771318 .... 607007 primorski uTr'p ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER Oktober 2007 ILsfl® 113 Številka 164_CENA 0^90 EUR /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ SLOVENIJA MEKA ZA TRGOVCE- snnnmSTPRIMORSKE NOVICE ŽELIM PRIPELJATI V MIRNEJŠE VODE Občina Piran praznuje Najvišje priznanje Janezu Lenassiju Avtocestna povezava na Škofijah spomladi Padec meje bodo proslavljali v Trstu Odhod policistov z mejnih prehodov med Italijo in Slovenijo (morda že pred božičnimi prazniki) in vzpostavitev schengenskega režima na zunanji meji EU med Slovenijo in Hrvaško l.januarja2008, pomeni svojevrstno prelomnico. Nekdanja železna zavesa med Zahodom in Vzhodom bo le še grenak spomin ne neka nenormalne evropske čase. Dokončen padec meje na Škofijah in v Rožni dolini bodo Italijani, kot naj bi že predlagal Riccardo Illy, verjetno proslavili v Trstu. Kje bomo slavili Slovenci? mammmmmm Drage občanke, cenjeni občani! Občina pira M COMUNE Dl Pl RAN O 'wwr^t I ,t m )raznik Občine Piran, 15. oktober, nas spominja na čas, ko se je pisala naša zgodovina, ki jo skozi življenje in delo iz dneva v dan soustvarjamo tudi z vami. Ob tem pomembnem prazniku vsem iskreno čestitam in vas vabim k skupnemu praznovanju ob številnih špoptnih, kulturnih in zabavnih prireditvah v tem mesecu. Župan Občine Piran Tomaž Gantar )are cittadine, gentili cittadini! La Pesta del Comime di Pirano, il 15 ottobre, ci ricorda quei giorni quando si scriveva la nostra storia, che tutti insieme con il lavoro di giorno in giorno creiamo anche oggi. In occasione di questa fiesta cosi importante porgo a tutti i miei migliori auguri e vi invito a festeggiare insieme nelle numerose manifestazioni sportive e negh spettacoli culturah organizzati in questo mese. Il Sindaco del Comune di Pirano Tomaž Gantar Popovič na prvi stopnji oproščen Tričlanski senat koprskega okrožnega sodišča je v ponedeljek, 17. 9. 2007, v Kopru Borisa Popoviča, Evo Popovič, Lauro Ban, družbo Food Party d.o.o. in družbo B.P.C. d.o.o. zaradi premalo dokazov in nezakonitega pridobivanja podatkov, oprostil obtožbe. Sodba še ni pravnomočna, ker naj bi se okrožni državni tožilec Bojan Pečnik v predpisanem roku v osmih dneh pritožil. Pouk iz celotne zgodbe je huda blamaža organov pregona in triumf Popoviča, ki je razviden tudi iz objave v občinskem glasilu. Popovič bo, če bo res oproščen, verjetno zahteval visoko odškodnino. Njegova stranka je pred kratkim slavila Dan svobode z velikim ognjemetom. Sedaj bo župan verjetno deloval manj obremenjeno. (E) p - <,#cv Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida. Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel.: 05 64 00 500 la prenos totogiatije s CD, diskete Smart Medlo, Compocl Flash Iz digitalnega totoaparata na totogratski papir E-mail: fotoquicklab@siol.ne ^vww.geocilies.com/quicklab fotolaboratorij IMOREUATO QU TOR ZZERO TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA Iščemo nove sodelavce Mednarodno podjetje z dvajsetletnimi izkušnjami pri prodaji pomožnih medicinskih sredstev išče več oseb za opravljanje različnih del zaradi odpiranja novih področij in povečanja obsega dela. Možnost kariere za osebe obeh spolov od 18 do 58 let - full-time in par-time! Zahtevano je pogovorno znanje italijanščine. Pokličite 05 612-20-15 in pridružite se nam! Casino Portorož Tekoče poslovanje je pozitivno Vodstvo družbe Casino Portorož d.d. - predsednik uprave Marjan Bolka, predsednikNadzomega sveta družbe Boris Zupančič in član uprave Dušan Mes -je na novinarski konferenci (1. oktobra) podalo oceno poslovanja družbe v osmih mesecih 2007. Poslovni izid je pozitiven in je znašal 359.000,00 evrov. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem je bil boljši kar za 781.000,00 evrov. Družba je v času januar - avgust 2007 zabeležila 24,266 milijona evrov bruto prihodka ali 2,131 milijona evrov manj od načrtovanega, a je čisti dobiček kljub temu večji zaradi izboljšanja poslovanja in zmanjševanja stroškov. Po odkritju goljufije na igrah Punto banko (ocenjujejo, da so organizatorji goljufije oškodovali družbo (odnesli) za 3,7 milijona evrov), se je stanje prometa pri teh mizah izbo lj ša 1 o, sicer paje čutiti ugodnejše trende poslovanja v celoti. Zunanjih enot ne bodo prodajali. Full-Point Vojkovo nabrežje 23 6000 Koper SIMPLVCLEVER Škoda HappyBonus Izkoristite HappyBonus do 1.500 evrov za modele Škoda Fabia Combi, RoomsterterOctavia Combi in limuzina! sim F ■ ™-Li Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03 SP Vsem občankam in občanom želimo ase najboljše ob prazniku občine Piran ! Tanti auguri a tutti gli abitanti in occasione dellafesta del Comune di Pirano ! « m K * $ KRAJEVNA SKUPNOST Pl RATi KRAJEVHA SKLIPKOST PORTOROŽ KRAJEVHA SILUPTiOST LUCIJA KRAJ EVIN A SKUPfiOST STRUNJAN KRAJEVHA SKUITiOST SEČOVLJE KRAJEVMA SKCPROST SOVA VAS KRAJEVNA SILL1PMOST SV. PETER KRAJEVNA SKUPNOST PADNA Stran 2 primorski u*r'p__________________„ Slovenija meka za trgovce! Slovenski državljani že dobro tretjino plače porabimo za nakupovanje v trgovskih centrih, ki nas z odličnimi marketinškimi prijemi osvajajo in prepričajo v nakup stvari, ki jih morda niti ne potrebujemo. Hamburg Odstavili TV voditeljico, ker naj bi hvalila Hitlerja „Lidl raste kot gobe po dežju1', smo lahko prebrali v njihovi promocijski publikaciji, podobni časopisu. V kratkem času nekaj mesecev (od 29. marca 2007) je ta veletrgovska družba z nemškim poreklom kapitala v Sloveniji odprla že 18 trgovin (tudi v Kopru in Ajdovščini), v kratkem pa bosta zrasli še dve in sicer po ena v Krškem in Celju. Nič manj veseli trgovci ne morejo biti v Intersparu, Šparu Slovenija, Tušu, Mercatorju..., saj jim gre posel odlično. To pa seveda ne pomeni, da imajo njihovi delavci, blagajničarke in čistilke spodobne plače, čeprav bi jih glede na dobičkonosnost trgovine lahko imeli. Najprej bi se morali vprašati, zakaj je terciarni sektor našel tako plodna tla prav v Sloveniji, zakaj tujci pri nas ne gradijo dragih tovarn pač pa le poceni veletrgovske centre, ki na hitro vračajo vložena sredstva? Še zlasti zanimiva so dnevna presenečenja o „najnižjih, vedno boljših, najboljših" cenah in akcijah. Popolnoma jasno je, da glavnino stroškov akcij nosijo dobavitelji. Vsaka dobro usmerjena propaganda k potrošniku ustvarja pri njemu tako imenovano umetno potrebo. Ekonomsko gledano nič narobe, saj to spodbuja kroženje denarja, od česar ima vsak nekaj; dobavitelj, posrednik, trgovec in ne nazadnje država, ki za vse to kar kupujemo, pobere davek. Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin ima še kako prav, ko vedno znova poudarja naj bomo slovenski potrošniki bolj pozorni na kakovost izdelkov, kijih kupujemo in na tak način prisilimo trgovce v zvišanje kakovosti in zniževanje cen. Izjemno nevarna za svoboden trg so kartelna dogovarjanja, o katerih se šele malce šušllja. Govorjenje in prenašanje krivde za naraščanje cen od enega do drugega akterja v verigi od proizvajalca do trgovca v tržnem gospodarstvu je precej jalova zadeva, saj se vsi na en mah izgovarjajo na poslovne stroške, kajpak zaradi zvišanja cen svojega predhodnika. Slovenci imamo denar in smo dobri potrošniki. Prodaja narašča. Dokler bo tako ni strahu, da bi veletrgovci pobrali šila in kopita ter odjadrali v druge obljubljene dežele. Vse kaže, daje v naši lepi deželici še vedno nekaj prostora za nove veletrgovce, ki bodo skupaj z obstoječimi obvladovale nabavni trg in uspešno (skoraj dokončno) izločili male trgovce, ki že zapirajo trgovine v odročnih krajih, kjer jih seveda veletrgovci ne bodo odpirali, ker se jim to ne bi splačalo! Sicer pa to ni nič novega. Veletrgovske centre na obrobju velikih mest že dolgo poznamo v tujini. Naravnost