Izhaja vsak petek. — Naročnina: Tuzemstvo mesečno 6 Din, četrtletno 18 Din, polletno Din Inozemstvo, mesečno 10 Din. Naročnina se plačuje v naprej. Naslov uredništva in upiave: »Enotnost«. Delavski dom. Mark-sov (Novi) trg 2, Ljubljana. Vsak obrat, vsaka vas Imej dopisnika ;a ..ENOTNOST'1. ENOTNOST DELAVSKO-KMEČKI LIST Čekovni račun: 14.577. — Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Otmar Črnezelj,čevljarski pomočnik, Ljubljana, Sv Petra c. št. 49. Tiska tiskarna „SIovenija“. Zastopnik za tiskarno: Albert Kolman, Ljubljana, Celovška cest.i številka 61. Delavci kmetje in vsi zatirani narodi, združite se! Štev. 7. Ljubljana, petek, 1. februarja 1929. Leto IV. Zlate jasli Barnuma ali kako razmetavajo socialistični tajniki krvave žulje delavstva M An »ol/i - . K I »-I Ti <» t*11 H 111 MO ofnlM nt*i II I » r r l>1 IO I11A T\r A/l 11 f' * Za predmet po tajniškem proračunu po Makučevem proračunu odstotkov Plače 24 16 Zlati ključ Dijete in pot-nine 14 25 ■ 71 13-5 295 Pesek v oči, t.j. različnim dru štvam, torej zopet tajnikom 3°/0 . Delavske podpore 5% 32.6 Vse ostalo, kultura, odpisi, pisarne itd. 29 27.9 Socialistični nemški list »Volksstim-me« v Mariboru nam očita, da smatramo mi »sedanji moment za bratomorni boj med delavstvom.« Socialistični Batnimi ve prav dobro, da se nismo mi še nikoli borili proti delavcem, ki v svoji neorientiranosti še vedno sledijo Socialistični stranki Jugoslavije in da c ves naš vztrajni boj veljal socia- ! lističnim birokratskim tajnikom, ki go- ■ nijo delavstvo od razrednega boja in ki podkupljeni z mastnimi plačami in zavarovani z buržuazno avtoriteto, vodijo delavce k sodelovanju s kapitalom in njegovimi varnostnimi organi. Socialistične delavce smo vedno in ob vsaki priliki vabili k sodelovanju v naših bojih. Smatrali smo jih vedno za svoje brate in sotrpine in tako ostane. Niko- | li pa nismo smatrali svojim bratom bar-numskih birokratov in tem je veljal in bo veljal nespremenjeno naš boj, ker oni ne stojijo v vrstah delavca, temveč stoje s svojim delom in s svojimi poli- j tičnimi cilji v vrstah meščanstva. Barnum bi želel premirje v tej težki j situaciji! O, seveda: ta situacija je taka, da morajo barnumski birokratje na vsak korak pokazati svojo pravo barvo, da morajo vsak trenutek napraviti novo izdajstvo nad delavskim razredom. V tej situaciji bi se seveda kaj radi razglasili za naše brate, da bi potem nemoteno opravljali svoje famozne usluge buržuaziji. No, koliko so barnumski tajniki na- i ši razredni bratje in koliko je mogoče z njimi kako premirje, nam v bengalični luči kaže kritika proračunov Delavske zbornice, ki jo je sestavil s. Makuc. Mi se ne strinjamo načelno s to kritiko, ker stojimo na stališču, da so te jugoslovanske delavske zbornice od začetka pa do konca delavskemu razredu škodljive, mi smo to razložili v posebni študiji, in jim zato ne moremo poveriti niti počene pare delavskega, težko zasluženega denarja. Toda priznati pa moramo, da je kritika s. Makuca svojevrstna in tako zgovorna, da bo mogel vsak delavec po tej kritiki z roko zagrabiti miselnost in cilje slovenskega Barnuma. V čem obstoji Makučeva kritika? Enostavno v tem, da je Makuc najprej pregrupiral postavke proračuna, ki so ga sestavili g. Uratnik in njegovi pomočniki, tako, kakor se v resnici steka v različne žepe in kakor bo za delavstvo razumljiv. Številke tako pregrupi-ranega proračuna govorijo tako zgovoren jezik, da jim ni treba mnogo pojasnila. Potem pa je Makuc po svoji delavski pameti sestavil tak proračun, ki bi ga morala Delavska zbornica sprejeti, če naj bi vsaj od daleč nekoliko dišala po delavstvu in njegovih interesih, Od celotnega proračuna Delavske zbornice gre: Barnum nam stopi pred vsem lasno pred oči, če preračunamo njegove in Makučeve številke v odstotke. Ker mislimo, da bo tako ponazorjenje izdatkov Delavske zbornice posebno dobro služilo njenim delavskim delegatom, izvedemo prav radi še. te računske operacije. Iz te tabele se vidi, da gre za bar-numske birokrate po njihovem lastnem proračunu skoro tri četrtine vseh zborničnih dohodkov, dočirn odpade na delavce borih 5 odstotkov proračuna. Makuc ima prav, ko je pristrigel, in če prav ne dovolj, plače in dohodke bar-numskih ih buržuaznih funkcionarjev in .dal denar za brezposelne delavce in rudarje. Po Makučevem proračunu bo Barnum še vedno mastno plačan, saj bo dobil skoro eno tretjino (29 odstotkov) vseh zborničnih dohodkov. Delavci dobijo eno tretjino (32.6 odstotkov), to je še vedno pljunek v morje, toda vsaj nekoliko pravičnejše. Dobra ena četrtina pa odpade po Makucu na delavsko kulturo (12 odstotkov) in druge izdatke. Delavski denar ne sme iti za kupovanje duš, za kortimpiranje strokovnih organizacij in za podkupovanje tajnikov. Z delavskega stališča so ogromne plače Uratnikov, Kopačev, Tokanov, Štukljev in drugih buržuaznih tajnikov v času, ko živi delavstvo v najbolj črni revščini, nemoralne in zato bo gotovo vse delavstvo krepko podprlo Makučeve zahteve, da se te nemoralne plače znižajo vsaj na nivo ostalega uradni-štva v državi. Nemoralno je tudi, da ti ljudje prejemajo vsako leto še 13. plačo in da jim zbornica plačuje davke in vse socialno zavarovanje. Nemoralno je zato, ker gre ves ta denar iz žepov najrevnejših delavcev! Ko bi to bili res socialisti, ko bi ti ljudje samo še trohico čutili z delavstvom, bi se morali sramovati takih sinckur in to tem bolj, ker jih prejemajo samo po milosti in s podporo buržuazije. Delavstvo mora tudi najenergičnejše nastopiti proti vsem ekspozituram De-lavsk zbornice, ki jih bo buržuazija v teh časih gotovo rada dovoljevala ali pa še celo forsirala. Delavska zbornica je zamisel meščanstva. Ona ima namen stopnjema likvidirati razredne strokovne organizacije. Delavske zbornice so zarodek fašističnih korporacij, ki jih bo kapital tudi pri nas razvil. Z novimi ekspoziturami se na eni strani tiho propagira misel, da so delavske strokovne organizacije nepotrebne, na drugi strani pa se nastavljajo z mastnimi plačami in novimi sinekurami različni socialistični in socialnodemokratični tajniki, ki bodo v novem položaju rajši zapustili delavstvo, kakor pa svoja udobna mesta. Škoda, da ni Makuc nastopil tudi za to, da se črtajo vse postavke za ekspoziture. Temu boju, upamo, da se bo pridružilo tudi socialnodemokratično delavstvo, saj menda danes jasno vidi, da proti zlatim jaslim tudi Bernotov pravilnik nič ne pomaga. Leskovšek postane, upravitelj DZ v Celju in s tem je menda že vse povedano. Zato: Dol z zlatimi jasli Barnufha! Dol z ogromnimi plačami barnum-skih tajnikov! Niti pare za barnumske sinekure! Dol z ekspoziturami Delavske zbornice! Živele razredne strokovne organiza- Iv. Makuc: Kako skrbi DZ za slovenskega delavca ali proračun Delavske zbornice za Slovenijo za obdobje od 