Naslov Jugovzhodna Slovenija skozi kartografske prikaze Založnik JUGOVZHODNA Razvojni center Novo mesto, d. o. o., Podbreznik 15, 8000 Novo mesto direktor Franci Bratkovič Avtorja Nuša Hudoklin, Vane Urh SLOVENIJA Lektoriranje Mojca Badovinac Oblikovanje SOLOS d. o. o. OSKZI KAROGRTAFSKE PRIKAZE Prva elektronska izdaja URL: www.rc-nm.si Publikacija je brezplačna junij 2022 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 111582211 ISBN 978-961-91327-5-3 (PDF) Ta publikacija ni uradno stališče ali mnenje Razvojnega centra Novo mesto, d. o. o. Za izražena mnenja odgovarjajo avtorji in se zato ta ne morejo šteti za uradno stališče založnika. Seznam uporabljenih virov in literature je naveden na koncu publikacije. Uporaba gradiva ali njegovih delov možna le ob navedbi vira. 2 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE 3 Uvodne S publikacijo Jugovzhodna Slovenija skozi kartografske prikaze želimo bralcu Jugovzhodni del Slovenije je regija, ki se lahko naslavlja v mnogih presežkih – je podrobneje in nazorneje predstaviti regijo, ki velja v marsikaterem pogledu za Nagovor pokrajina izjemnih naravnih lepot in danosti, prijaznih ljudi ter hkrati uspešnega in besede eno od najbolj razvitih, na drugi strani pa so pred nami še številni izzivi. Izpostavil prodornega gospodarstva, z močno industrijsko tradicijo, zlasti v avtomobilskem bi predvsem tri: ohranitev poseljenosti obmejnih območij, povezati turizem z predsednika in farmacevtskem sektorju. Svojim prebivalcem nudimo odlične življenjske lokalno pridelavo hrane ter razvijati mala in srednja podjetja, kot protiutež velikim pogoje in ustvarjamo delovna mesta tudi za ljudi izven naše regije. družbam. Sveta regije Še posebej me veseli, da 21 lokalnih skupnosti, ki sestavljajo slovensko jugovzhodno Regijo krasi bogata naravna in kulturna dediščina. Pestrost naravnega okolja JV Slovenije regijo, tesno sodeluje med seboj in so učinkovito povezane z različnimi razvojnimi omogoča različne dejavnosti, na geografsko majhnem območju najdemo bogat projekti. Ker razvoj ne poteka brez znanja, sem prepričan, da bomo našo regijo živalski in rastlinski svet. Skozi tisočletja so čez naše kraje potekale pomembne in župana kmalu predstavljali tudi z javno univerzo, za kar si že vrsto let prizadevamo in imamo migracijske poti o čemer pričajo številna bogata arheološka najdišča in vse to ponuja ustrezne pogoje. Z našimi prizadevanji za izboljšanje cestne infrastrukture z gradnjo številne priložnosti, ki jih pogosto ne vidimo in se želimo primerjati predvsem s tujimi 3. in 3a razvojne osi in pospešitvijo že začetih procesov umeščanja ter nato gradnje okolji. Zavedajoč se tega se mi zdi še toliko bolj pomembno, da najdemo svojo pot Mestne ustrezne, dovolj hitre in uporabniku prijazne železniške povezave med Ljubljano, in naredimo lastne razmisleke, kakšno prihodnost želimo, kaj so naše prednosti, Novim mestom in Metliko, ki bo dvotirna in elektrificirana, predvsem pa z ustreznimi predvsem pa, da znamo iz naravnih danosti ob sodelovanju in spoštovanju narediti občine Novo potovalnimi časi, bomo še izboljšali našo gospodarsko odprtost in dostopnost regije. jutrišnji dan prijaznejši do nas in okolja. V gospodarstvu smo že dokazali, da znamo razvijati lastno znanje, ga v sodelovanju z mednarodnim okoljem še nadgraditi in biti mesto Prav gotovo je naša zavezanost k odličnosti, mednarodno uspešno gospodarstvo med najboljšimi. Na to smo lahko ponosni, zavedamo pa se, da je potrebno v razvoj in zelena, trajnostna prihodnost tisto, kar lahko ponudimo svetu. Premišljen razvoj in raziskave namenjati še več sredstev. Dolenjske, Bele krajine in Kočevsko-ribniške pokrajine bomo še naprej gradili na trdnih temeljih podjetnosti, naravnih danosti, zdravega in varnega življenjskega Naj bo ta priročnik v pomoč pri iskanju novih priložnosti, pisanju različnih strategij, okolja ter pogumne tradicije izvrstnosti in vizionarstva tukajšnjih ljudi. razmislekih o prihodnosti ipd. V luči ključnih izzivov prihodnosti – podnebnih sprememb – pa naj bo ta publikacija