samomorilskoje, če si mali trgovec drzne postaviti svojo trgovinico na primer tik pred velemarketom, v katerega se mimo njega zgrinjajo množice. Ostaja ključno vprašanje koga naj krivimo zaradi povišanja tolikokrat reklamiranih znižanih cen? To je svojevrsten slovenski paradoks, ki spominja na elegantno norčevanje iz potrošnikov. Krivimo evro? Nedvomno, daje tudi skupna evropska valuta nekaj prispevala k podražitvam, predvsem zato, ker podcenjujemo vrednost enote, primerljive s tolarjem. Franc Krajnc Trst med naj dražjimi v Italiji! Tržačani so nemočni. Cene v Trstu so med najvišjimi v Italiji, piše II Piccolo. Edina rešitev, ki jim jo ponujajo odgovorni, je iskanje, primerjava cen in kupovanje v cenejših trgovinah. Trst je še pred dvajsetimi leti veljal za mesto z naj večjim številom trgovin in trgovinic, menda kar ena trgovina na 27 prebivalcev. Tja smo masovno hodili kupovat Slovenci, Hrvatje, Bosanci, Srbi, skratka vsi jugoslovanski narodi in trgovina v Trstu je desetletja cvetela. Po osamosvojitveni vojni in razpadu Jugoslavije se je tudi pri sosedih marsikaj obrnilo na glavo. Trgovin v Trstu je bilo naenkrat preveč, mnoge so propadle ali spremenile ponudbo, seveda v kakovostnem smislu, saj so Tržačani lahko Balkancem prodali tako rekoč vse, včasih pa žal ob tem ni manjkalo tudi zasmehovanja. Pričakovali bi, da bodo trgovci zaradi vse večje konkurence in slabše prodaje, cene znižali. Morda so jih ponekod res, a dejstvo ostaja, da je Trst danes med najdražjimi mesti v Italiji. Novinar Silvio Maranzana piše: ..Nakupovalni vozički so vse bolj prazni in mnogi Tržačani hodijo nakupovat v diskontne trgovine, v katerih še najdejo kakšne bolj poceni izdelke". 11 Piccolo in že v naslovnici navaja besede Antonia P a o 1 e 11 i j a , predsednika Združenja trgovcev in Trgovinske zbornice: „Smo v krizi, ne moremo znižati cen". Cene v posameznih predelih mesta so različne. Daje kar nekaj dobrih nasvetov; potrošniki naj se malo znajdejo, naj bodo bolj pozorni. naj primerjajo cene in kupujejo tam, kjer je ceneje. Ugotoviti je treba, da se nekateri izdelki vendarle bistveno cenejši v Italiji kot pri nas v Sloveniji. Tudi zato srečamo v Trstu in njegovi bližnji okolici še vedno veliko Slovencev in Hrvatov, ki pridno kupujejo živila in rezervne dele. V Italiji so že takoj po uvedbi evra zaznali vsesplošno zviševanje cen, vendar ne tolikšnega kot je bilo v Nemčiji. Zadeve so se nekoliko umirile, velikih nenadnih skokov cen ni več, so pa „dnevne rahle podražitve", ki jih še kako čutijo prebivalci z najnižjimi plačami ali pokojninami. Ljudje tudi v tej državi ne verjamejo politikom o le 1,7 - odstotni letni inflaciji (evrsko povprečje septembra že 2,1%). Vlada se rada hvali tudi z visoko gospodarsko rastjo, problem pa je, da je naša soseda izjemno visoko zadolžena. flT' i Z i > Popularna televizijska moderatorka Eva Herman je v svoji novejši knjigi z naslovom „Das Prinzip Arche Noah" pohvalila družinsko politiko nekdanjega diktatorja Adolfa Hitlerja. Citat: „Bili so grozni časi. Bil je zadrt in najbolj nevaren politik, ki je popeljal nemško ljudstvo v pogubo. To vemo vsi. Toda takrat je bilo tudi nekaj, kar je bilo dobro: vrednote-otroci, matere, družine - ki so bile v tretjem rajhu cenjene, do česar pa je generacija 68-letnikov desetletja po vojni spet odklonilna". Novica je iz nemškega ilustriranega časopisa B1LD, ki je objavil tudi fotografijo Nemk kako navdušeno pozdravljajo Hitlerja. Po izidu knjige so se usule kritike, pa tudi komentarji. 84 -letni pisatelj Ralph Giordano, ki je preživel holokaust, je v Bildu zapisal:“To je nekaj najslabšega, kar sem lahko slišal po dolgem času. Gospa Herman bi morala vedeti, daje bila za Tretji raj h (Drittes Reich) karakteristična obravnava žensk na način, da so čim bolj množično rojevale svoje sinove za topovsko hrano." TRST Zbirajo prispevke za Franjo Primorski dnevnik, ki izhaja v Trstu, poziva svoje bralce naj prispevajo denar za obnovo bolnice Franja, ki jo je nedavna vremenska ujma v celoti razdejala. Podivjana voda je odnesla skoraj vse. Tržačani lahko nakažete prispevke na posebne račune s pripisom: Za obnovo bolnice Franja” Združena kraška banka št.: 26359 Združena banka Doberdob in Sovodnje št.: 700246 Banca di Cividale - Kmečka banka št. 4044860 Antonveneta (Agencija 8 - Ulica Filzi št.: 129705 Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip Ustanovitelj in izdajatelj: primorski ufr'p jjfmmm Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, telefav: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 10 EUR Časopisje vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Zakaj je bila Pavarottijeva vdova oblečena v zeleno? V soboto, 6. septembra 2007, se je ves svet poslovil od znamenitega italijanskega tenorista Luciana Pavarottija, ki je umrl zaradi raka star 71 let. Pavarottijeva vdova Nicoletta Mantovani (37 let) je svojega soproga spremljala na zadnji poti v Modeni v zeleni bluzi in ne v črnem, kar so takoj opazili mediji. Tudi 42-letna hčerka iz prvega zakona Christina je bila oblečena bolj pisano. Njegova bivša žena Adua (70) pa je bila v črnem. Razlog: Pavarottijeva zadnja želja. Želim si vesel pogreb, na katerem ne bi ljudje za menoj žalovali oblečeni v črno". Pogreb Pavarottija je bil grandiozen. Na krsti mnogo sončnic in nageljnov, iz zvočnikov je bilo slišati spev arij, pokopališče so preletela vojaška letala Tricolori. Precej zanimanja javnosti so vzbudile poznejše zapuščinske razprave o velikem premoženju, ki ga je zapustil slavni tenorist, kar pa se je kot vse kaže končalo v duhu sprave med upravičenci. V Zenske v Tretjem rajhu Bild piše tudi o nacistični ideologiji. Nemka, kije rodila vsaj štiri zdrave otroke, je prejela priznanje z Materinskim zlatim nacističnim križem. Nemke pozdravljajo svojega voditelja Adolfa Hitlerja. Nacisti so ženskam v resnici odvzeli vse temeljne pravice. Eva Hermanje zapisala, da je šlo takrat zares za perverzno ideologijo: roditi sinove za fronto. Nacisti so imeli naravnost „fantastične“ načrte. Čim več nemške arijske rase, da bi te ljudi „čiste“ seveda, nato preseljevali na vzhodna zasedena območja. „Deutschland ueber alles". Normalno, da so morali biti starši nemške krvi. Žensko s podedovanimi boleznimi so enostavno sterilizirali. Splavi so bili prepovedani in določen čas je bila za tak poseg predvidena celo smrtna kazen. Ženske so imele pasivno volilno pravico in niso smele kandidirati za politične funkcije. Ne bi smele biti več odvetnice ali sodnice. Na univerze se ne bi smelo vpisati več kot 10 % žensk. Seveda pa ne smemo z njimi primerjati privilegiranih pesjanskih paznic v koncentracijskih taboriščih. V začetku leta 1945, ko je že kazalo na zlom nacistične Nemčije, je moralo kar pol milijona žensk delati za vojaško industrijo. Sprva Nemški zlati zaslepljen nemški narod je plačal strahovito ceno. nacistični križ. Ameriški in angleški bombniki so na nemška Priznanje materam, mesta, v katerih so živeli povečini le še sestradani n: „„ rn(me štiri civilisti, zmetali na tisoče ton zažigalnih bomb. ^ ^ ■ w primorski utp Ob mednarodnem dnevu starejših Dobra dvajsetina Slovencev je starejša od 65 let. Povpraševaje po obstoječih 73 domovih v Sloveniji (prošenj je okoli 13 tisoč) močno presega ponudbo, država pa glede sofinanciranja gradnje novih domov ni preveč radodarna, zlasti tudi ne v piranski občini, kjer moramo dom graditi z občinskimi in zasebnimi sredstvi. evrih neke nemške ustanove, ki ima zaposlenih kar okoli 200 patronažnih sester, ki dnevno obiskujejo ostarele občanke in občane ter jim pomagajo pri najnujnejših opravilih. Cenik storitev oskrbe na domu v ZRN: Prvi obisk/svetovanje 26,40 Pomoč pri namestitvi v posteljo, na sedež 