1. avgusta do 31. julija 1930. cue! r> c... Zbirajte za žrtve reakcije! Ker je predloženi račun zelo zamo tan sem postavil postavke tako kakor bi morale biti. Din 1. Račun inventarja DZ 4(1.000 2. Tajnik Uratnik, mesečno plačo 4500 Din in 13. plača skupaj letno 58.500 Vodja pisarne Kopač, 13. plača, mesečno 3550 Din 46.150 3 referentje: Marinšek, • Tavčar, Tokan, mesečno vsak 3250 X 13 je letno 126.750 2 uradnici, ena 1950, druga 1500 Din mesečno X 13 je skupaj „ 44.850 Sluga, mes. 1650 X 13 21.450 Davki, prispevek za bolniško blagajno, starostno zavarovanje, vse to plača DZ gori navedenim letno 89.310 Ekspozitura v Mariboru. Vodju pisarne g. Ceh, mesečno 2750 X 13 35.750 Davki, bolniška blagajna, starostno zavarovanje 10.725 Kulturni odsek v Ljubljani. Tajnik Štukelj, mesečno 3250 X 13 42.25« • Dve uradnici mesečno po 1500 X 13 39.000 Davki, pokojnina, bolniška blagajna 24.375 Kulturni pododsek v Mariboru. Uradnica mes. 1800 X 13 23.400 pomočnica, davki, pokojnina, zavarovanje 14.820 Poleg uradnikov se še posebej plačuje blagajnika in knjigovodjo izven sta-leža uradnikov: Blagajnik Celešnik, član UO in uradnik bol. blag. 6.000 Knjigovodja Kocjan, uradnik boln. blagajne __________________6.000 Čista plača skupaj 589.330 3. Dohodki funkcionarjev v obliki dijet: Seje, skupščine, finančna kontrola, odseki, predsedstvo, kongresi potni stroški funkcionarj. (sejnine Din 60 ako je v Ljubljani, izven, dnevnice 150, It. razr. brzovlaka, izguba na zaslužku, 2 sejnini itd.) 100.000 Potni stroški ekspertov enkete 30.000 Stroški za seje delavskih zaupnikov 15.000 Tečaji in predavanja 10.000 Stroški za volitve delavskih zaupnikov 15.000 Mezdna posredovanja (di-jete nameščencem) 50.000 Tečaji in predavanja 5.000 Razni nepredvideni izdatki 20.870 Prispevki za centralno tajništvo v Beogradu (tukaj pridejo v poštev centr. seje v Beogradu, Splitu, Zagrebu itd. kakor strankarsko bolj kaže). Dnevnica 250 Din), brzovlak 11. razr., izguba na zaslužku 100 Din, po dve sejnini itd., statistika ' 150.000 Dodatek k pokojnini, ker pok. zavod nudi premalo gg. Kopaču in Tokanu 140.000 Centrala v Beogradu 30.000 Za ljudsko štetje ________________50.000 Skupaj 615.870 1. Pisarne v Ljubljani in Mariboru : V Ljubljani: snaženje, kurjava, razsvetljava, poštnina, telefon, pisarniški stroški, tiskovine Kulturno prosvetni odsek v Ljubljani Kulturno prosvetni pododsek v Mariboru Publikacija in Statistika Din Skupaj 5. Nakup raznih predmetov: Nakup skioptičnih slik, nabava predavanj Nakup žarnic in drugih skioptičnih naprav Nakup in vezava knjig, časopisov in revij * Nakup in vezava knjig, časopisov in revij (Maribor) Nakup dveh skioptikonov na karbid Skupaj 6. Pesek v oči, za industrijska okrožja v Sloveniji: Rajhenburg, Velenje - Šoštanj, Ruše - (Fala, Celje, za vsak okraj Din 3000 skupaj Trbovlje Hrastnik, Zagorje po 2000 črna, Mežica, Ouštanj, Prevalje, Ptuj, Kranj, Kočevje, Št. Pavel, Litija po 1000 Jesenice, Javornik po 1500 Tržič Dečja zavetišča Nakup knjig obrtnim in trgovskim nadaljevalnim šolam Razni nepredvideni izdatki 76.100 32.000 24.700 30.000 162.800 20.000 4.000 43.000 50.000 8.000 125.000 Skupaj 7. Izdatki, ki se delijo po zlatem ključu sotialistom, klerikalcem in demokratom: Strokovni tečaji za delavske zaupnike in tisk Podpore za delavske zaupnike Podpore kulturnim društvom »Svoboda«. »Kre- f 1 kova mladina« in »Bratstvo« Delavske kuhinje in nabava inventarja 12.000 8.000 4.000 9.000 3.000 2.000 9.00C 10.000 10.000 "67.000 Skupaj 8. Kaj dobijo delavci: Brezposelne podpore Zaščita vajencev in poklicna izbira Delavski asil 100.000 100.000 100.000 _50.000 350.000 100.000 10.000 20.000 Skupaj 130.000 Redni izdatki: 1. Račun inventarja 40.000 2. Plača nameščencev 589.330 3. Plača funkcionarjev v ob- liki dijet 615.870 4. Pisarne v Ljubljani in Ma- riboru 162.800 5. Nakup raznih predmetov za predavanja 125.000 6. Kultura za industrijska okrožja 67.000 7. Izdatki, ki se delijo po zlatem ključu 350.000 8. Kaj dobijo delavci? 130.000 Skupaj 2,080.000 Dohodki: Din Predpis prispevkov po OUZD 1,850.000 Predpis prispevkov po »Merkur« 150.000 Predpis prispevkov po Bra- Hainfeld. (Konec.) Začetkom i. 1883. so vodili radikalne socialiste sledeči ugledni voditelji: Peukert, Motz, Fiihrer, Schustaček, Rouget, Matzinger, Scliaffhauser, Pau-ler, Gams, Notzar, Gargula, Popp, Po-korny, Rissmann (v Gradzu), Leitner, Walecka, Kappauf, Adenau, Schiller, Schmied, Treibenreif und Komposs. Na čehoslovanski strani vidimo še sledeče: Hybesa, Pecha, Micolanda, Pečko, Zoula, Štefka, Milyja, Peterzilka, Stradala, Raudischa in mariborskega peka Krcala, ki je bil prešel kasneje k anarhistom. Na strani »zmernih« pa vidimo v tistih časih: Bardorfa, Hanicha, Leis-snerja, Bretschneiderja, Gehrkeja, Zi-cha, Kallcr-Reinthala, Kiesvvetterja, Bu-riana, Zachariasa in Gans. Taaffejevo vlado je hitri razvoj socialistov prestrašil in zato je začela z energičnim preganjanjem radikalnih. Razširjenje londonske »Freiheit« je kaz-njavala kot veleizdajalstvo z večletnim zaporom. Tajna propaganda je zahtevala neštete žrtve. Na Taaffejev teror so socialisti začeli odgovarjati z individualnimi terorističnimi dejanji, ki so znak vsakega začetniškega, neusmerjenega delavskega gibanja. »Radikalni« socialisti so v Sistih letih izvršili celo vrsto posameznih atentatov- in tudi vlomov, ki se da- Din tovskih skladnicah __________________440.000 Skupaj 2,450000 370.000 Din gre po odbitku izplačila 8 odstotne bonifikacije za pobiranje doklad, ZUZOR-u se pripiše pribitek stavbnemu skladu Delavske zbornice. nes čitajo kot izredno romantični dogodki. Toda s to romantiko so ti gotovo nesebični in požrtvovalni"romantiki tudi ubili svoje lepo gibanje. Namesto gibanja mase se je začelo gojiti psihologijo posameznih junaštev, ki je socialističnemu gibanju dosti škodila. Leta 1884. je Taaffejeva vlada razglasila nad Dunajem, Dunajskim novim mestom in Kornneuburgom obsedno stanje. To je bil signal za splošen napad na socialiste. Aretacije, zapori, ječe, izgoni —■ prava nevihta! Tekom par dni je policija polovila in pozaprla nad 500 najbolj agilnih agitatorjev. Mnogo sc jih je rešilo v Švico, na Francosko, na Angleško in Ameriko. Policija je prepovedala »Zukunft« in »Delnicke Listy« in razpustila mnogo društev. Cela vrsta procesov. V to dobo pada tudi Železnikarjev proces, kjer je Železnikar dobil pred celovškim sodiščem 12 let težke ječe. Toda Taaffe, kot spreten politik je kmalu uvidel, da se socialistično gibanje, ki ima svoj izvor v sistemu kapitalističnega gospodarstva ne da udušiti samo s terorjem. Taaffe je svoj teror umiril ter poskusil z drugim, za delavstvo bolj nevarnim sredstvom. Po svojih agentih je vrgel med delavstvo glas, da bi bila vlada pripravljena trpeti kako »srednjo stranko«. »Zmerni« in »radikalni« naj bi se združili v skupno »srednjo stranko«. Poiskati je bilo tre- Din Podporo Meddruštvenemu odboru za preganjane pri- morske begunce v Ljub- ljani 100.000 Podporo kuhinji v Železni- čarskem domu 30.000 Delavski azil 20.000 Stroški za volitve delav- skih zaupnikov 15.000 Stroški za seje delavskih zaupnikov 15.000 Za odpuščene in preganja- ne železničarske zaupni- ke (Pravovarstvo) 50.000 Podpore delavcem in ru- darjem, ki sc izseljujejo brez sredstev 50.000 Podpora vajencem in mla- doletnim delavcem 50.000 Skupaj 800.000 8. 