tudi opomnik pri načrtovanju posegov v prostor. Le ti naj bodo dobro premišljeni in upoštevajo, da narava ni zgolj naša ampak si jo Gregor Macedoni delimo tudi z drugimi prebivalci naše regije – rastlinskim in živalskim svetom. predsednik Sveta regije JV Slovenija in župan Mestne občine Novo mesto Franci Bratkovič direktor Razvojnega centra Novo mesto, d. o. o. 4 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE 5 Kazalo 1 Uvod 9 2 Osebna izkaznica regije 12 Seznam kart Karta 1: Teritorialne enote 8 Karta 2: Položaj regije v mednarodnem prostoru 11 3 Prebivalstvo Jugovzhodne Slovenije 14 Karta 3: Središča poselitve 15 4 Povezovanje mestnih in podeželskih območij 18 Karta 4: Indeks staranja prebivalstva 16 5 Gospodarstvo 23 Karta 5: Skupni prirast prebivalcev po občinah 2011-2018 17 6 Raznolika naravna in kulturna dediščina 31 Karta 6: Prometne povezave 19 7 Položaj regije v mednarodnem prostoru 41 Karta 7: Dostopnost po cestnem omrežju 20 8 Jugovzhodna Slovenija in podnebne spremembe 44 Karta 8: Delovne migracije prebivalstva med občinami 21 9 Viri in literatura 47 Karta 9: Kolesarske povezave 22 Karta 10: Gospodarske cone 24 Karta 11: Intenzivnost turizma 26 Karta 12: Število in razporeditev kmetijskih gospodarstev 28 Karta 13: Kmetijska zemljišča v zaraščanju 29 Karta 14: Funkcionalno degradirana območja 30 Karta 15: Raba tal 32 Karta 16: Zeleni sistem regije 33 Karta 17: Gozdni ekosistem 34 Karta 18: Površinski vodotoki 36 Karta 19: Vinorodni okoliši 38 Karta 20: Kulturna dediščina 40 Karta 21: Vzhodna kohezijska regija 42 Karta 22: Območno razvojno partnerstvo Pokolpje 43 Karta 23: Povprečne letne temperature in povprečna višina padavin 45 Karta 24: Obnovljivi viri energije 46 6 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE 7 Karta 1: Teritorialne enote 1 Regija Jugovzhodna Slovenija je po površini z 2.675 km2 največja slovenska regija, ki jo sestavljajo območja Dolenjske, Bele krajine in Kočevsko-Ribniškega. Regija Uvod je naravno in družbeno raznolika z značilnimi kulturno-krajinskimi elementi, kot so dežela cvička pod Gorjanci v porečju Krke, gozdnatost Kočevskega roga s kočevskim medvedom ter belokranjski steljniki v dolini reke Kolpe. Po stopnji razvitosti, upoštevaje sestavljeni indeks razvojne ogroženosti, je bila regija v obdobju 2014-2020 2. najbolj razvita regija med 12 slovenskimi regijami. Indeks razvojne ogroženosti je pokazal, da je skoraj pol manj ogrožena od povprečne slovenske regije. Regija presega slovensko povprečje predvsem pri kazalnikih razvitosti (produktivnost, dohodek, zaposlenost) in kazalnikih razvojnih možnosti (delež sredstev za raziskave in razvoj v primerjavi z BDP). V primerjavi s slovenskim povprečjem izstopa na področju zaposlenosti in produktivnosti. Med kazalniki ogroženosti izstopa indeks staranja, ki je najnižji med vsemi regijami. Priložnosti in možnosti za razvoj so predvsem posledica prisotnosti večjih gospodarskih družb, ki so tudi med največjimi v državi. Te so izvozno usmerjene in večinoma prisotne v Novem mestu. Regija ima ugodno prometno lego ter raznolike naravne danosti. V regiji so med največjimi nadaljnjimi priložnostmi posodobitev in nadgradnja cestnih in železniških povezav, kar bi izboljšalo njen položaj v mednarodnem prostoru, ter hkrati krepitev ostalih pomembnejših družbenih storitev, kot sta razvoj visokega šolstva in tehnološko podporno okolje. Prostorsko se regija Jugovzhodna Slovenija v zadnjih letih sooča z intenzivnimi demografskimi in storitvenimi izzivi, kot so povečevanje števila prebivalcev v severnih delih regije, odseljevanje in praznjenje obmejnega območja pokolpja, ohranjanje stopnje poseljenosti mest in podeželja z vzdrževanjem razpršenega vzorca poselitve, sprememba rabe tal in opuščanje vinogradniških območij, romska problematika ter izginjanje nekaterih storitev splošnega pomena iz občinskih središč. 