2,20 Oblačenje ali preoblačenje 2,20 Odlaganje ali namestitev proteze 1,76 Ustna in zobna higiena 2,20 Britje, nega obraza 2,20 Česanje 0,88 Umivanje glave 4,40 Čiščenje, rezanje nohtov 1,76 Rezanje nohtov na nogah 2,20 Nega kože, krema 2,20 Iztrebki-pomoč 0,88 Umivanje dela telesa 3,96 Umivanje celotnega telesa /kopanje/ 11,00 Pomoč pri hoji ali “transportu” znotraj bivalnega prostora 1,76 Hranjenje/pitje 11 evrov Pomoč pri pitju 1,32 Pomoč pri hranjenju 3,52 Spremljanje pri aktivnostih 26,40 Priprava gretja prostora 3,96 Čiščenje pohištva, tal /ura 15,70 Menjava posteljnega perila 3,52 Priprava postelje 2,20 Pranje perila/obleke 13,20 Pospravljanje oblek,perila 2,20 Nakup stvari v trgovini (po dogovoru) 8,80 Oskrbovanje 2,20 Priprava toplega obroka 13,20 Priprava posebnega obroka 4,40 Center ali dom za starejše občane v Luciji počasi a vztrajno raste. Nared za sprejem oskrbovancev naj bi bil poleti 2008. FOTO: FK-Primorski utrip. Koliko bo veljala mesečna oskrba v domu za starejše občane v Luciji? Dom za starejše občane v Luciji bo kot zatrjujejo zgrajen nekje sredi leta 2008, zainteresirani pa nas že sedaj večkrat sprašujejo koliko bodo morali odšteti za mesečno oskrbnino in kam naj se obrnejo za informacije. Bo to 500, 600 ali več evrov? Kaj je všteto? Kdo ima prednost. Koliko varovancev od približno 80 iz piranske občine se bo zares preselilo iz Izole? Kako bo z zastavo premoženja (nepremičnin) tistih, ki nimajo dovolj privarčevanih sredstev, pokojnine ali drugih rednih mesečnih prihodkov? Na številna vprašanja še žal nimamo odgovora. Je cenik storitev res še skrivnost? Bi raje oskrbo na svojem domu? V razvitih državah je že dobro organizirana oskrba starejših in onemoglih občanov na domu, saj je znano, da predstavlja odhod v dom ostarelih za posameznike tudi pravi šok, zlasti tudi če ga zapustijo sorodniki. Varovanec se mora v novem okolju navaditi na drugačno življenje, na soseda v sobi, s katerim deli leta jeseni, za številne pa je žal to tudi zadnja postaja. Z organizirano oskrbo na domu pa dosežemo, da ni treba graditi toliko domov za ostarele. Za primerjavo koliko bi vas kot samoplačnike veljal tak način oskrbe na vašem domu objavljamo cenik storitev v Predsednik naj bo predvsem moralna avtoriteta Le nekaj dni nas loči od volitev predsednika republike, ki bodo v nedeljo, 21. oktobra, na katerih se bo potegovalo za naše glasove sedem kandidatov. Žreb je določil naslednji vrstni red, ki bo zapisan na volilni listi: 1. Darko Krajnc, magister sociologije, stanujoč v Šentilju. 2. Zmago Jelinčič Plemeniti, farmacevt, Ljubljana. 3. Mitja Gaspari, magister ekonomije, Ljubljana. 4. dr. Danilo Tuerk, univerzitetni profesor, Ljubljana. 5. Elena Pečarič, filozofinja in sociologinja kulture, Spodnje Škofije pri Kopru. 6. Monika Piberl, komercialni tehnik, upokojenka, Maribor. 7. Lojze Peterle, univ. dipl. geograf in zgodovinar ter ekonomist, Ljubljana. Najmanjše število kandidatov doslej. Na začetku se je predstavilo kar 14 evidentiranih kandidatov, kar pa je največ doslej. Polovica jih je odpadla, ker ali niso zbrali zadostne podpore, ali pa so se šli malce lastno promocijo. Na začetku je bilo vse skupaj nekoliko dolgočasno, tik pred volitvami pa je vendarle že malce vroče. Volivci še vedno v glavnem nismo prepričani komu dati svoj glas, že kar številne javnomnenjske raziskave (beri ankete) dajejo prednost Lojzetu Peterletu. Zelo, skoraj na decimalke, se mu je približal dr. Danilo Tuerk, lahko pa presenetita mag. Mitja Gaspari in mag. Darko Krajnc. Soočenja vodijo predvsem televizijske in radijske hiše. Lahko so tudi mučna za kandidate, če voditelj, kot je bil primer 3. oktobra zvečer na TV Slovenija, po nepotrebnem dodaja svoje opazke. Mladi kandidat Darko Krajnc se ni dal zmesti in je odgovarjal naravnost odlično in prepričljivo, vendar zaradi voditeljičinih “okraskov” malce prizadeto. Ali TV Slovenija res nima usposobljenih novinarjev za taka soočenja? Če si dovolimo oceno kandidatov bi rekli, da najbolj čiste natančne ter tudi strokovne odgovore daje magister ekonomije Mitja Gaspari. Lojze Peterle, ki ves čas velja za favorita, odlično predstavlja svoja poznanstva z evropskimi poslanci, kar pa ni dovolj biti prepričljiv. Dr. Danilo Tuerk velja za široko razgledanega in umirjenega kandidata, ki na raznih srečanjih spoznava mnenja ljudi in se na soočenjih ne pusti sprovocirati. Sedaj že rednemu kandidatu na volitvah za predsednika Zmagu Jelinčiču novinarji postavljajo neprijetna vprašanja in vedno kaj izbrckajo iz njegove živahne preteklosti, kar mu zagotovo ne more biti všeč. Spretno se brani in hkrati tudi odlično napada. Darko Krajnc velja za bistrega, morda malce razočaranega kandidata, ki pa s svojimi odgovori zadene v polno! Lahko bi presenetil. Bomo videli. Elena Pečarič je pravi dokaz kako sočutna in demokratična družba smo. Kljub svojim zdravstvenim težavam odgovarja bistro in preudarno. Monika Piberl, ki se je med zadnjimi povzpela na volilni vlak, nas s svojim izvajanjem ni prepričala. Bo drugi krog? Vse kaže, da v prvem krogu volitev, 21. oktobra 2007, ne bomo dobili predsednika države. Verjetno bi ga imeli, če bi bila levica sposobna ponuditi enotnega (samo enega) kandidata, ki bi lahko uspešno tekmoval s favoritom (levičarjem) Alojzom Peterletom, ne pa da sta si sedaj prisiljena drug drugemu konkurirati. Drugi krog volitev bo v nedeljo, 11. novembra 2007. FK Srečanja v Piranu Prvi gost bo Anton Nino Spinelli V Mestni knjižnici Piran začenjajo niz prireditev, kjer bomo ob prijetnem druženju spoznavali naše krajane. Podobne večerne pogovore z zanimivimi Izolani že nekaj časa vodi v Izoli novinarka Radia Koper-Capodistria Nataša Benčič. Prvi gost Srečanj v Piranu bo Anton Nino Spinelli, nekdanji direktor portoroške igralnice, dobitnik najvišjega občinskega priznanja Zlati grb Občine Piran, človek, ki je zaznamoval primorski in slovenski turizem v drugi polovici prejšnjega stoletja. Pogovor bo vodil novinar Boris Šuligoj, novinar Dela, dobitnik nagrade Turistične zveze Slovenije za izjemen novinarski prispevek k razvoju turizma v letu 2006. brečanje bo na večer občinskega Praznika Občine Piran, 15. oktobra -007 ob 19.00 uri v Galeriji Gasspar v Piranu, Savudrijska 5. Solidarnostna izjava Člani Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, zbrani na konstitutivni seji Glavnega odbora, 27. 9. 2007, izražamo globoko sožalje in sočustvovanje ljudem, ki so ob strahotni ujmi v drugi polovici septembra 2007, izgubili svojce ali premoženje. Naši člani so takoj po nesreči nakazali prek raznih humanitarnih organizacij ali neposredno finančno pomoč prizadetim, za kar jim velja zahvala. To pot se je ponovno izkazalo, da smo družba, ki ji je solidarnost ena temeljnih vrednot, saj so na pomoč takoj priskočili številni posamezniki, organi in organizacije. Vsi bomo pomagali, kolikor je v naši moči. Kot vedno ob podobnih nesrečah, bo članom naše in drugih veteranskih organizacij, ki jih je ogrozila nesreča, pomagala tudi Ustanova Franca Rozmana - Staneta. V ta namen bo tudi GO ZZB NOB Slovenije ustanovi nakazal nekaj sredstev iz prihrankov. Še posebej pa je nas člane zveze pretresla vest, da je neurje porušilo našo partizansko bolnico Franjo. Franja je naša svetinja; je simbol največjih in najpomembnejših vrednot našega narodnoosvobodilnega boja -neizmernega poguma, iznajdljivosti, tovarištva in humanosti. Kot edinstveni spomenik evropske kulturne dediščine mora bolnica Franja ostati spomenik in vodnik tudi prihodnjim rodovom. Zato izrekamo zahvalo slovenski vladi, ki je obljubila, da bo zagotovila celotna sredstva za obnovo bolnice Franje. Pozivamo vse naše člane, ki kot osebne spomine hranijo dokumente ali predmete iz obdobja