8 odstotkov od pobranih prispevkov kot bonifika- cija SUZOR-u (ca200.000 Din) in odkup stavbe v Ljubljani 250.000 Din) 449.300 Redni izdatki: 1. Račun inventarja DZ 40.000 2. plače nameščencev 399.000 3. Izdatki za uradne prostore 145.700 4. Razni izdatki za izobraz- bo 187.000 5. Strokovna in kulturna iz- obrazba 99.000 6. I^ačun stroškov za samo- upravne organe 330.000 7. Račun stroškov za soci- jalno politiko 800.000 8. Račun stroškov za odkup stavbe 449.300 Skupaj stroškov 2.450.000 Dohodki: Predpis prispevkov po OUZD 1,850.000 Predpis prispevkov po »Mer- kurju« 160.000 Predpis prispevkov po Bra- tovskih skladnicah 440.000 Skupaj 2,450.000 Predlogi k proračunu. Poleg proračuna predlagam še nekatere važne predloge, ki naj jih skupščina DZ sprejme, ako hočemo, da osvobodimo zbornico izrabljanja in birokratizma. 1. 13. plačo naj se odpravi vsem uradnikom. 3000 Din mesečno in več naj zadostuje. Pokazati morajo vsi oni, ki služijo delavskemu razredu, skromnost, ter morajo iti z dobrim zgledom naprej. 2. Diete naj sc zmanjšajo na stopnjo strokovnih tajnikov, to je Din 80 dnevno, za prenočišče Din 50. 3. Vsi predvideni izdatki v proračunu, ki imajo tendenco podkupovanja in korumpiranja delavskih zaupnikov, ter sc delijo partizansko med socialiste, klerikalce in demokrate, naj se odpravijo. Tako n. pr. »podpora kulturnim društvom« Din 100.000. Imamo vse polno kulturnih ustanov in društev, ki ne dobivajo nič, ker nočejo služiti partizanstvu. Istotako naj se odpravi »podporo za delavske zaupnike« Din 100.000, ker to podporo dobivajo samo oni, ki ustvarjajo nekake podporne blagajne po obratih. 4. Prepreči naj se nadalje vsako izdajanje zborničnega denarja za zakuske in bankete itd. Ako se hoče kdo veseliti, naj pije in zapravlja iz svojega žepa. 5. Brzi vlak 11. razreda naj se v Sloveniji odpravi za vse delegate in funkcionarje ter naj se uvede poštni vlak III. razreda. Za ostale kraje izven Slovenije pa III. razred brzovlaka. 6. Za seje Centrale in za kongrese naj se znižajo dnevnice od 250 Din na 150 Din. Zguba na zaslužku naj se da samo onemu, ki je v resnici bil oškodovan. 8. Blagajniške in knjigovodske posle naj v bodoče opravljajo uradniki zbornice. Čemu oddajati zaradi partizanstva to delo izven zbornice, če pa uradništvo v samo v DZ ni dovolj zaposleno? 9. Znesek 140.000 Din k razliki pokojninam gg. Kopaču in Tokanu, naj se črta. Gospoda sta zavarovana pri pokojninskem zavodu in dobita pokojnino tam. 10. Vse dajatve (bolniška blagajna, davek, pokojn. zavod) naj v bodoče plačuje uradništvo in svojega lepega zaslužka. Ako mora to plačati delavec, ki zasluži komaj Din 800 mesečno, bode to lažje plačal boljše situirani gospod v DZ, zlasti ko te dajatve koristijo njemu samemu. 11. Znesek za centralno tajništvo Din 150.000 naj se zmanjša. Slovensko delavstvo nima itak nič od tega tajništva, kvečjemu kako tiskano poročilo v cirilici, ki ga pa povečini nihče ne razume. (V zadnjem času nismo dobili niti tega). 12. Ako katera strokovna organizacija povabi na svoje zborovanje DZ, se ima ta uradnik obnašati kot zastopnik delavske institucije, ki služi vsem delavcem jednako. DZ plačujejo delavci različnih prepričanj in mora tedaj biti nepristranska. Tudi pri razdeljevanju podpor sc ne sme ozirati na politično prepričanje, temveč na potrebo prosilca. 13. V bodoče naj se strokovnim organizacijam ne deli več nobenih podpor. Tako izdani denar ne služi onim namenom, za katere je bil izdan (primer: Velenje: Pevec!) Strokovne organizacije naj si same poiščejo sredstva za svoje vzdrževanje. 14. Knjižnica kulturno - prosvetnega odseka izposojuje knjige zelo drago in vendar stane knjižnica delavstvo letno težke tisočake. V lanskem proračunu je bilo določenih 287.720 Din. Še danes ne vemo, koliko sc je dobilo za izposojene knjige. Bahavost v javnosti, da napre- ba samo primerno osebo, ki bi bila imela dovolj ugleda pri delavstvu, da izvrši to lepo »zedinjenje«. Dalje poklicati k sebi bivšega radikalnega socialista Walecko, toda le-ta se vsaj javno ni hotel baviti s tem izdajalskim poslom. Tajno pa, izgleda, da je Valecka pomagal, da je prišlo do razgovorov med obema strujema. Prvi sestanek se je vršil koncem leta 1886. v Maulovi gostilni v dunajskem okraju Josefstadt in na tem sestanku se je prvič pojavil v delavskih vrstah Viktor Adler, poznejši voditelj avstrijske socialne demokracije in oče Frica Adlerja, ki je danes prvi tajnik II. internacionale. Dr. Viktor Adler je bil prišel v delavske vrste iz vrst avstrijskih nemških nacionalistov. Mož gladkih manir, premožen in uglajen, je dobro razumel svoj posel. Kakor nam pripoveduje Kr-cal, se je gibal njegov govor približno v takihle mejah: »No nekoliko morate popustiti vi »radikalni« in vi »zmerni« tudi nimate ravno vedno prav«. In ker so bili glavni socialisti že zdavnaj za mejami ali pa za varnim vlažnim zidovjem avstrijskih ječ, Adlerju ni bilo ravno težko skleniti kravje kupčije, ki si jo je tako vroče zaželelo Taaffejevo srce. Dne 11. decembra 1886 .ie začela izhajati »Gleichheit«, kot socialno demokratičen tednik. Že njen naslov nam odkriva, da je bil njen oče daleč proč od marksističnega socializma. Njene glavne programatične točke pa so bile: »javna organizacija kot politična stranka« (socialisti so bili tudi tajno organizirani), »bolj za politično svobodo, za pravico, za svobodo govora« itd. Adler se je na to obrnil na deželo in pridobil veliko število uglednih in »naobraženih« socialnih demokratov za sodelovanje pri »Gleichheit«. »Gleich-hcit« .ic priobčevala dobra poročila, ki jih je tudi zelo dobro plačevala in to jo je povzdignilo v zelo priljubljen in mnogo čitan list. Na Adlcrjevo delo, na snovanje Adlcrjeve »srednje stranke« je gledala Taaffejeva vlada, z velikim dopadajenjem in zato je tudi dovoljevala listu »Gleichheit« zelo radikalne fraze. S temi frazami je vzbudila »Gleichheit« znatno zanimanje in do-pada.ien.ie tudi med onim delavstvom, ki je dosej sledlo radikalnim sociali-: stom. Močno reduciranim socialistom, , ki niso smeli osnovati si nobenega gla- I sila več, ni preostajalo drugega, kakor i da so se borili proti idejam malomeščanske in vladi naklonjene sporazu-maške socialne demokracije v njenih lastnih vrstah. Smrtni udarec »radikalni« struji pa je zadala neka skupina v zapadnih predmestjih Dunaja. Brez pravega marksističnega vodstva je razumela tedanje leteče geslo »propaganda z dejanji« po svo.ie ter je poskušala zapaliti Kakšen bi moral biti proračun DZ, ako bi bila ..Delavska zbornica** le nekoliko delavska. Tako, kakoršna je danes, delavstvo odklanja, ker vlada v nji le nekoliko birokratov, ki poznajo predvsem svoje lastne trebuhe. Proračun Delavske Zbornice za Slovenijo za obdobje od 1. avgusta 1929 do 31. julija 1930. 