—    160   —
Novičar iz mnogih krajev.
Presvitli cesar so 15. dan t. m. ukazali, da se ima berž 95.000 novih rekrutov nabrati, ne kakor da bi austrianska vlada že vojsko imela, ampak zato, ker se turško-rusovska vojska zmiraj bolj zapleta in se na izhodnih in severnih mejah austrianskega cesarstva močna armada postavlja. Ker bi utegnile prihodnje pri-godbe nevarnost žagati cesarstvu, so ukazali cesar, da se tudi aastriaoska armada pomnoži v južno- in severno-izhodnih deželah, zatega voljo je novo rekrutiranje potrebno. Na koncu tega pisma, s kterim je ukazana nabora 95.000 mož, pravijo cesar, da, zanašaje se na vsigdar zveste domoljube svojih podložnikov , so terdno prepričani, da v tem in vsem dragem, kar bi se se utegnilo ukazati v prid in čast cesarstva, bojo zvesti podložniki z veseljem pripravljeni vselej storiti. — C* k, ministerstvo je prepovedalo, da v nobenem časniku in v nobenem tiskopisu se ne sme nič povedati od marširanja cesarske armade, kje ta ali uni oddelk stoji, kako močan da je itd. — z eno besedo, nič se ne smerazglaso-vati kar odkriva svetu namene vojniške; edine tiste novice
se smejo povedati, ktere pridejo v vradnih časnikih na dan. Prestopki te prepovedi se bojo kaznovali do 500 fl., pa tudi se bo tak list zaterl ali časnik začasno prepovedal. — Dnnajski vladni list od 17. t. m. je naznanil deržavne dohodke in stroške pretočenega leta 1853. Posnamemo iz tega naznanila sledeče: Dohodki redni so znesli 235 milionov in 930.102 fl., izverstni pa 1 mik 206.891 fl., skupej tedaj 237 mil. 136.993 fl. (v primeri z letom 1852 tedaj za 10 mil. in 771.855 fl. več); omenjeni dohodki pa so se nabrali iz 60 mil. 224 fl. zemljišnih davkov, iz 8 mil. 448.334 fl. prid o b-ninskih davkov, iz 6 mil. 452.790fl. dohodninskih davkov, iz 28 mil. 893.299 fl. vžitninskih davkov, iz 20 mil. 728.163 čolnih dohodkov, iz 21 mil. 467.565 fl. za prodani tobak, iz 5 mil. 234 851 fl., ki so jih loterije skupile. Dolgov na davkih je konec leta 1853 bilo 25 milionov. — Stroški redni pa so znesli 286 milionov 313.610, izverstni 7 mil. 647.018 fl., skupej tedaj 293 milionov in 960.628 fl. Ti stroški pa so se takole razdelili: za deržavni dolg 66 mil« 819.173 fl., za potrebe naj višje cesarske hiše 6 mil. 760.292 fl., za potrebe minister stva not rajnih oprav 20 mil. 313.51911., za potrebe višje p o-licijne oblasti 10 mil. 387.661 fl., za cesarsko armado 111 mil. 967.916 fl., za potrebe ministerstva dnarstva 26 mil. 49.176 fl., ministerstva pravosodja 18 mil. 988.545 fl., ministerstva kupčijstva, obertništva in deržavnih zidanj 15 mil. 284.992 fl., ministerstva bogočastja in nauka 4 milione 621.278 fl., ministerstva u na njih oprav 1 milion 863.512 fl., ministerstva kmetijstva in rudninstva 398.214 fl. itd. ^Oest. Corr." dostavlja tema naznanilu, da so se v pričujočem letu deržavni dohodki tako veselo pomnožili, da že v pervih 5 mescih presežejo dohodki na spremenljivih in nespremenljivih davkih lanskih pervih 5 mescov za 7 milionov. — Colnivnadavek za prihodnji mesec je 35 fl. na sto. — Železnica čez Semering se bo nek odperla na dan godu presv. cesarja, 18. aagusta t. 1. — Iz rusovsko-turske vojske se je poslednji čas le to zvedilo, da so bili Rusi v hudi bitvi pri Ni ko poli 28. aprila premagani in da so zgubivši 1500 vojakov se umaknili nazaj. Al to je le malenkost proti temu, kar se pri Sili str i godi, ker se dan na dan strašno krešejo; trije rusovski generali Krulov, Samovin in Adlerberg vodijo obsedo, in bombe švigajo som ter tje, da je groza. Sam Paskievič je prišel z Gorčakovom v Kolaraš, da od tod zapoveduje vojski pri Silistrii. Prijatli Rusov in prijatli Turkov gledajo tedaj radovedno zdaj na Si lis tri o: ali bo padla ali se obderžala. Pa tudi poveljnik turške terdnjave pri Ruščuku Said-paša se pripravlja na bi-tev, kakor da bi rusovska armada že pred durmi bila* Vsak dan bo tedaj zdaj slišati od važnih prigodb. Na Poljsko maršira veliko rusovske armade. — En oddelk turških bark je jadral 6. dan t. m. iz Carigrada na černo morje, se združit z angležko-francozkimi barkami.
—   Tudi rusovske barke so se iz Helsingfora vzdignile, se združit s  tistimi, ki so pred  Kronstadt-om.
—  Černogorci so se za povelje au^trianske in rusovske vlade začasno pomirili.