NOB, posebej take, ki se nanašajo na partizansko zdravstvo, naj bi v dogovoru z ustreznimi institucijami to gradivo odstopili arhivskim in muzejskim ustanovam, da bi jih obvarovale in postavile na ogled sedanjim in prihodnjim rodovom. Glavni odbor ZZB NOB Slovenije. Za pomoč prizadetim v naravni nesreči: Ustanova Franca Rozmana Staneta Zemljemerska 12 Ljubljana TRR: 0201-0003-5787-825 Sklic: 00 305 Koga bomo volili? Volitve so pred vrati. Vsak dan poslušamo predstavitve kandidatov - takrat nastane dilema; za koga se bomo odločili. Veliko je ljudi, ki si še niso na jasnem kdo od vseh bi najbolje predstavljal našo mlado državo. Zato apeliram predvsem na upokojence - saj nas je skoraj četrtina vseh prebivalcev; glasujte za tistega, ki bo upošteval nas upokojence. Ali se zavedate upokojenci kaj bi bilo z našimi pokojninami, če ne bi bilo v vladi naše stranke DeSUS? Kaj z zakonom o popravi krivic? DeSUS se dosledno bori za pravično izvajanje koalicijske pogodbe. Najlažje je odvzeti upokojencem pokojnine, ki so sicer med naj nižjimi v EU. Tisti, ki imajo zelo visoke plače, ne pomislijo na nas, ker smo stari, bolni, betežni, neproduktivni in ne potrebujemo veliko, vendar bodo tudi oni nekoč v naših letih. Torej, pojdite na volišča in dobro premislite! Breda Rustja IME IN PRIIMEK!___________________________ TOČEN naslov:_____________________________ POŠTNA številka:__________________________ LETNA NAROČNINA (12 številk) 10,00 EUR datum: podpis:_____ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: Primorski utrip. Obala 125, 6320 Portorož ■ :W primorski u¥p D d rij Barrile, direktor JP OKOLJE Piran O doseženih ciljih, novih izzivih, rentabilnem poslovanje, selitvi uprave, posojilih, prodaji poslovnih prostorov na Fornačah in skoraj I polni deponiji na Dragonji. Javno podjetje OKOLJE Piran že nekaj let vodi univ. diplomirani ekonomist Darij Barrile, s katerim smo se pogovarjali in mu zastavili kar nekaj vprašanj. Občinski svet Piran je pred nedavnim gladko potrdil vaše poročilo o poslovanju Okolja v letu 2006, kakor tudi načrte, ki ste jih omenjali na seji. Vemo, da je podjetje v 100-odstotni lasti Občine Piran in da se je moralo zaradi gradnje garažne hiše pri pokopališču dodobra zadolžiti, kar bi lahko povzročilo pravi finančni pretres. Kakšni so bili rezultati poslovanja JP Okolje Piran v letu 2006 in kako ocenjujete finančno leto 2007? „ Cilje, ki smo si jih zadali v okviru poslovnega načrta za leto 2006, smo na koncu leta v veliki meri tudi dosegli. Poudarjam, da imamo neko sodbo o načelu previdnosti, zato smo dali tudi nekaj sredstev na določene rezervacije. Tako smo leto 2006 končali nekoliko ugodnejše od načrtovanih postavk. Poudariti je treba, da je JP Okolje v preteklosti poslovalo z minimalnimi negativnimi rezultati, da pa smo zadnje 3 do 4 leta te trende preobrnili v pozitivno sfero. Vedeti pa moramo, da funkcija JP ni zastavljena v visoke dobičke, pač pa v zadovoljevanje splošnih potreb. Vendar, jasno, tudi brez pozitivnega poslovanja ne gre, saj bi lahko imelo podjetje v nasprotnem primeru probleme. V letu 2006 smo načrtovali okoli 28.000 evrov pozitivnega rezultata (dobička), dosegli smo 8.000 evrov več. Ni ne vem kaj, a smo zadovoljni, saj je bil rezultati na koncu pozitiven. Če malce porazdelim: Javni sektor varovanje okolja (klasična komunala, odpadki, ravnanje z odpadnimi vodami, skupna raba, pokopališče...) je dosegel negativni rezultat. Turistični sektor (plaža, promet, pristanišče) je dosegel pozitivni rezultat 106 tisoč evrov. Na poslovanje tega sektorja v veliki meri vplivajo turistična sezona, število obiskovalcev, promet, vreme. Investicijsko tehnični sektor je dosegel 10.000 evrov izgube. Ko seštejemo vse pluse in minuse se vendarle pokaže nekoliko ugodnejši rezultat od načrtovanega. “ Koliko prihodka vam je navrgla zapornica pred mestom? „ Zapornica v Piranu, torej plačilo parkirnine na Tartinijevem trgu: je v letu 2006 navrgla okoli 54 milijonov tolarjev, parkirišče na Fornačah okoli 50 milijonov tolarjev, 40 milijonov tolarjev so plačali imetniki abonmajev, 15 milijonov parkirna mesta v garažni hiši in 30 milijonov tolarjev od plačila parkirnin na območju Portoroža. V letu 2006 je tako znašal prihodek od parkirnin 189 milijonov tolarjev (789.000 evrov). Ta sistem pobiranja parkirnine zahteva 24 zaposlenih. Imamo organiziran brezplačni avtobusni prevoz Fornače- Piran - Fornače (štirje šoferji). Ko vse to seštejemo lahko rečemo, da smo v letu 2006 na tem sektorju za malenkost poslovali pozitivno in to predvsem zaradi malo večjega nadzora parkiranja v Portorožu “. Kako ocenjujete letošnje poslovanje podjetja? ,,Poslovanje spremljamo mesečno. Narava našega poslovanja je pač taka, da so poslovni rezultati najslabši v prvem trimesečju, nekoliko se izboljšujejo v drugem trimesečju, v tretjem dosežemo največ (prihodki dosegajo dvakratnik prvega trimesečja), v četrtem trimesečju se obseg poslovanja zmanjša. V Okolju je zaposlenih 111 delavcev. V osmih mesecih 2007 smo zabeležili okoli 5 milijonov evrov celotnega prihodka. Podatki iz bruto bilance kažejo na pozitivno stanje (čisti dobiček 170 tisoč evrov). Pričakujemo, da bo zaradi narave poslovanja ta trend v četrtem kvartalu nekoliko upadel“. Tekoče torej poslujete pozitivno, pa vendar vas moramo vprašati kolikšna je danes zadolžitev Okolja Piran in to kot vemo predvsem zaradi najetja posojila za dokončanje garažne hiše pri pokopališču. Spustili ste se v dokaj tvegano investicijo? „ Investicij o v garažno hišo so spremljali takšni in drugačni zapleti. Najem posojila pa sedaj predstavlja pretežno finančno breme za Okolje Piran. Skupni znesek posojil za dokončanje garažne hiše (še vedno se namreč zadolžujemo) bo po naših izračunih znašal 1.943.000,00 evrov. Ta zadolžitev trenutno ne vpliva na bilančno stanje podjetja. To bomo izračunali oziroma ugotovili šele z zaključkom investicije. Obresti, ki jih moramo plačevati, nam pa povzročajo likvidnostne probleme. S prihodki od prodaje 14 stanovanj nad garažno hišo na Fizinah pri pokopališču bomo lahko poplačali vsa najeta posojila za dokončanje garažne hiše “. So to edina posojila Okolja? „Ne. Podjetje je imelo skupaj 3.131.000,00 evrov kratkoročnih posojil, v katerih je tudi prej omenjeni znesek 1,943 milijona evrov. Bonitete so dobre. Naš lastnik in garant je Občina Piran. V skladu z razvojnimi projekti je predvideno dezinvestiranje - prodaja objekta na Fornačah, v katerem je sedaj uprava Okolja. S tem prihodkom (izhodiščna cena za objekt je 3,2 milijona evrov) bomo krili tudi vse ostale obveznosti, ki izhajajo iz najetih posojil". Kako daleč ste s posodobitvijo poslovanja, tehnologijo, ločevanjem koristnih odpadkov? „ Imamo urejen klasičen sistem ravnanja z odpadki; pobiranje komunalnih odpadkov, pobiranje bioloških odpadkov, imamo ekološke otoke, nevarne odpadke, kosovne odpadke, pri čemer smo uvedli nekaj novosti, s katerimi seznanjamo gospodinjstva. Uvedli smo namenske vrečke: Rumene za odlaganje plastike, rdeče za odlaganje papirja, modre za odlaganje pločevink, koruzno škrobne bio-razgradljive vrečke za odlaganje bioloških odpadkov ter zelene vrečke za ostale mešane odpadke. Posebne dodatne tehnologije zaenkrat ne predvidevamo. Zal gospodinjstva še vedno premalo ločujejo koristne odpadke. Po naših ocenah le 20 do 25%, EU pa bo kmalu zahtevala najmanj 50-odstotni učinek ločevanja koristnih odpadkov. Še dolga je pot do doseganja teh parametrov!" Pri kosovnih odpadkih, ki smo jih odvažali enkrat mesečno, ko je vsaka lokacija izgledala strahovito razmetano, smo sistem spremenili. Imamo mobilni zbirni center, 10 zabojnikov in naši delavci pomagajo na posameznih zbirnih lokacijah. Zbiranje kosovnih odpadkov je sedaj pod nadzorom