8 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE 9 Karta 2: Položaj regije v mednarodnem prostoru TREBNJE NOVO MESTO RIBNICA METLIKA KOČEVJE ČRNOMELJ 10 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA JUGO SL VZHODNA O SL VENIJ O A VENIJ SK A O SK ZI KAR O T ZI KAR OGR T AF OGR SKE PRIKAZE AF SKE PRIKAZE 11 2 Osebna izkaznica regije 3 subregije 21 občin 145.859 prebivalcev Nadmorska višina Naklon površja (0-55°) (123-1289 n. m. v.) 2.675 km2 gostota poseljenosti gozdnatost Relief Ekspozicija površja razvito gospodarstvo, visok delež sredstev za RRD zdraviliški in zidaniški turizem (severna, južna) industrijska tradicija 12 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE 13 3 Razvojna regija Jugovzhodna Slovenija je imela leta 2020 145.859 prebivalcev Karta 3: Središča poselitve in je bila tretja najredkeje poseljena regija v Sloveniji. V regiji je živelo 7 % Prebivalstvo prebivalcev Slovenije, ki so bili drugi najmlajši s povprečno starostjo 42,7 let. Gostota poseljenosti prebivalstva je bila 54,5 prebivalcev na km2, kar je Jugovzhodne skoraj polovico manj od slovenskega povprečja, ki je bilo 103,6. Poselitev je na razgibanem površju Jugovzhodne Slovenije neenakomerna – najgosteje Slovenije poseljena območja so doline in ravnine (naselja Trebnje, Novo mesto, Kočevje, Šentjernej, Črnomelj, Metlika), medtem ko so planote redko poseljene in neposeljene. V regiji je 1052 naselij – od teh 6 središčnih na državni ravni – Novo mesto kot središče državnega pomena, Kočevje in Črnomelj kot središči regionalnega pomena in Trebnje, Metlika, Ribnica kot središča medobčinskega pomena. Število prebivalcev v regiji se z leti počasi, a stalno povečuje. V skupnem prirastu prevladuje pozitiven selitveni prirast, predvsem zaradi priseljevanja iz tujine, kar je v največji meri posledica povpraševanja po delovni sili. Konec leta 2020 je bilo v regiji Jugovzhodna Slovenija skupaj 63.933 delovno aktivnih prebivalcev. Stopnja delovne aktivnosti v regiji je bila v letu 2020 nekoliko nad slovenskim povprečjem in je znašala 68 %. 14 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE 15 Karta 4: Indeks staranja prebivalstva po občinah Karta 5: Skupni prirast prebivalcev po občinah 2011-2018 16 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE 17 4 Na območju Jugovzhodne Slovenije se stikata dve makroregiji, in sicer dinarsko-Karta 6: Prometne povezave Povezovanje kraška in subpanonska. Prometno najpomembnejšo vlogo znotraj regije ima Dolenjsko podolje, ki je zaradi svojih ugodnih naravnih danosti poselitveno, gospodarsko in prometno središče regije Jugovzhodna Slovenija. Po uravnanem mestnih in delu poteka avtocesta A2, ki ob 10. koridorju evropskega jedrnega TEN-T omrežja povezuje Karavanke z Obrežjem. Z državnim prostorskim načrtom je umeščena podeželskih cestna povezava 3. razvojne osi, ki bo izboljšala prometne povezave v Dolenjsko-belokranjskem širšem mestnem območju. V regiji sta dve regionalni železniški območij povezavi, in sicer Ljubljana-Metlika ter Ljubljana-Kočevje. Načrtuje se njuna prenova, elektrifikacija, povečanje potovalnih hitrosti, skrajšanje potovalnega časa med glavnimi središči ter izboljšanje čezmejne povezljivosti Novega mesta in Karlovca. Javni potniški promet je zaradi redke poseljenosti in nizkih frekvenc voženj nekonkurenčen osebnemu vozilu, ki ga uporablja večina prebivalcev regije. Izboljšanje prometnih povezav lahko prispeva k ohranjanju poseljenosti obmejnih območij in izboljšanju razmer za bivanje v vseh delih regije. Novo mesto se razvija kot pomembno storitveno, gospodarsko in inovacijsko središče državnega pomena za širše območje Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Kot središči regionalnega pomena se razvijata Kočevje in Črnomelj, v katerih se razvija storitve, oskrbne in druge dejavnosti za oskrbo prebivalcev teh središč ter oskrbo prebivalcev njunih gravitacijskih zaledij širšega obkolpskega prostora, ki je pretežno vaškega in podeželskega značaja. Metlika, Trebnje in Ribnica se razvijajo kot medobčinska središča, v katerih se zagotavlja najmanj zdravniška oskrba na primarni ravni. Kočevsko-Ribniško območje se tesneje kot z Novim mestom storitveno in zaposlitveno bolj povezuje z Ljubljano in Ljubljansko urbano regijo. Nadaljnje priložnosti v še bolj tesnem povezovanju mestnih in podeželskih območij so v izboljšanju verige preskrbe s hrano, povezovanju turističnih tokov, vključno s kolesarskimi povezavami ter povezavami prebivalcev v okviru različnih storitev (zaposlitvenih, zdravstvenih, varstvenih, izobraževalnih, kulturnih, verskih, športnih). 