1. Račun inventarja DZ: Din Nabava novega inventarja in odpisi starega 40.000 2. Plače nameščencev: Tajnik Uratnik 4000 X 12 (še vedno zadosti »mastna« plača) 48.000 Vodja pisarne Kopač 3250 X 12 (marsikateri vodja bi bil zadovoljen s tako plačo) 39.000 Referentje 3 (3000 X 12 X 3) 108.000 2 uradnici (1950 in 1600 X 12) 42.600 Sluga (1650 X 12) 19.800 Vodja ekspoziture v Mariboru : uradnik g. Čeh (2750 X 12) 33.000 Kulturno prosvetni odsek v Ljubljani: Tajnik Štukelj (3000 X 12) (Naj g. Štukelj vpraša svoje sošolce, kateri ima toliko plače!) 36.000 2 pomožni uradnici (1500 •* in 1500 X 12) 39.000 Kulturni pododsek v Mariboru. Uradnica (1800 X 12) 21.6000 Pomožna moč 1000 X 12) 12.000 Skupaj 3. Materijalni izdatki uradnih prostorov v Ljubljani: Snaženje uradnih prostorov (500 X 12) Kurjava uradnih prostorov in dvorana Razsvetljava Poštnina, telefon Pisarniški stroški, tiskovine in knjigovez Kulturno prosvetni odsek v Snaženje uradnih prostorov (500 X 12) Kurjava, razsvetljava Poštnina (2280) telefon (720) Pisarniški stroški in tiskovine Izdatki za eksp. in pododsek boru: Najemnina za uradne prostore 399.000 6.000 35.000 10.000 10.000 15.000 Ljubljani: 6.000 16.000 3.000 7.000 v Mari- 13.000 Snaženje, kurjava, raz- svetljava, poštnina, telefon, pisarniški stroški 4. Skupaj Razni izdatki za izobrazbo: Nakup skioptičnih slik in nabava- predavanj Nakup žarnic in drugih skioptičnih naprav Nakup in vezava knjig Nakup revij in časopisov Za publikacijo in statistiko Dva skioptikona na karbid Skupaj Strokovna in kulturna izobrazba: Rajhenburg, Velenje - Šoštanj, Ruše - Fala, Celje, Hrastnik, Zagorje, Jesenice, Javornik, Tržič, vsak okraj po 6000 Din Trbovlje Črna, Mežica, Guštanj, Prevalje, Ptuj, Zalog, Zalog, Kranj, Kočevje, Št. Pavel, Litija po 3000 Din 24.700 145.700 20.000 4.000 100.000 25.000 30.000 8.000 187.000 Skupaj 6. Račun stroškov za samoupravne organe: Seje, skupščine, upravni odbor, finančna kontrola, predsedstvo, odseki, kongresi Razni nepredvideni izdatki, potni stroški ekspertov, enkete Delavske kuhinje Prispevek za centralno tajništvo Mezdna posredovanja nameščencev 54.000 15.000 30.000 "99.000 100.000 30.000 50.000 100.000 50.000 Skupaj 330.000 Račun stroškov za soci-jalno politiko: Dečja zavetišča 10.000 Obrtne in trgovske nada-ljev. šole (nakup knjig) 10.000 Brezposelne podpore delavcem in delavkam, ki naj sc izdaja pri Borzi dela v Ljubljani. Celju in Mariboru na podlagi pravilnika 350.000 Podporo rudarjem, to vsoto naj dobi Bratovska skladnica in naj razdeljuje brezposelnim po pravilniku 100.000 duje, je neumestna, saj mora delavec to izobrazbo dvakrat plačati: enkrat s prispevkom, drugič, ako si knjigo izposodi. DZ bi morale pri tem ogromnem proračunu knjige in revije izposojati zastonj. DZ ne sme postati trgovina z delavsko kulturo. 15. Za vse intervencije, ki jih vršijo uradniki DZ naj se izvoli komisija iz delavcev, ta komisija naj bo v Ljubljani jn naj vsak teden pregleda prošnje in vse slučaje, za kaj se želi intervencije. Do danes je bilo mnogo teh intervencij umetno naročenih. Pravico do intervencije naj imajo vsi uradniki in člani UO. Za vsako intervencijo naj se napravi zapisnik ter morajo biti pri intervenciji navzoči zaupniki iz obrata, sicer se ne sme vršiti. 16. Skupščina naj izbere komisijo iz svoje srede, ki naj pregleda računsko knjigo in beležke. Res je, da imamo kontrolno izvoljeno komisijo, ki naj vrši te posle, toda z ozirom na gornje moje predloge smatram, da je to v interesu zbornice in za bodoče delo priporočljivo. Pripravljen sem vsak čas in pred vsakim osnutek proračuna zagovarjati zlasti pred delavstvom. Delavci skup-ščinarji naj te razložene predloge proučijo in uveljavijo. Delavska zbornica ne sme biti korito posameznikov, temveč mora sčasoma postati institucija onih, ki jo plačajo in po katerih se imenuje. Proračun, kakor so ga gg. tajniki sestavili, nudi okroglo 70 odstotkov samo upravnih stroškov; v vsaki postavki se skriva »zaslužek« in diete, zato vam priporočam, da ga pregledate s kritičnim očesom. Žensko gibanje. Priseljenke v amerikanski industriji. Ena izmed vsakih pet žensk, zaposlenih v tovarniških industrijah Združenih držav, se je rodila v inozemstvu. To se je dognalo na podlagi preiskave, ki jo je izvedel ženski urad departmenta za delo in izid katere je bil obelodanjen od ravnateljice tega urada v njenem letnem poročilu. Svrlia preiskave je bila dognati, do kake mere so se te ženske prilagodile ameriškemu industrijalnenm življenju, koliko je to zaposlenje potrebno tem ženskam, kaj ta zaslužek pomenja za nje in za njihove družine in koliko njih sil in časa je dano industriji. Za časa te preiskave je bilo izprašanih 21Q0 priseljenk v Philadelphiji in v Lehigh dolini. Našlo se je, da samo ena izmed vsakih pet je bila ameriška državljanka. Eden izmed najbolj zanimivih delov te študije je dejstvo, da se je polovica teh žensk poprej bavila s poljedelstvom v deželah, od koder so prišle, in to v 80 odsto slučajih na svojem lastnem zemljišču. Od posebne važnosti je ta prehod iz dežele v industrijo in uspeh, s katerim so se prilagodile novemu okolišu. Pomembna karakteristika v tem pogledu je velik njihov pogum, s katerim so si poiskale delo in se ga držijo vzlic dejstvu, da 40 odsto izmed njih ni znalo angleško, ali pa le jako malo. Večina njih ni imela nikakih šol ni tukaj ni v domovini in poleg tovarniškega dela so opravljale težke gospodnjske dolžnosti. V 15(> izmed izprašanih slučajev so bile te ženske edine vzdrževateljice družine, dasi več kot polovica njih je bilo poročenih in je živelo skupaj z možem. Le 139 njih je bilo popolnoma neodvisnih in je živelo oddeljenih od družine. Eno izmed vsake desetorice mož za časa preiskave ni doprinesel k vzdrževanju družine. Sezonsko zaposlenje, kot v gradbeni industriji, je zmanjšalo zaslužek drugih. Neverjetno visoko število je bilo brez dela že leto dni. Povprečni zaslužek moških vzdrževateljev — polovica zaslužuje v Pecingu neka velika lesna skladišča. Načrt je bil odkrit še predno so bili začeli delovati vžigalni aparati in storilci so bili padli v roke policije. Proces se je vršil 1. 