delavcev Okolja “. Kako je z osveščanjem prebivalcev glede ločevanja koristnih odpadkov in ali se vam to sploh splača? ,, V prvo skupino zbiranja oziroma ločevanja sodi embalaža iz plastike, kartona, tetrapaka, stekla, pločevine. To smo po uredbi o ravnanju z odpadno embalažo dolžni brezplačno oddajati družbam za ravnanje z odpadno embalažo. Tu nič ne zaslužimo. Druga skupina so odpadki, ki niso embalaža; pisarniški papir, razne kovine, določeni kosovni odpadki, ki jih lahko prodamo predelovalcem, vendar to s prihodkovnega vidika ni omembe vredno. Kar se tiče osveščanja prebivalcev jemljemo to kot kontinuiran proces; obveščanje prek medijev, z raznimi obvestili, tudi na hrbtni strani položnic. Junija letos smo občanom razdelili knjižico z napotki o ravnanju z odpadki. Občani nas lahko pokličejo tudi na zeleno številko: 080 88 15. Pomemben korak k prizadevanjem za čisto okolje so tudi naša opozorila -obvestila, s katerimi poskušamo odvrniti čim več občanov, da ne mečejo v črni zabojnik stvari, ki tja ne sodijo “. Kdaj načrtujete selitev uprave Okolja v nove prostore nad garažno hišo pri pokopališču in ali tja selite tudi relativno obsežen vozni park? „ Selitev uprave načrtujemo v mesecu novembru. Sedanje poslovne prostore na Fornačah 33 (okoli 2000 kvadratnih metrov tlorisne površine) pa bomo kot rečeno prodali na licitaciji. Soglasje za odtujitev sta nam že dala občinski in nadzorni svet. S to prodajo (izhodiščna cena okoli 3,2 milijona evrov) pridemo do novih prostorov in odplačamo tudi vsa posojila. Voznega parka ne selimo s Fornač". Boste s prihodom na novo lokacijo zasedli parkirna mesta v garažnih hiši? „Ne. Poskušali bomo pridobiti nova zunaj garažne hiše na občinskem zemljišču. V garažni hiš nima nihče stalnih garažnih mest". Zakaj je, vsekakor prva, občinska garažna hiša pri pokopališču, vseskozi nerentabilna. Ali res gre za zgrešeni projekt? Iz občinskega proračuna je treba namreč za kritje stroškov letno dodajati celo po 100.000 evrov! Novi prostori za upravo JP Okolje nad garažno hišo pri piranskem pokopališčuF „ Cenovno politiko vodi Občina Piran. Cenike parkirnih mest v garažni hiši, pa tudi drugod, potrjuje Občinski svet. Cena mesečnega abonmaja za parkiranje znaša 8,4 evra mesečno in ni bila spremenjena že desetletje. Udeleženci pogrebnih slovesnosti lahko brezplačno parkirajo v garaži. Po tej logiki, upoštevajoč tudi stroške odplačil kreditov, garažna hiša ne more biti rentabilna “. Kako daleč ste v sodnem sporu s podjetnikom Milanom Morganom, ki zaseda vaše prostore. Kako je sploh z lastništvom teh prostorov in ali ima Morgan možnost pridobitve posestne pravice ter še vprašanje, kaj se bo zgodilo z mlado sekcijo jadranja ŠD Piran, če se bodo morali izseliti iz teh priročnih gradnja nove mehanske čistilne naprave, ki je kot podprojekt v okviru evropsko finančno podprtega projekta izgradnje čistilnih naprav na Slovenski obali. Kot je znano bosta občini Izola in Koper zgradili skupno čistilno napravo, Piran pa bo imel svojo. „Na Fornačah gre za dve ločeni gradbišči. Vsak izvajalec bo moral pač poskrbeti za dela na posameznem gradbišču. Lahko pa se bo zgodilo, da bo dela dobil samo eden in isti izvajalec, če bo uspel na razpisu “. Kaže, da ni videti posebnega napredka pri dogovarjanju obalno-kraških občin, ki imajo svoje predstavnike vkonzorcijuGOJUP, o Stara zgradba upravefJ P Okoljjjna Fornčah 33 gre v Jrodajo:* Izklicna ce7p3 3,2 milijona evrov. Namen? še ^dorečeno. fF10zT.Q^lE'K^Primorski utrip. prostorov ob morju? „ To bi lahko imenovali „Never end story“ (nikoli dokončana zgodba). Že dva direktorja pred menoj sta imela globoko dopisovanje o predmetni zadevi. Sploh ni dvoma o lastništvu. V Zemljiški knjigi je vpisano JP Okolje. Tudi ni vprašanje posestne pravice. Bila je dobra volja Javnega podjetja, ki teh prostorov ni potrebovalo in jih je prepustilo društvu v brezplačno uporabo in tudi gospod Morgan, predsednik sekcije jadranja in podjetnik, je te prostore uporabljal. Stavba bo prodana, zato je prostore treba izprazniti. Ker dogovor z Morganom ni bil mogoč bo o zadevi odločalo sodišče. Drugi narok na okrajnem sodišču v Piranu bo novembra. Kljub vsemu mislimo, da se bo v okviru občine morda le našla kakšna prostorska rešitev za delovanje mlade sekcije jadranja “. Na relativno strnjenem območju na Fornačah sta predvideni dve naložbi, ki bi lahko druga drugo celo ovirali; gradnja garažne hiše oziroma večnivojskega parkirišča z okoli 800 parkirnimi mesti in skupni regijski deponiji nenevarnih odpadkov, čeprav se datum (2008/9), ki ga je določila Evropska skupnost za sofinanciranje, približuje? „ Težave so nastale pri iskanju in ustrezni umestitvi lokacije. Mislim, da je sedaj predvidena lokacija na Serminu. Konzorcij Gojup naj bi se ponovno sestal jeseni - s ciljem nadaljevanja dela “. Deponija na Dragonji se hitro polni. Kaj nameravate storiti? „ V Okolju opozarjamo, da se namreč hitro približujemo točki, ko tam ne bo več mogoče odlagati odpadkov. Vedeti je treba, da v občini Piran letno „ us tvorimo" okoli 10 tisoč ton odpadkov! Nakazali smo že tudi črni scenarij, če se v kratkem roku ne najde pametna rešitev. Naše smeti bi lahko vozili na deponijo v Logatec, a to bi zahtevalo velike dodatne stroške, letno okoli 1,3 milijona evrov. Prav zaradi tega moramo veliko več postoriti za skrbno ravnanje in ločevanje koristnih odpadkov. Franc Krajnc Piran Občinska seja v znamenju glasovanja o spremembah Dnevni red 9. redne seje Občinskega sveta Piran , ki bo 18. oktobra ob 16.00 uri v občinski palači, bo v znamenju predlogov sprememb občinskih odlokov, sprememb in dopolnitev ustanovitvenih aktov osnovnih šol v občini Piran, Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan, sprememb in dopolnitev odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, sprememb in dopolnitev občinskega statuta ter sprememb odloka o lokacijskem načrtu Salinera Strunjan. Na dnevnem redu je tudi odlok o prometni ureditvi na območju občine Piran, o katerem so svetnice in svetniki že večkrat razpravljali, a še ni dobil zelene luči. Svetnice in svetniki bodo imenovali tudi elektorje piranske občine, ki bodo nato skupaj z elektorji izolske in koprske občine na svoji seji izvolili člane iz 18. volilne enote za Državni svet Republike Slovenije. Ker 18. volilna enota da samo enega državnega svetnika in ker je v iztekajočem se mandatu Koprčan bi bilo prav, da bi bil za prihodnji mandat državni svetnik iz Pirana ali Izole, kar pa se bo glede na številčno nesorazmerje elektorjev (razen po dogovoru) težko zgodilo. Koper ima namreč v tem smislu vedno glasovalno premoč - 10 elektorjev, občina Izola in Piran pa vsaka po 4. Občinski svetniki se bodo seznanili tudi z letnimi poročili JP Ogrevanje Piran (tudi s povzetki izrednega revizijskega poročila o poslovanju Ogrevanja od leta 2002 do 2006), poročili Javnega zavoda Avditorij Portorož in Javnega zavoda Športni in mladinski center Piran za leto 2006. Morda bomo nekaj več izvedeli tudi o vedno bolj zanimivih kadrovskih premikih in imenovanjih ali premestitvah v občinski upravi, saj si župan Tomaž Gantar še ni dokončno postavil svoje ekipe. Center dobrega počutja v Grand Hotelu Bernardin***** Družba Hoteli Bernardin bo konec leta pričela z nadgradnjo osnovne kongresne dejavnosti Grand hotela Bernardin s Centrom dobrega počutja ( S PA- vvellness). Center bo zasnovan na višji ravni z interiersko unikatnostjo kot tudi z dovršenostjo vsebinske ponudbe v harmoniji zdravja, dobrega počutja, udobja, razvajanja in estetike. V 9. in 10. nadstropju GH Bernardin bo novemu centru dobrega počutja namenjena ca. 2.000 m2 velika površina na kateri bo privlačen bazen na izjemni lokaciji s pogledom na morje, dežela devetih