slučaj, da zaloga, katere tu navedene plošče poide in bi jo vam v takem slučaju ne mogli dati, navedite vedno v takem slučaju številko kake druge plošče, ki bi jo radi na mesto prvih, če bi nam slučajno pošle. Z naročilom je poslati potrebni znesek v Money Ordru, ali gotovini. Po C.O.D. (po poštnem povzetju) teh plošč ne pošiljamo radi previsokih poštnih stroškov za C.O.D. V slučaju, da kdo želi, da se mu plošče pošlje po C.O.D. mu radi ugodimo, toda poštne stroške za C.O.D. dodamo h kupni ceni in jih mora naročnik plačati sam. Navadno poštnino pa plačamo mi. Plošče, ki so na razprodaji so: Columbia plošče: 25010—RADUJ SE ČLOVEK MOJ, SVETI VEČER, noje duet Perdan & Perdan. 25057—SLOVENEC SEM, PERICE, poje moški kvartet Jadran. 25084—NOČNI ČUVAJ, PEVEC NA NOTE, pojejo člani kvarteta Jadran. 25091—VSI VERNI KRISTJANI, OJ PASTIRČKI BOŽJI LJUBLJENCI, poje Anton Šubelj. 25116— DOBRO SREČO ZA KRAVO RDEČO, ŽIVELA JE ENA DEKLICA, Adrija, spremlja Dajčman. 25130—VELIKONOČNA, 1. in 2. del, moški in ženski glasovi. 25131—LOVSKA, KDOR HOČE FURMAN BIT. ženski duet. 25138—VESELA URŠKA, valček, RIBENČAN URBAN, polka, igra Hojer Trio. 25139—KADAR BOŠ TI VANDRAT ŠEL, duet, USPAVANKA, duet, pojeta gdčni Louše in Udovič. 25151—MAMICA MOJA, KESANJE, poje g. Anton Šubelj. 25165—PRI OKNU JE DEVA SLONELA, SPOMINEK, duet, pojeta Belle in Plut. 25166—MICKA, valček, V TIVOLI, valček, igra znameniti Lorandov orkestra. 25168— O J DEKLICA POVEJ MI TO... KO NA PLANINE, pojeta Bele in Plut. Victor plošče: 23005—ZA VELIKONOČNO NEDELJO, 1. in 2. del, komi pevci Adrije. 23008—POD DVOJNIM ORLOM, krasna koračnica za ples. DUNAT OSTANE DUNAJ, citre in Trio. 23010—DVA GORENJSKA SLAVČKA, SPOMIN NA BLED. ženski duet s sprem, klavirja. 23012—TO JE NEMOGOČE, dvokoračen ples, TAJNA LJUBEZEN, valček, igra orkester. 23018—KRASNA MARIČKA, šotiš, V DIVNI DOLINI, znameniti Landlerjev orkester. 23025—PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA, OH. OH URA ŽE BITE. -;oje Mirko Jelačin. 23026—POBTČ SEM STAR ŠE LE 18 LET, TURI T BENKO, VZEMI LENKO, poje Jurij Jelačin. 23027—PA KAT TO MORE BIT ... MENE PA GLAVCA BOLI, ooje Mirko Jelačin. 23028—VSI SO PRIHAJALI, MLINAR, noie Mirko Jelačin. 80332—AMERIKANEC NA OBISKU, 1. del, AMERTKANEC SE POSLAVLJA, 2. del. pevci Adrije s i sprem, harmonike. 80333—V KRČMI, 1. m 2. del s petjem, pevci Adrije s harmoniko. 81204—ČARLOTTA, šotiš, NA BREGU, valček, igra znameniti češki kvartet. 81454—OB TRGATVI. 1. in 2. del. pevci Adrije. 81455—KRANJSKA KORAČNICA, HOLZHACKER, koračnica, igra znameniti Olbrigs trio na citre i Manj, kakor tri plošče se ne razpošilja. Naročila jc poslati na: Knii^nnn Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois ____________ Prevod iz franco* skega izvirnika Res je vsaj začasno zatrl narodni socializem nemški komunizem, in bi tudi ruski komunizem zatrl kak naroden socializem, ako bi bil na Ruskem mogoč, ampak za stalno ne bo drug drugega odstranil, ker point pri obeh ni v kakih slučajnih smernicah podrejenega značaja, temveč v svetovnem naziranju; to nazira-nje pa je pri obeh enako, nago in golo brezboštvo; brez-boštvo pa ne bo pobilo brezboštvo, kakor sem že zapisal. Notranje sta si drug drugemu popolnoma enaka. * Kaj še povejo? Objavili so v Avstriji rezultat ljudskega štetja. • Nekaj sem o tem "štetju" že zapisal. Znali so in še znajo. Vidim v moji rojstni vasi, v Bačah: '216 Nemcev, 98 Slovencev Dvomim, da bi bil v Bačat kak Nemec po narodnosti ako se morda zdaj ni nasta-i nil, ali je kak državen usluž benec. Pa recimo, da bi jih |bilo 16. Se ostane 200 "Nem-!cev." Nekaj teh bo treba za-|pisati na račun, da ne vejo ne j na levo, ne na desno, pa so i jih pridejali — Nemcem. Re-jcimo, da je takih do 50. Se j je 150 "Nemcev." O teh pa 'vem, da so dobro vedeli, kake 'so se izjavili. Ali so res take |daleč prišli, da se imajo zs — Nemce? So morali. Kaj jih i je gnalo? Gola narodnost, ko! ,bo nekaj takih med njimi, ki ^niti govoriti ne bodo znali nemški? Narodnost jih ni mo-'gla gnati za tako izjavo. Kaj \potem? Precej dobro jih po-'znam še iz prejšnje dobe. 2e 'prej ni bilo odločilno za nemško orientacijo kako nemštvo, |saj dobro vejo, da niso nikaki j Nemci, ampak na nemško .stran jih je vleklo njih versko i razpoloženje, oziroma po-|manjkanje verskega čuta, ka-j kršen bi pač moral biti, ako se govori o veri. In ravno to