18 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE 19 Karta 7: Dostopnost po cestnem omrežju Karta 8: Delovne migracije prebivalstva med občinami 20 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE 21 Karta 9: Kolesarske povezave 5 Gospodarstvo Regija Jugovzhodna Slovenija Regija Jugovzhodna Slovenija zadnja leta beleži porast števila prihodov in nočitev je poznana po dobro stoječem turistov. V Sloveniji je bilo leta 2019 evidentiranih 6.229.574 prihodov turistov oz. 25,9 gospodarstvu, za katerega so značilni % več kot v letu 2017, v regiji Jugovzhodna Slovenija pa 173.271 prihodov turistov oz. pozitivni trendi rasti BDP, izvozna 13,6 % več kot v letu 2017, kar pomeni, da je v regiji ustvarjenih 2,8 % vseh nočitev v usmerjenost, donosnost kapitala in državi. Tujih turistov je bilo v letu 2019 v regiji 93.537 (54 %), med njimi največ iz Italije sredstev ter visoka dodana vrednost (17 %), Nemčije (12 %), Koreje (7 %) in Avstrije (6 %). V istem letu je bilo ustvarjenih na zaposlenega. V regiji je bilo po 506.836 prenočitev. Največ prenočitev med tujimi gosti so ustvarili Italijani (19 %), podatkih SURS leta 2020 11.000 nekoliko manj pa še Nemci (9 %), Izraelci (7 %) in Francozi (6 %). V regiji delujejo podjetij, kar je predstavljalo 5,3 % vodilne destinacije Bela krajina, Dolenjska in Kočevsko. vseh slovenskih podjetij; vsako je zaposlovalo povprečno 4,9 osebe. V letu 2016 smo imeli v regiji 8.141 kmetijskih gospodarstev, kar je za 3,5 % manj BDP na prebivalca je v letu 2020 kot v letu 2013. Kmetijska gospodarstva so v letu 2016 v regiji obdelovala skupaj znašal 22.388 €, kar je bilo nekoliko 49.039 ha kmetijskih zemljišč, kar pomeni, da so na povprečno velikem kmetijskem več od državnega povprečja (22.312 gospodarstvu obdelovali 6 ha kmetijskih zemljišč (0,1 ha manj kot v letu 2013). €). Prispevek industrijskih dejavnosti Na kmetijskem gospodarstvu v regiji so v povprečju v letu 2016 redili 5,1 glav k regionalni bruto dodani vrednosti je velike živine (0,5 več kot v letu 2013). V povprečju je delovna sila na kmetijskem bil 54 %, kar je bilo največ med vsemi gospodarstvu prispevala 1,06 polnovredne delovne moči zaposlene osebe. regijami. Med najpomembnejšimi Pomembni kmetijski panogi na ravninskih območjih sta živinoreja in poljedelstvo, dejavnostmi so farmacija, na dolenjskih in belokranjskih gričevjih pa tudi vinogradništvo in sadjarstvo, ki se avtomobilska industrija in gozdarstvo vse bolj povezujeta v turistično ponudbo (gozd, voda, zidanice, drobnica). V regiji je v povezavi z obdelavo in predelavo značilno povečevanje deleža zaraščenih površin in spreminjanje kmetijskih zemljišč lesa ter proizvodnjo pohištva. Največje v pozidana zemljišča. družbe, ki so pomembnejše tudi za Republiko Slovenijo, so na območju Novega mesta. 22 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE 23 Karta 10: Gospodarske cone 24 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE 25 Karta 11: Intenzivnost turizma Turizem je najbolj intenziven v dolini termalnimi vodonosniki v dolomitu in reke Kolpe in v zdraviliških občinah apnencu (razpoklinski, mezozoiske Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice. starosti) in zgodovinskem razvojem Njuna istoimenska zdravilišča pod obeh središč od 16. stoletja dalje. okriljem podjetja Terme Krka d. o. o. Temperatura termalne vode je odvisna izkoriščata naravne zdravilne vire in od lokalnih hidrogeoloških razmer sta osrednja turistična objekta v obeh in se giblje med 31 °C in 36 °C. Obe občinah. Ob zdraviliško-turistični območji sta pomembni za družbeno- dejavnosti so razvite še ostale ekonomski razvoj širšega območja in oblike turizma, kot so pohodništvo, sta