savn, moderno opremljen fitnes center, masažni in kozmetični del z VIP suito, solarij ter počivališče s sadnim barom. Izjemno široko ponudbo Centra dobrega počutja bodo zaokroževali programi, ki jih bomo sestavili kot odgovor na težave sodobnega časa. Z obogatitvijo ponudbe s to tržno zanimivo in nujno naložbo na področju sprostitvenega segmenta, bomo v Grand hotelu Bernardin zagotovili povečanje zasedenosti hotela tudi izven kongresne in poletne počitniške sezone. S tem bomo dodatno izkoristili tržno nišo povpraševanja po storitvah vvellness ponudbe, tako pri že obstoječih kot tudi pri potencialnih gostih, kar bo zagotavljalo nadaljnje uspešno poslovanje in razvoj hotelskega kompleksa. Začetek gradnjeje predviden v začetku decembra 2007, otvoritev centra pa za Veliko noč konec marca 2008. Petra B. Zabukovec Odnosi z javnostmi Pismo Kaj lahko storijo sindikati? Kot kaže je vodstvo sindikatov začelo dojemati, da so tudi oni v vlogi delojemalcev, ker so plačani iz članarine članov sindikata. Kot smo lahko slišali nameravajo novembra organizirati druge demonstracije (če pogajanja ne bodo uspešna) z osnovno zahtevo za dvig plač delavcem tako, da se te uskladijo tudi z dvigom produktivnosti. Zadnje demonstracije v Ljubljani je spremljalo slabo vreme. Upam, da bo na prihodnjih predsednik vlade uredil, da bo posijalo sonce. Ne dvomim v uspeh delavskih demonstracij. Čudim se valu injlacije. Hvalimo se z gospodarsko rastjo, ki naj bi bila najvišja v EU, z druge strani pa imamo tudi najvišjo inflacijo v evrskem območju EU, ki še narašča. Ali so se naftni derivati in hrana podražili samo pri nas v Sloveniji? Hvalimo delavce, kako zelo pridni in produktivni so, a njihove plače so enake ali manjše le še v treh drugih državah EU. Star pregovor pravi, da sit lačnemu ne verjame. Malce sem izračunal kaj si lahko privošči 2-članska družina s plačo 600 evri mesečno Položnice: 160 evrov Stanarina v neprofitnem stanovanju: 225 evrov Zavarovanje avtomobila 30 evrov Zavarovanje stanovanja 12 evrov Zdravstveno dopolnilno zavarovanje 40 evrov Skupaj: 467 evrov Ostanek 133 evrov, ali 4,4 evra na dan. Mislim, da smo še daleč od obljubljenega blagostanja. Družina s takimi prejemki lahko samo sanja o gledališču, dopustih, z avtomobilom pa se lahko prepelje največ 100 km - do najcenejše trgovine. Realnost predvsem za Slovence, ki živijo na robu sociale. Pavel Godnič, Lucija. Topla jesen privablja številne goste Pozitivni rezultati poletne sezone so se nadaljevali tudi v septembru. Toplo jesen spremlja nekoliko mirnejši turističen utrip. Kljub temu so hoteli še vedno zasedeni, turistično ponudbo pa dopolnjujejo številne prireditve. Veliko gostov prihaja predvsem ob vikendih, ko si privoščijo sprehod ob morju in kosilo v eni izmed piranskih restavracij. Čeprav je ob morju še vedno razmeroma toplo (s temperaturo 21°C je morje še vedno primemo za kopanje), so s koncem septembra v občini Piran zaključili poletno turistično sezono. Septembra v hotelih beležijo 6% več prenočitev kot lani. Od skupno 115.146 gostov so z 78% prednjačili tuji gostje. Statistični podatki tako kažejo na uspešen zaključek izjemne poletne sezone, saj je julija in avgusta v hotelih občine Piran prenočilo kar 10% več gostov kot v istem obdobju lani. Tudi septembra seje nadaljeval bogat turističen utrip z mnogimi prireditvami. Zaključil seje Tartini festival, v času ženskega teniškega turnirja WTA Banka Koper Slovenia Open od 17. do 23. septembra pa v portoroških in piranskih hotelih ni bilo mogoče dobiti proste sobe. V nedeljo, 23. septembra, so v piranski občini prvič praznovali Svetovni dan turizma. Na portoroški ploščadi so se od jutra do večera predstavljala različna kulturna društva, spoznali pa smo tudi Grb odličnosti, ki predstavlja kakovost v turizmu. Župan občine Piran, gosj>od Tomaž Gantarje prvi grb kot nagrado za življenjsko delo podelil Dragu Zvegliču, kije 36 let skrbel za urejenost in prijaznost Portoroške plaže. Turistično zdmženje Portorož je 27. septembra ob Svetovnem dnevu turizma organiziralo brezplačno vodenje po starem mestnem jedru Piran. Udeležil se gaje lahko kdorkoli, tako turisti kot tudi domačini, ki so želeli izpopolniti znanje o svojem mestu. Oktobra napovedujemo še nekaj zanimivih dogodkov. 10. Festival slovenskega nima bo pričel 7. oktobra in v osmih dnevih se bodo filmi predstavili v glavni sekciji, uradnem programu slovenskega filma in preglednem programu, v katerega bodo vključeni tudi filmi študentov ljubljanske AGRFT. Projekcije bodo spremljale okrogle mize o varstvu avtorskih pravic v filmski industriji, scenaristiki in filmskem izobraževanju. Od 14. do 19. oktobra bo potekal tudi 14. oglaševalski festival Zlati boben, 27. oktobra pa bo ponovno čas za drobna raziskovanja na sejmu starin v Piranu. Na Tartinijevem trgu bosta predstavili svoji godbi na pihala skupina Kookaburra iz Švice (4. oktober) in skupina Musikkapelle iz Avstrije (26. oktobra). Turistično združenje Portorož je konec septembra gostilo bavarske novinarje, ta mesec pa pričakujemo obisk novinarjev iz Švice. Septembra smo se udeležili vvorkshopa, ki ga je Slovenska turistična organizacija priredila v Kirnu. Predstavili smo destinacijo Portorož in Piran ter novosti v letu 2008. Med 12. in 14. oktobrom pa se bomo udeležili turistične borze TTG ncontri v Riminiju, na kateri se srečajo glavni akterji mednarodne turistične industrije. Lea Šuligoj PISMO ŽUPANOM OBALNIH OBČIN PRIMORSKI GOSPODARSKI ZBORNICI Želimo vas seznaniti, da smo na predsednika Vlade RS, gospoda Janeza Janšo, naslovili odprto pismo, v katerem ga pozivamo, da nas kot socialne partnerje uradno seznani o nameri vlade, da bi ustanovila nov slovenski logistični center, ki naj bi poleg Slovenskih železnic vseboval nekatera primorska podjetja, predvsem tu mislimo na Luko Koper in Intereuropo, nato pa bi vse skupaj prodali nemškim železnicam. Sindikati in zaposleni v omenjenih koprskih družbah ter Konfederacija sindikatov 90 Slovenije in Obalna sindikalna organizacija KS 90 temu ostro nasprotujemo, saj vidimo v tako zastavljenem projektu veliko nevarnost za mnoga kvalitetna delovna mesta ter sam obstoj omenjenih koprskih družb. Pozivamo vas, da se skladno z vašimi pristojnostmi in poslanstvom opredelite do namere Vlade RS, s katero bi posegla v temelje primorskega gospodarstva in zastavite svoj vpliv, da bi preprečili dejanja, ki bi lahko imela usodne ekonomske, socialne in razvojne posledice za naše kraje. S spoštovanjem! Peter Majcen Boris Mazalin Gen.sekretar OSO-KS 90 Predsednik KS 90 Ustanovitev Koordinacije sindikatov v logistiki Sindikati s področja prometa in špedicije, ki se povezujejo v Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije so danes, 5. oktobra 2007 v Kopru ustanovili Koordinacijo sindikatov v logistiki - KS 90, ki se ji pridružuje tudi Sindikat pristaniških delavcev Slovenije. Koordinacija si je za svoje osnovne cilje zadala spremljanje dogajanja na področju logistike in aktivno partnerstvo v vseh vprašanjih, ki zadevajo ekonomsko socialni položaj zaposlenih v dejavnosti prometa in špedicije ter širše. K sodelovanju vabijo tudi druge sindikate, zainteresirane za to problematiko. Karin Krmac Renko Izvršna sekretarka OSO - KS 90 IZJAVA ZA JAVNOST Mednarodna družba TGE Gas Engineering je predstavila načrte za gradnjo terminala za utekočinjeni zemeljski plin, skladišča plina in plinske elektrarne v Luki Koper ter njeni neposredni bližini. V Slovenijo bi preko terminala letno pripeljali 5 milijard kubičnih metrov plina. Elektrarna bi proizvedla približno desetino letne proizvodnje elektrike na državni ravni, porabila pa bi le nekaj odstotkov pripeljanega plina. Približno četrtino dobavljene količine naj bi porabili