1887. in obsodbe so bile drakonične. Posamezniki so dobili po 5, 12, 15 in neki Schvvechla celo 20 let ječe. Skupna kazen štirinajstih obsojencev je znašalo 129 let. Ker se je govorilo, da so imeli namen uničiti ves Dunaj, je ta afera ubila do kraja ugled vsej socialistični struji. Po tem in nekem še bolj žalostnem procesu, na katerem so se prizadeti precej mizerno zagovarjali so sicer nekateri resni in bojevni radikani elementi poskušali izdajati »Die Arbeit« v Beljaku, Linču in pozneje na Dunaju, toda vsega skupaj je bilo izšlo samo 8 številk. Nobena resna kritika skrajnega oportunizma Adlcrjeve socialne demokracije ni bila več mogoča in s tem so bila odprta na štežaj vrata tej malomeščanski ideologiji v delavske vrste. Pomisliti moramo, da je bilo avstrijsko delavstvo v tistih časih še brez velikih bojevnih tradicij, da je bila avstrijska industrija še v svojih prvih začetkih in da smo stopali v tistih časih v mirno periodo razvoja kapitalističnega gospodarstva. V taki atmosferi je začel Viktor Adler svoje »veliko« delo. Na Dunaju je pritegnil v svoje območje, deloma z denarjem, deloma z različnimi obljubami za bodočnost, tudi nekatere »radi- več, polovica pa manj — je znašal 25 dolarjev, 29 odsto izmed žensk v Lehigh Val-lcy in 17 odsto v Philadelphiji je zaslužilo do 20 dolarjev na teden. Deset odstotkov v Lehigh Vallev in 11 odsto v Philadelphiji je zaslužilo manj od 10 dolarjev na teden. Povprečni tedenski zaslužek žensk v Lehigh Valley je bil 16.75 dolarjev in žensk v Philadelphiji 15.35 dolarjev. Našlo se je, da zlasti Italijanke in Nemke v philadelphiji prevzemajo delo na dom. Glavne stroke dela so bile šivanje prepro-žnih krp, dovrševanje moških sukenj, pri-pojevanje varnostnih igel in spon na karton,'vezenje otroškili oblek itd. Tudi otroci so pomagali pri tem delu, ali zaslužek ie bil sramotno majhen. Ena izmed žensk je rekla: »Prosimo Boga, da nam da delo, ko ga dobimo, smo taiko izčrpane, da gre več kletev kot spon na karton.« PokjčIo pripominja, da se ni čuditi, da te delavke ne mislijo na konzumente niti na pošteno konkurenco, ki ji njihov zaslužek omogočuje proti industrijalcem, ki se držijo višjih socijalnih standardov. Povprečna velikost družine ie znašala štiri in pol oseb, ali skoraj vsaka sedma družina je imela sedem ali več članov, nekatere celo trinajst. Otrok je bilo mnogo in zato je bil problem njihove vzgoje jako resna stvar. Izmed več kot tisoč otrok, mlajših od osem let, 101 je bilo puščenih doma v oskrbi starejših otrok, 417 z drugimi člani družine in devet — vštevši eno dete dve leti staro — je bilo pripuščenih samim sebi doma. Kakih 500 je bilo v oskrbi drugih izven doma, v šolah, pri sorodnikih ali sosedih. V nekem ekstremnem slučaju je bilo dete, šest let staro, zaprto samo doma ves čas, ko je mati delala v tovarni. Te delavke so bile zaposlene v tovarnah cigar in cigaret, oblačil svile ter v drugih tekstilnih tovarnah. Flis. — Prosveta. Internacionalni politih pregled. Dogodki v Afganistanu. Kakor poročajo iz Pešavara (v Indiji) in Londona so dnevi kraljevanja Habil-ullaha-gazija šteti. Kralj Amanullah je že prevzel zopet vlado in pozval svojega nasprotnika, da zapusti Kabul. Ha-bibullaha smatrajo vsi za angleškega agenta in kakor izgleda. se kljub izdatni podpori s strani Anglije, ne bo mogel dolgo držati. Zanimivo pa je, kako so vplivali ti dogodki na nacionalno gibanje v Indiji. Iz Kandaharja in Kabula prihajajoče osebe pripovedujejo, da je izzvala afganistanska vstaja v Indiji veliko gibanje množic z geslom: »Solidarnots z napredno afganistansko vlado!« Dogodki v Afganistanu se smatrajo kot direktno delovanje angleških agentov, ki po prej izdelanem načrtu stremijo za tem, da oslabijo Afganistan ter onemogočijo izvedbo reform in reorganizacijo afgan-ske armade. Indijsko nacionalistično časopisje razvija v dolgi vrsti člankov misel, da je vstaja pripravljena od zunaj in dokazuje, da je glavni namen podpihovalcev, da oslabijo bojno moč Afganistana. V mnogih mestih Indije se vršijo zborovanja, ki pozdravljajo naprednega kralja Ainanullaha in njegovo vlado. Resolucije pozivajo afgansko vlado, da vodi energično boj proti afganski reakciji, ki jo je pognal v gibanje britanski imperializem. To Angležem seveda ni bogve kako po volji. Občinska politika. Kaj bo z ljubljansko občino? Da je občinski svet razpuščen je že stara stvar in da dobi ljubljanska občina zopet svojega komisarja tudi že vsi vemo. Gre pa za osebo. Takoj po objavljenem dopolnilnem zakonu o zaščiti države se je bil raznesel glas, da postane komisar občine dosedanji župan dr. Puc. Toda dasi posluje nova vlada že skoro tri tedne, to vprašanje vendar-le še ni rešeno. Informirani smo, da vladata pri klerikalcih, ki imajo seveda v rokah ključ do ljubljanskega magistrata, dve različni mnenji. Eno da je mnenje slavne Eksekutive, ki forsira Puca, ki ji je na županskem stolcu prav voljno pariral in si ne želi seveda nič boljšega. Tudi stari občinski svet naj bi ostal na svojem mestu kot posvetovalno telo. Iz dosedanjega sveta da sta že črtana samo ss. Gustinčič in Lemež, kar je seveda samo po sebi razumljivo. Druga struja, t. j. še bolj slavna opozicija v SLS, pod načelstvom Kreka, pa da se taki rešitvi odločno upira. Ona noče dr. Puca in trdi, da se tudi s sosvetom v dosedanji sestavi ne da delati. Ker bi se socialisti v gerentskem sosvetu najbrže pridruževali demokratom (to je pa malo verjetno! Op. uredil, škrata), bi bili klerikalci v manjšini. To pa seveda v tej politični konstelaciji ne gre, po njihovem mnenju. Oni, da zahtevajo izključen vpliv v občini, kar da odgovarja njihovemu vplivu v vladi. Zagrebški listi so pisali že 23. t. m., da je dr. Vodopivec prinesel imenovanje dr. Puca za komisarja občine Ljubljane že s seboj v žepu. V Ljubljani pa ni o tem imenovanju še nobenega duha ne sluha. Nam se zdi, da utegne zmagati v teni sporu mnenje bivše eksekutive. SDS je gotovo dovelj brezprincipielna, da bo izvršila tudi še to kombinacijo. Sicer pa tudi ni opaziti, da bi se SDS v kaki to- čki razlikovala v svojih pogledih na sedanjo vlado. Njene gospodarske in socialne zahteve pa se gotovo popolnoma krijejo z zahtevami SLS in vseh drugih meščanskih strank. Gotovo je SDS vedno vztrajno agitirala za sedanji režim. Ne ločijo je torej niti načelni politični pogledi, niti gospodarske in socialne njene zahteve. »Jutro« o tem molči in ni več ne krop ne voda. Nove občinske uprave. Po novem zakonu o občinskih samoupravah postavlja občinske komisarje veliki župan. Tem komisarjem dodeljuje v pomoč občinske uprave, v katere odreja veliki župau osebe po priporočilu in merodajnosti. ’ Toliko sporočamo našim sodrugom z ozirom na vprašanje, ki nam ga je stavil naš sodrug, odbornik v občini. Obenem nam. je sodrug povedal svoje mnenje, da ne sprejme funkcije v takem imenovanem občinskem odboru, če bi bil slučajno postavljen v od-bo. In to je pravilno. Vesti. »Pravica« in