zaznamovani z gozdom ter naravnim kolesarjenje, izletništvo, ogled kulturnih okoljem. spomenikov in naravnih znamenitosti. V Dolenjskih Toplicah ponudbo dopolnjuje Baza 20, v Šmarjeških Toplicah pa vinska fontana cvička. V regiji so pomembnejše turistične lokacije še Mirna gora z Gačami, Gorjanci, kopališča ob Kolpi, gradova Otočec in Kostel, arheološki park Situla, srednjeveški trg Gutenwerd, šentrupertska Dežela kozolcev, dežela suhe robe ter Auerspergova železarna na Dvoru. Zdraviliški območji Dolenjskih Toplic in Šmarjeških Toplic sta nastali ob tektonskih prelomnicah nad globokimi 26 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE 27 Karta 12: Število in razporeditev kmetijskih gospodarstev Karta 13: Kmetijska zemljišča v zaraščanju Leta 2016 je bilo v Jugovzhodni Sloveniji Poleg osnovne dejavnosti lahko na 8.141 kmetijskih gospodarstev, od tega kmetijah opravljajo več vrst dopolnilnih kar 6.942 na območjih z naravnimi dejavnosti. Dopolnilne dejavnosti omejitvami. V uporabi je bilo 49.039 na kmetiji omogočajo boljšo rabo hektarov kmetijskih zemljišč. Med proizvodnih zmogljivosti in delovnih letoma 2020 in 2010 se je število moči kmetije ter pridobivanje kmetijskih gospodarstev zmanjšalo za dodatnega dohodka. Kmetijska 10 %. gospodarstva imajo pogosto Najbolj aktivne in prisotne kmetijske registriranih več dopolnilnih dejavnosti. zadruge so KZ Metlika, KZ Trebnje-Krka Število registriranih vseh dopolnilnih ter KGZ Ribnica. dejavnosti v regiji narašča, in sicer se je število registriranih dopolnilnih dejavnosti v 2019 glede na 2016 povečalo za 63 %. Največ dopolnilnih dejavnosti je registriranih na kmetijskih gospodarstvih v občini Črnomelj (352), najmanj pa v občini Mirna (8). V Osilnici kot edini občini ni kmetijskega gospodarstva z dopolnilno dejavnostjo. Kmetijska gospodarstva zagotavljajo številne pomembne storitve za regijo, kot sta ohranjanje poseljenosti in videza krajine ter samooskrba. Kmetijsko gospodarstvo Ekološka kmetija 28 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE 29 Karta 14: Funkcionalno degradirana območja 6 Za Jugovzhodno Slovenijo je značilna visoka stopnja naravne ohranjenosti prostora (prostrani gozdovi Kočevski rog, Gorjanci, Ajdovska planota, dolini reke Raznolika Krke in Kolpe s pritoki Čabranko in Lahinjo, Kočevsko-ribniško polje,…), velika biotska raznovrstnost ter prisotnost redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih naravna in vrst. FDO 2019 kulturna Med naravnimi vrednotami prevladujejo kraške jame, brezna, hidrološka dediščina kraških izvirov in vodotokov, gozdna dediščina z pragozdnimi ostanki, gozdnimi dediščina rezervati ter drevesnimi velikani. Veliko naravnih vrednost ima spomeniški, rezervatni in znanstveno-raziskovalni ter izobraževalni pomen, ki je zanimiv za interpretacijo tudi širši javnosti. V regiji je opredeljenih 38 območij Natura 2000, ki obsegajo 1000 km2 ali 40 % območja regije (v Sloveniji 37 %). Prekrivajo ključne ekosisteme regije, ki so v večji meri že opredeljeni kot naravne vrednote ali širša zavarovana območja širšega prostora. V njih se izvajajo ukrepi za varstvo in ohranjanje redkih in ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter življenjskih prostorov, kot to narekujeta dve krovni evropski direktivi za območja Nature 2000. V regiji sta dva širša zavarovana območja, in sicer Krajinski park Kolpa in Krajinski park Lahinja, ki imata kot zavarovani območji, poleg varstva narave pomembno vlogo za celovit trajnostni razvoj. Za regijo je značilna izjemna arheološka dediščina, ki še vedno ni v celoti raziskana in predstavlja možnost za interpretacijo in prezentacijo v naravnem okolju na mestu najdb ter za vzpostavitev arheoloških poti oz. območij. Dediščino najbolj zaznamujejo cerkveni objekti in gradovi, a so slednji po večini v ruševinah ali neuporabni, razen redkih izjem (npr. Otočec, Kostel, Žužemberk, Vinica, Metlika, Ribniški grad). 