v Sloveniji, ostalo pa naj bi po omrežju speljali proti Italiji in Hrvaški. Vsi objekti naj bi bili locirani v bližini rezervoarjev pod Srminom. Projekt je trenutno v fazi pridobivanja energetskega dovoljenja. V MO LDS Koper smo ogorčeni nad namero investitorja, ki se ne ozira na jasno izraženo voljo prebivalcev Mestne občine Koper. Že večkrat smo občanke in občani jasno in argumentirano pokazali, da plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in na njegovi obali ne bomo dovolili gradili. Liberalni demokrati in demokratke razumemo energetske potrebe Slovenije in Evrope, vendar ne pristajamo na novo uničevanje okolja. Dobavo plina je potrebno zagotavljati skupaj s Hrvaško in z Italijo ter lokacijo za terminale poiskati južneje v Jadranu, ki morebiti še prenese nove okoljske in predvsem prometne obremenitve. Tržaški zaliv dodatnih obremenitev zagotovo ne prenese več. Investitor sicer zagotavlja, da bo uporabil tehnologijo, ki ne predstavlja nobene nevarnosti za onesnaženje zraka, vode ali zemlje. Pri tem pa pozablja, kaj bi za okolje in promet pomenili varnostni ukrepi pri plovbi okrog 50 plinskih tankerjev po ozkem in plitvem zalivu. Varnostni postopki pri vplutju plinskih tankerjev v ameriška pristanišča in ob njihovem izplutju so izjemno ostri. Okrog 4 kilometre pred pristaniščem obkroži tankersko ladjo pet ladij obalne straže. Če katerokoli plovilo kljub opozorilom ne spoštuje predpisane varnostne razdalje in se tankerju preveč približa, ga lahko potopijo. Naši predpisi zaenkrat niso tako ostri, zato je Uprava Republike Slovenije za pomorstvo ugotovila, da je plinski terminal možno postaviti in promet plinskih tankerjev izvajati skladno s pravili varne plovbe. Očitno smo Koprčani lahko izpostavljeni večji nevarnosti kot Američani. Liberalni demokrati in demokratke menimo, da je Vlada Republike Slovenije dolžna zaščititi svoje državljane in državljanke. Zato Vlado pozivamo, da jasno in glasno pove, da nasprotuje gradnji plinskih terminalov tako v slovenskem kot v italijanskem delu Tržaškega zaliva in vlogo za energetsko dovoljenje zavrne. Atilio Radojkovič razstavlja v pobrateni občini Castel Goffredo Razstava kiparskih del znanega kiparja Atilia Ragdojkoviča iz piranske občine, ki je pobratena z italijansko občino Castel Goffredo, bo v soboto, 20. oktobra 2007, ob 16.00 uri v tamkajšnji galeriji Bazzani. Avtorja bo predstavil direktor Obalnih galerij Piran Anton Biloslav. Razstava bo na ogled do 9. 11.2007. MO LDS KOPER Predsednik MIRAN BA VČAR Dopolnitev informacije Ob izteku turističnega poletja V septembrski številki Primorskega utripa so bila žal po pomoti izpuščena štiri imena prizadevnih delavcev v bazenu HG Metropol, ki se jim zahvaljujem: N. Gregor, H. Gregor, H. Kristjan in Z. Alan. Prosim vodjo g. Nenada Petkoviča, da jim to sporoči. Za to pomoto se opravičujem in se ponovno zahvaljujem vsem skupaj. M m EX - TEMPORE PIRAN ZE MED NAJ VEČJIMI V EVROPI Za nami je 42. Ex-tempore Piran 2007. Prijavljenih je bilo skupaj 431 udeležencev. 368 za področje slikarstva in 63 za področje keramike, kar je največ doslej. Veliko slišimo in beremo o tem tradicionalnem dogodku, kulturni prireditvi in mednarodnem srečanju umetnikov. Kot eden od udeležencev tega kulturnega dogodka čutim potrebo, da opozorim na to, kaj je Ex-tempore in kaj pomeni za naš kraj. To je tradicionalna kulturna prireditev, vpeta v naš piranski, pa tudi širši turizem, bogati raznovrstnost turistične ponudbe in seznanja mednarodno javnost z bogato vsebino naše kulturne biti. Že na dan začetka Ex-tempora je Piran poln umetnikov, ki overjajo svoja platna, to pa se dogaja tudi po raznih mestih po Sloveniji in v tujini. Dogajanje Ex-tempore traja ves teden. Umetniki običajno ustvarjajo po dve umetniški deli - eno za oddajo, drugo pa odnesejo s seboj. Tako ponesejo naše okolje, ki mu je Ex-tempore Razstava slik: Prijavljenih 368 udeležencev, oddanih 320 likovnih del. Razstavljenih (v skladišču soli Monfort in v prostorih Obalnih galerij v Piranu) 152 del. usmerjen in ki predstavlja navdih za umetniško ustvarjanje širom po Evropi. N eredki so tudi umetniki, ki ustvarjajo na prostem, pred očmi mimoidočih, kar še dodatno bogati vsebino Ex-tempora. Ex-tempore združuje in predstavlja bogato umetniško ustvarjanje udeležencev, ki svoje emocije in doživljanja v našem okolju oblikujejo v umetniška dela. Vse premalo se v ta dogajanja vključujemo mi občani, saj gre ta prereditev večkrat mimo nas in je niti ne zaznamo, ali pa je ne doživimo v vsej veličini, ki jo ponuja. Poudariti je treba, da je piranski Ex-tempore eden naj večjih v Evropi. Iz leta v leto je vse več udeležencev. Širi svojo umetniško vsebino na nove zvrsti umetniškega izražanja in iz leta v leto postaja vse večji in bogatejši z umetniškimi deli, kar vse bogati njegovo kulturno poslanstvo. Seveda zahteva takšna kulturna manifestacija ogromno dela, ki se ga morda ne vidi. Dati vsebino, organizirati in uresničiti takšno masovno, na kulturni ravni mednarodno zahteva izredno prireditev, angažiranost Obalnih galerij Piran. Vladimir Prelc je bi! eden od številnih nagrajencev Ex-tempora Piran 2007 za svoje umetniške stvaritve FOTO: FK-Primorski utrip. Finale Ex-tempora s podelitvijo nagrad pomeni le kanček vsega v organizacijskem smislu, vsekakor pa vrhunec prireditve. Pri tem gre v imenu udeležencev posebna zahvala Toniju Biloslavu, ki je že dolga leta gonilna sila, duhovni in organizacijski vodja Ex-tempora, ki s svojo sodelavko Nives Marvin neumorno išče nove poti in oblike umetniškega izražanja Ex-tempora ter bogati njegovo mednarodno umetniško in kulturno vsebino. Seveda pri tej veliki mednarodni kulturni prireditvi Ex-tempore Piran ne smemo pozabiti na sponzorje, ki s svojimi prispevki oziroma nagradami pomagajo, daje Ex-tempore to, kar že mnoga leta tudi je - eden naj večjih, ali po številu udeležencev največji EX-TEMPORE v Evropi! Koristim to priložnost, da povabim obalne občanke in občane ter turiste, da si ogledajo Ex-tempore in doživijo del tistega, kar so doživeli umetniki, ki so v Piranu ustvarjali umetniška dela. Vladimir Prelc Razstava likovnih del Darje Zdolšek Morje in delfini je naslov likovnih del mlade piranske avtorice Darje Zdolšek, ki bodo na ogled do 25. oktobra v Športnem centru 1990 v Luciji (Obrtna cona). Ugodna ocena Tartini festivala 2007 Na novinarski konferenci v Hotelu Tartini v Piranu (19. 9.) so ugodno ocenili letošnji šesti Tartini festival. Glavni pokrovitelj župan Tomaž Gantar je zadovoljen, turistično gospodarstvo - z nekaterimi svetlimi izjemami - pa se ob podobnih prireditvah še vedno drži nekoliko ob strani. Z zbranimi dobrodelnimi sredstvi so kupili dva računalnika za piranski Epicenter. Priprave na novo sezono, ki se bo začela 23. avgusta 2008. Utrinki s Tartinijevega koncerta v cerkvi sv. Jurija v Piranu, 1. septembra 2007. Po zaključku sezone je čas za pregled rezultatov, so si rekli organizatorji in izvajalci letošnjega uspešnega festivala komorne glasbe - Tartini festivala, ki seje začel 25. avgusta in v Samostanu Sv. Frančiška v Piranu in se tam tudi zaključil 15. septembra 2007. Osem koncertov, od katerih sta biladva še posebej odmevna odmevna (v Kopru in v stolni cerkvi sv. Jurija v Piranu), si je ogledalo okoli 1500 ljubiteljev komorne glasbe, kar je približno enako kot lani. V treh tednih smo tako lahko prisluhnili svetovno priznanim glasbenim mojstrom kot so: Sergio Azzolini, Christophe Coin, Lavard Skou - Larsen, Francois Salque, Maria Tecla, Ai Ikeda, Milan Vrsajkov, Vilmos Buza, Nicola Raniero, Jasna Nadles in drugi. Koncert seje letos že drugič predstavil zunaj meja občine Piran (lani samo v Pokrajinskem muzeju v Kopru), letos pa tam in tudi v Izoli. Osnovni