delavska zakonodaja. »Pravica«, list SLS za mamo delavstva, se je v svoji zadnji številki silno široko razkoračila. Tako široko, kakor se zna razkoračiti samo mali gospod Krek. Maha okoli sebe kakor divja in vpije in se jezi, kaj mislite na koga? Na hudobne »gospodarske kroge«, ki hočejo vzeti delavstvu vse socialne povojne pridobitve in še zlasti zakon o zaščiti delavcev in vse zakone, ki urejajo delavsko bolniško in starostno zavarovanje. Krokodilove solze zvite lisice bi bile že gotovo napravile povodenj v Ljubljani in na Ljubljanskem barju, da niso vsled hudega mraza sproti zmrzo vale. Toda mi res ne vemo odkod in za kaj te krokodilove solze? Ali niso ma ravno možje SLS pripravljali te likvidacije? Ali ni bil ravno minister dr. kale«, kakor n. pr. Julia Poppa, Josipa Tobolo, Josipa ttvhesa in dr. v provinci, ki je bila tedaj gospodarsko še zelo slabo razvita in kjer je živelo skoro šc samo obrtniško delavstvo pa je imel čisto naravno zadosti lahko situacijo. Leta 1888. je začel Viktor Adler obdelovati svoje zaupnike s pismi in cir-kularji, v katerih jim razlaga, da je »po dolgih letih medsebojnega boja« nastala »živa« potreba zedinjenja ter da nima nadalini boj tudi nobenega smisla več, veš da so »sporne točke v dolgih letih diskusije že izginile«, ker da »sc je, ali dosegel v njih sporazum, ali pa da sc bije boj samo še za besede«. Nemški in slovanski sodrugi na Dunaju, da so sc sporazumeli, da naj se skliče še tekom leta 1888. »kongres avstrijske socialne demokracije«. Kraj naj sodrugi iz province sami nasvetujejo. Novembra meseca pa je že bilo izšlo v socialno demokratičnih glasilih javno vabilo na kongres v Heinfeld. Heinfeld se je določil zaradi tega, ker se kongres na Dunaju zaradi obsednega stanja ni mogel vršiti in ker leži Heinfeld blizu Dunaja. Adlerjevetnu vabilu se ie odzvalo od 150 povabljenih 84 delegatov, med njimi tudi Kautsky. Dnevni red se je glasil: 1. Razglasitev načel avstrijske socialne demokracije. 2. Politične pravice. 3. Delavsko zakonodajstvo in socialne reforme. 4. Tisk. 5. Podpore. 6. Strokovne organizacije. 7. Delavske zbor- nice in 8. Ljudska šola. Kakor vidimo so tudi Delavske zbornice že tedaj strašile po malomeščanskem svetu. Načelni program avstrijske socialne demokracie, ki je bi sprejet v Hainfeldu je sicer »socialno demokratičen« — ker avstrijska socialna demokracija se, po tem programu, poslužuje v dosego svojih ciljev »vseh namenu služečih in naravni pravni zavesti ljudstva odgovarjajočih sredstev« — toda naši današnji malomeščanski socialisti, bi si ga morali vendar le parkrat na dan prečitati. Ta program obsoja predpravice narodov ravno »tako kakor one posameznikov« (Naši socialisti so na strani hegemonije). V točki 3. pravijo: »Ne (la bi se varali o vrednosti parlamentarizma, ki ie oblika modernega razrednega gospodarstva«, ga zahtevamo kot sredstvo za agitacijo in organizacijo (med tem ko socialisti smatrajo parlament za demokratično obliko svoje moderne države. Gl. Kranjčeve članke v »Delavski politiki!). Ta program zahteva ločitev države od cerkve in cerkve od šole (naši socialisti pa delajo propagando za »religiozni socializem!). Seveda sc hainfcldskih načel, kakor nedostatna so, danes tudi avstrijska socialna demokracija več ne drži. Avstrijska socialna demokracija, je bila zdrsnila v Hainfeldu definitivno na malomeščansko ravnino. Viktor Adler in njegovi pobočniki so se na tem kongresu definitivno odrekli resničnemu razred- nemu boju in so ustvarili avstrijskemi delavstvu stranko, ki je bila vladi p volji. Vse to so seveda lepo zavili v visokodoneče fraze, toda poznejša zgo . dovina je razkrinkala njeno pravo malomeščansko lice, ki ga proletariat \ današnjih dneh vedno gleda in vidi preči seboj. Kongres se je vršil brez velike opozicije. Resen odpor je pokazal samo Rissmann iz Gradca. Krcala so bili že preje pregnali z Dunaja. In Hainfeld je zapečatil usodo avstrijskega proletariata za najmanj pol stoletja. V Hainfeldu se niso združili socialisti in socialni demokratje v skupno »srednjo stranko«. Socialisti so bili v trdem razrednem boju uničeni. V »srednjo« stranko so se združili socialni demokratje s par demoraliziranimi ostanki razredne armade. Socialne demokracije tudi ni zedinil Viktor Adler, temveč sta jo zedinila grof Taaffe in Vikor Adler. Socialna demokracija tudi ni bila zedinjena za razredni boj, temveč je bila zedinjena za sodelovanje z meščanskim razredom. Avstrijska socialna demokracija se je od tedaj razvijala v malomeščansko stranko, ki vodi za seboj tudi delavstvo in to je ona danes in ž njo vse tiste njene posestrime, ki so se v svetovni vojni odcepile od nje in ki vstrajajo danes jedro H. internacionale. To je Hainfeld. D .G, Gosar, ki je izvršil prvi atentat na osemurni delavnik privatnih nameščencev v uugoslaviji? In ali ne sedi ravno njen vodilni mož med onimi, ki bodo izvršili to likvidacijo? Ali ne pozdravlja ravno SLS najbolj prisrčno novega stanja v državi? Ali ga mar ni pripravljal ravno njen mož, kot je bil Janez Krstnik, predhodnik Kristov? Ali ne gledajo vsi »gospodarski krogi« v Sloveniji in drugod ravno v možeh SLS svoje najvišje zaščitnike? A, pa to ni tako, kaj ne da? SLS ni več! »Slovenec« je »Slovenec« in piše eno, a »Pravica« je »Pravica« in ta piše drugo! Da to je delitev dela! Ena roka jemlje in druga boža. Ena noga prijazno pritrkava, a druga brca. Kakor že nanašajo potrebe in okolnosti. Toda mi vprašamo »Pravico«, ali ji morda niso znani tisti lepi nauki krščanskega soli-darizma, ki ga razlaga gospod prof. Uše-ničnik in po katerem nimajo delavci ni-kake pravice do dela in do državnega vzdrževanja, temveč samo do miloščine dobrih src? Kričanje »Pravice« je danes na las podobno kričanju tistih tatov na begu, ki vpijejo »Primite ga, primite ga!