30 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE 31 Karta 15: Raba tal Karta 16: Zeleni sistem regije 32 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE 33 Karta 17: Gozdni ekosistem Gorjanci Kočevski Rog Planotasto pogorje Planotasto pogorje Prevladujoča kamninska podlaga: apnenec in dolomit Prevladujoča kamninska podlaga: apnenec in dolomit Fluviokras: pomembno vodno zajetje, izviri, studenci in potoki Kraške oblike: vrtače, suhe doline, jame, brezna in udornice Površina: 210 km2 Površina: 580 km2 Najvišja nadmorska višina: 1178 m, Trdinov vrh Najvišja nadmorska višina: 1099 m, Veliki Rog NATURA 2000: bukov gozd in košenice (suha travišča) z Naravno ohranjeni predeli, NATURA 2000: jelovo-bukovi redkimi rastlinskimi vrstami gozdovi, habitat volka, medveda, risa Pragozd – naravni rezervat, izvir Minutnik – naravni spomenik Rajhenavski pragozd, pragozd Pečke in pragozd Krokar 1838: prva gozdna steklarna na Dolenjskem (Dolž) Kočevarji in kočevarske vasi – nemška narodnostna skupnost 1927: žaga in gozdna železnica med 14. st. in 1941 Prelaz Vahta (616 m), povezuje Novo mesto in Metliko Baza 20 – spomenik državnega pomena: partizanska bolnica, Načrtovan priključek in predor Gorjanci (3. razvojna os) vojaško in politično vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja Ljudska izročila, Bajke in povesti o Gorjancih (Janez Trdina) (1943–1944) 34 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE 35 Karta 18: Površinski vodotoki Krka Kolpa Površina porečja: 2315 km2 Površina porečja: 9800 km2 (1550 km2 v Sloveniji) Povprečni letni pretok: 51,9 m3/s Povprečni letni pretok: 71 m3/s Dolžina: 94 km Dolžina: 294 km Druga najdaljša reka, ki teče samo po slovenskem ozemlju Mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Izvira v Suhi krajini, pri Brežicah se izliva v Savo Izvira v Gorskem kotarju (HR), pri Sisku (HR) se izliva v Savo Dežno-snežni režim, s spomladanskim in poznojesenskim Dežno-snežni režim, s spomladanskim in poznojesenskim viškom, ki sta posledica taljenja snega in obilnejših jesenskih viškom, ki sta posledica taljenja snegu in obilnejših jesenskih padavin padavin Zaradi nasičenosti vode z raztopljenim apnencem se na Varstveno območje NATURA 2000 območju Žužemberka, Dvora in Otočca pojavljajo lehnjakovi Krajinski park Kolpa, krajinski park Lahinja (širše zavarovano pragovi. Reka Krka je edina slovenska reka, ki na mahovih in območje) ostalem rastlinju ustvarja lehnjak (CaCo3) Steljniki – zemljišča porastla z brezovim gozdom in praprotjo Nekoč izkoriščanje vodnega potenciala za potrebe mlinov in žag, danes za namene turizma in ribogojstva Ribolovni revir: sulci, ščuke in potočne postrvi 36 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE 37 Karta 19: Vinorodni okoliši Zaradi potreb vinske trte po toploti in svetlobi, vinogradi večinoma uspevajo na prisojnih pobočjih termalnega pasu. V 90. letih je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano začelo s projektom vinsko-turističnih Vinorodna območja v Jugovzhodni cest (VTC), ki so bile speljane po Sloveniji so del vinorodne dežele vinorodnih deželah. V Jugovzhodni Posavje, ki jo sestavljajo trije vinorodni Sloveniji so označene štiri: okoliši: Bizeljsko-Sremič, Dolenjska in Gornjedolenjska, Dolnjedolenjska, Bela krajina. Podgorjanska in Belokranjska. VTC so turistično urejene ceste znotraj vinorodnih okolišev, ob katerih je zgoščena ponudba lokalnega vina in jedi. Čeprav je projekt nakazoval na potencial vinskega turizma in slovenskega podeželja, v večjem delu zaradi slabe koordinacije ni več aktualen. Ponudniki so prisotni na lokalnih in regionalnih dogodkih, ki so povezani s promocijo vina in vinorodnih dežel, pred kratkim so se začeli povezovati tudi v okviru Vinorodni okoliš Dolenjska turizma v zidanicah. Med pandemijo Površina 1394 km2 Covida-19 je v novomeški občini na Obsega 1971 ha vinogradov, kar je 4 % v strukturi rabe kmetijskih zemljišč Trški gori zaživel produkt odprtih Značilno vino Cviček (PTP) – suho vino z nizko stopnjo alkohola, rdeče in bele sorte zidanic. Na državni ravni je bila grozdja vzpostavljena medresorska delovna skupina za ohranitev vinogradniških površin v