namen Tartini festivala je predstavitev bogate evropske glasbene zapuščine Giuseppa Tartinija, pa tudi promocija bogate kulturnozgodovinske dediščine Pirana, je na novinarski konferenci poudarila direktorica festivala Katja Pandel. Župan Občine Piran Tomaž Gantar je ugodno ocenil letošnji festival in hkrati pozval turistično gospodarstvo naj bolj dejavno sodeluje pri tovrstnih prireditvah v Piranu, ki so pomembne tudi za razvoj turizma. Festival - in z njim organizacija - postajata iz leta v leto bolj profesionalna, zato organizatorji pogumno načrtujejo tudi nadaljevanje in nove prireditve ter še večje števila koncertov. Festival 2008 se bo dogajal v času od 23. avgusta do 13. septembra. Pripravljajo tudi nove projekte za festivalski ansambel II terzo suono, ki je bil ustanovljen v sklopu Tartini festivala pred tremi leti. Povabili bodo tudi ansambel L‘Arte delPArco iz Padove. opozarjajo na bolj odgovoren odnos do narave in čistega morja, s katerimi je neločljivo povezano tudi naše življenje. Odprtja tretje samostojne razstave 16 pastelov Darje Zdolšek so se udeležili mladi in starejši s posebnimi potrebami, prijatelji, predstavniki društev, Varstveno delovnega centra iz Kopra in drugi. Sonja Devič je mladi umetnici izročila šopek rož. Za glasbeni predah je poskrbel legendarni Drago Mislej - Mef, ki je hkrati številno občinstvo dodobra nasmejal. Dogodek je povezovala Zora Muženič, Studio galerije Gasspar Piran. Vsem navzočim se je iskreno zahvalila Darjina mama Slavica in obdarila ljudi, ki so pomagali Darji - Darjine risbe, ki jih je iz srca narisala za vsakega posebej. AKV Darja Zdolšek je mlada Pirančanka, ki že od otroštva rada riše. Njen prvi mentorje bil Rajko Kocbek in kasneje je svoje znanje izpopolnjevala pri uglednih primorskih akademskih slikarjih Zvestu Apolloniu, Andreju Trobentarju, Alešu Sedmaku in Majdi Škrinjar. Dejavna je tudi v likovnih društvih Solinar Piran inPozejdonkaiz Kopra. Že 15 let sodeluje z Varstveno delovnim centrom iz Kopra. Pri projektu »Dediščina v rokah mladih« so Darj ino risarsko upodobitev Starega hotela Palače izbrali kot najboljšo. V zadnjem času se je vključila v SNS Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana, njeni avtorici pa sta Fulvia Zudič in Lilijana Stipanov. Naj ljubši motivi Darje Zdolšek so figure. Upodabljajoč živalske like-konje, labode, delfine-izraža svojo ljubezen do teh izjemnih bitij, ki poosebljajo zvestobo, plemenitost in lepoto. Njena risarska poteza, naivna in občutij iva, like pa obda z auro nedotakljive ranljivosti. Na razstavi Morje in delfini Darjine podobe razločno govorijo v imenu delfinov, teh ljubkih igrivih bitij. Sporočajo o zaskrbljenosti za njihov obstoj, Borisu Pahorju najvišje francosko odlikovanje Francoska veleposlanica v Sloveniji Chantal de Bourmont je tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju, avtorju številnih del, ki so bila prevedena tudi v francoščino, na slovesnem sprejemu na sedežu rezidence francoskega veleposlaništva v Ljubljani , 27. septembra 2007, izročila najvišje odlikovanje - red viteza Legije časti. Boris Pahor je eden naj starejših predstavnikov slovenske manjšine Trstu, ki zna tudi povzdigniti svoj glas, ko gre za krivice, ki se dogajajo našim slovenskim zamejcem. Kritičen je tudi do matične domovine, če se ne zna odzvati, ko je to najbolj potrebno. Borisu Pahorju najvišje francosko odlikovanje Francoska veleposlanica v Sloveniji Chantal de Bourmont je tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju, avtorju številnih del. ki so bila prevedena tudi v francoščino, na slovesnem sprejemu na sedežu rezidence francoskega veleposlaništva v Ljubljani , 27. septembra 2007, izročila najvišje odlikovanje - red viteza Legije časti. Boris Pahor je eden naj starejših predstavnikov slovenske manjšine Trstu, ki zna tudi povzdigniti svoj glas, ko gre za krivice, ki se dogajajo našim slovenskim zamejcem. Kritičen je tudi do matične domovine, če se ne zna odzvati, ko je to najbolj potrebno. KOZINA Prenovili so Policijsko postajo Potem, ko je policija v Luciji dobila prelepo novo policijsko zgradbo, se že veseli novih pridobitev. Namreč direktor Policijske uprave Koper in policijski svetnik Iztok Jakomin vabi na otvoritev prenovljene Policijske postaje Kozina, ki bo v ponedeljek, 22. oktobra 2007, ob 12. uri. Teden vseživljenjskega učenja Od 15. do 21. oktobra so po vsej Sloveniji že dvanajstič množične priredsitve v okviru vseslovenskega festivala učenja imenovanega Teden vseživljenskega učenja. Letošnja tematika: enake možnosti za vse. Ljudska univerza Koper je prevzela neformalno koordinacijo teh aktivnosti za območje obalno-kraške regije. Na novinarski konferenci so predstavili tudi koledar prireditev na Slovenski obali. Ljudska univerza Koper beleži letos 12-letnico delovanja. Najvišje priznanje Janezu Lenassiju 15. oktober je praznik Občine Piran. Obeležimo ga s številnimi razstavami, kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami (letos več kot 40) ter spominsko slovesnostjo in polaganjem vencev k spomeniku padlim partizanom pomorščakom na Trgu Prekomorskih brigad v Portorožu. Obujamo spomine na njihova junaška dejanja, ko so za svobodo našega naroda žrtvovali tudi svoja življenja. Občinski praznik je tudi čas za pregled doseženega v občini, čas priznanj in javnih pohval najzaslužnejšim. Uspešna je bila prenova OS Vincenzo e Diego de Castro, odprli so veslaški dom na Leri v Sečoveljskih solinah, poteka sanacija vodnjaka na Trgu 1. maja, potekajo priparve na gradnjo garažne hiše pred mestom in druga pripravljalna dela. Osrednja slovesnost je bila 13. oktobra2007 vGledališču Tartini v Piranu, na kateri je slavnostni govornik župan Občine Piran Tomaž Gantar, kritično ocenil "zaspanost" v preteklosti in napovedal živahnejšo prihodnost občine, zlasti tudi turističnega Portoroža, ki bo z izgradnjo Palače hotela in novo infrastrukturo ter večjim otprtjem prostora k morju, omogočil hitrejši in kakovostnejši razvoj turizma. Med pomembnejše prireditve v oktobru štejemo tudi 10. Festival slovenskega filma, predstavitev originalnega statuta komune Piran in Papeške listine, razstavo ob 130-letnici piranskega arhiva, uspešno dobrodelno dražbo umetniških slik za SBI, prireditev pred ZD Lucija - Skupaj delamo za zdravje, sejem soli, olja in vina ter predstavitev Krajevnih skupnosti na Tartinijevem trgu, Mednarodni simpozij na Forma vivi, razstavo kiparskih del občinskega nagrajenca Janeza Lenassija v Galeriji Hermana Pečariča in druge. Janez Lenassi se razstave in poznejše podelitve priznanja v Gledališču Tartini zaradi bolezni žal ni mogel udeležiti. V današnji praznični številki Primorskega utripa objavljamo čestitke Zupana Občine Piran, ustanov in organizacij, prvič tudi skupno čestitko osmih Krajevnih skupnosti Občine Piran, čestitke gospodarskih družb in političnh strank. PreSivaCcem o6čine Piran čestitamo o6 prazniku SPLOŠNA PLOVBA Podjetje za mednarodne pomorske prevoze in storitve v pomorskem prometu d.o.o. International Shipping and Chartering Ltd. Portorož, Slovenija www.splosnaplovba.com Neven Stipanov - vokal. Jazz ansanbel Glasbene šole Piran. Gledališka skupina/ Gruppo filodrammatico Lara Pirjevec in Danijel Konestabo. JAVNO PODJETJE OKOLJE PIRAN d.o.o. ZELENA ŠTEVILKA Fornače 33, 6330 Piran, tel.: 05 617 50 00, fax: 05 617 50 15 QxQ XX IR okolje.piran@siol.net Priznanje - Zlati grb Občine Piran Janezu Lenassiju je prevzel njegov sin. Plesna skupina Metulj. Občankam in občanom piranske občine, uporabnikom naših storitev in poslovnim partnerjem čestitamo ob pravniku Občine Piran, 15. oktobra. Ob prazniku občine Piran čestitamo vsem občankam in občanom ter našim gostom in poslovnim partnerjem. Gfsiho porforo^