« Pravica naj sedaj le vpije! S tem vpitjem ne bo nobenega več premotila in prekričala! Slovensko in vse jugoslovansko delavstvo je videlo v zadnjih letih SLS na delu in si je načela njenih mož prav dobro ogledalo. Koliko vpitja je bilo o zatiranju Slovencev in o potrebi slovenske avtonomije! In kdo je pravzaprav avtonomijo likvidiral? Ali nimajo ravno možje SLS glavne zasluge pri tem? O, da, bili so časi, ko so imeli delavci še luskine na očeh in ko so gledali v SLS svojo zaščitnico in delali z njo celo enotno fronto. Danes so jim te luskine padle z oči in jlanes »Pravica« lahko uganja svoje pajacade kolikor ji milo in drago! Za vse izgube, ki jih bo doživelo delavstvo v tem novem režimu bo SLS z vsem svojim aparatom in tudi s »Pravico« sokriva. Farizejstvo najgršega kalibra je, če se »Pravica« danes huduje na »gospodarske kroge«, ker hočejo vzeti delavstvu vso socialno zaščito, ker danes vedo pri nas že vrabci na strehi, da je ravno SLS voditeljica teh »gospodarskih krogov« pri nas. _ "p Podjetniki iz Slovenije zahtevajo odpravo splošne in enake volilne pravice in socialnega skrbstva »Jutro« z dne 30. t. m. piše: Gospodarski krogi iz Ljubljane in Slovenije so mišljenja, da je dovolj jasno dokazano, da splošna in enaka vo-llna pravica na dosedanji preširoki bazi in brez določene protiutež! onemogoča zdrav razmah in napredek naroda in države. V kolikor se tiče volitev v Narodno skupščino, je najmanj, kar je potrebno, da se veže volilna pravica na dopolnjeno 25. leto. Prenehati mora dosedanje vezanje potom kandidatnih list, ki je nasprotno duhu demokracije in podpira izključno politične špekulante. Kar se tiče samoupravnih edinic občin, srezov in oblasti, je splošna volilna pravica direktno nepravična in pogubna. Novi volilni zakon za samoupravne edinice bi se moral sestaviti na popolnoma drugi bazi. Ena dolžnost bi bila osnovanje volilnih edinic ob uvaževa-nju davčnih dajatev in šolske izobrazbe, ali pa naj se po istem kriteriju .uvede pluralna volilna pravica. S takim volilnim redom bi bila zajamčena udeležba najvažnejših gospodarskih krogov v avtonomnih upravah. Naj nam bo dovoljeno predlagati še to, da bi mogel novi zakon o občinah zmanjšati število članov občinskih uprav, n. pr. za mesto Ljubljano na 35. Ta zakon naj bi nadalje predvideval za vse občine Institucijo starešinstva kot organa, ki odloča v okvirju splošnih prilik občinske uprave. Sedanje stanje namreč, da se mora vsaka malenkost razpravljati v plenumu, je škodljivo. Dosedanji občinski odbor mesta Ljubljane ne more koristno delati, ker so vsi njegovi člani izvoljeni po zapovedi strankarskih uprav in vezani na svoje politične prijatelje in na volilne mase. Da bi se moglo občinsko gospodarstvo spraviti v red, naj se v upravi pozovejo osebe, ki niso politično pro-nonsirane niti angažirane po doseda- njem sodelovanju v tej upravi. Občinski odbor naj bo sestavljen tako, da bo po svoji strukturi odgovarjal pričakovanemu novemu volilnemu redu. Zato cia So pozovejo v novo upravo pred vsem zaupniki gospodarskih krogov, trgovine, obrti in industrije, ki so v največji meri zainteresirani na pravilnem gospodarstvu, a hočejo tudi vestno čuvati interese vse javnosti. V tem smislu predlagamo spisek imen in predlog za razdelilni ključ s prošnjo, da po svoji modri presoji predložite N j. V. kralju svoj tozadevni predlog. Usojamo pa si opozoriti gosp. ministrskega predsednika še na drugo važno stvar, na oblastne samouprave v Sloveniji. V smislu zakona z dne 6. januarja tekočega leta je postavljen oblastni komisar za ljubljansko, odnosno za mariborsko oblast. Mi nismo kompetentni govoriti o bodoči ureditvi samouprav v splošnem, rekli pa smo že, da pričakujemo od novega zakona, da bo pravilno omejil njihov delokrog, uvedel pravilni volilni red in uredil financiranje oblasti. Zakon o neposrednih davkih iz 1. 1928. je sam po sebi znaten napredek, četudi je potreben bistvenih korektur. Predvsem pa je treba točnih odredb glede nalaganja avtonomnih doklad na direktne državne davke. V Sloveniji se je dogajalo, da je cerkvena občina Zužemperk 1. 1927. pobirala 1000 odstotno doklado na vse vrste takratnih direktnih davkov. Ugovor proti temu je bil v drugi instanci zavrnjen. Tudi danes, ko še niti niso odmerjeni davki po tem zakonu, je mariborska oblast že obremenjena s 50 odstotno doklado K temu pridejo še občine, cestni odbori, šolski odbori, zdravstvena okrožja in druge avtonomne edinice, tako da bo obremenitev 80 odstotkov in še več popolnoma normalna stvar. V obeh slovenskih oblastih je imela ena politična stranka veliko večino. Iz nje so bili vzeti vsi člani oblastnih od^ borov in oba predsednika, ki sta danes postavljena za komisarje. Ves uradniški aparat je sestavljen po mišljenju iste politične stranke. Pri najboljši volji ne more veliki župan točno in natančno nadzirati ooslovania oblastnih samouprav, ki so nedvomno tcndencirane po svojih političnih pravcih. Naše oblastne samouprave se morajo pri svojem delu strogo držati načela štedenja in umerjenosti. Neprestano naraščanje oblastnih izdatkov zahteva kritje v visokih trošarinah in dokladah na državne davke. Pri tem se je vse premalo oziralo na težke gospodarske prilike in posebna škoda se je dogajala s tem, da so se uvajali oblastni davki na najpotrebnejše surovine, celo na pre^ mog in električni tok. Zato prosimo in predlagamo, gosp. minister, da blagovolite dodeliti oblastnim komisarjem v Sloveniji sosvete, ki naj bi imeli posvetovalni glas (votum consultativum). Komisar mora redno sklicati seje sosveta, ki naj razpravlja o vseh oblastnih zadevah izvzemši kurativne, ki so pridržani komisarju. O razpravah in sejah se mora voditi točni zapisnik, ki ga je predlagati velikemu županu. Naloga sosveta bo, da pazi na štednjo in da ublaži ona bremena, ki škodujejo neposredno gospodarskemu področju. S tem bo dano jamstvo za točno, redno in pravilno poslovanje. Po našem predlogu naj ima sosvet 6 članov. Po enega za trgovino, obrt in industrijo, dva za poljedelstvo in posest, enega za industrijsko delavstvo. Pri tej priliki moramo omeniti še en važen moment. Proračuni mariborske in ljubljanske oblasti slone na indirektnih davkih bolj nego na direktnih. S tem argumentom bi se moglo ugovarjati našemu predlogu. Temu nasproti navajamo, da so gospodarski krogi v veliki meri zainteresirani na gospodarski moči celokupnega prebivalstva in potemtakem težko čutijo vsako preobremenitev vsega prebivalstva potom oblastnih davkov. Najvažnejše pa je, da da mora oblastni odbor kot druga instanca reševati proračune občin, cestnih odborov, šolskih odborov in vseh ostalih pokrajinskih avtonomnih edinic. Zaradi tega pripada oblastnemu odboru, sedaj komisarju, odločilni vpliv na gospodarstvo celega področja in odločilna beseda glede obremenitve direktnih davkov potom avtonomnih doklad.