Sloveniji, ki še posebej Vinorodni okoliš Bela krajina izginjajo na Dolenjskem, v Beli krajini, Površina 92 km2 Halozah in Šmarsko-virštanjskem Obsega 436 ha vinogradov, kar je 10 % v strukturi rabe kmetijskih zemljišč vinorodnem okolišu, ki je med Značilni vini sta Belokranjec in Metliška črnina Kozjanskim in Bizeljskim. Vinska vigred razstava belokranjskih vin, tradicionalna prireditev v maju 38 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE 39 Karta 20: Kulturna dediščina 7 Regija je skoraj enako dobro prometno Položaj regije v povezana z dvema glavnima mestoma – Republike Slovenije (Ljubljana) in mednarodnem prostoru Republike Hrvaške (Zagreb). Novo mesto je njeno najpomembnejše storitveno, gospodarsko in inovacijsko središče z izrazito izvozno usmerjenostjo. Njegov prometni položaj ob 10. vseevropskem prometnem koridorju med Salzburgom in Solunom (Alpe-Zahodni Balkan) dodatno krepi lega ob državni tretji razvojni osi, ki bo po okrepila povezavo v smeri Karlovca (Hrvaška) in Bihača (BiH). V regiji je 8 od 21 občin ob meji z Republiko Hrvaško, kar predstavlja tako omejitev, kot potencial za čezmejno sodelovanje (npr. prek čezmejnega programa Interreg Slovenija-Hrvaška). Prav tako regija išče in izkorišča globalne priložnosti v programih medregionalnega sodelovanja in v transnacionalnih programih v okviru programov Evropskega teritorialnega sodelovanja, ki so na voljo slovenskim prijaviteljem. V regiji so številne gospodarske družbe, ki imajo dobro vzpostavljeno sodelovanje v mednarodnem okolju. 40 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE 41 Karta 21: Vzhodna kohezijska regija Karta 22: Območno razvojno partnerstvo Pokolpje Kohezija je sinonim za Območno razvojno partnerstvo povezanost, enotnost in Pokolpje sestavlja sedem občin Bele homogenost. krajine in Kočevskega. Partnerstvo se je V prizadevanju za oblikovalo na podlagi ukrepov Zakona oblikovanje enotnega o spodbujanju skladnega regionalnega trga, solidarnosti ter razvoja z namenom priprave in zmanjšanju gospodarskih, izvajanja skupnih projektov za hitrejši socialnih in teritorialnih razvoj območja, ki ga zaznamuje neskladij, je bila oblikovana brezposelnost in depopulacija. evropska kohezijska Naloge partnerstva med drugim so: politika. Namenjena je • Podajanje razvojnih pobud in vsem regijam za podporo predlogov ustvarjanja delovnih • Zagotavljanje sodelovanja ustreznih mest, gospodarske rasti, kadrov in institucij trajnostnega razvoja, • Zagotavljanje ustreznih podatkov, izboljšanje kakovostnega potrebnih za pripravo programa in življenja, ipd. projektov Ozemlje Slovenije je glede • Zagotavljanje ustreznih finančnih, na evropsko večletno materialnih in tehničnih pogojev za finančno perspektivo delovanje razdeljeno na Vzhodno in • Aktivno sodelovanje pri pripravi Zahodno kohezijsko regijo. programa in projektov Jugovzhodna Slovenija • Zagotavljanje uspešne priprave je del kohezijske regije programa, izvedbenega načrta in Vzhodna Slovenija in je projektov njena najbolj razvita regija. • Spremljanje in vrednotenje 42 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE 43 8 Regija si prizadeva za nadaljevanje in krepitev ozaveščanja prebivalstva o Karta 23: Povprečne letne temperature in povprečna višina padavin učinkoviti rabi energije in uporabi trajnostnih oblik mobilnosti. Za intenzivnejši Jugovzhodna prehod v nizkoogljično družbo bo potrebno vlagati sredstva v bolj učinkovito rabo energije, proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, aktivnosti na področjih Slovenija in krožnega gospodarstva in trajnostne mobilnosti. Naslavlja tudi izzive trajnostnega upravljanja z naravnimi viri, ki bo postalo še bolj podnebne pomembno. Negativne posledice podnebnih sprememb zahtevajo ukrepanje proti posledicam pogostejših naravnih nesreč, ki jih povzročajo poplave, Podnebni scenariji napovedujejo, spremembe suša, toča, erozija ter ostale. Z učinkovitejšo zavarovalno politiko, prostorskim da se bo v naslednjih letih letna planiranjem, nadzorom nad posegi v prostor ter celovitim upravljanjem