« Ali naj bo to odgovor na naš zadnji uvodniki »Delavska politika« piše: Da, sino za to, ka smo rekli! Namesto odgovora nekemu ljubljanskemu trobilu. Svoje stališče k današnjemu položaju smo v listu jasno označili. Ni nam treba tega več ponavljati. V zadnji in predzadnji številki smo pa tudi povedali mnenje, da bo sedanji režim, če bo hotel ustvariti boljše razmere, kakor so bile, moral prej ali slej dopuščati svobodo izražanja misli in zagovarjanja naziranju, ker je tudi državnost produkt razmer, ki se razvija le tedaj, če se duhovi in naziranja svobodno krešejo v političnem življenju. To je narava razvoja, ki je utemeljena v zgodovini. Politična svoboda je šele pravi izraz političnega življenja. Seveda, kadar vodijo politiko norci, zločinci, ali ljudije, ki nimajo konkretnih namenov in problemov, postane politično življenje vsaj za gotovo dobo krivica ali pa -neumnost. Mi smo torej povedali, da je po našem prepričanju politično življenje potrebno za razvoj in vzgojo človeštva, Povedali smo pa tudi jasno, da mora imeti delovno ljudstvo svojo lastno* politiko, ker to zahteva njega socialni interesi. Smešno neumna je torej trditev, da se izjavljamo za podpiranje meščanskih političnih strank. Ali naj bomo za prejšnjo režimsko ali opozicionaJno politiko niešč. strank? Ali naj bomo za korupcije, za nered v upravi, za krivične mere proti pokrajinam, korporacijam, na katerih so udeležene vse bivše meščanske stranke? Ali naj tem bivšim strankam pomagamo na tak način, kakor dtelajo ožji krogi ljubljanskega trobila, ki neprestano skušajo rušiti delavsko solidarnost? Ravno v tem trenutku bi bila delavska solidarnost nujno potrebna, da bi naglasila svoje upravičene zahteve, ko grozi da bodo reakcijonarni kapitalisti skušali izvojevati svoje črne namene proti velikemu delu prebivalstva — delavstvu. Krivdo na tem, da so nastale v državi politično brezpravne razmere in da je delavstvo danes še vedno razcepljeno in brez večjega vpliva, nosijo enako lažnjivi trobentaši razdora med delavstvom kakor bedasta opozicija, ki je sama zahtevala, da se sistirajo politične pravice državljanov. Računamo z današnjim stanjem, a obenem nas navdaja prepričanje, da današnje stanje ne bo omajalo prepričanja pristašev bivše socijalistične stranke. Tudi ta doba nam bodi učiteljica, resna učiteljica vsem delovnim slojem, ki so doslej nasedali demagogiji. To smo morali povedati sodrugom in delavstvu sploh. Naša pot je jasna in iskrena, četudi je ukinjeno politično udejstvovanje. Kaj pišejo delavci in kmetje? Volitve delavskih zaupnikov v zagrebških železniških delavnicah- Volitve zaupnikov v zagrebških železniških delavnicah so bile v polnem tek« in jeku, ko se pojavi na zagrebških ulicah ogromen letak zagrebške Delavske zbornice, kjer 'DZ z metrskimi črkami oznanja, svetu, da je ministrstvo za socialno politiko ustavilo vse nadaljnje volitve delavskih zaupnikov in da ostanejo dosedanji zaupniki še nadalje v veljavi. Ta letak je išzel 19. t. m. Toda delavstvo zagrebških železniških delavnic se je malo zmenilo za ta letak. Ono je naslednjega dne izvršilo svoje volitve in tu se je jasno po- kazalo, zakaj se je zagrebški Delavski zbornici taok zelo mudilo s publiciranjem ministrovega odloka, da so ustavljene volitve •delavskih zaupnikov. Pri volitvah v zagrebških železniških delavnicah ie namreč dobila lista Neodvisnih železničarjev 877 glasov in 13 zaupnikov, Stankotova organizacija SJŽ pa 176 glasov in 3 zaupnike. Neodvisni so torej dobili petkrat toliko glasov kaokr SJŽ, Stanko pa kriči v svojem glasilu, da silno napreduje in da ne rabi vseh železničarjev, temveč samo 80 odstotkov. To je geslo objestnega malomeščana, ki noče enotnosti železničarjev, to je brez sramu izpovedani oportunizem, toda potrebe železničarjev in številke volitev zahtevajo nekaj drugega. Stanko menda res ne rabi zase več kakor 80 odstotkov železničarjev, a doba, v katero stopamo, rabi močno in enotno strokovno organizacijo vseh železničarjev v državi in s takimi izjavami bo g. Stanko le pokazal, komu služi in čegav zaveznik je. Tu ga bodo železničarji tudi iz-poznali. To ne bo več dolgo' in potem ga bodo poslali v Delavsko zbornico k njegovemu predniku, ki. je hodil po istih stopinjah. Službeni razporedi eksekutivnega železniškega osobja. Po zakonu imajo določeno procentuelno odmero mesečno od 28 do 30 odstotkov. Po zakonu in principu 8-urnega dela bi morala znašati služba mesečno 208 ur dela v turnusu. Ker so pa službeni razporedi tako postavljeni, da se izven domovrie postaje ne upošteva kot delo služba po pri hodu in pred odhodom vlaka, se opravlja za 3 do 5 odstotkov več službe, kar znaša mesečno od 20 do 50 ur brezplačne službe. Ker so pa sedaj radi obolenj razporedi ukinjeni, znaša to prekomerno delo še večji obseg za vlakospremno, kakor tudi za strojno osebje. Kot en primer navajam primer, kjer je strojno osobje 11 dni zaporedoma opravljalo službo in je v treii dneli službovalo 40 ur na stroju. Kot drastičen proti-siučaj moram navesti, da so bivši strojevodje direkcije kot kontrolni organi imeli v treh dneh 18 ur službe, torej za 22 ur manj dela v gorko zakurjeni, udobni sobi ter je eden tistih še tako brezobziren, da je izjavil, da je treba samo malo dobre volje, pa gre vse v redu. Ker pa apelirajo dotični gospodje, na socialni čut strojnega osobja nasproti našim rudarjem, češ, da mora kuriti s slabim kočevskim in šentjanškim premogom, čeprav ni za te vrste stroja pripraven, bi bilo bolje, da bi kot dobri strokovnjaki predlagali svojim nadrejenim organom, da bi naročili take stroje, ki se dajo kuriti s premogovnim prahom. Nemška država je z 100 takimi stroj prihranila v enem letu samo 2,500.000 zlatih mark. To bi bil socialni čut za naše rudarje, da ne bodo po nepotrebnem praznovali in iskali v inozemstvu dela. V drugi vrsti bi bilo dobro, da bi nadrejene oblasti apelirale v pogledu socialnega čuta na kapitalistične mogotce, da bi postavili po vzgledu Ccške kalorijske centrale, da bi si naš rudar lahko doma služil kruh. V tretji vrsti so Nemci iznašli sredstva, kako se iz premoga pridela bencin in bi se to v korist delavnega ljudstva in socialnega čuta ter zaslužka lahko izvršilo, ako bi se le hotelo to izvršiti. Četrtič: Ker pa mora vozno osobje v tem hudem mrazu opravljati prekomerno službo, bi bilo iz socialnega čuta njihova dolžnost, ker imajo' dotični gospodje izpite za vršenje prometne službe, da bi se jih radi nujnega odpočitka dodelilo v službo po njihovem poklicu. To bi bilo v interesu službe, varnosti in praktične vežbe dotičnih. Tako bi se zopet znašli v njihovih položajih in bi znali ceniti naporno delo podrejenih uslužbencev ter bi vsled tega izostale dra-konične kazni. To bi bilo tudi v skladu z obstoječimi predpisi službene in od mor n c dobe eksekutivnega osobja, kar bi tudi blagodejno vplivalo na nižje osobje. Dotični bi z lepim vzgledom prednjačili že zato, ker znaša njihova službena doba 6 ur, ona podrejenih pa 8 do 14 ur dnevno. Primer: Strojna skupina v 11. dneh 123 službe. Di-rekcijski organi v teh 11. dneh 66 ur. Od teh pa pride še nedeljski počitek ter znaša služba dejansko samo 60 ur. Iz tega sledi, da mora osobje za 100 odstotkov več službe opavljati. Pika. VABILO na I. redni občni zbor Javne delavske čitalnice (Rud. dom) v Trbovljah, ki se vrši dne 3. februarja 1929 ob 4. uri popoldan v prostorih čitalnice. Dnevni red: 1. Letno poročilo tajnika, blagajnika in . gospodarja. 2. Poročilo revizorjev. 3. Volitev novega odbora. 4. Določitev članarine. Odbor. Iz uredništva. Sodrugom iz Trbovelj. Na zadnjem izkazu ni bilo označeno, zakaj je in zato je urednik, napisal: Izkaz prispevkov za tiskovni fond. Izkazi se morajo označevati po namenu prispevkov! Plačanih naročnin ne objavljamo.