območij povprečna temperatura zraka v se lahko zmanjša negativne posledice. Sloveniji dvignila za 1 °C, v naslednjih 30 letih pa še za dodatno 1 °C. Regija bo nadaljevala in okrepila aktivnosti za zagotavljanje visoke kakovosti bivanja, Za padavine podnebni scenariji ohranjanje naravnih virov, prilagajanje podnebnim spremembam, ter ustvarjanjem kažejo spremembe šele v drugem pogojev za nizkoogljično družbo, kot so: tridesetletnem obdobju (2041–2070), ko se bo količina padavin povečala v - Urejeno kanalizacijsko omrežje vzhodni polovici Slovenije. V zimskem - Dostopnost do kakovostne oskrbe z zdravstveno neoporečno vodo vsem času kaže, da se bo količina padavin prebivalcem regije povečala, poleti pa zmanjšala. - Predelava za ponovno uporabo odpadkov Padavine bodo razporejene drugače - Večja energetska učinkovitost stavbnega fonda in povečanje rabe energije iz in lahko povzročijo več hudourniških obnovljivih virov energije poplav. - Spodbujanje prehoda na krožno gospodarstvo v vseh snovnih tokovih - Trajnostno upravljanje z naravnimi viri - Ohranitev in izboljšanje biotske raznolikosti Temnejša barva prikazuje višje Temnejša barva prikazuje višjo količino - Spodbujanje trajnostne mobilnosti temperature. Slovenija leži v zmerno padavin. Padavine prinašajo vlažne toplem pasu za katerega je značilno zračne mase, njihova količina pa se, kot zmerno celinsko podnebje, kar lahko vidimo tudi na karti, zmanjšuje od pomeni, da so lahko zime precej zahoda proti vzhodu. Povprečna letna hladne in poletja vroča. Najvišje količina padavin je med 1000 in 1300 dnevne temperature so namerili poleti mm. v Črnomlju, te so presegale 40 °C. Na dnu ravnin, kotlin, dolin in kraških polj v zimskem in prehodnem času prihaja do temperaturnega obrata. 44 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE 45 Karta 24: Obnovljivi viri energije 9 GURS 2021 https://www.brusnice.si/bilo-je-avgusta-1990/ Viri in https://www.dolenjskimuzej.si/si/lokacije/kocevski-rog/ https://kraji.eu/slovenija/zuzemberk_reka_krka_lehnjakovi_pragovi/slo https://pokolpje.si/ literatura https://www.zupancicevhram.com/en/fishing/ http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/funkcionalno-razvrednotena-obmocja-0 https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Vinsko-turistične ceste. 2021. Projekta naloga študentov Filozofske fakultete UL pri programu Geografija. Dečman, Hudoklin, Janjac, Lozar, Malenšek, Turk. Regionalni razvojni program regije Jugovzhodna Slovenija za obdobje 2021-2027, december 2021 Slovenija : pokrajine in ljudje. 2001. Ljubljana: Mladinska knjiga Spremembe podnebja v Sloveniji do sredine 21. stoletja, ARSO. 2021 SURS 2021 Ekspozicija površja: DMV , GURS 2020 Terme Krka, d. o. o. 2022 Karte Karta 1: Razvojni center Novo mesto, d. o. o. 2022 in Google Earth 2022 Karta 2: GURS 2021 Karta 3: MNZ 2022 (centralni register prebivalstva) Karta 4: SURS 2021 Karta 5: SURS 2021 Karta 6: GURS 2019, Uroš Benkovič (SURS, GURS 2014) Karta 7: Regionalni razvojni program regije Jugovzhodna Slovenija za obdobje 2021-2027, december 2021 Karta 8: Regionalni razvojni program regije Jugovzhodna Slovenija za obdobje 2021-2027, december 2021 Karta 9: RC NM, Visit Novo mesto, Turizem Ribnica, Kočevsko, RIC Bela krajina 2021 Karta 10: CRP Metodologija za popis poslovnih con in subjektov inovativnega okolja na območju Slovenije, izvedba terenskega popisa in vzpostavitev ažurne evidence Karta 11: SURS 2020 Karta 12: MKGP 2019 Karta 13: MKGP 2019 Karta 14: ARSO, Funkcionalno razvrednotena območja, 2020 Karta 15: MKGP 2019 Karta 16: GURS 2019, MOP 2019 Karta 17: MKGP 2019 Karta 18: GURS 2021 Karta 19: MKGP 2021 Karta 20: Register kulturne dediščine RKD 2022 Karta 21: https://vzhodna-slovenija.si/ 2021 Karta 22: GURS 2021, Google Earth 2021 Karta 23: ARSO 2021, MOP 2021 Karta 24: GURS, GeoZS, MZI, MOP, ZGS 2022 46 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE 47 Razvojni center Novo mesto, d. o. o., Podbreznik 15, 8000 Novo mesto www.rc-nm.si 48 JUGOVZHODNA SLOVENIJA SKOZI KARTOGRAFSKE PRIKAZE